5 -04- 1982 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 11 Ljubljana, četrtek, 1. aprila 1982_________________Cena 30 dinarjev Leto XXXIX 582. Na podlagi 7. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije, 1. člena zakona o pomilostitvi SR Slovenije in 102. člena kazenskega zakona Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije na prošnjo obsojencev ODLOK o pomilostitvi obsojene osebe Preostanek izrečene kazni zapora se- spremeni v Pogojno obsodbo Cerarju Marjanu, rojenemu leta 1955 v Krajnem Brdu, se preostanek izrečene kazni 1 leta zapora spremeni v pogojno obsodbo s tem, da se kazen ne bo .izvršila, če obsojenec v dobi 3 let ne bo storil novega kaznivega dejanja. Št. 25-1/82 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsedstvo Socialistične republike Slovenije Predsednik Viktor Avbelj 1. r. 583. Na podlagi prvega odstavka 177. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) izdaja republiški sekretar za notranje zadeve ODREDBO o omejitvi premeta na eestah v SR Sloveniji I Na cestah oziroma delih cest, določenih s to odredbo, se omeji promet tovornih vozil s priklopnimi vozili ali brez njih, katerih največja dovoljena teža Presega 5 ton, traktorjev, delovnih strojev, motokulti-vatorjev, motornih vozil, na katerih se kandidati učijo' za voznike in vprežnih vozil, po določbah te odredbe. II Promet za vozila iz I. točke te odredbe se omeji na naslednjih magistralnih cestah oziroma delih cest: 1. na odspku magistralne ceste št. 1: Podkoren— Jesenice—Podtabor—Kranj—Ljubljana—Škofljica—meja SR Hrvatske (Bregana); 2. na magistralni cesti št. 1-1: jugoslovansko-av-strijska državna meja — Ljubelj—Podtabor; 3. na magistralni cesti št. 1-2: jugoslovansko-ita-lijanska državna meja — Rateče—Podkoren; 4. na odseku magistralne peste št. 2: jugoslovansko-italijanska državna meja — Škofije—Koper—Sečovlje ~-meja SR Hrvatske; 5. na odseku magistralne ceste št: 3: Maribor—Hajdina (Ptuj); 6. na odsekih magistralne ceste št. 10: jugoslovan-sko-avstrijska državna meja — Šentilj—Maribor; Žalec—Ljubljana in Razdrto—Senožeče—Kozina—ankaransko križišče (Koper); 7. na odseku magistralne ceste št. 10-4: Postojna— Pivka—Ilirska Bistrica—meja SR Hrvatske (Rupa); 8. na magistralni cesti št. 10-6; Senožeče—Sežana— jugoslovansko-italijanska državna meja (Fernetiči); 9. na odseku magistralne ceste št. H: Hajdina (Ptuj)—Podlehnik—Macelj—meja SR Hrvatske; 10. na odseku magistralne ceste št. 12: jugoslovansko-italijanska državna meja Krvavi potok—Kozina —meja SR Hrvatske (Rupa); in sicer: a) qd 14. do 19. ure: # — ob petkih, če je delovni dan; — zadnji delovni dan pred prazniki Socialistične federativne republike Jugoslavije in prazniki SR Slovenije 1. in 2 januarjem, 27. aprilom, 1. in 2. majem. 4. irj 22. julijem ter 1., 29 m 30. novembrom, če ta dan ne pade na soboto; ,. b) od 16. do 22: ure: *" — ob nedeljah, če je naslednji dan delovni dan; • — zadnji dela prosti dan ob praznikih Socialistične federativne republike Jugoslavije in SR Slovenije, če ta dan ne pade na petek-ali soboto. Omejitve iz prvega odstavka te točke veljajo tudi na odsekih magistralnih cest skozi naselja. V turistični sezoni se na cestah iz prejšnje točke om<:,; tudi promet za tovorna vozila s priklopnim vozilom ob sobotah od 5. do 17. ure. Za turistično sezono po tej odredbi se šteje čas od 15. junija do 15. septembra. IV V zimskem času velja na vseh cestah v SR Sloveniji omejitev vožnje tovornih vozil s priklopnim vozilom od trenutka, ko se ob sneženju začne sneg oprijemati vozišča, do takrat, ko pristojna organizacija za vzdrževanje cest sporoči, da je cesta sposobna za promet teh vozil. Za ostala motorna vozila pa je v tem času vožnja dovoljena samo z zimsko opremo. V Za traktorje, delovne stroje, motokultivatorje in vprežna vozila velja poleg omejitev iz II. točke te odredbe tudi omejitev prometa vsak dan od prvega Somraka do popolne zdanitve. VI Omejitve prometa, določene s to odredbo, ne veljajo za motorna vozila oboroženih sil SFRJ in organov za notranje zadeve ter za motorna vozila organizacij združenega dela in drugih organizacij, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena (gasilske organizacije, organizacije za vzdrževanje cest, PTT organizacije, organizacije združenega dela, ki tiobav- Ijajo energijo iz omrežja ipd.), če sc na nujni vožnji zaradi požarov, popravila ckvar na javnih napravah prevoza poštnih pošiljk v notranjem ali mednarodnem prometu ali zaradi pomoči pri nesrečah ali odstranitvi posledic pri nesrečah. VII Z dnem, ko začne veljati ta odredba,, preneha ve Ijati odredba o omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 13/77). VIII Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnen/hstu SRS. St. 21/2-S-22/20-19/82 Ljubljana, dne 12. marca 1982. Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl 1. r. 584. Na podlagi drugega odstavka 2. člena pravilnika o načinu ugotavljanja, izkazovanja in razporejanja rezultatov revalorizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 15-845/81) objavlja Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora POROČILO o povprečni ceni kvadratnega metra površine in povprečni vrednosti točke zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981 1. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanjske površine zgrajene v letu 1981 v SR Sloveniji je 17.897 din. 2. Povprečna vrednost točke zgrajenih stanovanj v letu 1981' v SR Sloveniji je 58,66 din. St. 36-51/81 Ljubljana, dne 16. marca 1982. Predsednica Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Marija Zupančič-Vičar, dipl. ivA. gr. 1. r. 585. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije je na podlagi prvega odstavka 54. člena zakona o volitvah in odpoklicu delegatov za Zvezni zbor Skupščine SFRJ potrdila LISTO KANDIDATOV za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije 1. Banovič Magdalena, roj. 24. 2. 1943, diplomirani ekonomist, Slovenka, članica delegacije v OZD Mariborske livarne; , 2. Briški Miha, roj. 31. 1. 1933, diplomirani inženir strojništva, Slovenec, Slan delegacije v Krajevni skupnosti Kočevje — mesto; 3. Brus Jože, roj. 10. 3. 1941, strojni ključavničar, Slovenec, član delegacije v TOZD Bivalne enote Avto-radgona; 4. Čargo Franc, roj. 5. 9. 1952, diplomirani ekonomist, Slove'nec, elan delegacije v TOZD Komerciala DO Celuloza Krško; 5. Gorjan Bogo, roj. 30. 1 1924, upokojenec, Slovenec, član delegacije v Krajevni skupnosti Ajdovščina, Ljubljana; 6. Iskra Jože, roj. 10. 2. 1943, pravnik, Slovenec, član delegacije OZD Piama Podgrad; 7. Jurhar Drago, roj. 31. 10. 1938, gozdarski tehnik, Slovenec, član delegacije TOZD Centralno skladišče Otiški vrh DO Lesna Slovenj Gradec; 8. Klanjšček Radoslav, roj. 10. 2. 1925. generalpolkovnik JLA. Slovenec, član delegacije VP 2050; 9. Krašovec Sonja, roj. 30. 1. 1951. diplomirani ekonomist, Slovenka, članica delegacije OZD Aero Celje; 10. Kuhar Viktorija,' roj. 18. 12. 1934, knjigovez, Slovenka, članica delegacije enovite delovne organizacije Dravska tiskarna Maribor; 11. Mikša Ljubica, roj. 8. 2. 1950, diplomirani inženir kemije, Srbkinja, članica delegacije TOZD Inštitut DO Krka Novo mesto; 12. Mravljak Drago, roj. 5. 8. 1932, absolvent prirodoslovno-matematične fakultete, Slovenec, član delegacije OZD Emo Celje; 13. Skodlar Joža. roj. 26, 12. 195^, kmet kooperant, Slovenec, član delegacije Temeljno zadružne enote Naklo, Gorenjska kmetijska zadruga Kranj; 14. Slokar Jolanda, roj. 26. 3. 1942, diplomirani ekonomist, Slovenka, članica delegacije OZD Meblo Nova Gorica; 15. S k a r j,a Bojan, roj. 19. 6. 1949. diplomirani inženir rudarstva, Slovenec, čian delegacije OZD Rudnik lignita Velenje; 16. Klenovšek Ana, roj. 4. 10. 1943, višja upravna delavka, Slovenka, članica delegacije, TOZD Gramat DO Rudarska gradbena »dejavnost REK Edvard Kardelj Trbovlje; 17. Lukač Janez, roj. 9. 9. 1931, diplomirani pravnik, Slovenec, član delegacije Krajevne skupnosti Dolomitskega odreda, Ljubi -ana; 10. Planin š e k Alojzija, roj. 8. 5. 1933, socialna delavka, Slovenka, članica delegacije OZD Sava Kranj; 19. Pučnik Janko, roj. 6. 3. 1657. pravnik, Slovenec, čian delegacije Krajevne skupnosti Urška Zatler, Ljubljana; 20. Rožič Marjan, roj. 12. 9. 1932, doktor politoloških znanosti, predsednik Skupščine mesta Ljubljane, Slovenec, član delegacije Krajevne skupnosti Vrhovci, Ljubljana; 21. Turnher Tone, roj. 30. 1. 1926, družbenopolitični delavec, Slovenec, član delegacije Krajevne skupnosti Triglav, Ljubljana; 22. Ut en kar Jože, roj. 10. 1. 1940, kapetan dolge plovbe, Slovenec, član delegacije OZD Splošna plovba Piran; 23. Naglič Eva, 19. 7. 1930, diplomirani pravnik, Slovenka, članica delegacije Krajevne skupnosti Tabor, Ljubljana; 24. Rot er Rado, roj. 29. 9. 1929, diplomirani politolog, Slovenec, član delegacije Krajevne skupnosti Komandanta Staneta III, Ljubljana; 25. Jogan Savin, roj. 4. 7. 1937, magister prava, Slovenec, član delegacije Krajevne skupnosti Poljane, Ljubljana; 26. Pacek Jože, roj. 10. 3. 1934, diplomirani pravnik, Slovenec, član delegacije Krajevne skupnosti Savsko naselje III, Ljubljana; 27. Vratuša Anton. roj. 21. 2. 1915, doktor filozofskih znanosti, Slovenec, član delegacije CK ZK Slovenije; 28. Tomič Zora, roj. 16. 8. 1929,.profesorica, Slovenka, članica delegacije Krajevne skupnosti Gradišče, Ljubljana; 29. Ulrih Ela Atena, roj. 10. 2. 1925, diplomirani politolog, Slovenka, članica delegacide Krajevne skupnosti Kamnica, Maribor; 30. Vrhovčak Ivanka, roj. 10. 4. 1933, profesorica, Slovenka, članica delegacije CK ZK Slovenije. Listo kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFRJ je določila kandidacijska konferenca Socialistične zveze, delovmega ljudstva Slovenije dne 29. marca 1982. Volitve delegatov bodo dne 14. aprila 1982. St. RVK-10/5-82 Ljubljana, dne 29. marca 1982. Republiška volilna komisija Socialistične republike Slovenije Tajnik Ptedsednik Franci Grad 1. r. Tomo Grgič 1. r. 58G. RAZGLAS Republiška volilna komisija SR Slovenije na podlagi tretjega odstavka 95. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24-1508/77 in št. 22-1191/81) objavlja LISTO KANDIDATOV za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije 1. Aljančič Marija, 1923, upokojenka, Koper, Rožna pot 5 2. BI ah a Tilka, 1925, dipl. politolog, Ljubljana, Zg. Gameljne 44-B 3. Č a č i h o v i c Rudi, 1914, družbenopolitični del., Ljubljana, Podrožniška 5 4. Černe Robert, ,1956, ekonomist, Nova Gorica, Bilje 167 5. Dež jot Zorko, 1944, inž. kemijske tehnologije, Izola, Kajuhova 5 ' 6. D r o b n i č Aljoša, 1960, študent, Kranj, Planina 25 7. E 6 r y Erno, 1936. višja kmet. šola. Fokovci 8. Godec Ivan. 1942. učitelj. Litija, Kvedrova 9. Hafner Vinko. 1920. družbenopolitični delavec, Ljubljana, Gregorčičeva 13 10. H e t g a Francka, 1944,' dipl. ekonomist, Maribor 11. Ho ržen Martina, 1953, KV delavka, Sevnica, Naselje H. Maroka 26 12. Jereb Silva. 1931, dipl. politolog, Ljubljana, Topniška 45 13. Kerčmar Aleksander, 1941, zasebni kmetovalec. M. Sobota, Križevci "9 14. Kerševan Nuša, 1930, ekonomist, Ljubljana, Poljanski nasip 28 15. K i k e c Alojz, 1934. rudarski poslovodja, Velenje. Frankova 1 16. Kocjan Lado, 1925, generalmajor, Ljubljana. Poljanska 19 17. Korošec Štefan, 1838, mag. ekonomskih znanosti, Ljubljana, Poljanski nasip 32 18. Kotar Marjan, 1942, dipl. pravnik, Grosuplje, Pod gozdom C/IV/6 19. Kovačič Vinko, 1933, elektrotehnik, Trbovlje, Kešetovo lOa 20. Kramer Ivan, 1931, dipl. politolog, Celje, Na zelenici 15 21. Križman Igor, 1943, mag. ekonomije, Trzin, Bergantova 19 22. Krvina Zdravko. 1937, dipl. politolog. Škofja Loka, Groharjevo naselje 3 23. Kučan Milan, 1941, dipl. pravnik, Ljubljana, Šišenska 2 24. Marolt Jože, 1927, politolog, Ljubljana, Tacen 106g 25. M e 1 a n š e k Ana Marija, 1942, nižja izobr.. Velenje, Kajuhova 10 .26. M i s 1 e j Tomaž, 1926, upokojenec, Škofja Loka, Partizanska 13 27. Mrcina Franc, 1924, upokojenec, Maribor 28. Pahor Viljem, 1932, višji upravni del., Nova Gorica, Josipa Makuca 1 29. Pavlin Boris, 1927, politolog, Nova Gorica, Kidričeva 28 30. Prosenc Miloš, 1938, učitelj. Zagorje, Kisovec 73 31. Pukl Marija, 1950, dipl. sociolog. Domžale, Hubadova 2 32. P u c e r Dino, 1940, dipl. ekonomist, Sežana. Regentova 12 33. Ribičič Ciril, 1947, doktor pravn/h znanosti, Ljubljana, Valvazorjeva 7 34. S a u Silvano, 1942. novinar, Izola 35. Sintič Jože, 1940, dipl. sociolog. Ljubljana, Kogojeva 10 36. S m r d u Danica, 1955. dipl. politolog, Postoj -na, Stara vas 5 37. Šetinc Milenko, 1956, dipl. politolog, Ljubljana, V Murglah 121 38. Š k e r b e c Valerija, 1951, dipl. pravnik, Ljubljana. Vlahovičeva 5 39. Sušmelj Jože. 1938. dipl. sociolog, Nova Gorica, Ivana Regenta 30 40. Vidmar Marjan, 1936, polkovnik, Idrija, Gorska pot 19 41. Vindiš Vili, 1957, ekonomist, Maribor, Meljski dol 5c 42. Vratuša Anton, 1915, doktor filoz. znanosti, Ljubljana, Rimska 14 43. Vrhovčak Ivanka. 1933, profesorica, Ljubljana, Bratov Učakar 118 44. Zajc Ludvik, 1925,' profesor, Ljubljansi Poljanski nasip 24 45. Zlobec Ciril, 1925, književnik, Ljubljana, Verovškova 10 46. Zupan čič-Vičar Mafija, 1932, dipl. gradb. inž., Jesenice, Rodine 5 47. Zver Bernard, 1941, strojni tehnik, Ravne, Cečovje 33 48. Žilavec Mihael, 1933, VK delavec, Lj ubij ana, Ljubeljska 20 49. 2 u n i č Stane, 1944, dipl. inž. gozdarstva. Novo mesto, Majde Šilc 9 50. Zagmeister Štefanija, 1943, dipl. ekon.o-mist, Ljubljana, Topniška 70 Listo kandidatov za delegate v Družbenopolitičnem zboru Skupščine SR Slovenije je določila Republiška konferenca SZDL Slovenije dne 29. marca 1982. Republiška volilna komisija je ugotovila, da je ta lista sestavljena v skladu z-zakonom. Glasovanje o listi kandidatov bo dne 14. aprila 1982. St. RVK-21/1-82 Ljubljana, dne 29. marca 1982. Republiška volilna komisija Tajnik Predsednik Franci Grad 1. r. Tomo Grgič 1. r. 587. Na podlagi 1. točke 264. člena v zvezi s prvim odstavkom 181. člena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi pokojnin I Po uradnih statističnih podatkih se je poprečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delavca v letu 1981 nasproti letu 1980 povečal za 30,1 "/o. Za navedeni odstotek se v skladu s samoupravnim -sporazumom o temeljih plana skupnosti' za obdobje 1981—1985 s 1. januarjem 1982 povečaj d vse pokojnine. Ker so bile pokojnim; že akontativno povečane 1. julija 1981 za 8 odstotkov in 10 odstotkov in s 1. januarjem 1982 za 9,4% ali v povprečju za 29,97 % se tako povečane pokojnin povečajo še za 0,1 %. II Povečajo se vse pokojnine, pri katerih za izračun pokojninske osnove in bil upoštevan osebni dohodek ali zavarovalne osnove iz leta 1981. III Pokojnine borcev NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 odmerjene od zajamčene pokojninske osnove, se s 1. januarjem 1982 na novo odmerijo od pokojninske osnove, ki je enaka poprečnemu čistemu osebnemu dohodku delavcev v preteklem letu, povečanem za 17,6 %, to je od zneska 13.411 din. / IV Pokojnine z varstvenim dodatkom se povečajo tako, d i se za odstotek povečanja po I. točki poveča znese k pokojnine, varstveni dodatek pa na novo odmeri od mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1982 dalje. Pokojnine z varstvenim dodatkom, pri katerih je za i zračun pokojninske osnove upoštevan osebni dohod .-k iz leta 1981, se ne povečajo; temveč se varstveni c odatek na novo odmeri od mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, veljavnega od 1. januarja 1982 dalje. V Po tem sklepu povečane pokojnine gredo upokojencem od 1. januarja 1982. dalje. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. • St. 01000-130/4 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič L r. 588. Na podlagi 2. točke 264. člena v zvezi z drugim odstavkom 143. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o mejnem znesku naj nižjih pokojninskih prejemkov I Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov znaša od 1. januarja 1982 dalje 6.143 din. II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/4 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič L r. 589. Na podlagi 1. točke 264. člena v zvezi s prvim odstavkom 41. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove / I . Najnižji znesek pokojninske osnove za leto 1982 se določi v višini 6.635 din. Naj višji znesek pokojninske osnove za leto 1982 se določi v višini 35.352 din, to Je v višini 3,1-krat-nega povprečja osebnega dohodka vseh zaposlenih v SR Sloveniji v letu 1981. II Ta sklep začne veljati osmi dan .po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 01000-130/5 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 590. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 264. člena v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/82) je skupščina Skupnosti pokojninskega) in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1981 I Ugotovi se, da je znašal v letu 1981 poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega delavca na območju te skupnosti 11.404 din, kar pomeni; 30,1 °/o več kot v letu 1980. II Osebni dohodki iz prejšnjih let, ki se štejejo v pokojninsko osnovo se preračunajo na raven osebnih dohodkov v letu 1981 takole: > osebni dohodek. dosežen V letu 1965, S količnikom 1.830,5 osebni 1.384,0 dohodek. dosežen v letu 1966, s količnikom osebni 1.253,2 dohodek, dosežen v letu i 1967, s količnikom osebni 1.143,8 dohodek, dosežen v letu 1968, s količnikom osebni 993,4 dohodek, dosežen v letu 1969, s količnikom osebni dohodek, dosežen v letu 1970, s količnikom 828,8 osebni dohodek, dosežen v letu 1671, s količnikom 694,1 osebni dohodek, dosežen v letu 1972, s količnikom 589,4 osebni dohodek, dosežen v letu 1973, s količnikom 508,9 osebni 405,1 dohodek. dosežen v letu 1974, s količnikom osebni 323,9 dohodek, dosežen v letu 1975, s količnikom osebni dohodek. dosežen v letu 1976, s količnikom 280,3 > osebni 235,4 dohodek. dosežen v letu 1977, s količnikom i osebni 193,2 dohodek, dosežen * v letu 1978, s količnikom osebni dohodek, dosežen v letu 1979, s količnikom 154.3 osebni dohodek, dosežen v letu 1980, s . količnikom 130,1 ' III v Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 01000-130/10 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič L r. 591. Na podlagi 2. točke 264. člena v zvezi s prvim odstavkom 145. člena statuta- skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega t dodatka I Pravico do varstvenega dodatka imajo starostni, invalidski in družinski upokojenci, če njihovi dohod-Jti, skupaj z dohodki članov gospodinjstva, ne presegajo mesečno 5.610 din ali letno 67.320 din na posameznega člana gospodinjstva. Med dohodke upokojenca in članov njegovega gospodinjstva se poleg dohodkov iz 146. člena statuta všteva tudi ugotovljeni dohodek iz gozda od dejansko posekanih količin lesa. II Katastrski dohodek iz kmetijstva — od negozdnih površin se všteva med dohodke upokojenca in članov gospodinjstva tako, da se: —r katastrski dohodek, ki je bil določen za leto 1978 pomnoži s 5,45; — katastrski dohodek, ki za leto 1978 ni bil na novo določen, pa se pomnoži s 24,19. ‘ III Če prejema upokojenec poleg pokojnine iz jugoslovanskega zavarovanja tudi pokojnino ali rento od tujega nosilca socialnega zavarovanja, se pri ugotavljanju pravice do varstvenega dodatka zneska obeh pokojnin oziroma zneska pokojnine in rente seštevata. IV Dohodki upokojenca in članov gospodinjstva se upoštevajo v višini, ugotovljeni za prejšnje koledarsko leto, zmanjšani za plačane zneske samoprispevkov, uvedeno skladno z zakonom o samoprispevku. V Upokojencu, ki uveljavlja pravico do varstvenega dodatka v letu, v katerem je uveljavil pravico do pokojnine, se med njegove dohodke ne štejfe osebni dohodek, ki ga je prejel v preteklem koledarskem letu. VI Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 01000-130/6 Ljubljana, ane 8 marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 592. Na podlagi 264. člena v zvezi s 316. in 103. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/ 1982) je sprejela skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 SKLEP o določitvi akontacije na nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu za leto 1982 I Zaposlenim delovnim invalidom, razen delovnim invalidom-zavarovancem iz 18. ih 19. člena statuta, se določi akontacija na nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu s tem, da se znesek nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu, ki gre delovnemu invalidu na dan 31. jecembra 1981 poveča za 25 odstotkov. II Tako določena akontacija na nadomestilo zaradi manjšega' osebnega dohodka na drugem delu se izplačuje od 1. januarja 1982 dalje do ponovne odmere akontacije na nadomestilo po 316. in 103. členu statuta. III Po tem sklepu prejeti zneski akontacije na nadomestilo se bodo ob ponovni odmeri poračunali za čas od 1. januarja 1982 dalje. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/15 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasniš 1. r. 593. Na podlagi 1. točke 264. člena v zvezi s 125. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/ 1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da jc zavarovanec preživljal svoje družinske elane I Zavarovanec ali upokojenec je do svoje smrti, preživljal družinskega člana iz drugega odstavka 131. člena, 133. člena in 134. člena statuta: 1. ki ni opravljal samostojne poklicne dejavnosti na podlagi katere je zavarovan, 2. ki ni bil upokojenec pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavec ali 3. ki ni upokojenec starostnega zavarovanja kmetov, če je imel družinski član z njim skupno stalno prebivališče, njegovi povprečni mesečni dohodki, vključno s katastrskim ■ dohodkom, doseženi in ugotovljeni v zadnjem koledarskem letu pred zavarovanim primerom, pa niso presegali polovice mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov. II Kadar ima družinski član iz prejšnje točke tega sklepa le dohodek iz kmetijstva, se šteje, da ga je zavarovanec ali upokojenec preživljal, če letni katastrski dohodek družinskega člana ne presega: — zneska 1.998 din, če je bil katastrski dohodek v letu 1978 na^novo določen, ali — zneska 450 din, če katastrski dohodek v letu 1978 ni bil na novo določen, preračunanega na koledarsko leto pred zavarovanim primerom. III Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov se upošteva v višini, veljavni ob nastanku zavarovanega primera. Katastrski dohodek se preračuna s faktorjem za preračun katastrskega dohodka, določenim S sklepom o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka, veljavnim ob nastanku zavarovanega primera. IV Če sta oba starša, ki jih je upokojenec ali zavarovanec preživljal, še živa, se dohodki enega od roditeljev pri upoštevanju povprečnega mesečnega dohodka iz I. točke tega sklepa delijo na oba roditelja. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek. f V V primeru, da družinski član iz I. točke tega sklepa ni imel z zavarovancem ali upokojencem skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje' pa ostale pogoje iz citirane točke, se šteje, da ga je zavarovanec ali upokojenec preživljal, Se mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera dajal sredstva najmanj v višini, ki mesečno ustreza polovici povprečnega mesečnega mejnega zneska naj nižjih pokojninskih prejemkov v tistem letu. VI Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Uradni list SRS, št. št. 10/80) in sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o natančnejših pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja določene družinske člane (Uradni list SRS, št. 10/31). VII Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja • pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 01000-130/7 Ljubljana, dne 8. marca 1982. ! Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji , Predsednik . Dante Jasnič £ r. 594, Na podlagi druge točke 264. člena v zvezi s tretjim odstavkom 223. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina SKupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje I V primerih iz 223. Siena statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji lahko podaljša 'zavarovanje zavarovanec jugoslovanski državljan, ki je bil po 1. januarju 1682 obvezno zavarovan pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost). II Podaljšano zavarovanje lahko uveljavi zavarovanec v roku 12 mesecev po prenehanju obveznega zavarovanja pri skupnosti pod naslednjimi pogoji: — v primerih iz 1. točke prvega odstavka 223. člena statuta, če je na strokovnem izpopolnjevanju ali na specializaciji .v Jugoslaviji oziroma v tujini v šolah, v znanstvenih ustanovah, na tečajih ali v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugih organizacijah; — v primerih iz druge točke prvega odstavka 223. člena statuta, če se je prijavil skupnosti za. zaposlovanje v 30 dneh .po prenehanju obveznega zavarovanja in se redno prijavlja za zaposlitev ter b tem predloži ustrezna potrdila skupnosti za zaposlovanje; — v primerih iz 3.. točke prvega odstavka 223. člena statuta, dokler prebiva v tujini skupaj z zakoncem — zavarovancem in.v tujini ni zavarovan ter o tem predloži potrdila ob vložitvi zahteve za podaljšano zavarovanje in ob koncu vsakega koledarskega leta; — v primerih iz 5. točke prvega odstavka 223. člena statuta, če' so izpolnjeni pogoji pravilnika, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo o postopku za Uveljavljanje pravic iz podaljšanega zavarovanja. Ne glede na rok iz prvega odstavka druge točke tega sklepa lahko uveljavi zavarovanec podaljšano zavarovanje: — v primerih iz 4. točke 223. člena statuta, če 0 zneskov iz II. točke tega sklepa, in sicer: Stopnja Telesna Okvara •/• Znesek din i 100 767,90 2 90 690,90 3 80 615,30 4 70 536,20 5 60 460,60 6 50 385,00 7 40 305,90 8 30 232,40 IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/9 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik • Dante Jasnič 1. r. 596. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 264. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o višini dodatka za pomoč in postrežbo I Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba drugega za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zavarovancem in upokojencem iz drugega (slepi zavarovanci in upokojenci), tretjega ' (nepokretni zavarovanci z omejeno zmožnostjo premikanja najmanj za 70 %) in petega (kot upokojenci oslepele osebe) odstavka 153. ičlena statuta, znaša od 1. januarja 1982 dalje 3.502 din na mesec. II Dodatek za pomoč in postrežbo starostnim, invalidskim in družinskim upokojencem, ki jim je neogibno potrebna stalna pomoč in postrežba za opravljanje večine življenjskih potreb, znaša od 1. januarja 1982 dalje 2.222 din na mesec. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 01000-130/8 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in Invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 597. Na podlagi 1. točke 264. člena v zvezi s četrtim odstavkom 153. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS, št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti premikanja zavarovancev za najmanj 70 % I Zmožnost premikanja je zmanjšana najmanj za 70 odstotkov pri tistih zavarovancih, ki se zaradi prizadetosti okončin ali ostalega gibalnega sistema ob pomoči ortopedskih pripomočkov ali tudi brez njih, ker jih ni možno aplicirati, premikajo z veliko težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore. II Zmanjšana zmožnost premikanja najmanj za 70 'Odstotkov je podana: — pri vseh zavarovancih paraplegikih, ki so zaradi paralize spodnjih okončin, vezani na invalidski voziček; — pri zavarovancih, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja trajno vezani na invalidski voziček; — pri zavarovancih, ki se zaradi delne ohromitve okončin (tetrapareze, parapareze, hemipareze) z opor-nhni aparati premikajo s težavo in morajo v to aktivnost vlagati prekomerne napore; — pri zavarovancih z nadkolenskimi amputacijami okončin, ki se kljub uporabi protez lahko premikajo le s podporo bergel ali palic; ■— pri zavarovancih • podkolenskimi ali nadko-j‘6&skimi amputacijami okončin, pri katerih ni možna aPlikacija protez in so trajno vezani na invalidski voziček; — pri zavarovancih z živčnomišičnimi ali mišičnimi obolenji, pri katerih elektrofizlološke preiskave ih izvid o testiranju mišic pokaže tolikšen izpad funk-cije mišic gibalnega sistema, da ni več možno samo- stojno premikanje v prostoru, brez pomoči druge osebe; — pri zavarovancih z nadlehtno izgubo obeh zgornjih okončin s krni neprimerni za aplikacijo funkcionalnih protez (delovnih, mehaničnih ali elektronskih). III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. , St. 01000-130/14 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič L r. 598. Na podlagi 1. točke 264. člena v zvezi z drugim odstavkom 164. člena statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR. Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/1982) je sk'upščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji 8. marca 1982 sprejela ( SKLEP o določitvi enkratnega letnega zneska za, rekreacijo v letu 1982 I Enkratni letni znesek za rekreacijo znaša v 1982. letu 1.170 dinarjev. II . Uživalcem pokojnin, ki se jim pokojnina izplačuje v sorazmernem delu po določbah mednarodnih sporazumov o socialni varnosti in uživalcem d nižinskih pokojnin, katerim se družinska pokojnina izplačuje ločeno, tako da se jim znesek družinske pokojnine deli na enake dele, se enkratni letni znesek za rekreacijo izplača v sorazmernem delu. III Znesek iz I. točke tega sklepa pripada tistim uživalcem pokojnine, oskrbnine in začasnega nadomestila, ki so pridobili pravico do izplačila navedenih dajatev do vključno 1. junija 1982. IV Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 01000-130/11 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič L r. 599. Na podlagi 1. in 5. točke 264. člena v zvezi s 163. členom statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 10/1982) je skupščina Skupnosti pokojninskega ha invalidskega zavarovanja v Sit Sloveniji na seji dne 8. marca 1982 sprejela SKLEP o razporeditvi sredstev za rekreativno dejavnost skupnega pomena za vse upokojence v letu 1982 I Sredstva za rekreativno dejavnost skupnega pomena za vse upokojence se v letu 1982 namenijo za: 1. rekreativno dejavnost upokojencev v okviru društev upokojencev in humanitarnih organizacij in^ validov v občini v višini 22,5 mio din s tem, da se najmanj polovica teh sredstev uporabi za ustvarjanje pogojev za. rekreacijo (prostori, oprema, itd), preostanek pa ostalim aktivnostim tšportni, Kulturni, socialnim pomočem, itd.); razporeditev sredstev na posamezno občino se opravi ob upoštevanju ustreznih programov dejavnosti glede''na število upokojencev v posamezni enoti skupnosti v občini na dan 31. decembra 1981; 2. regresiranje bivanja v domovih skupnega pomena v višini 12 mio din, na podlagi enotnih kriterijev in meril za regresiranje; 3. za rekreativno dejavnost v zvezi društev upokojencev v skladu z njenim programom v višini 4 mio din; 4. za opravljanje dejavnosti humanitarnih organizacij' v SR Sloveniji (Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveze slušno prizadetih Slovenije,.Društva dializnih bolnikov- v SR Sloveniji, Društva mišično obolelih Slovenije. Zveze paraplegikov Slovenije, Društva multiple skleroze Slovenije, Zveze društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije, Zveze društev invalidov Slovenije, Zveze društev civilnih invalidov vojne Slovenije in Zveze za rekreacijo in šport invalidov Slovenije) v skladu z njihovimi usklajenimi programi dejavnosti v višini 3 mio din. II Način, pogoje in roke izplačila sredstev, razporejenih po prejšnji točki tega sklepa določa odbor za plan - in finance skupščine Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. U1000-130/12 Ljubljana, dne 8. marca 1982. Skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji Predsednik Dante Jasnič 1. r. 600. Na podlagi 55. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (prečiščeno besedilo — Uradni list SRS, št. 30/79) in 3. člšna statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79) je skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji na seji dne 23. 12. 1981 sprejela spremembe in dopolnitve statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji, ki v prečiščenem besedilu glasi: STATUT Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Skupnost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (v nadaljevanju; skupnost) je samoupravna interesna skupnost kmetov, ki so na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov na območju -SR Slovenije obvezno zavarovani. V skupnosti zavarovanci (kmetje-zavarovanci in kmet j e-upoko j enci) na podlagi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ob upoštevanju načel vzajemnosti in solidarnosti ter solidarnostne udeležbe delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, v skladu z zakonom samostojno urejajo, zagotavljajo in določajo pravice in obveznosti ter pogoje, način in sredstva za uveljavljanje teh pravic in obveznosti, kakor tudi organizacijo skupnosti, njene organe ter izvajanje zavarovanja. 2. člen Dejavnost skupnosti je dejavnost posebnega družbenega pomena. 3. člen Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, statuta ter drugih .samoupravnih splošnih aktov skupnosti. Samoupravni splošni akti skupnosti so: samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti ter ostali planski akti, statut, pravilniki, poslovniki in sklepi. Samoupravni splošni akti skupnosti se objavljajo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati osmi dan po objavi, če v splošnem aktu ni drugače določeno. 4. člen Zavarovanci skupnosti na samoupravni podlagi predvsem: — določajo tako organizacijo skupnosti,, ki omogoča neposredno udeležbo, ter odločanje kmetov in delavcev pri zagotavljanju in izvajanju zavarovanja ter pri uresničevanju pravic kmetov-zavarovancev; — po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana ugotavljajo obseg potrebnih sredstev, obveznosti kmetov samih kot tudi solidarnostno udeležbo delavcev in drugih delovnih ljudi; — skrbijo za smotrno in racionalno gospodarjenje v skupnosti; — zagotavljajo učinkovito obveščanje zavarovancev in javnosti o dogajanjih v skupnosti; — sodelujejo s - samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, z družbenopolitičnimi skupnostmi, organi in organizacijami. 5. člen Kadar skupščina skupnosti odloča o pravicah in obveznostih iz starostnega zavarovanja kmetov, je dolžna predhodno pridobiti mnenje in stališča zavarovancev po načelih delegatskega sistema. 6. člen t Za zagotovitev enotnosti obravnavanja problematike socialnega varstva se skupnost kot soustanoviteljica skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi - povezuje v skupnost socialnega varstva Slpvenije. 7. člen Skupnost je pravna oseba. Sedež skupnosti je v Ljubljani. Skupnost ima pečat, ki ima obliko kroga s pre-dierom 23 mm Pečat ima krožno izpisan napis: »Skup-nost starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji«, v sredini pa »Ljubljana«. II. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ' SKUPNOSTI Delegati v samoupravnih organih skupnosti imajo pravico dajati predloge, sprožiti vsako vprašanje in predlagati obravnavo kateregakoli vprašanja, ki sodi v pristojnost poslovanja skupnosti ali je z njenim poslovanjem v zvezi. Delegati so za svoje delo neposredno odgovorni delegacijam, ki so jih delegirale in zavarovancem te skupnosti. Člani samoupravnih organov skupščine skupnosti so za svoje delo neposredno odgovorni tudi skupščini. 8. člen Skupnost je ustanovljena in organizirana za območje SR Slovenije. 9. člen Da se v skupnosti zagotovi uresničevanje načela sporazumevanj a in dogovarjanja ter da se omogoči neposredno odločanje na vseh področjih starostnega zavarovanja kmetov, se v krajevnih skupnostih praviloma oblikujejo posebne delegacije kmetov-zavaro-vancev te skupnosti. Če v krajevni skupnosti ni zadostnega števila zavarovancev za oblikovanje posebne delegacije ali ni drugih objektivnih možnosti za njeno oblikovanje, se za skupnost starostnega zavarovanja Izmetov v krajevni skupnosti oblikuje združena ali splošna delegacija v skladu z zakonom o volitvah in delegiranju v skupščine. . 10. člen Vsaka delegacija iz prejšnjega člena delegira po 6riega delegata v konferenco delegatov. Konferenca ^delegatov se oblikuje praviloma za območje ene občine, zaradi nezadostnega števila zava-r°vancev se lahko oblikujejo konference delegatov več občin ali za območje posebne družbenopoli-dčne skupnosti (PDPS). Konference delegatov za več občin ali PDPS se oblikujejo za občine Dravograd-Ravne na Koroškem; Hrastnik-Zagor j e-Trbovlj e, Ljubljana Center-Ljub-iana Vič-Rudnik; Ljubljana Bežigrad-Ljubljana Mo-ste-Poije-Ljubljana Šiška; Kočevje-Ribnica; Logatec-vrhnika; Jesenice-Radovljica-Tržič; Koper-Izola-Pi-Maribor-Pesnica, Maribor-Pobrežje, Maribor-Ro-^vž, Maribor-Ruše, Maribor-Tabor in Maribor-Tezno. 11. člen Vsaka konferenca delegatov delegira v skupščino kupnosti praviloma enega delegata. Glede na število zavarovancev v občini delegi-ral° v skupščino več kot enega delegata: 1. konferenca delegatov v občini Murska Sobota — b delegatov legate konferenca delegatov v občini Ptuj — 3 de- 3. konferenca delegatov v občinah Brežice, Le-Tarb Lendava, Nova Gorica, Novo mesto. Šmarje pri elšuh in v občinah PDPS Maribora — po 2 delegata. 12. člen ,. Pri zavzemanju mnenj in stališč o vprašanjih, ki m obravnava in o njih odloča skupščina, ravnajo de-Sati v skladu s smernicami svojih delegacij, ki so jih legirale, kakor tudi v skladu s skupnimi in splošni-1 interesi ter potrebami, vendar so pri svojem glaso-Va^u samostojni. delu Delegati so dolžni o delu skupščine in o svojem redno obveščati delegacije, ki so jih' delegirale. 1. Samouprdvni organi skupnosti 13. člen Samoupravna organa skupnosti sta: skupščina skupnosti in odbor samoupravne kontrole. a) Skupščina skupnosti 14. člen Organ upravljanja skupnosti je skupščina skupnosti, sestavljena po delegatskem načelu. Konference delegatov delegirajo v skladu z 9., 10. 'in 11. členom tega statuta v skupščino 62 delegatov. 15. člen V skupščini se sprejemajo odločitve na podlagi sporazumevanja in usklajevanja mnenj ter . stališč o obravnavani problematiki. Odločitev je sprejeta, ko zanjo glasuje večina vseh delegatov v skupščini. Postopek sporazumevanja, usklajevanja in odločanja ureja poslovnik skupščine skupnosti 16. člen Skupščina skupnosti skrbi za uresničevanje pravic, nalog in obveznosti starostnega zavarovanja kmetov in v ta namen: 1. sprejema statut skupnosti in druge splošne akte ter spremembe in dopolnitve le-teh, 2. sprejema program dejavnosti, s katerim določa in uresničuje politiko starostnega zavarovanja kmetov, 3. sprejema finančni načrt skupnosti, 4. sprejema periodične obračune in zaključni račun skupnosti, 5. sprejma poelovo poročilo skupnosti, 6. na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana ugotavlja prispevno stopnjo za kmete-za-vezance prispevka v skladu z zakonom in prispevne stopnje za solidarnostno udeležbo delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, 7. upravlja s sredstvi skupnosti in določa politiko uporabe teh sredstev, 8. odloča o uvedbi razširjenega zavarovanja, določa njegov obseg in način izvajanja ter financiranje, 9. sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume o medsebojnih pravicah, obveznostih, in odgovornostih z izvajalci strokovnih, administrativnih in podobnih del za skupnost, 10. voli in razrešuje predsednika in podpredsednika skupščine, predsednike, podpredsednice ter člane organov skupščine; imenuje stalne In občasne .organe, odbore ter komisije in jim določa delovna področja, 11. sprejme poslovnik skupščine, 12. opravlja tudi vse zadeve iz svoje pristojnosti, če s tem statutom ali drugim splošnim- aktom ni iz- rečno določena pristojnost kakšnega drugega organa skupnosti. 17. člen Skupščina skupnosti lahko zaupa določene pri-, pravljalne, usklajevalne in izvršilne funkcije svojim organom in telesom. Organi skupščine so za delo odgovorni skupščini skupnosti. Organi skupščine so stalni na tistih področjih, kjer je potrebna neprekinjena dejavnost takega organa. Skupščina lahko po potrebi oblikuje tudi druge občasne organe oziroma telesa. Delo organov skupščine vodijo predsedniki oziroma podpredsedniki, ki jih izvoli skupščina za dobo dveh let. Izvoljeni so lahko največ dvakrat zapored in opravljajo to funkcijo nepoklicno. 18. člen Za zagotovitev kolektivnega dela in odgovornosti v organih skupnosti sklicuje predsednik skupščine kot metodo dela sestanke predsednikov in podpredsednikov vseh ali samo nekaterih organov skupščine skupnosti za obravnavo in usklajevanje vseh pomembnejših vprašanj ter za opredelitev dnevnega reda šej skupščine in pripravo gradiva za seje. Za obravnavanje zadev širšega pomena lahko po potrebi predsednik skupščine skliče skupni posvet predsednikov konferenc delegatov. Navedenim oblikam dela in usklajevanja v organih skupnosti prisostvuje tudi predsednik odbora samoupravne kontrole skupnosti in vodja strokovne službe. 19. člen Skupščina skupnosti ima predsednika in podpredsednika. Predsednik skupščine predstavlja skupnost in jo zastopa v pravnem prometu, vodi delo skupščine ter podpisuje splošne akte, ki jih sprejema skupščina. Predsednik skupščine lahko s posebnim pooblastilom prenese opravljanje določenih opravil v pravnem prometu na vodjo strokovne službe ali na drugega delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v strokovni službi. b) Samoupravni nadzor nad delom skupnosti 20. člen Zavarovanci nadzorujejo delo skupščine skupnosti m njenih organov ter delo strokovne službe skupnosti neposredno in po odboru samoupravne kontrole. . Pri uresničevanju svoje pravice iz prejšnjega odstavka imajo zavarovanci pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti, s sklepi skupščine in njenih organov ter z delom strokovne službe. Zavarovanci dajejo neposredno in preko delegatov pripombe in predloge ter postavljajo posamezna vprašanja konferencam delegatov, skupščini, njenim organom ter strokovni službi. Samoupravna kontrola nadzira tudi izvajanje sklepov skupnosti, uresničevanje pravic in dolžnosti zavarovancev, racionalno porabo sredstev ter gospodarnost poslovanja. 21. člen Organ samoupravne kontrole skupnosti 'je odbor samoupravne kontrole, ki šteje 9 delegatov. Delegate v odbor samoupravne kontrole delegirajo konference delegatov tako, da se po en delegat delegira za vsako od naslednjih regij: pomursko, do- lenjsko, ljubljansko, obalno-kraško, mariborsko, celjsko, koroško, severno-primorsko in gorenjsko. Odbor samoupravne kontrole izvoli izmed sebe predsednika m podpredsednika. Delo odbora ureja poseben poslovnik. 2. Organi skupščine skupnosti 22. člen Organi skupščine skupnosti so: odbor za plan, analize in finance, komisija za organizacijo in sistem, odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter drugi odbori in komisije, katerim določi pristojnost in področje delovanja skupščina skupnosti s posebnim sklepom. 23. člen Odbor za plan, analize in finance šteje sedem članov, komisija za organizacijo in sistem pa najmanj pet članov. Člane organov skupščine izvoli skupščina na predlog konferenc delegatov. 24. člen Odbor za plan, analize in finance in komisija za organizacijo in sistem imata predsednika in podpredsednika, ki ju izvoli skupščina skupnosti za dobo dveh let. Predsednik in podpredsednik odbora oziroma komisije sta za svoje delo neposredno odgovorna skupščini skupnosti. i 25. člen Odbor za plan, analize in finance zlasti: 1. analizira gospodarjenje v skupnosti ter svoja stališča usklajuje s pristojnimi dejavniki ter daje ustrezne predloge, 2. pripravlja gradivo in osnutke planskih aktov, skupnosti ter drugih samoupravnih splošnih aktov in sklepov na svojem področju, 3. izvršuje finančni načrt skupnosti, 4. skrbi za izvrševanje samoupravnih splošnih aktov skupnosti in posamičnih aktov skupščine na svojem področju, 5. daje smernice za delo strokovne službe s tega področja,- 6. skrbi za izvajanje finančnega načrta v okviru samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela, 7. spremlja izpolnjevanje obveznosti iz starostnega zavarovanja kmetov, 8. opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina. 26. člen Komisija za organizacijo in sistem zlasti: 1. proučuje organizacijo skupnosti z vidika uresničevanja delegatskega samoupravnega sistema in nje-..govega delovanja ter uresničevanje pravic zavarovancev v skupnosti, 2. proučuje delovanje strokovne službe ter predlaga ustrezne ukrepe, 3. proučuje sistem starostnega zavarovanja kmetov, zavzema stališča in jih usklajuje s pristojnimi dejavniki ter daje pobude in predloge za spremembe in dopolnitve, 4. pripravlja delovno gradivo in osnutke samoupravnih splošnih aktov, poslovnikov in sklepov s svojega področja, 5. spremlja izvrševanje splošnih aktov skupnosti in posameznih sklepov skupščine s svojega področja, 6. pripravlja osnutke gradiv za razpravo v delegacijah in v skupščini za svoje področje. 7. skrbi za povezovanje in sodelovanje med skupščino in konferencami delegatov, 8. skrbi za informativno dejavnost ter za obveščanje zavarovancev in uživalcev pokojnin, 9. opravlja druge zadeve, za kamere ga pooblasti skupščina. 27. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ima 5 članov. Odbor sestavljajo po svoji funkciji: predsednik skupščine, predsednik odbora ža 'plan, analize in finance, predstavnik strokovne službe skupnosti ter dva člana skupnosti iz vrst delegatov. Odbor vodi Predsednik skupščine skupnosti, nadomešča pa ga Predsednik odbora za plan, analizo in finance. Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito: 1. sprejema in dopolnjuje obrambni načrt .skup- nosti; 2. usklajuje obrambne priprave skupnosti z drugimi obrambnimi pripravami na ravni republike ter sodeluje z, ustreznim družbenopolitičnimi organizacijami in upravnimi organi; 3. predlaga obrambne elemente razvojnega načrta in drugih splošnih aktov ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere so pristojni upravni organi in drugi organi skupnosti; 4. organizira in pripravlja vse možne oblike in načine izvajanja nalog in ukrSpov ljudske obrambe glede na predvidene vojne razmere; 5. skrbi za izvajanje varnostn h in zaščitnih uk-rePov pri pripravah za ljudsko obrambo po načelih dnučbene samozaščite; 6. v soglasju s pristojnimi republiškimi organi določa osebo, ki opravlja posebno zaupna dela pri pripravah za ljudsko obrambo; 7. sodeluje z odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito delovne skupnosti, ki opravlja strokovno službo za skupnost ter mu daje navodila za delo v vojnih razmerah; 8. opravlja druge naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skupščina skupnosti sprejme sklep o pripravi sporazuma ter določi rok, do katerega mora biti sporazum pripravljen. Odbor za plan, analize in finance pripravi delovni program za pripraVo sporazuma, določi roke za posamezna opravila planiranja in nosilce opravil. Odbor pripravi strokovne podlage za oblikovanje elementov za sklepanje sporazumov. Na področjih delovanja skupnosti, ki se usklajujejo v skupnosti socialnega varstva, predloži odbor strokovne predloge za oblikovanje elementov za sklepanje sporazuma v usklajevalni postopek skupnosti socialnega varstva. Elemente iz prejšnjega odstavka tega člena določi skupščina skupnosti s sklepom. 31. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti vsebuje zlasti: 1. naloge po posameznih sestavinah programa skupnosti v planskem obdobju, predvsem pa: — zagotavljanje" pravic iz starostnega zavarovanja kmetov kot je opredeljeno v zakonu in splošnih aktih skupnosti, usklajevanje /Starostnih pokojnin, — kvalitetno in ažurno izvajanje nalog strokovne službe in nalog, ki jih za skupnost izvajajo drugi organi in službe, 2. obseg, način, pogoje in namene združevanja sredstev za posamezno leto planskega obdobja, predvsem pa: — opredelitev osnov in virov združevanja sredstev ter celotno vrednost programa zagotavljanja obveznega starostnega zavarovanja kmetov po posameznih letih, — obseg potrebnih sredstev, ki jih solidarnostno združujejo delavci in drugi delovni ljudje, — obseg potrebnih sredstev, ki jih zagotavljajo kmetje — zavezanci za prispevek sami, — valorizacijo vrednosti programa kot osnove za ugotavljanje prispevne stopnje delavcev in drugih delovnih ljudi ter kmetov — zavezancev za prispevek. in. PLANIRANJE 28. člen Nosilci samoupravnega planiranja na področju starostnega zavarovanja kmetov so: kmetje zavaro-Vanci in delavci ter drugi delovni ljudje. Kmetje zavarovanci ter_ delavci in drugi delovni wdje uresničujejo v skupnosti pravico in dolžnost Planiranja tako, da sklepajo dogovor o temeljih plana bR Slovenije in samoupravne sporazume o temeljih Plana skupnosti, da sprejerhajo plane skupnosti in da ukrepajo ter se zavzemajo za njihovo uresničevanje. 29. člen Temeljni planski akti skupnosti so: 1. samoupravni sporazum o temeljih plana skup- nosti 2- srednjeročni plani 3- letni planski akti (program dejavnosti, finančni načrt). 30. člen Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti sPrejemajo delavci v temeljnih in drugih organiza-Uah združenega dela,,delovnih skupnostih ter drugi ciovnj ljudje in kmetj e-zavarovanci. 32. člen Srednjeročni plan skupnosti vsebuje zlasti': 1. politiko in cilje razvoja starostnega zavarovanja kmetov, 2. naloge, obveznosti in sredstva prikazana po sestavinah iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti, 3. organizacijske in materialne ukrepe za uresničevanje nalog. 33. člen Srednjeročni plan sprejme po predhodni razpravi v delegatski bazi skupščina skupnosti za obdobje petih let s tem, da se za vsako leto po načelu kontinuiranega planiranja- po potrebi spreminja, dopolnjuje in usklajuje z novimi nalogami ter ukrepi za njihovo uresničevanje. 34. čten Predvidena sredstva, ki so potrebna za izvajanje programa skupnosti v posameznem letu v okvira srednjeročnega plana, se razporedijo z letnim finančnim načrtom. 35. člen Skupnost je dolžna nenehno, najmanj pa enkrat na leto, analizirati in predvideti razvoj varstva ostarelih kmetov, ter pri analiziranju uresničevanja te- kočega srednjeročnega plana upoštevati tudi naslednje leto in drugo ustrezno obdobje. 36. člen Pri planiranju se upoštevajo poleg določb tega statuta tudi določbe zakona o temeljih sistema družbenega. planiranja in družbenem planu Jugoslavije, zakon o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije, obvezna enotna metodologija in drugi predpisi. IV. OPRAVLJANJE STROKOVNIH, ADMINISTRATIVNIH, TEHNIČNIH IN PODOBNIH DEL ZA SKUPNOST 37. člen Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela z skupnost opravlja strokovna služba Skupnosti po-I kojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: strokovna služba). Strokovna služba oblikuje za potrebe skupnosti starostnega zavarovanja kmetov posebno organizacijsko enoto, ki poleg svojega strokovnega dela s področja starostnega zavarovanja kmetov koordinira dela, ki jih za skupnost opravljajo druge organizacijske enote. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupnostjo in strokovno službo ureja samoupravni sporazum. Skupnost lahko po potrebi poveri opravljanje del iz prvega odstavka tega člena tudi drugim organizacijam in skupnostim. V. POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC ' IZ STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV 38. člen O pravicah iz starostnega zavarovanja kmetov odločajo in izdajajo posamične akte: 1. odbori za uveljavljanje pravic; 2. odbor za varstvo pravic. Odbore iz prejšnjega odstavka izvoli skupščina skupnosti. s’ posebnim sklepom določi skupščina skupnosti število, sestavo odborov in njihovo krajevno pristojnost. 39. člen Postopek za uveljavljanje pravic se začne na zahtevo zavarovanca. Zahteva za začetek postopka za uveljavitev pravic iz starostnega zavarovanja kmetov se lahko vloži pismeno ali da ustno n'a zapisnik pri skupnosti ali njeni strokovni službi. 40. člen Skupnost mora izdati posamičen akt o pravici iz starostnega zavarovanja kmetov v dveh mesecih od prejema zahteve. Kadar iz objektivnih razlogov ni mogoče odločiti v roku iz prejšnjega odstavka, mora biti zavarovanec obveščen o vzroku, zaradi katerega ni mogoče odločiti v tem roku in o novem roku, v katerem bo odločeno. Ta rok ne sme biti daljši od šestih mesecev. Ce odbor za uveljavljanje pravic o zahtevi ne odloči v roku iz prejšnjih dveh odstavkov, ima za- varovanec pravico zahtevati varstvo svoje pravice pri odboru za varstvo pravic. Zavarovanec lahko v roku 30 dni po prejemu posamičnega akta, ki ga je izdal odbor za uveljavljanje pravic, zahteva varstvo pravice pri odboru za varstvo pravic. Varstvo svoje pravice lahko uveljavlja zavarovanec tudi, če v zahtevku ni bil izdan posamičen akt v roku iz prvega in drugega odstavka tega člena. 41. člen Posamičen akt o pravici iz starostnega zavarovanja kmetov je dokončen, ko zoper njega ni več mogoča zahteva za varstvo pravic v skupnosti. Dokončen posamičen akt se sme razveljaviti ali spremeniti z novim posamičnim aktom: 1. če se zve za nova dejstva, ki vplivajo na pravico zavarovanca, ta dejstva pa so nastala po izdaji posamičnega akta; 2. če je bilo o kakšnem pravnem vprašanju kasneje zavzeto stališče^ ki je za zavarovanca ugodnejše; 3. če je bil s prvim posamičnim aktom prekršen zakon v škodo zavarovanca; 4. če se potem, ko je izdan posamični akt, zoper katerega ni več možno zaradi poteka roka zahtevati varstva pravice ozirotna sodnega varstva, zve za nova dejstva ali pa najde oziroma pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne rešitve, če bi bila ta dejstva oziroma ti dokazi navedeni ali uporabljeni, v prejšnjem postopku. 42. člen . Pravica po posamičnem aktu iz prejšnjega člena gre od prvega dne naslednjega meseca potem, ko je zavarovanec predlagal spremembo oziroma razveljavitev prejšnjega posamičnega akta, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po izdaji posamičnega akta, če je bil postopek uradno uveden. Če se izda posamični akt po 1. in 4. točki 41. člena tega statuta, se za izdajo novega posamičnega akta uporabljajo predpisi, ki veljajo ob uvedbi postopka. 43. člen Zoper odločitev odbora za varstvo pravic lahko zavarovanec v 30 dneh od prejema rešitve uveljavlja sodno varstvo pred posebnim sodiščem združenega dela pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji. Pred tem sodiščem lahko zavarovanec uveljavlja"* sodno varstvo tudi, če v roku 2 mesecev ni odločeno o njegovi zahtevi za varstvo pravic. 44. člen Posamičen akt o priznanju pravice iz starostnega zavarovanja kmetov se začne izvrševati takoj, ko je izdan. 45. člen Pokojnina iz starostnega zavarovanja kmetov se izplačuje upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po izpolnitvi pogojev, če upravičenec vloži zahtevo v šestih mesecih po izpolnitvi pogojev. Če vloži zahtevo po preteku šestih mesecev po izpolnitvi pogojev, se mu pokojnina izplačuje za šest mesecev nazaj, računano od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve. » 46. člen Postopek za uveljavljanje pravic iz starostnega zavarovanja kmetov v skupnosti podrobneje ureja v skladu z zakonom in tem statutom poseben pravilnik o postopku. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 47. člen S pričetkom veljavnosti tega statuta prenehajo veljati dolpčbe statuta Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 28/79). 48. člen Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 03060-264/34-1981 I Ljubljana, dne 23. decembra 1981. Skupščina Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji Predsednik Jože Pikeij L r. ORGANI IN ORGANiZACIJE V OBČ8NI BREŽICE 601. Na podlagi 150., 227. in 229. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS. št. 14/78) in 617., 622. člena točka L, 5. in 6. zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) je Skupščina občine Brežice na seji zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora dne 10. marca 1982 sprejela ' SKLEP o začasnih ukrepih družbenega varstva v CKTT — podjetje za gradnjo, projektiranje, inženiring usluge in proizvodnjo Brežice 1. člen Ugotovi se, da so v GOI — podjetje za gradnjo, projektiranje, inženiring usluge in proizvodnjo Brežice (v nadaljnjem besedilu GOI Brežice) huje oškodovani družbeni interesi in delovna organizacija ne izpolnjuje v zakonu določenih obveznosti do družbene skupnosti. 2. člen GOI Brežice se zaradi huje oškodovanih družbenih interesov uvedejo naslednji ukrepi: 1. Odstavi se v. d. individualnega poslovodnega organa GOI Brežice, inž. Baretič Štefanija 2. Imenuje se začasni kolegijski organ 3. Začasno se omeji uresničevanje samoupravne pravice razporejanja delavcev, vključno tudi 'delavcev s posebnimi pooblastili. 3. člen " Ukrepi v 2. členu veljajo: — ukrep odstavitve v. d. individualnega poslovodnega organa in ukrep imenovanja začasnega kolegijskega organa največ 10 mesecev, — ukrep omejitve uresničevanja samoupravne pravico razporejanja delavcev, vključno tudi delavcev s posebnimi pooblastili največ 5 mesecev. 4. člen V začasni kolegijski organ se imenujejo: — za predsednika SkiTec.Miha — za člana Butala Zlata in Avšič.Leopold. 5. člen Začasni kolegijski organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnega poslovodnega organa DO, ki jih ima pd ustavi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih DO. Začasni organ prevzame funkcijo upravljanja, ki jo opravljajo delavci, ko odločajo v delavskem svetu in drugih organil/po iz 2. člena tega sklepa. 6. člen Predsednik začasnega organa zastopa in predstavlja GOI Brežice. 7. člen Začasni kolegijski organ je dolžan vzpostaviti v DO GOI zakonito poslovanje. Začasni kolegijski organ je dolžan odločati o uresničevanju samoupravne pravice razporejanja delavcev, vključno tudi delavcev s posebnimi pooblastili. Začasni organ je dolžan v roku treh mesecev od pravnomočnosti tega sklepa analizirati stanje v delovni organizaciji in glede na morebitne druge nepravilnosti v poslovanju predlagati zborom Skupščine občine Brežice potrebne ukrepe. 8. člen Začasni organ in delavci delovne organizacije lahko predlagajo občinski skupščini, da preneha mandat začasnega organa pred potekom časa, za katerega je imenovan, če prenehajo razlogi, zaradi katerih Je M imenovan. 9. člen Pooblastila začasnega kolegijskega organa veljajo z dnem vpisa v sodni register. 10. člen Stroške, ki bodo nastali zaradi uvedbe ukrepa družbenega varstva po tem sklepu trpi delovna organizacija GOI Brežice. Predsedniku in članu začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki ne bosta v delovnem razmerju v delovni organizaciji GOI Brežice, pripada mesečna nagrada z at opravila, dela in naloge, glede na angažiranje pri izvajanju ukrepov družbenega varstva. Članu začasnega kolegijskega poslovodnega organa, ki bo v delovnem razmerju v delovni organizaciji GOI, pripada akontacija osebnega dohodka v skladu s samoupravnim splošnim aktom delovne organizacije za takšne oziroma podobne delovne naloga 11. člen Zoper ta sklep je dopustno vložiti zahtevo na Sodišče združenega dela SR Slovenije, da odloči o zako- riitosti tega sklepa. Zahteva . za preizkus zakonitosti Skupščino občine Celje in predlagati ukrepe oziroma sklepa ne odloži njegove izvršitve. , ustrezno spremembo občinskega proračuna. 12. člen Sklep začne veljati z dnem, ko je objavljen v Uradnem listu SRS. • St. 023-1/82-7 ■ Predsednik zbora združenega dela Franc Filipčič 1. r. Predsednica družbenopolitičnega zbora Milena Jesenko L r. CELJE 603. 6. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z nalogami posameznih organov. Če se med letom ugotovi, da sredstva razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet prenese neporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 7. člen Izvršni svet odloča o obsegu in načinu zagotovitve sredstev za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev organov, ki se financirajo iz občinskega proračuna, v skladu z gibanji osebnih dohodkov delavcev v združenem dehi, upoštevaje dosežene rezultate pri delu. Skupščina občine Celje je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) na sejah vseh treh zborov dne 16. marca 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Celje za leto 1982 1. člen S proračunom za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Celje v letu 1982. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 299,945.000 din in se razporedijo: din — za občinske potrebe 275,203.220 — za tekočo proračunsko rezervo 2,274.780 — sredstva, izločena na posebno partijo 22,467.000 Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Od prihodkov iz prejšnjega člena se 1 odstotek izloča v sredstva rezerve občine Celje.. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse nosilce oziroma uporabnike v »kviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Celje ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi med Skupščino občine Celje in nosilcem oziroma uporabnikom sredstev ni drugače določeno. 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posebne namene, ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti 8. člen Če se med letom ustanovi nov organ, se sredstva za njegovo delo zagotovijo iz tekoče proračunske rezerve na podlagi predračuna, ki ga potrdi* izvršni svet. Če se med letom ukine organ ali drug uporabnik sredstev občinskega proračuna, se neporabljena sredstva za njegovo dejavnost prenesejo v tekočo proračunsko rezervo. 9. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev,, ki so jim odobrena z občinskim proračunom. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva. Organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna oziroma delovne skupnosti teh organov ne smejo prevzemati obveznosti po pogodbah in samoupravnih sporazumih v breme sredstev občinskega proračuna, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. Delavci delovne skupnosti teh organov pa lahko s pogodbami in samoupravnimi sporazumi prevzemajo obveznosti v breme osebnih dohodkov oziroma sklada skupne porabe. 10. člen Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa oziroma druga pooblaščena oseba kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva. 11. člen Vsi prihodki, ki jih organi ustvarijo s svojo dejavnostjo, so prihodki občinskega proračuna, razen prihodkov od opravljenih storitev Zavoda za planiranje in izgradnjo in Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov. 12. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku: — občinska dejavnost in dejavnost izvršnega sveta, — negospodarske investicije, — socialno varstvo in zdravstveno varstvo, — komunalna dejavnost, — intervencije v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve, je izvršni svet občine Celje. Nosilec' H t sredstev, razporejenih v razdelku — dejavnost ljudske obrambe .— je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito. 13. člen Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo razporedila po merilih, za katera se bodo sporazumele krajevne skupnosti najpozneje do 31. marca 1982. 14. člen Nosilci oziroma uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 15. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Celje do višine 500.000 v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list' SRS, št. 39/74). 16. člen Pristojni občinski upravni organ opravlja proračunski nadzor m kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev občinskega proračuna ter investicij, ki se delno in v celoti financirajo iz občinskega proračuna. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982. St. 400-1/82-2 Celje, dne 16. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Celje — občinskega proračuna za leto 1981 A. PRIHODKI A Prihodki Klasif. številka oblika podoblika prihodka prihodka Prihodki podoblika prihodka Znesek oblika prihodka 1 2 3 4 5 Vrsta 1 — davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 12 13 120 Občinski davek iz OD Občinski davek iz OD od kmetijske dejavnosti 32,065.000 2,125.000 14 1446 Občinski davek iz OD od avtorskih pravic in patentov 5,000.000 14 Občinski davek iz OD od samostojnih obrtnih in drugih zasebnih dejavnosti 52,400.000 14 1445 Občinski davek iz OD od opravljenih intelektualnih storitev 20,700.000 26 Davek od skupnega dohodka občanov 4,200.000 - Skupaj vrsta 1 — davek iz dohodka in davek iz osebnega dohodka 116.490.000 23 23 24 25 25 25 25 25 25 25 f Vrsta 2 — davki na promet in premoženje Posebni občinski davek od prometa proizvodov Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač Posebni občinski davek od plačil za storitve Davek od prometa nepremičnin in pravic Davek na dohodek od premoženja Davek na dohodek od zgradb Davek na premoženje gozdne površine Davek na dediščine Davek na tovorna motorna vozila Davek na posest zgradb Davek na prihodek od iger na srečo 74.865.000 44.440.000 • 8,500.000 5.300.000 600.000 3.500.000 1.150.000 3.800.000 4.250.000 5.100.000 350.000 Skupaj vrsta 2 — davki na promet in premoženje 151,855.000 31 31 32 502—503 Vrsta 3 — takse in odstopljeni republiški prihodki Občinske upravne takse Občinske takse parklarjev in kopitarjev Občinska komunalna taksa Odstopljeni del sodnih taks in kazni Odstopljeni del republiških kazni za prekrške 4.900.000 4.400.000 1.500.000 11,000.000 1.850.000 Skupaj vrsta 3 — takse 23,650.000 1 2 3 4 5 Vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih Denarne kazni 350.000 > Skupaj vrsta 5 — prihodki po posebnih predpisih 350.000 r 62 62 Vrsta 6 — prihodki upravnih organov in. drugi prihodki Ostali prihodki Prihodki upravnih organov po zakonu in od opravljenih storitev 100.000 7,500.000 Skupaj vrsta 6 — prihodki upravnih organov in drugi prihodki t * 7,600.000 Skupaj prihodki 299,945,000 Skupaj prihodki za razporeditev 299,945.000 B — SPLOŠNI RAZPORED PRIHODKOV Klasifikacijska številka raz- razpored- poredne ne skup. podsk. Splošni razpored razporedna podskupina Znesek razporedna skupina 1 2 \ 3 4 5 01 01-1 01-2 Glavni namen 01 — dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti Sredstva za redno dejavnost Sredstva za posebne namene 152,792.176 11,542.450 Vsega glavni namen 01 164,334.626 02 Glavni namen 02 — dejavnost ljudske obrambe 14,360.000 03 Glavni namen 03 — dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 11,305.570' 04 ' 04-1 04-2 • 04-3 04-4 04-5 04-6 04-7 04-8 Glavni namen 04 — negospodarske investicije Anuiteta za OŠ V. Vlahoviča Sredstva za anuitete samski dom Postaje milice Sredstva za odplačevanje anuitet in drugih obveznosti Sredstva za ureditev prostorov LO Sredstva za nakup stanovanj Postaje milice Odplačilo posojila- za OŠ V. Vlahoviča ob j. posebnega pomena Nabava terminalov Modernizacija ogrevanja v prostorih sodnika za prekrSke 558.000 467.000 10,641.000 4.550.000 1.350.000 500.000 1,000.000 310.000 Vsega glavni namen 04 19,376.000 08 Glavni namen — socialno varstvo 8,045.000 09 Glavni namen — zdravstveno varstvo \ 2,151.460 10 Glavni namen — komunalna dejavnost 11,550.000 12 Glavni namen — dejavnost krajevnih skupnosti 16,290.500 16 Glavni namen — intervencije v gospodarstvu 18,885.614 17 17/-2 17-2 ■ 17-2 Glavni namen tekoča proračunska rezerva Tekoča proračunska rezerva Sredstva izločena na posebno partijo Obveznosti preteklih let 2,274.780 22,467.000 400.000 Vsega glavni namen 17 25,141.780 18 * Rezervni sklad 2,999.450 ’ Druga poraba Skupaj 1—18 5.505.000 299,945.000 603. Skupščina občine Celje je na podlagi 6. in 13. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SR Slovenije, št. 21/74. 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) na sejah vseh treh zborov dne 16. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/78, 1/79, 16/79, 1/80 in 15/81) se v 4. členu stopnja »23 “/o« nadomesti s stopnjo »29 °/o«. 2. člen V 6. členu se besedi »Goričica (del)« nadomestita z besedo »Ogorevc«. 3. člen V 7. členu se v 1. alinei stopnja »9,1 %>« nadomesti s stopnjo »13 %>«, v 2. alinei se stopnja »7,9 "/o« nadomesti s stopnjo »9 %>« in v 3. alinei se stopnja »4,6%« nadomesti s stopnjo »5 %«. 4: člen V 8. členu se stopnja »10 %« nadomesti s stopnjo »30 %«, stopnja »24 %« pa s stopnjo »45 %«. 5. člen 8.a člen se spremeni in na novo glasi: »Davek od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmerja, če se zavezanec ukvarja: 1. s farmsko rejo perutnine (brojlerjev, kur nesnic, puranov, jarkic, enodnevnih piščancev), , 2. s pitanjem govedi in prašičev v primeru, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano krmo na kmetiji, 3. s specializirano pridelavo: a) sadja in grozdja na površini nad 0,5 ha ter jagodičevja na površini nad 0.30 ha. če ne gre za organizirano pridelavo z 'organizacijami združenega dela, b) drevesničarstva in trsničarstva na več kot 0,5 ha površine, c) zelenjave, okrasnega rastlinja in cvetja; sadik in semen v pokritih rastlinjakih na najmanj 150 m2 površine, v plastenjakih , nad 500 m2 ^li na odprtih površinah na več kot 2.000 m2. Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če se dejavnosti opravljajo v manjšem obsegu, kot je to določeno v 1., 2. in 3. točki prvega odstavka, in dohodki skupaj presegajo dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov.« 6. člen 14. člen se spremeni in na novo glasi: »Pri odmeri davka iz "gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku se upoštevajo naslednja merila: — višina napovedanega dohodka, ki ne more biti nižja od povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance, ki jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklic oziroma od 50 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka po vrstah dejavnosti v preteklem letu za zavezance1, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Dohodek je lahko nižji le po kriterijih iz 14.a člena tega odloka; — predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti v tekočem letu; povprečni bruto osebni dohodek se upošteva sorazmerno številu delovnih dni, v katerih bo zavezanec opravljal dejavnost; čas rednega letnega odmora ne vpliva na višino bruto osebnega dohodka; — višina skupne stopnje prispevkov in davka po kateri plačujejo prispevke SIS in davek od osebnega dohodka delavcev, do višine ugotovljene po 10. členu zakona o davkih občanov zavezanci, ki so obdavčeni po dejanskem dohodku in jim je opravljanje take dejavnosti glavni poklip. V skupni stopnji se ne upoštevajo stopnje prispevkov, ki jih zavezanci plačujejo poleg davka v pavšalnem znesku.« 7. člen Za 14. členom se dodata nova 14a. in 14.b člena, ki glasita: »14.a člen Za odmero davka v pavšalnem letnem znesku se povprečni bruto osebni dohodek iz 14. člena lahko zmanjša po naslednjih kriterijih: a) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi starosti — nad 50 let (ženska) oziroma 55 let (moški) za 30 odstotkov — nad 55 let (ženska) oziroma 60 let (moški) za 45 odstotkov — nad 60 let (ženska) oziroma 65 let (moški) za 60 odstotkov — nad 65 let (ženska oziroma 70 let (moški) za 75 odstotkov — nad 75 let zavezanci, če predvideni dohodek ne presega 10 odstotkov povprečnega bruto osebnega dohodka — za 100 odstotkov b) če je zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi kroničnega obolenja ali invalidnosti, pod pogojem, da ta kriterij še ni bil upoštevan po merilih iz 14. člena — za 25 odstotkov c) če je poslovni sedež izven mestnega središča in to vpliva na obseg poslovanja — za 20 odstotkov d) če je dejavnost sezonskega značaja — za 10 odstotkov Povprečni bruto OD se poveča, če zavezanec zar posluje delavca — za 20 odstotkov. 14,b člen Dohodek, ki se upošteva pri odmeri davka v pavšalnem znesku, je lahko višji od dohodka po merilih iz 14. in 14.a Člena, če se na podlagi podatkov o Jiačinu in obsegu zavezančevega poslovanja, na podlagi primerjave z drugimi zavezanci, ki poslujejo v podobnih pogojih in na podlagi drugih ugotovitev utemeljeno predvideva, da bo dohodek višji. Za dohodek po tem členu in dohodek po davčni napovedi se šteje, da so kriteriji po 14.a členu ter predvideni čas oziroma obseg opravljanja dejavnosti že upoštevani.« 8. člen V 18. členu se v drugem odstavku znesek »3.000« nadomesti z zneskom »6.000«. . t 9. člen V 1. točki 20. člena se za besedo »ipd.« doda besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«. V zadnjem odstavku 20. člena se za besedo »prebivalstva« vstavi vejica in doda besedilo: »dohodki od popisa vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in po- . slovnih prostorov, oranja snega in nakladanje piščancev«. i 10. člen Za 23. Senom se doda 23.a člen, ki glasi: »Merila iz tretjega odstavka 18. člena odloka se uporabljajo tudi za odvetnike.« 11. člen 32. člen se črta. 12. člen V 43. členu se stopnja »10 °/»« nadomesti s stopnjo »15 %>«. 13. člen ' V 44. členu se besedilo »komisiji za ugotavljanje izvora premoženja« nadomesti z besedilom »Občinski upravi za družbene prihodke«. 14. člen V 47. in 49. členu se besedi »Davčna uprava« nadomestita z besedami »Uprava za družbene prihodke«. 15. člen , Doda se 55. člen, ki glasi: »Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblašča da izda prečiščeno besedilo odloka o davkih občanov z vsemi redakcijskimi popravki.« 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v 'Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982, razen 9. člena, ki se uporablja osmi dan po objavi. St. 422-3/82-8 Celje, dng 16. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 604. v Skupščina občine Celje je na podlagi 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 3/81) na seji zbora združenega *dela in seji zbora'krajevnih skupnosti dne 16. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah m dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve Tarifa o posebnem občinskem prometnem davku, ki je sestavni del odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št 25/76, 4/77 m 29/78) se spremeni in dopolni: 1. člen V tarifni številki 1 se točka b) spremeni in glasi: »od prometa rabljenih avtomobilov in motornih koles — 4 odstotke«. V 2. točki opombe k tej tarifni številki se besedilo spremeni in na novo glasi: »po tej tarifni številki se plačuje davek od novih in rabljenih avtomobilov ter motornih" koles, če se prodaja opravi v roku 2 let od prejšnjega nakupa. Davek od prometa motornih koles se plačuje, če znaša delovna prostornina motorja nad 125 c cm. Davčno osnovo, ki mora biti navedena v predloženih listinah davčnemu organu, lahko ugotavlja tudi uprava za družbene prihodke, če vrednost v predloženih listinah ne ustreza prometni vrednosti vozila. Tarifna številka 2) se spremeni in na novo glasi: »od alkoholnih pijač, izdelanih z več kot 50°/» iz domačih surovin, računano po vrednosti dinarjev — od naravnega vina, vina tipa Biser in .vinsko sadnih pijač 4,00 — od penečega vina 8,00 •k — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 50 Od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih iz manj kot 50 °/o domačih surovin, računano po vrednosti 60 odstotkov. V tarifni številki 5 se VT. točka spremeni in na novo glasi: »izdelovanje in popravljanje oblačil in perila po meri — Strojno pletiljstvo — 10%. V XI. točki se doda za besedo »fasadarstvo« vejica in besedilo »izdelava in montaža stavbnega pohištva«. V XII. točki se za besedo »predmetov« postavi vejica in doda besedilo, »razmnoževanje, izdelava fotografskih in drugih kopij«. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje se pooblašča, da izda prečiščeno besedilo odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve z vsemi redakcijskimi popravki. / 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje. St. 421-19/81-2 Celje, dne 16. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 605. Skupščina občine Celje je na podlagi 335. člena, prvega odstavka 342. člena in 345. člena ustave SR Slovenije in na podlagi 153., 160., 161., 162. in 163. člena ter v zvezi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) na sejah vseh treh zborov dne 16. marca 1982 sprejela ODLOK o pripravi iu sprejetju sprememb in dopolnitev druž-. benega plana občine "Celje za obdobje od leta 1981 do , f leta 1985 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje pripravi in do 30. 6. 1982 predloži zborom občinske skupščine osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Celje za obdobje 1981—1985. 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Celje določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Celje v skladu z zakonom in odlokom Skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije. x 3. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Celje in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom in dogovorom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki bodo določeni s programom del. 4. člen Koprdinator strokovne aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Celje je Komite za družbenoekonomski razvoj. / ' 5. člen Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Celje se prične takoj. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-6/32-3 Celje, dne 16. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. 606. Skupščina občine Celje je na podlagi 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 16. marca 1982 sprejela ODLOK o prepovedi prometa z zemljišči in prepovedi parcelacije zemljišč na območju ZN Ostrožno — sever 1. člen Zaradi nemotene priprave odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno .kompleksno izgradnjo na območju zazidalnega načrta Ost- rožno-sever se razglasi prepoved prometa z zemljišči in prepoved parcelacije zemljišč na območju, določenem in prostorsko prikazanem s projektom št. 19/80, ki ga je izdelal Razvojni center Celje v mesecu maju 1981 in je sestavni del odloka o zazidalnem načrtu Ostrožno-sever (Uradni list SRS, št. 31/81). 2. člen Prepoved prometa z zemljišči in prepoved parcelacije zemljišč obsega območje, ki leži v k. o. Ostrožno in je omejeno na severu z južno parcelno mejo avtoceste, na vzhodu in jugu s severnim delom parcelne meje kanala LKS, na jugovzhodu z osjo predvidene in obstoječe Ceste na Ostrožno, na severovzhodu z robom gozda, pešpoti in robnih parcel do avtoceste. 3. člen Prepoved prometa z zemljišči ter prepoved parcelacije zemljišč na območju, opisanem v 2. členu tega odloka, velja od dneva uveljavitve tega odloka do dneva, ko bo pričel veljati odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo na območju zazidalnega načrta Ostrožno-sever, vendar ne dalj kot tri leta. 4. člen Zazidalno območje, opisano v 2. členu tega odtoka, je stalno ha vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam pri pristojnem občinskem upravnem organu. 5. člen Vloge občanov, delovnih in drugih organizacij, vložene pri pristojnem občinskem upravnem organu pred uveljavitvijo tega odloka, bodo obravnavane po predpisih, ki so veljali v času njihove vložitve. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-, hem listu SRS. Št. 465-5/81-5 Celje, dne 18. marca 1982. - i^reoseanaK Skupščine občine Cetje Jože Marolt 1. r. 607. Skupščina občine Celje je po 72. in 73. členu zakona o volitvah in delegiranju delegatov v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) na sejah vseh treh zborov dne 16. marca 1982 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje L člen S tem odlokom se določi število delegatskih mest, ki jih imajo v zboru združenega dela temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in v zboru krajevnih skupnosti krajevne skupnosti. 2. člen Delegacije, ki jim po tem odloku ne pripada samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela. se- združujejo v konferenco delegacij zaradi delegiranja sKupnega delegata v zboru združenega dela. Konference delegacij se oolikujejc s sporazumi, ki jih sklenejo temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti, ki so te delegacije izvolile. Sporazumi iz prejšnjega odstavka tega člena morajo biti sklenjeni v 15 dneh po splošnih volitvah. 3. člen V zboru združenega dela imajo temeljne samoupravne organizacije* in skupnosti naslednje število delegatskih mest: CO no - OJ .S d§ Firma delovne organizacije in ime temeljne samoupravne organizacije oziroma skupnosti >5 «5 sis mg Hi ti OJ O (1) O cCO NT5K! 1 2 3 1. Železnina Štore — TOZD Energetika — TOZD Elektrpplavž in aglomeracija — TOZD Livarna valjev, kokil in metalurške litine — TOZD Livarna strojne litine r — TOZD Jeklarna — TOZD Valjarna I — TOZD Valjarna II — TOZD Jeklovlek — TOZD Gradbeno komunalno in stanovanjsko gospodarstvo — TOZD Mehanska obdelava — TOZD Tovarna traktorjev — TOZD Kontrola, kakovosti — TOZD Transport — TOZD Vzdrževanje — TOZD Gostinstvo — DS za kadre in splošne zadeve — DS za finančne posle — DS za investicije in razvoj — DS za komercialne posle — DS za ekonomsko in organizacijo — DS Priprava proizvodnje 6 2. Cinkarna Celje — TOZD Kemija — TOZD Grafika — TOZD Metalurgija — TOZD TI02 — TOZD Transport — TOZD Vzdrževanje — TOZD Energetika — TOZD Veflon — DSSS 4 3. Žična Celje 1 1 2 — TOZD Servisi in predstavništva — DSSS 6. EMO Celje — TOZD Tovarna posode — TOZD Tovarna kotlov — TOZD To var ha odpreskov in avtokoles — TOZD Orodjarna — TOZD Tovarna radiatorjev — TOZD ERC — TOZD Emokontejner — TOZD Tovarna Frite — TOZD Vzdrževanje in energetika — DSSS 7. AERO Celje — TOZD Grafika — TOZD Kemija TOZD Trženje — DSSS 8. Etol Celje — Tovarna volnenih odej Škofja vas 9. LIK Savni j a Celje — TOZD Žaga — TOZD Furnirnica — TOZD Pohištvo — TOZD Energetika in vzdrževanje — DSSS 10. DO Ljubečna — TOZD Opeka — TOZD Keramika — DSSS 11. Metka Celje — TOZD Proizvodnja tkanin — DSSS 3 1 6 3 1 1 1 1 12. Toper Celje — TOZD Lahka konfekcija — TOZD Športna konfekcija — TOZD Modni salon — TOZD Kemična čistilnica — DSSS Vrvica Celje 1 13. Zlatarna Celje - — TOZD Zlatarne \— TOZD Veleprodaja ;— TOZD Maloprodaja DSSS ' 1 4. Klima Celje — TOZD Industrijska proizvodnja — TOZD Montažna proizvodnja ./— DSSS 1 5. Libela Celje — TOZD Tovarna Tehtnic — TOZD Tovarna finomehanike 14. Celjska mesna industrija — TOZD Proizvodnja — TOZD Prodaja na veliko ’ — TOZD Maloprodaja — TOZD Združena hladilnica — DSSS Veterinarsko živinorejski zavod Celje Veterinarska postaja Celje 1 1 2_________________S 15. Nivo Celje — TOZD Vodno gospodarstvo — TOZD Vodne in nizke gradnje — DSSS 1 16. Ingrad Celje — TOZD IMG — TOZD Gradbena operativa — TOZD Projektivni biro — TOZD Mehanizacija — TOZD Proizvodni obrati — DSSS 3 17. Obnova Celje — TOZD Gradbeni sektor — TOZD Montaža , — TOZD obrtna dela — DSSS Montana — rudarsko in industrijska podjetje Žalec — obrat Vrh Store 1 18. Gradis Celje 1 19. Cestno podjetje Celje ' — TOZD Vzdrževanje in mehanizacija — TOZD Gradnja — TOZD Vzdrževanje cest' — DSSS 1 20. Izletnik Celje — TOZD Potniški promet — TOZD Tehnične delavnice — TOZD Turistična agencija — TOZD hotel Celeia — DSSS 1 21. Prevozništvo Celje STC — Javna skladišča Celje . SOZD Integral — enota Celje Avtoprevoz Šempeter — Poslovalnica Celje Vektor Ljubljana — Poslovalnica Celje Prevoz Brežice — Poslovalnica Celje Transjug Ljubljana —Poslovalnica Celje Interevropa Celje Feršped Ljubljana — Poslovalnica Celje Cetra — Cestno transportna organizacija za posredovanje prevozov Celje 1 22. Podjetje za PTT promet Celje — TOZD za PTT promet — TOZD PTT Tehnična služba — DSSS 1 23. Železniško transportna organizacija Celje ^ — TOZD za promet — TOZD za upravljanje in vzdrževanje — TOZD za vzdrževanje TJC naprav in SV naprav / — TOZD za transport — DSSS . ZTO Maribor — TOZD za vleko Maribor — enota Celje — TOZD za vzdrževanje lokomotiv — enota Celje ' — TOZD tehnične vozovne službe — enota Celje 1 2 ■ 3 TTG Ljubljana — TOZD TTG Celje 2 2A. Celjske mlekarne Celje Vrtnarstvo Celje ■ Kmetijstvo Žalec — Delovna enota Celje Samopostrežna restavracija Celje Poslovna skupnost za vinogradništvo Celje 1 25. Gozdno gospodarstvo Celje Obrat za kooperacijo Celje (TOK) — TOZD Trgovina Celje — TOZD Gradnje — mehanizacija — DSSS 1 26. Delovna organizacija Elektro Celje — TOZD Elektro Celje — DSSS , Aurea Celje 1 27. Komunala Celje — TOZD Plinarna — TOZD Javne naprave — TOZD Ceste — kanalizacija . — TOZD Pokopališka služba — TOZD Vodovod — DSSS Zavod za požarno, Reševalno in Tehnično službo Celje Varnost Celje 1 28. 'PO blagovni center Celje ■— TOZD Agropromet — TOZD Prehrana — TOZD Transport in obrtne storitve — TOZD Pražarna in embalirnica — DSSS 1 29. DO Potrošnik Celje — TOZD Prodaja — DSSS 1 30. DO mlinsko predelovalna industrija Celje — TOZD Pekarne in slaščičarne — TOZD Mlin — DSSS . SOZD MERK Celje — DSSS SOZD MERX Celje — Interna banka l 31. Tkanina Celje — TOZD Veleprodaja — TOZD Maloprodaja — DSSS Moda Celje Tekstil Ljubljana — Prodajalna Jadran Celje Polzela — Prodajalna Celje Kluz — Prodajalna Celje NIK — Na pri jed — Prodajalna Celje Beko — Prodajalna Celje Varteks — Prodajalna Celje ONA-ON — Prodajalna Celje ) 1 l 2 32. Gostinsko podjetje Celje — TOZD MajolKa ' — TOZD NA-NA — TOZD Ojstrica — DSSS DO Hoteli in gostinstvo — TOZD Gostinstvo in turizem — DSSS — hotel Evropa Celje — Kompas Celje — KZ Metlika — bife — Poslovna skupnost za turizem Celje — Zveza naravnih zdravilišč Celje — Zdravilišče Dobrna 33. ONPZ — Obrtno nabavna prodajna zadruga obrt CELEIA Celje POZD (pogodbena organizacija združenega dela) Leskošek — Splošno steklarstvo Celje Poslovna skupnost za drobno gospodarstvo Celje Finomehanika Celje Utež Celje Ključavničar Celje j/ulkanizacija Celje Obutev Celje — Rinka, zapori Celje Elektrosignal Celje Steklar Celje TAMI — Tapetništvo - mizarstvo Celje Nega Celje Birostroj — enota Celje Pohištvo Celje Oprema Celje Fotolik Celje Kreator Celje Remont Celje Dimnikarstvo Celje f Reklama Celje 2 34. Slovenijales — Trgovsko podjetje Ljubljana — TOZD Maloprodaja lesa, gradbenega materiala in stanovanjske opreme Celje Naša knjiga Celje . Mohorjeva družba Celje Lesnina Ljubljana, Trgovina in skladišče Celje Slovenijales — Inženiring, predstavništvo Celje ŠIPAR — Prodajalna Celje Državna založba Slovenije — Prodajalna Celje Mladinska knjiga Ljubljana' — Knjigarna in papirnica Celje — Skladišče Celje Tobačna tovarna Ljubljana — TOZD To-, bak, poslovna enota Celje Semenarna Ljubljana — Prodajalna Celje Stol Kamnik — Prodajalna Celje Meblo N. Gorica — TOZD Salon Celje 1 '3 1 2 3 35. Era Velenje — Prodajalna Celje Dravinjski dom Slovenske Konjice — Sirena, Gubčeva ulica 8, Celje Emona Merkur — TOZD Centromerkur Celje Elektrotehna Ljubljana — Prodajalna Celje — Stanetova 16 Optika, Foto Aba Celje — Ljubljanska 6 Metalka Ljubljana — Predstavništvo Celje Petrol Ljubljana — TOZD Trgovina na drobno — poslovna enota skladišče Surovina Maribor — Poslovalnica Celje Chemo Ljubljana — Poslovalnica Celje Dinos Celje Agrotehnika Celje KoTo Koteks Tobus Ljubljana — odkupna postaja Celje Vlado Bagat — Prodajalna Celje El Niš — Elektronska industrija Niš servis Celje Sloboda Čačak — servis Celje DO »Tvornica Stakla« Zaječar — predstavništvo Celje 1 36. Razvojni Center Celje — TOZD Projektiva — TOZD Planiranje — TOZD Inženiringi — TOZD IRC — DSSS Geodetski zavod Celje Vegrad SGP Velenje — Projektivni biro Celje Inženiring za procesno tehnologijo Celje 1 37. Avto Celje Slovenija-avto 1— TOZD Avtomotor — TOZD Cimos — kmetijska mehanizacija — CKM Celje 1 38. DO Teko Celje Konus — TOZD Blagovna hiša Celje Astra — Prodajalna Celje Peko L, II. Borovo — Prodajalna Celje Planika — Prodajalna Celje Alpina Žiri — Prodajalna Celje Obuča Beograd — Prodajalna Celje Derventa — Prodajalna Celje Zmaga — Prodajalna Celje Toko Domžale — Prodajalna Celje Jugoplastika Split — Prodajalna Celje Lovec V- Prodajalna Celje Astra — Prodajalna Celje Sloveni j ašport — Prodajalna Celje ABC Pomurka — Prodajalna Galeb Celje 1 39. Center Celje Čebelama Celje >29. November« ind. mes. konzerv Subotica — predstavništvo skladišče Celje Slovin Ljubljana — skladišče Celje 12 3 Navip Zemun — prodajalna Celje KK Ptuj — klet Celje KK Šentjur — Klavnica Celje Vino Šmartno — klet Celje KZK Kranj TOZD Komerc servis — skladišče Dobrna Pivovarna Laško — skladišče Celje 1 40. Kovinotehna Celje — TOZD Veleprodaja •» — TOZD Zunanja trgovina — TOZD Tehnična trgovina — TOZD Inženiring — TOZD Skladišče in transport — TOZD AOP — DSSS 2 41. Združenje obrtnikov — Obrtniki zasebniki 2 42. KZ Celje — DSSS — Temeljna združena organizacija Celje s kmeti kooperanti — Temeljna združena organizacija Vojnik s kmeti kooperanti 2 43. Ljubljanska banka — Splošna banka Celje Zavarovalna skupnost »Triglav« Celje Jugobanka Celje Narodna banka Celje Loterijski zavod Slovenije — poslovalnica Celje 1 44. Združene osnovne šole Celje — TOZD I. osnovna šola Cefje — TOZD Osnovna šola »Ivan Kovačič Efenka« Celje — TOZD Osnovna šola »Franca Krajnca« Celje — TOZD Osnovna šola »Veljko Vlahovič« Celje — TOZD Osnovna šola Store — TOZD Pionirski dom »Cvetke Jerinove« Celje — TOZD Osnovna šola »Slavko Šlander« Celje — TOZD Osnovna šola »I. celjske čete« Celje — TOZD Dom Golovec — TOZD Zavod »Ivanke Cranjekove« Celje — TOZD Osnovna šola »Frana Vrunča« Celje — TOZD Osnovna šola bratov Ddbrotin -škov Vojnik — TOZD Osnovna šola XIV. divizije Dobrna — TOZD Osnovna šola Frankolovo — TOZD Dom Mihe Pintarja Dobrna — DSSS — TOZD Glasbena šola Celje — Zavod za šolstvo SR Slovenije — organizacijska enota Celje — DO Celodnevna osnovna šola »Fran Roš« Celje '< 2 12 3 45. Ekonomski šolski center Celje Zdravstveni šolski center Celje Pedagoški šolski center Celje Gimnazija Celje Poklicna gostinska šola Celje Šolski center za blagovni promet Celje Pedagoška akademija — Razredni pouk Celje Dom učencev K. D. Kajuh Celje 1 46. Tehniška šola Celje SKI MC Store — DSSS — TOZD Poklicna kov. metalurška šola Store — TOZD Dom učencev Store Šolski center Borisa Kidriča Celje Kmetijski šolski center Celje Delavska univerza Celje 1 47. Muzej revolucije Celje Pokrajinski muzej Celje Zgodovinski arhiv Celje Zavod za spomeniško varstvo Celje Knjižnica »Edvarda Kardelja« Celje Slovensko ljudsko gledališče Celje Kino podjetje Celje Zavod za kulturne prireditve Celje CGP Delo — TOZD Novi tednik in Radio Celje ČGP Delo — TOZD Oglasna agencija — informacije Celje CGP Delo — TOZD Delo — prodaja Celje CGP Večer — Podružnica Celje CGP Pravica — Ljubljanski Dnevnik — Podružnica Celje Zveza inženirjev in tehnikov Celje Zveza kulturnih organizacij Celje 1 48. Zavod športno rekreacijskega centra Golovec Celje Planinsko društvo Celje Zveza lovskih družin Celje Aeroklub Celje — Letalska šola Konjeniški klub Celje Zveza telesnokulturnih organizacij Celje Košarkarski klub Celje Hokejsko — drsalni klub Celje ZSD Celje — Rokometni klub Celje AD Kladivar Celje Ribiška družina. Celje AMD Šlander Celje Avto moto zveza Celje. Občinska zveza Prijateljev mladine Celje Mladinski klub Celje Temeljna organizacija slušno prizadetih Celje ZSAM — Zveza šoferjev in avtomehanikov Celje Društvo računovodskih in finančnih delavcev Celje Društvo ekonomistov Celje Turistično društvo Celje 1 2 Sl 49. Zdravstveni center Celje — TOZD Splošna medicina Celje — TOZD Reševalna služba Celje — TOZD Center medicine dela — TOZD Center skupnih medicinskih služb — TOZD Zobozdravstvena služba — TOZD Center nevropsihiatrija Vojnik — TOZD Center za operat. oddelek za anestezijo — TOZD Center zdravstveno varstvo žena — TOZD Preskrbovalne vzdrževalne enote — TOZD Center zdravstveno varstvo otrok in mladine — TOZD Center za zdravljenje notranjih nalezljivih bolezni in infekcijskih bolezni — TOZD Laboratorijska služba — TOZD Center socialne medicine in higiene — TOZD Zdravstvena postaja Store — TOZD Zdravstvena postaja Vojnik — DSSS 50. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor — Poslovna enota, Oddelek Celje Celjske lekarne Celje Železniško gospodarstvo Maribor — Zdravstveni dom Maribor — Ambulanta Celje Bi. VVZ Anice Černejeve Celje VVZ Tončke Čečeve Celje 'VVZ Zarja Celje - 52. Center za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje Center za socialno delo Celje Dom upokojencev Celje 53. Občinski oddelek za občo upravo Občinski inšpektorat Občinski komite za urejanje prostora in varstvo okolja Občinski komite za družbene dejavnosti Občinski sekretariat za ljudsko obrambo Občinska uprava za družbene prihodke Občinski sekretariat za notranje zadeve Občinski komite za družbeno-ekonomski razvoj Zavod za elektronsko obdelavo podatkov Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo Sekretariat občinske skupščine in izvrš- • nega sveta Meteorološka postaja Celje Medobčinska geodetska uprava Celje Svet občin celjskega območja Celje Krajevne skupnosti — Aljažev hrib Celje — Pod gradom Celje — Center Celje — Karel Destovnik Kajuh Celje • — Savinja Celje — Dolgo polje Celje — Dečkovo naselje Celje 2 ■ 3 —_ Nova vas Celje v — Hudinja Celje — Slavko Šlander Celje — Gaber j e Celje — Store, Store — Teharje, Teharje — Svetina, Store — Medlog Celje —- Ostrožno Celje — Lava Celje — Šmartno v Rožni dolini — Dobrna — Strmec — Vojnik — Frankolovo — Škofja vas — Trnovlje, Celje — Ljubečna, Škofja vas Skupnost izgradnje objektov posebnega pomena Celje t. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje Medobčinska skupnost za zaposlovanje Celje Medobčinska zdravstvena skupnost Celje Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Celje — Območna delovna enota Celje Kmetijska zemljiška skupnost Celje Občinska komunalna skupnost Celje SIS za varstvo pred požari Celje Občinska SIS za‘PTT promet Celje SIS za preskrboval, območje Elektro Celje Zveza vodnih skupnosti — območna voda skupnost Savinja—Sotla Celje 1 SIS za železniški in luški promet Celje SIS družbenih dejavnosti — skupne strokovne službe Celje Medobčinska gospodarska zbornica Celje Komite OK ZKS Celje Občinska konferenca SZDL Celje Zveza sindikatov Slovenije — Občinski svet Celje Občinska konferenca ZSMS Celje Zveza združenj borcev NOV Celje Občinski odbor RK Celje Medobčinski svet ZKS Celje Medobčinski svet SZDL Celje Medobčinski svet Zveze sindikatov Slovesni j e — Zveza prijateljev mladine Celje RK Celje Zveza rezervnih vojaških starešin Celje 1 54. Pokrajinski štab za teritorialno obrambo zahodne štajerske pokrajine Celje Občinski sodnik za prekrške Celje Carinarnica Celje Kontrola meril in plemenitih kovin Celje Pokrajinski odbor za zahodno Štajersko pokrajino Celje Družbeni pravobranilec samoupravljanja Celje Temeljno sodišče Celje Višje sodišče Celje 1 2 ____________________3__ Temeljno javno tožilstvo Celje Višje javno tožilstvo Celje Javno pravobranilstvo Celje Sodišče združenega dela Celje Služba družbenega knjigovodstva Celje Zapori Celje Republiški sekretariat za notranje zadeve Ljubljana — Uprava za notranje zadeve Celje — Postaja prometne milice Celje — Postaja milice Celje JLA Celje Občinski štab za teritorialno obrambo Celje Odvetniki * 4. člen V zboru krajevnih skupnosti ima vsaka krajevna skupnost eno delegatsko mesto. 5. člen Ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok d delegiranju delegatov v, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje (Uradni list SRS, št. 5-335/78). 6. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-12/1981-1 Celje, dne 18. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Celje Jože Marolt 1. r. CERKNICA 608. Na podlagi 200. člena zakotja o združenem delu (Uradni fist SFRJ, št. 53/76) in 172. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 20/74) in na predlog občinskega sveta ZS Cerknica je zbor združenega dela Skupščine občine Cerknica na seji dne 5. marca 1982 sprejel SKLEP o določitvi liste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komisije v OZD, TOZD in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Cerknica Listo sestavljajo: 1. Abrahamsberg Jože, Brest TOZD Masiva Martinjak 2. Arko Anton, Nanos TOZD Trgovina Rakek 3. Baj Franc, Brest SD Cerknica 4. Bavec Franc, K-PL TOZD Okovje Lož 5. Cerkvenik Mitja, Kovinoplastika SD Lož 6. Cindrič Bogdan, KPL TOZD Ot vje 7. Furlan Vlado, TOZD Gozdarstvo Snežnik 8. Gačnik Ljubo, Kovinoplastika SD 9. Gornik Jože, Brest T071 °ohištvo Cerknica 10. Hiti Alojz, Brest SD Cerknica 11. Jakopin Drago, SGP Gradišče Cerknica 12. Jakše Franc, Brest TOZD Zagalmca Stari trg 13. Jerič Marjan, Kartonažna Rakek 14. Jerič Viktor, Brest TOZD Masiva 15. Kavčič Mirko, Kartonažna Rakek 16. Klančar Alojz, Brest TOZD Pohištvo 17. Klančar Vera, Brest SD 18. Komac Ciril, Brest SD 19. Korenjak Stane, Novolit Nova vas 20. Krašovec Alojz, Kovinoplastika SD 21. Lavrič Alojz, KPL TOZD Inox Lož 22. Lovko Anton, Brest TOZD Masiva 23. Lovše Ivan, Brest SD 24. Mlakar Franc, Brest TOZD Gaber 25. Mlinar Karlo, TOZD Gozdarstvo Cerknica 26. Nared Vinko, Kovind Unec 27. Perčič Tone, Brest SD 28. Ponikvar Rado, Novolit Nova vas 29. Srpan Tone, Kmetijska zadruga 30. Strle Anton, Kovind Unec 31. Svet Franc, SGP Gradišče 32. Siraj Jože, Kovind Unec 33. Toplak Peter, Brest TOZD Pohištvo 34. Urbas Miro, Kartonaža Rakek 35. Vampelj Dušan, KPL TOZD Plastika 36. Žnidaršič Jože, KPL TOZD Orodjarna II Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-5/82-9 Cerknica, dne 5. marca 1982. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Cerknica Ciril Komac 1. r. 609. POROČILO občinske volilne komisije o Izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknica Občinska volilna komisija r Cerknici obvešča, da so bili pri glasovanju o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknica dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: Na območju občine Cerknica so bili v volilnih Imenikih vpisanih 10803 delovni ljudje in občank Od tega je glasovalo 10203 ali 95,97% — za kandidatno listo 9244 — proti kandidatni listi 533 — neveljavnih glasovnic je bilo 426 Na kandidatni listi je bilo 27 delegatov Izvoljeni so bili kandidati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. Helena Bajc 9191 2. Andreja Buh 9195 3. Jože Frank 9200 4. Drago Frlan 9192 5. Jože Juvančič 9201 . 6. Miro Juvančič 9195 7. Dušan Kočevar 9215 8. Jože Kovačič 9205 9. Ivanka Kranjc 9206 10. Rafael Kraševec 9212 11. Tone Kraševec 9184 12. Edo LenarčiC 9186 13. Jože Lesar 9160 14. Cveta Levec 9202 15. Franc Levec 9194 16. Brane Mišič 9195 17. Miro Mlakar 9207 13. Alojz Otoničak 9198 19. Janez Otoničar 9186 20. Silvo Resinovič 9193 21. Franc Rok 9211 22. Franc Sterle 9207 23. Aleksander Šega 9209 24. Marjan Siraj 9208 25. Rado Udovič 9209 .26. Filip Žagar 9206 27. Darko Žnidaršič 9208 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in- glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Cerknica, dne 22. marca 1982. Občinska volilna komisija v Cerknici Tajnik Predsednik Alojz Pavlič 1. r. Tone Urbae 1. r. Člani Amalija Strohsack L r. Lili Cefarin L r. Terezija Obreza 1. r. GROSUPLJE 610. Na podlagi 23., 24. in 25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 4. členu odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 17/78) ter na podlagi 190. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 1. člen S- tem odlokom se uvaja obvezna priprava dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni družbeni phm). 2. člen Izdelava dolgoročnega družbenega plana poteka skladno z določili zakona o sistemu družbenega planiranja in družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) ter odlok o obvezni enotni metodologiji in obveznih enotnih kazalcih (Uradni list SRS, št. 27/79). 3. člen Za izdelavo in sprejem dolgoročnega družbenega plana skrbi izvršni svet občinske skupščine. Izvršni svet imenuje komisijo za spremljanje izdelave plana, katere naloge so spremljanje izdelave plana, skrb za izvajanje sočasnega planiranja ia za usklajevanje interesov nosilcev planiranja. 4. člen Po sprejetju tega odloka pripravi in sprejme izvršni svet občinske skupščine program dela za pripravo dolgoročnega družbenega plana (v nadaljnjem besedilu: delovni program). Delovni program mora vsebovati: — naloge, ki jih morajo opraviti posamezni udeleženci v procesu priprave in sprejemanja dolgoročnega plana, — operativno shemo in terminski plan, — način financiranja izdelave dolgoročnega družbenega plana. 5. člen Izvršni svet občinske skupščine predloži v letu 1983 Skupščini občine Grosuplje osnutek in predlog dolgoročnega družbenega plana. Časovni program za izdelavo strokovnih gradiv in posameznih faz izdelave dolgoročnega družbenega plana je sestavni del delovnega programa. Vsi nosilci planiranja, ki izdelujejo svoje dolgoročne piane ter organizacije, ki pripravljajo strokovna gradiva, so se dolžni držati časovnega programa. 6. člen Za uresničitev načel sistema družbenega planiranja pripravijo in sprejemajo samoupravne organizacije in skupnosti, elemente za izdelavo dolgoročnega družbenega plana. Za pripravo elementov zadolžene? organizacije združenega dela in samoupravne interesne skupnosti, navedene v 9. členu tega odloka, morajo pripraviti svoje elemente v roku, določenem v delovnem programu. 7. člen Osndva za usklajevanje elementov nosilcev planiranja morajo biti argumentirana strokovna gradiva, izdelana na objektivnih podatkih. 8. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega družbenega plana je Urbanistični inštitut SRS Ljubljana, ki ga za to pooblasti izvršni svet občinske skupščine (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena organizacija). Pooblaščena organizacija je odgovorna na pravočasno in kvalitetno pripravljena strokovna gradiva. Zadolžitve pooblaščene organizacije so določene v delovnem programu. 9. člen Dolgoročne'plane so dolžni r občini Gros-plje pripraviti naslednji nosilci planiranja: 1. Organizacije združenega dela — Splošno gradbeno podjetje Grosuplje — IMF Ljubljana DO Livar »Viktor Koleša« Ivančna gorica — Kmetijska zadruga Stična — Kmetijska zadruga Dobrepolje — KZ Ljubljana Temeljna zadružna organizacija Grosuplje 2. Samoupravne interesne skupnosti — Občinska izobraževalna skupnost Grosuplje — Kulturna skupnost občine Grosuplje — Telesrio-kulturna skupnost Grosuplje — Občinska raziskovalna skupnost Grosuplje — Skupnost otroškega varstva Grosuplje — Občinska skupnost socialnega skrbstva Grosuplje — Občinska zdravstvena skupnost Grosuplje — Občinska' skupnost za zaposlovanje Grosuplje — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje — SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Grosuplje . — Komunalna skupnost občine Grosuplje — Samoupravna enota za upravljanje s stavbnim zemljiščem — Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosup- Ije. 10. člen Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega družbenega plana se v letu 1982 in 1983 v občinskem proračunu določijo sredstva za vsako leto, ki bodo porazdeljena v skladu š programom dela in dogovorom o financiranju in realizaciji dela na pripravi dolgoročnega družbenega plana. Za izvajanje tegg člena skrbi izvršni svet občinske skupščine. 11. člen Priprava dolgoročnega družbenega plana občine Grosuplje se prične takoj. 12. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-13/81 Grosuplje, dne 24. februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 61L Na podlagi določil drugega odstavka 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list SRS, št. 2/76) z namenom, da se zagotavljajo sredstva za financiranje programa požarnega varstva, opredeljena v samoupravnem sporazumu o obsegu in načinu združevanja ter uporabi sredstev, namenjenih za zadovoljevanje potreb in realizacije programa skupnosti varstva pred požarom občine Grosuplje in določil 180. in 191. člena statuta občine Grosuplje je Skupščina občine Grosuplje na seji , zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 sprejela ODLOK e financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Grosuplje za, leto 1982 1. člen Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih skupnostih in delovni ljubdje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, pa niso pristopili k samoupravnemu sporazumu navedenim v glavi tega odloka, so po določilih tega odloka dolžni plačevati prispevek za financiranje programa skupnosti požarnega varstva v občini Grosuplje. 2. člen Prispevek se plačuje iz dohodka temeljnih in drugih organizacij združenega dela oziroma iz sredstev delovnih skupnosti in občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. 3. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, ki niso podpisali samoupravnega sporazuma o financiranju programa samoupravne interesne skupnosti varstva pred požarom na območju občine Grosuplje plačujejo te prispevke po stopnji 0,45 odstotka od bruto osebnega dohodka. 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti plačujejo prispevek ob vsakem dvigu sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek, plačujejo prispevek od odmerne osnove. ki se šteje za osebni dohodek iz katerega se plačujejo prispevki za samoupravne interesne skupnosti. Prispevek odmerja in pobira davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. 5. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. ^ St. 400-16/1981 Grosuplje, dne 24. februarja 1982. Predsednik ‘ Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 612. Na podlagi 46. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80), 3. člena zakona o varstvu prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 7/77), 2. in 4. člena zakona o varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJv št. 58/78) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1982 sprejela ODLOK A obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Grosuplje v letu 1982 1. člen Zaradi preprečevanja in zatiranja tuberkuloze in da bi zagotovili pravočasno odkrivanje bolezni prsnega koša se izvede obvezno radiofotografiranje vseh prebivalcev občine Grosuplje, starejših od 39 let, t. j. rojenih leta 1943 in starejših. 2. člen Radiofotografiranje občanov občine Grosuplje se izvede v času od 19. 4. 1982 do 28. 4. 1982. 3. člen Radiofotografiranje je za občane brezplačno. Vse priprave m potek akcije radiof otograf iran j a vodi občinska zdravstvena skupnost Grosuplje, ki zagotavlja tudi potrebna sredstva za izvedbo celotne akcije. Za izvedbo radiofotografske akcije je odgovoren odbor za izvedbo radiofotografske akcije, ki ga imenuje izvršni odbor občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje. 4. Slen Radiofotografiranje izvede Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. 5. člen Po izvršenem radiof otograf iran j u se morajo na kontrolni pregled odzvati vsi tisti občani, ki prejemajo poseben poziv od pooblaščenega zdravstvenega zavoda. 6. člen Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje po potrebi izda podrobna navodila in odredi ustrezne ukrepe, potrebne za izvrševanje tega odloka. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja in ukrepa organ sanitarne inšpekcije SOb Grosuplje. 8. člen Z denarno kaznijo od 300 do 2.000 din se za prekršek kaznuje posameznik, ki 1. kljub prejetetnu pozivu ne pride na radiofotografiranje ali kontrolni pregled, 2. kakorkoli ovira normalen potek radiofotografske akcije. Z denarno kaznijo od 500. do 3.000 din se kaznuje odgovorna oseba organizacije združenega dela ali druga pravna oseba, ki delavcem zaposlenim v tej organizaciji ne dovoli ali prepreči udeležbo na radiofotografiranju. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 510-2/80 Grosuplje, dne 24. februarja 1982. Predsednik ' Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 613. Na podlagi 8. in 12. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80) in na podlagi ‘Sg. člena pravilnika o evidentiranju območij, teritoiluinih enot in hišnih številk (Uradni list SRS, št. 11/80) in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78) je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. februarja 1982 sprejela ODLOK o določitvi širšega območja naselja Ivančna gorica 1. člen Določi se širše območje naselja Ivančna gorica. 2. člen Širše območje naselja obsega naslednje statistične okoliše: 542 860, 543 430. 3. člen Meja širšega območja naselja Ivančna gorica se ‘ začne pri mejnem kamnu št. 14 na meji katastrskih občin Hudo in Stična, gre nato po kat. občini Stična, in sicer po severni meji parcele št. 1007 do potoka pare. št. 1619/1, ki ga preseka, gre po vzhodni strani potoka proti jugu do vogala pare. št. 1006, nato po severovzhodni meji te parcele, po severozahodni meji parcel 992, 990 in 993, zavije po meji te parcele proti jugovzhodu, nato proti severovzhodu in proti vzhodu do poti pare. št. 1578, nakar gre po zahodni strani te poti proti severovzhodu, preseka to pot in gre po severni in vzhodni meji pare. št. 981/1 do ceste št. 1579/2, ob cesti proti severu jo preseka in gre po severnem delu poti 779 in parcel 780, 768/1, 766/6, 766/2 do vogala parcele št. 781 nato po zahodnem delu te parcele — parcele št. 784 in 785 zavije po severnem delu parcele 785 proti vzhodu do ceste št. 1581/1, nakar gre po zahodni strani te poti proti severu, jo seka in gre po severnem delu parcele 795/1, 795/2 se nadaljuje po vzhodnem delu te parcele in parcel št. 794/3, 786, 783 do vogala parcele 741/1 gre po njeni meji proti severovzhodu nato -zavije proti jugovzhodu, po severnem delu parcele št. 757/1 do poti št. 1582/1 poteka po njenem zahodnem delu proti jugu do poti št. 1582/3 in se po njenem zahodnem delu nadaljuje do ceste št. 1580/3 k. o. Stična, poteka po njenem zahodnem in južnem robu do vogala parcele 10/1 k. o. Radohova vas.^e nadaljuje proti jugu po meji kat. občin Stična in Radohova vas, in seka cesto št. 1580/1 k. o. Stična, poteka po njenem južnem robu oziroma kat. meje med Stično—Gorenja vas proti zahodu do križišča s cesto 632/1 k. o. Radohova vas, jo seka in poteka po katastrski meji med k. o. Gorenja vas in Radohova vas do severnega dela parcele 632/3 k. o. Radohova vas, poteka po njenem severnem delu in severnem delu pare. št. 75/4, 75/3, 75/1 do parcele 630/3, se nadaljuje po njenem severnem delu, zavije proti jugu in poteka po jugovzhodnem delu pare. št. 73/2, 70, 78/2, 78/1 do ceste št. 632/3 k. o. Radohova vas po njenem južnem delu se zopet nadaljuje po katastrski meji med k. o. Gorenja vas - in Radohova vas, seka cesto I. reda št. 829/2 k. o. Gorenja vas, poteka po njenem južnem robu proti zahodu do parcele 63/3, po njenem vzhodnem delu proti jugu, nato pa po njfenem južnem delu, se nadaljuje do parcele 780/7, poteka po njenem vzhodnem delu, zavije proti jugozahodu ob južnem delu te parcele, seka parcelo št. 833/2 in poteka po južni strani parcele 779/2 seka potok pare. St. 813/3, poteka ob zahodni strani tega potoka proti severu do ceste I. reda pare. št. 828 po južnem delu proti zahodu do meje katastrske občine Hudo. Nadalje pčteka po meji katastrske občine Hudo —Gorenja vas do meje s katastrsko občino Stična in poteka po meji katastrskih občin Hudo in Stična proti severu do mejnega kamna št. 14. 4. člen Sestavni del tega odloka je grafična priloga na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 :500,0, ki je na Geodetski upravi občine Grosuplje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-1/82 Grosuplje, dne 24, februarja 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 614. Na podlagi zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) in določb 'samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje za obdobje 1981—1985 je skupščina na sejah obeh zborov sprejela SKLEP o obračunavanju in plačevanju prispevkov za -" m varstvo od 1. januarja 1982 dalje 1. člen S tem K it pom se določijo osnove in • .sine prispevkov za zdravstveno varstvo delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost ter drugih občanov. 2. člen Prispevek za zdravstveno varstvo plačujejo delovni ljudje — kmetje: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin in dohodka od gozda v višini 20 "/o b) pavšal na kmetijsko gospodarstvo 1100 din Lastniki kmetijskih zemljišč, ki niso zavarovani kot kmetje po prvem odstavku tega člena, plačujejo za člana družinske in gospodinjske skupnosti, ki se na njegovi zemlji ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo ali prejemajo starostno kmečko pokojnino oziroma preživnino, niso pa z njimi v delovnem razmerju in tudi ne spadajo med družinske člane zavarovanca — delavca, prispevek za zdravstveno varstvo od osnov in po stopnjah iz prvega odstavka tega člfena. 3. člen Delovni ljudje, ki se jim po predpisih o davkih občanov ne ugotavlja dohodek (pavšalisti) In tisti, ki prvič začnejo samostojno opravljati poklicno dejavnost, plačujejo prispevek od osnove, ki je enaka povprečnemu osebnemu dohodku v preteklem »letu v gospodarstvu v SR Sloveniji 4. člen Delovni ljudje, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (arhitekti, umetniki, filmski delavci, književniki, izumitelji, novinarji in prevajalci, znanstveniki, književniki del, glasbeniki, tolmači, likovni oblikovalci, gradbeni inženirji in tehniki, dentisti, fotografi, rejnice, nogometaši-neamaterji, športniki, manekeni in modni delavci, artisti-plesalci, kolporterji tiska, športniki-amaterji, ki prejemajo hranarino, duhovniki, prtljažni nosači, delavci na kmetijskih zemljiščih) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ati drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji ter druge osebe, ki nišo naštete v tem sklepu, plačujejo prispevke za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Za delavce, ki so zaposleni pri drugih zasebnih, delodajalcih (gospodinjske pomočnice) se določi osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov v višini 60 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Te osnove so osnove tudi za odmero pravic iz socialne vamostL 5. člen Za delavce, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci) obračunavajo in plačujejo prispevek delovne organizacije, in sicer: — v primeru, da jim je' zdravstveno varstvo v tujini zagotovljeno v breme občinske zdravstvene skupnosti po osnovah, ki jih določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji; — v primeru, da jim ni zagotovljeno zdravstveno varstvo v tujini v breme občinske zdravstvene skupnosti iz doseženega osebnega dohodka v preteklem letu. Če je delavec več kot eno leto na delu v tujini se tako ugotovljena osnova poveča za odstotek,'za katerega se povečajo osebni dohodki v preteklem letu v gospodarstvu v SR Sloveniji. Za osebe, ki so v tujini na strokovnem izpopolnjevanju pa so ati niso v delovnem razmerju z domačo organizacijo, je osnova za plačevanje prispevr kov za zdravstveno varstvo ista, kot jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. 6. člen .Osebe, zaposlene pri tujih (mednarodnih) organizacijah s sedežem na območju skupnosti, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od prejemkov iz sklenjene pogodbo med osebo in tujo organizacij©. Osnove iz prejšnjega odstavka so tudi osnove za odmero pravic iz socialne varnosti. Če oseba iz prvega odstavka prejema navedeni prejemek v tuji valuti, se le-ta za ugotovitev osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zdravstveno varstvo preračuna v dinarje po tečajni Usti Narodne banke Jugoslavije, veljavni na dan, ko je prispevek vplačan. 7. člen VSšhra prispevka iz 3., 4., 5. in 6. člena tega sklepa se obračunava in plačuje po 11,20 “/o prispevni stop- OiL 8. člen Višina prispevka za delovne ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in se jim ugotavlja dohodek, je določena v pregledu stopenj davkov in prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 37-1664/81). Osnova za obračunavanje prispevka za delovne ljudi iz prvega odstavka tega člena je določena v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80). 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja, če jim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 400 din mesečno na posameznega upravičenca. 10. člen Za osebe, ki delajo nh podlagi 74. in 75. člena zakokia o delovnih razmerjih, je osnova za plačilo prispevka za zdravstvene storitve osebni dohodek, pridobljen z delom preko polnega delovnega časa. Prispevek se obračunava in plačuje iz dohodka po osnovi osebnega dohodka in po stopnji objavljeni v Uradnem listu SRS, št. 37-1664/81. 11. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja republik in pokrajin, razen Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, plačujejo za uživalce prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o. 12. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico polnega delovnega časa, za delavce — upokojence in druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu in za delavce — kmete, kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, plačujejo zavezanci prispevek za primer nesreče pri delu in obolenja za poklicne bolezni po stopnji 6 °/o od bruto prejemka. 13. člen Zavezanci prispevka za zdravstveno varstvo so dolžni plačevati prispevek za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali, ko ti upravičeno ali neupravičeno izostanejo z dela brez pravice do nadomestila, za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka iz prvega odstavka tega člena je poprečni mesečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjih šestih mesecih pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust, ali ko je nastopila kaka druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. Prispevek za zdravstveno varstvo iz tega člena se obračunava in plačuje po stopnji iz 7. člena tega sklepa. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati sklep o obračunavanju m plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1981 dalje (Uradni list SRS, št. 10-507/81) in sklep o spremembah in dopolnitvah sklepa o obračunavanju in plačevanju prispevkov od 1. januarja 1981 (Uradni list SRS, št. 24-1301/81). 15. člen Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje. St. 04-19/1982 Grosuplje, dne 10. marca 1982. Predsednik Občinske zdravstvene skupnosti Grosuplje Srečko Klopčar 1. r. IDRIJA 615. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 (Uradni Ust SRS, št. 39/81) ter 254. člena statuta občine Idrija je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na seji dne 12. februarja 1982 sprejel ODREDBO • preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 v občini Idrija I. SPLOŠNE določbe 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, mora Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica, ki je po predpisih verificiran za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni opraviti v letu 1982 ukrepe zaradi odkrivanja, preprečevanja, zatiranja in izkoreninjenja kužnih bolezni. Posestniki Živah so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. • 2. člen Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3'. člen Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskav, imenih in bivaUščih posestnikov živali, o opisu živali, proizvajalcih, serijskih in kontrolnih številkah cepiv ter o rezultatih cepljenj in preiskav. Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi bioloških preparatov in o tem obveščati občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. 4. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor krat je potrebno, da so živaU stalno zaščitene. 5. člen Stroški za sistematično ugotavljanje kužnih bolezni in cepljenja živali po tej odredbi, gredo v breme posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Idrija. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu je treba opraviti pri rejcu Antonu Govekarju iz Jeličnega vrha št. 1. Cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1982. 7. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1982. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Proti steklini je treba preventivno cepiti tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši in brojlerjev proti atipični kokošji kugi, se opravi v naselju Godovič predel Šebalk pri vseh posestnikih kokoši in brojlerjev. Cepljenje mora biti opravljeno do 30. aprila 1982. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti vse prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najmanj petdeset pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo š pomijami ali z odpadki živalskega izvora ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa in mora biti dokončano do 30. aprila 1982. 10. člen Na območju občine Idrija mora Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica v letu 1982 nadaljevati s šesto splošno tuberkulinizacij o goved. Do konca leta 1982 mora biti intradermalno tu-berkulinizirano najmanj ,60 °/o vseh goved v občini Idrija. 11. člen Na brucelozo je treba preiskati z mlečno prste-nastim preizkusom vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev. Preiskave je treba opraviti enkrat letno. 12. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse kopitarje v občini Idrija, razen tistih, ki so bili preiskani v letu 1981. Vzorce krvi odvzamejo delavci Kmetijsko veterinarskega zavoda na zbirnih mestih, serološki pregled vzorcev pa opravi pooblaščeni laboratorij. 13. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na budo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in va-roatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Čebelje družine, ki so bile na paši v drugih republikah, je treba preiskati na varoatozo. Vzorce zimskega drobirja mgra odvzeti in preiskati Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica. Vzorce je treba odvzeti do 31. marca 1982, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. aprila 1982. 14. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od meseca junija do 31. decembra 1982. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1982. Vzorce rib po tem členu vzame Kmetijsko veterinarski zavod Nova Gorica in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 15. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/82 Idrija, dne 12. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipl. soc. 1. r. • 616. Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 5. člena odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko higienske službe v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 38/79) ter 254. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 12. februarja 1982 sprejel X ODREDBO o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Idrija 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za kritje stroškov delovanja veterinarsko higienske službe v občini Idrija. t ^ Z člen Pristojbine plačujejo organizacije združenega dela, društva in rejci živali po naslednjih tarifah: — rejci živali po 10 din za vsako parkljasto žival ali kopitarja in po 0,10 din za vsako pernato žival za katere se izda zdravstveno spričevalo (potni list); — KZ Idrija DO Klavnica 20 din za vsako žival, ki se kolje na območju občine Idrija in je bila pripeljana Izven območja občine Idrija: — lovske družine 10 din od vsake uplenjene parkljaste divjadi; — lastniki psov 350 din za vsakega psa ob rednem letnem cepljenju psov. 3. Sen Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in mesečno odvajajo na poseben račun za zdravstveno var- f z Stran 758 URADNI LIST SRS St. 11 — 1. IV. 1932 stvo živali proračuna občine Idrija, št. 52020-637-22342 pri Službi družbenega knjigovodstva podružnica Idrija. 4. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/82 Idrija, dne 12. februarja 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božic, dipl. soc. 1. r. 617.. Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. .16/67, 27/72 in 8/78) je Izvršni svet Skupščine občine Idrija na svoji seji dne 11. marca 1982 sprejel , SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Pustota« v Spodnji Idriji 1. člen ' Za 30 dni od objave tega sklepa v Uradnem listu SRS se javno razgrne osnutek zazidalnega načrta za območje »Pustota« v Sp. Idriji? ki ga je izdelal RPC Idrija — TOZD Atelje za projektiranje pod št. 610/82 v januarju 1982. 2. člen Osnutek zazidalnega načrta iz 1. člena bo javno razgrnjen v prostorih oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine občine Idrija in prostorih krajevne skupnosti Spodja Idrija. 3. člen V času javne razgrnitve lahko k osnutku zazidalnega. načrta podajo svoje pripombe in predloge občani, zainteresirane delovne in druge organizacije ter skupnosti. 4. člen Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350--6/80 / Idrija, dne 11. marca 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Idrija Vojko Božič, dipL soc. L r. KOČEVJE 618. Na podlagi 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) in na podlagi 23., 24. in .25. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80) je Skupščina občine Kočevje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kočevje za oodobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2001) 1. člen Dolgoročni plan občine Kočevje se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine Kočevje). 2. člen Izvršni svet Skupščine občine Kočevje pripravi in predloži Skupščini občine Kočevje: — predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana tibčine Kočevje do 31. decembra 1982 — osnutek dolgoročnega plana občine Kočevje do konca prve polovice leta 1983 — predlog dolgoročnega plana občine Kočevje do konca leta 1983. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Kočevje določi podrobnejši program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Kočevje, s katerim bodo opredeljene posamezne faze planiranja, določene naloge, organi in službe, ki so zadolženi za njihovo izvršitev ter roki 4. člen Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnosti, planiranja za vse nosilce in udeležence v družbenem planiranju. Kriteriji za določitev organizacij združenega dela in skupnosti, ki pripravljajo dolgoročne plane, bodo opredeljeni s programom dela iz 3. člena tega odloka. Nosilci in udeleženci dolgoročnega planiranja iz prejšnjega odstavka sprejmejo programe dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje'sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine Kočevje.' 5. člen ' Skupščina občine Kočevje zagotavlja finančna sredstva za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine Kočevje iz proračuna. 6. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine Kočevje v komite za družbenoekonomski razvoj. 7. člen Delo na pripravi dolgoročnega plana občine Kočevje se prične takoj. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-19/81-9/1 Kočavj? 'Inn marca 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak L r. 619. Na podlagi 50. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je sprejela Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1982 ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev druž-bčnega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 1. člen S tem odlokom se začenja delo pri pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 in sprememb in dopolnitev družbenih planov samoupravnih organizacij in skupnosti. , Vsi nosilci planiranja bodo v skladu z načeli sočasnega planiranja sprejeli delovne programe za pripravo sprememb in dopolnitev planov in svojo aktivnost uskladili z rokoma, ki jih za predložitev osnutka in predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kočevje določa ta odlok. Podpisniki dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega plana občine za obdobje 1981—1985 bodo s tem dogovorom sprejete obveznosti vključili v svoje samoupravne sporazume in dogovore o temeljih plana ter v plane. 2. člen Podpisniki dogovora o temeljih plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985 bodo do 30. junija 1982 sklenili dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Kočevje. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje bo na podlagi dogovora o spremembah in dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana občine Kočevje in na podlagi stališč zborov Skupščine občine Kočevje v osnutku sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kočevje predložil predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981 do 1985 Skupščini občine Kočevje do 31. oktobra 1982. , 3. člen Skupščina občine Kočevje sprejme v marcu 1982 stališča Skupščine občine Kočevje o temeljih smereh sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Kočevje za obdobje 1981—1985. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-5/82-9/1 ' Kočevje, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 620. Na podlagi prvega odstavka 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 196. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela v ODLOK o razglasitvi splošne prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju dnevnega kopa bivšega rudnika Kočevje 1. člen Z namenom, da se izdela ureditveni načrt območja ob rudniškem jezeru, tb je širše območje dnevnega kopa bivšega rudnika rjavega premoga v Kočevju, se razglasi splošna prepoved graditve in parcelacije zemljišč na tem območju. 2. člen Na zemljišču iz 1. člena odloka se smejo opravljati samo dela po programu za sanacijo površin dnevnega kopa. ki je bil sprejet ob ukinitvi Rudnika rjavega premoga v Kočevju. 3. člen Splošna prepoved velja za čas. dokler ne bo napravljen program ureditve območja rudniškega jezera, vendar ne dalj kot eno leto in šest mesecev od dneva, ko začne veljati ta odlok. 4. člen Občinska urbanistična inšpekcija izvaja nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka. i 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-2/82-2/1 Kočevje, dne 9. marca 1982. Pi edsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak I. r. 621. Na podlagi 82. in 84. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, št. 23/78), 50., 51. in 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) ter 186. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82) je Skupščina občina Kočevje na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o ustanovitvi medobčinskega upravnega organa za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica 1. člen Občini Kočevje in Ribnica (v nadaljnjem besedilu: občini ustanoviteljici) ustanovita oddelek za in- špekcijske službe kot medobčinski upravni organ za inšpekcijske službe tv nadaljnjem besedilu: oddelek). Sedež oddelka je v Kočevju, Ljubljanska cesta št. 26. Oddelek posluje na sedežih občin Kočevje in Ribnica. 2. člen Oddelek ima položaj samostojnega upravnega organa vendar v sklopu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kočevje. Oddelek ima pečat z besedilom: Socialistična republika Slovenija — Oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica. 3. člen Oddelek opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti na območju občin ustanoviteljic na področjih: — inšpekcije dela, — sanitarne inšpekcije, — tržne inšpekcije, — kmetijsko-vinarske inšpekcije, — veterinarske inšpekcije, — urbanistično-gradbene in vodnogospodarske in-' špekcije, — požarne inšpekcije. Za opravljanje inšpekcijskega nadzora na' področju: — gozdarske inšpekcije, * — lovske inšpekcije, — ribiške inšpekcije, — inšpekcije za javne ceste, —. inšpekcije cestnega prometa, — elektroenergetske inšpekcije in — parno kotlovne inšpekcije skleneta občini ustanoviteljici pogodbo z Upravo za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. Za svoje delo na območju občin Kočevje in Ribnica so ti inšpektorji odgovorni oddelku za inšpekcijske službe. Kočevje—Ribnica. 4. člen Oddelek vodi načelnik, ki ga imenujeta skupščini obeh občin Kočevje in Ribnica na predlog predsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje in Ribnica in komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve občinske skupščine Kočevje in Ribnica, po postopku, ki je določen s statutom občine Kočevje. Načelnik mora vestno Opravljati funkcijo, ki mu je poverjena ter je osebno odgovoren za njeno opravljanje in za delo oddelka, kakor tudi za stanje na področju inšpekcijskega nadzorstva v občinah ustanoviteljicah. V ta namen usklajuje delo posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realizacijo letnega programa dela, tehnično opremo in njeno racionalno uporabo, daje predloge za strokovno izobraževanje inšpektorjev, vodi akcije v katerih sodeluje več inšpekcij, zastopa oddelek pred skupščinama občin ustanoviteljic ter njihovimi organi in opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, popolno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo inšpekcij na območju občin ustanoviteljic. 5. člen Inšpektorje kot delavce s posebnimi pooblastili imenuje in razrešuje načelnik v soglasju z izvršnima svetoma skupščin občin ustanoviteljic. Izvršna sveta skupščin občin ustanoviteljic morata dati, oziroma odkloniti soglasje o imenovanju in razrešitvi inšpektorja v 30 dneh od prejema predloga, ki ga da načelnik. Inšpektorji se imenujejo za štiri leta na podlagi razpisa in so lahko ob enakih pogojih ponovno imenovani. 6. člen Načelnik odgovarja za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzorstva posebej vsaki skupščini občine ustanoviteljice in njenima izvršnima svetoma. Načelnik odgovarja v skladu z zakonom politično in materialno. Za kršitev dolžnosti inšpekcijskega nadzorstva so inšpektorji' in drugi delavci oddelka odgovorni disciplinsko in materialno. 7. člen Inšpektorji opravljajo nadzorstvo v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva, materialnimi predpisi za posamezno področje dela in programom dela oddelka. Upravne akte izdajajo inšpektorji v imenu krajevno pristojne občine. 8. člen Oddelek opravlja svoje delo po delovnem programu, ki vsebuje opis in obseg nalog za vsa inšpekcijska področja iz 3. člena tega odloka za vsako občino ustanoviteljico. Program dela oddelka določi načelnik vsako leto najpozneje do 31. oktobra po predhodnem mnenju delovne skupnosti in v soglasju z izvršnima svetoma občin ustanoviteljic. 9. člen Oddelek je v okviru odgovornosti za stanje na posameznem inšpekcijskem področju dolžan: — dosledno, pravočasno in strokovno uresničeva-vati program dela in sproti obveščati občinski skupščini in njena izvršna sveta o izvajanju programa oddelka, — poročati o stanju oziroma dajati podatke, ki jih skupščini občin ali njihovi organi zahtevajo, — obveščati družbenopolitične organizacije o stanju in pojavih ter obravnavati njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge, — zagotavljati javnost dela, — opraviti vse druge naloge, od katerih je odvisno učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva na območju občin ustanoviteljic. , < 10. člen Notranja organizacija in sistematizacija del in nalog oddelka, ki sta odvisni od obsega del in nalog, ki jih mora oddelek opraviti na podlagi programa dela na posameznih inšpekcijskih področjih, sta opredeljeni v samoupravnem sporazumu o notranji organizaciji upravnih organov Skupščine občine Kočevje in katalogu del in delovnih nalog. 11. člen Delavci oddelka so člani delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kočevje. Član delovne skupnosti je tudi načelnik. \ 12. člen Sredstva za delo oddelka se zagotavljajo v proračunih občin ustanoviteljic. Obseg sredstev se določi glede na naravo oziroma pomen, vrsto in zahtevnost del in nalog, določenih s programom dela in glede na ocenjeni obseg ter delovne in druge pogoje, ki vplivajo na njihovo izvrševanje, kakor tudi na dosežene rezultate dela. Zahtevek za zagotovitev sredstev za delo z letnim programom dela predloži oddelek izvršnima svetoma skupščin občin ustanoviteljic. Sredstva za delo oddelka se zagotavljajo v okviru sredstev za delo upravnih organov Skupščine občine Kočevje, vendar se obračunsko vodijo ločeno. Načelnik oddelka je odgovoren za namensko tro-ienje zbranih sredstev. 13. člen Izvršna sveta skupščin občin ustanoviteljic se dogovorita v kakšnem razmerju bosta občini zagotavljali sredstva za delo oddelka. Sredstva za opravljanje nalog, ki niso zajeta v programu dela zagotovi občina, ki zahteva opravljanje takšnih nalog. 14. člen Upoštevajoč določbe tega odloka izvršna sveta občin ustanoviteljic skleneta poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelijo medsebojne obveznosti, svoje obveznosti in pravice do oddelka ter njegove obveznosti in pravice do občin ustanoviteljic. I 15. člen Oddelek začne z delom z dnem uveljavitve tega odloka. Z začetkom dela oddelka se začne štiriletna mandatna doba inšpektorjem; ki so do uveljavitve tega odloka delali v inšpekcijskih organih občin ustanoviteljic. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 021-9/82-10/1 Kočevje, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. LAŠKO g?.? POROČILO o izidu volitev delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laške Občinska volilna komisija v Laškem obvešča Skupščino občine Laško, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laško, dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: delovnih ljudi in občanov 1. Vpisanih v voiiinih imenikih (odštete osebe, ki so na delu v tujini) 13.296 2. od tega je glasovalo na voliščih (po volilnem imeniku + s potrdili) 12.933 3. glasovalo po pošti — vojaki 75 4. skupaj 2 + 3 13.008 6. glasovalo ZA kandidatno fisto 11.740 C. glasovalo PROTI kandidatni listi 751 7. neveljavnih glasovnic je bilo 517 8. glasovanja se ni udeležilo (bolezen, potovanje) 288 Na kandidatni Usti je bilo 20 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: glasov 1. kandidat Tone Brilej, Njivice n. h., Radeče 11.717 2. kandidat Ivan Čerin, Pod gradom 11, Laško 11.693 3. kandidat Rudi Grosar, Rimska cesta 2, Laško 11.714 4. kandidat Cveto Hribar, Goreli ce 1, Radeče 11.716 5. kandidat Ruža Kostandinovič, Debro 48/a, Laško 11.704 6. kandidat Janez Kralj, Pot na brod 4, Radeče 11.725 7. kandidat Stane Kužnik, Valentinčeva n. h.. Laško 11.716 8. kandidat Franc Lipoglavšek, Titova 8, Radeče 11.711 9. kandidat Roman Mavri, Rimska cesta 2/a, Laško 11.725 10. kandidat Branko Mešel, Debro 48, Laško 11.717 11. kandidat Anica Perše, Ogeče 25a. Rimske Toplice 11.721 12. kandidat Franc Rajh, Strmca 55, Laško 1L702 13. kandidat Marjan Salobir, Marija gradeč 6, Laško 11.717 14. kandidat Štefka Seme, Belova 4a, Laško 11.724 15. kandidat Stojan Sorčan, Globoko 18, Rimske Toplice 11.726 16. kandidat Jože Stanič, Na Pristavi 24, Laško 11.714 17. kandidat Bojan Sumrak, Titova 6, Radeče 11.712 18. kandidat Milko Skoberne, Rimska cest* 4/a, Laško 11.714 19. kandidat Dragica Skorja, Debro 51/d, Laško 11.726 20. kandidat Rado Trebše, Titova 10, Radeče 11.724 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izveden* v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, M bi lahko vplivale na kandidature oziroma izid glasovanja. Občinska volilna komisija v Laškem Tajnik Predsednik Eicon ora Grosar L r. Frane Dojel, dtpL ler. L r. Člani Tone Knez L r. Rudi Podbregar 1. r. ■ Jože Sumrak 1. r. t LJUBLJANA BEŽIGRAD 623. Na podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74, 4-199/78) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 39-1732/81) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 20-990/76, 6-286/77, 4-272/78, 8-539/78, 8-439/79, 38-1661/ 79 in 10-537/81) se 6. člen spremehi tako, da se glasi: »Davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po naslednjih stopnjah: — za I. skupino katastrskih občin 13 °/» — za II. skupino katastrskih občin 9 "/e Davčni zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmetov razen kmetje kooperant) e, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti še po dodatni stopnji, ki ki znaša 40 °/o.« 2. člen 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Davek iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda se plačuje po stopnji 25 °/o od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Davčni zavezanci, ki ne plačujejo prispevka za zdravstveno zavarovanje kmStov, razen kmetov kooperantov, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda še. po dodatni stopnji, ki znaša 40'%>.« 3. člen V 1. točki prvega odstavka 14. člena se pri davku po odbitku z obdavčitvijo po stopnji 10 °/o na koncu stavka doda naslednje besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 °/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«. 4. člen 39. člen se spremeni tako, da se glasi: »Davek od gozdnih zemljišč se plačuje v višini enkratnega katastrskega dohodka teh zemljišč.« 5. člen V 40. členu se stopnja davka na dobitke od iifer na srečo v višini »10°/o« nadomesti s stopnjo »15 %>«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa. se od 1. januarja 1982 dalje, razen določb 3. in 5. člena, ki se uporabljata od dneva veljavnosti dalje. St. 010-5/82-5 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 624. Na podlagi 53. člena in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81) 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) ter 2. člena zakona o financiranju -splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39^461/74) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 17-383/76, 20-991/76, 23-1495/77, 2-195/79, 7-517/80 in 10-539/81) se tarifna številka 2 spremeni tako, da se glasi: »Od rabljenih ali novih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm se plačuje davek po stopnji 4 °/o, če se prodaja izvrši v roku dveh let od prejšnje pridobitve.« Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles, če škoda presega 50% vrednosti vozila. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale' škode. Davčna osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni vrednosti. Če kupnina ne 'odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača upravi za družbene prihodke občin, v kateri ima prodajalec stalno bivališče. 2. člen Statutarno pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-6/82-5 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler 1. r. 625. Na podlagi 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 (Uradni list SRS, št. 3-182/82) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad 'na, seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen V občini Ljubljana Bežigrad se uvaja posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane za obdobje 1982—1985. 2. člen Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev za intervencije v proizvodnji hrane se plačuje po stopnji 0,4 °/o. 3. člen Sredstva iz prejšnjega Mena se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane. 4. člen Sredstva iz 1. člena tega odloka se uporabijo za namene iz 7. in 8. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS,, št 1/78) zlasti pa: — za pospeševanje kmetijstva v občinah Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška in Ljubljana Vlč-Rudnik po sprejetih občinskih programih, — za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi, — za zagotavljanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, — za pospeševanje vzreje in ulova rib, — za delovanje kmetijske pospeševalne službe, — za nadomestila dela obresti pri sredstvih, danih iz sredstev hranilno kreditnih služb; —» za pospeševanje kmetijske proizvodnje v hribovskih območjih, — za zagotavljanje preskrbe mesta Ljubljane z mesom, mlekom in drugimi proizvodi osnovne preskrbe. 5. člen - Posebni davek iz osebnega dohodka delavcev uveden s tem, odlokom se obračunava iz osebnih dohodkov, izplačanih po 21. aprilu 1982. ‘ 6. člen Glede obračunavanja in izplačevanja posebnega občinskega davka po tem odloku se uporabljajo določila odloka o davkih občanov. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-11/82-5 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. 626. Na podlagi 205. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35/81), 86. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) ter 2. člena zakona o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po dejavnostih in okoliših za zbor združenega dela Skupščine SRS (Uradni list SRS, št. 8/82) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela - ODLOK / o spremembah in dopolnitvah odloka o delegiranju delegatov v Skupščino Socialistične, republike Slovenije \ 1. člen V prvem odstavku 3. člena se besedi >18 delegatov« nadomesti z besedama >24 delegatov«. 2. člen V 5. členu se v tretji vrsti beseda >tri« nadomesti. z besedo >šttri«. 3. člen Ta odlok začne veljati takoj po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Janez Rigler L r. LJUBLJANA CENTER 1 en. Na podlagi 50. in 159. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80) to 72^ 89. in 172. ti«* Stran 764 URADNI LIST SRS St. II — 1. IV. 1982 statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Center na 47. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982, na 49. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 in na 48. seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981—1985 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 30-2/78 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center / Niko Pogačar L r. 1. člen Izvršni svet pripravi in do 30. junija 1982 predloži skupščini občine osnutek in do 30. septembra 1982 predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981—1985. 2. člen Izvršni svet predloži skupščini občine analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja in stališča in usmeritve ža spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981 do 1985 in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981—1985 do 30. decembra 1982. • Izvršni svet predloži skupščini občine predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981—1985 do 25. maja 1982. 3. Člen Izvršni svet določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubi Ijana Center za obdobje 1981—1985 v skladu z zakonom in s tem odlokom. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981—1985 in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom pripravljeni in sklenjeni, spremembe to dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981—1985. 5. ti* Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi strokovnih osnov in delovnega osnutka sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za dbdobje 1981—1985 je Zavod za družbeno pleskanje Ljubljana. 6. člen Delo na pripravi, sprememb to dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981 do 1985 se prične takoj. K& Na podlagi 173. člena statuta občirte Ljubljana Center (Uradni list SRS št. 2/78 in 35/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni bst SRS, št 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 47. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na 49. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/78, 10/79, 38/79, 15/80 in 11/81): — se v prvem odstavku 6. člena stopnja >9*/** nadomesti s stopnjo »13°/o«; — in v drugem odstavku 6. člena stopnja »10°/o« nadomesti s stopnjo »33 "/o«. 2. člen V prvem odstavku 13. člena se v 2. točki doda naslednje besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100% invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela« 3. člen V 34. členu se številka »0,6« nadomesti s številko »1«. 4. člen V 35. členu se stopnja »10 %>« nadomesti s stopnjo »15 %«. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje, razen določb 2. to 4. člena. St 422-2/78 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine obtine Ljubljana Center Niko Pogačar L r. 629. Na podlagi m. ticna statuta obtine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št 2/78 to 35/81), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov to storitev v prome- tu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/7o, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnosti (Uradni Ust SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 47. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na 49. seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK e dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 39/74, 13-,75, 29/75, 6/76, 17/76, 24/77, 29/78, 7/80 in 11/81) se v tar. št. l/a za besedama »tovornih avtomobilov« doda naslednje besedilo: »ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradb-nem Hstu SRS. St. 421-1/78 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine ob Sine Ljubljana Center Niko Pogačar L r. 630. Na podlagi 175. člena statuta obSine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) in 7. člena odloka o delegiranju delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 4/82) je Skupščina občine Ljubljana Center na 47. seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: zbor) ugotavlja, da so organizacije združenega dela in delovne skupnosti v občini Ljubljana Center s sporazumi oblikovale konference delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center. 2. člen Konference delegacij s področja gospodarstva, ki delegirajo v zbor 46 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje številp delegatov: Sedež konference število delegatov 1. Državna založba, Slovenije, Mestni trg 26 2 2. ČTP Pravica Dnevnik, TOZD Ljubljanski dnevnik. Kopitarjeva 2 1 3. Kartonažna tovarna Ljubljana, Delovna skupnost skupnih služb, Čufarjeva 16 2 Število delegatov 4. Iskra — Kibernetika Kranj, TOZD Vega, Ljubljana, Kotnikova 18 3 5. SOZD Moda, DO Volna, Mačkova 2 1 6. Slovenija ceste Tehnika, delovna skupnost skupnih služb, Cesta VII. korpusa ,1 3 7. Tegrad, Smartinska 10 1 8. LIZ Inženiring, Poljanska 25 1 9. SOZD ZG, Delovna skupnost skupnih služb, Moša Pijade 39 3 10. Podjetje za PTT promet, delovna skupnost skupnih služb, Cigaletova 15 2 11. SOZD Emona, Emona Merkur, TOZD trg. hiša Maximarket, Trg revolucije 1 2 12. Metalka, Delovna skupnost skupnih služb, Dalmatinova 2 1 12. a Rog Ljubljana, Delovna skupnost skupnih služb, Trubarjeva 72 1 13. Polikem Trgovina, Delovna skupnost skupnih služb, Maistrova 10 '1 14. Agrotehnika Gruda, Delovna skupnost skupnih služb, Titova 38 1 15. Slovenijašport, Dalmatinov^ 1 1 16. SOZD Nama, DO Veletekstil, Delovna skupnost skupnih služb, Masarykova 17 1 17. Hermes, Moše Pijade 27 1 18. SOZD Mercator DO Velepreskrba, TOZD TMI, Mesarska 1 2 19. Koto-Koteks Tobus, Delovna skupnost skupnih služb, Miklošičeva 5 1 20. Avtotehna, Delovna skupnost skupnih služb, Titova 36 1 21. SOZD Elektrotehna, DO SET, Pod trančo 2 1 22. SOZD ABC Pomurka, DO Slavij a, Gosposvetska 6 1 23. SOZD Integral. Delovna skupnost skupnih služb. Cesta VII. korpusa 1 2 24. SOZD GHT, Delovna skupnost skupnih služb, Streliška 12 1 25. IPK, TOZD Mestni vodoyod, Krekov trg 10 2 26. Komunalno podjetje Ljubljana. Delovna skupnost skupnih služb, Povšetova 6 1 27. Nova, Gosposvetska 9 y 1 28. Ljubljanska banka, Gospodarska banka Ljubljana, Josipine Turnograjske 6 3 29. Jugobanka, Temeljna banka, Ljubljana, Titova 32 1 30. Zavarovalna skupnost Triglav, Miklošičeva 19 1 3. člen Konference delegacij s področja prosvete in kulture, ki delegirajo v zbor 8 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference števno delegatov 31. Univerza Edvarda Kardelja, Fakulteta za strojništvo, Mumikova 2 3 32. Srednja ekonomska šola Boris Kidrič, Prešernova 6 1 33. Osnovna šola Ledina, Komenskega 19 1 34. RTV Ljubljana, Delovna skupnost skupnih služb, Moša Pijade 10 2 35. Mestno gledališče Ljubljansko, Čopova 14 1 4. člen Konference delegacij s področja zdravstva in socialnega varstva, ki delegirajo v zbor 7 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference Število delegatov 36. Univerzitetni klinični center, Delovna skup- nost skupnih služb, Bohoričeva 28 4 37. Zavod za transfuzijo krvi, Sla j mer jeva 6 1 38. Lekarna Ljubljana, Mestni trg 8 1 39. Dom upokojencev Center, Tabor 10 1 5. člen Konference delegacij delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, ■ družbenih organizacij in društev ter drugih delovnih skupnosti, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela, ki delegirajo v zbor 7 delegatov, pošiljajo na seje zbora naslednje število delegatov: Sedež konference Število delegatov 40. Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun, Župančičeva 3 1 41. Službe Skupščine SR Slovenije, Šubičeva 4 • 1 42. Skupna strokovna služba SIS zdravstva in socialnega varstva SR Slovenije, Kidričeva 5 1 43. Temeljno sodišče Ljubljana, Tavčarjeva 9 1 44. Narodna banka Slovenije, Titova 11 1 45. Republiški sekretariat za notranje zadeve, Kidričeva 2 1 46. Upravni organi, Skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1 1 6. člen / Konferenca delegacij aktivnih vojaških oseb in civilnih oseb v službi v oboroženih silah SFRJ, ki ima sedež pri V. P. 2050 pošilja na seje zbora 1 delegata. 7. Sen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 7/7§) v 8. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. ) St. 020-1/78 LJUBLJANA MOSTE-POLJE 631. Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 22. člena sklepa o spre-.membah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Mo-ste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981, ki izkazuje: — prihodkov — odhodkov — presežek prihodkov nad odhodki din 238,517.064,00 237,805.218,85 711.845,15 2. člen Presežek prihodkov po- zaključnem računu proračuna občine v višini 711.845,15 din se razporedi: 1. Končni obračun prihodkov od taks na promet parklarjev in kopitarjev — 330.748,50 din. 2. Upravnim organom Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za izboljšanje materialne osnove dela (AOP) — 381.096,65 din. 3. člen Sestavni del zaključnega računa proračuna je zaključni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981, ki izkazuje: . — prihodkov 4.991.386,10 — odhodkov 174.928,40 • — presežek prihodkov nad odhodki 4,816.457,70 4. Qen -> Presežek prihodkov nad odhodki rezervnega sklada v občini v višini 4,816.457,70 din se prenese v rezervni sklad občine za leto 1982. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 010-8/80-01 Ljubljana, dne 25. marca 1982. Predsednik zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center Ljubljana, dne 26. marca 1982. Pregled doseženih prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 Vrsta prih. Prihodki Skupaj Glavni namen Razporeditev prihodkov Skupaj 1 Davek na dohodek in davek iz OZD 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Skupaj prihodki 238,517.064,00 121,862.436,60 96,220.876,60 10,914.940,85 4,295.722,60 01 Dejavnost organov DPS 02 Ljudska obramba 03, Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 04 Negospodarske investicije 07 Kulturno prosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Odstopljeni prihodki drugim DPS 16 Intervencije v gospodarstvu 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz preteklih let 18 Krediti, vezana in izločena sredstva Skupaj ____Presežek prihodkov nad odhodki Skupaj odhodki v ^ 69.558.970.00 3.962.933.00 12.059.000. 00 42.890.918.00 358.668,00 6.619.679.00 39.761,00 3,722.000,00 11.558.369.00 20.708.000. 00 15.589.000. 00 1.784.702.00 48,953.218,85 237,805.218,85 711.845,15 238,517.064,00 632. Na podlagi 22. člena sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in seji zbora krajevnih skupnosti dne.25. marca 1982 sprejela * ODLOK o spremembah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 29/75, 6/76, 6/77, 4/78, 8/78, 10/79, 28/79, 7/80 in 10/81) se 6. člen spremeni in glasi: »Davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: — prva skupina 13% — druga skupina a) 9 % b) 7 % — četrta skupina 2 % Ne glede na določila 5. člena in prvega odstavka tega člena se davek od osebnega dohodka jz kmetijske dejavnosti odmerja: — po stopnji 7% zavezancem iz naselij: Sadinja vas in Podlipoglav; — po stopnji 2% zavezancem iz naselij: Zagra-dišče in Češnjice v katastrski občini Sostro, in Sent-pavel v katastrski občini Podmolnik. Davčnim zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmerja še po dodatni stopnji 33 %, zavezancem iz četrte skupine pa po dodatni stopnji 15 %. i. člen V 8. členu se stopnja »22 %« nadomesti s stopnjo »25 %« in doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Davčnim zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek od osebnega dohodka od gozda — od vrednosti poseka lesa — odmerja še po dodatni stopnji 40 %. 3. člen V 16. členu odloka o davkih občanov se v 1. točki prvega odstavka za besedo: »živino« doda naslednje besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100%-ni invalidi-paraplegiki, če opravljajo ročno delo preko organizacij združenega dela.« 4. člen V 39. členu se številka »0,5« nadomesti s Številko »1«. 5. Sen V 40. členu se stopnja »10 %« nadomesti s stopnjo »15 %«. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982, razen določb 3. in 5. člena, ki se uporabljajo od dneva veljavnosti dalje. St. 422-1/78-01 Ljubljana, dne 26. marca 1982. 633. Na podlagi 22. člena sklepa o spremembah ki dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 35/81), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80 in 3/81) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne 25. marca 1982 in seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proisvodov in od plačil xa storitve 1 V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS št. 24/77, 30/78, 7/80 in 10/81) se v tarifni št. 2 za besedami: »tovornih avtomobilov« doda naslednje besedilo: »ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm«. 2 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje. St. 010-3/80-01 Ljubljana, dne 26. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Marjan Moškrič 1. r. LJUBLJANA SISKA 1. a) skupina b) skupina 2. a) skupina b) skupina 3. skupina 4. skupina Stopnja v S« 13 12 9 8 5 k 2 Davčnim zavezancem, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen kmetje-kooperanti, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek, od osebnega dohodka iz kmetijekih dejavnosti plačuje še po dodatni stopnji 33 •/«.« 2. člen 7. člen odloka se spremeni, tako da glasi: »Davek iz kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda se plačuje po stopnji 25 °/» od vrednosti lesa, določenega za posek v letu, za katerega se davek odmerja. Davčni zavezanci, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, razen kmet-je-kooperantje, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, plačujejo davek na osebni dohodek iz gozda še po dodatni stopnji 40*/».« 3. Sen V drugem odstavku 17. člena odloka se na kanca odstavka črta pika in doda: », od dohodkov zasebnih kmetov, doseženih s prevažanjem mleka v zbiralnice mleka organizacij združenega dela in doseženih s pluženjem snega ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 •/• invalidi — parpalegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela.« 634. Na podlagi 76. in 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78, 31-1504/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 1. in 2. člena zakona o podaljšanju rokov za določitve stopenj in osnov davkov za leto 1982 (Uradni list SRS, št. 39-1732/81) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 29. marca 1982 in na seji zbora krajevnihv skupnosti dne 29. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. čke V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št: 12/77, 4/78, 8/78, 29/78, 10/79, 38/79, 10/81 in 14/81) se 6. člen odloka spremeni in glasi: »Občinski davek od posebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po davčnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo: 4. člen Doda se 13.a člen, ki se glasi: »Invalidom, kateri opravljajo storitveno dejavnost in zaposlujejo enega delavca ter invalidom, kateri opravi j ajo proizvodnjo dejavnost in ne zaposlujejo delavcev, se odmerjeni občinski davek zniža za 25 "/o, katerih stopnja znaša 50—70 c/e telesne okvare in za 50 •/• če maša stopnja 70—100 */• telesne okvare. Kot zaposleni delavci se ne upoštevajo delavci invalidi.« 5. člen Doda se nov 13.b člen, ki se glasi: »Davčnim zavezancem, kateri zaposlujejo delavce — invalide s telesno okvaro več kot 50*/», se odmerjeni občinski dav* zniža za 10*/o, vendar skupno znižanje davka na enega delavca — invalida ne more znašati več kot 5.009 din.« 6. člen V 37. členu odloka o davkih občanov se številka »0,6« nadomesti s številko »1«. 7. Sen V 38. členu odloka o davkih občanov se stopnja »10« nadomesti s stopnjo »15*/»«. 8. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje, razen določb 3., in 7, člena. St. 1-422-07/82 Ljubljana, dne 29. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Šiška Franc Dejak 1. r. 635. Na podlagi 76. in 181. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2-77/78 in 31-1504/81), 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ,, št. 33/72, 39/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80 in 3/81) ter 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na seji zbora združenega dela dne 29. marca 1982 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 29. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 54/72, 7/73, 45/73, 8/75, 5/76, 17/76, 1/78, 4/78, 29/78 10/81 in 14/81) se tarifna številka la spremeni tako, da se glasi: »Od rabljenjji ali novih motornih vozil ter motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih občani ali civilno pravne osebe prodajajo v roku dveh let od prejšnjega nakupa, se plača davek po stopnji 4 odstotke.« Opomba: Davek po tej tarifni številki se ne plačuje od prodaje poškodovanih motornih vozil ter motornih vozil ter motornih koles, če škoda presega 50 odstotkov vrednosti. Oprostitev se uveljavlja s predložitvijo ustreznih dokumentov, ki dokazujejo višino nastale škode. Davčna osnova je kupnina, če ta ustreza prometni vrednosti, če pa ta ne ustreza prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost uprava za družbene prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača upravi za družbene prihodke občine, v kateri ima prodajalec stalno bivališče.« 2. člen Normativno pravna komisija je pooblaščena za izdajo prečiščenega besedila odloka. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan , po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-421-02/82 Ljubljana, dne 29. marca 1982. LJUBLJANA VIC-RUDNIK 636. Na podlagi 159., 160.,'161., 162. in 163. člena ter v zvezi z 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1/80) in na podlagi 174.. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na skupnem zasedanju družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje od leta 1981 do leta 1985 1. člen Izvršni svet pripravi in do 30. junija 1982 predloži Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik osnutek, do 30. septembra 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981—1985. 2. člen Izvršni svet predloži Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik analizo spremenjenih pogojev srednjeročnega razvoja ter stališča in usmeritve za spremembo in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik in dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981—1985 do 30. marca 1982. 3. člen Izvršni svet določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik v skladu z zakonom in tem odlokom. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo, spremembo in dopolnitve svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitve družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, Id so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik. 5. člen Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik je Komite za družbeno planiranj e in gospodarstvo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in Zavod za družbeno planiranje Ljubljana. 6. člen Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se prične takoj. 7. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-2/82 Ljubljana, dne 24. marca 1982. • Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 637. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni, list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik 1. člen Dopolni se odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega otoka RS-1 in RS-2 Rudnik, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 7/79 tako, da se -v 3. členu popravijo napake pri podatkih o zemljiščih, kakor sledi: pare. št. 404 — njiva, 165 m2, vi. št. 579 prav.: nj. 1365 m2, vi. št. 679; pare. šty 392/17 nj. 400 m2, prav.: hiša 38 m2, dvor. 374 m2; pare. št. 243/38 tr. 1443 m2, prav.: pare. št. 243/48 trav. 4443 m2; pare. št. 243/155, prav.: 243/115; pare. št. 385/31 nj. 32 m2, prav.: 322 m2; pare. št. 385/23 dvor. 178 m2, prav.: dvor. 187 m2; pare. at. 449 gosp. posl., prav.: gosp. posl. 80 m2; pare. št. 384/21 trav. 812 m2, prav.: trav. 212 m2; pare. št. 384/25 trav. 1614m2, prav.: trav. 1641 m2; pare. št. 389/10 hiša 379 m2, prav.: hiša 79 m2 dvor. 305 m2; pare. št. 243/122 trav. 581 m2, prav.: trav. 588 m2, oepl. 92 m2; pare. št. 385/26 trav. prav.: trav. 2867 m2 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-211/78 Ljubljana, dne 24. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r. 638. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč^ ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova Jelša 1. člen Dopolni se odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 — Rakova Jelša (v nadaljnjem besedilu: odlok), objavljen v Uradnem listu SRS, št. 15/81 z dne 21. marca 1981 tako, da se v tretjem členu odloka dodajo naslednje parcele v k. o. Trnovsko predmestje: a) VI. št. Pare. št. Kultura Površ. v m’ Dosedanji lastniki 3441 896/73 garaža 14 Hojak Karel, Lj. Pot na Rakovo Jelšo 3/a 3091 905/9 travnik 402 Peklaj Angela, Lj. Pot na Rakovo Jelšo 15g 3670 896/88 hiša 183 Juričak Mato, Lj. Pot na Rakovo Jelšo 3a dvorišče 86 Juričak Mato, Lj. Pot na Rakovo Jelšo 3a 3584 898/14 hiša 118 Zupan Izidor, Vida, Lj. Jurčkova pot 2 2127 894/95 - vrt 418 Kovačič Anton, Lj/Pot na Rakovo Jelšo 40 3945 908/6 nepl. 97 Bakula Obrad. Lj. Pot na Rakovo Jelšo 17b 908/20 zgradba 10 Bakula Obrad. Lj. Pot na Rakovo Jelšo 17b 494 908/12 travnik 146 Urbanc Janez, Lj. Pot na Fužine 6 3062 907/1 hiša 69 Dovič Ivan, Lj. Vilharjeva 43 3405 911/5 travnik 654 Padar Janez in Marija, Lj. Pot na Rakovo Jelšo 19 911 923/1 hiša 136 Smrekar Ljudmila, Lj. Opekarska 41 VI. št. Pate. št. Kultura Površ. v m8 Dosedanji lastniki 2163 982/10 zgradba 80 Novak Stanko, Lj. Pot na Rakovo Jelšo 85 3581 904/14 travnik 142 Jakončič Marija, Lj. Pot na Rakovo Jelšo 13 1970 945 travnik 1145 Mijič Momir do 1/8 — roj. 1955, Mijič Ulja do 1/8 — roj. 1958, Anvič Redžep do 1/8 — roj 1956, Subašič Dževad do 1/8 — roj. 1956, Av-ramovič Veselin do 1/8 — roj. 1940, Kržalič Mahmut do 1/8 — roj. 1943, Isakovič Nijaz do 1/8 roj. 1954, Miljanski Boris do 1/8 — roj. 1955. b) Popravijo se naslednje pisne napake: — spremeni se pare. št. 896/62 v pravilno pare. št 896/64, — pri pare. št. 389 — stavbišče je izpuščena navedba izmere 97 m2, — pri 'pare. št. 911/8 se spremeni izmera zemljišča iz 34 m2 v pravilno 344 m2 — spremeni se pare. št. 942 vpisana v vi. št. 3571 v pravilno pare. št. 896/91 — hiša 62 m2 in dvorišče 220 m2, — pri pare. št. 986/13 — hiša 100 m2 in dvorišče 336m2 vpisano v vi. št. 3571 se spremeni izmera zemljišča iz 336 m2 v pravilno izmero 123 m2, — pri vL št 3013 je izpuščena navedba pare. št. 943, — spremeni se vi. št. 3013 v pravilno 3669 in pare. St 942 v pravilno 896/45, — pri pare.-št. 896/51 se spremeni izmera zemljišča 119 m2 v pravilno 419 m2, — pri vi. št 3118 se popravi priimek Antončič v Antonič, — pri vi. št. 3891 in 3024 se popravi priimek Martinčič Berta v pravilen priimek Martinuč Berta, — pri pare. št. 903/7 se spremeni izmera zemljišča 981 m2 v pravilno 481 m2, — spremeni se pare. št. 903/3 v pravilno pare. št 903/2, — pri vL št 2117 se popravi priimek Kofovšek v pravilno Kogovšek, — pri vi. št 2127 se popravi priimek Kovač v pravilno Kovačič, — pri vL št 2334 se popravi priimek Zamada v pravilno Zomada, — pri vi. št. 3516 se popravi priimek in ime Volh Rajmunt v pravilno Valh Rajmund, — pri vi. št. 2162 se popravi ime Milko v pravdno Mihael, — spremeni se vložek št 599 v pravilno 559, last Jamnik Franca, — spremeni se vložek št. 3518 v pravilno 3548, last Furjan Marjana in Marije, — pri vL št. 685 se popravi ime Martin v pravilno Martina, — spremeni se pare. št 980/2 v pravilno 980/7, —. pri vi. št. 1839 je izpuščena navedba pare. št 950, — spremeni se'vi. št. 348 v pravilno 3448, last Zufič Antona in Bole Ivana. 2. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 464-2/80 Ljubljana, dne 24. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič L r. 639. POROČILO občinske volilne komisije o izidu glasovanja na valitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Občinska volilna komisija v občini Ljubljana Vič-Rudnik obvešča Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja o izvolitvi: a) vpisanih v volilnih imenikih 52803 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 47125 c) glasovalo po pošti 448 č) skupaj glasovalo (b + e) 47573 d) glasovalo za kandidatno listo 42371 e) glasovalo proti kandidatni listi 3MS f) neveljavne glasovalce MM Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so biti kandidati, ki se dobili atlndmju število glasov: 1. kandidat Janez Barlič 42316 2. kandidat Brane Bertoncelj 42319 3. kandidat Miloš Bunder 43324 4. kandidat Ema Durjava «809 5. kandidat Slavka Emeršič 42322 6. kandidat Martin Golob 42307 7. kandidat Franc Habjan 43817 8. kandidat Alojz Intihar 42815 9. kandidat Boris Jakopin 42313 10. kandidat Angelca Kejžar 42313 11. kandidat Maks Klanjšek 42820 12. kandidat Karl Kobe «317 13. kandidat Nataša Kovač 42309 14. kandidat Aleš Krneč 43317 15. kandidat Darko Kum 42322 16. kandidat Bojan Majes ' 42339 17. kandidat Vesna Mišič 42348 18. kandidat Maks Močnik 42337 19. kandidat Ludvik Mulec 42341 20. kandidat Miroslav Petje 42348 21. kandidat Tatjana Pinoza 42334 22. kandidat Ivan Skodlar. 42344 23. kandidat Vilma Snoj 42337 24. kandidat Marija Stanič 42344 25. kandidat Lojzka Steiner 42344 26. kandidat Mile Škabar • 42340 27. kandidat Jože Šketa 42346 28. kandidat Marjan Tomšič 42338 29. kandidat Mojca Urbančič 42337 30. kandidat Marija Uršič 42342 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov in glasovanje o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom ih da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidature oziroma na izid glasovanja. Št. 013-1/81 Ljubljana, dne 22. marca 1982. Občinska volilna komisija t občini Ljubljana Vič-Rudnik Tajnik Predsednica Belt^o Bovcon 1. r. Darinka Kalan L r. Člani Danica Vukadinovič 1. r. * Boris Bačar 1. r. Franc Svetic 1. r.. ORMOŽ 640. Na podlagi 72. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva Občinske zdravstvene skupnosti Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 3 z dne 31. marca 1978) je skupščina Občinske zdravstvene skupnosti Ormož na svoji seji dne 25. februarja 1982 sprejela UKREPE Občinske zdravstvene skupnosti Ormož in zdravstvene službe za sanacijo poslovanja v letu 1981 in letu 1982 I S samoupravnim sporazumom o pravicah in obveznostih je dogovorjeno, da kolikor dohodkovne modnosti zdravstvene skupnosti ne zagotavljajo uresničevanje pravic, skupščina občinske zdravstvene skupnosti predlaga delavcem in drugim delovnim ljudem določene ukrepe, da M ohranili dosedanjo raven zdravstvenega varstva z združevanjem potrebnih sredstev. n Skupščina občinske zdravstvene skupnosti ugotavlja, da je potrebno z ozirom na zaostrene pogoje go- spodarjenja in s tem v zvezi tudi slabše pogoje zagotavljanja sredstev za zdravstveno varstvo delavcev, dosledno uresničevati sprejete samoupravne sporazume in takoj pristopiti k izvajanju naslednjih konkretnih ukrepov. A. V TOZD ZDRAVSTVENA POSTAJA ORMOŽ 1. Usposabljati in delno organizirati v osnovni zdravstveni dejavnosti v občini Ormož z obstoječim zdravstvenim kadrom izvajanje zdravljenja in nege bolnika na domu tako, da bo organizirana dejavnost temeljila na medsebojnem sodelovanju in povezovanju osnovne, specialistične in bolnišnične dejavnosti. V reševanje problemov, ki se bodo pojavili pri bolj angažirani negi in zdravljenju na domu, je potrebno vključiti tudi druge dejavnike: izvajalce ua področju socialnega skrbstva, organizacije RK, sosedska pomoč v KS in delovne organizacije. 2. Dosledno izvajanje 30. člena sporazuma, po katerem za sprejem uporabnika na zdravljenje v zdravstveno organizacijo specialistično ambulantne dejavnosti poskrbi zdravstvena organizacija, katere zdravnik je izdal napotnico. Zagotovitev sprejema na zdravljenje obsega določitev dneva in ure sprejema, o čemer mora biti obveščen uporabnik. Po 31. členu mora specialist takoj po opravljenem pregledu, preiskavi ali končnem zdravljenju seznaniti zdravnika, ki je uporabnika napotil k specialistu. Specialistični pregled se opravi samo v zaproše-šenem obsegu. Zdravnik osnovne zdravstvene službe, ki pošilja paciente na specialističfii pregled ali hospitalno zdravljenje, je dolžan posredovati podatke o poteku bolezni, razlogih za napotila in vseh do tedaj opravljenih preiskavah in ukrepih. Zdravnik specialist mora opraviti preglede oziroma preiskavo najracionalnejšem obsegu s tem, da pacienta ne motivira za nadaljnje nepotrebne preglede. Ponovne preglede pri specialistu moramo nadalje zmanjševati, zato potrebo po njih odreja zdravnik osnovne zdravstvene dejavnosti. Zdravniki osnovne zdravstvene službe nosijo vso odgovornost za izdajo napotnic za hospitalno zdravljenje, specialistične preglede in za izdajo napotnic za reševalne prevoze. 3. Potrebno je zmanjšati vse oblike dela izven rednega delovnega časa in ga po vsebini in obsegu uskladiti. z določili zakona o zdravstvenem varstvu ter posebej analizirati vsako opravljeno nadurno delo. TOZD Zdravstvena postaja Ormož je dolžna občinski zdravstveni skupnosti mesečno poročati o opravljenih rednih urah im nadurah. V letu 1982 ni novih zaposlitev, brez predhodne uskladitve na občinski zdravstveni skupnosti. 4. V osnovni zdravstveni službi organizirati delovni čas v ambulantah tako, da bodo zaposlenim delavcem zdravstvene storitve omogočene v popoldan- 5. Dosledno spoštovati ordinacijske ure v vseh ambulantah osnovne in specialistične zdravstvene dejavnosti, kakor v zobozdravstvenih ambulantah tako, kot so dogovorjene v sporazumih o svobodni menjavi dela. Vsako spreminjanje ordinacijskih časov, kakor tudi o nezasedenosti ambulante obveščati Občinsko zdravstveno skupnost Ormož. Poostriti nadzor nad prihodi in odhodi z dela v zdravstvenih delovnih organizacij ah. 6. V TOZD Zdravstveni postaji Ormož usposobiti zdravstveni kader za manjše kirurške posege. 7. Konzilij zdravnikov mora dosledno upoštevati indikacije za zdravljenje v naravnih zdraviliščih. Občinska zdravstvena skupnost je plačnik zdravstvenih storitev le v obsegu, ki jih določi zdravniški konzilij (število oskrbnih dni, ostale storitve po potrebi.). Zavarovancem Občinske zdravstvene skupnosti Ormož odobrava podaljšano bolnišnično zdravljenje v naravnem zdravilišču konzilij ustrezne zdravstvene organizacije le v soglasju s konzilijem v TOZD Zdravstvena postaja Ormož. Konzilij v osnovni zdravstveni dejavnosti redno spremlja gibanje bolniškega staleža in ustrezno ukrepa ter o ugotovitvah obvešča občinsko zdravstveno skupnost 8. Konzilij zdravnikov pregleda predloženo dokumentacijo vseh uporabnikov, ki že dalj časa bremene sredstva občinske zdravstvene skupnosti ter predlaga invalidski komisiji, da ugotovi če uporabnik sploh izpolnjuje pogoje za invalidsko upokojitev. 9. Racionalizirati prevoze z reševalnimi avtomobili ter prevoze z lastnimi prevoznimi sredstvi. 10. Ugotovljene nepotrebne hišne obiske na domu uporabniki plačajo v celoti sami. 11. V lekarniški službi poostriti strokovno kontrolne službe ter spremljati predpisovanje zdravil posameznih zdravnikov in mesečno poročati Občinski zdravstveni skupnosti Ormož o nepravilnosti (glede na zakonske predpise), ki se pojavljajo pri predpisovanju 'zdravil na recept. Zdravil, ki se dobijo brez recepta, zdravniki niso dolžni predpisovati na recept. Zdravila predpisujejo zdravniki v količinah, ki zadostujejo do naslednjega pregleda. Lekarna v Ormožu in Ptuju daje po dogovoru na vpogled predpisane recepte odgovornemu strokovnemu delavcu, ki ga za to pooblasti Občinska zdravstvena skupnost Ormož. B. V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI ORMOŽ 1. V sodelovanju z zdravstveno službo sprejeti zagotovljeni program zdravstvenega varstva in ga uskladiti z republiškim. 2. Poostriti v sodelovanju z zdravstveno službo usmerjanje uporabnikov na zdravljenje izven območja ' skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o pogojih in načinu uveljavljanja zdravstvenega varstva zunaj območja SIS. , Kolikor uporabnikov uveljavljajo ali uživajo pravice iz zdravstvenega varstva na lastno željo ali na zahtevo s formalno pravno veljavno izstavljeno napotnico pooblaščenega zdravnika iz območja zdravstvene skupnosti zunaj območja zdravstvene skupnosti, krije zdravstvena skupnost stroške za uveljavljeno zdravstveno varstvo, ki bi jih plačala po svojih samoupravnih sporazumih o svobodni menjavi dela 1 z izvajalci v domači medoočinski zdravstveni SKUpnošti, razliko pa krije uporabnik sam. Za uveljavljeno zdravstveno varstvo brez formalno pravno veljavne napotnice (razen za že navedene izjemne primere) skupnost ne prevzame obveznosti plačila. Občinska zdravstvena skupnost Ormož ni plačnik zdravstvenih storitev (specialističnih, hospitainih, univerzitetno kliničnih itd.), ki se nanašajo na napotnico, ki jo je izdal zdravnik izven območja Občinske zdravstvene skupnosti Ormož, razen če gre za urgentni primer. Nadaljevanje zdravljenja izven območja podravske regije odobrava ustrezen konzilij zdravstvene postaje Ormož, 3. Ustaviti izplačila akontacij po sklenjenih sporazumih o menjavi dela, če1 Zdravstvena postaja Ormož dosledno ne upošteva vseh določil iz sporazuma o menjavi dela in sprejetih ukrepih za sanacijo poslovanja, 4. Določila 80. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva se vskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva. Uporabniki, ki koristijo zdravniško ali podobno zdravljenje plačajo SO0/« stroškov za nemedicinski del zdraviliškega zdravljenja (hotelske usluge). 5. Delovne organizacije so z internimi ukrepi dolžne varovati zdravje zaposlenih in redno spremljati bolniški stalež zaposlenih. Občinska zdravstvena skupnost Ormož priznava nadomestilo za nego družinskih članov le v primerih, če je nujna permanentna prisotnost ob bolniku in je ni možno zagotoviti ie izven rednega delovnega časa družinskih članov (s turnusnim delom, dvoizmenskim delom, deljenim delovnim časom) ali z zamenjavo delovnega časa enega od roditeljev. 6. Občinska zdravstvena skupnost Ormož sprenilja delo zdravniškega konzilija ter delo invalidske komisije v zvezi z invalidskim, upokojevanjem zavarovancev OZS Ormož. III Poleg vsebinskih ukrepov, navedenih v točki II.A in B je v Občinski zdravstveni skupnosti za sanacijo poslovanja v letu 1982 izvesti naslednje ukrepe: 1. V sodelovanju z Upravo za družbene prihodke Ormož doseži 100 %> realizacijo prispevkov zasebnega sektorja in kmetov. 2. Dodatno združiti sredstva za ugotovljene nepokrite obveznosti Občinske zdravstvene skupnosti Ormož v letu 1981 in temu ustrezno povečati prispevno stopnjo v letu 1982. 3. Da ohranimo dosedanjo raven zdravstvenega varstva je dosledno spoštovati določila ukrepov pri zdravstveni delovni organizaciji in strokovni službi Občinske zdravstvene skupnosti Oromož. Ormož, dne 25. februarja 1982 Predsednik OZS Ormož Alojz Hergula 1. r. SEVNICA 641. Na podlagi 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74 in 39/74) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOGI o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11/73, 16/74, 6/75,-5/76, 4/77, 5/78, 28/78, 11/79, 32/80 in 13/81) se 10. člen odloka (11/73) spremeni tako, da se glasi: Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se plačuje: 1. od katastrskega dohodka negozdnih površin: v II. skupini 10 %> v III. skupini 6% v IV. skupini 3 "/e Davčno knjigovodstvo je dolžno ustrezen znesek, ki predstavlja povečani davek za 1 °/o odvojiti na posebni račun v smislu 2. točke 9. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi in delovanju samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva v občini Sevnica; 2. od vrednosti lesa, določenega za posek in namenjenega za prodajo po stopnji 29 %>; 3. za zavezance/ ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov, razen za kmete-kooperante se občinski davek od katastrskega dohodka negozdnih površin poveča za 10 odstotkov, občinski davek od vrednosti lesa, določenega za posek namenjen za prodajo pa za 24 odstotkov. 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 422-6/82-4 Sevnica, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik 1. r. 642. Na podlagi 1., 4., 16. in 17. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-419/72 in 28-377/73) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 29/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Sevnica 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 55/72, 20/73, 1/74, 20/75, 11/76, 24/77 in 13/81) se v tar. št. 2 prvi odstavek dopolni tako, da se v celoti ti glasi: »Pri prodaji rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motornih koles z delovno prostornino motorja nad 125 ccm je stopnja posebnega občinskega davka 4 odstotke, če se prodajo v od prejšnjega nakupa.« roku dveh let 2. člen Tar. št. 3 se spremeni tako, da se glasi: »1. od naravnega vina, vina tipa »Biser« in vinskih sadnih pijač 4 din/liter 2. od penečega vina 8 din/liter 3. od medice .15 •/. 4. od piva 35 «/o 5. od naravnega žganja in vinjaka 40 °/o 6. a) od drugih alkoholnih pijač, proizvedenih z več kot 50 °/o domačih surovin 50 <>/o 6. b) od drugih alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50 °/o domačih surovin, računano po vrednosti 60 0/o 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982 dalje. St. 421-1/82-1 Sevnica, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Sevnica Janko Rebernik I. r. SLOVENSKE KONJICE 643. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 162. člena statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1982 1. člen S proračunom za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Slovenske Konjice v letu 1982. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1982 znašajo 74,835.779 din in se razporedijo — za občinske potrebe — za tekočo proračunsko' rezervo — sredstva izločena na posebno partijo Pregled prihodkov občinskega proračuna in nji-’ hova razporeditev sta zajeti v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen V sredstva rezerve občine Slovenske Konjice se izloča 1 odstotek od skupno doseženih prihodkov proračuna. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim sklepom Skupščine občine Slovenske Konjice ali njenega izvršnega sveta ni drugače določeno. 5. člen Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi, dogovori in sporazumi o njihovi uporabi. 6. člen Da se zagotovi skladnost uporabe proračunskih sredstev z njihovo namembnostjo, bo za finance pris- tojen občinski upravni organ opravljal kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja proračunskih porabnikov, ki so jim zagotovljena sredstva iz občinskega proračuna. 7. člen Izvršni svet Skupščine občine Slovenske Konjice lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna proračunskim uporabnikom, ali začasno zadrži uporabi teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepu iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Slovenske Konjice in predlagati ukrepe oziroma ustrezno spremembo proračuna. 8. člen Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerve občine do višine 500.000 din v posameznem primeru, vendar samo za namene iz prve točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78). / 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 400-7/82-1 Slovenske Konjice, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Kon. Tone Turnšek 1. r . din 71,172.609 743.170 2,920.000 Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1982 Vrsta prihodkov Prihodki Znesek Št. glav. namena Splošni razpored prihodkov Znesek 1 Davki na dohodek in iz osebnega dohodka 2 Davki 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki, upravnih organov in drugi prihodki Prenešena sredstva iz preteklega leta Skupaj 35.347.000. 00 29.727.000. 00 2.453.000. 00 3.690.000. 00 3.100.000. 00 518.779,00 74.835.779,00 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 44,062.835,00 02 Ljudska obramba 5,199.300,00 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 3,664.660,00 04 Negospodarske investicije 828.421,15 08 Socialno skrbstvo 5,168.945,00 09 Zdravstveno varstvo 238.680,00 10 Komunalna dejavnost 3,539.824,00 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1,492.810,00 13 Odstopljeni prihodki 4,573.000,00 16 Intervencije v gospodarstvu 1,061.986,35 17 Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 1,342.147,50 18 Izločena sredstva rezerv 743.170,00 18/a Izločena sredstva na posebno par- ti j o 2,920.000,00 Skupaj 74,835.779,00 644. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 6. in 10. členu zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76, 31-1393/76 in 8-483/78) in 162 členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, .št. 12-876/78) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni tist SRS, št. 13-983/78, 1-119/79, 7-538/80, 1-137/81 in 11-714/81) se izvršijo naslednje' spremembe in dopolnitve: V 3. členu se stopnja »0,75« nadomesti s stopnjch »0,50 »/o«. 2. člen Drugi odstavek 5. člena se spremeni in se glasi: »Za zavezance, ki plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov: v I. skupini 12 v II. skupini 9 v III. skupini 5«. Tretji odstavek 5. člčna se spremeni in se glasi: »Za vse ostale zavezance se predpisuje dodatna stopnja davka iz kmetijskih dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin v višini 30 o/o.« 3. člen V 7. členu se stopnja »23* 1 * * * * 6 * 8/o« nadomesti s stopnjo »29 »/o« in stopnja »47 ”/o« s stopnjo »74 %>«. 4. člen 9. člen se spremeni in dopolni, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »Davek od kmetijske dejavnosti se odmerja po dejanskem dohodku, če se zavezanec ukvarja: 1. s farmsko rejo perutnine a) brojlerjev b) kur nesnic, če jata Šteje nad 1000 kan c) puranov d) enodnevnih piščancev s kapaciteto valilnice nad 50.000 kom letno e) jarkic, če jata šteje nad 5000 kom 2. s pitanjem govedi in prašičev, v primeru, ko gre za industrijsko pitanje, ki ni vezano na pridelano hrano na kmetiji; 3. s farmsko rejo drugih živali razen ovac, zajcev in čebel; V 4. z intenzivno proizvodnjo: a) drevesničarstva na več kot 50 arov zemljišč b) trsničarstva na več kot 50 arov zemljišč c) gojenje cvetlic, okrasnih rastlin in podobnega na odprtih površinah na več kot 2000 m* in v zaprtih rastlinjakih na več bot 150 m* in plasten jakih na več kot 500 m2; 5. s specializirano proizvodnjo: a) sadja na več kot 50 arov zemljišč b) grozdja na več kot 50 arov zemljišč c) jagod na več ko»t 30 arov zemljišč. ■ Zavezanci po 5. točki tega člena, ki imajo proizvodnjo organizirano preko OZD, se ne preuvrstijo na obdavčevanje po dejanskem dohodku. Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če dohodki po 1., 2., 3., 4. in 5. točki skupaj presegajo poprečen osebni dohodek v gospodarstvu v SRS v preteklem letu. 5. člen 10. člen se spremeni in dopolni, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »Zavezanci, ki se jim odmerja davek od kmetijstva po dejanskem dohodku morajo voditi predpi- sano evidenco prihodkov in odhodkov ter znama osnovnih sredstev.« 6. člen 11. člen se spremeni in dopolni tako, govo prečiščeno besedilo glasi: »Davek od kmetijstva po dejanskem plačuje po naslednjih stopnjah: 1 knjigo seda se nje- dohodku se Osnova Stopnja •/o do 30.000 18 od 30.000 do 60.000 21 od 60.000 do 100.000 24 od 100.000 do 150.000 28 od 150.000 do 200.000 32 nad 200.000 35 Davek po stopnjah iz prvega odstavka tega člena plačujejo zavezanci, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in plačujejo prispevek za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, nad višino osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih občanov. Zavezanci davka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, ki jim kmetijstvo ni glavni poklic in ne plačujejo prispevka za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, plačujejo davek po stopnjah iz 1. odstavka tega člena tudi od dohodkov do višine osebnega dohodka iz 10. člena zakona o davkih ob- čanov.* 7. (Sen Za 11. členom se dodajo 11 a, 11 b in 11 c členi in sicer: / 11 a člen se glasi: »Za obračunavanje stroškov zavezancev davka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se smiselno uporabljajo določbe 75., 76. in 78. člena zakona o davkih občanov in normirani stroški kot v kooperantskih odnosih, razen če ni s tem odlokom ali zakonom drugače določeno.« 8. člen 11 b člen se glasi: • »Za vlaganje v razširjeno reprodukcijo se za zavezance davka od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za obrtno dejavnost* ». Sen H c člen se glasi: »Zavezanci, ki se jim odmerja davek od kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku so dolžni do 31. januarja tekočega leta vložiti davčno napoved za odmero davka za preteklo leto. Zavezanci iz prvega odstavka tega člena istočasno uveljavljajo tudi olajšave za razširitev materialne osnove.« St. 11 — 1. IV. 1982 ------X------------------ 10. člen 27. člen se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: »Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje od dohodkov, od katerih se plačuje davek po odbitku po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in od zbiranja naročil za čisopise, knjige in revije ipd. ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 "/o invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 °/o 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov' za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč 20 "/o 3. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 °/o 4. od dohodkov oseb, ki priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije, od dohodkov doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjenih v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge ali tretje točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 6/o Davek po stopnjah iz- prvega odstavka tega člena se ne plača: — od dohodkov priložnostnega zbiranja odpadnega materiala, — od dohodkov od obiranja hmelja, >ibeza in jabolk, — od dohodkov doseženih s prodajo izdelkov dov mače obrti, če se domača obrt opravlja pod pogoji iz 90. člena obrtnega zakona, — od dohodkov zbiranja in prevzema mleka ter pluženja snega, — od dohodkov doseženih s popisom stanovanj in stanovanjskih hiš, — od dohodkov doseženih pri flourografiranju prebivalstva, — od dohodkov doseženih za delo pri čiščenju lastnih gozdov.« 11. člen V 52 a členu se stopnja »60?/m nadomesti s stopnjo Heo«A«. /' "S n. člen V 53. členu se stopnja »10 •/e« nadomesti s stopnjo / 13. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. 1. 1982 dalje, razen 1. člena tega odloka, ki se uporablja od 1. 4. 1982 dalje. St. 422-5/82-1 Slovenske Konjice, dne 25. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. 645. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 1. členu zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72, 55-491/72, 28-377/ 73, 36-547/75, 58-793/75, 7-84/77, 61-2401/78, 26-818/78, 5-150/80, 63-946/80 in 3-20/81) in 163. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 12-876/78) v skladu z 21. členom zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SRS, št. 54-403/72, 14-119/73, 45-382/73, 29-1448/75, 15-651/76, 31-1394/76, 18-1149/77, 23-1469/77, 28-1631/78, 25-1168/79 in 39-1734/81) na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za _ storitve 1. člen V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (prečiščeno besedilo) (Uradni List SRS, št. 13-984/78, 7-539/80 in, 11-715/81) tarifa se tar. št. 2 spremeni in se glasi; »Od novih ali rabljenih avtomobilov in motornih koles nad 125 ccm, če.se prodajo v roku dveh let od prejšnjega nakupa po stopnji 4°/o.« . 2. člen V 1. točki tar. št. 3 se šesta alinea nadomesti z novo alineo in sicer: »— od drugih alkoholnih pijač 50 "/o.« 3. člen 2. točka tar. št. 3 se spremeni in se glasi: »Od alkoholnih pijač Vseh vrst proizvedenih z manj kot 50e/o iz. domačih surovin, računano po vrednosti 60 »/o.« 4. člen Ta odlok prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 421-3/82-1 Slovenske Konjice, dne 25. marca 1882., Predsednik" Skupščine občine Slovenske Konjice Tone Turnšek L r. \ ŠENTJUR PRI CELJU 646. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK 7. člen Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v mejah sredstev, ki so jim s proračunom odobrena. Organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna ne smejo prevzemati, na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle s proračunom določena sredstva ali ne bi bila v skladu z njegovim programom dela, če jim za te namene niso posebej zagotovljena sredstva v okviru sredstev za redno dejavnost. 8. člen o proračunu občine Šentjur pri Celju za leto 1982 1. člen S proračunom za leto 1982 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun), se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Šentjur pri Celju za leto 1982. 2. člen Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo in se razporejajo: — za razporejeno porabo — za tekočo proračunsko rezervo in pokrivanje obveznosti iz leta 1981 — za izločanje na posebno partijo proračuna (rezervni sklad) din 78,052.243 76,730.620 819.000 502.623 Za zakonito in smotrno porabo sredstev, ki so posameznemu organu odobrena v občinskem proračunu je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec. Poleg tega je za zakonito uporabo sredstev proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva — proračuna. 9. člen Prihodki, ki jih na podlagi pogodb ali sporazumov ustvarijo upravni organi, pripadajo tem organom in se uporabijo za modernizacijo službe v skladu s progra-mom izvršnega sveta. 10. člen Nosilec sredstev, razporejenih v razdelku — dejavnost ljudske obrambe — je svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito; za ostale razdelke je nosilec izvršni svet. Pregled prihodkov proračuna in njihova razporeditev sta prikazana v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3 4 5 6 3. člen Od prihodkov iz prejšnjega člena se odstotek izloča na posebno partijo in pripada rezervnemu skladu občine Šentjur pri Celju. 4. člen Sredstva občinskega proračuna se razporejajo med letom enakomerno med nosilce oziroma uporabnike proračunskih sredstev v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali sklepom Skupščine občine Šentjur pri Celju ali njenega izvršnega sveta oziroma v pogodbi z uporabnikom sredstev ni določeno drugače. 11. člen Sredstva, ki so predvidena za dejavnost krajevnih skupnosti, se bodo razporedila po merilih, katera je sprejela občinska skupščina na seji, dne 9. marca. 1982. 12. člen Nosilci oziroma uporabniki sredstev proračuna morajo uporabljati sredstva za namene, za katere so jim bila dana skladno s predpisi ali drugimi akti o njihovi uporabi. 13. člen Izvršni svet je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezerv Skupščine občine Šentjur pri Celju, vendar le v skladu z nameni po 1. točki 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74). 5. člen Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za posebne namene ali začasno zadrži uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v predvideni višini. O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet obvestiti Skupščino občine Šentjur pri Celju in predlagati ustrezne ukrepe oziroma spremembo občinskega proračuna. 6. člen Izvršni svet lahko med letom spremeni namen in višino sredstev za delo občinskih organov v okviru razporejenih sredstev in v skladu z nalogami posameznih organov. Če med letom ugotovi da sredstva, razporejena za posebne namene, ne bodo porabljena ali ne bodo porabljena v celoti, lahko prenese uporabljena sredstva v tekočo proračunsko rezervo. 14. člen Pristojni občinski upravni organ opravlja nadzor in kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov sredstev proračuna ter investicij, ki se v celoti ali delno financirajo iz občinskega proračuna. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 400-4/82-1 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. Bilanca prihodkov in razporeda prihodkov proračuna občine Šentjur pri Celju za leto 1982 Vrsta prihodkov Znesek din Vrsta odhodkov Znesek din 1 Davki iz osebnega dohodka in od 01-1 Dejavnost organov dps 45,732.043 dohodka 25,250.000 04-4 Negospodarske investicije ■5,863.578 2 Davki od prometa, proizvodov in 02-1 Dejavnost ljudske obrambe 3,921.209 storitev, davki na dohodke od pre- 03-4 Intervencije v gospodarstvu 1,904.879 moženja in premoženjskih pravic 22,450.000 05-6 Socialno varstvo 9,883.815 3 Takse 4,050.000 05-8 Zdravstveno varstvo 149.223 4 dohodki po posebnih predpisih 2,400.000 06-1 Dejavnost krajevnih skupnosti 2,187.054 5 Dohodki organov 1,250.000 06-2 Dejavnost DPO in društev 4,000.076 6 Dopolnilna sredstva 22,652.243 06-3 Komunalna dejavnost 3,088.743 07-1 Izločanje na posebno partijo pro- računa, rezervni sklad 502.623 07-2 Tekoča proračunska rezerva 530.000 08-4 Obveznosti iz prejšnjih let 289.000 Skupaj 78,052.243 Skupaj 78,052.243 647. 3. s specializirano intenzivno pridelavo sadja in Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 6. in 14. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 20/76, 31/76 in 8/78) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 15/78, 27/78, 10/79, 1/80, 11/81 in 32/81) se besedilo 4. člena spremeni in se glasi: »Stopnja davka od dohodka od gozdov znaša za zavarovance, ki se jim odmerja prispevek za zdravstveno .zavarovanje kmetov in kmete kooperante, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju 29 %>, za ostale zavezance pa 74 °/o.« 2. člen Besedilo prvega odstavka 6. člena se spremeni in se glasi: »Stopnje občinskega davka od kmetijstva, ki se < nanašajo na katastrski dohodek negozdnih površin, znašajo: Za zavezance Za ostale zavarovance zavezance •/. Vi v II. skupini k. o. 9 39 v III. skupini k. o. 5 30 v IV. skupini k. o. 2 27« 3. člen V 6. a členu se prvi odstavek spremeni in se glasi: • »Po dejanskem dohodku plačujejo davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti zavezanci, ki se ukvarjajo: 1. s farmsko vzrejo perutnine (brojlerji, kokoši — nesnic, puranov, jarkic in enodnevnih piščancev), 2. s pitanjem govedi in prašičev na industrijski Uačin, ki pretežno rii odvisno od pridelave krme na lastnih kmetijskih površinah, grozdja na površinah nad 0,50 ha oziroma jagodičevja na površini nad 0,30 ha, če ne gre za organizirano proizvodnjo z organizacijami združenega dela,. 4. z drevesničarstvom ter trsničarstvom na površini nad 0,50 ha, - 5. z gojenjem cvetja, okrasnih rastlin in sadik zelenjave na površinah, ki presegajo 0,20 ha odprtih površin ali 500 m1 2 * * plastenjakov ali 150 m2 rastlinjakov. Davek od kmetijstva po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če dohodki po posameznih točkah iz prejšnjega odstavka skupaj presegajo osebni dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov.« Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 4. člen besedilo 16. člena se $premeni in se glasi: »Davek od obrtnih dejavnosti po odbitku se plačuje po naslednjih stopnjah: 1. od dohodkov raznašalcev časopisov, knjig, revij ipd. in zbiranja naročil za časopise, knjige in revije ipd. ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100°/» invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela 10 6/e, 2. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu, od prejemkov zavarovalnih poverjenikov, od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči in od dohodkov potujočih zabavišč 20 •/«, 3. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izvajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirnike in od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti 30 •/«, 4. od dohodkov oseb, M priložnostno opravljajo storitve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o medsebojnih razmerjih v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve, druge ali tretje točke tega člena; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov 40 •/•. Davka po odbitku se oprostijo dohodki, ki jih dosežejo občani z zbiranjem in prevozom mleka do zbiralnic, doseženih kot postranska kmetijska dejavnost; dohodki, doseženi z obiranjem hmelja in sadja; zbiranjem odpadnega materiala; od dohodkov, doseženih z izdelavo in prodajo izdelkov domače obrti, če se po obrtnem zakonu štejejo za predmete domače obrti; od dohodkov, doseženih s popisom prebivalstva, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov.« | 5. člen Besedilo 21. člena se spremeni in se glasi: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje po naslednjih progresivnih stopnjah: Osnova din •/. do 30.000 31 nad 30.000 do 60.000 3t nad 60.000 do 100.000 46 nad 100.000 do 150.000 44 nad 150.000 do 200.000 48 nad 200.000 do 300.000 52 .nad 300.000 56.« 6. člen V 22. členu se besede »Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic« nadomestijo z besedami: »Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi«. 7. člen V zadnjem odstavku 25. člena se število »0,6« nadomesti s številom »1«. 8. člen Besedilo 32. člena se spremeni in se glasi: »Stopnja davka na dobitke od igr na srečo znaša 1. člen V tarifi k odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov m od plačil za storitve (Uradni list SRS, št. 1/76, 6/76, 18/76, 2/77, 4/77, 24/77, 10/79 in 11/81) se spremeni in dopolni naslednje: 1. V tarifni številki 1 se za stopnjo »3 %>« vejica nadomesti s piko, nadaljnje besedilo tega stavka pa se črta. V opombi k tej tarifni številki se besedilo 2. točke črta, dosedanja 3., 4. in 5. točka pa postanejo 2., 3. in 4. točka. 2. Za tarifno št. 1 se doda nova tarifna št. 1 a, ki se glasi: »Tarifna št- 1 a Od novih ali rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter priklopnikov zanje in od motornih koles s prostornino nad 125 ccm, ki jih občani ali civilnopravne osebe prodajo v roku dveh let od prejšnjega nakupa, se plačuje posebni občinski prometni davek po stopnji 4 °/e. Opomba: Davek po tej tarifni št. se ne plačuje, če prodajo opravi v imenu lastnika zavarovalna organizacija po svojih predpisih na javni licitaciji, o čemer mora lastnik vozila predložiti ustrezne dokaze. Davek se ne plača tudi v primeru, če je prodaja vozila posledica nastale invalidnosti, bolezni ali smrti lastnika, zaradi česar vozila ne more več uporabljati. Davčna .osnova je kupnina, če ta odgovarja prometni Vrednosti. Če ta ne odgovarja prometni vrednosti, ugotovi prometno vrednost občinski organ za družbene prihodke. Davčni zavezanec je prodajalec. Davek se plača v občini, v.kateri ima prodajalec stalno prebivališče oziroma poslovni sedež.« 3. Besedilo tarifne št. 2 se spremeni in se glasi: j »Tarifna št. 2 1. od alkoholnih pijač, iz več kot 50% iz domačih surovin. Ta odlok se objavi v Uradnm listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982. St. 422-11.5/82-1 \ Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika L r. 648. Skupšina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 1., 4., 16. in 37. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72, 55/72, 28/73, 36/75, 58/75, 7/77, 61/78, 26/79, 5/80, 63/80- In 3/81) ter 128. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74), na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora družbenega dela dne 9. marca 1982 sprejela Računano po vrednosti din/liter 2 * 4 — od naravnega vina . 4 — od penečega vina 8 v * — od medice 15 — od piva 35 — od naravnega žganja in vinjaka 40 — od drugih alkoholnih pijač 50 2. od alkoholnih pijač vseh vrst, proizvedenih z manj kot 50% iz domačih surovin, računano po vred- nosti 60 •/«. 4. V tarifni številki 5 pod točko 8 s stopnjo davka na promet 10% doda dejavnost »graviranje«. 2. Člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. aprila 1982. St 421-5/82-8 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. ODLOK nremembah in dopolnitvah odloka e posebnem bb- em davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 649. , Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72, 8/78) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Šentjur pri Celju 1. člen V odloku o urbanističnem redu občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 2/81) se v 2. členu odloka črtajo naselja: — v KS Šentjur-okolica: Stopče in Vrbno — v KS Blagovna: Blagovna — v KS Dramlje: Dramlje 2. člen Za 6. členom se doda nov 6.a člen, ki glasi: »Sprememba namembnosti objektov ni možna, razen v primerih, ki jih določa ta odlok. Dopustna je sprememba namembnosti stanovanjskih, gospodarskih ali pomožnih objektov oziroma njihovih delov v poslovne prostore za opravljanje obrtne dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — da se zaradi spremembe namembnosti objekta ne poveča funkcionalno zemljišče objekta, — da leži gospodarski ali pomožni objekt, kateremu se spreminja namembnost, na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše oziroma da tvori skupno s stanovanjsko hišo enotno funkcionalno zemljišče. Za vsako spremembo namembnosti objekta si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje od upravnega organa, pristojnega za gradbene zadeve. Pred izdajo dovoljenja za spremembo namembnosti objekta poda o tem svoje mnenje tudi krajevna skupnost, v kateri leži objekt, kateremu se spreminja namembnost.« 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-9/82-1 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 650. Na podlagi 18. člena zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju 1. člen Odlok o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 1/80 ter 25/80) se spremeni tako, da se 4. a člen glasi: »Najemnine za poslovne prostore in poslovne zgradbe na območju občine Šentjur pri Celju se s 1. aprilom 1982 povečajo za 27,4 "/». Osnova za določitev nove najemnine je raven na dan 31. marec 1982.« 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št 36-21/80-1 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 651. Na podlagi 40. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) in 126 člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 1. člen V odloku o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 32/80) se spremeni 3. člen in glasi: »Poprečna gradbena cena za 1 mz gradbene površine znaša 18.254 din. Odstotek od poprečne gradbene cene znaša 0,6 •/».« 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče (Uradni list SRS, št. 11/81). 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu jsRS. Št. 38-25/82-1 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. / 652. Na podlagi 2. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 13/74) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembi odloka o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj v občini Šentjur pri Celju 1. člen V odloku o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj v občini Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 11/81) se spremeni 2. člen in glasi: »Poprečna gradbena cena za 1 m2 stanovanjske površine znaša 18.254 din. Poprečni stroški komunalnega urejanja zemljišča znašajo 2.737,10din za Im2 koristne stanovanjske površine, od tega: din — 55 %> za individualno komunalno ureditev v znesku 1.505,40 — 45 °/o za kolektivno komunalno ureditev v znesku . 1.231,70 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 36-4/82-1 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 653. Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81) in 126. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 3. marca 1!)82 sprejela ODLOK o hišnem reda I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se v stanovanjskih hišabi urejajo pravice in dolžnosti stanovalcev, samoupravnih organov (zbori stanovalcev in hišni sveti), najemnikov poslovnih prostorov ter lastnikov hiš, ki imajo v pogledu uporabe in čuvanja stanovanj, poslovnih prostorov ter naprav in opreme v hišah kot tudi glede reda in snage v hišah in okrog njih. 2. člen Odlok o hišnem redu mora biti izobešen na vidnem mestu v vsaki s**nov«njeki hiši Za izvrševanje hišnega reda skrbijo v hišah družbene lastnine zbori stanovalcev in hišni sveti, v hišah v državljanski lasti pa lastniki teh hiš in stanovalci, ki v njih stanujejo. 3. člen Za stanovalce v smislu tega odloka se štejejo: imetniki stanovanjske pravice in člani njihovega gospodinjstva, podstanovalci in člani njihovega gospodinjstva. najemniki poslovnih prostorov in osebe, ki sc v teh prostorih zaposlene. Za stanovanjske prostore oziroma stanovanja po tem odloku se štejejo tudi poslovni prostori v stanovanjski hiši. 4. člen V vsaki stanovanjski hiši mora hišni svet na vidnem mestu izobesiti seznam imetnikov stanovanjske pravice in najemnikov poslovnih prostorov. Seznam mora vsebovati: priimek in ime in letnico rojstva imetnika stanovanjske pravice ter vseh družinskih članov in podnajemnikov z označbo številke stanovanja, naslove najemnikov poslovnih prostorov, priimek in ime predsednika hišnega sveta in ime lastnika stanovanjske hiše, če je ta v državljanski lasti 5. člen Stanovanja morajo biti oštevilčena. Za oštevilčenje stanovanj skrbi hišni svet. II. SKLENITEV STANOVANJSKE POGODBE, VSELITEV IN IZSELITEV 6. člen Imetnik stanovanjske pravice se sme vseliti v stanovanje šele po sklenitvi stanovanjske pogodbe. 7. člen Stanovanjsko pogodbo je mogoče skleniti samo na podlagi akta stanodajalca, s katerim ta odda Stanovanje. 8. člen Stanovanjsko pogodbo sklene imetnik stanovanjske pravice s samoupravno stanovanjsko skupnostjo za stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini oziroma z lastnikom družinske stanovanjske hiše ali lastnikom stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše. Stanovanjska pogodba mora biti sklenjena v pismeni obliki Stanovanjska pogodba, ki ni sklenjena v pismeni obliki, nima pravnega učinka. Določbi drugega in tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za spremembo sklenjene pogodbe. 9. člen Po sklenitvi stanovanjske pogodbe mora predstavnik stanovanjske skupnosti za stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini oziroma lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot dela stavbe izročiti stanovanje imetniku stanovanjske pravice v uporabo. 10. člen Ob izročitvi stanovanja imetniku stanovanjske pravice se sestavi poseben zapisnik. Vanj se vpišejo podatki, v kakšnem stanju so bili stanovanje in naprave v stanovanju ob izročitvi ter pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene. Ta zapisnik podpišejo predstavnik organizacije za gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini, imetnik stanovanjske pravice in član hišnega sveta. Če se stanje stanovanjskih prostorov in pomanjkljivosti v njih ne ugotovijo z zapisnikom ob izročitvi, se domneva, da je bilo stanovanje izročeno v redu. 11. člen Imetnik stanovanjske pravice mora v 8 dneh po vselitvi sporočiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe poimensko osebe, ki so se z njim vselile in razmerja teh do imetnika stanovanjske pravice. V istem roku mora sporočiti tudi imena morebitnih podstanovalcev. Imetnik stanovanjske pravice mora spremembe števila oseb, ki nastanejo po vselitvi prav tako v treh dneh potem, ko je sprememba nastala, priglasiti predsedniku hišnega sveta oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot posameznega dela stavbe. 12. člen Po prenehanju stanovanjske pogodbe mora imetnik stanovanjske pravice izročiti stanovanje stanodajalcu oziroma stanovanjski skupnosti za stanovanja in stanovanjske hiše v družbeni lastnini v takem stanju, v kakršnem ga je prevzel; pri tem se upoštevajo spremembe, do katerih je prišlo zaradi normalne rabe stanovanja. Ob izročitvi stanovanja po prvem odstavku tega člena se pismeno ugotovi, v kakšnem stanju je stanovanje. Zapisnik mora vsebovati tudi obveznosti imetnika stanovanjske pravice, ki predaja stanovanje, da trpi stroške za odpravo vseh poškodb v stanovanju, če se nesporno ugotovi, da so te nastale po njegovi krivdi ali po krivdi oseb, za katere odgovarja. Če se pogodbeni stranki iz tega člena ne moreta sporazumeti glede stanja v kakršnem je stanovanje, lahko vsaka pogodbena stranka zahteva, naj se to stanje ugotovi y postopku Za zavarovanje dokazov pri pristojnem sodišču. Ob izselitvi mora imetnik stanovanjske pravice oddati vse ključe stanovanja, kakor tudi vse ostale ključe, ki jih uporablja v zvezi s stanovanjem — stanovanjski skupnosti za stanovanja v hiši v družbeni lastnini oziroma lastniku družinske stanovanjske hiše ali lastniku stanovanja kot dela stavbe. ' e III. UPORABA STANOVANJSKIH PROSTOROV 13. člen Stanovalci morajo s skrbnostjo dobrega gospodarja iporabljati stanovanje, zavarovati pred okvarami in ga redno vzdrževati. Stanovalci so dolžni uporabljati svoje stanovanje tako, da ne ovirajo ostalih stanovalcev v mirni uporabi njihovih stanovanj. 14. člen Stanovalci so zlasti dolžni: 1. uporabljati stanovanje v skladu z njegovim namenom in na način,- ki ne povzroča čezpierne obrabe, 2. vzdrževati stanovanje, v uporabnem stanju, 3. paziti na red in snago v stanovanju in v skupnih prostorih, 4. skrbeti za to, da ne motijo miru in počitka ostalih stanovalcev, zlasti med 20. in 6. uro, 5. skrbeti, da se ne pokvarijo vodovodne, telefonske in električne ter ogrevalne naprave, 6. takoj sporočiti hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare v stanovanjskih prostorih ter skupnih prostorih in na skupnih napravah, če niso dolžni po obstoječih predpisih te pomanjkljivosti in okvare sami odstraniti, 7. plačati stanarino do vsakega 5. v mesecu v naprej, 8. pri dovozu kuriva ali česa drugega takoj očistiti pločnik oziroma okolje in druge prostore, 9. pred vselitvijo predložiti potrdilo sanitarnega inšpektorja, da v njihovi opremi ni mrčesa, če to zahteva hišni svet oz. lastnik družinske stanovanjske hiše ali lastnik stanovanja kot posameznega dela stanovanjske hiše, 10. parkirati motorna vozila na mestih, ki jih določi hišni svet, 11. čistiti za domačimi živalmi, ki jih imajo v stanovanju, 12. televizijske antene ozemljiti in opremiti s posebno pločevinasto obrobo, da se prepreči vsako zamakanje zgradbe. 15. člen Stanovalcem je zlasti prepovedano: 1. sekati drva in drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni, 2. uporabljati stroje in naprave, ki povzročajo čezmeren hrup in ropot, 3. igrati na dvorišču igre, ki bi utegnili ogrožati telesno varnost stanovalcev ali povzročiti škodo na stanovanjskih hišah ali na nasadih ob stanovanjskih hišah, 4. igrati se po hodnikih, razgrajati po stanovanjih, na hodnikih in stopniščih, 5. pljuvati po hodnikih in stopniščih ali drugače ponesnažiti hodnik in stopnišče ali stanovanjsko hišo, 6. odlagati smeti na mestih, ki niso za to določena ali na mestih, ki so v nasprotju z odlokom o komunalni higieni, 7. iztepati preproge in druge predmete na oknih, balkonih in ravnih strehah, 8. prati in sušiti večje perilo v stanovanjih, obešati perilo in posteljnino na oknih, razen pranja s pralnimi stroji, 9. metati odpadke in druge predmete v stranišče, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale ali skozi okna ne glede na položaj hiše, 10. pisati, pritrjevati objave, naznanila in obvestila na mestih, ki niso za to določena, 11. zamazati ali kakorkoli poškodovati ali onesnažiti stanovanjsko hišo in njene prostore, 12. postavljati na stanovanjski hiši televizijske in radijske antene brez dovoljenja organizacije za gospodarjenje s stanovanjsko hišo v družbeni lastnini' oziroma lastnika družinske stanovanjske hiše, 13. zastavljati veže in hodnike, stopnišča in dvorišča s kakršnimikoli predmeti ali postavljati kolesa in otroške vozičke izven določenih mest, 14. čezmerno močiti tla in čistiti parket z. vodo, 15. po nepotrebnem trošiti vodo, prižigati luči v skupnih prostorih oziroma pustiti prižgano luč, 16. postavljati na okna in balkone nezavarovane predmete in cvetlične lončke ter cvetlice zalivati tako, da voda odteka po zidu ali preko balkonov. 17. rediti domače živali v stanovanjih, kleteh ali podstrešjih. Izjemoma pa lahko redijo pse, mačke ali manjše število ptičev, če s tem soglaša hišni svet, 18. pred pročeljem stanovanjske hiše zlagati drva ali naslanjati na zid kakršnekoli predmete, 19. hraniti na podstrešju in kletnih prostorih lahko gorljive tekočine ali druge lahko gorljive predmete, 20. uporabljati vodovodne, električne, plinske in druge instalacije na način; ki povzroča okvare, 21. prati v stanovanju z lahko vnetljivimi tekočinami, ki lahko povzročijo eksplozije, 22. puščati vključene električne naprave brez nadzorstva, 23. sušiti drva ob kurilnih napravah ali na njih ter zlagati kurivo in vnetljive predmete ob dimniških telesih, 24. puščati vhodna vrata nezaklenjena poleti od 21. do 5. ure, pozimi pa od 20. do 6. ure. . 16. člen Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini je ob sodelovanju s hišnim svetom dolžna: 1. določiti sporazumno s stanovalci osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov, 2. skrbeti, da se ob državnih praznikih in drugih svečanih priložnostih izobesijo zastave, * 3. določiti prostor in čas za iztepanje preprog in drugih predmetov. 17. člen Skupni prostori v hiši (stopnišče, terase, pralnice, prostori za sušenje perila, hodniki, kleti, podstrešja in podobno) služijo za potrebe vseh stanovalcev in se smejo uporabljati le skladno z njihovim namenom. Skupni prostori -se ne smejo uporabljati za stanovanje. pa tudi oddajati jih ni mogoče za kakšne druge namene. Prepovedano je shranjevati v skupnih prostorih druge predmete razen tistih, ki so potrebni za namensko uporabo teh prostorov. > 18. člen Zbor stanovalcev oziroma hišni svet določita razpored in uporabo skupnih prostorov in naprav v hiši. Ta razpored je za stanovalce obvezen. Za njegovo izvajanje skrbi po hišnem svetu pooblaščena oseba. 19. člen Na stopniščih, skupnih hodnikih, ob vhodnih vratih in na dvorišču mora vladati primerna snaga. Prehod po teh prostorih mora biti prost. V stanovanjskih hišah, ki nimajo naprave za avtomatično ugaševanje luči, morajo biti vhodna vrata in stopnišča razsvetljena do zaklepanja vhodnih vrat. 20. člen Ko dežuje ali sneži ter ob drugih vremenskih ne-prilikah\ morajo biti okna na stopniščih, podstrešjih in drugih skupnih prostorih zaprta. 21. člen Zbor stanovalcev oziroma hišni svet sta dolžna skrbeti za vzdrževanje funkcionalnega zemljišča in zelenic okrog hiše. Pri tem je upoštevati odlok o vzdrževanju stanovanjskih hiš in poslo^nh prostorov v družbeni lastnini ter o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje 22. člen Naprave za centralno kurjavo sme oskrbovati le oseba, ki ima za to primemo strokovno izobrazbo. 23. člen Prepovedano je v skupnih prostorih in stanovanjih demontirati ali predrugačiti kakršnekoli naprave ali izvrševati na njih popravila brez pismenega soglasja organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ali brez soglasja lastnika posebnega dela zgradbe, če gre za naprave v takem posebnem delu hiše. V hišah, ki so last državljanov, daje tako soglasje lastnik hiše. 24. člen Osebe, ki izvajajo popravila ali opravljajo druga dela v hiši, se morajo predhodno javiti pri predsedniku / ali drugem članu hišnega sveta. Po končanem delu morajo delovni prostor urediti in očistiti. IV. KONČNE DOLOČBE 25. člen Zbor stanovalcev določi kako se bodo opravljala hišna dela zlasti dnevno čiščenje stopnic in hodnika, čiščenje dvorišča, čiščenje oken na skupnih prostorih, zaklepanje vrat ob določnih urah in ostala dela v skupnih prostorih. 26. člen Določbe tega odloka veljajo za vse stanovalce v hiši kot tudi za vse tiste osebe, ki se po kakršnihkoli drugih opravkih zadržujejo v hiši. 27. člen Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznujejo kršilci določil 14., 15. in 16. člena tega odloka. 28. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 010-1/88-1 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik * Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. 854. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 2. in 3. ter 77. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) in 124. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 20/74) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 9. marca 1962 sprejela ODLOK o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Šentjur pri Celju I. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 1. člen Zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje 34 delegatov. Pismene sredine zdru- ženega dela v občini Šentjur pri Celju delegirajo v zbor združenega dela naslednje število delegatov: Število delegatov Področje dejavnosti: Število delegatov — delovni ljudje v temeljnih organizaci- jah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah s področja gospodarstva 20 — delovni ljudje v organizacijah združenega dela prosvete in kulture 5 — delovni ljudje v organizacijah združenega dela in skupnostih sociale in zdravstva 1 — delovni ljudje s področja državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, postaje mi- lice, servis SIS, družbenih služb 3 — delovni ljudje v obrti in drugih podobnih dejavnosti 1 — delovni ljudje s področja kmetijstva 3 — delovni ljudje s področja gozdarstva 1 2. člen Na osnovi teh meril se formira delegacija oziroma konferenca delegacij, ki delegirajo svoje delegate v zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju, kot sledi: — Alpos — TOZD Cevarna , 1 — Alpos — TOZD Oprema 1 — Alpos — DSSS . 1 — Žična Šentjur 1 — LI »Bohor« — TOZD Žaga in DSSS 1 — Kmetijski kombinat — TOZD Listna proizvodnja 1 — Kmetijski kombinat — TOZD Klavnica 1 — Kmetijski kombinat — TOZD Trgovina 1 — Kmetijski kombinat — TOZD Transport 1 ——— Kmetijski kombinat — DSSS 1 — Kmetijski kombinat — TOK 1 — Gozdno gospodarstvo — TOK Šentjur 1 — Tolo Šentjur 1 — Merx Šentjur , 1 — TOZD »Igrand« 1 — Komunalno obrtno podjetje, cestno podjetje 1 — TOZD Moda ' 1 — TOZD Elegant 1 — Tajfun 1 — ŽTP Nadzorništvo Ponikva, 2TP Postaja Ponikva, ŽTP postaja Grobelno, ŽTP postaja Šentjur 1 — Obrtno združenje Šentjur 1 — POZD Orodje-Oprema, PAP — Plastika 1 — EMO Šentjur 1 — Aero Loka, Aurea Gorica 1 — Elektro Celje — Enota Šentjur, Dimnikarstvo Celje — Enota Šentjur, Petrol Šentjur 1 — LB Enota Šentjur, SDK Enota. Šentjur, PTT Celje — Enota Šentjur, Kioski TT, Zavarovalna skupnost Triglav — Enota Šentjur 1 — SO Šentjur — Upravni organi, Postaja milice Šentjur, Temeljno sodišče Celje — Enota Šentjur, Sodnik za prekrške 1 — Zdravstveni dom_Šentjur, Lekarna Šentjur, Veterinarska postaja Šentjur 1 — Skupni servis SIS, DPO DSSS — VIZ Šentjur., — DSSS, Osnovna šola Šentjur, Glasbena šola Šentjur — Osnovna šola Ponikva, Osnovna šola Dramlje — Osnovna šola Gorica, Osnovna šola Planina — Vzgojno varstveni zavod Šentjur — Kmetijska šola Šentjur 1 1 1 1 1 1 3. člen Za delegiranje skupnega delegata v zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur se oblikuje 13 konferenc delegacij kot je zapisano v nadaljevanju tega člena, katerih nosilci so: — prva konferenca v sestavi: »Bohor« — TOZD Žaga in »Bohor« — DSS — je »Bohor« — DSSS . — druga konferenca v sestavi: KOP Šentjur in Cestno podjetje — je Komunalno obrtno podjetje Šentjur — tretja konferenca v sestavi: ŽTP Nadzorništvo Ponikva, ŽTP postaje: Šentjur, Ponikva, Grobelno — je ŽTP Nadzorništvo Ponikva — četrta konferenca v sestavi: POZD Orodje — Oprema in PAP Plastika — obrat Šentjur je P02iD Orodje — Oprema — peta konferenca v sestavi: Aero Celje — obrat Loka in Aurea Gorica pri Slivnici — je Aero Celje — Obrat Loka — šesta konferenca v sestavi: Elektro Celje in Dimnikarstvo Celje — enota Šentjur in Petrol Šentjur — Elektro Celje — Enota Šentjur — sedma konferenca v sestavi: Ljubljanska banka — enota Šentjur, SDK — enota Šentjur, PTT Celje — enota Šentjur, Kioski TT, Zavarovalna skupnost Triglav — enota Šentjur — je Ljubljanska banka — Enota Šentjur —r osma konferenca v sestavi: SO Šentjur — Upravni organi, Postaja milice Šentjur, Temeljno sodišče Celje enota Šentjur, Sodnik za prekršk — je Skupščina občine Šentjur pri Celju — Upravni organi — deveta konferenca v sestavi: Zdravstveni dom Šentjur, Lekarna Šentjur, Veterinarska postaja — je Zdravstveni dom Šentjur — deseta konferenca v sestavi: Skupni servis SIS in DPO — DSSS —■ je Skupni servis SIS — enajsta konferenca v sestavi: VIZ Šentjur — DSSS, Osnovna šola Šentjur, Glasbena šola — je Osnovna šola Šentjur — dvanajsta konferenca v sestavi: Osnovna šola Ponikva in Osnovna šola Dramlje — je Osnovna šola Ponikva — trinajsta konferenca v sestavi: Osnovna šola Gorica in Osnovna šola Planina — je Osnovna šola Gorica pri Slivnici. Sredine združenega dela, za katere se oblikuje konferenca delegacij za delegiranje delegatov v zbor združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju, sklenejo sporazum o oblikovanju konference delegacij, s katerim s uredi vsa vprašanja, ki se nanašajo na delo, odgovornosti in naloge skupnih oblikovanj, stališč, predlogov in mnenj, ki jih bodo posredovali in izražali delegati na seji zbora združenega dela Skupščine občine Šentjur pri Celju ter pravice in dolžnosti konference. II. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI 4. člen Zbor krajevnih skupnosti Skupščjpe občine Šentjur pri Celju šteje 17 delegatov. V zboru imajo krajevne skupnosti naslednje število delegatskih mest: Število delegatskih mest 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1. Krajevna skupnost Blagovna 1 2. Krajevna skupnost Dobje ^ 1 3. Krajevna skupnost Dramlje 1 4. Krajevna skupnost Kalobje 1 5. Krajevna skupnost Loka pri Žusmu 1 6. Krajevna skupnost Planina 2 7. Krajevna skupnost Ponikva 2 8. Krajevna skupnost '"Prevorje 1 9. Krajevna skupnost Slivnica 2 10. Krajevna skupnost Šentjur,-Center 2 11. Krajevna skupnost Šentjur-Okolica 3 III. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 5. člen Družbenopolitični zbor Skupščine občine Šentjur pri Celju šteje 25 delegatov. Delegate družbenopolitičnega zbora delegirajo delovni ljudje in občani, organizirani v občinskih družbenopolitičnih organizacijah, kot sledi: ^ — občinska konferenca SZDL 7 delegatov — občinski komite ZKS 5 delegatov — občinski svet zveze sindikatov 5 delegatov — občinski odbor ZŽB NOV 4 delegate — občinska konferenca ZSMS 4 delegate Listo kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora pripravi Občinska konferenca socialistične zveze Šentjur pri Celju. 6. člen Za delegiranje delegatov v zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SR Slovenije se v občini Šentjur pri Celju formirata dve skupini delegatov. Skupina delegatov za delegiranje delegatov v Zbor občin Skupščine SR Slovenije šteje 7 članov, skupina delegatov v zbor združenega dela z gospodarskega področja 5 članov. V skupine delegatov Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije za območje celjske regije s soci-alnozdravstvenega področja, s prosvetnokulturnega področja, s 'področja kmetijske dejavnosti,, s področja obrtnih, in podobnih dejavnosti in s področja delovnih skupnosti državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev še izvoli za posamezno navedeno področje po 2 delegata iz občine Šentjur pri Celju. « 7. člen * Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 3/78). Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-2/82-1 Šentjur pri Celju, dne 9. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Stanko Lesnika 1. r. ŠMARJE PRI JELŠAH 655. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1981 1. člen V 1. členu odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 13/81 in 1/82), se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: , din — skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo 90,970.399 — skupni razhodki znašajo 90,970.399 2. člen Predlog prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št, 400-2/82-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. marca 1982. ■ ' (• Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah . Darko Bizjak 1. r. 656. Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 6. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74,' 39/74, 5/76, 10/76, 31/76 in 8/78) in 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75, 3/78 in 6/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 10/80 in 10/81) se 3. člen odloka črta, sedanji 3/a člen postane 3. Een. 2., člen 5. člen se spremeni in se na novo glasi: »Zavezancem se odmerja davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku, če dosegajo osebni dohodek: 1. s farmsko rejo perutnine; 2. s pitanjem govedi in prašičev na industrijski način, ki ni vezano na doma pridelano krmo, kot tudi v primerih, ko število živine za najmanj eno tretjino presega število, kakršno je mogoče doseči na ustreznih kmetijskih površinah po normativih, ki jih predpiše Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; 3. z intenzivno oziroma specializirano pridelavo: a) drevesničarstva in trsničarstva na površini nad 0,5 ha; b) sadja, in grozdja na površini nad 0,5 ha ter jagodičevja na površini nad 0,3 ha, če ne gre za organizirano pridelavo z organizacijami združenega dela; c) zelenjave, okrasnega rastlinja in cvetja, sadik in semen v pokritih rastlinjakih na najmanj 150m2 površine, v plasten jakih nad 500 m2 ali na odprtih površinah na več kot 2000 m2; Davek iz kmetijske dejavnosti po dejanskem dohodku se odmeri tudi, če se dejavnosti opravljajo v manjšem obsegu, kot je določeno v 1., 2. in 3. točki in dohodki skupaj presegajo dohodek po 10. členu zakona o davkih občanov.« 3. člen V 9. členu se v prvi alinei stopnja »7 %>« nadomesti s stopnjo »9 %>«. V zadnjem odstavku se stopnja »10°/o« nadomesti s stopnjo »30 °/o«. 4. člen V 10. členu se v prvem odstavku stopnja »23 %>« nadomesti s stopnjo »29 °/o«, v drugem odstavku pa se stopnja »24 %>« (jpdomesti s stopnjo »45°/o«. 5. člen V 14. členu se črta prvi odstavek. 6 7 6. člen Drugi odstavek 18. člena se spremeni in na novo glasi: »Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne morejo . koristiti zavezanci, ki se ukvarjajo s prevozništvom z motornimi vozili, zavezanci, tkl opravljajo obrtne storitve kot postranski poklic, zavezanci, ki opravljajo storitve z gradbeno mehanizacijo in zavezanci v ostalih strokah obrti za nabavljena motorna. vozila in gradbene stroje.« 7. člen Za 18. členom se doda nov 18.a člen, ki glasi: »18.a člen: Zavezancem, ki vlagajo sredstva za izboljševanje in razširjanje materialne osnove dela, se prizna davčna olajšava v naslednjih dejavnostih: lončarstvo, steklarstvo, kovaštvo, ključavničarstvo, orodjarstvo, stru-garstvo, avtomehanika, precizna mehanika, mehanika koles, kleparstvo, avtokleparstvo, mesarstvo, pekarstvo, mlinarstvo, inštalaterstvo na vodovod, plinske in klimatske naprave ter naprave za centralno ogrevanje, mizars'tvo, kolesarstvo, sodarstvo, lesno strugarstvo, ščetkarstvo, parketarstvo, vozno ličarstvo, čiščenje in mazanje vozil, elektromehanika za hladilne naprave, elektromehanika za RTV, elektromehanika za gospodinjske stroje in aparate, zidarstvo in gostinstvo (razen bifejev). Olajšava po prvem odsiavku tega člena se prizna glede na višino vlaganja tako, da se znesek vlaganja porazdeli na obdobje 5 let. Osnova za olajšavo znaša za posamezno leto 20 "/o od višine vlaganj. Od te osnove se davek odmeri po najnižji stopnji, od preostalega dela davčne osnove pa se odmeri po stopnji, ki ustreza celotni ugotovljeni, davčni osnovi. Olajšava v prvem odstavku tega člena se ne prizna zavezancem, ki opravljajo gospodarsko dejavnost kot postranski poklic. Davčni zavezanec uveljavlja olajšavo v roku, ki je določen za vložitev davčne napovedi.« 8. člen 19. člen se spremeni in na novo glasi: »Skladno z 82. členom zakona o davkih občanov se odmerjeni davek iz gospodarskih dejavnosti zniža za 30 °/o zavezancem, ki redno opravljajo gospodarsko dejavnost iz naslednjih deficitarnih strok v občini: krojaštvd, pletiljstvo, šiviljstvo, veziljstvo, čevljarstvo, ortopedija, izdelovanje copat, krpanje perila, nogavic in vrečk, popravilo dežnikov, brusaštvo, sedlarstvo vprežne opreme, podkovsko kovaštvo, popravilo vozov in kmetijskega orodja, kolesarstvo, urarstvo, popravilo dvokoles in mopedov, pranje, likanje oblek in perila, čiščenje obutve, postreščki, žaganje drv in popravilo glasbil. Priznana olajšava po tem členu lahko znaša 20n/o poprečnega letnega neto osebnega dohodka v SRS v dejavnosti, ki jo opravlja. Zavezancem, ki prvič ustanovijo obratovalnico za opravljanje storitvene, obrtne ali gostinske dejavnosti in se zavežejo tako dfejavnost opravljati najmanj 5 let kot glavni poklic, se v prvem letu opravljanja dejavnosti odmerjeni davek zniža za 80°/o in v drugem za 50 %>. Ta olajšava znaša največ 50 %> poprečnega letnega neto OD v SR Sloveniji v dejavnosti katero opravlja. Olajšave iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za prevozništvo in opravljanje storitev z gradbeno mehanizacijo.« • 9. člen V prvi točki 21. člena se za besedo »revije« doda besedilo: »ter od dohodkov, ki jih dosežejo 100 •/• invalidi — paraplegiki, če opravljajo ročna dela preko organizacij združenega dela«. V zadnjem odstavku 21. člena se za besedo »pluženjem snega« vstavi vejica in doda besedilo: »dohodki v zvezi s popisi, ki se opravljajo za Zavod SRS za statistiko, dohodki od popisa vrednosti stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih .prostorov, dohodki od nakladanja piščancev in dohodki doseženi z amaterskim delom v kulturnih In telesnokulturnih, društvih (zborovodje, kinooperaterji, trenerji ipd.) so oproščeni plačila davka iz obrtnih dejavnosti po obditku«. 10. člen V 40. členu se beseda »trikratnega« nadomesti z besedo »enkratnega«. 11. člen V 41. členu se stopnja »10 Vk« nadomesti s stopnjo »15°/»«. 12. člen * V 43. členu se besedi »Davčna uprava« nadomestita z besedami »uprava za družbene prihodke«. 13. člen V 44. členu se besedilo »komisiji za ugotavljanje izvora premoženja« nadomesti z besedilom »občinski upravi za družbene prihodke«. 14. člen Ta artlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982, razen 9. in 11. člena, ki se uporabljata osmi dan po objavi. St. 42-2/81-1 Šmarje pri Jelšah, dne 31. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak 1. r. 657. Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79) in 215. členom statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 17. marca 1982 sprejela ODLOK V o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč 1. člen V odloku o spremembah odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 7/82) se zadnji odstavek 5. člena črta. 2. člen 5. člen se odslej glasi: »Odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča se določi v znesku za m2 ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišč in sicer: — 80 din za kmet. zemljišče I. kat razreda — 70 din za kmet. zemljišča II. kat. razreda — 60 din za kmet. zemljišča III. kat. razreda — 48 din za kmet. zemljišča IV. kat. razreda — 36 din za kmet. zemljišča V. kat. razreda — 30 din za kmet. zemljišča VI. kat. razreda — 25 din za kmet. zemljišča VII. in VIII. kat razreda — 30 din za gozdna zemljišča in ostala kmetijska zemljišča in pašnike I., II. in III. kat. razreda.« 3. Sen Besedilo 8. člena odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 29/79) se spremeni tako, da se glasi: »Od odškodnin določenih v 5. členu tega odloka je Kmetijska zemljiška skupnost dolžna odvajati po 15 din za m1 2 3 zemljišča Zvezi vodni skupnosti Slovenije. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije lahko ta znesek valorizira v skladu s splošnim gibanjem cen.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 220-2/82-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak L r. 658. Na podlagi 159., 16čf., 161., 163. člena in v zvezi s 50. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št 1/80) ter 213. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list SRS, št. 5/75, 10/75 in 3/78) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 17. marca 1982 sprejela ODLOK o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1981 do leta 1985 1. člen Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah* pripravi in do 30. 6. 1982 predloži skupščini osnutek, do 30. 9. 1982 pa predlog sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1981 do leta 1985. / 2. člen Izvršni svet Skupščine občine, Šmarje pri Jelšah predloži Skupščini občine Šmarje pri Jelšah predlog aneksa k dogovoru o temeljih družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1981 do leta 1985. 3. člen Izvršni svet Skupščine občine Šmarje pri Jelšah določi program dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1981 do 1985 v skladu z zakonom in tem odlokom. 4. člen Samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo svoje programe dela za pripravo sprememb in dopolnitev svojih planov, s katerimi zagotovijo, da bo celoten potek njihove aktivnosti pri spremembah in dopolnitvah planov potekal časovno in vsebinsko v skladu s programom dela za pripravo sprememb in dopolnitev družbenega plana občine in da bodo aneksi k samoupravnim sporazumom in dogovorom o temeljih planov pripravljeni in sklenjeni, spremembe in dopolnitve planov pa sprejete v skladu z roki, ki so predvideni za predložitev osnutka oziroma predloga sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah. 5. člen Delo na pripravi sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah se prične takoj. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 30-1/82-1 Šmarje pri Jelšah, dne 18. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Šmarje pri Jelšah Darko Bizjak L r. 659. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS. št. 35/79) in 27., 28. in 29. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985 je skupščina Skupnosti otroškega varstva Šmarje pri Jelšah na 13. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 10. marca 1982. leta, sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program denarnih pomoči in program vzgoje in varstva 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek, in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa vzgoje in varstva ter programa denarnih pomoči, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Šmarje pri Jelšah za obdobje 1981—1985. 2 Za uresničevanje programa vzgoje in varstva ter programa denarnih pomoči v Skupnosti otroškega varstva Šmarje pri Jelšah združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo književni prevajalci, plesalci, pisatelji, oblikovalci, likovni umetniki, gledališki umetniki, fimski umetniki, glasbeni umetniki, skladatelji, arhitekti, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, športniki, novinarji zdravstveni delavci, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje), — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 3 Osnova za obračunavanje, in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi za pokojninsko invalidsko zavarovanje. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih, je osebni dohodek, vštevši vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6 Prispevek za program vzgoje in varstva ter program denarnih pomoči plačujejo delovni 'ljudje in zasebni delodajalci v rokih, določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 Ta sklep se sprejme z veljavnostjo od 1. 1. 1982 dalje in se objavi v Uradnem listu SRS. Št. 400-486/82 Šmarje ppi Jelšah, dne 10. marca 1982. Predsednik SOV Šmarje pri Jelšah Tone Gaberšek L r. VRHNIKA 660. Na podlagi 115. člena statuta krajevne skupnosti Dragomer-Lukovica in po sklepu sveta krajevne skupnosti Dragomer-Lukovica objavljamo POROČILO o izidu referenduma, ki je bil 14. 3. 1982 o spremembi sklepa o uvedbi referenduma na celotnem območju krajevne skupnosti Dragomer- Lukovica (Uradni list SRS, št. 17/1979) Volilnih upravičencev 1 2 1. V volilni imenik je vpisanih glasovati ni moglo (v tujini, zapor) za izid glasovanja je treba upoštevati od tega je bilo *— neveljavnih glasovnic — proti spremembi programa je glasovalo — glasovanja se ni udeležilo — za spremembo je glasovalo 2. Volilni odbor ugotavlja, da se je za spremembo programa izreklo 79,3 %> volilnih upravičencev. Predsednik volilnega odbora mag. Boris Smirnov 1. r. Predsednik sveta KS Jože Cnden L r. 987 32 955 7 120 71 757 ŽALEC 661. Skupščina občina Žalec je na podlagi 71. in 72. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. 24/77 in 22/81) 151. in 171. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS. št. 17/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 ih 1/82) na seji zbora združenega dela 9. marca 1982 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec 1. člen 6. člen odloka o določitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec (Uradni list SRS, št. 5/78, 9/78 in 9/80) se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Volilni okoliš št. 1 Montana Žalec, TOZD Proizvodnja kovinske opreme Profilirka Liboje, ki oblikuje delegacijo Montana Žalec, TOZD Proizvodnja kovinskih in nekovinskih rudnin Zaloška gorica, ki oblikuje delegacijo Montana Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 2 SGtZD Hmezad Žalec — DO Minerva Žalec, ki obli- • kuje delegacijo Delegaciji,pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 3 Keramična industrija Liboje — TOŽI*) Keramika, ki oblikuje delegacijo Keramična industrija Liboje — TOZD Ploščice, ki lahko oblikuje delegacijo Keramična industrija Liboje — TOZD Grafit, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Keramična industrija Liboje - Delovna skupnost skupnih glužb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada end delegatsko mesto Volilni okoliš št. 4 Juteks Žalec — TOZD Juta, ki oblikuje delegacijo Juteks Žalec — TOZD Talne obloge, ki oblikujejo delegacijo Juteks Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 5 SIP Strojna industrija Šempeter — TOZD Tovarna kmetijskih strojev, ki oblikuje delegacijo SIP Strojna industrija Šempeter — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo SOZD Agrps Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 6 ITC Ferralit Žalec — TOZD Livarna, ki oblikuje delegacijo ITC Ferralit Žalec — TOZD Strojni obrati, ki oblikuje delegacijo ITC Ferralit Žalec — TOZD Modelarna, ki lahko oblikuje delegacijo • ITC Ferralit Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 7 Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Pletenine, ki vice, ki oblikuje delegacijo Tovarna nogavic Polzela - TOZD Ženske nogavice, ki oblikuje delegacijo Tovarna .nogavic Polzela — TOZD Pomožne dejavnosti, ki oblikuje delegacijo Tovarna nogavic Polzela — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 8 Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Pletenine, ki oblikuje delegacijo Tekstilna tovarna Prebold — TOZD Tkanine, ki oblikuje delegacijo Tekstilna tovarna Prebold — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 9 Pohištvena industrija Garant Polzela, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 10 Aero Celje — TOZD Kemija Šempeter, ki oblikuje delegacijo , Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 11 LIK »Savinja« Celje — TOZD Pohištvo Šempeter, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 12 Sigma Žalec — TOZD Kovinska predelava Vransko, ki oblikuje delegacijo Sigma Žalec — TOZD Sanitarne stene in montaža Zabukovica, ki oblikuje delagacijo Sigma Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 13 Združena industrija Zarja Žalec — TOZD Lesna industrija, ki oblikuje delegacijo Združena industrija Zarja Žalec — TOZD Modna konfekcija, ki oblikuje delegacijo Združena industrija Zarja Žalec — TOZD Ključavničarstvo, ki oblikuje delegacijo Združena industrija Zarja Žalec — TOZD Pleskarstvo, ki lahko oblikuje delegacijo Združena industrija Zarja Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 14 MIK Prebold — TOZD Konfekcija, ki oblikuje delegacijo MIK Prebold — TOZD Kovinar in mizarstvo, ki oblikuje delegacijo MIK Prebold — Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 15 Industrija gradbenega materiala Gradnja Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 1Q GIF Ingrad Celje — TOZD Gradbena operativa Žalec, ki oblikuje delegacijo GIP Ingrad Celje — TOZD Lesni obrati Gomilsko, ki oblikuje delegacijo GIP Ingrad Celje - TOZD IGM Medlog - Kamnolom Liboje, ki lahko oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 17 Nivo Celje — TOZD Vodne in nizke gradnje — DE Vrbje, ki oblikuje delegacijo Surovina Maribor — TOZD Celje — PE Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 18 KO-TO Ljubljana - TOZD INDE Vransko, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 19 DEM-TOZD Elektroprenos Podlog, ki'oblikuje delegacijo DES Ljubljana — TOZD Elektro Celje — vzdrževalna skupina Šempeter, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 20 Avtoprevoz Šempeter, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 21 Savinjski magazin Zale, ki oblikuje delegacijo Merx Celje — TOZD Prodaja Celje, poslovne enote v občini, ki lahko oblikujejo delegacijo Mladinska knjiga Ljubljana, TOZD Knjigarna in papirnice. Knjigarna in papirnica Žalec,* kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Slavonija Osijek, TOZD trgovska mreža Osijek — prodajalna Žalec, kjen tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Peko Tržič, TOZD prodajna organizacija mreže —-prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Borovo — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Lilet Maribor, TOZD Trgovina Maribor — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje KK Ptuj — TOZD Kletarstvo Slovenske gorice, prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Merx Celje — TOZD »Prodaja Celje — poslovne enote v občini Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Merx Celje— TOZD Grosist tielje - PE Skladišče in ki sama Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 22 Trgovsko podjetje Nama Ljubljana — TOZD Veleblagovnica Žalec, ki oblikuje delegacijo . Lesnina Ljubljana — TOZD Notranja trgovina — Prodajna mreža Ljubljana — Prodajni center trgovina z lesom in gradbenim materialom Levec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Lesnina Ljubljana — TOZD Notranja trgovina — Prodajna mreža Ljubljana — prodajni center trgovina s pohištvom Levec, ki lahko oblikuje delegacijo Tobačna tovarna-Ljubljana — TOZD Tobak, prodajalne Žalec, Vransko, PrSbold, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Jugo tekstil Ljubljana, TOZD Notranja trgovina, prodajalna ONA-ON Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje ERA Velenje — TOZD Maloprodaja, PE Vinska gora, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Društvo upokojencev Žalec — točilnice in bifeji v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Izletnik Celje — TOZD Turistična agencija, poslovalnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje • Izletnik Celje — TOZD Hotel Celeia, bife Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 23 Komunalno podjetje Žalec, ki oblikuje delegacijo Zavod za načrtovanje Žalec, ki lahko oblikuje delegacijo Dimnikarsko podjetje Ravne na Koroškem, rajon Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Steklarsko podjetje Steklar Celje — obrat Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Podjetje za vzdrževanje avtoceste Ljubljana — Cestninska postaja Arja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 24 \ Cestno podjetje Celje — TOZD Asfalt-kamn1 Jom Velika Pirešica, ki oblikuje delegaciji^ Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 25 PTT podjetje Celje — TOZD za PTT promet Celje, poste v občini, ki oblikujejo delegacijo ŽTO Celje — TOZD za promet Celje, postaje v občini, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 26 SOZD Hmezad Žalec — delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — interna banka, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 27 SOZD Hmezad — DO Notranja trgovina — Delovna skupnost skupnih služb, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Notranja trgovina, TOZD Maloprodaja Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Notranja trgovina Žalec, TOZD Veleprodaja Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Notranja trgovina Žalec, TOZD transport Žac, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad — DO Notranja trgovina — TOZD Sadeks, kjer tvorijo delegacije vsi delovni ljudje SOZD Hmezad — DO Notranja trgovina — TOK Mega, ki oblikuje delegacijo Petrol Ljubljana, DO Trgovina — TOZD Trgovina na drobno Celje — bencinski servisi Šempeter, Šentrupert, Vransko, Žalec, ki lahko oblikuje delegacijo Slovenija-avto — TOZD Celje, prodajalna Šempeter, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Avto Celje — prodajalna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje CGP Delo Ljubljana — kioski v občini (Žalec, Polzela, Šempeter), kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje ' ,x . Kovinotehna Celje — TOZD tehnična trgovina Celje — prodajalna Žalec, Prebold, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 28 SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, Delovna skupnost skupnih" služb, , ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Latkova vas, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec, TOZD Kmetijstvo Petrovče, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Kmetijstvo Žalec — TOZD tovarna krmil Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Sadjarstvo Mirosan Kasaze, ki lahko oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Celjska mesna industrija Celje, TOZD Maloprodaja, mesnice na področju občine, ki lahko oblikujejo delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Vrtnarstvo Celje, Cvetličarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Semenarpa Ljubljana — PE Celje, Vrtnarija Dreši-nja vas, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okolig št. 29 SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec — TOZD Storitve, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Strojna Žalec — TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — Do Strojna Žalec, Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 30 SOZD Hmezad Žalec — DO export-import Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 31 SOZD Hmezad Žalec — DO Gostinstvo — turizem Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje SOZD Hmezad Žalec — DO Gostinstvo — turizem Žalec — TOZD Hotel Prebold, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Gostinstvo — turizem Žalec — TOZD Hmeljar Žalec, ki oblikuje delegacijo SOZD Hmezad Žalec — DO Gostinstvo — turizem Žalec — TOZD Slovan Vransko, ki lahko oblikuje delegacijo Hotel Golding-Rubin Žalec, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 32 SOZD Hmezad Žalec — KZ »Savinjska dolina« Žalec, ki oblikuje delegacijo, skupaj s kmeti kooperanti in ostalimi kmeti ter delavci, s katerimi združujejo delo Delegaciji pripadajo štiri delegatska mesta Votilni okoliš št. 33 Slovin — Slovenija vino Ljubljana — TOZD Žalec, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 34 Institut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, ki oblikuje delegacijo Veterinarska postaja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Čebelarska zadruga Žalec — Kasaze, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš H. 35 Gozdno gospodarstvo Celje — TOZD Gozdnik Žalec, ki oblikuje delegacijo Gozdno gospodarstvo Celje — TOK Vransko, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 36 Delovni ljudje v zasebni obrtni dejavnosti z delavci, s katerimi združujejo svoje delo, ki oblikujejo delegacijo Strokovna služba Obrtnega združenja Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripadata dve delegatski mesti Volilni okoliš št. 37 DO Vzgojnbizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Peter Sprajc-Jur« Žalec, ki oblikuje delegacijo DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Glasbena šola »Risto Savin« Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Miroslav Sirca« Petrovče, ki oblikuje delegacijo Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — Delovna skupnost skupnih služb, ki lahko oblikuje delegacijo Center za usmerjeno izobraževanje Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Delavska univerza Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Občinska matična knjižnica Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto . Volilni okoliš št. 38 DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Varstvenovzgojni zavod »Janko Herman« Žalec, ki oblikuje delegacijo DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola. »Ljuba Mikuš« Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Nada Cilenšek« Griže, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Votitei okoliš H. 3$ DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Bratov Juhart« Šempeter, ki lahko oblikuje delegacijo DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Vera Šlander« Polzela, ki oblikuje delegacijo DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Vlado Bagat« Braslovče, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 40 DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Ivan Farčnik-Buč« Vransko, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 41 DO Vzgojnoizobraževalna organizacija Žalec — TOZD Osnovna šola »Slavko Šlander« Prebold, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš St. 42 ZC Celje — TOZD Zdravstveni dom Žalec, ki oblikuje delegacijo Celjske lekarne Celje — Lekarna Žalec, kjer tvorijo delegacijo vsi delovni ljudje Dom Nine Pokorn Grmovje, ki oblikuje delegacijo Konferenci delegacij pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 43 Dom upokojencev Polzela, ki oblikuje delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 44 Upravni organi občinske skupščine, organ za vodenje postopka o prekršku, občinski štab za teritorialno obrambo, zaposleni v krajevnih skupnostih v občini, ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 45 Skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti Center za socialno delo Žalec SDK — ekspozitura Žalec LB — Splošna banka Celje — ekspozitura Žalec Beogradska banka Ljubljana — poslovna enota Žalec, Občinski odbor RK Žalec, Združenje šoferjev in avtomehanikov Žalec, ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto Volilni okoliš št. 46 Temeljno sodišče Celje — enota Žalec, Postaja milice Žalec, Občinske družbenopolitične organizacije. Družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Žalec, Samostojni odvetniki v občini ki oblikujejo skupno delegacijo Delegaciji pripada eno delegatsko mesto 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 013-3/81-1/1 Žalec, dne 9. marca 1982. Predsednica zbora združenega dela Skupščine občine Žalec Nada Lukman-Flis 1. r. 663. . POROČILO občinske volilne komisije o izidu glasovanja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec Občinska volilna komisija v Žalcu obvešča Skupščino občine Žalec, da so bili v občini pri glasovanju o izvolitvi delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Žalec dne 14. marca 1982 doseženi tile izidi glasovanja: Delovni ljudje In občani a) vpisanih v volilni imenik 26.020 b) glasovalo na volišču (po volilnem imeniku in s potrdili) 25.125 c) glasovalo po pošti 223 S) glasovalo skupaj (b+c) 25.348 d) glasovalo za kandidatno listo 22.720 e) glasovalo proti kandidatni listi 1.540 f) neveljavne glasovnice 1.088 Na kandidatni listi je bilo 30 delegatov. Izvoljeni so bili delegati, ki so dobili naslednje število glasov: 1. kandidat Martina Bevc 22.654 2. kandidat Srečko Čater 22.659 3. kandidat Jerica Čretnik 22.650 4. kandidat Ludvik Dobovičnik 22.653 5. kandidat Marjan Drobne 22.650 6. kandidat Oto Eberlinc 22.654 7. kandidat Marija Freitag 22.651 8. kandidat Mira Holzinger 22.651 9. kandidat Mojca Jeraj 22.653 10. kandidat Franc Kalšek 22.658 11. kandidat Lidija Koceli 22.649 12. kandidat Srečko Kojc 22.652 13. kandidat Slavko Košenina 22.655 14. kandidat Alojz Kotar 22.652 15. kandidat Herta Lubej 22.643 16. kandidat Marjan Lubej' 22.694 17. kandidat Emilija Pešec 22.690 18. kandidat Vilijem Petek 22.672 . 19. kandidat VJado Plasksn 22.669 20. kandidat Neža Ribič 22.691 21. kandidat Karel Seibert 22.694 22. kandidat Slavko Steiner 22.691 23. kandidat Irena Terglav 22.678 24. kandidat Ivan Uran j ek 22.692 25. kandidat Milan Vogrinc 22.088 26. kandidat Janko Vranič, ml. 22.699 27. kandidat Heda Zupanc 22.683 28. kandidat Milan Zupanc 22.683 29. kandidat Anton Zgank 22.669 30. kandidat Radenko Zivanovie 22.660 Občinska volilna komisija je na podlagi volilnih spisov ugotovila, da sta bila postopek o določitvi kandidatov iz glasovanja o izvolitvi delegatov izvedena v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko-' vplivale na kandidature, oziroma na izid glasovanja. Občinska volilna komisija Tajnik Predsednik Ivanka KragI 1. r. Milan Bratušek 1. r. Člani In ge Sovine 1. r. Draga Mirnik 1. r. Milan Vogrinc L r. POPRAVEK V odloku o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje, objavljenem v Uradnem listu SRS, št. 6-272/82 z dne 19. februarja 1982 se v 3. členu pri okolišu številka 6 doda: »Trgovsko podjetje GUMA«. Sekretar Skupščine občine Grosuplje Vinko Kobilca 1. r. VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 582. Odlok o pomilostitvi obsojene osebe Stran 725 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 583. Odredba o omejitvi prometa na cestah v SR Sloveniji v 725 584. Poročilo o poprečni ceni kvadratnega metra površine in poprečni vrednosti točke zgrajenih stanovanj v SR Sloveniji v letu 1981 726 REPUBLIŠKA VOLILNA KOMISIJA 585. Lista kandidatov za delegate za Zvezni zbor Skupščine SFR Jugoslavije 726 586. Lista kandidatov za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine Socialistične republike Slovenije 727 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 587. Sklep o uskladitvi pokojnin 728 588. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov 728 Stran 539. Sklep o najnižjem in najvišjem znesku pokojninske osnove 728 590. Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje dohodkov iz prejšnjih let na raven osebnih dohodkov iz leta 1981 729 591. Sklep o premoženjskih pogojih za priznanje varstvenega dodatka 729 592. Sklep o določitvi akontacije na nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu za leto 1982 730 593. Sklep o natančnejših pogojili, kdaj še šteje, da je zavarovanec preživljal svoje družinske člane 730 594. Sklep o pogojih, višini in načinu plačevanja prispevkov za podaljšano zavarovanje 731 595. Sklep o višini invalidnin za telesno okvaro 732 596. Sklep o višini dodatka za pomoč in postrežbo 732 597. Sklep o kriterijih za ugotavljanje zmanjšanja zmožnosti premikanja zavarovancev za najmanj 70 % 733 598. Sklep o določitvi en‘.tratnega letnega zneska za rekreacijo v letu 1982 733 599. Sklep o razporeditvi sredstev za rekreativno dejavnost skupnega pomena za vse upokojence v letu 1982 733 600. Statut Skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v SR Sloveniji 734 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 601. Sklep o začasnih ukrepih družbenega varstva v GOI — podjetje za gradnjo, projektiranje, inženiring usluge in proizvodnjo Brežice 739 602. Odlok o proračunu občine Celje za leto 1982 740 603. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Celje) 743 604. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Celje) 744 603. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolnitev družbenega plana občine Celje za obdobje od leta 1981 do leta 1985 744 606. Odlok o prepovedi ptometa z zemljišči in prepovedi parcelacije zeniljišč na območju ZN Ostrožno — sever (Celje) 745 607. Odlok o delegiranju delegatov v zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Celje 745 608. Sklep o določitvi liste kandidatov, ki se izvolijo v disciplinske komisije v OZD, TOZD in drugih organizacijah združenega dela. samoupravnih organizacijah in skupnostih v občini Cerknica 751 609. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova- nja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Cerknica 751 610. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega družbene- ga plana občin? Grosuplje za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000 752 611. Odlok o financiranju temeljnih nalog programa varstva pred požarom v občini Grosuplje za leto 1982 753 612. Odlok o obveznem radiofotografiranjit prebivalstva v občini Grosuplje v letu 1982 753 613. Odlok o določitvi širšega območja naselja Ivančna gorica (Grosuplje) 754 614. Sklep o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zdravstveno varstvo od 1. januarja 1982 dalje (Grosuplje) 755 615. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1982 v občini Idrija 756 616. Odredba o pristojbinah za kritje stroškov veterinarsko higienske službe v občini Idrija 757 617. Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje »Pustota« v Sp. Idriji - 758 618. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Kočevje za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 758 619. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolni- tev družbenega plana občine Kočevjfe za obdobje 1981—1985 759 620. Odlok o razgrnitvi splošne prepovedi graditve in parcelacije zemljišč na območju dnevnega kopa bivšega rudnika Koče'" 759 Stran Stran 621. Odlok o ustanovitvi medobčinskega upravnega organa za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica 759 622. Poročilo o izidu volitev delegatov družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Laško 76i 623. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 762 624. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Bežigrad) 702 643 Odlok o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1982 774 044. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Slovenske Konjice) 776 645. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve (Slovenske Konjice) 4 777 ]4S. Odlok o proračunu občine Šentjur pri Celju ža leto 1982 778 625. Odlok o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za ; „....,, -i;: v. h ;1000__1 ou,- intervencij"e v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Ljubljana Bežigrad) 763 626. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o delegi- ranju delegatov v Skupščino Socialistične republike Slovenije 762 627. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopolni- tev srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1981—1985 763 628. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) ' 764 929. Odlok o dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Center) 764 647i Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šentjur pri Celju) 779 648. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o poseb- nem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Šentjur pri Celju) 780 649. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem redu občine Šentjur pri Celju 781 650. Odlok o spremembi odloka o povišanju stanarin za stanovalce, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma o oblikovanju in postopnem prehodu na ekonomske stanarine v občini Šentjur pri Celju 781 651. Odlok o. spremembi odloka o določitvi odstotka od poprečne gradbene cene, ki služi za določitev za razlaščeno stavbno Zemljišče (Šentjur pri Celju) 781 630. Odlok o določitvi števila delegatov, ki jih konference delegacij delegirajo na seje zbora združenega dela Skupščine občine Ljubljana Center 765 631. Odlok o zaključnem računu proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 766 652. Odlok o spremembi odloka o določitvi posameznih elementov za izračun valorizirane vrednosti stanovanjskih hiš oziroma stanovanj v občini Šentjur pri Celju 782 653. Odlok o hišnem redu (Šentjur pri Celju) 782 632. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov (Ljubljana Moste-Polje) 767 633. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana Moste-Polje) 768 634. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Ljubljana šiška) 768 635. Odlok o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Ljubljana šiška) 769 636. Odlok o pripravi in sprejetju sprememb in dopol- nitev družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rud-nik za obdobje od leta 1981 do leta 1985 769 637. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, na- menjenih za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju zazidalnega otoka RS-l in RS-2 Rudnik (Ljubljana Vič-Rudnik) 770 638. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na območju soseske VS-102/2 Rakova Jelša (Ljubljana Vič-Rudnik) 770 639. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova- nja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 771 640. Ukrepi Občinske zdravstvene skupnosti Ormož In zdravstvene službe za sanacijo poslovanja v letu 1981 in letu 1982 772 641. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Sevnica) 774 642. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, v občini Sevnica 774 634. Odlok o delegiranju delegatov v zbore Skupščine občine Šentjur pri Celju 784 65o. Odlok o spremembah odloka o proračunu občine Šmarje pri Jelšah Za leto 198* 786 656. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (Šmarje pri Jelšah) 786 657. Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre- membe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč (Šmarje pri Jelšah) 788 658. Odlok o pripnvi in sprejetju sprememb in dopolni- tev družbenega plana občine Šmarje pri Jelšah za obdobje od leta 1981 do leta 1985 788 659. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje pri- spevkov za program denarnih pomoči in program vzgoje in varstva (Šmarje pri Jelšah) 789 660. Poročilo o izidu referenduma o spremembi sklepa o uvedbi referenduma na celotnem območju krajevne skupnosti DragomejvLukovica (Vrhnika) 789 661. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o dolo- čitvi števila delegacij, ki jih oblikujejo delovni ljudje ter o številu delegatov, ki jih delegacije delovnih ljudi delegirajo v zbor združenega dela Skupščine občine Žalec 790 662. Poročilo občinske volilne komisije o izidu glasova- nja na volitvah v družbenopolitični zbor Skupščine občine Žalec 793 — Popravek odloka o določitvi okolišev in števila delegatskih mest po okoliših za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Grosuplje 794 Kakšna in kolikšna je odškodninska odgovornost avtomobilista in kako je odgovornost zavarovana, boste zvedeli v strokovnem delu prof. dr. Stojana Cigoja OBILIST odškodninska odgovornost in zavarovanje odgovornosti Spričo hitrega razvoja avtomobilizma in spričo prometnih nesreč, ki jih je ta razvoj prinesel, se tako v domačem kakor tudi v inozemskem pravu vse bolj natančno oblikujeta odškodninska odgovornost in zavarovanje. Avtor je želel v tem delu predvsem pokazati današnji pravni položaj odškodninske odgovornosti v zvezi z obratovanjem motornih vozil in zavarovanje odgovornosti ter probleme, ki se pojavljajo, ko se škodno razmerje ne dotika samo domačega, marveč tudi inozemskega prava. Celotno delo je razdeljeno na naslednja poglavja: Uvod (zgodovinski razvoj in viri avtomobilskega odškodninskega prava). Odgovornost (objektivna) brez krivde (pojem; vozilo, ki pomeni povečano nevarnost, obratovanje vozila, prenehanje in kraj obratovanja; omejitve varstva upravičencev; izključitev objektivne odgovornosti; dokazno breme itd.). Krivdna (subjektivna) odgovornost (nedopustnost in krivda itd.). Odgovorna oseba (obratovalec kot subjekt objektivne odgovornosti; razmerje med voznikom in obratovalcem; stranka, ki škodo zakrivi itd.). Vzročna zveza (pojem; dogajanje in stanje; direktna in indirektna vzročnost itd.). Škoda (kvalifikacija škode; osebna škoda; premoženjska škoda itd.). Odškodnina (odmera; vrste odškodovanja; oblika denarne odškodnine; porazdelitev odškodninske obveznosti; več upravičencev do odškodnine itd.). Razmerje med kazensko odgovornostjo in odškodninsko zavezo. Razmerje med odškodnino in zavarovalnino (iz premijskega zavarovanja in iz socialnega zavarovanja). Zavarovanje odgovornosti (viri, načela, pravni temelj obveznega zavarovanja, subjekti in predmet zavarovanja; vsebina zavarovalnega razmerja; regresni zahtevki itd.). Razmerje med več vrstami zavarovanj. Zavarovalno razmerje z inozemskimi elementi (obseg veljavnosti jugoslovanskih pravil; unificirana ureditev; zavarovanje v jugoslovanskem mednarodnem zasebnem pravu; Haaška mednarodna ureditev kolizijskih pravil; varstvo tujca po jugoslovanskem pravu itd.). Razvojne smeri v teoriji. Na koncu je še obširno stvarno kazalo, ki bo omogočilo praktično uporabo dela, in pa pregled literature. < , Cena: 1106 din Naročila sprejema: CZ Uradni list SRS, Ljubljana, Gradišče 14, p. p. 379/Vli Izdaja časopisni zavod Uradni Ust SRS — Direktor In odgovorni urednik Peter Jur en — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnine za leto 1981 650 din, Inozemstvo 1*00 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu ' vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII - Telefon direktor, uredništvo, sekretar šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 5010C-603-40323 — Oproščene prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za Informiranje št. 421-1/72