lleettnnikik 3 321 || 22002243 || šštteevviillkkaa 21 POPLAVE IN PODNEBNE SPREMEMBE na naravi temelječe Spremembe rabe tal na Dolžina rastne dobe rešitve za zmanjševanje območjih s poplavno kot kazalnik podnebnih vplivov poplav nevarnostjo v Sloveniji sprememb Poštnina plačana pri pošti 1102 ljubljana uvvsoebdiniak 60 2 30 64 širimo obzorja Spremembe rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo v Sloveniji 9 Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik Dolžina rastne dobe kot kazalnik podnebnih sprememb 21 Valentina Brečko Grubar, Adrijana Perkon Na naravi temelječe rešitve za zmanjševanje vplivov poplav 30 Ana Vovk 47 Suša in pomanjkanje vode Suša in vodna kriza leta 2022 v italiji 38 Prevod: Guido Križman, Tinkara Mihačič iz prakse Slika na naslovnici: UvoDNiK vloga in naloge mentorja učencu pri pripravi Poplava ob Savinji Mati Evropa! 3 raziskovalne naloge na primeru raziskovanja 4. avgusta 2023 (spredaj Anton Polšak na desnem bregu Savinje geografskih potencialov za energetsko 47 poplavljena industrijska aktualno samooskrbo domačega kraja cona v latkovi vas, v Branka Roškar sredini Savinja s prebitimi Državno tekmovanje iz znanja geografije protipoplavnimi nasipi, 4 zanimivosti Manca Poglajen na levem bregu poplavljena obrtno- Rimsko, srednjeveško ali novoveško? Akcijski dan za Muro 60 industrijska cona v ločici 5 Anton Polšak ob Savinji, v ozadju Tatjana Kikec ločica ob Savinji in pedagoški orehi Šempeter v Savinjski Dejavnosti Društva učiteljev geografije dolini). Slovenije 6 Ko ni časa za vse! 64 Foto: Uroš Ledinek, 2023 Nataša Mrak, Andreja Bečan Anton Polšak GeoGrafija v šoli | 2/2024 uvodnik Mati evroPa! Ob izidu te številke revije se Izpolniti je bilo treba mnogo Dr. Anton Polšak na svetu soočamo s številnimi t. i. københavnskih meril za vstop. odgovorni urednik problemi, med katerimi je 1. februarja 1999 je naša država Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si približno 55 aktivnih spopadov, od postala pridružena članica EU, tega najbolj pereča vojna v Ukrajini pogajanja za članstvo pa so se in izraelsko posredovanje v Gazi končala decembra 2002. In kot se in Zahodnem bregu. A vendar se v demokratičnih državah spodobi, spominjamo tudi 20. obletnice je temu sledil še referendum za vstopa Slovenije v Evropsko unijo. vstop v EU, kjer je bilo 89,64 % To se je zgodilo 1. maja 2004. Po veljavnih glasov za vstop Slovenije 20 letih članstva kar pozabljamo, v povezavo. Ko so vse članice EU da je bil to velik korak za Slovenijo, in Evropski parlament prižgali ker pa je bila takrat to največja zeleno luč, se je lahko zgodil 3 širitev Evropske unije (poleg znameniti vstop Slovenije v EU Slovenije so se na isti dan povezavi z manifestacijo na trgu obeh pridružile še Estonija, Latvija, Goric ob prisotnosti takratnega Litva, Poljska, Češka, Slovaška, slovenskega predsednika vlade Madžarska, Malta in Ciper), je Antona Ropa in takratnega bil to velik korak tudi za Evropo predsednika Evropske komisije oz. Evropsko unijo. Od takrat so Romana Prodija. se Evropski uniji pridružile le še Romunija, Bolgarija (1. januarja Ob današnjem političnem stanju v državi in 2007) in Hrvaška osredotočenju na druge probleme se zdijo ti dogodki kar malo preveč odmaknjeni, če že ne (1. julija 2013). pozabljeni, a se jih je treba zavedati, kajti EU se močno razlikuje od drugih povezav in paktov v Rečemo lahko, da je bil vstop v svetu, saj je del pristojnosti z nacionalne ravni držav, ki so v EU, prenesen na nadnacionalno EU del ali pa bolje nadaljevanje raven EU. Ključne prednosti so v prostem pretoku osamosvojitvenih prizadevanj, blaga, storitev, kapitala in oseb, ki ima pozitivne finančne in tudi praktične posledice (enoten a se to ni zgodilo čez noč, saj se trg z enakimi ali podobnimi pogoji delovanja, je slovenski parlament ukvarjal prosto gibanje, bivanje v članicah EU idr.). z vstopom v povezavo kar tri Brez tega ne bi bilo tudi mnogih mednarodnih izmenjav šol ali dijakov v različnih projektih, npr. mandatna obdobja. Slovenija je projektu Erasmus. Prav tako ima EU neposreden 10. junija 1996 vložila prošnjo za geografski vidik, saj zajema velik del Evrope (27 držav članic s 4.233.262 km² ozemlja in s polnopravno članstvo in istega dne 447 milijoni prebivalcev l. 2020), pomembno pa z EU podpisala evropski sporazum, je tudi, da se na tem ozemlju ukrepi Evropske pogajanja za članstvo pa so se unije izvajajo enotno v posameznih članicah in pomembno vplivajo na njihov razvoj začela 31. marca 1998. (izpostavimo lahko ukrepe skupne kmetijske GeoGrafija v šoli | 2/2024 uvodnik politike, ukrepe »zelenega« prehoda ali druge Valentina Brečko Grubar o dolžini rastne dobe ukrepe, ki vplivajo na regionalni razvoj, in da je kot kazalniku podnebnih sprememb. Ni treba možno pridobiti evropska sredstva za različne dolgo razmišljati, da gre za daljšanje rastne dobe. projekte, ki neposredno zadevajo ljudi in Ana Vovk piše o naravnih rešitvah za zmanjšanje izboljšujejo življenjsko okolje. Ne glede na izstop vplivov poplav. V tem sklopu je še del poročila o Velike Britanije iz povezave (ob polnoči 31. suši v Italiji l. 2002, ki ga je pripravila italijanska januarja 2020) ni dvoma, da trenutno ni druge agencija za varstvo okolja, in je preveden v alternative EU.   slovenščino tudi za namen tekmovanj s področja geografije. Nekoliko daljši uvodnik v zvezi z EU je tokrat zato, ker v tej številki ne pišemo o pomembni 20. V rubriki Iz prakse je tokrat članek o nastajanju obletnici vstopa Slovenije v EU, bomo pa o tem raziskovalne naloge na temo ugotavljanja morda pisali v prihodnji številki. geografskih potencialov za energetsko samooskrbo domačega kraja, naloge, ki je na In kaj prinaša ta številka? državnem tekmovanju prejela zlato priznanje in je delo Mateja Roškarja pod mentorstvom Najprej je nekaj več novic o preteklem Branke Roškar. tekmovanju v znanju geografije in seminarjih Društva učiteljev geografije. Sledijo naše običajne Tudi tokrat ne manjkajo Zanimivosti, kjer je rubrike, čeprav je bil potreben velik napor, da avtor teh vrstic napisal nekaj o zgodovinskem smo našli (beri: da so avtorji napisali) primerne vidiku širjenja nekaterih slovenskih mest, in vsebine za vse. Pedagoški orehi, kjer je prav tako avtor teh besed zapisal nekaj misli o tem, da ni treba nek 4 V rubriki Širimo obzorja so štirje članki na cilj realizirati samo ob obravnavi določene teme temo, povezano s podnebnimi spremembami ali problema, ampak se lahko nanj navežemo oziroma z naravnimi nesrečami. Igor Žiberna večkrat ob različnih priložnostih. in Eva Konečnik Kotnik pišeta o spremembah rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo, Lepo branje! Manca Poglajen Zavod RS za šolstvo Državno tekmovanje iz znanja geografije V soboto, 6. aprila 2024, je v organizaciji Zavoda RS za šolstvo potekalo državno tekmovanje iz znanja geografije. Šola gostiteljica letošnjega tekmovanja je bila Gimnazija Škofja Loka, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Tekmovanja se je udeležil 201 tekmovalec, od tega 140 osnovnošolcev in 61 srednješolcev. Po razglasitvi uradnih rezultatov, 20. aprila 2024, je 112 tekmovalcev prejelo zlato priznanje Slika 1: Zbrani tekmovalci, mentorji, organizatorji in gostje (v prvi vrsti vodja tekmovanj na ZrSŠ in predstojnica oe ZrSŠ kranj Doris kužel, podžupanja in 42 srebrno. Najboljši štirje dijaki iz skupine občine Škofja loka tina teržan, ravnatelj Gimnazije Škofja loka Jože Bogataj in srednja šola A, Zala Špoljar Slivnik (ŠC Ravne na koordinatorica tekmovanj s področja geografije na ZrSŠ Manca Poglajen) Koroškem), Alexander Škof (Gimnazija Brežice), v jedilnici šole Nina Levstik (Gimnazija Novo mesto) in Gregor Foto: Mojca Ilc Klun GeoGrafija v šoli | 2/2024 aktualno Samsa (ŠC Postojna), bodo barve slovenske zastave zastopali na mednarodni geografski olimpijadi iGEO na Irskem, od 19. do 24. avgusta 2024. Vsem tekmovalcem, ki so prejeli priznanja, in njihovim mentorjem iskreno čestitamo. Slika 2: Zbrane v jedilnici šole je nagovorila podžupanja občine Škofja loka tina teržan. Foto: Mojca Ilc Klun 5 Slika 3: navodila tekmovalcem pred odhodom na Slika 4: vrednotenje gimnazijskih pol teren Foto: Anton Polšak Foto: Mojca Ilc Klun Dr. Tatjana Kikec akcijski dan za Muro V ponedeljek, 10. junija 2024, je v avstrijski Radgoni v Areni na Muri ter v bližnjem mestnem parku potekal prvi Akcijski dan za Muro 2024 – Aktionstag für die Mur. Prireditev je bila namenjena čezmejnemu povezovanju in sodelovanju slovenskih in avstrijskih šol v porečju reke Mure s ciljem izobraževanja in ozaveščanja pomena skupne reke in njenem skupnem upravljanju ter prilagajanju podnebnim spremembam.  Prireditev je potekala pod okriljem Stalne avstrijsko-slovenske komisije za Muro, ki deluje v okviru Ministrstva za naravne vire in prostor. Organizacijo prireditve je prevzelo Društvo učiteljev geografije Slovenije v sodelovanju z Okoljskim izobraževalnim centrom Slika 1: Spoznavanje moči vode neposredno na Avstrijske Štajerske (UBZ – Umwelt-Bildungs- terenu ima številne prednosti. Zentrum Steiermark). Foto: Tatjana Kikec GeoGrafija v šoli | 2/2024 aktualno Slika 2: Učenci so opravili različne meritve, za katere Slika 3: Učenci so si vsebino rečne vode ogledali pod mikroskopom in v njej našli nam v okviru rednega pouka pogosto zmanjka časa. marsikaj zanimivega. Foto: Tatjana Kikec Foto: Tatjana Kikec Namen prireditve je bil izobraževanje in ozaveščanje o pomenu skupne reke in njenem skupnem upravljanju ter prilagajanju podnebnim spremembam. Iz Slovenije so 6 sodelovali učenci OŠ Gornja Radgona in OŠ Cankova, iz Avstrije pa učenci Mittelschule Bad Radkersburg. Učenci so bili razdeljeni v štiri skupine, v vsaki skupini so bili učenci iz vseh treh šol, komunikacija med njimi je potekala v nemščini in slovenščini. Delo je potekalo v obliki tematskih delavnic z naslovi: Voda ima moč, Vse teče, Pogled pod vodo in Biosferni park. Vso gradivo za izvedbo delavnic je bilo pripravljeno dvojezično. Prireditev bo pripomogla k aktualizaciji učnih programov in vsebin za skupno mednarodno Slika 4: Jezik za učence ni bil ovira, so dobro reko. Naš cilj je, da postane prireditev sodelovali in navezali nova prijateljstva. tradicionalna, s srečanjem slovenskih in Foto: Tatjana Kikec avstrijskih učencev leta 2025 v Sloveniji. Nataša Mrak in Andreja Bečan Društvo učiteljev geografije Slovenije Dejavnosti Društva učiteljev geografije Slovenije Konferenca Kmetijstvo in prehrana Društvo učiteljev geografije Slovenije je 31. 5. Slika 1: na konferenci je sodelovalo 81 udeležencev in 1. 6. 2024 uspešno izpeljalo 6. nacionalno (referentov in poslušalcev). konferenco z naslovom »Kmetijstvo in prehrana« Foto: Tatjana Kikec v Ormožu. GeoGrafija v šoli | 2/2024 aktualno Vabljeni predavatelji oddelkov za geografijo ljubljanske in mariborske univerze (dr. Irma Potočnik Slavič, dr. Blaž Repe, ddr. Ana Vovk), Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU (dr. Matej Gabrovec, Anja Trobec), Kmetijskega inštituta Slovenije (Tomaž Cunder) ter Slovenske turistične organizacije (Maša Klemenčič) so predstavili sodobne poglede na kmetijstvo in prehrano. Predstavljene vsebine so lahko učiteljem v pomoč pri nazornem poučevanju in drugih dejavnostih, povezanih s kmetijstvom in prehrano. Učitelji so z referati predstavili izvirne načine izvedbe pouka, medpredmetnega in medšolskega Slika 2: Učitelji so v dveh dnevih predstavili številne pristope poučevanja o kmetijstvu in samooskrbi. povezovanja ter projektnega dela. Referati so Po zaključku posameznega sklopa se je razvila zbrani v 210 strani obsežnem zborniku, za zanimiva razprava. katerega je uvod napisala dr. Eva Konečnik Kotnik. Foto: Tatjana Kikec Po vsakem tematskem sklopu se je razvila zanimiva razprava o večnih temah: koliko človek s svojo dejavnostjo na področju kmetijstva vpliva na pokrajino, koliko smo samooskrbni, kakšno hrano jemo itd. Sobotni del konference je potekal na Učnem 7 poligonu za samooskrbo Dole, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ddr. Ane Vovk ogledali učni poligon, se seznanili s permakulturo, celostno samooskrbo ter začutili sodelovanje kmetovalcev v lokalnem okolju. Na spletni strani konference https://geokmetijstvo.splet.arnes.si/ so na voljo program, gradivo, foto galerija, zaključki konference ter zbornik. Slika 3: Med odmori so učitelji lahko navezovali stike in izmenjevali izkušnje. Foto: Tatjana Kikec Slika 4: Sobotni del konference je potekal na Učnem poligonu za samooskrbo Dole, kjer smo pod strokovnim vodstvom ddr. ane vovk izvedeli veliko o možnostih za permakulturo. Foto: Tatjana Kikec GeoGrafija v šoli | 2/2024 aktualno Slika 5: Udeleženci seminarja Foto: Tatjana Kikec Seminar Vključevanje GIS v pouk Geografske večernice v šolskem letu 8 geografije 2023/24 Aprila smo izvedli seminar, za katerega je že Geografske večernice so srečanja geografov kar nekaj časa potekalo povpraševanje. Vsebine in ljubiteljev geografije v hladni polovici leta pridejo prav predvsem tistim učiteljem, ki s temi in potekajo na daljavo prek Zooma. Običajno temami niso bili seznanjeni v času študija, v svoje so to večeri drugega četrtka v mesecu in delo pa želijo vnašati tudi tak način dela. Seminar trajajo 45 minut. Predavatelj najprej predstavi v trajanju 16 ur je potekal tako v živo kot na strokovno temo, sledijo vprašanja z razpravo. daljavo. Dr. Blaž Repe se je potrudil in v sobotnem V šolskem letu 2023/24 smo izvedli štiri izredno intenzivnem seminarju učiteljem približal Geografske večernice. Na prvi je dr. Anamarija program QGIS tako, da so lahko v delu na daljavo Slabe predstavila šolske ekovrtove, na drugi samostojno izdelali različne zemljevide in jih nato g. Janez Polajnar poplave 2023, nato dr. Blaž predstavili še na zaključnem video srečanju. Nad Repe vpliv podnebnih sprememb na prsti v seminarjem so bili učitelji navdušeni, tako da ga Sloveniji in dr. Polona Itkin izsledke raziskav bomo izvedli tudi v naslednjem letu. arktičnega ledu. Priznanje V prostorih Agencije RS za vode je 5. junija 2024 potekal dogodek, na katerem je minister za naravne vire in prostor Jože Novak ob dnevu Save in 20-letnici Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu podelil priznanja tistim, ki so prispevali h krepitvi čezmejnega sodelovanja in krepitvi podnebne odpornosti porečja reke Save. V imenu Društva učiteljev geografije Slovenije je priznanje prevzel Mirsad Skorupan. Več na povezavi: https://www.gov.si/ novice/2024-06-05-20-obletnica-okvirnega- sporazuma-o-savskem-bazenu/ Slika 6: Dr. Blaž repe je dolgoletni predavatelj na tovrstnih seminarjih. Foto: Tatjana Kikec GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Spremembe rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo v Sloveniji Dr. Igor Žiberna Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Changes in Land Use in flood-Prone areas in Slovenia Oddelek za geografijo igor.ziberna@uni-mb.si izvleček Abstract Človek je s svojim vplivom na podnebje Human influence on climate has also vplival tudi na vodni krog. Posledice tega affected the water cycle. it has resulted se kažejo tudi v intenzivnejših padavinah, in more intense rainfall, which can lead ki lahko pripeljejo do poplav. Slovenija to flooding. Slovenia is one of the areas sodi med območja, kjer so poplave where flooding is an unavoidable natural Dr. Eva Konečnik naraven pojav, ki ga ni mogoče preprečiti. phenomenon. as flooding is predicted to Kotnik v pogojih podnebnih sprememb lahko increase in response to climate change, Univerza v Mariboru, Filozofska 9 fakulteta pričakujemo, da se bo nevarnost poplav good floodplain management is critical to Oddelek za geografijo povečevala, zato je kakovostno upravljanje reducing the potential for flood damage, eva.konecnik@um.si z obvodnim svetom velikega pomena, hazards to infrastructure and even COBISS 1.01 saj tako manjšamo možnost škode ob human life. this article analyses land-use https://doi.org/10.59132/ poplavah, ogroženosti infrastrukture change in Slovenia between 2000 and geo/2024/2/9-20 in celo človeških življenj. v članku smo 2023, focusing on inappropriate land- analizirali spremembe rabe tal na območjih -use patterns in flood-prone areas. We s poplavno nevarnostjo v Sloveniji med also investigate the direction of land-use letoma 2000 in 2023. Pri tem smo se change in flood-prone areas. the results osredotočili predvsem na neustrezne demonstrate that improper land use has oblike rabe tal na poplavnih območjih. been encroaching on flood-prone areas analizirali smo tudi smeri spremembe rabe during the period under review, including tal na območjih s poplavno nevarnostjo. the construction of infrastructure with rezultati kažejo, da smo v obravnavanem the highest damage potential. the paper obdobju na poplavna območja posegali points out that development in the z neprimernimi oblikami rabe tal, tudi floodplain should more carefully consider z gradnjo infrastrukture, ki ima najvišji the natural constraints given the risk of škodni potencial. Članek opozarja, da bi floods. pri posegih v obvodni svet morali v večji meri upoštevati naravne omejitve zaradi Keywords: floods, land use, flood-prone areas, možnosti poplav. natural disasters, Slovenia Ključne besede: poplave, raba tal, območja s poplavno nevarnostjo, naravne nesreče, Slovenija GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja 1 Uvod dejstvo, da rekam poleg samega korita pripada še poplavna ravnica neposredno ob vodotoku. V preteklosti, ko so agrarne dejavnosti v naši družbi imele večjo vlogo in je človek bolj S prehodom iz pretežno agrarne v industrijsko upošteval naravne omejitve, so na poplavnih družbo in s koncentracijo prebivalstva in ravnicah prevladovale ekstenzivne oblike rabe gospodarskih dejavnosti na dnu dolin in tal (logi, pašniki), medtem ko so bile njivske kotlin so se neustrezne oblike rabe tal začele površine, naselja in komunikacije na višjih pojavljati tudi na poplavnih območjih. Proces terasah, ki niso bile ogrožene zaradi poplav se je v Sloveniji pospešil po osamosvojitvi, (Stritar, 1990). ko smo s prehodom na tržno gospodarstvo začeli spreminjati tudi vrednote. Po eni strani Poplave so običajen Poplave so hidrogeografski pojav, ki ga lahko so kmetijska zemljišča izgubljala svoj pomen, pojav, vendar človek obravnavamo iz različnih zornih kotov. Slovar zato se je proces ozelenjevanja, zaraščanja in pri odnosu do slovenskega knjižnega jezika (2008) poplave ogozdovanja še bolj pospešil, hkrati pa so se vodotokov zanemarja opredeljuje kot »razlitje, razširjanje velike na kmetijska zemljišča začele širiti pozidane dejstvo, da rekam količine vode po kaki površini«. Geografski površine (Žiberna, 2013; Žiberna, 2014). poleg samega korita terminološki slovar (Kladnik, Lovrenčak, Poplavna območja so v novem sistemu postala pripada še poplavna Orožen-Adamič, 2005) poplave definira kot zanimiva za interese javnega in zasebnega ravnica neposredno »redno ali obdobno razlitje vode iz prenapolnjene kapitala, ki je na njih prepoznal potencialna ob vodotoku. rečne struge, jezerske kotanje ali morja«. zemljišča za nove stanovanjske soseske in Pravilnik o metodologiji za določanje območij, obrtno-industrijske cone (Komac, Natek, Zorn, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije 2008, str. 10–12). Po drugi strani pa se je celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja občutek za naravne omejitve – tudi pod vplivom zemljišč v razrede ogroženosti (UL RS 60/2007, tehnološkega razvoja – začel zmanjševati. 10 8375) podaja nekaj temeljnih pojmov, povezanih Pogosto so prostorski načrtovalci na ravni občin s poplavami: »Poplava je naravni pojav začasne spregledali osnovno funkcijo poplavnih območij preplavljenosti zemljišč, ki z vodo običajno (Komac, Natek, Zorn, 2008). Vzrokov za tak niso preplavljena. Poplavna nevarnost je odnos je več: nepoznavanje naravnih pojavov možnost nastanka poplav in z njimi povezanih in procesov, nepoznavanje konkretnih razmer erozijskih procesov, predvsem kot posledice na terenu in vedno bolj agresivni človekovi naravnih dejavnikov, vključuje pa tudi posledice posegi v prostor (Wilkinson, 2005). V skrajnih človekovega delovanja. Poplavna ogroženost primerih bi lahko govorili celo o »socialnem je možnost škodnih posledic, predvsem za determinizmu«, ki pretirano zmanjšuje življenje in zdravje ljudi, okolje, gospodarske in pomen naravnih dejavnikov pri človekovih negospodarske dejavnosti ter kulturno dediščino posegih v prostor (Komac, Natek, Zorn, zaradi njihove izpostavljenosti poplavni 2008, str. 10). Ena od pomembnih posledic nevarnosti.« Poplave so običajen pojav, vendar omenjenih procesov je večanje družbene škode človek pri odnosu do vodotokov zanemarja ob poplavnih dogodkih. Večanje ekstremnih Preglednica 1: Škoda ob nekaterih večjih poplavnih dogodkih v republiki Sloveniji v obdobju od leta 2007 do 2024. Vir: Ocena ogroženosti Republike Slovenije zaradi poplav 2016; Vlada RS, 2023 Dogodek ocenjena škoda (mio. eUr) ocenjena škoda na vodotokih in vodni infrastrukturi (mio. eUr) Poplave septembra 2007 187 76 Poplave decembra 2009 25 18 Poplave septembra 2010 207 117 Poplave novembra 2012 311 195 Poplave septembra 2014 154 124 Poplave oktobra 2014 50 3 Poplave avgusta 2024 2999 1322 GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja vremenskih dogodkov kot posledice podnebnih 2 Materiali in metode S preventivnimi sprememb še bolj stopnjuje učinek napak iz ukrepi, kot je preteklosti. Škodne posledice se ne kažejo le na V Sloveniji je bil leta 2007 sprejet Pravilnik o omejevanje infrastrukturi in obdelovalnih zemljiščih, pač pa metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi neprimernih tudi na zmanjšanih psihofizičnih sposobnostih poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in oblik rabe tal na ljudi, ki so bili neposredno prizadeti zaradi teh morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede poplavnih območjih, dogodkov (Žibert, 2004). ogroženosti (UL RS 60/2007, 8375). Ta določa bi lahko bistveno območja, ogrožena zaradi poplav. Razredi poplavne razbremenili S preventivnimi ukrepi, kot je omejevanje nevarnosti po tem pravilniku so naslednji (oznake del državnega neprimernih oblik rabe tal na poplavnih za pretok (Q100 ali Q10) in gladino (G100 ali G10) proračuna, območjih, bi lahko bistveno razbremenili del pomenijo verjetnost nastanka poplavne nevarnosti namenjenega državnega proračuna, namenjenega odpravljanju ob pretokih Q100 ali Q10 oziroma verjetnost odpravljanju škode posledic škode ob poplavah. nastopa gladin G10 ali G100, ki povzročijo poplavo ob poplavah. V zadnjih desetletjih je pomemben modifikator (UL RS 60/2007, 8375-8377)): poplavnih pojavov človek. Zaradi njegovih • razred velike nevarnosti, kjer je pri pretoku posegov v vodni režim se poplavni učinek Q100 ali gladini G100 globina vode enaka ali potencira, lahko pa se zgodi celo, da se poplave večja od 1,5 m oziroma zmnožek globine in pojavljajo tam, kjer se ob odsotnosti človekovih hitrosti vode enak ali večji od 1,5 m2/s, vplivov v prostoru sicer ne bi. Tako so analize poplav (Žiberna, 1991; Žiberna, 1992) v • razred srednje nevarnosti, kjer je pri letih 1990 in 1991 v severovzhodni Sloveniji pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode pokazale, da je v Pesniški in Ščavniški dolini enaka ali večja od 0,5 m in manjša od 1,5 m večina razlitij nastala zaradi premajhnih oziroma zmnožek globine in hitrosti vode prepustov na Pesnici in Ščavnici ter na njunih enak ali večji od 0,5 m2/s in manjši od 1,5 m2/s 11 pritokih. Do premajhnih prepustov lahko oziroma, kjer je pri pretoku Q10 ali gladini pride zaradi različnih razlogov. Pogosto se v G10 globina vode večja od 0,0 m, strugi dodatno pojavljajo ovire v obliki debel in večjih vej, ki jih je vodotok zaradi povišanega • razred preostale nevarnosti, kjer je pri vodostaja in pretoka prenesel z višje ležečih pretoku Q100 ali gladini G100 globina vode območij. Vzrok za zmanjšanje prepustov je lahko manjša od 0,5 m oziroma zmnožek globine in tudi neprimerna raba obvodnega prostora. Do hitrosti vode manjši od 0,5 m2/s, zanimivega primera je prišlo tudi ob poplavah avgusta leta 2023, ko je podjetje za izdelavo • razred zelo majhne nevarnosti, kjer poplava oken in senčil v Nazarjah imelo tik ob koritu nastane zaradi izrednih naravnih ali od Savinje skladiščeno veliko količino hlodovine. človeka povzročenih dogodkov (npr. izredni Ob avgustovskih poplavah je Savinja zaradi meteorološki pojavi ali poškodbe ali porušitve visokega vodostaja velik del hlodovine odnesla, protipoplavnih objektov ali drugih vodnih in ta je nato zadelala dva od treh prekatov mostu objektov). čez Savinjo, zaradi česar se je vodostaj Savinje Podatke o območjih z veliko, srednjo in majhno dvignil še bolj (Mekina, 2024, str. 24–27). poplavno nevarnostjo smo pridobili na spletu Podoben primer se je zgodil ob avgustovskih (Odprti podatki Slovenije, b. d.). V razred z majhno poplavah leta 2023 v Zagorici nad Kamnikom, poplavno nevarnostjo smo združili območja kjer je lastnik tamkajšnjega gostišča z nasutjem zaradi širitve parkirišča posegel v korito oziroma razreda preostale nevarnosti in razreda zelo v potek rečnega stržena. Ob visoki vodi avgusta majhne nevarnosti. Podatke o rabi tal smo povzeli 2023 se je tok zato zajedel v temelje mostu. po javno objavljenih informacijah, ki jih letno Posledica je bila porušitev mostu, zaradi česar objavlja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in so nato morali postaviti montažni most, kar prehrano (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in je povzročilo za okoli 600.000 evrov škode prehrano, b. d.). Podatki so v vektorskem formatu, (Mekina, 2024, str. 24–27). ki smo ga za potrebe prostorskih analiz pretvorili v rastrski format z velikostjo bloka. Metoda Zaradi izpostavljenih problematik smo v zajemanja rabe tal se je znotraj obravnavanega pričujočem članku zastavili tri cilje: analizirali časovnega razpona spremenila, tako da so vse smo rabo tal na območjih s poplavno nevarnostjo oblike rabe tal za leto 2000 uvrščene v 21 kategorij, na območju Slovenije med letoma 2000 in za leto 2023 pa v 26 kategorij (Ministrstvo za 2023, prikazali smo predvsem oblike rabe tal kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2013). na poplavnih območjih in analizirali smeri Z združevanjem razredov (Žiberna, 2013) smo sprememb rabe tal na območjih s poplavno ustvarili enajst kategorij rabe tal: njive in vrtovi, nevarnostjo. vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, statistični regiji (7791,4 ha). V podravski pozidane in sorodne površine, gozd, ostalo in statistični regiji so območja s poplavno vodne površine. Pri tem pa je potrebno biti do nevarnostjo predstavljala 5,83 % celotnega vira podatkov kritičen. Po metodi Ministrstva za površja, v osrednjeslovenski 5,78 %, v pomurski kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se v kategoriji pa 4,52 % površja. »pozidane in sorodne površine« namreč ne nahajajo le zgolj resnično pozidane površine (npr. Območja s poplavno nevarnostjo pokrivajo stavbe, cestne površine, parkirišča ipd.), pač pa skupaj 52668,9 ha površja Slovenije, kar tudi njim pripadajoča funkcionalna zemljišča, ki pa predstavlja 2,59 % celotnega površja države. ne predstavljajo nujno klasične pozidane površine. Od tega jih 32,4 % (17091,2 ha) sodi v območje V tem smislu je za potrebe naše analize ta vir z majhno poplavno nevarnostjo, 45,8 % podatkov problematičen oz. ni verodostojen v (24107,6 ha) v območje s srednjo poplavno želeni meri, kljub temu pa nakazuje splošno stanje nevarnostjo in 21,8 % (11470,2 ha) v območje in procese. Med obdelovalne površine smo uvrstili z veliko poplavno nevarnostjo. njive in vrtove, vinograde, sadovnjake in ostale trajne nasade (Vrišer, 1995, 45; Vrišer, 1998, 366). Leta 2000 je bila struktura rabe tal na poplavnih območjih naslednja: prevladovale so njive in vrtovi (40,4 % ali 21181,9 ha), sledili so travniki (28,1 % ali 14711,4 ha), gozd 3 rezultati, analiza in razprava (12,3 % ali 6459,7 ha) ter pozidane in sorodne Rezultate našega raziskovalnega dela bomo površine (8,0 % ali 4187,0 ha). Obdelovalne prikazali v več vsebinskih sklopih. površine so leta 2000 pokrivale 41,9 % (21947,9 ha) območij s poplavno nevarnostjo. Leta 2023 so na območjih s poplavno 12 3.1 Območja s poplavno nevarnostjo v nevarnostjo s 33,3 % prevladovale njive in Sloveniji in raba tal na njih leta 2000 vrtovi (17406,7 ha), z 31,7 % so sledili travniki (16627,1 ha), z 11,1 % gozd in leta 2023 (5810,4 ha) ter z 9,4 % pozidane in sorodne Med statističnimi regijami je največ območij površine (4947,8 ha). Celota obdelovalnih s poplavno nevarnostjo v osrednjeslovenski površin je na območjih s poplavno nevarnostjo statistični regiji (13755,0 ha), podravski predstavljala 34,7 % površine le-teh, kar statistični regiji (9814,8 ha) in v pomurski pomeni 18186,63 ha) (Slika 2). Slika 1: območja z majhno, srednjo in veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji Vir: Odprti podatki Slovenije, (b.d.) GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja vode: 4,0 ostalo: 0,9 V razredu z majhno poplavno nevarnostjo so Pozidana in leta 2023 prevladovale njive in vrtovi (39,2 %), sorodna travniki (28,4 %), pozidane in sorodne površine zemljišča: 9,4 (16,1 %) ter gozd (8,3 %). Struktura rabe tal v njive: 33,2 razredu s srednjo poplavno nevarnostjo je bila podobna, v razredu z veliko poplavno nevarnostjo pa so izstopali travniki (28,7 %), njive in Gozd: 11,1 vrtovi (22,3 %), gozd (14,7 %) in pozidane in sorodne površine (3,4 %). Mešana raba zemljišč: 0,1 3.2 Spremembe rabe tal na območjih Zemljišča v s poplavno nevarnostjo v obdobju med zaraščanju: 7,7 vinogradi: 0,4 2000 in 2023 Sadovnjaki: 1, 1 V obdobju 2000–2023 so se na območjih s ostali trajni poplavno nevarnostjo njive in vrtovi zmanjšali nasadi: 0,0 za 3775,2 ha (za 7,07 OT), gozdne površine pa za 649,2 ha (1,19 OT). Povečale so se površine z travniki: 31,7 zemljišči v zaraščanju (za 3434,8 ha ali za 6,58 OT), travniki (za 1915,7 ha ali za 3,78 OT) in na Slika 2: Deleži kategorij rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo v Sloveniji leta 2023 (v %) žalost tudi pozidane in sorodne površine (za 760,8 Vir: Odprti podatki Slovenije, (b.d.); Ministrstvo za ha ali za 1,49 OT). Obdelovalne površine so se v kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, (b.d.); lastni izračuni omenjenem obdobju zmanjšale za 3761,3 ha ali 2024 13 Slika 3: Primer širjenja pozidanih in sorodnih površin na območja s poplavno nevarnostjo. v severnem delu Murske Sobote je na poplavnem območju nastalo novo nakupovalno središče, v Moravskih toplicah pa igrišče za golf s pripadajočo infrastrukturo. Vir: Odprti podatki Slovenije, (b.d.); Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, (b.d.); Geodetska uprava RS, (b.d.); lastni izračuni 2023 GeoGrafija v šoli | 2/2024 širiimz por oabkzseorja za 7,1 OT (Slika 4). Pozidane in sorodne površine, (do obsežnih poplav je v različnih delih Slovenije ki imajo najvišji škodni potencial, so se najbolj prišlo v letih 2007, 2010, 2012, 2014, 2020, 2023, povečale v posavski statistični regiji (za 183,4 ha pred tem pa tudi v bližnji zgodovini, npr. v letih ali za 4,08 OT), v osrednjeslovenski statistični 1990 in 1998) (Ministrstvo za okolje, podnebje in regiji (za 139,5 ha ali za 0,95 OT), v podravski energijo. Agencija republike Slovenije za okolje, statistični regiji (za 125,3 ha ali za 1,31 OT) in 2023; Komac, Natek, Zorn, 2008). v pomurski statistični regiji (za 104,9 ha ali za 1,47 OT). Umik obdelovalnih površin s poplavnih območij bi lahko ocenili kot ugoden, po drugi 3.3 Deleži območij s poplavno strani pa je bistveno neugodnejši proces širjenja pozidanih in sorodnih površin na poplavna nevarnostjo po statističnih regijah in območja, saj je pri tej kategoriji rabe tal škodni občinah potencial najvišji (Komac, Natek, Zorn, 2008). Zaradi lege in oblikovanosti različnih prostorskih enot, kot so statistične regije ali občine, se delež Na območjih z majhno poplavno nevarnostjo poplavnih območij od skupne površine teh so se v obdobju 2000–2023 povečala predvsem zemljišča v zaraščanju (za 4,7 OT oz. za prostorskih enot v Sloveniji spreminja. Najvišji 798,1 ha), travniki (za 3,6 OT ali za 587,3 ha), deleži območij s poplavno nevarnostjo so v na žalost pa tudi pozidane in sorodne površine pomurski statistični regiji (5,83 % od skupne (za 2,0 OT, kar predstavlja 329,3 ha). Slednje so se površine statistične regije), osrednjeslovenski v razredu s srednjo poplavno nevarnostjo povečale statistični regiji (5,08 %), posavski (5,08 %) za 1,2 OT (280,5 ha), v razredu z veliko poplavno in podravski statistični regiji (4,52 %), kar je nevarnostjo pa za 1,3 OT (151,0 ha). Povedano povezano z vodotoki z višjimi pretoki in večjimi drugače: pozidane površine so se na območjih koriti (Sava, Drava, Mura). Gre predvsem za območja Ljubljanske kotline, Krško-Brežiškega 14 s poplavno nevarnostjo v Sloveniji povečale za dobrih 1035 nogometnih igrišč, kljub relativno polja, Dravskega in Ptujskega polja in območja ob pogostim poplavnim dogodkom po letu 2000 reki Muri. 4000,0 3000,0 2000,0 1000,0 0,0 -1000,0 -2000,0 -3000,0 Slika 4: Spremembe kategorij rabe tal na območjih s poplavno -4000,0 nevarnostjo v Sloveniji v obdobju 2000–2023 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo -5000,0 njive vinogradi Sadovnjaki ostali travniki Zemljišča v Mešana Gozd Pozidana ostalo vode in prehrano, (b.d.); lastni trajni nasadi zaraščanju raba in sorodna izračuni 2024 zemljišč zemljišča razlika v površinah (ha) GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja legenda (%) 0.0 - 0.5 0.6 - 1.0 1.1 - 2.0 2.1 - 5.0 5.1 - 10.0 10.1 - 15.0 nad 15.0 15 avtor karte: igor Žiberna, FF UM, 2024. Slika 5: Delež območja s poplavno nevarnostjo od skupne površine občine (v %) Vir: Odprti podatki Slovenije, (b.d.); Geodetska uprava RS, (b.d.); lastni izračuni 2024 Med občinami so najvišji deleži območij s na kategorije rabe tal z največjim škodnim poplavno nevarnostjo od skupne površine občine potencialom, torej tiste, kjer lahko poplave v občinah Markovci (31,28 %), Veržej povzročijo največ škode (tj. pozidane in sorodne (31,01 %), Lendava (23,04 %), Gorišnica površine, njive in vrtovi). Ob tem naj opozorimo, (22,62 %), Brezovica (19,32 %), Dol pri Ljubljani da ob intenzivnih padavinah ne nastopa (18,60 %), Starše (17,55 %) in Borovnica le nevarnost poplav, pač pa se poveča tudi (17,47 %) (Slika 5). V mnogih občinah so z nevarnost proženja usadov in zemeljskih plazov. izgradnjo protipoplavnih nasipov površine Obe obliki naravnih nesreč (poplave in zemeljski območij s poplavno nevarnostjo zmanjšali, plazovi) ob vodotokih v ozkih dolinah pogosto vendar ne v celoti odpravili. Ob visokih nastopajo skupaj. Kot primer take kombinacije vodah poplavni nasipi na nekaterih mestih naravnih nesreč naj omenimo dogodek v zaselku začno precejati vodo, poplave pa onstran Struge, ki se je zgodil po intenzivnih padavinah v protipoplavnih nasipov lahko povzroča tudi dvig začetku avgusta 2023. Visok vodostaj Savinje je podtalnice (Sobočan, Šebök, 2023). poplavil zaselek, ob tem pa so zemeljski plazovi, ki so se sprožili na pobočjih nad Savinjo, prekinili 3.4 Spremembe rabe tal na območjih s cestno povezavo med Ljubnim ob Savinji in poplavno nevarnostjo, po statističnih Lučami (Slika 6). regijah in občinah, v obdobju med 2000 Površine z njivami in vrtovi so se na območjih in 2023 s poplavno nevarnostjo zmanjšale v V nadaljevanju predstavljamo spremembe rabe osrednjeslovenski statistični regiji tal po statističnih regijah in občinah v obdobju (za 3087,6 ha), v savinjski (za 311,5 ha) in med 2000 in 2023 na območjih s poplavno v obalno-kraški statistični regiji (za 118,2 ha). nevarnostjo. Osredotočamo se predvsem Do manjšega povečanja je prišlo v posavski GeoGrafija v šoli | 2/2024 širiimz por oabkzseorja Slika 6: Posledice poplav v naselju Struge v občini luče. Savinja, katere korito poteka na posnetku južno od zaselka, si je ob visokem vodostaju oblikovala nov tok severno od zaselka. Pri tem je nastalo tudi nekaj zemeljskih plazov, ki so cesto ljubno ob Savinji– luče naredili neprevozno. Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor. Direkcija RS za vode, (b.d.) 16 Slika 7: Škoda ob poplavi avgusta 2023 v naselju Črna na koroškem ni nastala le zaradi visokega vodostaja, pač pa tudi zaradi nanašanja naplavin v naselju. naselje se nahaja v ozkem delu Mežiške doline, kjer se v Mežo z jugovzhodne strani izliva Javorski potok. v Mežo se gorvodno izlivajo še topla, Helenski potok in Bistra, ki imajo povirja na dobro namočenem hribovitem območju. Vir: Ministrstvo za naravne vire in prostor. Direkcija RS za vode, (b.d.). (za 59,8 ha), podravski (za 20,7 ha) in koroški v posavski (za 183,4 ha,) osrednjeslovenski (za statistični regiji (za 20,0 ha). Proces zmanjševanja 139,5 ha), podravski (za 125,3 ha) in pomurski ni rezultat skrbi za ustrezno rabo tal na poplavnih statistični regiji (za 104,6 ha). območjih, pač pa je posledica splošnega procesa zmanjševanja obdelovalnih površin v Sloveniji Med občinami, kjer so se površine njiv in vrtov (Žiberna, 2021; Žiberna, Ivajnšič, 2022). Pri na območjih s poplavno nevarnostjo najbolj interpretaciji procesov spremembe rabe tal povečale, izpostavljamo Lendavo (za 100,6 ha), na območjih s poplavno nevarnostjo na večjih Markovce (za 71,9 ha), Brežice (za 68,2 ha), prostorskih enotah (kot so statistične regije) Videm (za 55,3 ha), Miren - Kostanjevico (za moramo biti previdni, saj so lahko znotraj dane 37,4 ha) in Renče - Vogrsko (za 36,3 ha). regije prisotni tudi nasprotni procesi, kar se odraža pri obravnavi procesov na ravni občin. Bolj izraziti so po občinah procesi širjenja pozidanih in sorodnih površin na poplavna Pozidane in sorodne površine so se po letu 2000 območja. Največje širitve pozidanih in sorodnih povečale v vseh statističnih regijah, najbolj pa površin na poplavna območja smo tako zaznali GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja v občini Krško, kjer so se povečale za 94,8 ha, nekateri industrijski obrati (npr. obrat Cinkarne, v občini Brežice za 77,1 ha, v občini Ljubljana ki je bil sicer ustanovljen že leta 1869 in kot tak za 49,9 ha, v občini Podlehnik za 34,5 ha, v predstavlja primer slabe prakse umeščanja v občini Moravske Toplice za 30,5 ha in v občini prostor v preteklosti). Beltinci za 27,5 ha. O širjenju pozidanih površin na poplavna območja so nekateri avtorji pisali Podobno stanje lahko ugotavljamo na območju že v preteklosti. Opozarjali so, da pristojne naselja Letuš. V prvi polovici 19. stoletja je strokovne službe z uredbami dovoljujejo gradnjo bilo naselje zgoščeno na levem bregu Savinje v obvodnem pasu, kar sicer prepoveduje zakon na območju, kjer se območje ob Savinji razširi o vodah. Želja po dobičku se kaže v gradnji v severozahodni del ravninskega dela Celjske infrastrukture ter industrijskih objektov na poplavnih območjih, želja po udobju pa v težnji po bivanju na lepih, a nevarnih krajih (Komac, Natek, Zorn, 2008a; Komac, Natek, Zorn, 2008b). 3.5 Kaj se lahko naučimo na preteklih konkretnih primerih širjenja pozidanih in sorodnih površin na poplavna območja? Katastrofalne poplave leta 2023 so ponovno opozorile na dejstvo, da premalo upoštevamo naravne danosti in omejitve. Pri načrtovalcih posegov v prostor oz. tistih, ki dajejo soglasja k temu, je bilo v preteklosti zavedanje o ranljivosti zaradi naravnih nesreč v splošnem večje. Poleg 17 tega je potrebno danes v problematiko prišteti še pritisk kapitala in odsotnost občutka oz. znanja o vzajemnem delovanju naravnih dejavnikov, rezultat česar je v pogojih spreminjajočega se podnebja lahko nepredvidljiv. V tej povezavi sta lahko zelo izpovedna primera na območju naselij Mozirje in Letuš, kjer je bila škoda na infrastrukturi zaradi poplav leta 2023 visoka. V ta namen smo primerjali starejše kartografske vire (zemljevide Franciscejskega katastra, ki so nastali leta 1825) z novejšimi digitalnimi ortofoto posnetki, ki so nastali leta 2021. Slednjim smo dodali še prikaz območja s poplavno nevarnostjo (Odprti podatki Slovenije, (b. d.); Geodetska uprava RS, (b. d.); Arhiv RS (b. d.). SI AS 177/C/F/C338 Mozirje, k.o.; Arhiv RS (b. d.). SI AS 177/C/F/C196 Letuš, k.o.). Naselje Mozirje je bilo v prvi polovici 19. stoletja omejeno na višjo teraso nad Savinjo. V širši okolici so prevladovali obrežni gozdovi, travniki in njive. Edino naselje na izseku karte (Slika 8) so bile Loke pri Mozirju, pa še to se je nahajalo ob vznožju Dobrovelj. Do danes so se pozidana območja razširila na nižjo teraso pod starim središčem Mozirja vse do korita Savinje, v veliki meri pa je bila pozidana tudi terasa na desnem bregu Savinje, med koritom Savinje in vznožjem Dobrovelj, tudi neposredno ob koritu Savinje. Vsa naselja ležijo na območjih z nevarnostjo poplav. Še več: nekatera naselja so Slika 8: območje širše okolice naselja Mozirje na karti Franciscejskega katastra iz leta 1825 (zgoraj) in na nastala na območju nekdanjega korita Savinje, digitalnem ortofoto posnetku iz leta 2021 (v sredini) ter ki pa je bilo kasneje zapolnjeno z rečnimi prikaz območij s poplavno nevarnostjo (spodaj). usedlinami (primerjaj Slika 8 zgoraj in v sredini). Vir: Odprti podatki Slovenije, (b.d.); Geodetska uprava RS, Poleg stanovanjskih hiš so ob Savinji nastali tudi (b.d.); Arhiv RS (b.d.). SI AS 177/C/F/C338 Mozirje, k.o. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širiimz por oabkzseorja kotline. Takrat so v okolici ob Savinji prevladovali travniki, pred in ob sotočju s Pako, vzhodno od naselja, pa so bila ob reki obsežna prodišča. Njive so se nahajale na višjih terasah. Do današnjih dni se je poselitev razširila na levem bregu Savinje vse do sotočja s Pako, na desnem bregu pa v obliki dveh zaselkov ob Letuški strugi. Problematično je predvsem območje ob sotočju s Pako in območje med Letuško strugo in Savinjo. Obe območji sta bili ob poplavah leta 2023 prizadeti (Slika 9). 3.6 Prevladujoči procesi sprememb rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo med letoma 2000 in 2023 Rezultati analize sprememb rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo med letoma 2000 in 2023 kažejo, da so prevladovale spremembe njiv in vrtov v travnike (na 5261,8 ha), travnikov v njive in vrtove (2243,4 ha), travnikov v zemljišča v zaraščanju (1266,7 ha), mešane rabe zemljišč v zemljišče v zaraščanju (968,2 ha), njiv in vrtov v zemljišča v zaraščanju (592,7 ha), travnikov 18 v pozidana in sorodna zemljišča (565,3 ha) in njiv in vrtov v pozidana in sorodna zemljišča (503,4 ha). Najpogostejše smeri sprememb rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo se od statistične regije do statistične regije razlikujejo. V Preglednici 2 navajamo tiste v podravski, pomurski, posavski in osrednjeslovenski statistični regiji, v katerih je delež območij s poplavno nevarnostjo najvišji. V pomurski, podravski in posavski statistični regiji po površini sprememb izstopajo procesi prehoda travnikov v njive, v osrednjeslovenski statistični regiji pa opazimo obraten proces. V podravski in osrednjeslovenski statistični regiji so pogosti prehodi v zemljišča v zaraščanju, pri čemer pa se kot izvorna kategorija pojavljajo travniki, mešana raba zemljišč ali gozd. Zanimiva je tudi analiza izvornih kategorij rabe tal na današnjih pozidanih in sorodnih zemljiščih, ki se nahajajo na poplavnih območjih. Slika 9: območje širše okolice naselja letuš na karti Franciscejskega katastra iz leta 1825 (zgoraj) in na Opazimo lahko, da se v vseh statističnih regijah digitalnem ortofoto posnetku iz leta 2021 (v sredini) ter pozidane in sorodne površine na poplavnih prikaz območij s poplavno nevarnostjo (spodaj). območjih širijo predvsem na njive in travnike. Vir: Odprti podatki Slovenije, (b.d.); Geodetska uprava V pomurski statistični regiji so tako izvorne RS, (b.d.); Arhiv RS (b.d.). SI AS 177/C/F/C196 Letuš, površine za današnja pozidana in sorodna k.o. zemljišča predvsem njive in vrtovi (79,5 ha), v podravski njive in vrtovi (93,5 ha) ter travniki (66,6 ha), v koroški travniki (28,3 ha), v savinjski travniki (110,0 ha) in njive (47,6 ha), v posavski njive (75,8 ha) in travniki (61,3 ha), v jugovzhodni Sloveniji travniki (27,5 ha), v osrednjeslovenski travniki (153,6 ha) in njive (128,2 ha), v gorenjski travniki (38,7 ha), v primorsko-notranjski travniki (10,1 ha), goriški njive (23,5 ha) in travniki GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Preglednica 2: najpogostejše smeri sprememb rabe tal na območjih s poplavno nevarnostjo po izbranih statističnih regijah v obdobju 2000–2023 Statistična regija Smer spremembe Površina (ha) pomurska travnik v njivo 317,4 travnik v zemljišče v zaraščanju 203,2 njiva v travnik 157,9 travnik v ostalo 108,0 mešana raba zemljišč v gozd 98,7 podravska travnik v njivo 533,7 njiva v travnik 416,7 travnik v zemljišče v zaraščanju 150,6 mešana raba zemljišč v zemljišče v zaraščanju 138,0 gozd v zemljišče v zaraščanju 113,4 posavska travnik v njivo 275,4 travnik v zemljišče v zaraščanju 241,2 njiva v travnik 163,4 gozd v zemljišče v zaraščanju 120,8 njiva v njive 110,8 osrednjeslovenska njiva v travnik 3311,5 travnik v njivo 470,9 mešana raba zemljišč v zemljišče v zaraščanju 370,7 travnik v zemljišče v zaraščanju 63,4 19 njiva v zemljišče v zaraščanju 54,3 Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, (b.d.); lastni izračuni 2024 (10,1 ha) ter v obalno-kraški njive (26,5 ha) in Številne poplave v zadnjih desetletjih, predvsem travniki (15,4 ha). pa nastala škoda po njih, so v javnosti praviloma vzbudile zavezo, da je pri posegih v prostor V absolutnem smislu je največ novonastalih potrebno skrbno upoštevati naravne danosti in pozidanih in sorodnih površin na omejitve zaradi le-teh. Praksa kaže, da pri tem območjih s poplavno nevarnostjo nastalo v nismo bili dosledni in da je zgodovinski spomin osrednjeslovenski statistični regiji (371,5 ha), glede naravnih nesreč (pre)kratek. Podnebne podravski (219,0 ha), posavski (215,9 ha), spremembe sicer res povzročajo intenzivnejše savinjski (211,0 ha) in pomurski statistični regiji vremenske pojave in z njimi povezane naravne (167,9 ha). Delež novonastalih pozidanih in nesreče, a vzroki za škodo ob naravnih nesrečah sorodnih površin od celotne površine s poplavno niso le v podnebnih spremembah, pač pa v preveliki nevarnostjo pa je najvišji v obalno-kraški meri neustreznih človekovih posegih v prostor – statistični regiji (9,5 %), ki ji sledita koroška brez upoštevanja naravnih omejitev. S podnebnimi (5,4 %) in posavska statistična regija (4,8 %). spremembami povezani burni vremenski dogodki so tako pogosto le izgovor za škodo, ki bi – vremenskim ujmam navkljub – lahko bila bistveno manjša, če bi se držali načel, ki so jih naši predniki 4 Sklep brez visoko tehnološke podpore, a z občutkom za povezanost z naravo, precej bolj upoštevali. Komac, Natek in Zorn so v monografiji Geografski vidiki poplav v Sloveniji (2008a, Vprašanje je, ali imamo pogum, da problem str. 50) ugotavljali, da je škodni potencial ob škode ob naravnih nesrečah in podnebnih poplavah najvišji na grajeni infrastrukturi in spremembah naslovimo z vprašanji, vezanimi na na obdelovalnih površinah. Podatki v našem naš odnos do narave. Odgovori bodo zanesljivo prispevku dokazujejo, da se neprimerne oblike pokazali, da bomo morali spremeniti naše rabe tal, predvsem tiste z največjim škodnim vrednote in vzorce obnašanja, geografija pa ima potencialom, še vedno širijo na območja s močna in dovolj kakovostna orodja, podatke, poplavno nevarnostjo. znanje in izkušnje, da na te probleme opozarja. GeoGrafija v šoli | 2/2024 šizraimniom oibvozostrija 5 Viri in literatura Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih arhiv rS (b. d.). Si aS 177/C/F/C196 letuš, voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v k.o. https://vac.sjas.gov.si/vac/search/ razrede ogroženosti. Uradni list RS 60/2007, 8375- details?id=216263&refCode=Si%20aS%20177/C/F/ 8386. C196&type=&subid=&sublink= Slovar slovenskega knjižnega jezika. (2008). Geslo arhiv rS (b. d.). Si aS 177/C/F/C338 Mozirje, Poplave. DZS. k.o. https://vac.sjas.gov.si/vac/search/ details?id=217152&refCode=Si%20aS%20177/C/F/ Sobočan, S., in Šebök, G. (2023). analiza izrednih C338&type=&subid=&sublink= dogodkov na porečju reke Mure v letu 2023 in v zadnjih 10 letih. 34. Mišičev vodarski dan. Geodetska uprava rS. (b. d.): https://ipi.eprostor.gov.si/ vodnogospodarski biro Maribor d. o. o., Drava jgp/data vodnogospodarsko podjetje Ptuj d. o. o. https://mvd20.com/mvd34/MvD34-pdf.pdf kladnik, D., lovrenčak, F., in orožen-adamič, M. (2005). Geografski terminološki slovar. ZrC SaZU. Stritar, a. (1990). Krajina, Krajinski sistemi. raba in varstvo tal v Sloveniji. Partizanska knjiga. komac, M., natek, k., in Zorn, M. (2008a). Geografski vlada rS. (3. 8. 2023). Ukrepi države za pomoč po vidiki poplav v Sloveniji. Geografski inštitut antona poplavah. https://www.gov.si/zbirke/projekti-in- Melika ZrC SaZU. programi/ukrepi-drzave-za-pomoc-po-poplavah/ komac, M., natek, k., in Zorn, M. (2008b). Širjenja vrišer, i. (1995). Agrarna geografija. Univerza v ljubljani, urbanizacije na poplavna območja. Geografski vestnik, Filozofska fakulteta 80(1). vrišer, i. (1998). Gospodarska geografija. v Geografija Mekina, B. (2024). Smo pripravljeni? Mladina, št. 15, Slovenije. Slovenska Matica. 24–27. Wilkinson, B. H. (2005). Humans as geologic agents: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (b.d.). a deep-time perspective. Geology, 33(3), 161-164. 20 raBa Grafični podatki raBa za celo Slovenijo. http:// https://doi.org/10.1130/G21108.1 rkg.gov.si/Gerk/ Žiberna, i. (2013). Spreminjaje rabe tal v Sloveniji v Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. obdobju 2000–2012 in prehranska varnost. Revija (2013). interpretacijski ključ – Podroben opis za geografijo – Journal for Geography, 8(1), 23-40.. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. metodologije zajema dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč verzija 6_0 08-10. Žiberna, i. (2014). raba tal na območjih z veliko poplavno nevarnostjo v Sloveniji. Revija za geografijo – Journal Ministrstvo za naravne vire in prostor. Direkcija rS za for Geography, 9(2), 37-52. Univerza v Mariboru, vode. (b. d.). Škodni dogodki na vodotokih. https:// Filozofska fakulteta. poplave2023.evode.si/ Žiberna, i. (2021). land use changes in the Ministrstvo za obrambo rS. (2016). Ocena ogroženosti osrednjeslovenska statistical region between 2000 and 2020. Geografski pregled, 45. Republike Slovenije zaradi poplav. Žiberna, i. in ivajnšič, D. (2022). Spremembe rabe tal po Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. agencija mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000–2022. Revija republike Slovenije za okolje. (2023). https:// za geografijo – Journal for Geography, 17(2), 37-54. www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20 Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta. publikacije/ Žibert, k. (2004). Psihološki vidiki nesreč. [Diplomsko odprti podatki Slovenije. (b. d.). https://podatki.gov.si/ delo]. Univerza v ljubljani, Fakulteta za družbene dataset/opozorilna-karta-poplav vede. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Dolžina rastne dobe kot kazalnik podnebnih sprememb Climate Change indicators: Growing Season Length Dr. Valentina Brečko Grubar Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije izvleček Abstract Oddelek za geografijo valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si Segrevanje podnebja se ne kaže le na Global warming affects not only air, inland dvigu temperatur zraka, dvigu temperatur waters and sea temperatures but also celinskih voda in morja, ampak tudi thermal conditions for plant growth. na toplotnih pogojih za rast rastlin. temperature rise extends the growing Z višanjem temperatur se podaljšuje season, which begins earlier in spring and obdobje rasti, ki se spomladi začne finishes later in autumn. at the same time, prej in v jeseni kasneje zaključi, daljša a longer growing season results in a higher rastna doba pa pomeni tudi večjo vsoto sum of biotemperature, leading to better Adrijana Perkon biotemperatur in s tem boljše pogoje conditions for more thermally demanding Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične za toplotno zahtevnejše vrste rastlin. v vegetation. this article presents the študije prispevku predstavljamo ugotovljene observed changes in growing season Oddelek za geografijo 21 adrijana.perkon@fhs.upr.si spremembe dolžine rastne dobe za length for selected climatological stations izbrane klimatološke postaje v Sloveniji in Slovenia during four climatological COBISS 1.01 v štirih klimatoloških obdobjih. Ugotovili periods, namely that growing season https://doi.org/10.59132/ smo, da so se dolžine rastne dobe lengths have increased by two weeks or geo/2024/2/21-29 podaljšale za dva tedna ali več, tako za more for both grass and tree species. travno kot drevesno rastlinstvo. Keywords: global warming, temperature Ključne besede: segrevanje podnebja, threshold, growing season, climate types, temperaturni prag, rastna doba, podnebni tipi, Slovenia Slovenija 1 Uvod rastlinstva, okrasnih in kulturnih rastlin v kmetijstvu. Pri pridelavi hrane je poznavanje Podnebje s svojimi značilnostmi, kot so najvišje podnebnih sprememb zelo pomembno, saj bo in najnižje dnevne temperature, količina in prilagajanje zahtevalo spremenjen čas za setev razporeditev padavin, veter idr., pomembno vpliva oz. sajenje, izbiro drugih sort kulturnih rastlin, na rastlinstvo. Za rast je namreč poleg svetlobe, morda celo drugih kultur. Temperatura je lahko zraka, vode in hranil v prsti potrebna predvsem omejujoča na vsaki stopnji razvoja rastline, toplota. Povezanost podnebja in rastlinstva kažejo vpliva na preživetje, razmnoževanje, nagnjenost podnebno-vegetacijski pasovi na Zemlji, ki jih k boleznim in tako naprej. Rastline so različno imenujemo biomi, pri klasifikacijah podnebja občutljive za spremembe temperature, pa se še danes pogosto uporablja poimenovanje, enim ustreza le enakomerna toplota, druge temelječe na značilnem rastlinstvu, npr. so prilagojene občasnemu (sezonskemu) savansko, stepsko podnebje. Podobno se tipe spreminjanju, so bolj ali manj odporne proti podnebij pogosto pojasni s pogoji za uspevanje izjemno nizkim ali visokim temperaturam, rastlinstva in kmetijsko pridelavo (Ogrin idr., življenjski procesi pa večinoma potekajo pri 2023). Podnebje je torej eden pomembnejših temperaturah 0−30 °C. V posameznih delih dejavnikov za rast in segrevanje, ki smo mu priča, rastnega obdobja, t. i. vegetacijskega cikla, saj se odraža na pogojih za uspevanje naravnega rastlina potrebuje določeno količino toplote, GeoGrafija v šoli | 2/2024 širiimz por oabkzseorja Pri nas se ki jo imenujemo toplotna vsota. To je vsota čas od začetka rasti do zrelosti skrajšal od enega vegetacijsko obdobje povprečnih dnevnih temperatur, potrebnih za do dveh tednov. Če bo prišlo do dviga temperatur najpogosteje zadovoljivo rast. Na primer krompir potrebuje v za 3 °C, pa to pomeni tudi do pet tednov krajšo označuje kot rastni dobi 1400−2200 °C, koruza 2200−3500 °C, rastno dobo do zrelosti (Kajfež Bogataj idr., obdobje, v katerem figa pa nad 4000 °C (Lovrenčak, 2003). Potrebno 2003). Do sprememb prihaja tudi v fenološkem je srednja dnevna temperaturno vsoto rastlina dobi v različnem razvoju dreves. V obdobju 1960–2000 so temperatura zraka številu dni, ki ga imenujemo dolžina rastne ali nastopile spomladanske fenološke faze 6,3 dni višja od 5 °C. vegetacijske dobe1. Omejujeta jo spomladanski prej (s trendom -0,2 dni na leto), jesenske pa in jesenski temperaturni prag. Spomladanski 4,5 dni pozneje (s trendom +0,15 dni na leto). temperaturni prag označuje dan, v katerem Statistično značilno zgodnejše olistanje so se srednja dnevna temperatura, ki je bila ugotovili pri lipi, divjem kostanju, navadni brezi pred tem dnevom ves čas nižja od določenega in bukvi. Opazen je bil tudi trend poznejšega temperaturnega praga, dvigne nad to vrednost. obarvanja listja jeseni pri bukvah, brezah in lipi. Jesenski temperaturni prag pa je dan, ko Posledično so se kazali pozitivni trendi v dolžini se srednja dnevna temperatura, ki je bila pred obdobja med nastopom obeh fenoloških faz. tem ves čas višja od določenega temperaturnega Tovrstnim spremembam se hitreje prilagajajo praga, spusti pod to vrednost. Z določitvijo rastline, ki so manj občutljive za spremembe temperaturnih pragov oziroma datumov, ko podnebnih dejavnikov (Bergant idr., 2004). se temperatura dvigne ali spusti pod izbrano Primerjava podatkov za klimatološki obdobji vrednost, določimo dolžino obdobij, ko se srednja 1961−1990 in 1991−2020 za izbrane temperatura nahaja nad izbrano vrednostjo. klimatološke postaje je pokazala, da se je rastna Pri nas se vegetacijsko obdobje najpogosteje doba s temperaturnim pragom 5 °C v Ljubljani označuje kot obdobje, v katerem je srednja dnevna podaljšala za 12 dni, Novem mestu za 11, Biljah temperatura zraka višja od 5 °C (Hočevar in 22 pri Novi Gorici za 13, Godnjah pri Tomaju za 19, Petkovšek, 1995, str. 135−136). Murski Soboti za 9, Mariboru 10 in Ratečah za 12 dni. V Ljubljani je leta 2020 trajala 294 dni (Žust in Vlahović, 2023). 2 Vpliv podnebnih sprememb na rastlinstvo 3 Potrebni podatki in način Z vidika podnebnih sprememb nam spremljanje dolžine letne rastne dobe omogoča oceno vpliva izračuna dolžine rastne dobe spreminjajočega se podnebja na razvoj rastlin Za določanje dolžine rastne dobe se uporablja in njihovega okolja (Žust in Vlahović, 2023). več načinov. Ker nas zanimajo razlike med Rezultati preteklih raziskav so kazali, da bo povprečnimi dolžinami rastne dobe, smo uporabili v primeru ogrevanja za dodatno stopinjo (v način izračuna iz srednjih mesečnih temperatur primerjavi s klimatološkim obdobjem 1961–1990) za klimatološka obdobja. Pri natančnejšem nastopilo obdobje s temperaturnima pragoma določanju rastne dobe, npr. za posamezno leto, so 5 °C in 10 °C spomladi v povprečju en teden prej ter za izračun uporabljene srednje dnevne vrednosti, jeseni šest dni pozneje. Obdobje s temperaturnim in temperaturni prag je presežen, ko je spomladi V primeru ogrevanja pragom 5 °C se bo podaljšalo za dobrih 5 %, vsaj šest dni zaporedoma povprečna dnevna za 1 °C bi bila doba 10 °C pa za 7 %. Če se bo ozračje v primerjavi z temperatura zraka višja, jeseni pa nižja od 5 °C. rasti do dozorevanja omenjenim klimatološkim obdobjem segrelo za Za podnebne razmere v Sloveniji je bil dopolnjen za koruzo krajša za 3 °C, bo začetek obdobja s temperaturnima spomladanski pogoj tako, da spomladanski približno dva tedna. pragoma 5 °C ter 10 °C nastopilo spomladi 20 dni temperaturni prag nastopi na prvi dan vsaj 6 dni Za vinsko trto, ki ima bolj zgodaj, jeseni pa 18 dni pozneje. To pomeni dolgega obdobja, v katerem povprečna dnevna za svoj razvoj večje 16 % podaljšanje vegetacijskega obdobja pri prvi temperatura zraka ni več nižja od 5 °C. S tem toplotne zahteve, se ter 22 % pri drugi temperaturi. Doba rasti do so izločene do 6 dni trajajoče zgodnje zimske bo pri ogrevanju za dozorevanja pa se bo zaradi segrevanja za nekatere otoplitve (Žust in Vlahović, 2023). 1 °C čas od začetka rastline skrajšala. V primeru ogrevanja za stopinjo rasti do zrelosti bi bila ta za koruzo krajša za približno dva tedna. Pri določanju temperaturnega praga najprej skrajšal od enega do Za vinsko trto, ki ima za svoj razvoj večje toplotne ugotovimo, med katerima mesecema leži izbrani dveh tednov. zahteve, se bo pri ogrevanju za 1 °C temperaturni prag. Sledi izračun oziroma določitev števila dni med obema dnevoma 1 Nekateri avtorji ločijo vegetacijsko od rastne dobe, pri čemer rastna (Hočevar in Petkovšek, 1995, str. 135–136). doba (pri kmetijskih rastlinah) pomeni čas od setve do žetve, in s tem povezano dozorevanje pridelkov, vegetacijsko obdobje pa T obdobje, ko je temperatura nad določeno temperaturo zraka, ki je prag Tpod d = x D potrebna za rast rastlin (Kajfež Bogataj, 2005). V tem prispevku sta rastna in vegetacijska doba sinonima. Tnad Tpod GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja pri čemer velja: Jesenski temperaturni prag: d – število dni med srednjim dnevom v 10 °C 9,7 °C mesecu (15. dnem) ter dnevom prestopa d = x 30 dni temperaturnega praga: število dni, ki 14,7 °C 9,7 °C jih je treba prišteti k srednjemu dnevu v d = 1,8 =~ 2 dneva mesecu za spomladanski prag ter odšteti od srednjega dneva v mesecu za jesenski Dprag = 15. 10. - 2 dneva prag. Dprag = 13. oktober = 286.dan Tprag – izbrani temperaturni prag [°C]. T – srednja mesečna temperatura v mesecu, pod nižja od temperaturnega praga [°C]. Obdobje s srednjo temperaturo višjo od 10 °C = 178 dni. T – srednja mesečna temperatura v mesecu, nad višja od temperaturnega praga [°C]. D – število dni v mesecu oziroma število dni med srednjima dnevoma (15. dnevoma) 4 Uporabljeni podatki za izračun v mesecu, to je 30. dolžine rastne dobe Pri našem izračunu smo uporabili podatke, ki so Dprag = D + sred d dostopni v podnebnih statistikah arhiva Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO, 2024b), in sicer homogenizirane in dopolnjene nize za štiri 30-letna klimatološka obdobja: 1961–1990, Dan, ko temperatura spomladi preseže 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2020. Izračuni 23 temperaturni prag (), dobimo tako, da so narejeni za temperaturni prag 5 °C, ki velja za srednjemu dnevu v mesecu ( s temperaturo trave in sorodne rastline, ter temperaturni prag pod pragom prištejemo izračunano število 10 °C, ki velja za drevesa. dni d. Dan, ko temperatura jeseni pade pod temperaturni prag (), pa dobimo tako, da Za ugotavljanje sprememb dolžine rastne dobe v srednjemu dnevu v mesecu ( s temperaturo pod izbranih klimatoloških obdobjih smo izbrali enajst pragom odštejemo izračunano število dni d. klimatoloških postaj glede na lego v različnih Dolžina rastne dobe je seštevek dni med obema podnebnih tipih v Sloveniji (Slika 1). Oprli smo pragoma. se na najnovejšo tipizacijo podnebij za obdobje 1991–2020 po Ogrinu idr. (2023), ki loči devet tipov znotraj štirih osnovnih tipov podnebij: Spomladanski temperaturni prag: zmerno sredozemsko, zmerno celinsko, gorsko in podgorsko podnebje. Zmerno sredozemsko 10 °C 9,5 °C podnebje loči, tako kot pri predhodni tipizaciji d = x 30 dni 14,1 °C 9,5 °C (Ogrin in Plut, 2009), dva tipa, in sicer obalno in zaledno. Prav tako se gorsko podnebje deli na d = 3,26 =~ 3 dni dva tipa, to sta gorsko podnebje višjega in gorsko podnebje nižjega gorskega sveta. Zmerno celinsko Dprag = 15. 4. + 3 dni podnebje je v novi tipizaciji členjeno v zmerno celinsko podnebje severovzhodne, vzhodne in Dprag = 18. april = 108.dan jugovzhodne ter osrednje Slovenije, v predhodni tipizaciji pa je bilo ločeno na zmerno celinsko podnebje vzhodne, osrednje ter zahodne in južne Slovenije. Večina zahodne Slovenije zdaj Primer izračuna temperaturnih pragov 10 °C in dolžine rastne dobe za Maribor v obdobju 1951–1980. januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december -1,7 0,8 4,6 9,5 14,1 17,8 19,1 18,3 14,7 9,7 4,8 0,1 GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja pripada tipu zelo vlažnega podgorskega podnebja, 5 Dolžine rastne dobe za izbrane Ljubljanska kotlina je prej pripadala zmerno celinskemu podnebju zahodne in južne Slovenije, klimatološke postaje v obdobjih zdaj osrednje Slovenije, Celjska kotlina, ki je prej 1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 pripadala zmerno celinskemu podnebju osrednje in 1991–2020 Slovenije, pa zdaj vzhodne in jugovzhodne Slovenije. Na območju Posavskega hribovja med Za izbrane klimatološke postaje smo po Ljubljano, Celjem, Novim mestom in Krškim je z zgoraj opisanem postopku za vsa štiri obdobja največjim sklenjenim obsegom zastopano vlažno izračunali dolžine rastne dobe za temperaturna podgorsko podnebje. pragova 5 °C in 10 °C (Preglednici 2 in 3) in rezultate prikazali na Slikah 2 in 3. Predvidevali Za obalno zmerno sredozemsko podnebje smo smo različno dolga podaljšanja rastnih dob, izbrali klimatološko postajo Bilje pri Novi Gorici, saj podatki o spremembah temperatur za za zaledno zmerno sredozemsko podnebje obdobje 1991–2020, v primerjavi z referenčnim Godnje pri Tomaju, za zmerno celinsko podnebje obdobjem 1961–1990, kažejo razlike med osrednje Slovenije Ljubljano, za zmerno celinsko klimatološkimi postajami (Ogrin, 2023). Med podnebje vzhodne in jugovzhodne Slovenije Celje njimi je tudi pet postaj, ki smo jih izbrali mi in Novo mesto, za zmerno celinsko podnebje (Preglednica 1). Srednja mesečna temperatura se severovzhodne Slovenije Maribor in Mursko je povsod zvišala. V januarju se je najbolj zvišala Soboto, za gorsko podnebje nižjega gorskega v Murski Soboti (za 2,2 °C), v poletnih mesecih v sveta Rateče, za zelo vlažno podgorsko podnebje Godnjah pri Tomaju (od 2,1 do 2,5 °C) in na Lisci Postojno in Logatec, za vlažno podgorsko (1,9 do 2,2 °C), jesenske temperature pa najmanj podnebje pa Lisco. odstopajo navzgor v Ratečah (0,5 °C) in v Murski 24 Slika 1: Podnebni tipi z lokacijami izbranih klimatoloških postaj Viri podatkov: GURS, 2024a; GURS, 2024b; Ogrin in sodelavci, 2023 GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Preglednica 1: Zvišanje srednjih mesečnih temperatur zraka (v °C) v obdobju 1991–2020 v primerjavi s povprečjem 1961–1990 na izbranih klimatoloških postajah (ogrin, 2023) odstopanja temperature zraka v °C jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec pom. pol. jes. zim. leto Godnje pri 1,5 1,1 1,6 1,4 1,4 2,1 2,2 2,5 1,0 1,1 1,6 1,4 1,5 2,2 1,3 1,4 1,6 Tomaju Murska 2,2 1,2 1,3 1,4 1,1 1,6 1,6 1,9 0,4 0,9 1,3 1,1 1,3 1,7 0,8 1,5 1,3 Sobota Celje 1,0 1,7 0,4 1,3 1,3 1,3 1,7 1,6 1,9 0,4 1,0 1,5 1,0 1,3 1,7 1,0 1,2 Rateče 1,4 0,9 1,3 1,4 1,4 1,6 1,4 1,5 0,1 0,3 1,0 0,9 1,3 1,5 0,5 1,1 1,1 lisca 1,4 0,6 1,2 2,3 1,1 1,9 1,9 2,2 0,4 0,7 1,4 1,0 1,3 2,0 0,8 1,0 1,2 Soboti (0,8 °C). Na osnovi navedenih podatkov je bil prag dosežen v prvi polovici marca ter na smo predvideli največje spremembe rastne dobe Lisci konec marca. Jesenski temperaturni prag v Godnjah pri Tomaju, podobne v Murski Soboti, 5 °C je v obdobju 1991–2020 nastopil v začetku Celju in na Lisci ter manjše v Ratečah. decembra v Biljah pri Novi Gorici in Godnjah Med obravnavanimi klimatološkimi postajami pri Tomaju, v drugi polovici novembra v Murski je bil, v primerjavi z obdobjem 1961–1991, Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Logatcu in Postojni ter konec oktobra v Ratečah. Dolžina 25 spomladanski temperaturni prag 5 °C v obdobju 1991–2020 najprej dosežen v Biljah pri Novi rastne dobe je bila v vseh obdobjih najdaljša v Gorici (20. februarja) in v Godnjah pri Tomaju Biljah pri Novi Gorici in v Godnjah pri Tomaju, (25. februarja) ter najkasneje v Ratečah ki imata zmerno sredozemsko podnebje, in (4. aprila). Na ostalih klimatoloških postajah najkrajša v Ratečah, ki ima podnebje nižjega Preglednica 2: temperaturni pragovi 5 °C in dolžine rastne dobe za izbrane klimatološke postaje v obdobjih 1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2020 (razlaga kratic: StP – spomladanski temperaturni prag, JtP – jesenski temperaturni prag, DrD – dolžina rastne dobe) 5 °C 1961–1990 1971–2000 1981–2010 1991–2020   STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD Bilje pri Novi 29. feb 1. dec 272 26. feb 2. dec 276 26. feb 5. dec 279 20. feb 9. dec 289 Gorici Godnje pri 6. mar 29. nov 263 2. mar 1. dec 269 2. mar 4. dec 272 25. feb 8. dec 283 Tomaju ljubljana 10. mar 15. nov 245 6. mar 14. nov 248 6. mar 18. nov 252 1. mar 24. nov 263 Novo mesto 14. mar 13. nov 239 11. mar 12. nov 241 10. mar 16. nov 246 5. mar 22. nov 257 Maribor 16. mar 12. nov 236 14. mar 10. nov 236 12. mar 14. nov 242 8. mar 19. nov 251 Murska 16. mar 11. nov 235 13. mar 10. nov 237 12. mar 13. nov 241 8. mar 19. nov 251 Sobota Celje – Med- 20. mar 10. nov 230 17 .mar 7. nov 233 15. mar 13. nov 238 10. mar 19. nov 249 log Postojna 26. mar 11. nov 225 23. mar 10. nov 227 20. mar 10. nov 230 16. mar 19. nov 243 logatec 1. apr 4. nov 213 30. mar 3. nov 213 26. mar 8. nov 222 23. mar 13. nov 230 lisca 8. apr 2. nov 204 8. apr 30. okt 202 4. apr 3. nov 209 28. mar 7. nov 219 Rateče 14. apr 23. okt 189 13. apr 23. okt 190 9. apr 26. okt 197 4. apr 28. okt 204 GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja gorskega sveta, kar je bilo pričakovano. Med 17 dni v Biljah pri Novi Gorici, 18 dni v Novem klimatološkimi postajami z zmerno celinskim mestu, Ljubljani in Postojni, 19 dni v Celju ter podnebjem ima najdaljšo rastno dobo Ljubljana, za 20 dni v Godnjah pri Tomaju (Slika 2). sledi Novo mesto, zelo podobne dolžine imajo Maribor, Murska Sobota in Celje. Med Podobna je tudi razporeditev nastopa klimatološkima postajama podgorskega zelo temperaturnih pragov 10 °C za izbrane vlažnega podnebja ima Logatec za 13 dni krajšo klimatološke postaje v obdobju 1991–2020. rastno dobo kot Postojna (Preglednica 2). Spomladanski temperaturni prag je bil najprej dosežen v Biljah pri Novi Gorici (29. marca), Na vseh izbranih klimatoloških postajah Ljubljani (4. aprila) in Godnjah pri Tomaju je bil v obdobju 1991–2020 spomladanski (5. aprila), v prvi polovici aprila v Novem temperaturni prag 5 °C dosežen 8−10 dni mestu, Mariboru, Murski Soboti in Celju, v prej kot v obdobju 1961–1990, jesenski drugi polovici aprila v Postojni in Logatcu ter temperaturni prag pa je nastopil do 9 dni najkasneje (3. maja) na Lisci in (5. maja) v kasneje. Rastna doba se je v povprečju Ratečah. Jesenski temperaturni prag 10 °C je podaljšala za 15 dni v Ratečah, Logatcu, nastopil najkasneje v Biljah pri Novi Gorici Mariboru in na Lisci, 16 dni v Murski Soboti, (5. novembra) in Godnjah pri Tomaju 272 276 Bilje pri Novi Gorici (55 m) 279 289 263 269 Godnje pri Tomaju (320 m) 26 272 283 245 248 ljubljana (299 m) 252 263 239 241 Novo mesto (220 m) 246 257 236 236 Maribor (264 m) 242 251 235 237 Murska Sobota (187 m) 241 251 230 233 Celje – Medlog (241 m) 238 249 225 227 Postojna (538 m) 230 243 213 213 logatec (485 m) 222 230 204 202 lisca (947 m) 209 219 Slika 2: Dolžina rastne 189 dobe (število dni) za 190 Rateče (864 m) 197 temperaturni prag 5 °C 204 v štirih klimatoloških obdobjih na izbranih klimatoloških postajah Vir podatkov: ARSO, 2024b 1961-1990 1971-2000 1981-2010 1991-2020 1. 1. 16. 1. 31. 1. 15. 2. 1. 3. 16. 3. 31. 3. 15. 4. 30. 4. 15. 5. 30. 5. 14. 6. 29. 6. 14. 7. 29. 7. 13. 8. 28. 8. 12. 9. 27. 9. 12. 10. 27. 10. 11. 11. 26. 11. 11. 12. 26. 12. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Preglednica 3: temperaturni pragovi 10 °C in dolžine rastne dobe za izbrane klimatološke postaje v obdobjih 1961–1990, 1971–2000, 1981–2010 in 1991–2020 (razlaga kratic: StP – spomladanski temperaturni prag, JtP – jesenski temperaturni prag, DrD – dolžina rastne dobe) 10 °C 1961–1990 1971–2000 1981–2010 1991–2020   STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD STP JTP DRD Bilje pri Novi 29. 8. apr 29. okt 201 7. apr 29. okt 202 3. apr 1. nov 208 5. nov 216 Gorici mar Godnje pri To- 15. apr 25. okt 190 15. apr 24. okt 189 11. apr 28. okt 197 5. apr 1. nov 206 maju ljubljana 14. apr 19. okt 185 14. apr 18. okt 184 10. apr 21. okt 191 4. apr 23. okt 199 Novo mesto 17. apr 14. okt 177 16. apr 14. okt 178 12. apr 18. okt 186 8. apr 20. okt 192 Maribor 18. apr 14. okt 176 17. apr 13 .okt 176 9. apr 19. okt 190 9. apr 19. okt 190 Murska Sobota 17. apr 12. okt 175 17. apr 12. okt 175 13. apr 16. okt 183 8. apr 17. okt 189 Celje – Medlog 22. apr 11. okt 169 21. apr 11. okt 170 17. apr 16. okt 179 13. apr 17. okt 184 Postojna 2. maj 11. okt 159 30. apr 10. okt 161 26. apr 14. okt 168 22. apr 16. okt 174 27 logatec 5. maj 3. okt 148 3. maj 3. okt 150 29. apr 7. okt 158 26. apr 8. okt 162 lisca 11. maj 1. okt 140 10. maj 29. sep 139 6. maj 1. okt 145 3. maj 3. okt 150 Rateče 13. maj 24. sep 131 11. maj 24. sep 133 8. maj 25. sep 137 5. maj 27. sep 142 (1. novembra), v drugi polovici oktobra v 5 Sklep Ljubljani, Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti, Celju in Postojni, v začetku oktobra Dolžina rastne dobe je eden od kazalnikov v Logatcu in na Lisci ter najbolj zgodaj (27. podnebnih sprememb in njeno podaljševanje septembra) v Ratečah (Preglednica 3). Dolžina nedvomno kaže segrevanje podnebja. Primerjava rastne dobe za drevesa je bila v vseh obdobjih temperatur za obdobje 1961−2011 je pokazala najdaljša v Biljah pri Novi Gorici in Godnjah pri razlike pri porastu temperatur, ki pa niso enake Tomaju, sledijo Ljubljana, Novo mesto, Maribor, za vse letne čase in ne za vse klimatološke Murska Sobota, Celje, Postojna, Logatec in postaje oziroma dele Slovenije (Vertačnik idr., Lisca, najkrajša pa je v Ratečah, in sicer je več 2013). Prav tako je razlike v temperaturah pri Dolžina rastne dobe kot 70 dni krajša kot v Biljah. Med Postojno primerjavi obdobja 1991−2020 z 1961−1990 je eden od kazalnikov in Ljubljano je razlika v dolžini rastne dobe za za različne klimatološke postaje ugotovil Ogrin podnebnih temperaturni prag 10 °C (15 dni) manjša kot pri (2023). Zanimalo nas je, ali se bodo pokazale sprememb in njeno temperaturnem pragu 5 °C (20 dni). razlike v dolžini rastne dobe med klimatološkimi podaljševanje postajami, ki ležijo v različnih podnebnih tipih. nedvomno kaže V obdobju 1991–2020 je temperaturni prag Ugotovili smo, da večjih odstopanj med izbranimi segrevanje podnebja. 10 °C v primerjavi z obdobjem 1961–1990 na klimatološkimi postajami ni. Izračuni za 30-letna Primerjava vseh izbranih klimatoloških postajah nastopil klimatološka obdobja 1961–1990, 1971– temperatur za približno 10 dni bolj zgodaj, jesenski pa je 2000, 1981–2010 in 1991–2020 so pri vseh obdobje 1961−2011 je nastopil 5−6 dni kasneje v jesen. Rastna doba se pokazali zgodnejše doseganje spomladanskega pokazala razlike pri je v povprečju najmanj podaljšala na Lisci (za 10 temperaturnega praga 5 °C in 10 °C ter poznejše porastu temperatur, dni) in v Ratečah (za 11 dni), za 14 dni v Logatcu, doseganje jesenskega temperaturnega praga ki pa niso enake za Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti, za 15 dni 5 °C in 10 °C. Na vseh izbranih klimatoloških vse letne čase in ne v Biljah pri Novi Gorici, Celju, Novem mestu postajah se je rastna doba v obdobju 1991–2020 za vse klimatološke in Postojni ter največ (za 16 dni) v Godnjah pri v primerjavi z obdobjem 1961–1990 spomladi postaje oziroma dele Tomaju (Slika 3). začela v povprečju 9 dni bolj zgodaj in se je Slovenije. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja 201 Bilje pri Novi Gorici (55 m) 202 208 216 190 Godnje pri Tomaju (320 m) 189 197 206 185 ljubljana (299 m) 184 191 199 177 Novo mesto (220 m) 178 186 192 176 Maribor (264 m) 176 190 190 175 Murska Sobota (187 m) 175 183 189 169 Celje – Medlog (241 m) 170 179 28 184 159 161 Postojna (538 m) 168 174 148 150 logatec (485 m) 158 162 140 139 lisca (947 m) 145 150 Slika 3: Dolžina rastne 131 dobe (število dni) za 133 Rateče (864 m) temperaturni prag 137 10 °C v štirih klimatoloških 142 obdobjih na izbranih klimatoloških postajah Vir podatkov: ARSO, 2024b 1961-1990 1971-2000 1981-2010 1991-2020 zaključila 9 dni kasneje v jeseni. Povprečna pa lahko to pripišemo vplivom vedno toplejšega dolžina rastne dobe za trave in sorodne rastline morja, bi morali raziskati z izračuni za druge (5 °C) se je v povprečju podaljšala za 15–20 dni klimatološke postaje na tem območju. ter za drevesa (10 °C) v povprečju za 11–15 dni, Z drugačnim izborom klimatoloških postaj bi bilo kar je več, kot so predvidevali raziskovalci pred zanimivo raziskati še, ali bi se večje oz. manjše dobrim desetletjem (Kajfež Bogataj idr., 2003). spremembe pokazale npr. med višje ležečimi Naši rezultati pa se ujemajo z ugotovitvijo, postajami, postajami na orografskih pregradah, da je podaljšanje bolj opazno na jugozahodu med postajami, ki ležijo v dolinah ali kotlinah, in Slovenije (Oblišar, 2016). Dolžina rastne dobe tistimi v termalnem pasu. se je najbolj podaljšala v Godnjah pri Tomaju in Biljah pri Novi Gorici, ki pripadata zmerno Prispevek je nastal z namenom, da spodbudimo sredozemskemu podnebju. Pri obeh se je opazno podobne raziskave s starejšimi učenci in zvišala srednja letna temperatura, v kolikšni meri dijaki. Predstavljena metoda je razmeroma 1. 1. 16. 1. 31. 1. 15. 2. 1. 3. 16. 3. 31. 3. 15. 4. 30. 4. 15. 5. 30. 5. 14. 6. 29. 6. 14. 7. 29. 7. 13. 8. 28. 8. 12. 9. 27. 9. 12. 10. 27. 10. 11. 11. 26. 11. 11. 12. 26. 12. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja preprosta, brez uporabe statističnih izračunov Bergant, k., kajfež Bogataj, l., Sušnik, a., Cegnar, in jo je mogoče preizkusiti pri pouku t., Črepinšek, Z., kurnik, B., Dolinar, M., Gregorič, G., rogelj, D., Žust, a., Matajc, i., Zupančič, B., geografije oz. pri medpredmetnih povezavah in Pečenko, a. (2004). Spremembe podnebja in z matematiko, biologijo, naravoslovjem, pri kmetijstvo v Sloveniji. narodna in univerzitetna izbirnih predmetih, z nadarjenimi učenci knjižnica. pri geografskih krožkih ali v okviru priprave GUrS 2024a. Državni topografski sistemi. Državna raziskovalnih nalog. Učenci tako lahko pregledna karta merila 1:750000 – vektorski podatki. spoznajo klimatološka opazovanja v Sloveniji, Prostorski podatki. https://ipi.eprostor.gov.si/jgp/ data spoznajo postaje, ki delujejo v bližini njihovega doma, uporabijo prosto dostopne podatke GUrS 2024b. Državni topografski sistemi. Digitalni iz arhiva Agencije Republike Slovenije za model višin 12,5 m. Prostorski podatki. https://ipi. eprostor.gov.si/jgp/data okolje in lahko primerjajo med seboj podatke za različna klimatološka obdobja ter za Hočevar, a., in Petkovšek, Z. (1995). Meteorologija: različne klimatološke postaje. Z določanjem osnove in nekatere aplikacije; Univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo. temperaturnih pragov zelo nazorno pokažemo, Univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta, oddelek za zakaj na nadmorski višini Kredarice ne morejo gozdarstvo. uspevati drevesa in zakaj pozno ozelenijo trave kajfež Bogataj, l., Sušnik, a., Črepinšek, Z., Bergant, in se pojavijo prve cvetice, zakaj drevesa v k., kurnik, B., Matajc, i., rogelj, D., Cegnar, t., Žust, višjih nadmorskih višinah rastejo počasneje, a., Dolinar, M., Pečenko, a., in Gregorič, G. (2003). zakaj se olistajo z različnim časovnim zamikom Ranljivost slovenskega kmetijstva in gozdarstva na podnebno spremenljivost in ocena predvidenega in tako naprej. Razlike poskusimo pojasniti z vpliva. agencija republike Slovenije za okolje. https:// vzročno-posledičnimi povezavami geografskih meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/agromet/ dejavnikov, ki vplivajo na spremembo product/document/sl/ranljivost.pdf temperature v različnih območjih Slovenije, kajfež Bogataj, l. (2005). Podnebne spremembe in 29 takšna raziskava pa je lahko dobra osnova tudi ranljivost kmetijstva. Acta agriculturae Slovenica za diskusijo o posledicah podnebnih sprememb. 85(1),25-40. Ko uporabijo razpoložljive podatke in naredijo lovrenčak, F. (2003). Osnove biogeografije. Univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta. izračune za določitev temperaturnih pragov ter dolžine rastne dobe, lahko nadalje ugotavljajo oblišar, G. (2016). Spremenljivost agrometeoroloških parametrov v Sloveniji v obdobju 1951−2013. in pojasnjujejo, kako te spremembe vplivajo [Magistrsko delo]. Univerza v ljubljani, Biotehniška na rastlinstvo ter gospodarski dejavnosti fakulteta. gozdarstva in kmetijstva. Daljša rastna doba in ogrin, D., in Plut, D. (2009). Aplikativna fizična večja vsota biotemperatur lahko na hladnejših geografija Slovenije. Znanstvena založba Filozofske (višje ležečih) območjih prispevata k izboljšanju fakultete Univerze v ljubljani. pogojev za pridelavo toplotno zahtevnejših ogrin, D. (2023). odkloni temperature zraka in višine kultur, npr. uspevanje vinske trte. Nasprotno pa padavin v obdobju 1991−2020 od povprečja 1961−1990 lahko višje temperature povzročijo skrajševanje po podnebnih tipih Slovenije. Geografski obzornik 70 rastnega cikla (rastlina prej doraste, plodovi (3−4), 4–13. dozorijo) in manjši pridelek. Zgodnejši ogrin, D., repe, B., Štaut, l., Svetlin, D., in ogrin, M. temperaturni prag predstavlja povečano (2023). Podnebna tipizacija Slovenije po podatkih tveganje nastanka pozebe v spomladanskih za obdobje 1991–2020. Dela 59, 5–89. https://doi. org/10.4312/dela.59.5-89 mesecih in tako prizadene pridelavo. To je le nekaj možnih posledic, ki jih lahko v vertačnik, G., Dolinar, M., Bertalanič, r., klančar, M., nadaljevanju raziščemo tudi z intervjuji. Dvoršek, D., in nadbath, M. (2013). Podnebna spremenljivost Slovenije. Glavne značilnosti temperatur zraka v obdobju 1961−2011. agencija republike Slovenije za okolje. 6 Viri in literatura Žust, a., in vlahović, Ž. (2023). Dolžina rastne dobe. kazalci okolja. https://kazalci.arso.gov.si/sl/content/ arSo 2024a. razlaga meteoroloških spremenljivk. dolzina-letne-rastne-dobe-9 https://meteo.arso.gov.si/uploads/meteo/help/sl/ razlaga_spremenljivk.html Žust, a. (2015). Fenologija v Sloveniji: Priročnik za fenološka opazovanja. Ministrstvo za okolje in arSo 2024b. Podnebne statistike 1950–2020. prostor, agencija republike Slovenije za okolje. https://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/ https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/ statistike_1950_2020/ agromet/product/document/sl/Brosura0515.pdf GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja 30 Ddr. Ana Vovk Na naravi temelječe rešitve za zmanjševanje vplivov poplav Nature-based Solutions to Reduce Impacts of Flooding MoDro-Zelena inFraStrUktUra v naSelJiH teMelJi na DelovanJU narave in PoZitivno vPliva na BivanJe lJUDi Vir: Ana Vovk, lastni arhiv GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja 1 Poplave lahko omejimo s Ddr. ana Vovk posnemanjem delovanja narave Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta Na naravi temelječe rešitve (angl. nature based Oddelek za geografijo solutions ali NbS) zajemajo naravne in zgrajene ana.vovk@um.si sisteme, ki uporabljajo in krepijo fizikalne, COBISS: 1.04 kemične in mikrobiološke procese (Jordan, 2023; Vovk, 2022). NbS so enostavne ureditve, https://doi.org/10.59132/ geo/2024/2/30-37 z minimalno porabo energije, ustvarjajo majhne vplive na okolje in zagotavljajo dodano vrednost s koristmi, ki jih pridobita človeštvo in narava (krepijo ekosistemske storitve). Te koristi vključujejo biotsko raznovrstnost, blažitev učinkov podnebnih sprememb, obnovo ekosistema in zlasti protipoplavno varnost. Vse bolj se zavedamo, da nam NbS lahko pomagajo pri zaščiti pred vplivi podnebnih sprememb, hkrati pa upočasnijo nadaljnje 31 segrevanje ozračja, podpirajo biotsko raznovrstnost in zagotavljajo stabilne storitve ekosistemov. Pomembno je povečanje zanimanja za NbS v podnebni politiki s poudarkom na njihovem potencialu za prilagajanje podnebnim spremembam in blažitev posledic, zlasti poplav in suš (Hamel in Tan, 2022). NbS vključujejo široko paleto ukrepov, kot so Na naravi temelječe zaščita in upravljanje naravnih in polnaravnih rešitve (NbS) so ekosistemov, vključevanje zelene in modre enostavne ureditve, infrastrukture v urbana in ruralna območja z minimalno porabo ter uporaba načel, ki temeljijo na ekosistemih energije, ustvarjajo kmetijskih območij. Koncept NbS temelji na majhne vplive na spoznanju, da naravni ekosistemi proizvajajo okolje in zagotavljajo raznoliko paleto storitev, od katerih je odvisno dodano vrednost dobro počutje ljudi, od shranjevanja ogljika, s koristmi, ki jih nadzora nad poplavami in stabilizacije obal ter pridobita človeštvo pobočij do zagotavljanja čistega zraka in vode, in narava (krepijo hrane, goriva, zdravil in genskih virov (semen) ekosistemske (Bannerman in Considine, 2003). NbS je storitve). »krovni koncept« za druge uveljavljene naravne pristope, kot so ekoremediacije, zelena infrastruktura, modro-zelena infrastruktura in pasivni pristopi, uporabljeni v pokrajini za zbiranje in zadrževanje vode (Klemen idr., 2020). Nedavno se je začel uporabljati tudi izraz »naravne podnebne rešitve«. Te rešitve se izrecno nanašajo na ukrepe ohranjanja in upravljanja, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov iz ekosistemov in izkoriščajo njihov potencial za shranjevanje ogljika (Klemen idr. 2020). GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja izvleček Abstract Zaradi naraščajočih izzivov, povezanih s the increasing challenges associated with padavinsko vodo, ki povzroča poplave, je rainwater that causes flooding require potrebno preiti na pristope zadrževanja a shift towards approaches that retain padavinske vode tam, kjer pade, in s tem rainwater where it falls, preventing sheet preprečiti ploskovni odtok. le-ta ima flow. the latter leads to catastrophic katastrofalne posledice, ki se kažejo v consequences in terms of flooding, poplavah in eroziji pobočij ter v degradaciji erosion of slopes and stream degradation. vodotokov. v prispevku so prikazani this paper shows simple but very effective enostavni, a zelo učinkoviti načini, s katerimi ways to live safely in flood-prone areas, bi lahko varno živeli na poplavno ogroženih called nature-based solutions (nbS) or območjih. imenujemo jih na naravi natural solutions for short. they mimic temelječe rešitve ali nature based solutions how nature works, benefit ecosystems, (nbS) ali kratko naravne rešitve. izhajajo iz and have social value as they contribute posnemanja delovanja narave in prinašajo to a better quality of life by restoring ekosistemske koristi ter imajo družbeno ecosystem services. in practice, they are vrednost, saj pripomorejo k boljši kakovosti under-recognised as they are not capital- bivanja z obnavljanjem ekosistemskih intensive for investors. therefore, we storitev. v praksi so premalo upoštevane, see a great need for education on nbS to 32 saj niso kapitalsko zanimive za investitorje. help decision-making in local and regional Zato vidimo veliko potrebo po izobraževanju environments to reduce the impacts of o nbS, kar bo v pomoč pri odločitvah v floods. lokalnih in regionalnih okoljih za zmanjšanje Keywords: floods, ecosystem approach, posledic poplav. natural solutions, nature-based solutions, Ključne besede: poplave, ekosistemski pristop, rainwater harvesting naravne rešitve, rešitve, ki temeljijo na naravi, zbiranje deževnice Na naravi NbS se glede na to, kako vplivajo na obseg ekosistemskih storitev. NbS, ki ščitijo temelječe rešitve koristi, ki jih zagotavljajo ljudem, med seboj in obnavljajo naravne ekosisteme in/ali vključujejo široko razlikujejo na tri pomembne načine (Nature uporabljajo različne avtohtone vrste, lahko paleto ukrepov, based solutions, 2024): igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju kot so zaščita in storitev za blažitev podnebnih sprememb upravljanje naravnih a. Zajemajo spekter posegov, od zaščite ali obnove in prilagajanje, hkrati pa prispevajo h in polnaravnih raznolikih naravnih ekosistemov do ustvarjanja kulturnim storitvam ekosistemov, kot sta ekosistemov, novih upravljanih ali hibridnih »sivo-zelenih« pristopov. Medtem ko zdravi naravni gozdovi, navdih in učenje iz narave. Nasprotno pa vključevanje travniki in mokrišča lahko shranijo več so NbS, ki ne izkoriščajo ekoloških načel zelene in modre ogljika kot njihovi upravljani ekvivalenti (npr. in ne podpirajo biotske raznovrstnosti infrastrukture v zaradi večje globine tal, starosti in strukturne (na primer tisti, ki vključujejo tujerodne urbana in ruralna raznolikosti), upravljani in hibridni sistemi, kot monokulture), dolgoročno občutljivejši za območja ter uporaba so mestni parki ali zelene strehe, prispevajo okoljske spremembe in lahko povzročijo tudi načel, ki temeljijo k mestnemu ohlajanju, upravljanju z vodo ter kompromise med storitvami ekosistemov na ekosistemih prinašajo koristi za duševno in fizično zdravje (npr. shranjevanje ogljika, nadzor erozije). kmetijskih območij. prebivalcev. c. NbS se razlikujejo po tem, koliko jih oblikujejo b. NbS se razlikujejo glede na to, v kolikšnem in izvajajo lokalne skupnosti. Temu se daje obsegu podpirajo biotsko raznovrstnost, poseben poudarek, gre za participativno kar posledično vpliva na njihovo odpornost, skupnostno strategijo prilagajanja podnebju, to je njihovo sposobnost, da se uprejo in si ki lahko vključuje trajnostno upravljanje, opomorejo od motenj ter ohranijo pretok ohranjanje in obnovo ekosistemov kot del GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja splošne strategije prilagajanja, ki upošteva Onesnaženje z odtoki nastane, ko padavinska Zbiranje deževnice številne družbene, gospodarske in kulturne voda teče po površinah in zbira onesnaževalce, zmanjša prostornino koristi za lokalne skupnosti. kot so usedline, gnojila, pesticidi, bakterije, in hitrost odtoka rastlinski ostanki, kovine, gorivo, olje in drugo. meteorne vode NbS se razlikujejo od tradicionalnih pristopov Ker večina padavinske vode ni obdelana, in lahko zagotovi ohranjanja in upravljanja biotske raznovrstnosti, preden se izpusti v vodno telo, se onesnaževalci alternativni vodni saj si posebej prizadevajo za obravnavo prenašajo neposredno v površinske vode. Poleg vir za pomoč pri širokih družbenih ciljev, kot je dobro počutje tega odtok v meteorne odtoke predstavlja ohranjanju zalog ljudi, vključno z zmanjševanjem revščine in izgubljeno priložnost za zbiranje in uporabo pitne vode. družbenoekonomskim razvojem. deževnice kot alternativnega vira vode. 2 Pregled sistemov NbS 2.2 Zeleni sistemi za zbiranje za protipoplavno varnost padavinske vode Uporaba zelenih sistemov za zbiranje in 2.1 Zbiranje deževnice infiltracijo padavinske vode je namenjena Zbiranje deževnice zmanjša prostornino zmanjševanju ploskovnih odtokov vode. Velike Uporaba zelenih in hitrost odtoka meteorne vode in lahko količine padavinske vode povzročajo zamašitev sistemov za zbiranje zagotovi alternativni vodni vir za pomoč pri kanalizacijskih sistemov, odnašanje prsti, in infiltracijo ohranjanju zalog pitne vode. Sistem za zbiranje zalivanje nižje ležečih površin in objektov. padavinske vode deževnice običajno vključuje tri komponente: Zato je nujna uporaba pristopov, s katerimi je namenjena (1) zbiranje, (2) preusmerjanje in (3) ponikanje padavinsko vodo preusmerimo, zberemo ali zmanjševanju ali shranjevanje za uporabo. Zbiranje običajno omogočimo, da ponikne, in s tem preprečimo ploskovnih odtokov poteka s streh ali tlakovanih površin. Zbrana ploskovne odtoke. V nadaljevanju so prikazani vode. 33 deževnica se nato preusmerja, pogosto skozi nekateri sistemi, ki so uporabni zlasti na lokalni odtočne cevi ali kanale, in začasno hrani v vodnih ravni, torej na ravni gospodinjstev, občin in zbiralnikih za prihodnjo uporabo. Deževnico je regij, z njimi bi pomembno zmanjšali učinke mogoče preusmeriti tudi na zasajene površine, poplav. kot je deževni vrt, za infiltracijo in uporabo Bioretencijski sistemi so ponikovalna območja za rastline, ali neposredno ponikati v tla skozi za padavinsko vodo. Uredijo se ob drevesih in prepustne tlake ali podzemno strukturo, kot je služijo za namakanje drevesnih sestojev zlasti v suhi vodnjak. Sistemi za zbiranje deževnice so parkih, zato sodijo med ureditve ponovne rabe razvrščeni kot zelena infrastruktura, namenjena deževnice (Slika 1). zbiranju padavinske vode za infiltracijo in/ali shranjevanje za kasnejšo uporabo. Zbrana deževnica se lahko uporablja kot pitna voda ali za druge namene, na primer namakanje, pranje avtomobilov in splakovanje stranišč. Uporaba deževnice v domačem vodovodnem sistemu, tudi za splakovanje stranišč, zahteva določeno obliko obdelave. Da je deževnica primerna za pitje, kuhanje ali prhanje, sta potrebna ustrezno filtriranje in dezinfekcija. Zbiranje deževnice se izvaja že stoletja in je bilo nekoč primarna metoda pridobivanja vode za domačo uporabo. Ko dež pade na neprepustne površine, kot so strehe, parkirišča, ulice, dovozi in zbita tla, pride do količinsko velikega površinskega odtoka. Ta voda je običajno usmerjena v meteorne odtoke in brez obdelave neposredno v potok, reko ali jezero. Na močno urbaniziranih območjih se zaradi visokega deleža neprepustnih površin v tla vpijejo le minimalne količine padavin. Posledica tega je velik volumen in velika hitrost koncentriranega odtoka Slika 1: Bioretencijski sistem ima nasute prodnike v padavinske vode, ki lahko povzroči poplave in neposredni bližini koreninskih sistemov. onesnaženje površinskih voda. Vir: osebni arhiv GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Slika 2: vodna očesa zbirajo ploskovno vodo in nimajo Slika 3: Drenažne ureditve so sestavni deli pozidanih lastnega izvira. površin. Vir: osebni arhiv Vir: osebni arhiv Vodna očesa se od mlak, ki imajo lasten vir parkirišč, pločnikov, ulic, streh. Ob nalivu se 34 vode v naravi, razlikujejo po tem, da dobivajo napolnijo z vodo, potem pa ta počasi pronica v vodo iz ploskovnih odtokov. Umeščajo jih kot zemljo, pri čemer se čisti. Deževni vrtovi zbirajo parkovne ureditve in imajo tudi ekosistemski deževnico, filtrirajo onesnaževala v njih in pomen (Slika 2). polnijo podtalnico. Deževni vrt lahko namestimo Drenaže na lokacije, ki prejemajo velike količine vode z so stara tehnika za odvajanje vode pod površje tam, kjer naj ne bi prišla v stik s okoliških površin, kot so strehe, ceste, parkirišča, stavbami. Pri drenaži se površina zasuje z grobim pločniki (Slika 4). materialom, ki omogoči hitro odtekanje vode Vodne struge za preusmerjanje deževnice (Slika 3). spadajo med ureditve za pasivno preusmerjanje Deževni vrtovi so plitve vdolbine, v katerih deževnice. Kot protipoplavni ukrep zahtevajo so zasajene avtohtone rastline z globokimi topografsko prilagoditev površja, kar koreninami. Deževni vrtovi zajemajo vodo s cest, omogoča upočasnitev in pronicanje vode v tla. Pravilno zasnovana in zgrajena zemeljska dela omogočajo shranjevanje deževnice v tleh. Tehnik za pasivno zbiranje vode je več in so navedene v nadaljevanju. Bistvo pasivnega zbiranja vode je življenjska doba pasivnega sistema, življenje, ki ga sistem podpira in omogoča, in kako dobro se ujema s svojo edinstveno okolico in krajem. Tako je običajno poudarjena avtohtona vegetacija, saj se je skozi tisočletja razvijala tako, da je najbolj prilagojena podnebju, prsti in divjim živalim območja; hkrati pa je tudi intimno vtkana v zgodovino človeških kultur mesta (Slika 5). Suha struga brez vode je širok, plitev kanal z blagim naklonom, ki se uporablja za prenos in infiltracijo meteorne vode. Suhi potoki so lahko obloženi z rastlinjem, gramozom ali kamenjem, kompostom, nasipom ali drugim materialom. Zasnovani so tako, da upočasnjujejo Slika 4: Deževni vrt zajema vodo iz streh. hitrost odtoka vode, lovijo usedline in druge Vir: osebni arhiv onesnaževalce ter spodbujajo infiltracijo (Slika 6). GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Slika 5: Z minimalnimi zemeljskimi deli lahko Slika 6: Suhe struge imajo drenažno podlago in ponikajo preusmerimo tok padavinske vode. padavinsko vodo. Vir: osebni arhiv Vir: osebni arhiv Razgibani nakloni površja za preusmerjanje deževnice se uporabljajo na parkiriščih in večjih 35 sklenjenih površinah s ciljem, da se razbije velika stoječa neprepustna površina. Z različno nagnjenostjo neprepustnih površin se padavinska voda različno preusmerja in zmanjša učinek velikega ploskovnega odtoka (Slika 7). Biološki valovi so lahko lepi dodatki v pokrajini, če so videti kot naravni potok ali ribnik s kamenjem in rastlinami (Slika 8). Skriti zadrževalni bazeni se lahko ustvarijo s podzemnimi prodnimi izpiralnimi polji okoli drevesnih nasadov. Običajno se z usmerjanjem strešne in meteorne vode v Slika 7: nakloni površja preusmerjajo ploskovni odtok biološke valove ali zadrževalne bazene omogoči deževnice. globlja infiltracija na določenih območjih Vir: osebni arhiv pokrajine. Zadrževanje vode na mestu zmanjša odtok in erozijo. Stabilizacija teras z vegetacijo za preprečevanje odtoka padavinske vode. Ta metoda se uporablja na sredozemskih območjih, ker so močni nakloni in voda spira terase. Na robovih polic zasadijo drevesno vegetacijo, ki globoko korenini, ter plazeče rastline za stabilizacijo jež teras (Slika 9). Izkopane ulegnine v pokrajini uporabljajo za zadrževanje vode. Zadoščajo manjši izkopi jam, poglobitev površja ali plitve mlake, v katerih se zadrži voda. Običajno so enostavno urejene brez dodatnih krajinskih ureditev, saj je njihova glavna vloga samo preprečiti odtok padavinske Slika 8: Biološki val omogoča ponikanje vode v globino. vode (Slika 10). Vir: osebni arhiv GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja 1 % pa za obalno zaščito, infrastrukturo in obvladovanje tveganja nesreč, vključno z NbS. To je zelo majhen delež, kljub vedno večjemu številu dokazov, da naravni habitati podpirajo storitve ekosistemov ter zagotavljajo velike gospodarske koristi v obliki preprečenih izgub zaradi nesreč, povezanih s podnebnimi spremembami, in kaže na nerazumevanje pomena upoštevanja narave. Po drugi strani pa kljub znatnemu povečanju obsega ohranjanja biotske raznovrstnosti in ekološke obnove še vedno poteka degradacija naravnih virov, ki negativno vpliva tako na biotsko raznovrstnost kot na dobro počutje ljudi. Rešitve, temelječe na naravi (NbS), so lahko učinkovit okvir za spremembo tega trenda s povečanjem usklajenosti med cilji Slika 9: Zasaditev robnih delov teras ohranjanja naravnih virov in trajnostnim Vir: osebni arhiv načinom življenja. rešitve, temelječe Terasno oblikovanje površja je star način 4 Sklep na naravi (NbS), so zadrževanja vode tudi na zelo strmih pobočjih. 36 lahko učinkovit okvir Uredijo jih z izravnavanjem pobočij tako, da Naravne rešitve temeljijo na enostavnih za spremembo tega ustvarijo antropogeno ježo in polico. Na Sliki 11 zemeljskih delih, ki omogočajo pasivno trenda s povečanjem so vodne terase, poznamo pa tudi kopne terase, zadrževanje vode, kar pomeni, da se padavinska usklajenosti med cilji ki so najbolj znane v vinogradništvu. voda shranjuje tam, kjer pade, in je na razpolago, ohranjanja naravnih ko se potrebuje. Sočasno ta voda namaka virov in trajnostnim kmetijske in naravne ekosisteme, kar povečuje načinom življenja. 3 Pomanjkanje naložb v NbS možnost njihove revitalizacije, saj deževnica ne vsebuje soli in zato ugodno vpliva na razrast upočasnjuje njihovo uporabo koreninskih sistemov in s tem vlažnost zemlje, kar je pomembno za protipožarno varnost in Kljub splošnemu priznavanju resnih groženj hkrati za večanje ekosistemskih storitev. svetovnemu gospodarstvu zaradi podnebnih sprememb, gre manj kot 5 % finančnih sredstev Zlasti urbana območja so vse bolj žrtev za obravnavo vplivov podnebja, manj kot podnebnih sprememb, ki se kažejo v visokih Slika 10: Ulegnine v pokrajini pomembno prispevajo k ponikanju padavinske vode. Vir: osebni arhiv GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Slika 11: terase spadajo med najstarejše načine zadrževanja vode na pobočjih. Vir: osebni arhiv 37 temperaturah poleti, močnih nalivih in 5 Viri in literatura poplavah, saj neprepustne površine ne omogočajo vpijanja vode. Pomanjkanje zelenih Bannerman, r., in Considine, e. (2003). Rain gardens: površin povzroča ekstremne temperature in A how-to manual for homeowners. https://www. chicagobotanic.org/downloads/wed/Wi_Dnr_ manjšanje biodiverzitete, ki bi morala biti homeowners.pdf prisotna tudi na urbanih območjih. Zato se v zadnjih letih uvajajo pristopi, ki temeljijo Borganokar, a. D., in Marhaba, t. H. (2024). evaluation of sustainbility strategies – a water quantity and quality na posnemanju narave in jih imenujemo perspective. Stormwater Management. rainwater modro-zelena infrastruktura. To so od človeka Harvesting in residential-Scale landscapes. https:// urejene vodne površine z zelenimi rastlinami, doi.org/10.1016/B978-0-12-821057-4.00011-2 ki v součinkovanju omogočajo zadrževanje in Field Guide for Passive rainwater Harvesting. https:// čiščenje vode, prispevajo k biodiverziteti in www.bernco.gov/public-works/wp-content/uploads/ pozitivno vplivajo na življenje v mestih, saj sites/76/2023/05/Passive-rainwater-Harvesting- povečujejo ekosistemske storitve. Guide_weblr.pdf Z naravo lahko sodelujemo le, če jo posnemamo. Hamel, P., in tan, l. (2022). Blue–green infrastructure for flood and water quality management in Southeast Znanost je razvila različne pristope približevanja asia: evidence and knowledge gaps. Environmental naravi, imenujemo jih ekosistemski ukrepi. Management, 69(4), 699–718. Pomenijo pa ureditve v urbanih in ruralnih klemen, k., Pergar, P., Fatur, M., Bevc Šekoranja, B., okoljih, ki pomagajo človeku lažje preživeti in konda, k. (2020). Problematika načrtovanja v spreminjajočih se vremenskih okoliščinah, sonaravnih ukrepov za celovito upravljanje in prav NbS so prepoznaven pristop na tem padavinskih voda na urbanih območjih. Gradbeni področju. Poudarek je torej na ukrepih, ki vestnik, 69, 73-81. temeljijo na delovanju narave v povezavi z nature based solutions (3. 6. 2024). https://www.iucn. življenjem ljudi in dajejo številne okoljske, org/our-work/nature-based-solutions socialne in družbene koristi, zato jih bo potrebno vovk, a. (2022). Problemi z odtokom meteornih voda = v nadaljevanju vključiti v izobraževalne sisteme rainwater drainage issues. Geografija v šoli, 30(2), ter gospodarstvo, zlasti kmetijstvo. 31–37. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Prevod1: Guido Križman Suša in pomanjkanje vode Strokovni pregled prevoda: Tinkara Mihačič Suša in vodna kriza leta 2022 Hidrološke, vremenske in obdobja. Do sprememb je prišlo šele maja klimatske razmere 2023, ko sta obilno deževje in sneg zmanjšala primanjkljaj padavin od začetka koledarskega Leta 2022 je Italijo pestila intenzivna in dalj leta na vrednosti, ki so bile za okoli 7 % nižje od časa trajajoča suša. Prizadela je zlasti osrednji dolgoletnega povprečja. in severni del države, kjer so zabeležili hudo Analiza padavinskih anomalij za obdobje od in ekstremno sušo, najhujše razmere pa so septembra 2021 do maja 2022 kaže v primerjavi bile na severozahodu, kjer je bil primanjkljaj s povprečnimi vrednostmi 1991–2020 zelo velike padavin zabeležen že proti koncu leta 2021. V mesečne primanjkljaje na celotnem državnem deželi Piemont, eni najbolj prizadetih območij ozemlju. Na severu države je bilo med 40 in 50 % v državi, je bila v letu 2022 v primerjavi z manj padavin, ponekod celo do 60 % manj, med referenčnimi podatki klimatološkega obdobja 20 in 30 % manj padavin glede na tridesetletno 1991–2020 količina padavin na deželni ravni povprečje je bilo zabeleženo tudi v osrednji Italiji, manjša za 41 % glede na referenčna povprečja2. na območju Apeninov in povodja Tirenskega Stanje se tudi v prvih štirih mesecih leta 2023 morja, medtem ko so padavine dosegale ni izboljšalo, saj je znašala količina padavin v povprečne ali nekoliko nadpovprečne vrednosti 38 Piemontu le polovico povprečja klimatološkega v deželah na jugu Italije ter na Siciliji in Sardiniji (Slika 1). Sušne razmere so se zavlekle tudi v poletne mesece. Še posebej izrazita je bila sušnost v deželah srednje in severne Italije, razmere so se nekoliko izboljšale šele avgusta 2022. Ob skromni količini padavin je bila za zimo 2022 v primerjavi z zadnjimi desetletji značilna tudi skromna snežna odeja. Analiza satelitske slike MODIS z dne 20. februarja 2022 kaže, da je bila površina v Alpah, prekrita s snegom, ocenjena na približno 16.000 km2, kar je za približno 40 % manj od povprečne površine v letih 2019–2021 (Slika 2). V pomladnih in poletnih mesecih se je zaradi visokih temperatur, ki so bile znatno višje od referenčnih klimatoloških vrednosti (izračuni kažejo, da je bila povprečna temperatura leta 2022 za 1,23 °C višja v primerjavi s povprečnimi vrednostmi obdobja 1991–2020; izrazite pozitivne temperaturne anomalije med približno +2 °C in +3 °C so bile izmerjene med majem in julijem), že zmanjšana snežna odeja hitro stalila, tako da je bila maja njena ocenjena površina Slika 1: kumulativna odstopanja količine padavin od celo manjša od 5.000 km2, kar je primerljivo s septembra 2021 do maja 2022 glede na povprečje tipičnim stanjem ob koncu junija oz. julija. Po 1991–2020 obdobju taljenja snega, tj. od konca pomladi do Vir: Obdelava ISPRA-OPC na podlagi podatkov Mreže funkcionalnih centrov in zgodovinskih povprečij začetka poletja, so bili na nekaterih vodotokih SCIA-ISPRA izmerjeni viški pretokov, vendar so bili ti le 1 Izvirni članek: Sistema Nazionale per la Protezione dell'Ambiente (2023). Il Clima in Italia nel 2022: Report di Sistema SNPA, 36, str. 93–101. https://www.snpambiente.it/wp-content/uploads/2023/07/Rapporto_clima_SNPA_2022_14_07_23.pdf 2 ARPA Piemonte, Stalni opazovalni urad rabe vodnih virov na hidrografskem območju reke Pad. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja 39 Slika 2: ocena pokritosti s snegom na satelitski sliki MoDiS z 20. februarja 2022 Vir: Obdelava DPC na satelitski sliki MODIS kratkotrajni, kmalu jim je sledil nizek pretok Suša leta 2022 in njeni učinki vode. na vodne vire Dolgotrajno pomanjkanje padavin je občutno zmanjšalo razpoložljivost vode za polnjenje Trajanje suše, ki je sama po sebi naravni vodonosnikov, jezer in umetnih zadrževalnikov. in začasni meteorološki pojav, značilno Součinkovanje zmanjšane količine padavin zaznamovan z zmanjšanjem padavin glede in nadpovprečnih temperatur, ki so povečale na klimatološko povprečje na prizadetem evapotranspiracijo, je poslabšalo razpoložljivost območju, je leta 2022 različno vplivalo na naravnih vodnih virov, kar je privedlo do težav okoljske kazalnike in gospodarske dejavnosti. v vodni oskrbi tako za potrebe gospodinjstev, Pomanjkanje vode v tleh je pomemben stresor, ki kmetijstva in industrije kot za same ekosisteme. je vplival na kmetijske rastline v vegetacijskem V Lombardiji so bile vodne zaloge (prostornina obdobju. Vodotoki z opazno manjšim dotokom vode v velikih alpskih jezerih in umetnih voda zaradi količin dežja in snega, ki so bile zadrževalnikih ter vodni ekvivalent snega) tako bistveno nižje od referenčnih povprečij, so imeli konec poletja 2022 za 58 % nižje v primerjavi z nižje pretoke od srednjih vrednosti, značilnih za referenčnimi vrednostmi v obdobju 2006–2020. opazovano obdobje, v nekaterih odsekih, npr. na območju delte reke Pad, pa so bili celo nižji Tako stanje je bilo posledica dejstva, da je bila od tipičnih srednjih vrednosti za sušna obdobja sezona 2021–2022 ena najslabših v zadnjih (Q355 – pretok, ki ga preseže 355 dni v letu), kar dvajsetih letih z vidika višine snežne odeje, je povzročilo težave v kmetijstvu in vodni oskrbi saj so bile izmerjene vrednosti znatno nižje od prebivalstva, saj se je povečala slanost voda. referenčnih povprečij.3 Dolgotrajno pomanjkanje padavin, zabeleženo leta 2022 in ki je prizadelo nekatera območja severne Italije še v prvih mesecih leta 2023, 3 ARPA Lombardija, Stalni opazovalni urad za rabo vodnih virov v hidrografskem okrožju reke Pad. je bilo verjetno posledica vpliva podnebnih GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Delež državnega ozemlja s primanjkljajem padavin, opredeljenim z vrednostjo standardiziranega padavinskega indeksa za 12 mesecev (SPi12<-2) (ekstremna suša) (1952–2022) 40 italija So3-1 tveganje za sušo v poročanem obdobju (2016–2019) LEGENDA: BREZ SušE BLAGA SušA ZMERNA SušA huDA SušA EKSTREMNA SušA Slika 3: Stanje suše na državni ravni: (a) Delež italijanskega ozemlja z ekstremno sušo in trend od leta 1952 do leta 2022; (b) kazalnik tveganja za sušo, predstavljen s situacijo najhujše suše, ugotovljene v časovnem obdobju 2016–2019, za vsak kvadrat mreže z 1 km referenčne mreže, poročanje za leto 2023 za udejanjanje konvencije Združenih narodov za boj proti dezertifikaciji – UnCCD. Vir: Obdelave ISPRA na osnovi SPI za 12 mesecev, izračunanega na podlagi podatkov deželnih hidrometeoroloških uradov in avtonomnih pokrajin ter zgodovinskih podatkov nekdanje Nacionalne hidrografske in oceanografske službe. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja sprememb na hidrološki cikel in njegove Ambiente), temelječe na uradnih meteoroloških ekstreme. Analize na evropski ravni so pokazale podatkih, kažejo, na nacionalni ravni, na večjo pogostost suše in njeno intenziteto: glede naraščajoči trend in statistično pomembno na intenziteto in trajanje suše4 so letne izgube povečanje območij države, ki so letno ocenjene na približno 9 milijard evrov za EU in izpostavljena ekstremni suši (Slika 3a). Sušno Združeno kraljestvo (Cammalleri idr., 2020); leto 2022 ta trend le še potrjuje. Analiza SPI, izgube so bile najvišje ocenjene za Španijo (1,5 izračunanega na letni ravni za vsak mesec leta milijarde evrov na leto), Italijo (1,4 milijarde 2022, kaže, da je julija in novembra približno evrov na leto) in Francijo (1,2 milijarde evrov na 21 % državnega ozemlja prizadela ekstremna leto). Podnebne projekcije predvidevajo, da se suša (SPI ≤ –2,0) (Slika 3a). Analiza je nadalje bo z globalnim segrevanjem ta situacija, zlasti pokazala, da je bil vse mesece leta 2022, z v Južni in Zahodni Evropi, lahko še poslabšala, izjemo septembra, visok delež italijanskega kar bo povečalo ekonomske izgube. V luči tega ozemlja, tj. približno med 30 % in 40 %, v ter trenutnih in morebitnih prihodnjih vplivov istem časovnem obdobju izpostavljen hudi in podnebnih sprememb se je Evropska komisija zmerni suši (–2,0 < SPI ≤ –1,0). Skupaj je leta odločila izvesti intenzivne in sistematične 2022 suša prizadela približno 49,2 % državnega dejavnosti na področju proučevanja problematike ozemlja, obdobno je bila zabeležena celo na pomanjkanja vode in iskanja rešitev za ublažitev 54–55 % ozemlja. Ekstremni sušni pojavi v učinkov suše na razpoložljivost in rabo vodnih Italiji niso novost, je pa zmotno prepričanje, da virov5. je suša omejena le na južni del države. V zadnjih letih sta namreč vodna kriza in suša pogosto Podobne analize so na regionalni in nacionalni prizadeli celotno državno ozemlje, od severa do ravni opravili tudi v Italiji. Večino so jih izvedli juga (Slika 3b). z oceno standardiziranega padavinskega indeksa (SPI, McKee idr., 1993), ki se tako na Visoke temperature, zabeležene leta 2022, 41 mednarodni (WMO, 2006, 2009, 2012) kot so dodatno poslabšale sušne razmere in nacionalni ravni (Mariani idr., 2018) običajno razpoložljivost vodnih virov tudi zaradi visoke uporablja za kvantifikacijo primanjkljaja ali evapotranspiracije. Da bi upoštevali tudi ta presežka padavin v določenem časovnem vidik pri oceni suše, je koristno izračunati obdobju glede na normalne oziroma standardizirani padavinski evapotranspiracijski pričakovane vrednosti. Pozitivne vrednosti indeks (SPEI, Vicente-Serrano idr., 2010; kažejo na presežek padavin, torej na vlažne Beguerìa idr., 2014), ki kot relevantno razmere oziroma stopnjo moče, negativne hidrološko spremenljivko upošteva razliko vrednosti pa na primanjkljaj padavin oziroma med padavinami in potencialno ali referenčno na stopnjo intenzitete suše. Za izračun SPI evapotranspiracijo. so potrebni zelo dolgi časovni nizi (vsaj 30 let zaporednih podatkov): klimatološki Podrobnejša prostorska analiza suše je podatki, zbrani v daljšem časovnem obdobju, ponazorjena na Sliki 4, ki prikazuje karto SPI zagotavljajo večjo statistično zanesljivost in SPEI za 12 mesecev leta 2022, ter na kazalnika in s tem manjšo negotovost pri Sliki 5, na kateri so karte SPI za 3 mesece, in oceni jakosti suše ali presežka vode. Poleg sicer glede na štiri meteorološke letne čase leta tega normalizacija, kot osnova tega indeksa, 2022: zima (od decembra 2021 do februarja omogoča enako predstavitev in prikaz območij 2022), pomlad (od marca do maja 2022), z različnimi vrednostmi klimatoloških poletje (od junija do avgusta 2022), jesen (od parametrov na istem zemljevidu. septembra do novembra 2022). Vrednosti indeksa suše SPI (Slika 4a) kažejo, da so bila Dlje trajajoče raziskave ISPRA (Instituto zaradi ekstremne suše (SPI ≤ –2,0) in hude Superiore per la Protezione e la Ricerca suše (–2,0 < SPI ≤ –1,5) najbolj prizadeta hidrografska okrožja reke Pad in vzhodnih Alp v severni Italiji, sledijo jim porečja nekaterih rek 4 Posledice suše na ekosisteme običajno niso finančno vrednotene, v hidrografskih okrožjih severnih in srednjih zato se ne upoštevajo pri ocenah izgub. Apeninov. Zmerna suša (–1,5 < SPI ≤ –1,0) 5 Glede na naraščajoči vpliv suše na vseevropski ravni je Evropska je prizadela različna območja Italije tako na komisija začela intenzivno delovati na področju raziskav severu kot na jugu države. Analiza indeksa in politike z namenom blažitve njenih posledic, in sicer z ustanovitvijo delovne skupine za pomanjkanje vode in suše znotraj na letni časovni skali SPEI (Slika 4b) kaže programiranja 2022–2024 Skupne izvedbene strategije za izvajanje povečanje območij, prizadetih zaradi različno Okvirne direktive o vodah in povezanih direktiv. Cilj Komisije je doseči boljše razumevanje vplivov in tveganj suše ter pomanjkanja intenzivne suše, od zmerne do ekstremne, vode v Evropi ter boljšo ozaveščenost o naraščajočem tveganju za zaradi povečane evapotranspiracije. Na sezonski suše zaradi podnebnih sprememb, tudi z izmenjavo dobrih praks med državami članicami in usklajevanjem pri upravljanju izrednih ravni karte SPI kažejo na eni strani vztrajanje razmer. ekstremne in hude suše v severni Italiji v letu GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Standardizirani padavinski indeks (SPi) za leto 2022 Standardizirani padavinski in evapotranspiracijski indeks (SPei) za leto 2022 42 (a) (b) Slika 4: kazalniki suše za 12 mesecev do decembra 2022, z referenčnim obdobjem 1952–2022: (a) SPi; (b) SPei Vir: Obdelava ISPRA na podlagi podatkov deželnih hidrometeoroloških uradov in avtonomnih pokrajin ter zgodovinskih podatkov nekdanje Nacionalne hidrografske in oceanografske službe. 2022, zlasti pozimi in spomladi (Slika 5a,b), Stalni opazovalni urad rabe na drugi strani pa na časovno omejeno stanje ekstremne in hude suše, v osrednji Italiji zlasti vodnih virov spomladi (Slika 5b) in v južni Italiji v zimsko- Suša in iz nje izhajajoče težave pri upravljanju spomladanskem času (Slika 5a,b). vodnih virov so bile predmet stalnega spremljanja Dlje trajajoča suša, povezana z visokimi in analiz s strani območnih Stalnih opazovalnih temperaturami, je povzročila močno zmanjšanje uradov za rabo vode (OPUI). Uradi so bili naravne razpoložljivosti vodnih virov. Na ustanovljeni s posebnimi protokoli o nameri nacionalni ravni je bila leta 2022 ocenjena letna od leta 2016 dalje v okviru Okvirne direktive razpoložljivost vode 221,7 mm (ali približno o vodah 2000/60/ES (gre za ukrep Načrta 67 km3), kar predstavlja zgodovinski minimum upravljanja z vodami), z namenom podpore od leta 1951 do danes. Ta vrednost kaže na integriranega upravljanja z vodami na ravni zmanjšanje za približno 50 % glede na ocenjeno hidrografskih okrožij in zagotavljanja smernic letno povprečno razpoložljivost vodnih virov za regulacijo črpanja, rabe vode in morebitnih 441,9 mm (ali približno 134 km3) za kompenzacij, še posebej ob dogodkih suše in/ali tridesetletno klimatološko obdobje 1991–2020. pomanjkanja vode. Sedem stalnih opazovalnih Zadnja ocena že predstavlja zmanjšanje za uradov, po en za vsako hidrografsko okrožje, približno 20 % glede na zgodovinsko referenčno je spremljalo stanje prek hidrometeoroloških vrednost 550 mm (približno 166 km3) za podatkov in uradnih podatkov o vodnih virih, ki tridesetletno obdobje 1921–1950, ocenjeno na so jih posredovale dežele, podatkov upravljavcev Nacionalni konferenci o vodah, ki je potekala od velikih jezer in umetnih zadrževalnikov, decembra 1968 do julija 1971. elementov, ki so jih zagotovili uporabniki, ter GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Standardizirani padavinski indeks (SPi) za obdobje Standardizirani padavinski indeks (SPi) za obdobje dec–jan–feb 2022 mar–apr–maj 2022 43 (a) (b) Standardizirani padavinski indeks (SPi) za obdobje Standardizirani padavinski indeks (SPi) za obdobje jun–jul–avg 2022 sep–okt–nov 2022 (c) (d) Slika 5: Sezonski indeksi suše SPi za obdobje 3 mesecev v letu 2022 glede na povprečje 1952–2022: (a) zima, od decembra 2021 do februarja 2022; (b) pomlad, od marca do maja 2022; (c) poletje, od junija do avgusta 2022; (d) jesen, od septembra do novembra 2022 Vir: Obdelave ISPRA na podlagi podatkov deželnih hidrometeoroloških uradov in avtonomnih pokrajin ter zgodovinskih podatkov bivše Nacionalne hidrografsko-oceanografske službe . GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja 44 resna ogroženost resna ogroženost srednja ogroženost srednja ogroženost nizka ogroženost nizka ogroženost normalno stanje normalno stanje (a) (b) Slika 6: intenziteta suše na državni ravni: (a) stanje avgusta 2022; (b) stanje decembra 2022 Vir: Obdelave ISPRA na podlagi podatkov opazovalnih uradov o rabi vode informacij sistematično zajetih kazalnikov. Na suše je bila zabeležena tudi v osrednjem in podlagi teh informacij so OPUI določili stopnjo srednje severnem delu države, prizadete so bile intenzitete suše in ukrepe, ki jih je bilo potrebno tudi dežele v hidrografskih okrožjih severnih sprejeti, pri tem pa so tudi bolj načrtno in Apeninov in srednjih Apeninov, medtem ko je sistematično spremljali upravljanje voda v skladu bila na jugu Italije, na Siciliji in Sardiniji stopnja z ugotovljeno stopnjo jakost suše. Nedavno je intenzitete normalna ali nizka (Slika 6a). bila z aktom zakonodajalca, tj. Zakonom št. 39/2023, ki določa »Nujne ukrepe za boj proti Zaradi dlje trajajoče suše in okrnjene pomanjkanju vode in krepitev ter prilagoditev razpoložljivosti vodnih virov, ki niso zadoščali vodne infrastrukture« (Ur. list št. 88 z dne 14. za pokrivanje različnih potreb, je vlada v večini 4. 2023 s spremembami v Zakonu št. 68/2023, dežel osrednje in severne Italije razglasila izredno Ur. list št. 136 z dne 13. 6. 2023), vzpostavljena stanje (Duro idr., 2023). Razmere so se nekoliko mreža opazovalnih uradov pri območnih vodnih izboljšale šele oktobra, ko je bila v večini območij upravah. osrednje in severne Italije intenziteta suše ponovno na srednji stopnji. Tako stanje je ostalo Konec junija in v začetku julija 2022 je bila praktično nespremenjeno do konca leta (Slika 6b). intenziteta suše visoka v deželah severne Italije, ki spadajo v hidrografsko okrožje reke Pad in Poudariti je treba, da je izboljšanje razmer, vzhodnih Alp, in srednja v deželah osrednje zabeleženo oktobra 2022, v veliki meri posledica Italije. Razmere so se na nacionalni ravni zmanjšanih potreb po vodi za namakanje in pitni še poslabšale avgusta: visoka stopnja intenzitete vodi, kar je značilno za konec poletne sezone. GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja Količina padavin konec poletja ter v jesenskih - Julijska krajina, Toskana, Umbrija, Marke, in zimskih mesecih je bila namreč nižja od Lacij, za interventne ukrepe je bilo namenjenih dolgoletnih povprečij. To je potrdilo nujnost približno 56 milijonov evrov (Preglednica 1). stalnega monitoringa hidroloških razmer s strani OPUI. Glede na trajanje sušnega obdobja v osrednjem in severnem delu države je bilo z odlokom vlade Dejavnosti, izvedene leta 2022, so bile ključnega z dne 28. 12. 2023 podaljšano izredno stanje pomena za boljše razumevanje razvoja vodne za obdobje 12 mesecev v deželah Piemont, krize, identifikacijo prizadetih območij, težav, Lombardija, Emilija - Romanja, Benečija, povezanih z različnimi odjemalci vode (pitna Furlanija - Julijska krajina, Umbrija, Lacij, voda, namakanje, proizvodnja električne energije Toskana in Ligurija, z razširitvijo na deželo itd.), sprejetih ukrepov za boj proti pomanjkanju Marke. Temu odloku je sledil sklep poveljnika vode in suši itd. Sodelovanje na sestankih Civilne zaščite št. 970 z dne 28. februarja 2023, s predstavnikov državnih in deželnih uprav ter katerim so bili pooblaščeni komisarji pozvani, da predstavnikov glavnih uporabnikov, konzorcijev pregledajo dodatne ukrepe, navedene v točkah za melioracijo, raziskovalnih institucij in a) in b) 25. člena državnega zakona št. 1/2018 drugih je omogočilo izčrpen in poglobljen ter nujne interventne ukrepe, opredeljene v točki pregled razvoja podnebnih elementov in d) istega 25. člena. kazalnikov razpoložljivosti vode ter sprejemanje Aktivna udeležba na sestankih opazovalnih učinkovitejših odločitev. uradov se umešča v dejavnosti sistematičnega monitoringa razvoja vremenskih in podnebnih razmer ter razpoložljivosti vodnih virov na interventni ukrepi za boj proti različnih območjih, ki ga je Civilna zaščita izvedla krizi v tesnem sodelovanju z deželami, avtonomnimi 45 pokrajinami, ministrstvi in nacionalnimi Leta 2022 je vodna kriza postopoma zajela skoraj raziskovalnimi ustanovami. Da bi prispevala vse dežele osrednje in severne Italije: izredno k pripravi scenarijev razpoložljivosti vode, je stanje so razglasili v deželah Piemont, Ligurija, Civilna zaščita zagotovila uporabne informacije Lombardija, Emilija - Romanja, Benečija, Furlanija o srednjeročnih in dolgoročnih vremensko- Preglednica 1: Seznam izjav o izrednih razmerah in odredb Civilne zaščite, izdanih za obvladovanje vodne krize leta 2022 Dežela Datum sklepa vlade odredba poveljnika Dodeljena sredstva Civilne zaščite (milj €) Piemont 04/07/2022 906, 21/07/2022 7.6 lombardija 04/07/2022 906, 21/07/2022 9.0 Emilija - Romanja 04/07/2022 906, 21/07/2022 10.9 Benečija 04/07/2022 906, 21/07/2022 4.8 Furlanija - Julijska krajina 04/07/2022 906, 21/07/2022 4.2 Umbrija 14/07/2022 909, 28/07/2022 2.8 lacij 04/08/2022, 01/09/2022 916, 26/08/2022 5.8 ligurija 01/09/2022 920, 14/09/2022 5.7 Toskana 01/09/2022 920, 14/09/2022 4.3 Marke 28/12/2022 961, 25/01/2023 0.965 Skupaj 56.065 GeoGrafija v šoli | 2/2024 širimo obzorja podnebnih napovedih. Ti podatki so rezultat Ukrepi Civilne zaščite med razglasitvijo strnitve dejavnosti, izvedenih v okviru Tehnične izrednega stanja, ki so bili nujni za proaktivno skupine za mesečne in sezonske napovedi, ki jo upravljanje z vodnimi viri, so znatno omilili Civilna zaščita koordinira že od vodne krize leta težave ljudi, še posebej pri oskrbi s pitno vodo. 2007 (Delli Passeri in Campione, 2021). Pomembni so bili zlasti tisti deli načrta Civilne zaščite, ki so predvideli kratkoročne ukrepe, Pomembno je poudariti, da so informacije in kot so na primer uporaba avtocistern za prevoz podatki o razpoložljivosti vode med delovanjem vode in oskrbo rezervoarjev, vzpostavitev opazovalnih uradov potrebni za oceno trenutne mest za distribucijo vode, ki so oskrbovana z stopnje intenzitete suše in za podporo tehničnim avtocisternami, gradnja začasnih rezervoarjev in preiskavam, ki jih pripravlja Civilna zaščita v zbiralnikov, postavitev črpalk, aktivacija novih skladu z direktivo predsednika vlade z dne virov, postavitev začasnih cevovodov za krepitev 26. 10. 2012. Navedene izvedbene dejavnosti so oskrbnih in distribucijskih omrežij, povezovanje nujne v postopku razglasitve izrednih razmer s obstoječih vodovodnih omrežij, gradnja novih strani vlade. vrtin ali poglabljanje obstoječih itd. Digitalna bralnica ZRSŠ Trajnostni razvoj https://www.zrss.si/digitalna-bralnica/trajnostni-razvoj/ iz prakse vloga in naloge mentorja učencu pri pripravi raziskovalne naloge na primeru raziskovanja Branka Roškar geografskih potencialov OŠ Radlje ob Dravi branka.roskar@osradlje.si COBISS: 1.04 za energetsko samooskrbo https://doi.org/10.59132/ geo/2024/2/47-59 domačega kraja Mentors‘ role and responsibilities in Preparing research Project on Geographical Potentials for Hometown energy Self-Sufficiency 47 izvleček Abstract raziskovalne naloge lahko osnovnošolcem research assignments can be a vital predstavljajo pomembno nadgradnjo opportunity for primary school students že usvojenega znanja, hkrati pa jim to improve their existing knowledge while njihova priprava omogoča razvijanje also developing curiosity, critical thinking, radovednosti, kritičnega mišljenja, jih and research skills that will benefit them navaja na raziskovalno delo, kar jim in their future schooling. this article koristi pri nadaljnjem šolanju. v članku so describes the preparation and findings predstavljeni potek priprave in rezultati of an eighth-grade student‘s research raziskovalne naloge osmošolca na temo assignment on identifying geographical ugotavljanja geografskih potencialov za potentials for energy self-sufficiency in energetsko samooskrbo domačega kraja. his hometown. the mentor‘s role and izpostavljene so vloga in naloge mentorja responsibilities in effectively advising and pri uspešnem vodenju in podpori učenca v supporting the student throughout the celotnem postopku priprave raziskovalne research paper preparation process are naloge. stressed. Ključne besede: geografija, raziskovalna Keywords: geography, research assignment, naloga, Ribnica na Pohorju, geografski Ribnica na Pohorju, geographical potentials, potenciali, energetska samooskrba energy self-sufficiency GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse 1 Uvod analize in sinteze informacij ter reševanja problemov. Učenec se uči, kako pisno in ustno Eden izmed načinov poglabljanja in nadgradnje predstaviti svoje ideje in ugotovitve. Te veščine znanja, ki ga učenci pridobijo med poukom, mu zelo koristijo v nadaljnjem izobraževanju je tudi raziskovalno delo. Gre za način in v kasnejšem poklicnem življenju. Učenec učenja, kjer učenec dobi dokaz, da je v šoli skozi praktično delo, kot so terensko delo, pridobljeno znanje uporabno, hkrati pa je eksperimenti, opazovanje, anketiranje, lahko novo usvajanje znanja z raziskovanjem spozna, kako lahko teorijo uporabi v praksi. tudi zabavno. Cilj raziskovalnega dela je, da Ta pristop ne le utrjuje učno snov, ampak tudi učenec oz. mladi raziskovalec dela v skladu Cilj raziskovalnega spodbuja ustvarjalnost in inovativnost. Nauči s svojimi sposobnostmi, mentor pa ga pri dela je, da se, kako pristopiti k problemu na edinstven in delu podpira, usmerja in vodi, hkrati pa učenec oz. mladi inovativen način (Belšak, 2018). raziskovalec dela spodbuja njegovo radovednost in kreativnost. Z raziskovanjem konkretnih primerov se Vsekakor je potrebno učencu predstaviti, da v skladu s svojimi učenec nauči povezovanja različnega znanja, zgolj povzemanje že zapisanih ugotovljenih sposobnostmi, hkrati pa zna pridobljene informacije kritično dejstev in teoretičnega znanja privede do mentor pa ga pri delu ovrednotiti. Ti procesi ne le bogatijo učenčevo seminarske naloge. Raziskovalna naloga pa se podpira, usmerja razumevanje določene teme, temveč mu tudi od slednje razlikuje po tem, da je učenec kritičen in vodi, hkrati pa spodbuja njegovo pomagajo razvijati samostojnost, odgovornost in do dobljenih rezultatov in jih samostojno radovednost in ustvarjalnost. komentira in vrednoti. Vsekakor mora biti pri kreativnost. raziskovalnem delu v ospredju njegova uporabna vrednost. Zato je najbolje, da obravnava teme 2 Zakaj raziskovalno delo? iz lokalnega okolja in hkrati sodeluje z lokalno skupnostjo in gospodarstvom. Tako lahko 48 V učnem načrtu za geografijo so za tretje učenčevi rezultati in sklepi konkretno pomagajo vzgojno-izobraževalno obdobje zapisani pri sooblikovanju skupnosti, v kateri živi, naj bo standardi znanja, ki spodbujajo raziskovanje. to na socialnem, okoljskem, gospodarskem ali Med drugim je zapisano, da učenec samostojno kakšnem drugem področju. geografsko raziskuje na različnih ravneh, izpostavljeno je predvsem raziskovanje v domači pokrajini ali na območju Slovenije. 3 Vloga in naloge mentorja Poleg tega učni načrt predvideva, da zna učenec argumentirati razloge za svoja opazovanja in Večkrat se pričakuje, da se bodo za raziskovalno ve, kako se uriti v vrednotenju pokrajinskih delo odločali predvsem nadarjeni učenci. značilnosti in v kritičnem razmišljanju. Pri Izkazalo pa se je, da so pri raziskovalnem delu tem naj učenec uporablja preproste geografske izjemno uspešni tudi učenci s povprečnim metode raziskovalnega dela in izdela terensko znanjem in razvitimi sposobnostmi, ki imajo raziskovano nalogo ali poročilo. Izpostavljena zanimanje za raziskovanje in so za tovrstno delo je tudi geografska interdisciplinarnost, da primerno motivirani. Tudi njim je treba dati poveže znanje, veščine in vrednote različnih priložnost. predmetnih področij in tako celostno obravnava aktualna vprašanja in probleme (Učni načrt, Učitelj mentor ima pomembno vlogo pri 2011). uspešnosti raziskovalne naloge, saj učenca vodi raziskovalno delo skozi celoten postopek priprave raziskovalne učencu pomaga Vsak učenec ima v sebi željo po raziskovanju. Če naloge in mu pomaga pri razvijanju veščin, kot so razviti visok spekter se ta želja ujema z zanimanjem in opazovanjem raziskovanje, kritično razmišljanje, organizacija veščin: informacijsko okolja, v katerem se učenec giblje, ga lahko dela in komunikacija. pismenost, postopoma spodbudimo k raziskovalnemu sposobnost analize delu. Z raziskovalnim delom se namreč učenci Učenca/učencu: in sinteze informacij počasi uvajajo v znanost, ki se tudi na tak način • usmerja pri izbiri teme in metod dela, da ter reševanja popularizira. Prav tako se skozi raziskovanje naloga ni pretežka ali prelahka glede na problemov. Učenec odkrivajo učenčevi talenti (Belšak, 2018). njegovo starost, znanje in razumevanje; se uči, kako pisno Skozi raziskovanje se pri učencu spodbujata in ustno predstaviti kreativnost in razmišljanje izven okvirjev. • pomaga pri oblikovanju raziskovalnega svoje ideje in Dobro pripravljena raziskovalna naloga, ki vprašanja, ki naj bo jasno, usmerjeno in se ga ugotovitve. temelji na individualnem pristopu, daje učencu da raziskovati; potrditev in samozavest. Raziskovalno delo • vodi pri iskanju virov, da so le-ti zanesljivi učencu pomaga razviti tudi visok spekter ter da zna razlikovati med zanesljivimi in veščin: informacijsko pismenost, sposobnost nezanesljivimi viri; GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse • pomaga zbrati, analizirati in razumeti podatke 5 Primer priprave in rezultati Večkrat se pričakuje, ter mu svetuje, kako izvesti posamezne raziskovalne naloge da se bodo za poskuse; raziskovalno delo • spodbuja h kritičnemu razmišljanju o Raziskovalno nalogo Geografski potenciali za odločali predvsem informacijah in rezultatih, do katerih pride energetsko samooskrbo Ribnice na Pohorju nadarjeni učenci. med raziskovanjem; je učenec 8. razreda napisal v šolskem letu izkazalo pa se je, da • pomaga pri strukturiranju raziskovalne 2022/23. Naloga je nastala v medpredmetnem so pri raziskovalnem naloge, mu pomaga razvijati pisne veščine, kot sodelovanju učitelja geografije in fizike. delu izjemno uspešni tudi učenci so analiza podatkov, argumentiranje …; Raziskovalno vprašanje, ki si ga je učenec s povprečnim • poda sprotno povratno informacijo med postavil, je bilo: »Ali je v vasi Ribnica na Pohorju znanjem in razvitimi samim delom, tako da lahko ob morebitnih dovolj alternativnih virov, ki bi vasi omogočali toliko sposobnostmi, ki napakah učenec delo izboljša; električne energije, kot je vas porabi?« (Roškar, imajo zanimanje • spodbuja in motivira, da kolikor se da 2023). za raziskovanje in samostojno opravlja raziskovalno delo in se so za tovrstno delo Vloga in naloga obeh mentorjev sta pripravi na njeno predstavitev in zagovor primerno motivirani. bili usmerjanje in motiviranje učenca ter (Draksler, 2018). nudenje podpore in pomoči pri razumevanju Vsekakor pa je mentor tisti, ki oceni, koliko in posameznih specifičnih znanj. Učenec, ki kakšno podporo in vodenje potrebuje učenec se odloči za raziskovalno delo, potrebuje še glede na njegove interese in sposobnosti, ter da dodatno, razširjeno razlago specifičnih znanj, učencu tudi povratno informacijo. ki jih ne najdemo v učnih načrtih. Ne moremo pričakovati, da bo učenec popolnoma sam raziskal in razumel znanja, ki so specifična 4 Kaj naredi raziskovalno nalogo ali pa se spoznavajo na nekoliko višji 49 odlično? stopnji izobraževanja. Šele ko se učenec loti raziskovalnega dela, dejansko vidi, da je znanje Vsak učenec želi, da je njegova raziskovalna univerzalno. Mentor ga mora pripraviti, da naj naloga opravljena zelo dobro. Naloga mentorja je, bo pri izdelavi raziskovalne naloge fleksibilen. Ko da je pri učenčevem delu pozoren na naslednje: bo učenec združil različna znanja, npr. geografije, biologije, fizike, matematike …, bo dobil bolj • hipoteze so jasne in dobro oblikovane, naj jih celostno razumevanje določenega problema. ne bo preveč, tri so povsem dovolj; Hkrati pa se bo učil reševati kompleksnejše • raziskovanje literature in virov je dovolj probleme in bo razvijal ustvarjalno razmišljanje. poglobljeno; literatura in viri so pravilno Pomemben dejavnik uspešnosti raziskovanja je citirani; izbira ustrezne teme naloge, saj mora • uporabljene metode dela so izbrane le-ta učenca zanimati. Učenca je k raziskovanju premišljeno, da lahko zagotavljajo zanesljivost vodilo dejstvo, da so v njegovi vasi pozimi in veljavnost zbranih podatkov; večkrat brez električne energije. Za to so krivi • rezultati so dobro analizirani, s tem učenec potrgani električni vodi zaradi velike količine pokaže, da razume raziskovalne probleme in je snega ali močnega vetra. Temo naloge je moral hkrati sposoben kritičnega mišljenja; zastaviti dovolj specifično oz. dovolj ozko, da • raziskovana tema je originalna, inovativna in se ni izgubil v poplavi različnih informacij, prinaša nova spoznanja, ideje in rešitve; hkrati pa je morala biti dovolj široka, da je našel potrebne informacije za dokazovanje • naloga je praktično uporabna in prispeva k postavljenih hipotez. reševanju konkretnih pojavov ali problemov v lokalnem ali širšem okolju ali drugačne Ko se je učenec odločil, da bo opravil poglede na že obstoječe rešitve; raziskovalno nalogo na določeno temo, je • besedilo raziskovalne naloge je zapisano jasno moral določiti področje raziskovanja. Lahko in logično strukturirano; bi izbrano temo raziskoval z ekonomskega, fizikalnega, ekološkega … vidika. Odločil se • naloga je estetsko urejena in sledi predpisanim je za geografijo. Mentor je pri odločitvi in smernicam. željah raziskovanja svetoval, katero področje Seveda pa je potrebno pri raziskovalni nalogi je primernejše. Naslednji korak je bil postaviti upoštevati starost in stopnjo razvoja učenca, raziskovalno vprašanje. To je osnovno vodilo, pri čemer se posebna pozornost namenja ki usmerja učenčevo raziskovanje. Običajno ga spodbujanju zanimanja za raziskovanje in učenje raziskovalno vprašanje vodi k iskanju informacij (Belšak, 2018). in podatkov. GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse Pri geografiji Npr. »Kateri so tisti geografski potenciali, ki bi v se najpogosteje okolici Ribnice lahko zagotovili dovolj električne Dobro je, da učenec med raziskovanjem pojavljajo energije, da bi bila vas samooskrbna?« (Roškar, vodi dnevnik raziskovanja in si vanj raziskovalna 2023). Pri geografiji se najpogosteje pojavljajo zapisuje, kaj in kje je pridobil posamezne vprašanja, ki raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na informacije in rezultate. se nanašajo na neposredno okolico kraja bivanja oziroma neposredno okolico šolanja, lahko zajame tudi občino bivanja Pred konkretnim raziskovanjem je kraja bivanja oziroma oziroma šolanja. Vsekakor je priporočeno, potrebno narediti časovni okvir, da se šolanja, lahko da se prostorsko omeji. Biti moramo pozorni raziskovanje ne zavleče oz. da ne zamudimo zajame tudi občino (tudi kasneje pri hipotezah), da je raziskovanje določenih rokov. bivanja oziroma smiselno in preverljivo (Belšak, 2018). šolanja. Vsekakor je priporočeno, Ko je učenec okvirno opredelil problem, je da se prostorsko raziskal, ali je bilo na to temo že kje, kdaj, kaj razdeliti na manjše dele. Delovno kazalo je omeji. Biti moramo raziskano, zapisano. Poiskal je podobne primere, fleksibilno in se skozi raziskovanje in pisanje pozorni (tudi kasneje raziskal literaturo, vire na spletu, ki so se spreminja. Na koncu se oblikuje kazalo, ki se ga pri hipotezah), da ukvarjali z zastavljeno problematiko. Njegova vključi na začetek raziskovalne naloge. je raziskovanje naloga je bila, da te informacije zbere, prebere, smiselno in izlušči tiste, ki so za njegov konkreten primer Učenec je zapisal cilje in namene dela, preverljivo. aktualne, in seveda, predvsem na spletu, preveri torej je opredelil, kaj je želel v nalogi doseči. verodostojnost informacij. Pogosto se zgodi, da Zapisal je, da »želimo preveriti, ali je v Ribnici so informacije napačne ali nepopolne. Na podlagi dovolj vetra, sonca, vode v potokih in lesa, ki bi teh informacij se je odločil, ali je raziskovanje na bil na voljo za lesno biomaso, da bi z njimi lahko zastavljeno temo smiselno ali ne. pridobili toliko električne energije, kot je v Ribnici 50 porabimo. Z anketo želimo preveriti, kakšne Za lažjo organizacijo dela si je učenec pripravil načine ogrevanja uporabljajo krajani in kaj so delovno kazalo. To pomeni, da je zapisal njihovi glavni energenti. Zanima nas tudi njihovo osnovno strukturo raziskovalne naloge. To je mnenje o obnovljivih virih. Z raziskovanjem želimo predhodno kazalo, ki služi kot načrt ali osnova prispevati k ozaveščanju krajanov in vseh, ki o za raziskavo. Pomagalo mu je organizirati tem lahko odločajo. Želimo spodbuditi pogovor misli, določiti glavne tematske sklope in nalogo o možnostih za izkoriščanje obnovljivih virov in Slika 1: izsek iz učenčevega dnevnika raziskovanja: zapis podatkov sončne elektrarne (levo) in idejna vprašanja za lastnika sončne elektrarne (desno) Foto: Branka Roškar, 2023 GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse koliko so nam na voljo« (Roškar, 2023). Torej poiskati rešitev, da bi bila vas kljub pogostim izpadom električne energije preskrbljena z elektriko. Nato je skupaj z mentorjem predvidel metode dela, s katerimi bo prišel do rezultatov. Učenec je na terenu opazoval pokrajino, tloris naselja in kartiral. Analiziral je tudi podatke vremenske postaje Sencor SWS12500. V veliko pomoč je bila npr. spletna stran Global solar Atlas. Pri analizi anketnih vprašalnikov je uporabil orodji Microsoft Excel in Orange. Sledilo je raziskovanje virov in literature. Pregledati je bilo potrebno obstoječo literaturo in druge vire, ki že obravnavajo enako ali podobno temo. Že opravljene raziskave so učencu pomagale pri raziskovanju tudi tako, da je videl, kje so bile v raziskovanju pomanjkljivosti, in se jim je lahko sam pri svojem delu izognil. Raziskovanje je pretežno obsegalo iskanje informacij na spletu. V tem delu je bil v pomoč tudi mentor. Ob množici informacij, ki obstajajo, je učenca usmerjal in mu svetoval, kaj in kje naj raziskuje. Seveda je podpora Slika 3: Učenec med 51 odvisna od starosti in sposobnosti učenca. Učenec pogovorom z lastnikom ene izmed sončnih je med iskanjem ustreznih virov vodil raziskovalni elektrarn. dnevnik, kamor je zapisoval svoje ugotovitve. V Foto: Branka Roškar, tem primeru je bil ta v elektronski obliki in na 2023 njegovi podlagi je kasneje nastal tudi teoretični del raziskovalne naloge. Mentor je moral učenca pri raziskovanju virov večkrat opozoriti, da naj bo pozoren na verodostojnost podatkov in informacij. Opozoriti ga je bilo potrebno tudi na pravilno citiranje uporabljenih virov med besedilom. Vso uporabljeno literaturo in vire je v zadnjem poglavju tudi navedel po predpisanih standardih, ki mu jih je predhodno predstavil mentor. Učenec je v teoretičnem delu predstavil osnovne naravno- in družbenogeografske značilnosti obravnavanega območja. Poleg spletnega raziskovanja je ta del vključeval tudi pridobivanje informacij na terenu. Med vaščani je opravil anketo in obiskal 65 hiš. V anketiranju je sodelovalo 40 krajanov, ostali pa obravnavano območje obsega strnjeni del naselja Ribnica (Slika 2) in zavzema 162 niso želeli sodelovati, kar je učenca negativno objektov: presenetilo, saj je pričakoval, glede na aktualnost • 87 stanovanjskih hiš, od tega: problematike, večje zanimanje. Intervjuval je • 5 nenaseljenih, župana občine, lastnika sončne elektrarne, • 8 občasno naseljenih (počitniške hiše), nadzornega monterja službe za vzdrževanje • 4 večstanovanjske hiše, Elektra Maribor. Kontaktiral je tudi Zavod • 3 gostinske objekte, za kulturno dediščino Maribor. Pogovore je, • 10 apartmajskih hiš, kolikor je bilo to mogoče, izvedel v živo, ostale • 5 javnih zgradb (občinska zgradba s pošto in zdravstvenim domom, gasilski je opravil preko elektronske pošte. Učenec je pri dom, knjižnica, šola, cerkev), neposrednih stikih z ljudmi dobil še dodatno • 53 hlevov, skednjev, garaž, delavnic in drugih gospodarskih poslopij. motivacijo za delo, saj je videl, da so mu bili tuji ljudje pripravljeni pomagati in jih je tema Slika 4: Primer omejitve in analize raziskovalnega zanimala. območja (roškar, 2023). GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse Povprečna hitrost vetra na obravnavanem območju V teoretičnem delu se je učenec poglobil v (v vasi ribnica na Pohorju) 10 m nad tlemi je od 0 do prednosti in slabosti posameznih alternativnih 1 m/s in 50 m nad tlemi od 1 do 2 m/s. Hitrost vetra se energetskih virov, ki so na obravnavanem na vrhu Pohorja zaradi izpostavljenosti površja poveča. tako doseže povprečna hitrost na Jezerskem vrhu 10 m območju na voljo. Na podlagi podatkov iz nad tlemi od 4 do 5 m/s, 50 m nad tlemi pa je od 5 do anketnega vprašalnika je ugotovil razmerje med 6 m/s (Slika 8). Hitrost vetra se z višino povečuje, saj na načini ogrevanja, glavnim energentom in vrsto hitrost vpliva hrapavost površja (poseljenost, gozdnatost, stanovanjskega objekta, pri čemer je uporabil razgibanost reliefa). spletno orodje Orange. V raziskovalnem delu, ki je hkrati tudi osrednji del raziskovalne naloge, je učenec na osnovi pridobljenega širšega znanja postavil hipoteze, ki jih je želel preveriti. Hipoteza je konkretna izjava, ki predpostavlja neko domnevo oziroma odgovor na raziskovalno vprašanje, ki temelji na predhodnem znanju. To je izjava, ki jo s pomočjo različnih metod ter z zbiranjem in analizo podatkov potrdimo ali ovržemo. Raziskovalno vprašanje je torej neka izhodiščna točka, ki učenca vodi k raziskovanju in iskanju informacij, medtem ko je hipoteza konkretna izjava, ki se nanaša na temo raziskovanja in jo lahko preveri (Belšak, 2018). Ob raziskovanju si je moral učenec sproti 52 zapisovati delne rezultate ali ugotovitve, kar mu je kasneje pomagalo pri pisanju naloge. Hipotez naj ne bo preveč, tri so povsem dovolj. Učenec je imel nekaj težav pri formuliranju Slika 5: Primer uporabe spletnih aplikacij za primerjavo hipotez, ki bi bile dovolj natančne in preverljive. hitrosti vetra na obravnavanem območju in v evropi Mentor mora učenca pri tem voditi in mu dajati (roškar, 2023). ustrezno povratno informacijo. enodružinska hiša sekanci kmečka hiša večstanovanjska hiša/blok peleti kurilno olje elektrika drva ir paneli centralna peč toplotna črpalka način ogrevanja? Slika 6: Uporaba spletnega orodja orange za primerjavo več elementov (roškar, 2023). kateri energetski vir uporabljate za ogrevanje? GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse 6 Primeri postavljenih hipotez in koraki do njihove potrditve oziroma zavrnitve hipoteza 1: V vasi je dovolj primernih streh za sončne elektrarne, kjer bi proizvedli toliko energije, da bi bila vas samooskrbna. Učenec je najprej ugotovil optimalne pogoje za najboljši izkoristek sončnih panelov. Te informacije je dobil iz preverjenih spletnih virov. Na podlagi usmerjenosti in kriterijev je na karti in po ogledu na terenu določil strehe objektov, ki so najprimernejše za sončne panele. Ustreznost je najprej določil na tiskani karti. Ko je izločil vse neprimerne strehe, je izračunal njihovo približno površino. Ker matematično znanje računanja površine streh, vidnih z ortofoto posnetka, in upoštevanja povprečnega naklona streh presega standarde znanja učenca v osnovni šoli, mu je mentor to snov dodatno razložil, da je lahko izračunal površino. V tem primeru je učenec dodatno nadgradil znanje 53 matematike. Izračunal je, da bi z izbranimi strehami lahko pokrili le 11 % celotne porabe električne energije v vasi, zato je hipotezo ovrgel. Pri tem je upošteval povprečne vrednosti letne proizvodnje električne energije ene izmed bližnjih sončnih elektrarn. Slika 7: Primer karte, levo – delovna verzija karte; desno – obkrožene ustrezne strehe za sončne elektrarne. karta je nastala na podlagi opazovanja in kartiranja na terenu (roškar, 2023). Vir podlage: PISO GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse hipoteza 2: Vetrno energijo bi lahko izkoriščali na vrhu Pohorja (Jezerski vrh), kjer bi zagotovili dovolj energije za samooskrbo vasi Ribnica, v vasi pa je vetra premalo za vetrne elektrarne. Učenec je najprej na spletu preveril pogoje Učenec je ugotovil, da je vrh Pohorja dovolj za postavitev vetrnih elektrarn. Hkrati se prevetren, da bi bila postavitev vetrnih je oprl na rezultate, ki jih je dala anketa elektrarn smiselna, a je hkrati to območje med krajani. Dobra polovica vprašanih zaščiteno, saj je del omrežja Natura 2000, se je namreč strinjala, da bi se v bližini zato se tam vetrne elektrarne v nobenem naselja lahko postavile vetrne elektrarne. primeru ne morejo postaviti. Vas je za Veliko vprašanih je tudi predlagalo, da bi jih postavitev premalo vetrovna, hkrati pa bi bile postavili na Jezerskem vrhu (vrh Pohorja). vetrnice preblizu naselja. Hipotezo je potrdil. Za potrditev hipoteze je učenec preveril dejanske vetrovne razmere v Ribnici na Učenec se je hipotetično poigral s številkami. Pohorju in na Jezerskem vrhu. V Ribnici Če bi na Jezerskem vrhu postavili 3 MW je uporabil podatke domače vremenske vetrnico, bi ta pri povprečni hitrosti vetra postaje sencor, ki je postavljena v vasi. Ker 5 do 6 m/s proizvedla 3-krat več električne na Jezerskem vrhu ni vremenske postaje, energije, kot je porabi vas. Za lažjo predstavo je uporabil podatke vremenske postaje na je ustvaril vizualno podobo, če bi vetrnice Rogli, saj gre za podobne reliefne razmere postavili tam, kjer so jih predlagali vprašani kot na Jezerskem vrhu. vaščani. 54 Na podlagi podatkov domače vremenske postaje je ugotovil, da je hitrost vetra v vasi prenizka oz. nestalna, da bi se postavitev vetrne elektrarne obrestovala. Slika 8: Pridobljene podatke je zbral v preglednico in z barvami označil mesece z ugodnimi/neugodnimi vetrovnimi razmerami za vetrne elektrarne (roškar, 2023). Vir: Rogla GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse Slika 9: vetrovna roža vremenske postaje v vasi ribnica na Pohorju (roškar, 2023). 55 Slika 10: Fotomontaža, kako si predstavlja avtor pogled na vas in vetrnice (roškar, 2023). Vir fotografije: Apartmajsko naselje Ribniško Pohorje GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse hipoteza 3: Zaradi velike gozdnatosti občine bi lahko z lesno biomaso energetsko oskrbeli in daljinsko ogrevali celotno vas. Občina Ribnica na Pohorju sodi med pet podatkov ugotovil, da bi bilo velika ovira najbolj gozdnatih občin v Sloveniji, zato bi pri izrabi lesa v tovrstne namene lastništvo lahko vso porabljeno energijo proizvedli gozdov, saj je 88 % gozdov v zasebni lasti. Da s pomočjo lesne biomase, hkrati pa bi je lahko vseeno preveril hipotezo, je odmislil zagotovili daljinsko ogrevanje za večje vse ovire, ki bi preprečevale izkoriščanje lesa, objekte (npr. osnovna šola, občinska stavba, in izračunal, koliko energije bi proizvedli z apartmajske hiše …). Tudi anketirani vaščani lesno biomaso, ki je na voljo. Hipotezo je so menili, da je lesna biomasa premalo potrdil. izkoriščena. Učenec je na podlagi pridobljenih Preglednica 1: Primer izračuna proizvodnje električne energije (roškar, 2023) v občini Ribnica na Pohorju je od 5.932 ha površine 4.822 ha gozda. Teoretični potencial lesne biomase je najvišji dovoljeni posek lesa. To je v našem primeru 20.921 m3/leto. A dejansko se letno v povprečju poseka 7.355 m3 lesa. Torej je dejanski razpoložljivi potencial seveda dosti nižji zaradi različnih dejavnikov, kot so način gospodarjenja z gozdom, oprema, ki jo imajo lastniki gozdov, 56 odkupne cene lesa na trgu … izračun: • največji možni posek: 20.921 m3/leto • realizacija največjega možnega poseka: 7.355 m3 • povprečna energetska vrednost 1 nm3 lesnih sekancev: 800 kWh • 1 nm3 (en nasuti kubični meter) = 0,4 m3 lesa (Mitraka) • letna poraba energije obravnavanega območja: 1.194.210 kWh = 1.194,21 MWh lesno biomaso lahko uporabljamo v različnih oblikah lesnega goriva. To so polena, cepanice, okroglice, sekanci, peleti, briketi, lesni ostanki. Da bi bila lesna biomasa najbolj izkoriščena, smo se odločili, da bi jo uporabili kot lesne sekance. Za izračun bomo uporabili podatek, ki nam pove, koliko lesa se v resnici največ poseka. To je 7.355 m3. Enota za sekance je nm3 (nasuti kubični meter). 1 nm3 sekancev je enako 0,4 m3 lesa. Torej iz 1 m3 lesa dobimo 2,5 nm3 sekancev. Ker imamo na voljo 7.355 m3 lesa, dobimo iz njega 18.387 nm3 sekancev. Ker je energetska vrednost 1 nm3 sekancev 800 kWh, dobimo iz 18.387 nm3 sekancev 14.709.600 kWh ali 14.709,6 MWh energije. 1 m3 lesa = 2,5 nm3 sekancev 7.355 m3 x 2,5 nm3 = 18.387 nm3 18.387 nm3 x 800 kWh = 14.709.600 kWh = 14.709,6 MWh v vasi na leto porabimo 1.194,21 MWh električne energije. lesni energetski potencial je 12-krat višji, kot je letna poraba energije. GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse Sledi poglavje z rezultati in razpravo. Morda je učenca voditi z jasnimi navodili ter z iskreno to za učence najtežji del raziskovalnega dela, saj povratno informacijo, kaj je dobro in kaj ne. Če jim običajno povzroča največ težav. Usmerjanje je bilo do sedaj delo bolj dinamično, zabavno, mentorja je tukaj zelo pomembno. Učenec raziskovalno, v tem delu raziskovanja motivacija učencu običajno pade. Tako je pomembno, da mora podatke, ki jih dobi ali z meritvami ali z ga mentor še dodatno pozitivno spodbuja in zbiranjem, analizirati, povezati in na njihovi motivira. podlagi izpeljati zaključke. Mentor mora 57 Slika 11: Del anketnega vprašalnika, ki je priložen v prilogi raziskovalne naloge (roškar, 2023). GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse Cilj raziskave naj ne bodo samo konkretni • boljša športna ponudba za domačine in rezultati preverjenih hipotez, ampak zapis turiste: plavalni bazen, bowling center, konkretnih rešitev problema, ki se je drsališče in steze za tek na smučeh pozimi, izpostavil v raziskovalnem vprašanju. ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti, Predlogi rešitev morajo biti realni, da lahko • financiranje nadstandardnih dejavnosti za konkretno služijo ali nakazujejo na določeno učence osnovne šole in vrtca. rešitev. A na koncu raziskovalne naloge je učenec V raziskovalni nalogi je učenec na podlagi ugotovil, da »samooskrba z električno energijo žal dobljenih rezultatov v zaključku podal ni mogoča, ker je električno omrežje v Ribnici na nekaj rešitev, ki bi pripomogle k izboljšanju Pohorju v preslabem stanju in ne bi preneslo takšne problematike lokalnega okolja. Ugotovil je, da bi obremenitve« (Roškar, 2023). bil najzanesljivejši energetski vir lesna biomasa, saj se lahko njena poraba nadzira, medtem ko V zadnjem delu naloge je učenec v skladu s je sončna energija bolj odvisna od vremenskih standardi navajanja virov v ločenem poglavju razmer. Najboljša rešitev pa bi bila kombinacija zapisal vse uporabljene vire in literaturo. več virov. Ugotovil je tudi, da je še neizkoriščen Med raziskovanjem je nastalo veliko tabel, vir toplota zemeljske skorje. Na podlagi grafikonov, zapisov intervjujev, primerov pridobljenih rezultatov je predlagal naslednje anketnih vprašalnikov in drugega gradiva, ki rešitve (Roškar, 2023): ga zaradi obsega nismo mogli vključiti v jedro • Postavitev hranilnikov energije, ki bi naloge, vseeno pa smo ga želeli predstaviti, saj zagotavljali energijo za javno razsvetljavo ali so pomemben sestavni del raziskovanja, zato polnjenje električnih avtomobilov in koles. smo ga zbrali v prilogi na koncu raziskovalne naloge. 58 • Višek od proizvedene energije bi kot skupnost oddajali v javno električno omrežje. Dobiček Raziskovalna naloga mora biti pred oddajo v od prodaje pa bi se namenil lokalni skupnosti: javnost tudi ustrezno slovnično pregledana. • dnevno delovanje pošte več ur na dan, To običajno naredi mentor ali zaprosi za pomoč • prisotnost zdravnika v vasi več kot dva učitelja slovenskega jezika na šoli. dneva v tednu, Cilj vsakega raziskovalnega dela so uporabni • izboljšanje cestne infrastrukture v vaškem rezultati, ki služijo skupnosti. Zato je prav, da jedru, se raziskovalna naloga javno predstavi. Javna Slika 12: Javna predstavitev raziskovalne naloge pred komisijo na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije Foto: Branka Roškar, 2023 GeoGrafija v šoli | 2/2024 iz prakse predstavitev naloge mora biti kratka, jasna 7 Sklep in jedrnata. Usmerjena mora biti na ključne ugotovitve. Kratkemu uvodu sledi predstavitev Raziskovalne naloge so bistvene za razvoj postavljenih hipotez in načinov preverjanja znanstvene pismenosti in radovednosti pri le-teh. Poudariti je treba ugotovitve, ki bi učencih. Učitelji mentorji imamo zelo pomembno lahko doprinesle k boljšemu razumevanju vlogo pri vodenju učencev skozi ta proces. Dobra družbeno- in naravnogeografskih pojavov v raziskovalna izkušnja in osnove raziskovalnega ožjem ali širšem okolju. Predstavitev traja do 10 razmišljanja v osnovni šoli lahko odpirajo vrata za minut, nato sledi še 5 minut, ko člani komisije nadaljnje izobraževalne priložnosti in spodbujanje postavijo učencu dodatna vprašanja (Kikec, dolgoročne ljubezni do učenja in odkrivanja. Mladi 2021). dobijo z raziskovalnim delom konkreten stik z realnimi problemi oz. raziskovalnimi vprašanji. Učenec je raziskovalno nalogo najprej predstavil sošolcem v razredu, nato na regijskem srečanju Mentorstvo učencu pomeni za učitelja precej mladih raziskovalcev Koroške. Elektronske prostovoljnega dodatnega dela, ki mu vzame kar prosojnice, ki so mu bile v pomoč pri nekaj časa. Poleg tega mentor vloži veliko truda predstavitvi, so vključevale bistvene iztočnice v motivacijo učenca, ko ta med samim procesom in dovolj jasno slikovno gradivo. Pomoč pri nastajanja raziskovalne naloge upade. A ves trud premagovanju strahu in stresa pred nastopom in skrb se poplačata, ko kot mentor opazuješ, je bila dobra priprava govornega nastopa. kako učenec napreduje v usvajanju številnih Učenec je govoril prosto, brez dodatnih veščin ter širi svoje znanje in razvija kritični listov, v pomoč so mu bile le iztočnice na pogled na določen dogodek. Zavedati se namreč elektronskih prosojnicah. Nalogo je predstavil moramo, da lahko mentorji s svojim strokovnim, tudi na državnem srečanju mladih raziskovalcev individualnim in nenazadnje človeškim Slovenije, ki poteka vsako leto v organizaciji pristopom vzgajamo in oblikujemo bodoče 59 Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTK), aktivne državljane, intelektualce, ki bodo v kjer se predstavi šest najboljših osnovnošolskih prihodnosti imeli pomembno vlogo pri odločanju raziskovalnih nalog s posameznega področja. o tem, v kakšnem svetu bomo živeli. Učenec je nalogo odlično zagovarjal ter osvojil prvo mesto in zlato priznanje s področja geografije. 8 Viri in literatura Učenec se je po predstavitvi in zagovoru Belšak Šel, n. (2018). Priročnik z navodili za izdelavo raziskovalne naloge. ZrS Bistra. Https://bistra.si/ razveselil uspeha, ki ga je dosegel s svojo images/raziskovalne-naloge/Priro%C4%8Dnik_z_ raziskovalno nalogo. Navdušen je bil nad tem, navodili_za_izdelavo_raziskovalne_naloge.pdf da je s svojim raziskovanjem ugotovil nekaj praktičnih dejstev, ki se nanašajo na njegovo Draksler, J., Marčič, n., in teršak, k. (2018). Metodologija raziskovalnega dela in vloga mentorja. lokalno okolje. Hkrati je dobil občutek, da https://mladizacelje.si/gradiva/metodologija_ bi lahko s svojim prispevkom pripomogel k izobrazevanje_2018_koncna_1.pdf izboljšanju težav, ki se pojavljajo v vasi (izpadi kikec, t. (2021). Raziskovalne naloge kot priložnost za električne energije). Hkrati pa je bila zanj soodločanje mladih. Pohorje. https://dugs.splet. raziskovalna naloga precejšen izziv, saj se je arnes.si/files/2021/10/Mladinsko-raziskovalno-delo_ s tovrstnim načinom dela srečal prvič. Ker tabor-DUGS_Pohorje-2021_15okt2021_kikec.pdf je sledil konceptu, ki ga je pripravil skupaj z Plukavec, M. (b. d.). Napotki za izdelavo raziskovalne mentorjema, in se držal določenih rokov, je naloge. https://www.fm-kp.si/Media/Default/ naloga dobro uspela. Učenec je dodal, da mu je FMplus/Mladinsko-raziskovanje/naPotki%20Za%20 bilo pri raziskovalni nalogi najbolj všeč zbiranje iZDelavo%20raZiSkovalne%20naloGe.pdf informacij, tudi anketiranje (pri prvih anketah roškar, M. (2023). Geografski potenciali za energetsko mu je bilo še nerodno, a kot sam pravi, je bilo samooskrbo Ribnice na Pohorju. https://voranc.splet. z vsako anketo lažje). Tudi samo preverjanje arnes.si/files/2023/06/rn-Geografski-potenciali- za-energetsko-samooskrbo-o_-ribnica-na-Pohorju. hipotez je bilo zanimivo. Največ težav pa so pdf mu povzročali postavljanje jasnih hipotez in analiza ter kritično razmišljanje o dobljenih Učni načrt. Program osnovna šola. Geografija (2011). rezultatih. Težavo mu je predstavljala tudi https://www.gov.si/assets/ministrstva/MiZS/ Dokumenti/osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/ doslednost pri navajanju in citiranju virov in Un_geografija.pdf literature. Ker je učenec videl, da lahko s svojim raziskovanjem doprinese konkretne rešitve za trškan, S., tonin, G., in Medved, t. (b. d.). Raziskovanje kot priložnost za nadarjene dijake. https://skupnost. aktualne dogodke, je motivacija po nadaljnjem sio.si/pluginfile.php/602040/mod_resource/ raziskovanju ostala. content/1/kamnik.pdf GeoGrafija v šoli | 2/2024 zanimivosti Dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo anton.polsak@zrss.si Ko so naše območje osvojili Rimljani, so do leta rimsko, srednjeveško ali 15 n. št. med Ljubljanico in Šišenskim hribom novoveško? (Slika 2) načrtno zgradili mesto s pravokotnim tlorisom in kamnitim obzidjem. Prvi prebivalci V tokratnih zanimivostih predstavljamo so bili priseljenci iz Italije in Galije, pa tudi tlorise nekaterih slovenskih mest v različnih njihovi sužnji in odsluženi rimski vojaki. Mesto zgodovinskih obdobjih. Izbrali smo Ljubljano, (kastrum) je obsegalo približno 23 ha ozemlja, Maribor, Celje, Ptuj in Ajdovščino, a lahko bi tudi s tem da so bila grobišča zunaj tega območja. kakšno drugo mesto ali kraj, saj ima prav vsako Iz mesta so vodile ceste proti Ptuju (Poetovio), zanimiv prostorski razvoj. Ogleju (Aquilea) in Sisku (Siscia). Danes je lepo viden južni zid nekdanje Emone na Mirju. Mnenja, da je bil na območju Emone prvotno rimski tabor, so med zgodovinarji deljena. V Ljubljana burnem obdobju preseljevanja ljudstev od 2. Ljubljana ima dolgo in bogato zgodovino, prav do 5. stoletja je Emona postopoma propadala; tako je zanimiv njen prostorski razvoj. prvič je bila porušena leta 238, dokončno pa so jo porušili Huni na svojem drugem pohodu v 60 Ne bomo se spuščali v podrobnosti, zato le nekaj Italijo leta 452 (Wikipedija: Emona, b. d.). poudarkov. Čeprav nekdanje Emone ni več, njenim ostankom po smeri sledijo Slovenska in Tržaška cesta ter druge ulice in stavbe v sedanji Ljubljani. Drugo obdobje razvoja Ljubljane se začne v srednjem veku, ko so Ljubljansko kotlino poselili naši slovanski predniki. Če preskočimo prva stoletja, se Ljubljana prvič omenja v začetku 12. stoletja, kar pomeni, da je takrat obstajalo naselje s tem imenom pod gradom ob desnem bregu Ljubljanice. A pravi vzpon Ljubljane se je začel v 13. stoletju. Okrog Starega, Mestnega in Novega trga so se oblikovala tri jedra. Vsako od njih je bilo ograjeno z obzidjem. V mesto je vodilo pet vrat, z zaledjem sta ga povezovala Spodnji (Špitalski) in Zgornji (Čevljarski, nekoč imenovan Mesarski) most. Mesto je leta 1220 pridobilo mestne pravice. Upodobitev Ljubljane kot naj bi bila iz leta 1660, ki jo hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, kaže še vedno z obzidjem omejeno mesto, ki pa se je razširilo tudi že na desni breg Ljubljanice. Do začetka 19. stoletja se je širitev nadaljevala in dosegla ljubljanska predmestja: Poljansko, Karlovško, Trnovsko, Krakovsko, Gradiško, Kapucinsko, Sv. Petra, če jih povzamemo po zapisu na Franciscejskem katastru (Slika 2). Podrobneje so o prostorskem razvoju mdr. Slika 1: Mesto ljubljana okoli leta 1660 – ročno dorisan in pisali Plesničar Gec (1997), Rener (2020), Štular obarvan tloris mesta na katastrski mapi iz l. 1826. (2014), če naštejemo le nekatere. Hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana, SI ZAL LJU/0337 Zbirka zemljevidov in kart, št. 587. GeoGrafija v šoli | 2/2024 zanimivosti Slika 2: Primerjava rimske emone (v velikosti približno 540 krat 430 metrov, črtkano), srednjeveške oz. novoveške ljubljane z obzidjem leta 1660 (polna črta), ljubljane leta 1826 na Franciscejskem katastru in sedanjega mesta 61 Srednjeveško mesto se je razvilo vzhodno od nekdanje emone pod ljubljanskim gradom, ki se prvič omenja v začetku 12. stoletja.1 Meja srednjeveškega mesta je povzeta po kosu (1955). Maribor bil v 14. stoletju zgrajen še Čeligijev stolp (4). V SV vogalu obzidja je bil med letoma 1478 in Naselje, ki je kasneje preraslo v mesto Maribor, 1483 po ukazu cesarja Friderika III. sezidan je nastalo pod gradom na Piramidi v začetku 12. današnji grad. Ob mestu so se začela razvijati stoletja, ko je Bernhard Spanheimski ob sedanji predmestja: Graško na vzhodu, Koroško Koroški cesti ustvaril naselbino s 34 parcelami na zahodu in Magdalensko na drugi strani (Enciklopedija Slovenije, 1992). Leta 1254 se Drave, a so do začetka 19. stoletja zavzemala Maribor omenja kot mesto. sorazmerno malo prostora, kar je lepo vidno tudi na Franciscejskem katastru (Slika 3). Kot mnoga naselja je bil tudi Maribor v srednjem veku obdan z obrambnim zidom, ki so ga zgradili v drugi polovici 13. stoletja. Obzidje je določalo prvotno naselbinsko jedro (Kreševič, 2012). Vstop v mesto so omogočala tri glavna mestna vrata: Koroška, Dravska in Graška vrata ter tri manjša: Grajska, Pristaniška in Židovska vrata. Kasneje so obzidju dozidali še obrambne stolpe. Tako so še danes na Lentu trije obzidni stolpi, ki so varovali srednjeveško mesto z juga (z Drave). To so Sodni (imenovan tudi Okrogli ali Samostanski) na JZ vogalu nekdanjega obzidja (1) in Židovski (nasproti Vodnega stolpa (3), zgrajena v drugi polovici 15. stoletja) ter Vodni stolp, zgrajen v 16. stoletju (ob JV vogalu obzidja 2). Na SZ delu obzidja je 1 Ljubljanski grad se omenja med letoma 1112 in 1125, ko je Rudolf iz Čente (Tarcenta) podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu, leta 1144 se grad omenja kot sedež koroških Slika 3: Jedro Maribora konec 18. stoletja (črtkano), na vojvod Spanheimov. Franciscejskem katastru (1824) in današnje mesto GeoGrafija v šoli | 2/2024 zanimivosti Srednjeveška naselbina ni nadaljevanje rimske zasnove, kar pomeni, da je bilo mesto v času prihoda novih ljudstev v 5. in 6. stoletju porušeno in vsaj deloma zasuto z rečnimi nanosi Savinje in njenih pritokov (Slika 4, modra barva). Kot srednjeveška naselbina se Celje omenja v začetku 12. stoletja, Friderik II. Celjski pa je trgu leta 1451 podelil mestne pravice. Tudi razvoj Celja je bil dolgo časa omejen z obzidjem (prvotno je bilo iz leta 1473), ki so ga dodatno okrepili s stolpi, na jugozahodnem vogalu pa povezali s spodnjim celjskim gradom. Obrambo je dodatno okrepil še vodni jarek ob zunanji strani obzidja, ki je bil povezan s takrat drugače tekočimi vodami. Srednjeveško jedro z obzidjem je deloma še ohranjeno, prav tako trije vogalni stolpi (Špitalski ali Vodni stolp na JV, Gledališki stolp na SZ in stolp brez imena na SV vogalu obzidja). Ohranjena sta tudi vzhodni in južni stolp, na mestu spodnjega gradu pa je prvotno stal še Vovbrški stolp. Obzidje je imelo šest mestnih vrat (Đorđević idr., 2005), poimenovanih po krajih v smeri, kamor so vodile poti 62 (Ljubljanska, Graška), ali po straneh neba (Južna, tudi Savinjska ali Kapucinska), Vzhodna ali Nova vrata, ali kako drugače (Vodna in Mala vodna vrata). Ptuj Slika 4: Srednjeveško Celje v mejah obzidja (poudarjena Ptuj velja pri nas za posebnost, saj se šteje za črna neprekinjena črta) je bilo znatno manjše kot najstarejše mesto na Slovenskem oz. mesto z rimska Celeja v času njenega največjega obsega najstarejšo kontinuirano poselitvijo. (črtkano označeno obzidje in nekatere ulice; povzeto po Bausovac, 2014). Predhodnik Ptuja je dobil urbano podobo že za časa Keltov, a se je naselje pomembneje razvilo v času rimskega cesarstva. Iz prvotnega Celje vojaškega tabora se je najprej razvilo urbano Znamenito in dolgo zgodovino ima tudi Celje. območje na desnem bregu Drave, kasneje tudi Prva naselbina na tem območju je bila že v na levem, torej na območju današnjega Ptuja. času halštatskega obdobja, za čas Keltov pa je V tem času so na levem bregu Drave nastajale znano tudi ime: Keleja ali Keleia. Leta 15. pr. obrtniške četrti in četrti z vilami, bregova reke n. št. so območje osvojili Rimljani in naselbino pa so povezali s kamnitim mostom (Majcen, poimenovali Celeia ali Civitas Celeia. Naselbina se 2015). Ptuj je v času rimske dobe obsegal več je razvila v bogato mesto s palačami, ulicami in naselij, ki so bila po površini velika tudi za trgi. Na višku razvoja je obsegala znatno območje današnji čas, saj se je celotno naselje raztezalo na sotočju Savinje in Voglajne, celo mnogo večje 3,5 km v dolžino (Horvat in Dolenc Vičič, kot kasnejše srednjeveško mesto (Slika 3). Danes 2010). V celoti je bilo naselje nepravilne oblike, je odkritih in raziskanih precej mestnih ostankov so pa bile posamezne četrti zasnovane kot iz rimskega obdobja, dragocene najdbe pa si pravokotne ulične mreže. Na Sliki 5 je prikazan je možno ogledati v Pokrajinskem muzeju2 ali osrednji del naseljenega območja, ki se je drugod, tudi na prostem ob Savinji. raztezalo tudi na območju današnje Drave, saj je Drava tekla nekoliko južneje (Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, b. d.). Ptuj oz. Petovija se je 2 Arheološko razstavišče Celeia – mesto pod mestom v kleti Knežjega kasneje razvil v eno največjih mest tistega časa dvora je doslej največja predstavitev ostankov rimske Celeje »in situ«. Več na: https://www.pokmuz-ce.si/sl/razstave/stalne- in obenem najpomembnejše mesto pod rimsko razstave/celeia-mesto-pod-mestom-knezji-dvor/ oblastjo na Slovenskem. GeoGrafija v šoli | 2/2024 zanimivosti Slika 5: Del rimske Petovije (rumena črta) v času največjega obsega v 2. in 3. stoletju, Slika 6: ajdovščina s tlorisom rimske trdnjave (črna črta, Ptuj na Franciscejskem katastru iz leta 1824 in današnje mesto povzeto po Petru, 1972) in naseljem na Franciscejskem katastru (1821) Srednjeveško-novoveško naselje pod gradom je bilo znatno manjše (v osredju Slike 5 iz leta 1824), nastalo je na južnih in zahodnih pobočjih Grajskega griča, večinoma zunaj območja rimske poselitve. 63 ajdovščina kos, M. (1955). Srednjeveška ljubljana: topografski opis mesta in okolice. Kronika, časopis za Začetki Ajdovščine segajo v čas Rimskega krajevno zgodovino. http://www.dlib.si/details/ Urn:nBn:Si:DoC-kGGCMGie cesarstva, ko so Rimljani na območju današnjega središča mesta okrog leta 270 začeli graditi utrjen kreševič, Ž. (2012). idejno-programski načrt oživitve vojaški tabor (Castrum Ad Fluvium Frigidum), dveh karejev v mestu Maribor: galerija kot integralni ki je služil varovanju cestne povezave iz Italije del mesta [Diplomska naloga, Univerza v ljubljani, Fakulteta za arhitekturo]. https://issuu.com/ v Panonijo in obrambi države. Postojanko je fadiploma/docs/ziga_kresevic_diploma/26 leta 451 porušil hunski vojskovodja Atila. Po preseljevanju ljudstev so se sem naselili Slovani, a Majcen, M. (2015). arhitekturna prenova starega se naselje v pisnih virih omenja šele leta 1507, ko mestnega jedra Ptuja [Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo]. https:// mu je Maksimilijan I. dal trške pravice. ip.spiritslovenia.eu/assets/img/upload/102/ arHitektUrna%20Prenova%20StareGa%20 Srednjeveško mesto oz. naselje je nastalo MeStneGa%20JeDra%20PtUJa2.pdf približno v mejah rimske utrdbe (Slika 6), razcvet naselja pa se je začel, ko so zgradili cesto Petru, P. (1972). novejše arheološke raziskave Claustra alpium iuliarum in kasnoantičnih utrdb v Sloveniji. iz Logatca čez Hrušico in tudi ko so leta 1664 Arheološki vestnik, 23, 343–366.  http://av.zrc-sazu. zgradili kamniti most čez Hubelj, ki je povezal si/pdf/23/Petru_av_23_1972.pdf takratni deželi Kranjsko in Goriško. Plesničar Gec, l. (1997). emona v pozni antiki v luči arhitekture. Arheološki vestnik, 48, 359–357. https:// ojs.zrc-sazu.si/av/article/view/8906/8040  Viri in literatura Pokrajinski muzej Ptuj ormož (b. d.). osrčje Petovione. Ptuj v rimski dobi (katalog). https://iza2.zrc-sazu.si/ Bausovac, M. (2014). Vivas Felix, Celeia. Pokrajinski sites/default/files/osrcje_petovione_katalog.pdf muzej Celje. https://www.pokmuz-ce.si/assets/ Uploads/pokmuz-okc-tekst.pdf rener, r. (2020). Topografija srednjeveške Ljubljane v odkritjih med 1955 in 2019 [Diplomsko delo, Univerza Đorđević, a., obrez, a., in Peras, k. (2005). Celjsko v ljubljani, Filozofska fakulteta]. https://repozitorij. obzidje [raziskovalna naloga, iv. oŠ Celje]. https:// uni-lj.si/izpisGradiva.php?lang=slv&id=120483   www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/7020050210.pdf Štular, B. (2014). Srednjeveška ljubljana. Arheološke enciklopedija Slovenije (1992). Založba Mladinska knjiga. raziskave. Založba ZrC. https://www.academia. edu/9153956/Srednjeve%C5%a1ka_ljubljana_ Horvat, J., in Dolenc vičič, a. (2010). arheološka najdišča arheolo%C5%a1ke_raziskave Ptuja. rabelčja vas. Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 20. https://iza2.zrc-sazu.si/sites/default/ Wikipedija (b. d.). emona. https://sl.wikipedia.org/wiki/ files/opera_20_ptuj_vse.pdf emona GeoGrafija v šoli | 2/2024 pezdaangiomškivio osrteihi Dr. Anton Polšak, Zavod RS za šolstvo antonpolsak@zrss.si niti v OŠ niti v gimnaziji. Zato jih vključujemo Ko ni časa za vse! glede na aktualnost in priložnostno, ko z njimi povezujemo druge cilje. Še večja dilema je, katere Pri pouku geografije različne teme in učni cilji dogodke oz. nesreče naj učitelj vključuje v pouk. vključujejo tudi obravnavo naravnih nesreč Tudi brez podnebnih sprememb bi jih bilo veliko, – večinoma posredno pri drugih ciljih (npr. s zaradi njih pa jih je še več in hujših. Ker nima površjem Zemlje, podnebnimi spremembami smisla kar naprej govoriti o naravnih nesrečah in vremenom, posegi človeka v naravno okolje (poleg naravnih nesreč je lahko za geografa ipd.). Naravne nesreče se tičejo tudi načela aktualno tudi drugo dogajanje, od lokalne do aktualizacije pri pouku geografije, ki pravi, da v globalne ravni), predlagamo, naj da učitelj med pouk vključujemo aktualna dogajanja ne glede naravnimi nesrečami poudarek poplavam, na to, kaj obravnavamo v nekem trenutku. vremenskim ujmam (toča, žled, veter, suša), Dokaj nesmiselno bi bilo poplave v Sloveniji plazovom in potresom, ki so najpomembnejše 64 avgusta 2023 omenjati z nekaj mesečnim naravne nesreče v Sloveniji. Naštete vremenske zamikom in ne že na začetku šol. l. 2023/24. ujme so pri nas vsakoletni pojav, na nekaj let Ob vključevanju naravnih nesreč naletimo še na pa tudi večje oz. obsežnejše poplave. Zaradi druge dileme oz. izzive, saj naravne nesreče, ker razgibanega (strmega) površja, slabo sprijetih »ni časa«, ne moremo obravnavati sistematično kamnin ali preperinske podlage so v Sloveniji pogosti tudi plazovi in usadi (pas v predalpskih pokrajinah med Idrijsko-Cerkljanskim hribovjem in Kozjanskim ter Strojna in Kozjak). Potresi so redkejši pojav, a povzročijo veliko gmotno škodo (Ljubljana, Zgornje Posočje, Kozjansko), zato bi jih bilo prav tako smiselno obravnavati, a za to skoraj ni časa. V pomoč učitelju pri obravnavi naravnih nesreč je lahko mdr. tudi strokovna revija Ujma, namenjena prav tej problematiki (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi- v-sestavi/uprava-za-zascito-in-resevanje/o- upravi/urad-za-preventivo-usposabljanje-in- mednarodno-sodelovanje/revija-ujma/). Posamezni cilji se lahko realizirajo pri obravnavi različnih ciljev, npr. vulkanizem pri zgradbi Zemlje, potresi in cunamiji pri zgradbi Zemlje oz. tektoniki litosferskih plošč, pobočni procesi (podori, plazovi, usadi in drugo), blatni in drobirski tok pri sklopu ciljev o oblikovanosti površja, pri čemer jih je potrebno obravnavati tudi v povezavi s podnebnimi dejavniki (zlasti padavinami). Ostale naravne nesreče so v (naj) večji meri pogojene s podnebnimi dejavniki oz. vremenom ali pa so kombinacija s še drugimi dejavniki (npr. požari in lakota). Zlasti podnebno ali vremensko pogojene nesreče je Slika 1: ob poplavah v Posavju avgusta 2005 so lokalni smiselno povezovati tudi s sklopom ciljev v potoki odložili velike količine proda in grušča. zvezi s podnebnimi spremembami, saj podnebne Foto: Anton Polšak, 2005 spremembe vplivajo na večjo pogostnost, GeoGrafija v šoli | 2/2024 pedagoški orehi pa tudi na intenziteto teh pojavov (količina padavin v kratkem času, izjemna velikost toče, pojavi zračnih vrtincev, kjer jih praviloma ni bilo ipd.). Padec meteorita lahko vključimo pri obravnavi geoloških dob, vendar se ne spuščamo v podrobnosti, lahko pa po načelih diferenciacije in individualizacije zainteresirani učenci oz. dijaki morda pripravijo referat ali poročilo in ju predstavijo sošolcem.   Pri vseh ciljih je nujno opozoriti učence oz. dijake tudi na posledice nevarnosti za življenje ljudi in načine zmanjševanja tveganj za njihov nastanek in ustrezno ukrepanje ob pojavih. Zelo pomembno je tudi učence oz. dijake ozavestiti, da mnoge naravne nesreče dodatno prizadenejo človeško družbo tudi zaradi nespametnega delovanja človeka v okolju, ki bi ga bilo mogoče ob ustrezni ozaveščenosti vsaj zmanjšati, če že ne preprečiti. Slika 2: Črnivec po sanaciji vetroloma maja 2009 65 Foto: Anton Polšak, 2009 Slika 3: Poplavljena industrijska cona v latkovi vasi avgusta 2023 Foto: M. Crnjac, 2023 GeoGrafija v šoli | 2/2024 Geografija v šoli letnik 32, številka 2, leto 2024, iSSN 1318-4717 izdajatelj: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: dr. vinko logaj NAvoDilA AvToRJEM PRiSPEvKov ZA oBJAvo odgovorni urednik: dr. Anton Polšak v REviJi GEoGRAFiJA v šoli Uredniški odbor: dr. Borut Stojilković, Univerza v ljubljani, Biotehniška fakulteta, Avtorji ob oddaji prispevka jamčijo, da ne kršijo nobenega avtorskega dela Melita vidovič, Zavod RS za šolstvo, ali drugih lastninskih pravic. Za gradivo (npr. fotografije ali risbe), za katero Damijana Pleša, Zavod RS za avtorji nimajo avtorskih pravic, morajo k oddanemu prispevku priložiti šolstvo, dr. Tatjana Resnik Planinc, dovoljenje za objavo, pridobljeno od lastnika teh pravic. Za objavo fotografij Univerza v ljubljani, Filozofska fakulteta, oddelek za geografijo, učencev in dijakov so avtorji dolžni zagotoviti soglasje staršev ali zakonitih dr. Matej ogrin, Univerza v ljubljani, zastopnikov. obrazec se nahaja na spletni strani revije. Prav tako morajo Filozofska fakulteta, oddelek za avtorji priskrbeti tudi soglasja za fotografiranje drugih oseb, objektov ali geografijo, dr. Eva Konečnik Kotnik, Univerza v Mariboru, Filozofska območij (npr. določenih zavarovanih naravnih vrednot v tujini), če tako fakulteta, dr. valentina Brečko nalaga tamkajšnja in slovenska zakonodaja. Moralne avtorske pravice Grubar, Univerza na Primorskem, avtorjev prispevkov v reviji Geografija v šoli pripadajo avtorjem; materialne Fakulteta za humanistične avtorske pravice reprodukcije in distribucije v tiskani ali digitalni obliki in študije, oddelek za geografijo, dr. Tatjana Kikec, mag. ludvik pravico predelave avtorji brezplačno prenašajo na Zavod Republike Slovenije Mihelič, Ekonomska šola ljubljana, za šolstvo s tem, ko se prvič strinjajo z objavo v reviji in prispevek prijavijo. Aleksander Jeršič, osnovna šola Prispevki niso honorirani. Avtorju pripade en brezplačen izvod publikacije. Draga Kobala Maribor, Nevenka Cigler, pedagoška svetovalka v Prispevki naj bodo zapisani v slovenskem jeziku ter opremljeni z izvlečkom in pokoju, dr. Anđelija ivkov Džigurski, ključnimi besedami v slovenskem jeziku. Naravoslovno-matematična fakulteta, Univerza v Novem Sadu, Besedilo naj ne bo računalniško oblikovano in razlomljeno na strani. Besede Srbija, dr. Barbara Riman, inštitut za naj ne bodo deljene; besedilo naj bo enostavno in neoblikovano ter zapisano narodnostna vprašanja, enota Reka, Hrvaška, dr. Péter Bagoly-Simó, z malimi tiskanimi črkami z izjemo velikih začetnic. velikost črk naj bo 12 Geographisches institut, Humboldt- pik, tip pisave Times New Roman, razmik med vrsticami enojen, besedilo Universitat zu Berlin, Nemčija, pa levo poravnano. Dovoljeno je označiti le ležeči (npr. za besede v tujem dr. Danuta Piróg, Pedagogical jeziku in latinska imena) ali krepki tisk. Slikovno in grafično gradivo naj bo University of Kraków, Poljska, dr. Aleksandar Knežević, Geografski v elektronski obliki. v osnovnem besedilu prispevka naj bodo označena fakultet, Univerzitet u Beogradu mesta, kamor se umešča slikovno in grafično gradivo; dodano naj bo besedilo Jezikovni pregled: podnapisa. Zaželena je tudi osebna fotografija avtorja za objavo ob naslovu Renata vrčkovnik prispevka. Prevod izvlečkov: Polona luznik Pri citiranju virov in literature naj avtorji dosledno upoštevajo navodila za Urednica založbe: citiranje, ki jih najdejo na spletni strani revije: Damijana Pleša Naslov uredništva: Zavod Republike Slovenije https://www.zrss.si/strokovne-resitve/revije/geografija-v-soli za šolstvo, Založba, Poljanska 28, 1000 ljubljana letna naročnina (3 številke): 33,00 € za šole in druge ustanove; 24,75 € za individualne naročnike; 12,50 € za študente, upokojence. Cena posamezne številke v prosti prodaji je 13,00 €. v cenah je vključen DDv. Naročila: ZRSš, Založba, Poljanska cesta 28, 1000 ljubljana, e-naslov: zalozba@zrss.si Naklada: 470 izvodov oblikovalska zasnova revije: Kofein dizajn, d. o. o. Grafična priprava: Art Design, d. o. o. Tisk: Para, d. o. o. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 571. Priznanje avtorstva- Nekomercialno- Brez predelav Digitalni arhiv člankov iz revij ZRSŠ prek 1700 strokovnih in V bogati zakladnici člankov enajstih strokovnih revij ZRSŠ lahko s preprostim iskalnikom poiščete članke z izbrano znanstvenih vsebino in jih takoj berete ali pa PDF-je člankov prenesete člankov v svoj računalnik. www.zrss.si/arhiv-clankov IZ ZALOŽBE ZAVODA RS ZA ŠOLSTVO Priročnik Elementi coachinga in supervizije v podporo kolegialnemu svetovanju: za sistemsko vodenje v praksi je nastal iz prakse za prakso. Avtorici dr. Mihaela Zavašnik in dr. Tatjana Ažman izhajata iz predpostavke, da trenutni čedalje hitrejši tempo sprememb in razvoja terja od ravnatelja, pomočnika ravnatelja in drugih vodij v vzgojno izobraževalnih zavodih vse več učenja s poglobljenim dr. Mihaela Zavašnik, dr. Tatjana Ažman razmišljanjem, proučevanjem in presojanjem, za kar je praviloma Elementi coachinga premalo časa. in supervizije v podporo kolegialnemu Glavni del priročnika predstavljajo izbrani coachinški in super- svetovanju: z vizijski pripomočki ter orodja za kolegialno svetovanje in pod- a sistemsko vodenje v praksi piranje, ki jih je mogoče uporabiti v različnih kontekstih, kot so: • delo z zaposlenimi, • vodenje pedagoških konferenc in sestankov, • individualna podpora strokovnim delavcem, • mentorstvo, 27,00 € • delo z učenci, otroki … Elementi_coachinga_OV_hrbet_2024.indd 1 22 orodij je na kratko razloženih, podani so koraki za uporabo 3. 04. 2024 12:45:09 in primeri vprašanj, ki jih lahko uporabite za izvedbo podpiranja s pomočjo izbranega orodja. Uporabiti jih je mogoče na primer za: • zastavljanje močnih vprašanj za razjasnjevanje problemov, • reševanje konfliktov, • vodenje refleksije, • analizo stanja, • ugotavljanje vpliva, • usmerjanje v in načrtovanje prihodnosti, • ustvarjanje ravnovesja, • omogočanje oddaljenega pogleda na problem … Priročnik lahko naročite po pošti (Zavod RS za šolstvo, Poljanska c. 28, 1000 Ljubljana), elektronski pošti (zalozba@zrss.si) ali na spletni strani www.zrss.si/spletna-knjigarna/ Cena priročnika je 27,00 EUR