jt 119. __________________v Maja trikrat na teden, in sicer t torek, Četrtek •h soboto ob 4. uri popoldne' ter stane po poŠti jiejemana ali v Gorici na dom poSiljana: vse leto........15 K »/,...........10 t V, ........... 5 » posamične številke stanejo 10 vin. „SOČA" ima naslednje j^t^ne priloga; Qb no-,,m letu „KaSipot po GoriSkem in Gradiščanskem" in laiipot po Ijabljani in kranjskih mestih", dalje dva [a v letu „Voznl red železnic, parni kov in postni! ,w»" ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". KaroCnino sprejema apravništvo v Gosposki ulja ;.eV. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček fa naroČila brer doposlane naročnine se" ne"irairamo -Oglasi tn poslanice se raSunijo u> Petit-vrstah če L;ano I-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3ffrat 12 v vsaka (»ta. Večkrat po dogodbi. Večje črte po prostoru. — .. Ilvklame in spisi v afediiiSkem de%^0 v vrsta. Za ct;iko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Gorici, v soboto dne 19. oktobra 1907. Tečaj XXXVII. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v OosposM ulici št. 7 v Gorici v I. nad ti Z urednikom je mogo5> govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskar"!. Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica Dopisi naj se poJUJajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo ia apravnlStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sohwarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališBu Jos Verdi> Peter Krebeljv Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaJiščni uUci, I. Matiussi v ulici Pormica, L Hovansk v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni UvrenčiS na trgu della Caserma. — TaUfon It. 83. »Gor. Tlakama« A. Gabržiček (odgov. J. FabSid) tiska in zal. "Nagodba. Na kratko smo označili v zadnji številki nagodbo. Nekaj podroboostij podajamo tukaj: Carinska in trgovinska politika. — Kakor vse dosedanje carinskotrgo-\inske zveze med Avstrijo in Ogrsko, tudi sedanja temelji na podlagi neomejene svobode gospodarskega prometa zs notranjo in na podlagi popolne gospodarske skupnosti za zunanjo gospodarsko in trgovinsko poli- | ti ko. Sistem carinsko- in trgovinsko-politične .>kii('Uosti, ki se je dozdaj naslanjal le na nestalno reciprociteto, se zdaj utrdi potom uuvezne dogodbe in se zajamči vzdrževanje enotno carinske meje in medcarinskega svo-fcodi.iga prometa. Nobeno državno ozemlje dp more svojevoljno iz prem en iti bodisi tarifa v njegovi celoti, bodisi posameznih tarifov in je zato treba skupnega !>|!ijruzumljenja. Ta tarif se mora tudi v obeh državnih ozemljih popolnoma enako razlagati in izvajati. Nova je določba (I. člen VI.), da n> v onem državnem ozemlju pobrana carina l-rez njenega dovoljenja v drugem pod nobenim pogojem ne sme vrniti. Vsled tega bo i/o.iial tudi tukozvani medvlakovni promet led niriuskimi uradi obeh držav, kar je .'tstriji svojčas posebno zelo škodilo pri nied--iakovfiem prometu z moko na progi Reka-Ala, Nanovo se uredijo carinskorežijske pav-;alije k tem, da se za Avstrijo določi pavšal na :yiOl).000 K, ki se bo vsako leto povišal n o.u odstotek. To pomeni nasproti sedanjemu razmerju za tostransko državno ozemlje dobil-o k 470.000 K. — Vprašanja trgovinske [olitike nasproti inozemstvu so neizpremenjena, kar m> tiče njihovega bistva. Tudi ne moreta niti Avstrija niti Ogrska vsaka sama /ase odpovedati pogodb, ki iimtijii določenega odpovednega termina, dokler V"lj;s nagodba. Obrtna in industrijska politika — Na tem polju dolofa nagodba prej-*o*kj obrtno svobodo, svobodo naselitve ter osebnega in blagovnega prometa. S po-roorjo posebnih določil, ki preprečujejo dvojno obdačenje blaga, se je svobodni kagcvni promet obvaroval pred bremeni pod različnimi pretvezami. Odpravi seogrski Prevozni davek na Donavi, ki je dozdaj oteževal avstrijsko industrijo in avstrijski i^ovni promet po Donavi proti vzhodu. ^oro cisto nanovo se je uredilo patentno, '•rdkino in vzorčno pravo. Kar se tiče delčkih družb, družb z omejenim jamstvom, 'fivaiovalnic, pridobninskih in gospodarskih zadrug, so se v pogodbi natančno določili jfe'0ji, pod katerimi lahko razširijo svoje de-lovanje na drugo državno ozemlje in ustanovijo tiliaike. Železniški tarifi. —To vprašanje lft Mo skoro najbolj pereče in sporno. V lfm ozira je nagodba na tarifnopolitiških do-l^ih, kakoršni so bili v nagodbi od 1003. to&ogo bistveno izpremenila. Od tea določb ostanejo namreč v veljavi samo še |e» da so izključene tajne tarifne ugodnosti !a da se s proveniencami iz obeh državnih ozemlj v vsakem ozemlju postopa paritetično v smislu člena XV. nemške trgovinske po-8od.be. Ugodnosti, ki so se tu dovode Nemčiji, se priznajo tudi ogrnem u prometu, zato se pa Ogrska nasprotno obveže, da ee v tem oziru ozira na neke pritožbe od strani avstrijskih interesov. 4 asprotno se pa * e ostalo do- ločbe odi. 1899. in 1903., ki so Avstrijo občutno oškodovale, popolnoma črtajo. Avstrijske državne železnice zdaj ne bodo več vezane glede na določitev tarifov na ogrski transitni promet v zahodno inozemstvo (Švico, Francosko), in tudi ne bodo več obvezane velike tarifne popuste dovoljene za promet z vzhodnimi državami dati na razpolago ogrskemu transitnemu prometu na zahod. Železnica Novo mesto-Metlika-Karlovec. — Železniška zveza z Dalmacijo. — Posebno važno je, da sta se obedve državi sporazumeli glede na železniško zvezo z Dalmacijo. Zgradili se bosta normalnotirni železniški progi Novo mesto-Mefclika-Karlo-vec in Ogulin-Otočae-Gospič-Gra-čac-Pridubič-Knin. Prvo zgradi v kolikor leži na avstrijskem ozemlju, seveda avstrijska vlada, drugo ogrska. Železnica Novo m e s t o - M a t J i k a - K a r 1 o v e e bo zgrajena do oktobra 1910. Ognlin-Knin pa do decembra 1911. Paroplovba. Zastave. — Kar se tiče trgovske pomorske mornarico, ribarjenja in t r g o v i n s k o • p o m o r s k e zastave, ostanejo v veljavi dosedanje določbe. Užitnina. — Te določbe so deloma nove. Obveljalo je pri tem v glavnem načelo, da se užitninske davčne določbe uredijo n a podlagi skupnega sporazuma med o beuia država ma tam, kjer je to za varstvo enakih konkurenčnih razmer potrebno. V nagodbi se tudipovdarja načelo, da morata obedve državi na polju in-direktnih davkov varovati se vseh naredb, ki bi mogle < mejiti konkurenčno sposobnost prizadetih industrij enega državnega ozemlja z industrijami drugega. Davka prosto je za promet na Ogrsko 225.000 meterskih centov, za promet v Avstrijo pa 50.000 meterskih centov. Agrarna stran nagodbe. — Promet z Živino. -- Nova živinodravrška določila v nagodbi so mnogo boljša kot določila naredbe od 1899. in parlamentarno nerešenega načrta od leta 1903. Določbe so v glavnem sledeče, da se dovoljuje vvoziti zdrave klavne prešiče iz neokuženih gospodarstev na konsumne trge in v javne klavnice pod pogojem, da se v teku osmih dni zakoljejo. Vvoziti jih v kraje, kjer ni trgov in javnih klavnic, je dovoljeno le, če se za to prod za vsak posamezni slučaj in se ta živina zakolje pod živinozdravniškim nadzorstvom v treh dneh. Taka dovoljenja se dajo le, ako je izključena nevarnost kuge. Prešiče za rejo pa se mora vvoziti le potom železnice, na podlagi dovoljenja za vsak posamezni slučaj in šele tedaj, ako se potom štiridesetdnevne opazovalne dobe dožene, da ni nevarnost, da bi se razširila kaka kuga. Če se pa vzlic temu zanese kuga, se lahko vvoz omeji na kuge proste kraje ali pa popolnoma prepove. Da se prepreči gobčna in parkiina kuga, se mora na živinskih trgih goveda za rejo in vporabo, predno se dovoli izvoz, natančno od živinozdravnika preiskati in posebič zaznamovati, da je nemogoča vsaka pomota. Vvožena živina se pa mora tudi na kraju, kamor je namenjena in je došla, od živinozdravnika dotičnega državnega ozemlja preiskati. Na Ogrskem poslujoč avstrijski živinozdravniški delegati imajo pravico kontrolirati, ali ogrske oblasti' izvršujejo pri živini, ki se k nam izvaža, živino- zdravniško kontrolo, katera je dozdaj bila neobvezna. Vinski zakon in borza. — Ogrska se je zavezala prilagoditi se avstrijskemu zakonu od 12. aprila 1907. Nasprotno dovoli avstrijska vlada tokajskemu vinu varstvo glede na seznambo njegove lokalne provenience. Ogrska vlada se je nadalje zavezala s pomočjo borzne reforme preprečiti in odpraviti nereelne praktike na ogrskih borzah, ki občutno škodijo zlasti prometu poljedelskih pridelkov. Kazsodišče. —Nova je določba, da bo o sporih med obema vladama, ki se tičejo nagodbe, ako se ne doseže med njima samima sporazumljenje, odločevalo posebno razsodišče, kar je gotovo zelo koristno. Zelo važna pa ju določba, da bo to razsodišče razsojalo o sporih glede na blokno rento in prispevek dežel ogrske krone k bremenom skupnega državnega dolga. Razsodba je nepreklicna, Finančna stran n a godbe. —Ta prevažna zadeva, ki je bila dozdaj skoroda čisto nerešena, se je zdaj uredila. Bilo je dolgoletno sporno vprašanje, po kateri obrestni meri naj se prispevek Ogrske k bremenom skupnega državnega dolga v slučaju odkup-ščine kapitalizira in ali je Avstrija upravičena del enoletne 4'2 odstotne rente, ki odpade na ogrski obrestni prispevek, brez dovoljenja Ogrske konvertirati. Nagodba določuje, da v slučaju, ako Ogrska v teku desetih let po konverziji ogrskega bloka kapital poplača, znaša obrestna mera 5-325 odstotkov, če pa se poplačitev izvrši šele pozneje, obrestna mera polagoma pada, dokler ne doseže po na-daljnih dvanajstih letih 4'2 odstotka. Ogrska se je zavezala v teku najdelj 22 let po konverziji ogrskega bloka svoj obrestni prispevek poplačati s povračilom kapitala. Dvojno obdačenje. — Prepreči se dvojno obdačenje podjetji, ki raztezajo svoj promet in obrat na obedve državni ozemlji. Tovarniške zaloge so podvržene davku, davka proste pa so takozvane vzorčne in komisij ske. Banka. — Bančno vprašanje se ni rešilo, torej ni odločeno, aH naj ostane banka po preteku bančnega privilegija, leta 1910. še skupna ali ne. Ker pa je do leta 1917. osi-gurana carinska skupnost, so se že sedaj storile priprave, kaj naj se ima zgoditi, ako po letu 1910. ne bo banka več skupna. V tem slučaju se bodo namreč skupne medsebojne finančne obveznosti — morale plačati v zlatih kronah. O tem bo parlament moral sklepati že zdaj. Kvota. — Glede na kvoto se določi, da morata kvotni deputaciji določiti novo kvotno razmerje, ako pa tega v štirih tednih (od 16. oktobra počenši) ne storita, potem morata obadva ministrska predsednika parlamentoma predložiti kvotno razmerje 63-6 : 36-4, to se pravi: ogrski prispevek za skupne izdatke se poviša za 2 odstotka. DOPISI. Iz kobariškega okraja. S Kobirišklgl. — Na popolnoma stvaren dopis v 115. številki »Soče'1 je odgovoril prizadeti dopisnik čisto osebno v »Gorici", podtikajo in očitaje — da rabim dopisnikove besede — »neolikanemu" in »dušno propalemu" podpisanemu, da je »skoval v sladki ginje-nosti" omenjeni dopis v »Soči* ter da ima posebno bivšega župnika in načelnika finančne posadke ter sedanjega župana na Livku »na želodcu8. Biti oseben, posebno ako bi se moglo nasprotniku škodovati, ter podtikati komu drugemu osebnosti, to je popolnoma klerikalna lastnost, katera ima svoj izyor v organizaciji kledkalizma, koji sloni izključno na osebnostih, radi česar ljubeznivemu dopisniku kot dresiranemu orodju gotove skupine nikakor ne zamerim.. Glede omenjenih treh oseb, katere mi po dopisnikovem izrazu »leže na želodcu", prisiljen sem izjaviti, da nimam proti nobenem« ničesar, Ako se objavi izvolitev novega župana ter se javno pove njegovo mišljenje ozir. javno kritikuje njegova javna dejanja, menda ni napačno, ampak edino le koristno, Čitatelj se bode morda spomnil na neko zaupnico bivšemu Uvškemu župniku, objavljeno v goriških klerikalnih listih, katero naj bi bilo poslalo livško županstvo kot odgovor na dopise v »Soči«, kjer se je stvarno prijemalo omonjenega duhovnika, ker je brezprimerno agitiral proti nestrankarskemu bralnemu društvu, priporočajo mladeničem raje žganjepitjo kot čtivo ter venomer vpletaval v svoje pridige mesto krasnih Kristovih naukov iz sv. pisma neslano dnevno politiko iz »Slovenca", -- o čemur nam Še sedaj dokazujejo »cerkljanske novice". Te zaupnice ni bilo sklenilo županstvo, pač pa jo je bil vposlal sedanji župan, kateri se je v potu svojega obraza trudil za potrebne podpise. SliČna zaupnica se je poslala tudi, sedaj ob prestavitvi bivšega načelnika finančne straže njegovim predstojnikom, najbrž radi tega, ker se je izkazal pravega klerikalnega agitalorja za volitve. Dopisnik meni, da je bila ta pohvala sklenjena uže pod prejšnjim županom, pod katerim je imel glavno besedo sedanji, vendar razsodni čitatelj, upoštevaje ravnokar navedeno ter dejstvo, da je bila ta pohvala obljavljena v klerikalnem listu Še le pod tem županom, mislil si bode svoje. To policijsko vmešavanje županstva, katero zanemarja med tem svoje naloge, je vsake obsodbe vredno, naj si bode kdor hoče na krmilu. Da bi bil bivši župan v pravem pomenu napreden ter da bi se bil potegoval za županski stoliček, je laž, res je, da se je sedanji župan že več let im to poganjal, kar je zanj popolnoma prav, prav pa ni, da očita bivšemu nerodnost glede računov, koje nerodnosti ne more dokazati in koji ra čuni so bili od deželnega odbora odobreni. Nanašaje se na notico v »Gorici" glede vže navedenega bivšega fin. rešpicijenta na Livku, kateri si je baje, naroČil pohvalo od spodaj, ko je ni dobil od zgoraj, pozabil je dopisnik omeniti, da gospod glede nepristranosti ni poznal niti najprimitivnejših predpisov, kakor je to pokazal pri stvari, katero je dopisnik omenil. Da imajo sploh najbližji prebivalci meje radi finančne straže glede medsebojnega občevanja in potrebščin velike sitnosti in ne-prilike, menda ni treba posebej povdarjati. Nerazumljivo je torej, kako pride finančni stražnik do lavorik. Kar se tiče končnih nasvetov dopisnikovih, storil bi najbolje, da bi si jih sam dobro zapomnil, da ga ne bo prijel Sv. Peter za ušesa. Toliko v odgovor in pojasnilo in s tem je od moje strani konec. Tisti, katerega je mislil dopisnik »Gorice". Iz kanalskega okraja. \l Kali. (Na š k le r i k al n i u č i t e 1 j.) —- Vsak dan se izve kaj novega. V zadnjem času se čuje, da si namerava gosp. komšek omisliti samokres, češ, pri teh naprednjakih si nisem sve*-' svojega življenja po noči. To Vam je velik predrznež, da nas tako in na tak način sramoti. Ali res mislite, da se nahajate v Vaši ljubi najlepši kranjski deželi, ki je prepojena z blaženim klerikalizmom in kjer so med klerikalci javna nasilstva, ropi in umori na dnevnem redu? Pa tudi Vam ni potreba kot poštenemu pobožnemn kristjanu kakor ste Vi po noči okrog hoditi. Dokažite nam, da je Vaša izjava utemeljena. — Z oziroma na Vaše — za nas ~ sramotilno govorjenje, Vas drugega ne vprašamo, kakor da nam poveste, kaj smo Vam zalega storili, da nas po volitvah v drž. zbor tako težko prenašate? — Vi si le mislite v svoji domišljiji, da smo mi taki — kakor nas sramotite — proti Vam. Vaše ravnanje^ napram nam je vsem temu krivo- Kakor si Človek postelje, tako spi. Ta pregovor se večkrat vresniči, in tako je! — Ljubezen ste si morali ohraniti še v naprej proti vsakemu, čeravno je kdo pri drž. zbor. volitvah volil proti Vaši volji. Da, pregovor, katerega Vi večkrat izgovarjate: „Za bolezen so arenije, za ljubezen nobenih ni", se tudi večkrat vres-niči. — Sicer pa je nam vse eno, če nosite samokres, čeravno nimate nobenega vzroka za to. — V slučaju pa, da dobite dovoljenje orožnega lista, svetujemo Vam, da ga ne bo-dete morda zlorabljali, kajti kakor vidimo, ni z Vami vse v pravem redu, in znalo bi se zgoditi, da bi v svoji politični nervoznosti lahko postrelili naše otroke v šoli. ~- Bodite torej previdni, g. LomSek! Sicer pa je najbolje, če greste od nas proč z revolverjem vred! Iz Kili. (Strašna toča.) — Dne 17. tega meseca je bila pri nas taka toča, ka-koršne tukajšnje ljudstvo sploh ne pomni. Na splošno je bila kakor veliki orehi. Več slučajev tudi debela kakor kokošje jajce. Ena taka je udarila vola, ki se je nahajal na pašniku s takšno silo, da mu je provzročila precej veliko krvavo rano. V vasi pobila je n»^ogo gip, _ Posebne druge velike škode sicer ni naredila, kajti tukajšni kmetovalci spravil.' so glavne poljske pridelke uže pod streho. Edino zelje, repa in zunaj še nahajajoča se ajda je do cela uničena. Čistil odbor kanalski. — V sredo se je sestavil cestni odbor za kanalski sodni okraj. Predsednik je g. Miha Zega, podpredsednik g. M. Cvetrežnik, župan na Banjšicah.— Kot najvišji davkoplačevalec je vstopil gosp. Ant. Ivančič v Desklah. — Deželni odbor je imenoval v odbor g. Henrika Malniča. Vemo, da ima deželni odbor več lepih načrtov v delu, ki bodo okraju v veliko korist. — Naj bi se mu posrečilo, da jih tudi izvrši. Zdaj je spor končan, zato svetujemo sodelovanje yseh činiteljev celega okraja. Iz sežanskega okraja. S Krasa. — Prejemši nGoricott z dne 12. t. m. zagledam dopis „Z dežele", v kojem sledi blodnja krščansko-mislečih proti krščansko delujočim učiteljem. Kaj je vendar tebe treba bilo? Svoje vzvišeno krščanstvo kažete v samohvali in t sramočenju učiteljev-tovarišev, ki ne trobijo v vaš pokvečeni rog. Hudujete se — radi učiteljskega zborovanja v Dutovljah, ki v«s je po vsej pravici obsodilo, ker rušite slogo s svojim krščansko-mislečim, a proti-krščanskim društvom. Učitelji tvorimo eno telo, torej bi se ne smeli razdruževati, četudi nismo vsi jednako goreči »kristjani", a krščansko delujoči moramo biti vsi; torej ni umestno ustanovljati društva t našo pogibelj in v veselje našim nasprotnikom, ki imajo namen „Divide et impera". Vedite, da na dveh stolih sedeti ne morete, saj je že veleučeni dr. Mahnič povdarjal v »Rimskem katoliku" svoj aut-aut. Ako ste krščansko-misleči v večini, lahko bi pri letnih društvenih zborovanjih izvolili svoje t odbor ter društvo bi postalo krščansko-misleče; a vi ste se skrili za hrbtišča g. duhovnikov ter iz zasede mečete blato na svoje kolege. Fej! Bahate se s svojo pravičnostjo in pedagogiškom razumom ter naznanjate vrline, kojih nimate, ker ste pre- napetneži, kojim je menda mari le svoj jaz. „Gorica" pa vam gre na roko, saj zadnji čas nori, drmasti in se kremži, da se vse kadi. Najbolj so ji na scu narodni učitelji in drugi naprednjaki, ki se ne klanjajo njenim oholostim. Lahko nas sramotite s pijanci, saj dobite od BGoriceK za to pohvalo. Krščanska »Gorica" je našemu vrlemu državno-deželnemu poslancu g. A. Štreklju nalepila toliko krivičnih pridevkov, da se mora takošna gonja še peklenščeku studiti; nasprotno pa hvalisa Gregorčiča, ki nam je poklonil svojo volilno refoimo, hvali vse nestvore, koje provzroča izdajica in njegova kranjska dvojica. Dakle, gg. krščansko-misleči učitelji, le vztrajno bruhajte svoj krščanski žolč nasproti krščansko delujočim tovarišem, a ne hudujte se, ako bi še kedo predlagal, da snovatelji takega društva ne morejo biti udje naših učiteljskih društev, saj to uvidi vsakdo — aut-aut — ne le Vaš — stari —. V KlZlJlh je napadla neznana oseba Pr. Ejudra, ko se je yračai ponoči domov. Napadalec je sprožil dvakrat samokres. K sreči ni zadela nobena kroglja. Iz goriške okolice. Iz VltMBlJ. — Tako podlih obrekovalcev, kakor se je skazal dopisnik »Primorskega lista" v 41. št. z dne 10. t. m. v dopisu iz Šempasa, menda ga ni pod milim nebom. Spravil se je na mojo osebo s tako nadutostjo, ka-koršne je zmožen le narodni izdajalec. —-Dopis iz Šempasa y „Soči" z dne 3. t. m. ga je menda tako razjaril, da se je začel posluževati tako podlih obrekovanj, misleč si, da je omenjeni dopis prišel izpod mojega peresa, kar pa slavno uredništvo lahko potrdi, da nisem z omenjenim dopisom v nikaki zvezi. (Potrjujemo. Ur.) Da, da, resnica v oči kolje. Vi pravite v svojem dopisu, da sem kričal pri Humarju, da sem „agrarec" in da grem rajši dvakrat s hudičem kot s farji. Povejte rajši resnico, kajti ona je Bogu in ljudem ljuba. —- Ko ste na vse pretege hvalili novi volilni red za deželni zbor in ko ste se izrazili, da je Škoda, da niso že pred petdesetimi leti prodali klerikalci Gorice, da bi potemtakem imeli lahko že laško šolo v Šem-pasu, smo vas začeli vsi navzoči zasramovati za take besede, in rekel sem vam tudi, da če je župnik navzoč, če ravno je vaš voditelj, Vam poreče, kakor jaz, sram naj vas bo in zopet sram t Toraj taka je resnica, g. dopisnik, in ne kakor vi pravite, da sem se skliceval na to, da sem agrarec in da grem rajše dvakrat s hudičem kot s farji. To potrdi lahko tudi de3et prič in še več, če je potreba. Drugih bedarij, navedenih v omenjenem dopisu, pa ni vredno niti omenjati, ker ne značijo drugega nego le duševno bolehnost. Josip Živic, podžupan. Iz Pdvmo. — Po milosti naših očetov dobili smo pred leti skozi vas svetilke, ki pa že od prvega početka ne služijo svojemu namenu. To opažamo že posebno sedaj v temnih nočeh. Oskrbovanje svetilk se je baje poverilo g. Brezigarju — vsled njegovih »izrednih zmožnosti" — podžupanu v Pevmi. Zato ga poživljamo, da izvršuje svoj posel izvestneje kakor do sedaj, sicer opišemo vso stvar malce natančneje! Z Vegrskljia, — Dne 13. t. m. popoldne je prišla „Kmečka jeza" iz Gorice prirejat neki farovžu koristen shod. Ta komedija se je vršila v prostorih sig. Giuseppe Rubbia. Zborovalcev je bilo okoli 80. Kakor smo videli, se je pripeljal prvi medico dr. Antonio Brecelj, za njim štandrežki župan Lutman. Ko sta prišla župnik Berlot in ključar Šik, je otvoril Lutman shod. Na čelu so bili župnik, ključar in leseni župan. Prvi je nekaj klobasal dr. Brecelj ter se zahvaljeval tudi za izvolitev farovškega Fona, potem je dal pozdrav od Fona ter obljubil, da nas pride g. poslanec kmalu obiskat. (O sreča, ki nas čaka!) Potem je klobasal o vojaščini, kmečkih dolgovih, davkih, da tudi za zdravnike bi morala vlada skrbeti, tako da bi bilo prav za nas kmete, da bi nas oprostila vlada davka itd. Na to je prikorakal urednik lažnivih listov Kremžar. Brencelj je nadaljeval o ljudski šoli, da se namreč kmetski otroci v ljudskih šolah učijo, kar jim za njih stan ne koristi. Naprednjaki so ugovarjali In se mu 3mejali. Mislil je, da ni nobenega caprednjaka med zborovale! pa je videl, da jih je veduo več. Priporočal je farške časnike BPrismojencaB in „Norico", tista dva sta prava lista za kmeta, (Za zavijanje masla.) Potem je končal svoj dolgočasni govor. — Potem se je začelo re-penčiti Kremžatfe, Govorilo je o liberalcih, agrarcih, soc. demokratih, vse take stranke so slabe, samo klerikalna je na pravi podlagi. Naprednjaki in agrarci so mu ugovarjali in se smejali, na to je pa še hujše tolklo po nasprotnikih, tako, da je bilo revše vse iz sebe. Kremžišče je reklo, da so liberalci šnopsarji, naprednjaki so se mu smejali ter mu klicali npašaretar". Vedno hujše in Me« dejše je postalo Kremžišče, bevskalo je, potem pa končalo svoje laži. Brencelj je omenil še, da kdor hoče biti ud, mora plačati 20 kr. — Kaj bo za pašarete? so vprašali Kremžišče, ki je kar pihalo od jeze. Potem je bil konec kozje komedije. V kmečko jezo se je vpisalo le par backov. Bi li radi vedeli kako ravnam, da se pri meni prehlad nikoli tako hudo ne razvije? Nič ložjega: Jaz rabim že nad 20 let —• in to ne samo takrat kadar nisem prav v redu ampak tudi kadar se počutim po-Jpolnoma dobro, Fay-ove pristne So-denske mineralne pastilke. Sodenske pastile odstranijo takoj slab okus po kajenju; lahko prehlajenje se tudi večkrat pojavi in ob takih prilikah so mi moje ljube Fay-ove pastile neobhodno potrebne. Le poskusite — škatljica stane samo K 1*25 vin. Dobi se po vseh trgovinah. Varovati pa se je pred ponarejenim blagom. .Zahtevajte vedno le Fajr-ove pristne ¦¦¦¦¦ Sodenske pastile. Glavno />,stopstvc za Avstro-Ogrsko • W. Th. Gnntzert, Dunaj XII, Belghoferstr. 6, svete pravice. Pred 6 leti smo napovedali suhih let. Prišla so, prišlo je še več. v & želnem zboru, v deželnem odboru, v deželah uradih, povsodi sa je obrnilo na slabše, Lah« se redijo pri teh razmerah in Furlanija. ima.0 svoje obrtne šole, urejajo jim reke, hudour. nike, potoke, jezove jim napravljajo, ni vodnjaka v Furlaniji, ki bi ne bil napravljen Domače vesti. Poroka. — Danes se je poročil gospod Leo Arko, nadučitelj v Lokvi pri Divači, z gospodično Angelo Turkov o. — Vse najbolje! Smrtni kOSI. — Umrl je v Ajdovščini gospod Josip Krtelj, spoštovan trgovec in podžupan, star komaj 36 let. Lahka mu žemljica! Preostalim naše sožalje! Darov! za »Dijaško kuhinjo". — Ant. Erzetič, veleposestnik v Korminu, je poslal 5 K kot trgatveni dar. Josip Kovan v Gorici je daroval 26 kg ilirskih testenin. Dr. Rudolf Grun-tar, odvetnik v Tolminu, II K. V nabiralnikih za »Dijaško kuhinjo" pa se je nabralo v gotovini 047 K. — Živeli posnemovalci! »PevskO In glasbeno dryšil0tt v Gorici priredi v soboto dne 26. oktobra t. 1. koncert s sodelovanjem vijolinskega virtuoza g. Franceta Ondfička in klavirskega virtuoza g. Josipa Fa-mšre s sledečim vsporedom: 1. Stanko Pir-nat: Pomlad In jOSOn. Moški zbor »Pevskega in glasbenega društva". — 2. Jo s. Slavik: Koncert a-moll 1. odstavek, klavirsko sprem-Ijevanje zložil Fr. Ondfiček. (Novost), Fr. Ondfiček. — 3. Vitčzslav Novak: Pesni Zimskih noči. (Novost), a) Mesečna noč, b) Nevihtna noč, c) Božična noč, č) Karnevalska noč. Jos. FamŽra. — 4. Anton Foerster: LjohlCI. Mešan zbor »Pevskega in glasbenega društva".—5. Jos. Slavik: POlpOUri. (Novost). Fr. Ondfiček. — 6. A. Balakirev: Ismael. Orientalska fantazija. Jos. Fam6ra. 7. Fr. Ondfiček: Češka Rapsodiji. (Novost). Fr. Ondfiček. Kakor razvidno s sporeda, bo ta koncert izvanredno lep in velike glasbene vrednosti, na kar se že sedaj opozarja občinstvo. Bližajo se deielnozborske voliti«, zato je naša dolžnost, da ponovno kličemo na delo vse one, življe, ki z neko grozo obračunavajo s preteklostjo ter s; žele boljšega dela za naše na deželne troške, pelagrozarij bo stal v Gradišču, namakanje tmške ravni je bilo velikansko delo, itd. itd. — pa mi Slovenci ¦' Vprašajmo se, vprašajmo, kaj imamo pa mi v Dfcvke plačujemo, ne dobivamo pa skoro nič Včasih se lepo sliši iz deželnega zbora, daje danih S sencem toliko in toliko podpor, ali kaj prv tednov ječe. Odprti lekarni. ¦— Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni. Ponočna slutil i Ukinili. — V času od 20. do 27. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoui. Listnica. — Kaznim gg. dopisnikom: Pride vse ne vrsto! Delro domaČe Zdravile. Med domaČimi zdravili, katere se uporablja pri prehlajenju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za „Anker-Pain-Kxpeller"), katero izdeluje Dr. IUchterjava lekarna v Pragi. Cena je nizka: 80 v, K 140 ia 2 — za steklenico; steklenica je v elegantni škatljici ter označena s sidrom. Važno. Opozarjamo si. občinstvo na d&našuji oglas tvrdke Samuel Hecksoher senr. v Hamburgu. Zvikl Iz ItreSllR lit. — Urno drvenje in nemirno pehanje človekovo je tisto, kar nas tako kmalu stara ter nam pušča tako pičlo časa, da bi mislili nazaj na lepo dobo otro ških dni. Tembolj veselo in obenem tožno-milo čuvstvo se pa polasti vsakega zemljana, če se more ob redkih urah počitka in ob prazniškem času spominjali davnominole dobe mladosti. Zdi se Človeku, kakor bi se glasile orgle, kakor bi zvonili zvonovi. Božični čas se v radostni svečanosti ponovi v spominu, — pa le za kratek čas, ia zopet se razprši lepp. slika preteklosti. Da pa lepi sladki spomin ne izgine, nego ostane trajen, povzroča samo pod imenom ^angelsko zvonilo za božično drevesce" znana novost, ki jo je uvedla v promet c. in kr. dvorna firma Ivan Konrad v Mostu št. 1947 na Češkem. Vse natančneje se razvidi o tej mični novosti iz današnjega oglasa. Kataloge z obilo slikami pošilja gornja firma vsakomur zastonj in poštnine prosto. Sir, maslo in poljske prilte se najlažje prodaja na Tržaškem trgu potoni mojega podjetja pod jako ugodnimi pogoji. Kupujem tudi na lasten račun po dneunih cenah. Vekoslav Plesnicar komisije in zastopstva TRST Ulica Gaetano Donizettište.. 5. Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti. Lepak Z umiki železnic, parobrodnih voženj in pošt izide prve dni novembra po končno določenih vožnjah za celo zimsko dobo. Ta naš lepak je že široko znan in udomačen. Pošiljamo ga brezplačno naročnikom »Soče" in še mnogim hotelom, gostilnam, kavarnam. Povsod visi v celi deželi in tudi zunaj nje. Zadnje čase tudi na Gorenjskem. Da imajo oglasi na lepaku polno vrednost skozi celo leto, smo poslali urnike za poletno dobo posebno tiskane, da so jih nalepili čes zimske urnike. Tako je ostal lepak celo leto dober. Tudi m bodoči lepak je določenih 48 prostorov. Prednost dajemo narodnim tvrdkam. Le v kolikor bi teh ne bilo dovolj, sprejmemo oglase neslovenskih tvrdk, ki se nam naravnost vsiljujejo l Zveze brzovlikev z Dunaja v Gorico In nasprotne po Bohinjski filll. — Za dobo zimskega voznega reda 1007/08, veljavnega od 1. oktobra t, 1. naprej, so med Dunajem in Gorico sledeče ugodne zvezo z brzoviaki z direktnimi vozovi 1. in II. rnzr, na razpolago : A, Smer z Dunaja v Gorico.-™ Dunaj zapdd. kol. z vlakom št. 101 odhod ob 9. uri zvečer čez Amstetton-Celovec. — Prihod v Gorico drž. žel. ob 10. uri 21 min. predpoldnem. (Vožnja traja 13 ur 21 min.) — Dunaj ju ž. kol. z vlakom št. 11 (z jedilnim vozom iz Št. Mihela ob 12. uri 2 min. popoldne do Št. Vida n. G.) odhod ob 7. uri 25 min. zjutraj Čez Ljubno-Celovec. Prihod v Gorico drž. žel. ob G. uri 31 iniu. zvečer. (Vožnja traja 11 ur G min.) B. Smer iz Goriqe proti Dunaju. — Gorica d. ž. z vlakom št. 8 (z jedilnim vozom iz Št. Vida n. G. ob 1. uri 29 min. popoldne do Št. M?hela) odhod ob 0. uri 1 min. predpold. čez Celovec-Ljubno-Dunaj j. ž. (juž. kol.), prihod ob 9. uri 10 min. zvečer. (Vožnja traja 12 ur 9 min.) — Gorica d. žel. z vlakom št. 2, odhod ob 5. uri 59 min. popoldne čez Celovec-Amstetten-Dunaj juž. kol. prihod ob 7. uri 50 min. zjutraj. (Vožnja traja 13 ur 61 min.) I. vseslovenski trpsM Shod se bo vršil jutri v Ljubljani. Pričakujeno, da bo tudi Goriška častno zastopana. Troti ire$lJirslV3. — V nižjeavstrijskem deželnem zboru je bila sprejeta predloga, po kateri je prepovedano krošnjariti. Izkiz posredovalnice slovenskega trgovskega tira- Itva »Mirt«" V LJbMJmI. — V službo se sprejme: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondent, 1 potnik za milo, 4 pomoč, mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 1 pomočnik stroke delikatesne, 2 pomoč, modne in galant. stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, 4 prodajalke, 12 učencev. — Službe iščejo: 2 kontorista, 18 pomočnikov mešane stroke, 7 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 10 konto-ristinj, 6 blagajničark, 6 prodajalk, 2 potnika. — Posredovalnica posreduje za delo- dajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini. Umna SVlnJereJl da kmetu dosti dobička. V Mirnipeči na Dolenjskem je prodal kmet Košak 14 doma zrejenih prešičev-za 1500 K. Izvozni trg v Gorici se zapre z dnem 26. t. m. V Spljetli so otvorili začetkom šolskega leta obrtno strokovno šolo. Trgatev V Istri se je sponesla izvrstno, zlasti na Rovinjščini. Na trgu v Rovinju je bilo prodanega takoj grozdja 1,745.81 kvin-talov po sredni ceni K 16 za kvintal. Na Koperščini je bila trgatev dobra, istotako v Piranu. Nemška banka v Trstu. — Nemci se vedno bolj utrjujejo v Trstu. V trgovini in obrti imajo že jako lepo stališče, nemške šole imajo in tudi drugače se občuti njihov vpliv; sedaj pa si postavijo tudi denaren zavod. Prihodnje leto se otvori v Trstu nemška banka. Politični pregled. V državnem Zboru je vložil poslanec Hribar več predlogov in interpelacij, tako gledd sra-motenja slovenske narodnosti pri vojakih, glede* ambulančnih razmer na progi Duuaj-Trst, radi delitve I. državne gimnazije v Rjub-Ijani, glede* službenih razmer osobja ljubljanske tobačne tovarne, glede' uvrstitve gozdarjev v državni uradniški status itd. Beckov govor o nagodbi je bil sprejet v poslanski zbornici jako hladno. Le nekaj vladnih kimovcev je pritrjevalo predsedniku. Proti slovenščini je nastopil z interpelacijo cblovski poslanec Dobernig, in sicer radi slov. obravnavanja pri graški višji sodniji pri koroških pravdnih slučajih. Hribarjev predlog zn slovensko vseučilišče v Ljubljani z dne 1,2. julija 1.1, je bil v prvi seji razdeljen v zbornici. V poslanski zbornici 17. t. m. je bilo vloženo mnogo interpelacij in predlogov, tudi glede podržavljenja premogokopov in cene premogu. Govorilo se je potem o nujnem predlogu češkega radikalca Burivala radi uredbe službenega razmerja med Železniškimi upravami in železniškimi nslužbenci. Soc. demokratje so očitali češkim radikalcem demagogijo, ti njim. Fresl je protestiral proti germanizaciji od strani železniških uprav, Kroy je proglašal uslužbence državnih železnic v Trstu za pijonirje nemštva. Burivalov predlog je bil sprejet. Derschatta je rekel, da ministerstvo študira, kako bi moglo uresničiti, kar zahteva predlog. Dr. Ellenbogen je utemeljeval predlog glede" obratnih razmer na drž. železnicah. V č e r a j š n j i 3 e j i je povedal Derschatta, da hoče vlada nadaljevati s podržav-ljenjem privatnih železnie, grajal pomanjkljivosti na progah društva državnih železnic. Kllenbognov predlog je sprejet. Resei je utemeljeval svoj predlog radi surovega ravnanja z vojaki. — Prihodnja seja bo v torek. Dr. Itvbaf je vložil interpelacijo za ustanovitev srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Primorskem. »Zveza jyinlh Slovanov" je poslala 4 poslance, med njimi Hribarja in dr. Rvbafa, v Budimpešto glede dogovora v stvari nagodbe s hrvatskimi poslanci. Tam se je doseglo popolno soglasje nazorov; »Zveza" na Dunaju in Hrvatje v Budimpešti bodo nastopali solidarno v vseh nagodbenih rečeh. Hrvatje z nagodbo niso zadovoljni, ker bi morali Hrvatska po njej prispevati letno več. okoli 400.000 K. Prvo čltanje nagodbe se bo vršilo v torek. Govorilo bo k nagodbi 34 poslancev, med njimi člani „Zveze južnih Slovanov". Na konterenoo k ministerskemu predsedniku sta povabljena podpredsednik »Zveze južnih Slovanov" PIoj in dr. Rybar. Blede nagodbe sta se baje dogovorila oba ministerska predsednika za klavzulo v slu- Hlanufakturna trgovina A. BISAIL" Gorica v hisi Jonta Po l^ont^apenč^ib cerjab 1 priporoča novo dospelo jesensko in zimsko volneno blago za ženske; možka sukna; Mforštanje; kovtre; odeje; zdravstveno flanelo; fjzopci.pošt. prosti. 69 čaju, če bi kateri .parlament obstruiral na-godbo. Baje bi stopila v takem slučaju v veljavo potem reciprocitete. NeoMsni ogrska stranki v parlamentu v Budimpešti je imela sejo, v kateri je Košut hvalil nagodbo, Ratkay pa je govoril proti, rekoC, da ne privoli v zvišanje kvote. Razsodba državne sodnija o slovenski« napisih- — Državna sodnija je na pritožbo slovenskih hišnih posestnikov v Celju proti prepovedi občinskega sveta, da se ne sme razobešati slovenskih napisov, razsodila v smislu, da prepoved krši pravice jezikovne enakopravnosti pritoževalcev, ki so jim zajamčene po § 19. državnih temeljnih zakonov. Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenoioami. Cena orSg. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnijsko lasleduje. Mollo'o Franc, žganje in sol za ribanje ttvota. — Bolečine olaJ3nJoCe in okrepeojoie sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenju vsake vrste. Orifr. steklenica K lOO Na prodaj po vseh lekarnah ! Id mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti, L. Gliabich, A. Gironooli. Rasne vesti. Cisarjeva BOtIZM, — Poročilo z dne 18. t. m. pravi, da stanje cesarjevo ni tako po-voljno, kakor prejšnji dan. Katar se je poostril, kljubti temu se zdi, da stanje ni nevarno. I. slovanska umatnlška razstava v Trstu, — Razstava se otvorf jutri ter bo dostopna vsak dan od 9. zjutraj do 5. pop. Razstava podaja krasno sliko sedanjega stanja naše umetnosti; udeležili so se je najboljši naši umetniki. V Monakovem so zaprli štirinajstletno kmetsko dekle Ido Schnell, ki je v zadnjem času pomorila pet dojenčkov, kateri so ji bili dani v varstvo. Umorila jih je na ta način, da je zbadala otroke z iglo v čre-pinjo, in sicer kakor je sama priznala, samo zato, ker ni mogla poslušati jokanja teh otrok. Čudna operacija. — Dr. Bernard Hollan-der v Londonu je imel bolnika, ki se je lagal in je kradel. Zdravnik je opazil na bolniku v črepinji staro rano, odprl jo na novo, vzel iz nje vraščeno koščico, in ko se je rana zacelila, je izgubil bolnik nagnjenje do laži in do kraje. — Tudi kakega »katoliškega* slovenskega žurnalista bi bilo treba tako operirati, da bi ne lagal več in ne kradel časti! Štrajk železničarjev v Italiji se obeta. Ali javno mnenje se obrača odločno proti nameravanemu Štrajku; štrajkujoči bi utegnili torej slabo naleteti. Veliki nalivi zadnjih & ; so napravili mnogo Škode po raznih dežeiah. Povodnji so divjale ter neizmerno škodovale. Dva odvetnika se stepla. — Na deželni sodniji v Trstu je prišlo do 03ebnega spopada med odvetnikoma dr. Robba in dr. Fue-cherjem. Robba je vrgel tudi črnilnik proti Puecherju, ki se je pa izognil, na kar je črnilnik priletel v zid ter se razbil. Desetleten deček vstrelil vojaka. — Poročali smo, d& so našli pri Pulju mrtvega vojaka Tušaja. Kdo ga je vstrelil, se ni takoj vedelo. Sedaj se je dognalo, da je storil to 10 letni Ivan Erižmanič. Dobil je puško ter pomeril in sprožil; zadel je vojaka, kije padel mrtev na tla. Puška je pri strelu udarila dečka v prsi; sedaj se zdravi v bolnišnici. Modernisti, katere je hotel papež s svojo znano sedanjo encikliko uničiti, nameravajo dati odgovor na, encikliko ter pobiti izvajanja v njej. MEs Helen Malpaejf, 21-letna hči pittsburš-kega mihjonarja, je pobegnila od doma z nekim Samuelom Clarkson-om, in nič se ne ve, kje se nahaja parček, Sumi se, da sta jo ubrala v London, kjer sta se dala skrivoma poročili. S seboj je vzela podvzetna nevesta 50.000 dolarjev (t. j. 250.000 K), kar bo menda za nekaj časa zadostovalo. V Benetkah, .ˇ slovečen} kopapta Lido, je bilo letos izredno veliko gostov. Sezona je končala s koncem septembra. Gostje so pustili tekom 3 mesecev tam denarja 2 milijona Ur. K SVOJI nezvesti ljubici je hotel priti v Parizu Avgust Betrel, ki se je vrnil od vojakov. Šel je do stanovanja v 5. nadstropju, pa mu ni hotela odpreti. Pretil jej je, da pride skozi okno. Res je plezal po strehi, pri tem pa mu je spodrsnilo, da je padel globoko doli na cesto, kjer se je ves razbil. Policija V LondeflH je izdala poročilo o svojem delovanju v letu 1906. V takozvanem »Metropolitan Police District", ki šteje okoli 6 milijonov prebivalstva, je bilo uslužbenih 18.000 redarjev; plače so dobili 35,000.000 K. Aretiranih je bilo 119.897. — Zgubljenih stvarij je bilo na policiji 56.754 komadov. Na uiicah je bilo nesreč 14.000. Ranjenih je bilo ^redarjev v službi 2491. fflilostiva gospa, •II vest«, zakaj morate pri nakupovanju tladna kava Izrecno po- -udarjati Ime »Kathrelner« ? ' Ker $c Vam sicer utegne primeriti, da do-blte man] vreden po-sncmckbrcz vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Hathrelnerjeva kava. Zakaj le Hathreinerjeva Kneippova slad na kava Ima spričo posebnega načine svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kave. Zapomnite si torej natanko,rnilo-stiva gospa, da dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgolj v zaprtih izvirnih aavojih z napis mi: »Kathrt inerjovaKnci ipova slad-n» kava« in s sliko župnika Kneippa kot varstveno znamko. Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl. Primožič, p-Jporoča svojo delavnico norica, Da Komu flor. 13. Na prodaj ima: ogala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. Anton Potatzky v Gorici. Ne sredi RaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapovaliče clroberikpga la drebnegt blsgt ter tkialn, prejo io nitij. POTREBŠČINE i% piMrniM, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojašd in šovljarje. Svetinjice. -. Rožni t encl. — Masne kojlilee. lišna obuvala zi m letne čase. Semena za zejenjave/trave ii detelje. Laj bolje oskrbljena zaloga za kramarje, kro&njarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 Pijanosti ni ueč Vzorec tega Čudežnega izdelka „C0Z&" se poSlje brezplačno. More se dati v kavi, v mleku, v piva, v vinu a'i v jedilih, ne da bi pivec to zapazil. Prašek „C0ZA" učinkuje čudovito, tako, da se pivcu pristudi alkehol iu vse alkoholno in močne pijače. Ta prašek deluje tako mimo in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročilo njegovo ozdravljenje. Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešil ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz takih oseb je celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljšal za mnogo let življenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami in en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku_________ Zajair&no je. da je prašek popolnoma neškodljiv*. C0Z.il IS 1.1 tUtC ioBdon255UngUjaj Na piema je djati znamko 25, na dopisnice za K stot. Žene! Hočete kupiti po ceni in dobro I prauobaruno blago? Mara Jirsova, učiteljeva soproga in i lastnica tkalnice v Novem Hradkn na i t pruski meji na Češkem izdeluje kanafas, cefir, clamask, platno, kroazej, parhent, hrisalke, žepne robce, frotirke itd. Poskusite in prepričajte se, da Vam Slovanka bratski postreže. Slovan k Slovanu! tlzorci zastonj. Ako trpite na strjenju krvi in na p0. dobnih boleznih, tedaj pišite na P. Ziervas-a Kalk 244 pri Kolinn ob Beni. Nekatera od sto in sto zahvalnih pisem: »Gospa B. iz W. piSe: Lepa hvala f Va$e sredstvo je učinkovalo Ze 5. dan". Gospa L. v M. piše: „PriporoSalabom vsakomur Vaše izvrstno sredstvo ter ne bova sama nikoli brez njega". Arhitekt S. v ML piše: »Za izborno postrežbo se ^zahvaljujem. Pri moji ženi je Vaše sredstvo že po 3-dnevni rabi brez bolečin učinkovalo*. Proti pošiljatvi 1 marke nemške veljave (tndt v znamkah) pošljem knjigo: „Motenje perjode" spisal dr. Med. Leviš. — Pojasnila brezplačno. Za odgovor naj se priloži znamko. kJL(J| Varstvena znamka; „Sldro" luT ¦*¦ LiniroM G a p s i c i comp. \$zl Nadomestek 2 Anker-Pain-Exneller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno 80 vin,, K I"40 in 2'—- se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „gi-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Dr. RICHTERJEVA LEKARNA k „ zlatem lero" v Pragi |"""" Ilisabethgasse 8tev, 5 nova. uf-L^1 Dut»no nipollljtajt. ||,\y 1 300 komadov -= vinskih sodov s- od 300, 400, in 700 litrov s hrastovega, lesa v prav dobrem stanu oddaja po nizkih cenah Tvrdka M. Rosner i drug v LjuoljahT.....' seči e1{<»siti, le jedilna mast, ol{USOtT), Is nizko ceno je neprekosljiva. &&$&L&&L&&&&&LL&&L&&&&&&&&&&)*L Naprodaj so sodi od 3 do 30 hI v Gorici v ulici C i [res si štev. 8. \)se je it>ozi)0 de 5 SVOJIH) fit)ltf> O s svojo izdatnostjo is Izgubil se je lovski pes j v Solkanu. j Isti je temnosive barve s črnimi j pegami. Ima odsekan rep, črno glavo 0 črna, dolga ušesa in je srednje tflikosti. .. • :.;;,,•,,, v*-.v<-- Sliši na ime „Pazi". Kdor ga je našel naj se oglasi pri gosp. Antonu Mozetiču v gOlkanu; kjer dobi lepo nagrado;- Adolf Fey urar in optiker SJ voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI petjema poprave ir in optičnih prtdmctsv vseh vrst. jiloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst - ¦— in optičnih predmetov.------ 2a Vsako uro se jamči 1 leto A. vd Berini Gorica, Šolska ulica št 2. juteHka zaloga = = oljktnega olja prve vrste jajbuijših tvrdk iz Istre, Dalmacije Molfetle, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron 112, 1*20, 1"36, 1*44,1-60,1'80, 2'-, za Mi po 72 vin. -------- Na debelo cene ugodne. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; no vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ----------------mila in sveč.---------------- Cene zmerne* m Tr^oV5ko-obrtria zadruga V Gorici regrlatrovana zadrug-« m neomejenim jamstvom. Nafielstvo iu nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1805. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji (Ine 30. decembra 1005. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menic® pa proti 6* obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vfielej, mesto »rudnine «,L prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneski«, jih obrestuje po 4l!t%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih t Soča« in »Primorec«. Nova pravila so m razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, rtitj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. Fakin & Friedrich i *************»*f, gospodične in gospodje -- pozor! : Imate že Šivalni stroj? Ako ^a '. ^:.::it.', omislite si najnovejšo marko •Tldiial-Viktoria« in najboljšega In dolgoletnih skušnjah sva se ;- ••)tic'-;ila, da ostane »Original* »o Irisinal-SictMia »troji $&3 ror.ihi brezšumno. Iripal-Vieforia stroji sl^t '.i ~b".M',\čn rabo in obrtne namene. Iripal-Victoria stroji ^Šji; 'j ;:¦..:» tno vezenje (rekamiranje). "yr,;'..i stavi na razpolago strankam '"ivi.i-'o, ki poueujf brezplačno. h8inal-Victoria stroji ^.-"ffi: -- v-.': dosedaj obstoječih tovaren. t. Z i v. tik stv>j jamčiva 1<> let. | K'i naj ne zamudi prilike uglodat ¦•;•:•• ii nakupom =()riginal-Vietoria stroje. IMina zaloga ^Original-Victoria ^i *'¦: 45.000 » 40.000 » 115.000 » 30.000 » 100.000 » (Ul.000 » r)0.000 1 dobitek h 40.000 Mk. 1 » " »80.000 7 » »20.000 > 15.000 > 10.000 > 5.000 > 3.000 » 2.000 » i.ooo > 800 • 200 V oelem obsega loterija, katera jo 7 razredov ni/.vrsteuu 100.000 nrerk h 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica veuh srečk z gotovostjo ladetl. Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem nlufaju 50.000 Mark ter se zviSa v 2. razredu na 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v •». na 65.000 M., v r>. na 70.000 M., v (i. ua 80.000 M. in v 7. na 600.000 M. Srerkiuije je postavno določeno, ('ene srečkam 1. razreda ho sledečo : cela orig. srečka M. 6- ali K T— pol » » » 3™ » » 3' čolrt * » » 1*50 » » 175 Vloge za ostalo razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih /. državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katero razpošiljam mi zahtevo zastonj in poštnina prosto. Vsak vnem srečUanju uradno Hath.o, no da bi jo moral m« b- zahtevati. Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno. Naročila sprejemam proti pnzotju ali pa proti naprej plačilu. Oglasiti so Jo torej v svrho naročil predsto-jočega sreikanja takoj, ali pa vsaj do 31. oktobra zaupno na naslov: Samuel Heckscher senr. j Bankgeschiift v HAMBURGU. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnion Krušič, = krojaški mojster in trgovec ¦v Gorici tekališče Josipa Verdi štev. 83 in _? podražili delavnici jia Tržaški cesti ? lastni kisi (v bližini g. Črnigoja). Važno za gg. enoletne prostovoljce. Ker imam naročenih že več uniform za gg. enoletne prostovoljce se nudi sedaj ugodna prilika tudi drugim, da si naroči obenem, ker stane manj ako se jih dela več skupaj. Nadalje se priporoča gg. dijakom za nabavo oblek po jakc zmernih cenah. Znanim odjemalcem se daje tudi na mesečne obroke po 10 kron. To velja pa samo za civilne obleke. Postavno zavarovano! Vsako posnemnnjo so kaznuj«, Cdlno pristen Je snmo Thierry-jev balzam /, zeleno nuno, 12 malih ali 0 dvojnntili Ktokloniu ali 1 velika Kpeeijahm steklenica h patentu- vanim isamuftkom K 6'—• Thlorry - jovo Centlfolljno mazilo proti vsoin, fie tako zastarelim ranam, vnetjem, itd. 9 lončka K 3'60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju, Obo domači sredstvi sti naJho'JI povsod znani in starodavni. NaroČila naj se naslovi: Lekarna A. Thlerrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini. Zaloga skoro v vseh lekarnah. Brošuro s tisočerimo orjginaluimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prosti. rn^mmmm »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadrugi* z omejenim jamstvom* (V lastni hiil, Gosposka ulica it. 7. I. nadstr.) — Telefon it. 79. Ra«un poStne hranilnice štev. 837.315. Vslfd sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907. se: Hranilna vloge obrestujejo po 4 V« % . Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemajo od vsalcoffar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 573» na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5'/»%. Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.188-82. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328 — mmmmmmmS Nova jesenska moda! Drap de dam v lepih novih barvah. -- Magnet čista volna za praktične obleke. -¦ Zvbelin elegantni deseni. -- Butalo =|z|= pol volna za obleke. -- Hermelin, Velour, Eskimo in različni Flaneli krasni novi uzorci. ' Priporočava se vsem onim, ki žele obleke, bluze po novi modi, da si ogledajo novodošle uzorce v * JJzorci se razpošiljajo. »Trgovskem Domu" Pregrad & Čleraetič. Komisijsko in agencijsko podjetje Josip Rovan Gorica* Stolni trg* (Piazza del Duomo št. 9.) Zastopsiuo in zaloga valjčnega mlina ti). Hochmanu iz fljdou-ŠČine. Velika zaloga izbornih pšeničnih mok, zdroba in otrobov te dobro znane domaČe tvrdke. Zastopsiuo in zaloga stouečih ilirskih testenin prve kranjske tovarne Znfderšič & Dalenčič, llirska-Bistrica. Zaloga in prodaja kristalnega ledu iž prve goriške tvornice A. Tanner. Zastopsiuo. Kraljevo pooblaščene Zagrebške delniške iuornice likerjeu in sadnih destilalov. špecijaliteta „Pelinkouac" pristna sli-vovka, borouička i. t. d. Blago razpošilja se franko vse železniške postaje. Ceniki poštnine prosto. Točna in poštena postrežba po zmernih cenah. i POTNIKI V AMERIKO Pozor! t« Pozor! Kdor kofe dobro in hitro potovati • francoskimi parobrodi 5ei Harr* t Ameriko, naj pift« pred odhodom od doma sa pojasnila na naio najstarejšo firmo Zwllchenbart, Basel (Švica) Caitnlkakfhtz 1 Za dobro in hitro ekspedicij o se garantira. POZOR, GOSPODJE IN MLADENIČI! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem ž« več nego 30 let, se mu je posiečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR St L Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. Naroči naj si ga vsaka d nižina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 E 60 vin., 2 lončka 5 K. Haročajte samo pri meni pod naslovom: PETER JURIS1Č, lekarnar v Pakracu štev. 69 v Slavoniji. s F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. ------------------ Priporoča ------------------ slavnemu občinstvtt za bližajoči se vseh vernih duš dan svojo bogato zalogo različnih nagrobnih spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega karana najbolje vrste za 15 K in više. V zalogi ima tudi razne kamenlte plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe itd. itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in v strugarsko stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi js posrečilo iznajti, najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju. — KAPILOR Štev. 2. povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic ia priznalnic. Stane postnirt prosto na vsako pošto lonček. 3 K 60 Vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom; = Peter Jurišič, == lekarnar v Pakracu štev. 69 v Slavoniji. Eksport »»»n Mizarska zadruga v Gopiel - Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s stroje v ni m obratom na parno In rodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou z^z_zrrz" ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.------— Podružnica v Trstu Via dl Plazzs vacrrtla 1. Podružnica v Spljotu. Zastopstvo v Orljsntu. Cene zmerne, delo lično In solidno. Registriran ,".orec. Bajna Iluzija! Oblastveno varovano. flajkpši kras božičnega dreuesca, ki bi ga ne smela pogrešati nobena krščanska družina, je moje izboljšano fariljanfiio sipi. zvonilo za božič, drevo it 1. popolnoma iz kovine s 5 pozlač. angelci, 30 cm visoko. Garantira se za ==.; funkcioniranje. ===== Pritrdi se lahko takoj na največje ali najmanjšo drevo s preprostim na- sajenjem. Postavljene* za mizo se rabi lahko tudi za namizno zvonilo. Postavljeno na toplo pač funkcijonira tudi brc/, prižganih s\vč.. tiorki zrak treh priznanih sveč vrti gonilno kolo. nanje pritrjeni izboljšani jekleni l>otički pa ud>rjajo na troje zvoncev in hlagozvoč-uo. srebrnočislo ivonenjo zadoni. mlado in staro prestavljajoč v božično bia.vnnst. Kos stane s kartonom in navodilom vred K l'&0> :* kosi K 4-25 I i) kosov K 12" •1 .. .. 5-50 { 1-2 .. .. 15'~ f> kosov,. 8- | 24 .. .. 29- -.'{« kosov K 43.50 ."»O ., ., 58-100 .. ,. 112 — Št. 2. Kavnotisto angleško zvonilo za božično drevesce, izvršeno veleeiegamno in posebno iiuo pouikljano. s slikanimi stebriči /a zvonce in tremi prekrasno žarečimi srebrnimi hunetfastiini rožami, ki potem, ko so pridane sveče, prekrasno odmevajo, kos s k,>rfow>ni iis navodilom vred 2" K. :\ kosi K 550 I si k.uuv K 15 50 4 .. .. 7-25 12 .. .. 20-25 6 kosov .. 1050 J 24 ., .. 3950 :)ti kosov K 5750 50 .. „ 7750 100 „ „ 150 — Najnovejši sfekl. nakit za božična drevesce J 12 kosov sortiranih. skrbno zavitih v karton. j po velikosti in izvršihi po K -'40, -'60, - 70, - 80, 1- , 120, 150, 2 -. (i kosov v I kartonu, po velikosti in izvršitvi po K —-75, | ¦- '90. i'—, 1'20. T.ametta. angleški lasri. sre- 3 brni ali zlati, kuvert K - ¦ -10. žica za orehe g 100 kosov K -'20, verižice in steklenih H kroirlic. 1 in pol do 2 metra dolge, po veli- f kosti kroglic K --90, —"95, 120, 1'40. 8ve- čice 24 kosov v kartonu K —50, večje. 15 kosov v kartonu K —'58, držajci za sveče, tucat K —'50. na \v.met. niklja1-} zapora. K cm du!^:! » 1 cm šifnko-ti K 1"50 1 7-202. ('ena d.il.r.i ¦ ¦ - I I narnica i/, oiio^.i kosa. n ¦ 1 j f nega. gladkega u>nj\t .'-'-- I nona. f.a zakiopci i/. ::¦ '> - I (line. -i predeli in \i-it '- I 3 zapoie. U cm dni., '> ui I šir. K 1-35. Bolj<* ''" '¦ :' I niče po K 185, 210. 280 I 13-10.3'50, 380. 420 in \>- I Vsak p. n. kupec, ki od 1. septembra do 30. novembra pismeno tuiuu-t I naroČi za najmanj 40 K blaga, dobi zastonj za boZično nagrado alarmi. > > ''¦¦ I i dilko Št. 4343 s po noči svetlečim se kazalnikom in pa koledar z:i leto l!"'v I 5 Kron prNtn.t Ho^kopf p.tt< i" montirska iu sidro \< r sketf.isi-lein.i r m m.ium solidnim šuivr-kim k '< '.jeni ni sidro in /i- ' < omilim \/.«ii"t. pri-" kljaito okrovje /, \ u-t . • plombo in vinurAiui j krounn, »v linnii n I m .'»'¦ nr in i« *' ka/.iin. lujiiar.niiii <,'iilir,ui|f iu .( leti.i ni-ki lisi. kotM.nl ) v k* m idi 14 K S s, k i U/jliom 6 K. •• ' *' li K. liiv-iU «/!•.< * St. 7223. I>cn:u kosa. svetlorjava. sufbr. mnogo prostora za dn-i'??.. 4 predeli notranja /..»p. r.i Božična nagrada. Zamena dovoljena ali denar nazaj, torej brez rizika! Pošilja se po povzetju ali denar naprej. Najpripravneje se naroča na odrezku poštne nakazftiee. Ne hodno je potrebno, da se pri naročitvi opomni. aH naj se posije blago po povzetju ali če je dena' odposlan po nakaznici. Tudi je v korist vsakemu naročitelju. da naroči, čim le mogoče. l»lar<'' 15. decembrom, ker pošta po 15. decembru zaradi hudega navala ne more dostavljati tako hitro, kak1'1 ob navadnem Času. — Naslavljajte naročbe zatorej pravočasno na naslov: a tiornica za ure v Mostu, Jfln KOIiTcIU fjjp f Moštu št. 1947 na Češkem. Zahtevajte moj najnovejši glatnikatalcg s 30CO slikami, Si Tam ga takoj pošljem zastonj in poštnine prost« SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCA V NRILANU ledini lastniki načina za izdelovanje, jo najbolj učinkujoča želodčna grenčica »^J3' Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kav«^1