PRIMORSKI DNEVNIK Amintore Fanfani sestavil novo vlado Gronchi podpisal odloke o imenovanju V koalicijski vladi KD, PSDI in PRI je 18 demokristjanov, trije socialdemokrati in dva republikanca; novo ministrstvo za državni proračun in gospodarsko načrtovanje vodi republikanec La Malfa; Segni je ostal zunanji minister, Andreotti pa obrambni minister; v notranjem ministrstvu je Scelbo zamenjal Taviani (Od našega dopisnika) RIM, 21. — Fanfani je danes opoldne sprejel mandat *a sestavo nove vlade, zvečer pa je predložil Gronchi-ju seznam ministrov. Gronchi je podpisal ustrezne odloke. Nova vlada je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta: Amintore Fanfani-podpredsednik vlade: Attilio Piccioni; minister hrez Ustnice za zvezo s parlamentom: Giuseppe Codacci-Pisanelli; minister brez listnice za reformo birokracije: Giuseppe Medici; minister brez listnice za Blagajno za razvoj Juga: Oiuli0 Pastor e; minister za zunanje zadele : Antonio Segni; minister za notranje zadeve: Emilio Taviani; minister za pravosodje: Gia- prora- cinto Bosco; minister za državni čun; f/po La Malfa; minister za finance: Giuseppe Trabucchi; minister za državni zaklad: Roberto Tremelloni; minister za vojsko: Giulio Andreotti; minister za prosveto; Luipi Gui; minister za javna dela: Fio. rentino Sullo; FANFANI ■SEGNI minister za kmetijstvo in go-zdove: Mariano Rumor; minister za promet: Bernardo Mattarella; minister za pošto in telekomunikacije: Lorenzo Spallino minister za industrijo in ' govino; Emilio Colombo; minister za delo in socialno skrbstvo; Virginio ' Bertinelli; minister za zunanjo trgovi-no: Luipi Preti; minister za trgovinsko mor. narico; Cino Macrelli; minister za državne udeležbe: Giorgio Bo; minister za zdravstvo: Raf-faele Jervolino; minister za turizem in prireditve: Alberto Folchi. Fanfani je izjavil novinarjem, da bodo novi ministri prisegli pred predsednikom republike jutri ob 11.30, prihodnjo soboto bo prva seja ministrskega sveta, vlada pa se bo predstavila parlamentu najkasneje 3. marca. Na vprašanje novinarjev, ali se bo vlada predstavila prej v senatu ali v poslanski zbornici, je Fanfani odrezal; «V poslanski zbornici«. Na vprašanje, kdaj se bo to zgodilo, je dejal; »Čas imamo do 5. marca.« V novi vladi je 18 demokristjanov, trije socialdemokrati (Tremelloni, Preti in Bertinelli) in dva republikanca (La Malfa in Macrelli). Iz prejšnje vlade so izpadli: Tessitori, Scelba, Gonella, Pel-la, Zaccagnini .Spataro, Marti-nelli in Giardina; resor so menjali: Taviani (prej zakladni minister), Bosco (prej prosvet. ni minister). Sullo (prej minister za delo), Jervolino (prej Kroll izročil v Moskvi odgovor na spomenico SZ Adenauer baje predlaga konferenco štirih zunanjih ministrov Moskva, 21. — zahodno-bemški poslanik v Moskvi “ans Kroll je izročil davi v s°vjetskem zunanjem ministrstvu odgovor svoje vlade na s°vjetsko spomenico od 27. decembra glede odnosov med <™ama državama. Kakor je fdapo, je sovjetska vlada pred-^galp neposredne razgovore ^ed SZ in Zahodno Nemčijo. Po razgovoru v zunanjem ‘jcihistrstvu je Kroll Izjavil, “? sovjetska spomenica «ne zavira vrat za ločena pogajanja J Sovjetsko zvezo«. Dodal je, 5a je nemški dokument «vlju-“en» in da ima »konkretno« , Sebino ter da ne vsebuje po-lemike. , Zatrjuje se, da odgbvor °°nnske vlade ne omenja CaiMliiiHiiniiiiiiitiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiillimiliiliiiiiHlilllilllimitliilllillliimiiiiiiiii predlogov za neposredne razgovore v sedanjem trenutku, ko so v teku razgovori med a-meriškim poslanikom Thompsonom in Gromikom. Dalje trdijo, da poudarja bonnski odgovor željo po izboljšanju odnosov med obema državama. V Londonu je predstavnik Poreign officea izjavil, da je britanska, vlada naklonjena nadaljevanju sovjetsko - ameriških razgovorov v Moskvi v zvezi z Berlinom. Ni pa hotel komentirati Adenauer.jeve izjave, da bi morali sedanje razgovore Thompsona v Moskvi prekiniti, zato da bi se sestali zunanji ministri treh zahodnih držav in Sovjetske zveze. Predstavnik je pripomnil: «Kar se nas tiče, se bodo DANES v Panfmi je sestavil vlado le-fKa cenira, v kateri moti "Krda le ime edinega demo-*. Španskega desničarskega •Jhnistra — Andreottija — in I,,5* kaže, da sta bila Scelba * Bella bol| dosledna, ko sta Melovanje v novj vladi odrgnila. Začenja se torej .eksperiment«, pri katerem J? Po tolikih letih posredno S*vl4 sodelovala tudi ena iz Fcd obeh delavskih strank, r^racii tega bo delovanje no-® vlade predmet zelo natančna zanimanja ne samo v Ita-"I*. temveč tudi v inozemstvu, i. fbstopek za dokončno odo-co bV doseženih alžirsko-fran- Infklh sporazumov se nada-VJ.UJ*. Po odobritvi alžirske J?.de Je včeraj po peturni tri1 sporazume odobrila tudi „ cheoska vlada, danes pa bo tem razpravljal vrhovni or-Jfn Alžirije — narodni svet ‘‘trske revolucije — ki mo-ri* sporazume odobriti s šti-PCtlnsko večino. Očitek fran-ij^kih parlamentarcev, da . dp Ganile ne bo poročal t, doseženih sklepih, kaže, da iv) 1,0 predstavljal posebne re z? prenehanje sovrazno-Namesto tega skrbi fran-l,uko vlado bolj tisto, kar lhn*?eJ° storiti proti sporazu-lou fašisti O AS, ki namerava-Ai,2a e izvršiti napad na grad , °y kjer so zaprti Ben Be-n'j'h. drugi štirje alžirski ini-Ia ;r»: z to je vlada poskrbe-It-,, a učinkovito obrambo, pri lit Cfj ne mantkajo niti proti-Z-^tske baterije. Hkrati so veanJi dnevi vojne v Alžiriji t«.,2p bolj krvavi: včeraj so 21 mrtvih in 28 ranje-v tiJal<0 da te število mrtvih *tt« P'ci>h tednih letošnjega hiK naraslo že na 980, ranje-" Pa na 1.674. odnosin med prvakoma V^ske politike je pred-'•sojTij v zvezi z Glennovim It,, "m poletom prišlo do ne-Itr’,a razgovora, v katerem se “»cev in Ken>nedy strinja- ta glede sodelovanja pri raziskovanju vesolja v miroljubne namene. Hkrati pa je manj spodbudna Kennedyjeva izjava, da dosedanje ameriško, angleška sondiranja niso dala rezultatov in da so rezultati razgovorov med Thompsonom in Gromikom relativno majhni. Ce primerjamo to izjavo s pisanjem moskovskih »Iz-vestiju, da »upanje v uspeh sondiranja med ZDA in SZ naglo plahni« in da »se sovjetsko stališče glede Berlina ne bo spremenilou, potem ne moremo delati trenutno nikakršnih optimističnih zaključkov glede zboljšanja mednarodne napetosti na tem odseku hladne vojne. To ugotovitev utegne ublažiti le izjava zahodnonemškega veleposlanika v Moskvi Hansa Krol. la, ki je ob izročitvi odgovora na Ze precej staro (od 27. decembra lani) sovjetsko spomenico Gromiku, izjavi) novinarjem, da, ta spomenica ne zapi ra vrat za lojena pogajanj s Sovjetsko zvezo m i.a vsebuje »konkretno* vsebino; isto velja tudi za včerajšnjo izjavo predstavnika britanskega zunanjega ministrstva, da je britanska vlada naklonjena nadaljevanju sovjetsko-ameri-škjh razgovorov v Moskvi v zvezi z Berlinom. Nič preveč ugodna vest Je prišla iz Konga, kjer Je Com-be spet prekršil svoje obveznosti in nadaljuje politiko odcepitve Katange. Sporočil je, da so njegove čete vdrle v neko mesto severne Katange in ■■pregnale čete kongoške oired-nje vlade«. Hkrati se bliža bitka med njegovimi žandarji in indijskimi četami. Predsednik vlade Aduta pa Je zavrnil Combejev predlog za sestanek izven Leopoldvilia ter ponovno zahteval, da mora Combe priti v glavno mesto Konga, ter da morajo pogajanja temeljiti na sporazumih, ki so bili doseženi v Kitoni. pogajanja nadaljevala. Pričakujemo peti sestanek v zvezi z Berlinom, ki ga bo imel ameriški poslanik Thompson z Gromikom*, Kar se tiče Adenauerjevih izjav, naj bi se sestali zunanji ministri Vzhoda in Zahoda, je državni tajnik za infor-macije von Eckardt na tiskovni konferenci izjavil, da je treba te besede tolmačiti ta-ko, da 'e kancler mnenja, da bi morali konferenco zunanjih ministrov Vzhoda in Zahoda sklicati ob zaključku pripravljalnih razgovorov a-meriškega poslanika z Gromikom ali pa v primeru njihovega neuspeha. Von Eckardt je zanikal, da se je mislil A. denauer s svojimi izjavami ((vmešavati v sondiranja ali pa celo prejudicirati njihov izid«. »Dejansko, je dodal predstavnik, čeprav meni, da se ti razgovori ne smejo podaljšati v nedogled, je Adenauer trdno prepričan o njihovi koristnosti. V svojem poročilu o zunanji politiki pred parlamentarno skupino svoje stranke je Adenauer poudaril potre, bo morebitne konference med Vzhodom in Zahodom o Ber-linu in Nemčiji med prekinitvijo sondiranja.« Glasilo sovjetske vlade »Iz-vestija* objavlja danes članek, v katerem pravi, da bo Sovjetska zveza izvršila »naglo in uničevalno represaljo* proti vsaki državi, ki bi napadla Vzhodno Nemčijo. Članek dodaja, da upanje v uspeh sondiranja med ZDA in SZ naglo plahni*. . minister za trgovsko mornarico); novi ministri KD pa so: Medici. Gui in Mattarella. Do prve seje ministrskega sveta mora Fanfani še imeno. vati državne podtajnike. Odbor ■demokristjanskih poslancev bo jutri sestavil seznam kandidatov za to mesto, socialdemokrati in republikanci pa bodo predloižli svoje kandidate. Potem ko je sprejel mandat za sestavo nove vlade, je Fanfani prebral novinarjem izjavo, v kateri je poudaril med drugim, da je namen nove vla. de ((nadaljevati z vztrajno hrambo svobodnih institucij pred vsakršno totalitarno hipo. teko, pridobiti jim novo ljudsko podporo zaradi politike, ki naj modernizira javno upravo in poveča njeno učinkovitost tudi z razvojem potrebnih krajevnih avtonomij, razširi konstruktivno prosvetno in demokratično dejavnost šole, načrtno razvije gospodarstvo, brez teritorialnih, sektorjalnih in človeških neravnovesij; ki naj LA MALFA THEMELLONI prispeva k temu, da bo Italija sodelovala, solidarno z našimi zavezniki in ob izvrševanju prevzetih obveznosti, pri velikem dialogu, ki je v teku, da bi človeštvu nudili resničen mir, ki ga ne bo ogra-a tekma v oboroževanju, in ga bo jamčilo uravnovešeno blagostanje za vse«. Nato je Fanfani pripomnil, da mnogi že več kot deset let zatrjujejo, da bi avtonomno zadržanje PSI predstavljalo važen kbrak za svoboden razvoj demokracije v Italiji, in dodal, da se danes prvič pojavlja taka možnost. KD, PSDI in PRI nisc hoteli «izpustiti te perspektive«, kljub temu da »komunistični in neofašistični manevri ter konservativna propaganda skušajo, z naspro- iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiidmiiiiiinniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Combe začel sovražnosti v severnem delu Katange LEOPOLDVILLE, 21. — Com. bejeva delegacija v Leopold-villu je izročila spomenico predsedniku osrednje kongoške vlade Aduli, v kateri pravi Combe, da ne bo prišel v Leopoiuville zaradi »sovražnega stališča, 'tej so ga zavzeli Združeni narodi do Katange«. Spomenica govori tudi o »nezakoniti vladi« v Severni Ka. tangi. Predsednik vlade Adula je zavrnil Combejev predlog, naj bi se sestala v Kamini, ter je ponovil zahtevo, da mora Combe priti v Leopoldville. To je sporočil sam Adula po radiu. Poudaril je, da je edini mogoč sedež za sestanek Leopoldville, in ,jc pripomnil, da morajo pogajanja temeljiti na sporazumih, ki so bili doseženi v Kitoni. Kakor običajno, je Combe spet prekršil svoje obveznosti in nadaljuje svojo politiko secesije. Včeraj je Combe sporočil da so njegove čete konec prejšnjega tedna vdrle v me- sto Kongolo na severu Katange in da so iz mesta »pregnali čete kongoške osrednje vlade*. V Elisabethvillu se govori, da Combejevi žandarji napredujejo proti prestolnici Severne Katange Albertvillu, in da se indijske čete v tem mestu pripravljajo na odpor. Davi so v Elisabethvillu objavili Combejevo izjavo, s katero ta ostro napada politiko ameriškega državnega departmaja in ga obtožuje, da hoče ((združili Kongo s silo, poslužujoč se vojakov Združenih narodov«. «Nič ni sklenjenega, dodaja izjava. Vzroki, ki so pred Kitono ovirali našo spravo z leopoldvillsko vlado, še obstajajo. Se vedno smo pred neobstojem osrednje kongoške vlade in pred zunanjimi vplivi na kongoško politiko.« Adula je povabil častnike Combeievega glavnega štaba, naj bi se udeležili vsedržavne vojaške konference v Leopoid-villu. tujočih si skrajnosti, ustvarjati preplah« zaradi sodelovanja med KD in PSI, da bi »onemogočili razvoj, ki se ga nekateri boje«. Moro je poslal Fanfaniju brzojavko, v kateri izraža ((veliko zadovoljstvo KD in iskrena voščila tebi in tvojim sodelavcem za plodno delo v korist dežele«, hkrati pa dodaja, da ima polno zaupanje, da bo nova vlada prispevala k »pomembnemu napredku Italijan, skega naroda«. Komunistični poslanci Nato li, Nannuzzi in Caprara so vprašali Fanfanija, ali mu je znano, da so upravni sveti nekaterih električnih družb sklenili povečati glavnico z izdajo breplačnih delnic, hkrati pa razdeliti precejšnje dividende, in ali ne smatra, da se za tem očitnim manevrom skriva namen, da bi otežlročili nameravano nacionalizacijo tega sektorja, oziroma da bi jo podražili v škodo države; omenjeni poslanci zahtevajo ,da medministrski odbor za kreditiranje odkloni vsem družbam tega sektorja ustrezno dovoljenje za povečanje glavnice. A. P. Kennedj pozdravlja predlog Hruščeva za sodelovanje pri raziskovanju vesolja V kratkem bo odgovoril na zadeven predlog - Sondiranja o Berlinu se morajo nadaljevati, toda ne izključuje se možnost konference zunanjih ministrov Odlet nosilne rakete »Atlas«, na katerim Je pritrjena kabina »Friendship«, s katero je ameriški astronavt Glenn trikrat obkrožil Zemljo ..........."""..............................................................................iiihii........................................ Francoska vlada odobrila sporazum z Alžirci Danes se v Tripolisu začne zasedanje narodnega sveta alžirske^ revolucije Grad Aunoy se je spremenil v pravo utrdbo, da se prepreči morebiten udar fašistov - Varnostni ukrepi tudi v vsej Alžiriji - Nove žrtve atentatov PARIZ, 21. — Francoski ministrski svejt, ki se je sestal danes pod predsedstvom de Gaulla, je odobril sklepe francosko-alžirskih pogajanj. Iz Tunisa poročajo, da se bo jutri sestal v Tripolisu, prestolnici Libije, narodni svet alžirske revolucije, ki bo razpravljal o spo-razumu. Danes so vsi člani sveta prišli v Tripolis. Predsednik alžirske vlade Ben Heda in podpredsednik Krim Belkasem sta odpotovala danes iz Tunisa z avtomobilom. Po seji francoske vlade je minister za informacije Ter-renoire prebral poročilo, ki obvešča, da je francoska vlada odobrila sklepe razgovorov med Francijo in alžirsko vlado, kar se tiče pogo-. ev za ustavitev sovražnosti blikanske garde. Grad se je spremenil v pravo utrdbo, da preprečijo vsakršen poizkus OAS, da bi izvršila napad bodisi s kopnega, kakor tudi z letali. Kakih 400 metrov od ograje prekopa, ki obdaja grad, so potegnili bodečo žito in pogojev za samoodločbo ve?° pmlilet™ skih baterij. Okoli parka so ter za francosko-alžirsko sodelovanje, in kar se tiče jamstev francoski manjšini v Alžiriji. Na vprašanje, ali so ministri soglasno odobrili sporazum, je Terrenoire odgovoril: •Ni bilo niti enega ministra, ki ne bi bil pozvan, naj pove svoje, stališče*. Seja je trajala nekaj čez ;jfet ur. Skoraj tri ure in pol . e poročal minister Joxe. Puz-neje se je zvedelo, da sta njegovo poročilo spopolnila ministra Buron in De Broglie, ki sta sodelovala pri pogajanjih. Na razna nadaljnja vprašanja je Terrenoire odgovoril, da vlada sedaj čaka, da zavzamejo stališče predstavniki Alžircev. Pripomnil je, da bo francoska vlada odredila razne ukrepe, samo če bo alžirska vlada zavzela pozitivno stališče. Dejal je, da bo Joxe verjetno odpotoval prihodnje dni v Alžirijo, in da pred prihodnjo sejo ni predvidena nobena seja ministrskega sveta. Nov optimizem glede bližnjega miru v Alžiriji vliva po mnenju pariških opazovalcev tudi dejstvo, da ,je alžirska vlada na svoji včerajšnji seji zelo hitro odobrila sporazume. Trajala je skupno dve uri in pol. V političnih krogih vidijo v tem pozitivno dejstvo in menijo, da bo tudi narodni svet alžirske revolucije sklepe o-dobril s potrebno štiripetinsko večino. Glasilo tunizijske stranke Neodestur »Al Amal* piše, da vse kaže, da bo na- odni svet alžirske revolucije odobril sklepe. List dodaja, da je imel svet včeraj pripravljalni sestanek v pričakovanju, da se začne pravo delo. Sestanek narodnega sveta alžirske revolucije v zvezi s francosko - alžirskim sporazumom je povzročil nezadovoljstvo med francoskimi parlamentarci. Francoski poslanci senatorji namreč ne odobravajo ravnanja svoje vlade. De Gaulle poroča svojim ministrom o sporazumu in zahteva od ministrskega sveta odobritev. Parlamentarci pa so ves čas ob strani, kar se tiče pogajanj. Mnogi poslanci in senatorji zahtevajo, naj vlada skliče sejo parlamenta, da poroča o sklepih, V zvezi s pripravami za podpis sporazuma o ustavitvi sovražnosti so tudi izredni ukrepi okoli gradu Aunoy namestili gnezda težkih protiletalskih strojnic. V prvih popoldanskih urah so nad vsem področjem letela izvidniška letala. Verjetno bodo sploh prepovedali letenje nad gradom. S temi ukrepi hočejo preprečiti, da bi skupine OAS skušale eventualno ugrabiti Ben Belo ali čnega od njego- l vih tovarišev, oziroma da bi skušali bombardirati grad a letali, kakor se je dogodilo v nedeljo nad taboriščem Alžircev na maroškem ozemlju, če bodo sporazum o ustanovitvi sovražnosti podpisali v gradu Aunoy, so vsi ti ukrepi še toliko bolj umestni in razumljivi. Ben Bela in njegovi tovariši bi morali biti izpuščeni takoj po ustavitvi sovražnosti v Alžiriji. Tudi v glavnih mestnih središčih v Alžiriji so v teku priprave, da preprečijo morebitni udar OAS, ko bo v Alžiriji napovedan mir. Vrhovni poveljnik francoske vojske v Alžiriji general Ailleret je odšel danes v Oran, da osebno nadzoruje priprave. Razen tega morajo francoske oblasti preprečiti nerede zaradi protestov, ki so jih organizirali katoliški in socialistični sindikat »proti slehernemu napadu na celovitost francoskih departmajev v Alžiriji*. Danes so po kratkem spopadu aretirali" skupino- trinajstih članov OAS blizu Al- žira. Zadnji dnevi vojne v Alžiriji so na žalost še vedno zelo krvavi. Med današnjimi atentati v vsej Alžiriji je bilo 21 mrtvih in 28 ranjenih. Uradni podatki od začetka letošnjega leta do danes govorijo o 030 mrtvih in 1674 ranjenih. Preiskava o smrti Hammarskjoclda ŽENEVA, 21. — Komisija Združenih narodov, ki mora ugotoviti okoliščipe, v katerih je bivši tajnik OZN Hammar-skjoeld zgubil življenje, bo začela jutri svoje delo. Do se. daj je komisija že zaslišala okrog 70 prii v Rodeziji. V komisiji so sodnik Samuel Bankole Jones (Sierra Leone), dr. Raul Quijano (Argentina), Nikola Sržentič (Jugoslavija), sodnik Emil Sandstrom (Sveti, ska). Komisiji predseduje nepalski minister za finance in gospodarstvo Shaha. WASHINGTON, 21. — Arne-riški predsednik Kennedy j« n adanašnji tiskovni konferenci izjavil, da je predlog Hruščeva, naj bi ZDA in SZ združile napore pri vesoljskem raz. jskovanju, »izredno spodbuden«, ter je' sportčil, da bo v prihodnjih urad odgovoril Hru-ščevu. V svojem odgovoru bo cnrL*»e*A;i 7D A 1 i t _ _ : L 1 naj bi v mi-bo “"""n..............................mu,,...... Skupno poroiilo o razgovorih Tito-Naser Za preprečitev negativnega razvoja svetovnih gospodarskih odnosov Razne ekspanzivne gospodarske grupacije ogrožajo koristi držav, ki se šele razvijajo ■ Naser je sprejel Titovo vabilo za obisk v Jugoslaviji KAIRO, 21. — Predsednik republike maršal Tito se po končanem neuradnem obisku v Egiptu vrača danes v domovino. V skupnem poročilu, ki so ga objavili nocoj istočasno v Beogradu in Kairu, se ugotavlja, da' sta predsednika v razgovorih izmenjala poglede o raznih vprašanjih, ki zanimajo obe državi, posebno nevezane države, o svetovnih vprašanjih, posebno pa še o razvoju mednarodnega položaja po njunem zadnjem sestanku v Kairu 18 novembra 1961. V pregledu položaja na Srednjem vzhodu in v arabskem svetu sta Tito in Naser posvetila posebno pozornost razvoju alžirskega vprašanja in izrekla vso podporo naporom alžirske vlade za u-resničenje pravic alžirskega ljudstva. V istem duhu sta proučila tudi vprašanje Zahodnega Iriana in poskuse nekaterih sil, da se upirajo politiki nevezanih držav. Predsednika Jugoslavije in ZAR sta prav tako proučila nove tendence v mednarodnem gospodarskem življenju, kjer formiranje raznih ekspan-zivnih gospodarskih grupacij ogroža gospodarsko sodelova-in trgovino ter interese “»“•F* fttouu Auiiuj', nje m ttftuviiHi in liuerese kjer so zaprti Ben Bela in držav, ki se šele razvijajo, in drugi štirje alžirski ministri, sta ugotovila, da so prizadete Okoli gradu so razmestili ve- države dolžne najti pota in liko število pripadnikov repu- način za zaščito zakonitih in- teresov za zagotovitev normalnega gospodarskega sodelovanja in trgovine med vsemi državami. Prav tako sta poudarila pomen nadaljnjega povečanja gospodarskega sodelovanja med prizadetimi državami s prepričanjem, da bo to prispevalo k preprečevanju negativnega razvoja v svetovnih gospodarskih odnosih. Poleg tega sta Tito in Naser proučila napore za sporazum o razorožitvi in s tem v zvezi vprašanja glede napovedane konference o razorožitvi v Ženevi, in pa ukrepe, ki naj prispevajo k nadaljnjemu razvoju že obstoječih prisrčnih odnosov med Jugoslavijo in ZAR. Predsednik Naser je z zadovoljstvom sprejel vabilo predsednika Tita, nai obišče Jugoslavijo. Jagan obtožuje ZDA vmešavanja GEORGETOVVN, 21. - Pred-sednik vlade v britanski Gvajani dr. Jagan je na tiskovni konferenci izjavil, da nima nobenega namena odstopiti zaradi finančne zarote, ki so jo organizirali v tujini, da bi zrušili njegovo vlado. Jagan je izjavil, da so, britanske če. te prišle . prepozno med zad- njimi neredi, med katerimi je požar uničil celotnb trgovsko središče v Georgetownu. Pripomnil je, da bi zadostovalo, da bi britanske čete prišle 12 ur prej, to je takoj ko je zahteval njihov prihod, in uničenje bi bilo preprečeno. Zatem je Jagan izjavil, da so zaroto proti njegovi vladi finansirali nekateri ameriški krogi. Pri tem je omenil pisanje nekega washingtonskega hsta, ki pravi, da je opozicij, ska stranka v Gvajani, ki jo vodi domači veletrgovec Pe-ter Daguiar, dobila podporo 45.000 ameriških dolarjev. Jagan je tudi poudaril, da v britanski Gvajani ni bilo nobene splošne stavke, temveč so delodajalci izvršili zaporo. Nehru naklonjen konferenci na vrhu NOVI DELHI. 21. — Predsednik indijske vlade Nehru pravi v svojem odgovoru H*i. Ščevu v zvezi z razorožitveno konferenco, da bi zasedanje razorožitvenega odbora lahko »bolj koristno* začelo na ravni predsednikov vlad proti koncu aprila. Nehru izjavlja, da je pripravljen udeležiti se konference na vrhu v okviru razorožitvenega odbora, če bi se sklicala po 14, marcu ' sporočil, da ZDA želijo, se vesolje raziskovalo roljubne namene, in da no a-meriška vlada z zadovoljstvom obravnavala to vprašanje v OZN ali kjer koli drugje, in tudi med dvostranskimi so-vjetsko-ameriškimi razgovori. Na neko vprašanje je predsednik Ogdovoril, da bi bilo sedaj prezgodaj razpravljati med obema državama o morebitnem sodelovanju za poši-ijatve 'člhvfrirfr^a- Luno. «Za sedaj so samo izrazi zanimanja za zadevo, in mi na podlagi izkušenj vemo, da je težko spremeniti te splošne izraze v specifične sporazame, je poudaril Kennedq. Ugotovil j«, da v preteklosti ni bilo odgovora na vabila ZDA na sodelovanje, toda sedaj so ZDA v boljšem položaju kakor pred časom, in prespektive se morda boljšajo. O Berlinu je predsednik iz-javil, da se morajo zadevna ameriško-angleška sondiranja nadaljevati, tudi če do sedaj niso dala rezultatov. Če bi postalo očito. da bi izmenjava misli med zunanjimi ministri imela večje možnosti uspeha, bi morali sklicati tako konferenco. Omenil je, da general de Gaulle ni pokazal navdušenja za konferenco štirih zunanjih ministrov, preden ne bo upanja, da bo tak sestanek uspešen. Do sedaj so bili rezultati razgovorov med Thomp. sonorni in Gromikom relativno majhni. i Kennedy je zatem izrazil u-panje, da bo med Francijo m Alžirci dosežen sporazum o ustavitvi sovražnosti, da bo lahko sleaila zadovoljiva r^ šitey alžirskega vprašanja. Zanikal je zatem, da ameriška vlada ne misli na politiko od-■mika v Laosu in da je ameriški smoter v Laosu delovati za nevtralen in neodvisen Laos. , • ,...n . O Powersu je predadenife izjavil, da bo ta lahko , govoril o svojih dogodivščinah pred kongresom in pred časnikarji sredi prihodnjega tedna, ko ga bodo končali zasliševati. Do se-dai ni dokazov, da je Powers ■»prekršil svojo pogodbo«. Kakor so pozneje javili, je Kennedy sporočil že nocoj Hruščevu, da pripravlja »nove in konkretne predloge« za sodelovanje pri raziskovanju vesolja. To sporočilo vsebuje Kenne-dyjev odgovbr na predlog Hrusceva. Kennedy izjavlja, da se njegovi novi predlogi tičejo ♦ takojšnjih načrtov za skupno akcijo«. »Upam, nadaljuje Kennedy, da se bodo naši predstavniki mogli sestati cimprej, da diskutirajo c naših in vaših zamislih v duhu praktičnega sodelovanja*. Huda epidemija gripe v Skoplju BEOGRAD, 21. — Zaradi pojave gripe v lažji obliki, ki je zajela 40 do 60 odst. učencev osnovnih šol v Skoplju, je okrajna zdravstvena inšpekcija izdala odlok, da se začasno preneha s poukom v vseh osnovnih in srednjih šolah glavnega mesta Makedonije. Prav tako so bili razpuščeni vsi internati in domovi. Kolikor epidemija gripe v kratkem ne bo pojenjala, bodo prepovedali vsako zbiranje v zaprtih prostorih. Po vesteh iz zvezne zdravstvene uprave je epidemija gripe zajela tudi okraj Valjevo, | 1 ® ® J Po srečno zaključenem Glennovem poletu okrog Zemlje JUllllS [\jerere Kozmonavt se na splošno dobro počuti o svojem odstopu Britanski tednik «New Sta-tesman» je v številki 26. januarja objavil članek Hatcha, ki komentira odstop Juliusa Njerereja s položaja predsednika vlade Tanganjike. Njerere je ostal predsednik stranke TANU in je odstopil, da bi se lahko popolnoma posvetil utrjevanju stranke in delu z ljudmi. Hatch je v svojem članku navedel več trditev, ki jih Njerere v pismu uredniku »New Sta-tesmana* izpodbija. Med drugim je Hatch trdil, da so Njerereja prisilili k odstopu bolj nacionalistični elementi v vladi, posebno novi premier Kavava. Julius Njerere odgovarja na take in podobne navedbe in poudarja, da je bil glavni namen njegovega odstopa ta, da bi se posvetil organizaciji aktivne u-deležbe ljudstva Tanganjike pri razvoju in gospodarskem dvigu dežele. • Neprijetno sem bil presenečen, ko sem bral komentarje o Tanganjiki, ki ste jih objavili v vašem časopisu 26. januarja. Trditev g. Hatcha, da bi bilo naivno sprejeti vzroke, ki sem jih navedel ta svojo ostavko na položaj predsednika vlade, kažejo tako na nenavadno nezaupanje do ljudi, kot na popolno nerazumevanje položaja v Tanganjiki. Tanganjika je enotna nacija, zvesta določenim načelom. Ni pa nacija, ki avtomatično vse odobrava. Tanganjika je država ljudi, ki združujejo svoje ideje in prizadevanja v prepričanju in želji, da bodo s tem spremenili podobo Tanganjike. Tanganjika je demokracija, Afriška nacionalna unija Tanganjike pa demokratična stranka. Bistvo demokracije je v tem, da pred dokončnim sklepom svobodno razpravljajo in da se skupaj trudijo, da bi uresničili takšne sklepe. Javna razpravljanja o načinu, s katerim je najlaže napredovati, so bila na tej osnovi. Demokrat sem in ta razpravljanja so mi odkrila obilje sposobnosti in idej, s katerimi razpolagamo in ki jih lahko uporabimo v boju proti tanga-njiškim sovražnikom. Zaradi tistih, ki lahko verjamejo v resnico, ponavljam, da sem odstopil z željo, da bi se delovne sile razvrstile tako, da bi najučinkoviteje organizirale razvoj naše države v tem obdobju. Nisem bil prisiljen umakniti se, u-žival sem največje možno zaupanje g. Kavave in vlade, ki sem jo sam izbral, preden sem podal ostavko. Za razlago dogodka, kakršnega je podal g. Hatch, bi bilo koristneje, da je preveril dejstva. Sedanji predsednik vlade g. Rašidi Kavava je bil minister v tanganjiški vladi, odkar sem postal predsednik vlade. Zaradi tega je neosnovana trditev, da je bil na čelu tistih, ki so kritizirali vlado pod mojim vodstvom. Sira Ernesta Vaizija niso odpustili. Minister financ ni več iz preprostega vzroka, ker ne more postati državljan te dežele. Toda še naprej dela za nas kot svetnik za finančna in ekonomska vprašanja. Kar zadeva trditev g. Hatcha, da je nekdo v vladi predlagal, naj bi spremenili zakon o državljanstvu, bi bilo zanimivo slišati, od kod dobiva informacije o tem, kar se dogaja v tanganjiški vladi. Ta informacija je vsekakor povsem netočna. Ob zaključku pravi gospod Hatch, da imam pristaše, ki bi me lahko spremenili v političnega voditelja, ki je pristaš ene stranke. Morda bi bilo koristno, če pojasnim dve stvari. Prvič, moji pristaši so vsi člani Afriške na- cionalne unije Tanganjike, da se najskromneje izrazim. Drugič, obžalujem, ker niso opazili, da sem pristaš ene stranke in da sem to tudi zmeraj bil. Naključje pač hoče, da so v Tanganjiki skoraj vsi prebivalci pristaši ene stranke, in to na isti strani, kjer sem tudi sam. Nikakršnih ambicij nimam, da bi postal državnik vzvišen nad bojem. Bil sem pristaš stranke v boju proti kolonializmu, sedaj sem voditelj stranke v boju proti revščini, ki je naš glavni notranji sovražnik, in proti vsem poskusom od zunaj, da bi se oslabili Tanganjiko oziroma Afriko. Na koncu naj povem še nekaj o vprašanju zaupanja. Za Tanganjiko je pomembno ekonomsko zaupanje. Doslej pa smo videli, da se zaupanje v Juliusa Njerereja pojavlja pod plaščem zaupanja v Tanganjiko. To je preveč nestabilna osnova za graditev države. Vsekakor v pristojnost mojih funkcij v Tanganjiki ni spadalo spodbujanje ljudi, naj goje lažno prepričanje, da ima Tanganjika enega samega človeka. Osebno zelo zaupam naši vladi in našemu ljudstvu. Prepričan sem, da bodo tudi drugi imeli vzroke za dosego tega zaupanja, čeprav ga danes še nimajo. Vsekakor menimo, da • moramo imeti na voljo zdrave temelje za ekonomski razvoj. Mislim, da bo sprememba moje dolžnosti prispevala k temu, ker ni mogoče .več vpraševati: ■ Kaj se bo zgodilo, ko bo odšel Julius Njerere?* Toda čeprav je še tako zaželena ta stranska posledica mojega odstopa, je vendarle glavni smoter tisti, ki sem ga že omenil. Vemo: da se lahko pri razvoju Tanganjike naslanjamo predvsem na tan-ganjiške prebivalce. Odstopil sem, da bi pomagal organizirati aktivno udeležbo ljudstva v njegovem razvoju. Nekatere nepravilnosti med poletom Načrt «Mercury» je veljal čez 240 milijard lir - Čestitke Hruščeva, Gagarina in Titova - Glenn z družino povabljen v Cannes John Glenn se spravlja v kabino, v kateri Je čakal štiri ure nato Pa srečno odletel in se tudi srečno vrnil V isti sodni dvorani kot pred leti proces Montesi Obtoženi štirih umorov v letih 1933 in pa 1947 Zaielo se je z umorom iz ljubosumnosti; druga je bila žrtev, ki je za umor vedela, in končno sta bila umorjena zakonca, ker sta videla morilce, ki so nesli truplo druge žrtve v jezero iMiHiiiiiiiiiHiiiiiMMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiitmiiiiiiiiiirimitiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Občinstvo na sodišču ploska obsojencem LONDQN, 21. — Sest organizatorjev protijedrske kampanje v Veliki Britaniji je bilo obsojenih, ker so spodbujali de. monstrante, da bi napadli neko ameriško letalsko oporišče. Porotniki — deset moških in dve ženski — so obtožene spoznali za krive, priporočili pa so sodniku, naj milo sodi. Sodnik je obsodil pet moških v starosti od 21 do 27 let na 18 mesecev zapora, edino žensko, ki ima 33 let, pa na 12 mesecev zapora. Ko je sodnik izrekel sodbo, je občinstvo začelo vpiti: »Sramota!* Potem pa je začelo obsojencem ploskati. Sest obsojencev, ki so vsi člani »o.dbora stotih*, je bilo obtoženih, da so organizirali napad na letalsko o-porišče v Wethersfildu, toda tega napada nikoli ni bilo. Na procesu so bili med pričami obrambe Linus Pauling, Nobelov nagrajenec ter slavni ameriški kemik, lord Ber-trand Russell, filozof in matematik svetovnega slovesa, ter predsednik »odbora stotih*. TOKIO, 21. — V japonski prestolnici je azijska influenca do sedaj povzročila smrt 109 oseb. Zaradi epidemije je 1218 šol popolnoma ali delno zaprtih. BENETKE, 21. — Pri beneškem prizivnem porotnem sodišču se je danes pričel proces proti osebam, ki so obtožene vrste zločinov; to so Pie-tro De Biasio, Aldo in Adeli-na Da Tos ter Giuseppe Gašperin. V maju leta 1933 so v hotelu • Centrale* v Alleghe, prijetnem kraju ob istoimenskem jezeru v pokrajini Belluna našli v neki sobi še ne dvajsetletno sobarico Emmo De Ventura s prerezanim vratom. Preiskave so ugotovile, da je mladenka zaradi ljubavnih nevšečnosti napravila samomor. V resnici pa je bil to prvi člen v verigi zločinov, ki so dobili svojo kazen šele leta 1960. Kot se je namreč ugotovilo mnogo let pozneje, je sobarico umorila Adelina Da Tos, hčerka lastnika hotela, in aicer zaradi ljubosumnosti, ker se je njen mož Pietro De Biasio zaljubil v mlado sobarico. Nekaj mesecev pozneje in sicer decembra istega leta je prišlo do novega tragičnega Robert Kennedy, brat predsednika ZDA ter pravosodni minister, ob prihodu na letališče Fiumicino. Včeraj po kosilu so gospe Kennedy ponudili neko vespo, da Jo poskusi, pri čemer s« Je od strani zaletela v neki avto; ni pa bilo nič hudega nego s seboj. Za smrt Em-me De Ventura so v preiskavi priznali Adelini Da Tos • častne razloge*. V tem smislu je bil proti njej uveden postopek za zločin, ki je v tem času že »zastarel*. Oba-dva Da Tos ter De Biasio so bili obsojeni na dosmrtno ječo. Gašperin pa na 30 let ječe, od katerih mu je bilo šest odpuščenih. Proti obsodbi je bil vložen priziv. V dvorani, kjer se vrši proces druge stopnje, in kjer je bil v novejšem času proces Montesi, je polno občinstva. Verjetno bo proces trajal do drugega tedna. ----o---- CHICAGO, 21. — Umrl je nadškof v Chicagu William O’ Brien, ki je imel 83 let. dogodka: Carolino Finazzer, mlado ženo Alda Da Tos ter svakinjo Adeline, so našli u-topljeno v jezeru. Tudi tokrat se je preiskava končala tako, kot da je šlo za samomor. Minilo je mnogo let in te stvari so se že skoraj pozabile, ko sta bila zakonca Lui-gi in Luigia Del Monego novembra 1947 ustreljena s pištolo, ko sta šla po neki cesti tega kraja. Tokrat se je preiskava odločila za roparski napad; zločincev niso našli in tako so tudi spisi o tem dogodku šli v arhiv. Zdelo se je, da se bo vse tako zaključilo, da za krivce ne bo nobene kazni. Toda govorice, ki so v tem kraju krožile o krivdi lastnikov hotela • Centrale*, je zbral časnikar Sergio Saviane. Napisal je članek, zaradi katerega so ga Da Tos tožili, in Saviane je bil obsojen zaradi obrekovanja po tisku. Toda v preiskovalne organe se je naselil dvom, ki jim ni dal več miru. Potegnili so zopet spiske iz arhivov in karabinjerji so polagoma rekonstruirali dogodke. Leta 1957 je prišlo do presenetljivega dogodka: Al- do in Adelina Da Tos, njen mož Pietro De Biasio ter Gašperin so bili aretirani ter prijavljeni sodni oblasti kot odgovorni za štiri zločine. Kot se je ugotovilo, so Carolino Finazzer zadavili in potem vrgli v jezero njen mož ter svaka, ker je vedela za zgodbo o umoru Emme De Ventura. Na svojo nesrečo sta zakonca Del Monego videla krivce, ki so nesli truplo Caroline v jezero. Da Tos in De Biasio so živeli v stalnem nemiru in strahu, da bi zakonca Del Monego kaj izdala. Na podlagi obtožb je Gašperin dobil nalogo, da usmrti nevarni priči. Gašperin je pri zaslišanju zločin priznal ter obtožil Alda Da Toša ter De Biasia, da sta ga onadva za zločin najela. Ta dva sta v začetku priznala, potem pa spet preklicala, medtem, ko je Gašperin vztra. jal pri svoji izpovedi. Porotno sodišče v Bellunu je vse štiri spoznalo za krive umora in sicer tako da so Aldo in Adelina Da Tos ter Pietro De Biasio krivi za u-mor Caroline Finazzer, Aldo Da Tos, De Biasio in Gašperin pa za smrt zakoncev Monego: moški so bili obtoženi še ropa, ker so se polastili denarnice, ki jo je imela Mo- Ponarejeni kovanci, ki so Jih našli v neki »kovnici* v Milanu CAPE CANAVERAL, 21. — Ze zgodaj zjutraj so astronavta Johna Glenna odpeljali z reakcijskim letalom letalonosilke «Randolph» na otok Grand Turk, ki spada k skupini otokov Bahamas. Glenn je bil ves čas pod nadzorstvom zdravnikov, ki so ugoto. vili, da je astronavtovo stanje odlično. Glennov tovariš polkovnik Povvers je izjavil, da Glenn ni imel nikakršnih neugodnosti zaradi breztežnega stanja. Zdravniki hočejo ugotoviti, ali je to stanje i-melo kake posledice na Glen-nove fizične lastnosti. Poskušali bodo tudi ugotoviti, zakaj je Glenn imel določene težave pri fotografiranju z a-paratom, katerega je v zadnjem trenutku vzel s seboj v vesoljsko ladjo. Pred današnjim zdravniškim pregledom je Glenn spal 7 ur in pol, saj je bil zelo utrujen, ker je prejšnji dan vstal že ob 2 zjutraj in je bil zaposlen vse do ene ure naslednjega dne, kajti vse dotlej je trajal prvi zdravniški pregled, tako da se lahko reče, da je prav zares zaslužil počitek. Prej kot je odšel spat, so zdravniki še preizkusili njegov čut za ravnotežje. V ta pregled spada tudi »postopek s toplo vodo*, kar pomeni, da so mu vbrizgali v notranje uho določeno količino vode, ki je imela temperaturo kot njegovo telo. Ko pride namreč voda v notranje uho, se človeku oči razširijo. Zdravniki so pri pregledih ugotovili, da a-meriški astronavt ni izgubil čuta za ravnotežje, kar pomeni, da je drugače reagiral kot sovjetski astronavt Titov, ki je čutil določeno posledico stanja breztežnosti. Polkov, nik Powers je pri tem poudaril, da je namreč Titov občutil neke motnje že po šestem krogu okrog Zemlje — obkrožil pa je Zemljo 17-krat medtem ko je opravil a-stronavt Glenn samo tri kroge. Pač pa je Glenn trpel nekoliko zaradi — mo-ske bolezni, ki so jo povzr : morski valovi, ko je čaV. da ga dvignejo na torpedovao Noah. Američani, ki vse izračunajo, so izračunali tudi, da velja Glennov vesoljski polet 2,16 dolarja ali 1.400 lir vsakega Američana, ne glede na to, ali je moški, ženska ali pa otrok. Do te številke so prišli z delitvijo 400 milijonov dolarjev, kolikor je veljal načrt «Mercury», s 185 milijoni prebivalcev ZDA, ki bodo morali plačati stroške poleta s svojimi davki. Medtem pa so znanstveniki ameriške družbe »NASA*, ki je vesoljski polet pripravila, žg začeli zbirati gradivo za odgovor na tri vprašanja, ki so nastala spričo nepravilnosti, ki so se pojavile med poletom. Prvo vprašanje zadeva avtomatični kontrolni sistem, ki je slabo funkcioniral, tako da je moral Glenn osebno kontrolirati položaj svoje male vesoljske ladje več kot dve tretjini poleta. Zanimivo je, da je tak kontrolni sistem funkcioniral slabo tudi med poletom opice «E-nos* in so takrat morali ameriški znanstveniki skrajšati dolžino poleta. Druga pomanjkljivost je bilo slabo delovanje prekinjača in če ne bi šlo za »lažno o-pozor,jlo», bi ta pomanjkljivost lahko pomenila tudi nevarnost, da se bo kapsula popolnoma razpadla med vračanjem v atmosfero. Prekinjač kontrolira namreč eksplozivni naboj, katerega naloga je znižati posebni »protivročinski ščit* kapsule, potem ko se je že vrnila v atmosfero, da bi ga spremenila v neke vrste »odbojnik* za pristajanje. Ta koj, ko so signali pokazali to pomanjkljivost, so znanstveniki izvršili potrebno kontrolo in ugotovili, da je »protivročinski ščit* popolnoma v redu in da je šlo samo za slabo delovanje prekinjača. Toda znanstveniki niso hoteli tvegati in so zaradi tega ukazali Glennu, da ne sme sprožiti tako imenovanih povračilnih raket prej kot v zadnjem trenutku: če bi šlo res za pomanjkljivost, bi te rakete zadržale »protivročinski ščit* na svojem mestu. Tretje vprašanje, ki ga morajo znanstveniki rešiti, pa je: kako preprečiti, da sončni žarki, ki prodirajo v vesoljsko ladjo skozi okence, ne bi preveč povečali temperature v ladji. Med Glennovim poletom se je namreč temperatura v njegovi kabini dvignila do 42 stopinj. Seveda je Glenn prejel iz vsega sveta ogromno število čestitk, ki so prihajale tudi predsedniku Kennedyju. Med prvimi je Kennedyju poslal čestitke predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev. V čestitki se poudarja, da je bil z Glennovim poletom izvršen še en korak dalje pri raziskovanju vesolja ter da vesoljski poleti predstavljajo nove uspehe znanosti in tehnologije, zaradi česar »smo lahko ponosni na neomejene možnosti ljudskega genija v službi človeške blaginje«. «Zelim, da bi bil človeški genij, ki mu je uspelo prodreti v globino vesolja, sposoben najti pot do trajnega miru in da bi zajamčil blaginjo vsem narodom našega planeta, ki v vesoljski dobi ni videli več tako velik, ki pa jfe še vedno drag njegovim prebivalcem. Ce bosta naši državi zbrali skupaj vse znanstvene, tehnične in materialne napore za raziskovanje vesolja, bo to precej prispevalo k napredku znanosti in vsi narodi bodo to pozdravili z veseljem, saj želijo, da bi bili uspehi znanosti v korist človeka, namesto da bi jih uporabljali za nadaljevanje hladne vojne in za tekmo v oboroževanju. Prosim Vas, da izročite prisrčne čestitke in najboljše želje astronavtu Johnu Glennu,« zaključuje svojo poslanico Hruščev. Tudi Titov in Gagarin »la poslala Glennu svoje čestitke in pri tem poudarila »prijateljsko tekmovanje, ki se je začelo med kozmonavti obeh dežel«, in pohvalila Glennov pogum in sposobnost. Čestitke so poslali med drugimi tudi britanska kraljica Elizabeta, papež Janez XXIII., predsednik Gronchi ter drugi državni glavarji in predsedniki vlad. Turistični urad iz Cannesa je že sinoči skupaj z neko ameriško potovalno agencijo brzojavno povabil Glenna in njegovo ženo, naj obiščeta Cannes za 15 dni. Glennova žena je danes zjutraj brzojavila, da se zahvaljuje in da vabilo sprejema. k n [Ig e w gledališče glubhn ^ blihutbtve wvt Člani HriJ za Levstikove nagrade Založniški svet založbe Mladinska knjiga je izvolil za člane žirij za letošnjo podelitev Levstikovih nagrad: za izvirna leposlovna dela tov. Mitjo Mejaka, kritika, Mileta Klopčiča, književnika iti Franceta Bevka, književnika; za izvirne risbe tov. prof. Jelisaveto Copičevo, akad. slikarja Draga Vidmarja, akad, slikarja Franceta Miheliča in akad. s likarja Zorana Dideka; za izvirna poljudnoznanstvena dela prof. dr. Jovana Hadžija, prof. dr. Svetozarja Ilešiča in dr. ing. Franceta Avčina. Nagrade v znesku 600.000 dinarjev bodo podeljene v marcu. Ttidi Jugoslovanski znanstvenik na tečaju v Ravennt RAVENNA, 21. — Petnajst docentov iz petih različnih držav bo imelo na bližnjem mednarodnem tečaju o ravenski in bizantinski umetnosti predavanja. Poleg ravnatelja tečaja prof. Giuseppe Bovinija ■ bodo univerzo iz Bologne predstavljali še trije znanstveniki: prof. Bot-tari, profesorica Farioli m prof. Laurenzi. Nadalje bodo sodelovali prof. Agnello z univerze v Cataniji, prof. Calderini s katoliške univerze v Milanu, prof. Darsg s papeškega arheološkega inštituta v Rimu, prof. De Angelis D’Osatt z univerze v Rimu in drugi. Iz inozemstva pa bo v Ravenno prišla profesorica Bank, ravnateljica bizantinskega oddelka leningrajskega muzeja Ermita-ge, prof. Deichmann, docent arheologije na univerzi v Bonnu, prof. Frolom iz Pariza, prof. Gerke z univerze v Mainzu ter prof. Ljubin-kovič, znanstveni tajnik arheološkega inštitutu akademije znanosti v Beogradu, Arthur Mlller se je spet porolil NE1V IVffLFORD (Connecticut!, 21. — Dramatik Arthur Miller se je preteklo soboto poročil z Ingeborg Morath, ki ima 38 let in je po poklicu fotografka. Kot je znano, je bil Arthur Miller nekaj časa poročen z Marilgn Monroe. 150 milijonov lir odškodnine hčerkama Jeffa Chandlerja SANTA MONICA, 21. — Dva zdravnika ter •Culver Citij Hospitah bodo plačati 233.358 dolarjev (okrog 150 milijonov lir) odškodnine mladoletnima hčerama Jeffa Chandlerja, ki je umrl v bolnišnici 17. junija 1961. Proti bolnišnici in zdravnikoma, ki sta operirala J. Chandlerja, je v imenu hčera vodila pravdo Chand-lerjeva ločena žena Mariorg Grosse 1 (pravo ime Chandlerja je bilo Grossel). Zena je zahtevala milijon in pol dolarjev odškodnine, češ da Chandler ni bil pravilno zdravljen, kar je potem po- 2ena kozmonavta Glenna ter njegov sin David vsa radostna poslušata poročila, da se Je J. Glenn srečno vrnil na Zemljo ..............Milim um m k n m im mi "luni »um m n m iiimiiiiii umni im m n nuni iiiim umi, umili,m, Med požarom v Bangkoku je zoglenelo osem otrok BANGKOK, 21. — Hud požar je včeraj uničil neko mestno četrt v nižjem delu Bangkoka. Ogenj se je naglo širil, ker so tu bile hiše lesene. Osem otrok je v plamenih zoglenelo, mnogo oseb pa pogrešajo. Tudi več gasilcev je bilo med gašenjem ranjenih. Nad 10.000 ljudi je o-stalo brez strehe. ■ Piroman je zažgal na petnajstih krajih BRESCIA, 21. — Neki zagonetni piroman je včeraj povzročil petnajst požarov. Vozil se je avtomobilom z e-videnčno tablico Brescie ter je na gozdnih področjih gornje doline Sabbia metal na tla cigarete iz smodnika in žvepla. Karabinjerji so na delu, da bi iztaknili neznanega piromana. Hčer je ubil VENTIMIGLIA, 21. -- Pio Mariotti, 60-letni čevljar, se je danes sam javil karabinjerjem, potem ko je ubil svojo 25-letno hčer Simono. Zločin se je dogodil okrog 13. ure v stanovanju družine Mariotti v središčni ulici Anboly, Pri prvem površnem zaslišanju je Mariotti, ki je že ne-kaj časa čutil posledice alkoholiziranosti, karabinjerjem izjavil, da je hčer ubil v trenutku jeze, ker ga je grajala, ko si je prižgal cigareto. Zdravniki so mu namreč prepovedali piti in kaditi. ---«»---- Vozna dovoljenja po ^konkurenčni^ ceni PALERMO, 21. — Policija je tu odkrila ponarejevalce, ki so za 3000 lir prodajali vozna vzročilo njegovo smrt. Jeff Chandler je bil 13. maja operiran zaradi poškodbe na hrbtenici. Pet dni pozneje je bila zaradi notranje krvavitve potrebna transfuzija 31 litrov krvi. Mesec pozneje pa je po ponovni krvavitvi umrl. Igralec je zapustil dve hčerki, 13-lctno Janie ter 12-letno Dano. Spolzka reklama za film »Novi angeli« NEAPELJ, 21. — Republiška prokura v Neaplju je odločila, da se morata zapleniti dve fotografiji iz jo-tografske serije za propagando filma «Novi angelis, ki je sedaj na sporedu v nekem neapeljskem kinematografu. Fotografiji, ki naj bi bili spolzki, predstavljata dve ženski v premajhnem »bikiniju* in sta bili razstavljeni ob vhodu v kino. Ukrep prokure se nanaša samo na področje mesta Neaplja. Henry Tissot Je dobil nagrado uBrocard« PARIZ, 21. — Henrtj Tissot, ki je zaslovel tudi preko meja po svojem sijajnem oponašanju de Gaulla, je prejel nagrado «Brocard» za svojo ploščo «Avtocirkulaci-ja» (parodija na govore o avtodeterminaciji). Nagrada, ki je določena za «najbolj zabavno registracijo leta• znaša 1.500 novih frankov (okrog 200.000 lir). V razsodišču so bili številni igralci in pevci, kot n. pr. Colette Renard, Mathe Altherg in Claude Dauphin. Zaradi »Rugantinan Howard ne sme v Italijo RIM, 21. — Včeraj je pri’ spel z letalom na letališče Fiumicino ameriški milijarder Peter Houiard v zvezi s filmom Smog, pri katerem je sodeloval skupno z Renatom Salvatorijem ter Annie Girardot. Toda policija na letališču mu ni dala dovoljenja za vstop in moral se je vrniti v Pariz. Nič ni zaleglo niti vse prizadevanje njegove matere, ki je pripotovala z njim, pri ameriškem konzulatu. Kaj je milijarder takega napravil, da ni vreden, da bi prišel v 1* talijo? On je bil tisti, ki je 6. novembra 1958 organiziral slavnostni večer na čast grofici Olghini Di Robilarit za njen 25. rojstni dan v »Rugantinu», lokalu, ki ie od tedaj postal slaven. Zbralo se je precej mednarodnih gostov in v razigranem vzdušju je turška plesalka Aike Nana začela izvajat i streap-tease, potem ko so f* še prej moški galantno prC’ penili tla s svojimi suknjiči' Nerodno pa je bilo, da Pr’’ reditev ni bilo v zasebnem prostoru in tako je najprej posredovala policija, pozneje pa še sodišče. In sedaj mora milijarder Peter H°' ward nositi posledice, da namreč ne sme priti več v Italijo. (Pa saj v uRugan”’ nu» gotovo ne bi več Vrtre-jal veselih večerov!) Brv° bolnišnico ter se posvetit zdravljenju gobavih, kot J pred leti že naredila hči Ve’ trolejskega •kralja» Deter' dinga, Ta vest je prišla ,2 Lambarene od oseb, ki s° zelo blizu slavnemu zdrnV' nifcu; on sam pa te vest ni potrdil. Po istih veste se zatrjuje, da je dr. Alhe; Schweitzer igralki odgovo til- da bi jo v Lambarene I’1 lepo sprejeli kot vsako oSe. bo, ki trpi, toda podred’ . bi se morala disciplini voda. Ramon Novarro aretira" ker Je vinjen vozil LOS ANGELES, 21. '' Filmski igralec Ramon " varro, ki je bil slaven v vi’ tih med 1928 in 1935, je sinoči aretiran, ker je osumljen, da je vozil v . njenem stanju. Ko so O aretirali, je bivši idol ž*n,.i! ki ima sedaj 63 let, izjat> ^ »Sedaj sem že star th želim samo še umreti» *v detel nate kakih 200 metrov od železni- dovoljenja za avt0mobile ti- ške postaje. Doma sta bila tedaj samo oče in hči. Mnti je bila na trgu, drugi sin pa je bil na delu, stim, ki jih po redni poti niso mogli dobiti, bodisi zaradi fizičnh nesposobnostih ali zaradi sodnih kazni. varro se je baje zal stebrič sredi ceste in . v neki drug avto, vendar bilo ne mrtvih ne ranjen Zaradi enakega prekrška bil Ramon Novarro že ‘ 1960 obsojen na pet dr” pora. ---«»-------- jjot’ Slovenski slikar Jože ” vat-Jaki skoraj stalno* , stavlja v raznih Pred kratkim je imel stavo svojih del v Palm chu v ZDA. BRUSELJ, 21. — V be‘> ski prestolnici se v** pričakuje kraljica Fabič* ^ selega dogodka za j« poletje. Do teh govor' d» prišlo po sklepu kralj'0 ' y,o se v prihodnjih tednih udeležila raznih ume' prireditev 22. februarja 1962 ČETRTKOVA ČRTICA Humoreska o humoreski Kakor marsikateri mlad človek, si je tudi Filip Kaj-jež želel postati pisatelj. Vse bolj se je čutil kakor roje-neBa za pisanje humorističnih sestavkov, vendar nikakor se ni mogel odločiti za to> da bi katerega napisal. Poglavitna ovira za to je bilo dejstvo, da ni poznal nobenega urednika, ki bi mu lahko ponudil svoje delo. Težko spraviš kaj v tiskarno, če ne poznaš kakega uredniku ali kakega njegovega ož-juga sodelavca, je razmišljal Pilip. In spet je spoznal, da je p ljudskem reku eKdor ima botre, ima kolače» pre-cej bridke resnice. Kič brez zvez. Ce nimaš zvez, to se Pravi osebnega poznanja z ljudmi, ki so na odgovornih mestih, se čestokrat zaman trudiš, da bi dosegel, kar bi rod dosegel. Ce pa po znaš ljudi, od katerih je odvisna dosega tvojega cilja, potem fjre vse ko p o loju. To seveda ni pojav XX. stoletja, tudi v X. stoletju ni bilo nič drugače kar zadeva to. Kljub temu se je Filip oju-Počil in v potu svojega obra-*o napisal humoresko. Tedaj Pa se je spet vprašal, kam 2 njo. Ce si že znati pisatelj, ti uredniki natisnejo vse, kar ‘i nakracal na papir; on pa jo bil še neznan, še nikoli ni ničesar objavil. Toda zdaj, ko je ležala pred njim njegova prvorojena humoreska, 5e ne bo ustavil na pol poti. Potrkal bo na ta in ona vra-lo, morda bodo katera le Prava, si je rekel in odšel z doma. Z omehčanimi koleni in s *rcem v grlu je vstopil v pi-Sarno urednika revije za humor in satiro M LIK NA VE-TpR. Ka steni za urednikovo mizo so bile napisane Hora-c°ue besede: RIDEKDO Dl-VERUM. Kekoliko na esno je bil napisan Juvena-‘o» rek: DIFF1CILE EST SA- 1 ‘Ram kok scribere. in j>°d tem so bile Santeulove Oesede: CASTIGAt RIDEKDO O RES. Ti napisi so se po-‘'tem skladali z ostalim ako-l2m, v katerem je delal u-T(dnik tako pomembne revije. Pilip se mu je predstavil, Prožil rokopis in rekel: /'To je moja prva humoresk- - • -' - - - vašega sestavka, poskusite ga ponuditi uredništvu humorističnega lista SRSEK. Tam prebavijo še slabše stvari, naša revija pa ne prenese takih diletantskih prispevkov.)) «Morda pa bi bil uredniški odbor drugačnega mnenja,)) si je drznil skromno pripomniti Filip, ki se nikakor ni mogel sprijazniti z mislijo, da je njegova humoreska tako zanič. sUredniški odbor bi bil istega mnenja kot sem jaz,n se ]e pomilovalno nasmehnil u-rednik. Kato pa je resnobno pripomnil: «Sicer pa, če jaz rečem, da nekaj ni za objavo, me noben uredniški odbor in nihče drug na svetu ne more prisilili, da bi listo reč natisnil. Tako! Srečno hodite!)) Filip se je nemo priklonil. Ko je odhajal, ni sicer zaloputnil z vrati, -i jih je vendar zaprl z pomenljivim poudarkom. Ostal je na ulici z občut- Zivjo, Jakec! Danes I/\ /j/ , „„ , , , se pije! Danes smo veseli, M tnHi‘v.1 levo’ ,det bo mo«u orkotron! |/j I\l ,dl K®3 naredet zastran Pej kej se je zgodilo, , j. •. de si taku kontent? Kei si emr ^------------. , *?' tud* ?est. kislem naredu trinajst? taku. Ma tudi Rusi jen A- — Ma ke trinajst! lini Člen ti.t- a menkanci, ke se zmiri nekej zbadajo, so rikane fe šouuleft^nfruh boLuZT %d^nardd‘ ade" d™*”‘i nekej prjaznega: U zemlji. Ti ne znaš kakusm Teseu ° 1' prnel'v>ak p° vnga pržonirja. — E ma dej, dej! Zatu se ni treba zrno- 4* „ slls?u’ tlste£a Pouersa, kadar tet! Sej ni taka reč, če je šou tisti Glen ItiPrŽU i"8*33 “ Ameriko; kar naprej ne-u left. Sej so Rusi šla vre dva Jen ta dru- sprasaYa3°- kaku je blo jen kej je Ru. gi je šou ukuli zemle več ku tri bote Jest aPovedau Jen de je reku, de so mi zastopen, de so Amerikanci veseli, ma ti makl"°’ ke Poveb kadaj se zlaže nisi Amerfkanc jen prou ni taka reč Jen taKU de Je mogu pravet vse po pravici. Mu ti ne zastopeš. Jest srn veseu Ma kej se ledje vsega ne zmislejo! . - - ----1 • Mt-Ol, OH* t/CSCU- £U- TJ { , ■ , ' ' tu, ke bom jemu zdej namalo mir Zatu , 'ma viakene, ke povejo, kadaj se zlažeš, ke srn postou prou nervožo ke so se tolko Jjn spet Rusi• se zna■ Ma kašno je tisto? prpraulali. So rekli: jutre bo šou. Jen vsi Ku an kontator od paša al kej? momenti »n -r.kr Unii' po!-e u zadnem “i Men® se zdi de denejo na roke al uku- momenti so rekli de so odnesli, zatu ke je H, K^ve ku ane pase jen kadar se tisti siooo vreme. Pole so spet napovedali dan zlaže, mu srce udare bol močno jen pole jen spet srno čakali jen poslušali radjo. Je an registiator, ke tu registrira s**1* JO de bojo nardili mir. De so se vre zgli- no, ke be jo denu na žorna" kad^r m h!" haIijec" de,3e, tteba samo podpisat. reš. Jen ku be brou de be vsaki bot^dar tistem7raMemuRVsLmYenn\Z dela- -tlečem ^ hzlaganga? Ke3 lik*" dlZTbKZTka ^ UbiVaj° ledl• ienkallnZatU t ‘^.nsboVč.Zaluk^če VSAKA SEZONA PRINAŠA SVOJE NOVOSTI Tudi za klobuk velja ali ga znojno nositi Modni strokovnjaki pravijo, da bo tudi poleti klobuk v veljavi Vsaka nova sezona prinaša odobravanje ameriških kup. ditske so si edine v tem, da tudi nove klobuke in letošnja cev, ki zelo cenijo Jest rečem, de be blo _ in zatu s tega ne bo zftSstaf&js,Zn sssr-zs"- s tise Si™,"»“s iS^srt-grs^ w” r»“ ~~ »• ENA IZMED ZANIMIVOSTI, KI BI SI JO BILO VREDNO OGLEDATI Zelo bi vam bil hvale-zen, če bi jo hoteli prebrati ln izreči svojo sodbo o njej.* Urednik ga je pogledal iz-ftad naočnikov in se komaj 2a2navno nasmehnil. ePrav rad jo bom prebral,» 3e zekel presenetljivo prijaz-n° in se zatopil v branje. Filip je ta čas nestrpno se-el pred njim in razmišljal: »Kdo ve, kako bo odločil? ,e bi ga osebno poznal, bi e šlo, tako pa bo težko s prvim mahom prebiti led.* Urednik je naposled odlo-‘1 rokopis in začel: »Kni, malce ste se prenagli, dragi prijatelj. Pa to ni lc posebnega, to se lahko Bodi vsakemu začetniku. Pi-(e*. pišeš in ko napišeš, si rdri0 prepričan, da si napi-al nekaj dobrega, pa se na-“daje izkaže, da bo dobro Večjemu za v koš. Tako se, a‘. tudi vam, mladi prijajo, ni posrečil prvi poskus. °‘ kar ste napisali, je sicer Cs nekakšna humoreska, to-P. naša revija je ne more javiti, ker objavlja samo p*vovrstne prispevke. Tak se-avek bi škodil ugledu naše Johane revije, ki goji kla-vl(en humor in satiro, zato gnni ga ne morem priobčiti. *e oprost‘l‘> dragi mla- [■ ^ tega sestavka pa ugotav-j.a'n, da imate pisateljsko ži-c°. Toda to, moj dragi, ne fJto stuje za pisanje hu mo-l Humoristično slovstvo i Ja od pisca precejšnjo fi-z°fsko nadarjenost in Živah-domišljijo. Vi pa — brez ^tfiere — očitno nimate ne n.Uefla ne d,rugega v zadost-le ‘deri, če lahko sodim po n F1 sestavku. Zato bi vam nnSVetoval, da opustite misel lv Pisanje humorja in se po-C'te. denimo, pisanju stro-ro(ni>l kni'g- Napišite n.pr Pri. t nifc za babice. Takega pri-„ aika je nimamO' in če bi i napisali, bi vam bile zelo aležne bodoče babice. 'čoda jaz nimam niti poj-0 porodništvu,» je zavze-\:e«el Filip. dr naj vas nič ne moti, 6a °* Prijatelj. Saj ni tre-Uj‘ ,res ne, da ste strokov-k0 če hočete napisati stro-d an° knjigo. Svoj čas, previl sern postal urednik re-Jj® MLIN ka VETER, sem tile ukv znancu, zagreb*. škemu škofu Aleksandru Mi-kuliču. Ta je, bil ljubitelj znanosti in knjig-'ir/1 je pristal na kupčijo. Zato je prišla tedaj slovita Valvasorjeva biblioteka in tudi grafična zbirka z več tisoč listi v Zagreb, kjer je še danes. Prodaja gradov in druge imovine, zlasti pa knjižnice in grafičnih listov je spravljalo Valvasorja v obup. Postal je siromak in je 8. oktobra 1602 prodal bogenšper-sko graščino Janezu Andreju Gandiniju. Spomladi 1. 1693 se je z družino preselil v Krško, kjer si je kupil hišo. Zdaj je bil slavni mož moralno strt in je zbolel. Zdravje mu je pešalo in nekaj mesecev pozneje, dne 19. septembra 1693, je v Krškem umrl star komaj 52 let. JOŽE ZUPANČIČ Morda vas zanima Moderen spomladanski plašč in prav tako moderen spomladanski klobuk. Takšni klobuki bodo v modi tudj za poleti ga znajo nositi v pravem razpoloženju. Klobuk, ki po svojih oblikah izraža nekakšno prešerno« -in’ veselja, ne odgovarja resnim obrazom. Vidite torej, kako važna je pravilna izbira klobukov. Odločite se za lep spomladanski klobuk, toda ne pozabite prilagoditi temu tudi svojega zunanjega videza in razpoloženja. Učinek bo po zatrjevanju modistk dosti večji. In še nekaj. Vsi letošnji klobuki puščajo odkrito čelo ter dajejo dosti več svobode pričeskam. Zato je zelo važ. no, kakšna bo naša pričeska. Nekaterim klobukom prista. jajo dolgi lasje, drugim kratki. Zato se najprej odločite za pričesko in šele potem izbirajte klobuk. Modni eksperti zatrjujejo, da bo tudi letošnja poletna moda v znamenju klobukov, ki bodo prijetno široki. Neme* se radii kitijo z odlikovanji Kaže, da so pri Nemcih odlikovanja še vedno v čislih, V času Hitlerja so mnoge nemške prsi »krasili* razni «kri-ži* v znak »junaštva* nemških morilcev, zato se je ob koncu vojne zdelo, da se bodo Nemci takih »priznanj naveličali* in odlikovanja odklanjali. Toda podatki iz Bonna pravijo, da temu ni tako. Tokrat sicer ne gre več za odlikovanja zaradi junaštev na bojiščih, pač pa za odli. kovanja v znak uspehov v u-pravi, gospodarstvu in drugod: Od 7. septembra 1951 do pred mesecem dni so v Zahodni Nemčiji razdelili raznim osebnostim 53.000 odlikovanj in kar 39.357 Nemcev je postalo — »vitezov*. Ce t« številke porazdelimo po dneh, kolikor jih je od tedaj minilo, bomo videli, da v Zahodni Nemčiji odlikujejo vsak dan najmanj štirinajst oseb. Sest sto milijard Hr za olimpiado v Tokiu Italijanski tisk je pred olimpiado v Rimu in tudi po njej zelo veliko pisal o stroških, ki jih je rimska občina in italijanska država imela z zadnjimi olimpijskimi igrami. Del tiska je javne ustanove hvalil, češ da so v zvezi z olimpijskimi igrami veliko storile, del tiska pa je posamezna javna dela v zvezi z olimpiado ocenjeval kot razmetavanje javnih sredstev. Kaže pa, da hočejo Japonci v stroških za ohmpiado prekositi Italijo, kajti za prihodnje olimpijske igre, ki bodo v Tokiu čez dve leti, bodo porabili milijardo dolarjev, t. j. obilnih 600 milijard lir v naši valuti. Za sedaj grade olimpijsko mestece, kjer bo nastanjenih 8000 atletov. Olimpijske igre bodo v oktobru 1964. Oktober so organizatorji izbrali zato, ker so japonski meteorologi na temelju statističnih podatkov zadnjih 75 let ugotovili, da ni na Japonskem v tem mesecu nikoli prišlo do znanih tajfunov, ki opustošijo posamezne dele te dežele. Hkrati so meteorologi ugotovili, da znaša v oktobru povprečna temperatura okoli 20 stopinj C, kar je zelo primerna temperatura tako za atlete kot tudi za občinstvo. Kennedy se boji nove recesije? Predsednik ZDA Kennedy je predvčerajšnjim zahteval od kongresa ustanovitev sklada 1200 milijard lir v naši valuti, kar naj bi se upora, bilo za dvig ameriškega go-spodarstva v primeru recesije, ki se baje ponovno začenja oglašati. Pravzaprav recesija ni še niti povsem mi. nila, kajti ameriška kovinska industrija n. pr. še vedno čuti posledice močnega recesije izlet 1959-60. Kennedy sicer zatrjuje, da si je ameriško gospodarstvo opomoglo od zadnje recesije, vendar meni, da je treba biti pripravljen na ponovno možnost recesije in v ta namen naj služijo javna dela iz omenjenega sklada, ..................................................*................................................................................................... ROMAN-DOKUMENTARIJ, KI BURI ANGLEŠKE LJUDI Je primer «družine Johnson» v bogati Angliji sploh možen? Etii se sprašujejo in obsojajo, drugi delo enostavno odklanjajo Kaže. da se včasih odkrita beseda vendarle uveljavi. Posebno če ta beseda zadene v bolečo točko. Anglija je znana kot država blagostanja, e-konomske trdnosti in lepih perspektiv. Statistika pravi o visoki življenjski ravni, o izrednem številu televizijskih sprejemnikov, o kopici električnih gospodinjskih strojev in naprav, skratka o bogatem življenju povprečnega angleškega državljana. In v lo sliko v rožnatih barvah je nenadoma treščila nodkrita be-seda*, ki je razburkala vode na britanskem otoku. Gre za knjigo bolje za nekakšen do-kumentarij. ki nosi naslov «Wellington Roadv. Morda bi to delo ne naletelo na tolik- predmestnem delu kakega in- ---- . , . dustrijskega mesta britanske- na tem gradu ves svoj drago- sen odmev, če bi se za njim ga Severa ki er i» cerri pisateljski arhiv, zbirke ne kril anonimni pisec. Knji- ,“cer že prodrla, kje, pa e 0a sicer nosi podpis neke Margaret Lessel, toda založnika Routledge in Regan Paul pravita, da se jima je z rokopisom predstavil neki novinar, ki je zatrdil, da rokopis ni njegov, pač pa da je roman -— dokumentarij delo neke avtorice «fci živi v tujini* in ki noče izdati svoje identitete. Prej smo rekli, da je delo dvignilo precej prahu. Vzrok temu je dejstvo, cla prikazuje avtorica življenje na Angleškem povsem drugače, kot ga prikazujejo drugi in kot ga nakazujejo uradne statistike. Iz tega sklepajo, da živi avtorica v kakem siromašnem SIJ v kratkem popravili sodelavčevo napako. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vsi vam bodo ponujali pomoč ln sodelovanje. Izberite pravo pot. Večer boste preživeli v zelo prijetni družbi, ki vas močno ceni. DEVICA (od 23.8. do 22.7.) Ne pozabite na to. kar ste obljubili že pred časom. Danes bi to mogli izveni. Močno se boste uveljavil: v nek, novi družbi. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojim dinamizmom boste prodrli ln pritegnili k sodelovanju veliko ljudi. Vaša marljivost in brihtnost komu ne bo preveč do godu ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) V poslovnih zadevah Je potrebna precejšnja previdnost, da se zadeve preveč ne zapletejo V družini tudi čim več takt-nosti. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zavihati boste morali rokave, pa je """""".........................................t.... kajti sama dobra volja pri sedanjem načrtu ne bo zalegla Preveč ostri ste z ljudmi, s katerimi živite. . KOZOROG (od 21.12. do 20 L) Imeli boste srečo, kajti predstojniki bodo vaše težnje razumeli. Pazite, da svojih finančnih sredstev ne razmetavate. VODNAR (od 21.1. do 19 2 ) Ce vas kdo napade, mu primerno odgovorite, kajti vi ste r.a pravi poti. Ne zadovoljite /sem navideznim potrebam, ker gre za kaprice. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nekdo bo z vami stopil v ostro borbo, seveda poslovnega r-načaja ir. težko se boste uvelja/ib vztrajnostjo boste tudi v čustvih prodrli. življenje, predvsem socialni napredek, precej zaostal. Ka 200 straneh avtorica prikazuje življenje »družine John. son*. eDružina Johnson* pa je le ena tolikih podobnih družin na Angleškem. Toda avtorica ničesar svojega ne dodaja; pač pa »družino Johnson le reportersko slika*, Antorica daje sliko »družine Johnsonu Kratka slika: družina Johnson ima svoj avtomobil, ki ga je kupila za dvajset funtov šterltngov, toda staro vozilo rjavi na dvorišču, ker ga nihče ne more uporabljati. Pri Johnsonovih imajo tudi telefon, ker pa niso mogli naročnine plačati, so jim ga odklopili in telefon sedaj molči kot grob. Družina se hrani le z najcenejšo hrano iz fcon-serv in v njihovi kuhinji nikoli ne zadiši prijeten duh po sveži hram. Posledica rega življenja so pogostni družinski spori, grožnje med e-nim in drugim in višek vsega je priznanje že ne več tako mlade smatere Johnsonu, da se prepušča tudi prostituciji, da bi si družina irpooe. čala dohodke*. Angleški bralci so hlastno segli po delu. ki jih buri in se sprašujejo, ali je to sploh možno? In če je, kako to, da se v sedanjem blagostanju dopušča tudi kaj takega? Oglašajo se k besedi tudi ljudje, ki menijo, da ja ta pretirano. w. a Vreme včeraj: najvišja temperatura 9.2, najnižja 4.1, ob 19. uri 8; vla«.. 72 odst., zračni tlak 1019.9 narašča, veter severozahodnih 4 km, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 22. februarja Marjeta Sonce vzide ob 6.57 in zatone ob 17.41. Dolžina dneva 10.44. Luna vzide ob 20.35 in zatone ob 8.23 Jutri, petfk 23. lebruarja Marta Zborovanje delavcev ladjedelnic na Trgu Garibaldi V vseh tržaških ladjedelnicah danes ponovno prekinjeno delo Zborovanje delavcev ladjedelnic tudi v Miljah • Povorka od tovarn do zbornega mesta - Oportunistično gledanje Delavske zbornice CISL na sindikalno borbo Pogled na zborovalce na Trgu Garibaldi med govorom sindikalista Burla Včeraj ob 14.30 so začeli stavkati delavci ladjedelniških obratov v Trstu in Miljah. Stavka se je končala danes zjutraj. FIOM-CGIL je napovedala za danes ob 14. uri še eno stavko v vsej ladjedelski industriji na Tržaškem, ki bo prav tako trajala do jutri zjutraj. Včerajšnja stavka je zelo dobro uspela. Udeležili so se Je ne samo člani FIOM, am- Praviina vzgoja Včeraj smo poročali o obisku slovenskih občinskih svetovalcev dr. Jožeta Dekleve in Marine Bemetiče-ve pri ravnatelju italijanske Višje srednje pomorske šole in o zagotovilu ravnatelja, da bo napravil vse, kar Je v njegovi moči, da se napadi na slovenske dijake ne bodo več ponovili. To naše poročilo moramo danes dopolniti še z dodatkom ,da Je ravnatelj šole prof. Rubini — kot smo zvedeli — že včeraj, t. J. neposredno po obisku obeh občinskih svetovalcev preko razrednih zvočnikov pred začetkom pouka nagovoril dijake svoje šole v tem smislu in jih pozval, naj se v bodoče vzdržijo vsakega takega dejanja, ki bi po krivdi nekaterih posameznikov lahko metalo po krivici slabo luč na vse italijansko dijaštvo. Vzgled, ki ga je dal prof. Rubini s svojim dejanjem, je spodbuden in vreden vsega priznanja. Prepričani smo, da bo prispeval k izboljšanju dobrega in kulturnega sožitja med našimi narodi na tem področju. pak tudi drugi delavci, ki niso sindikalno organizirani in ki vidijo v tej stavkovni borbi edini izhod, da se prisilijo vodstva vseh ladjedelskih podjetij, da sprejmejo upravičene zahteve delavcev. Sedanja stavkovna akcija vseh ladjedelcev v Italiji, ki jo je' načel sindikat FIOM in katere se tržaški delavci udeležujejo v velikem številu, sloni predvsem na sledečih zahtevah: Povišanje plač za 20 odst.; določitev staleža delav-cev v posameznih podjetjih, tako da ne bodo več mogoče suspenzije ali začasni odpusti; zagotovitev minimalne 44-urne (tedenske plače tudi takrat, ko trenutno obrati niso polno zaposleni; točna ureditev kvalifikacij delavcev in zagotovitev ustreznih plač, tudi v primeru, če delavca začasno zaposlijo na nekem drugem delovnem mestu; pogodbena ureditev akordnega dela; znižanje delovnega urnika na 44 ur z 48-urno tedensko plačo; priznanje sindikata v tovarni. Te zahteve niso neuresničljive, saj so si jih delavci nekaterih kategorij že izvojevali. Takoj po začetku včerajšnje stavke so se delavci ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev Sv. Andreja in arzenala zbrali v povorko in krenili do Trga Garibaldi, kjer je bilo napovedano zborovanje. Na zborovanju je govoril član notranje komisije ladjedelnice Sv. Marka, Burlo. Najprej je podal obširen pregled o stanju celotne italijanske ladjedelske industrije in italijanskega pomorstva. Ugotovil je, da stavka v tej stavkovni akciji v vsej Italiji 50.000 lad-jedelcev, ki se ne borijo samo za izboljšanje delovnih pogojev, ampak tudi za ohranitev dela v svojih podjetjih,, za okrepitev ladjedelske industrije, zlasti v zvezi z vladnim načrtom o skrčenju ladjedelskih obratov z državno udeležbo. Glede italijanske trgovinske mornarice, o kateri se govori, da je dosegla zavidljiv rekord tonaže, in sicer nad 5 milijonov ton, je Burlo ugotovil, da je to sicer res, da pa je poleg tega tudi res, da je skoraj polovica italijanskih ladij zastarela, da ne nudi več listih jamstev za prevoz tovora in posadke, ki jih nudijo sodobne ladje. Ce bi se vlada zanimala za nadomestitev starih ladij z novimi, je dejal Burlo, bi imele italijanske ladjedelnice zagotovljeno delo za najmanj 10 let Glede sedanje borbe ladjedelcev FIOM je Burlo obžaloval, da ni prišlo do enotnega nastopa vseh treh sindikalnih organizacij v Italiji in konkretno v Trstu z Delavsko zbornico-CISL. Kovinarski sindikat CISL hoče prepričati svoje člane, da ni še dozorel čas za borbo, ki jo je napovedala FIOM, da je treba čakati do oktobra, ko bo zapad- la vsedržavna delovna pogodba dn da se bo šele potem lahko govorilo o novih zahtevah. V resnici pa ni tako. To. kar sedaj zahteva FIOM ni vključeno v delovno pogodbo in prav s to stavkovno akcijo FIOM stremi za tem, da se pripravijo pogoji za novo, boljšo vsedržavno delovno pogodbo in za sestavo dodatne sektorske pogodbe, o čemer do sedaj delodajalci niso hoteli ničesar slišati. Včeraj popoldne je bilo zborovanje tudi v Miljah, ki so se ga udeležili delavci ladjedelnic Sv. Roka in Felszegy. Na zborovanju je govoril tajnik Delavske zbornice - CGiIL Calabria. Tudi on je delavcem obrazložil pomen jn koristi sedanje stavkovne akcije in obsodil vodstvo kovinarskega sindikata DZ-CISL, ki oportunistično gleda na sedanje delavske zahteve. Dejal je tudi, da so delavci druge sindikalne organizacije prepričani, da je sedanja stavka delavcev FIOM upravičena in da bo gotovo rodila zaželene u-spehe. Zato tudi pritiskajo na svoje voditelje, naj se tej stav- ki pridružijo, da se ne bodo samo delavci FIOM borili tudi za njihove koristi. začeli spopolnitveni tečaji. Namen tečajev je, da seznanijo vajence s potrebnim teoret. skim znanjem, ki je nujno potrebno za dosego poklicnih sposobnosti. Delodajalce so seznanili z urnikom in programom pouka. Tečaje bodo morali obiskovati vsi vajenci. Pouk bo brezplačen in obvezen ves čas vajenske dobe. Seja miljskega občinskega sveta Na sinočnji seji miljskega občinskega sveta se je nadaljevala razprava o letošnjem občinskem proračunu, ki pred. videva — kot je znano — 73 milijonov lir primanjkljaja. Prva je spregovorila demo-kristjanska svetovalka Amelia Postogna, ki je polemizirala z županom glede ustanovitve avtonomne dežele Furlanija - Ju. lijska krajina, potem pa se je oglasil Lino Marassi (KP), ki je načel vprašanje vzdrževanja in popravila občinskih poti izven mesta. Ugotovil je, da ima Občina obsežno cestno omrežje .toda vsota, ki je v proračunu predvidena za njih vzdrževanje, znaša le 27 lir na kvadratni meter. Svetovalec je dejal, da je treba temu vprašanju posvetiti večjo pozornost ter zahtevati poseben vladni prispevek. Po besedah socialdemo. kratskega svetovalca Vascotta, ki se je med drugim obregnil, češ zakaj župan Pacco ni sprejel mesta v Pokrajinski turistični ustanovi in ga je zavrnil v korist »slovenskega župana«, je govoril še svetovalec Santalesa (KP), ki je prikazal težave in probleme ribičev. Na prihodnji seji občinskega sveta bodo župan in odborniki odgovorili na dosedanje intervencije, medtem ko bodo svetovalci podali glasovalne izjave, tako da bodo na koncu lahko o proračunu tudi glasovali. Tečaji za vajence Pri ustanovah, ki se ukvarjajo s strokovnim poučevanjem delavcev se bodo v kratkem Stavka nočnega m nadurnega dela v luki se nadaljuje Nobenega konkretnega rezultata na sestanku pri vladnem komisarju Predstavniki trgovinske zbornice, Javnih skladišč in pristaniškega poveljstva so predložili dr. Mazzi tehnične podatke o delovanju pristanišča V okviru razgovorov, ki jih je začel vladni komisar dr. Mazza v torek s predstavniki pristaniških delavcev z namenom, da se najde pot za re. šitev spora v pristanišču, kjer Povorka delavcev š transparenti proti zbornemu mestu delavci stavkajo v presledkih že od prve polovice januarja, je sinoči dr. Mazza sprejel predsednika trgovinske zbornice dr. Caidassija, ravnatelja zbornice dr. \Adobbattija, ravnatelja Javnih skladišč dr. Bernardija in pristaniškega poveljnika polkovnika Ascoli-ja. Med razgovorom je zlasti ravnatelj Javnih skladišč ob-razložil vladnemu komisarju vse tehnične podatke o stroških in poslovanju pristanišča. Na osnovi teh podatkov so bi. la izmenjana mnenja o posameznih vprašanjih, ni pa prišlo do nobenega konkretnega zaključka. Kot nam je sporočil tiskovni urad vladnega komisariata, bo prišlo v prihodnjih dneh še do drugih sestankov, na katerih bo vlad. ni komisar skušal skupno s prizadetimi strankami najti kako zadovoljivo rešitev. Sindikat in stavkovni odbor pristaniških delavcev pa niso do sinoči dobili nobenega obvestila o poteku včerajšnjih razgovorov na vladnem komisariatu in zato velja še nadalje sklep o nadaljevanju stavke zlasti v pogledu nočnega in nadurnega dela. Tako so pristaniški delavci tudi včeraj začeli stavkati ob 17. uri. Stavka je trajala do 8. ure zjutraj danes. Kot je razvidno iz skopih podatkov, ki smo jih dobili v zvezi s sinočnjim sestankom pri dr. Mazzi, se vidi, da ko-ristniki pristanišča niso še pripravljeni nadaljevati s poga. Janji na osnovi zadnjih ponudb pristaniških delavcev. Zato ostane položaj v pristanišču še vedno kritičen in je velik del pristaniške dejavnosti popolnoma ustavljen. liimiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiliimmimiuiiiniiiiiiiiHiimmmniimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimmiimiiiiiiiifimiiiiiiiMiiiiiiiliiiitiiiiiiiiiiiiliiiil Vprašanje ponarejanja živil zopet v ospredju Velika obzirnost do mesarjev Sklep za izboljšanje raziskav Občinski odbor je končno sklenil, da bo predlagal uvedbo gaskromotografije za ugolovljanje ponarejenih maščob se je včeraj ponovno predstavil tržaškemu občinstvu Nino Taranto, to pot kot pravi igralec. In kot igralec svojega žanra se je pokazal v najboljši luči (kot že svoj čas v filmu ehahka letanj. V komediji je vse tipično neapeljsko; osebe v komediji imajo svojo etiko in moralo, ki v svoji ohlapnosti vodi do komičnih scen. Glavni junak se zanima predvsem za vdove, pa niti ne toliko zaradi njih samih, kolikor zaradi blaga, ki ostaja po možeh. Ko pa ga končno ujame v svoje mreže neka vdova, ki se je okrog njega vrtela še za življenja moža, uvidi, da res nima kvalitet za moža in je srečen, ko se žene reši — ob olajšujoči okoliščini matrimonium non consu-matum in ob «pripravljenosti» uslužbenca, ki se takoj izkaže z boljšimi sposobnostmi kot on. Delo je zreeira 1 Lionello De Felice, da je na odru zaživelo v pravem južnjaškem tempu za kar gre polna zasluga tudi vsem i&ralcern. -i- _«i>—— Predavanje prof. Valdonija stavni "kirurg prot. Pietro Valdoni se je udeležil otvoritvenega zasedanja tržaške sekcij«. Italijanskega društva gastroenterologije, ki je bilo v knjižnični dvorani tržaške splošne bolnišnice. Prof. Valdoni je v uvodnem predava nju govoril o kamnih na jetrih. Valdoni je po poreklu Tržačan in je sedaj ravnatelj Najbolj veselo in prijetno bo v soboto, 3. marca v dvorani na stadionu «Prvj maji), kjer bo priredila Glasbena Matica ples. Prav kmalu izide SLOVENSKI PRAVOPIS V prednaročilu bo za 1.500 lir cenejši. Pohitite z vpisom v TRŽAŠKI KNJIGARNI. Tel. 61-792 liiiiiiiliiiiiiiiliimiiiiliiiiiiiiiliiiiiiiiiifilliiimiiuiiiiiliiliiliiiimiiiimiiiiliiliiiiiiiiilliiilliiiliiiniiiitiiiiiiiiliiiiiiiiiifiiiiitiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii Goljufija s prodajanjem stanovanj pred kazenskim sodiščem Obtoženi Gortan vali krivdo na svojo soobtožen ko Belnllo Pojasnjevanje obtoženčevega «bega» v Švico - Zapletena zgodba s čekom za 270.000 lir čiti Beluilovi, toda ta je ček l tožencevim izjavam. Nato je L!= ?===== gg gg gg . - gg gg gg-at gg = as gg gg Slovensko gledališče v Trstu GOSTOVANJE V KRIŽU v nedeljo, 25. februarja t. 1. ob 15.30 v Prosvetni dvorani A. Sirk s predstavo AGATHA CHRISTIE «MIŠNICA» (detektivka v dveh dejanjih) ★★★★★★ ★★★★★★ ★ ★★■) VERDI Jutri ob 20.30 za abonente turnusa C v parterju in ložah ter za abonente turnusa A na galerijah in stojiščih druga predstava opere P.I. Čajkovskega »Evgenij Onjegin« z istimi pevci kot pri prvi izvedbi. Dirigent Efrem Kurtz. Pri blagajnj gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri ponovi igralska skupina Nina Taranta komedijo v treh dejanjih Marotte in Randoneja «Dvorim vdovam«. Zadnja ponovitev bo v nedeljo 25. t.m. oh 17. uri. Jutri uprizori ista skuipina Fi-randellovo trodejanko »Premisli Giacomino«. Rezerviranje in prodaja vstopnic pri blagajni gledališča (tel. 24183) in v Pasaži Proti (telef. 36372). PROSVETNO DRUŠTVO V BARKOVLJAH priredi v soboto, 24. t. m. ob 20.30 v Ul. Cerreto 12 Prešernovo proslavo Sodelujejo; Člani Slovenskega gledališča z recitacijami Prešernovih poezij in Komorni godalni orkester Glasbene Ma. tiče. Izvajal bo skladbi A. Vivaldija (flavta syd, Ul. delTOrologio 6; dr. Signori, Trg bolnišnice 8. Nazionale 15.30 »Prašiči, gejše in mornarji« (Porci, gelshe e ma-ririai). Yuji Nagato. Prepovedano mladini. Fenlce 15.00 »Moja gejša« (La mia Geisha). Shirley Mac Lai-ne, Yves Montand, Yoco Tani. Teehnicolor. Excelsior 16.00 »Novi angeli« (I nuovi angeli). Prepovedano mladini, Grattaclelo 16.00 »Italijanski razbojniki« (I briganti ltalianl). Vittorio Gassman, Ernest Bor-gnine, Rosanna Schiaffino. Arcobaleno 16.00 »Potopitev Va* llanta« (L’affondamento deli* Valiant). Ettore Manni, Roberto Risso, John Mills, Supercinema 16.00 »Operacija Cl-cero« (Operazione Cicero). James Mason. Alabarda 16.00 »Ambasadorka« (L’ambasciatrice). Nadla TH-ler. Aurora 16.30 »Razgibana noč* (La notte movimentata). Cristallo 16.00 »Bitka pri Ala-mu« (La battaglia dl Alamo), Teehnicolor. Garibaldi 16.30 »Dekleta v uniformah« (Ragazze in uniform me). Teehnicolor. Romy Sohnei-der. Capitol 16.30 «Kraj» (II pošto). Nagrajen v Benetkah, Imper0 16.00 »Vojne in ljubezenske zgodbe« (Avventure guerra e d’amore). Italia 16.00 «Berač» (L’accatto-ne). Pasolinijev film. Prepovedano mladini. Masslmo 16.00 »Podkupljivost« (Corruzione). Ava Gardner, Bob Taylor. Moderno 16.00 «Prestol za Chrl-stino« (Un trono per Ghristi-na). Teehnicolor. Cristtne Kauf-mann, Angel Aranda. Astra 16.30 »Preko groze« (Aldi-la dellorrore). prepovedano mladini. Astoria 16.00 »Začelo se je s P0" ljubom« (Comlncid con un ha-cio). Vittorio Veneto 16.15 «StrelJajt« na prvi pogled« (Sparate a vt-sta). Ideale 16.00 «Taxi za Tobruk« (Taxi per Tobruk). Marconi 16.00 «Cetvor!ca obupancev« (I quattro disperati). Je‘‘ Chandler, John Saxon. Abbazia 16.00 «Jezdec samotne doline« (11 cavaliere della val-le solitaria). Odeon 16.00 «Pred neurjem« (Pf>' ma deiruragano). Teehnicolor-Aldo Ray, Ven Heflin, PRI MAGAZZINU FELICE, Trst. Ul. Carducci 41. DOBITE; **•’ ske mo*ke in otroške dežne P1*^ Sče bunde, hlaCe, Jopiče In ,r*'' ce najbollšili vrst in znamk P najnlžlih cenah. VESPAGENZIA, Trst, Ulica s' Francesco 44. tel. 28-940, takojšnja izročitev VESPA GRANV ŠPORT MODEL 1962 skupno J rezervnim kolesom in VESPE 1* in 150 z dvoprostornim sedežem-Velika izbira SCOTER in MOTO rabljene z izrednimi pogoji P1*' čevanja. (jsiBiSžh V počastitev spomina po. ojne-ga Franca Fabrisa daruje družina Godina 1000 lir za Dijaško Matico. ----«»---- Dva Stringerja poškodovana na delu Na Kontovelskem klancu, kjer zidajo novo stanovanjsko hišo, je včeraj dopoldne nekoliko pred 10. uro 31-letni Bruno Stringher iz Ul. Paglieric-ci 86 demontiral žerjav, pa je padel nanj iz višine 3 m kos železa in ga ranil po glavi ter pobil po ramenih. Ponesrečenca so z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli' na I. kirurškj oddelek. Zdraviti se bo moral 20 dni. Dobro uro zatem pa so pri. peljali v bolnišnico drugega Stringherja, ki ni v sorodstvu z Brunom, ki pa se je tudi ponesrečil na delu in se bo prav tako moral zdravit) 20 dni. Nekoliko pred 11. uro je namreč 21-letni Claudio Stringher iz Ul. Manzoni 8 čistil v silosu v novem pristanišču stroj, pa je nerodno vtaknil desno roko med jermen in jer-menico ter si poškodoval kazalec. PRI VAŠIH NAKUPIH obH«1** trgovino »MAGLIABELLA* •* Korzu Garibaldi 11 (Barrierah nekaj korakov od avtobusne v staje. Pri nas boste našli vel*•*, izbiro pletenin, nogavic in P** la za dame, gospode In otr“ no najnižjih cenah v Trstu, r . streženi boste v vašem J**'*, l-rott lirezku tega oglasa PreJ mete dariloill HIŠNO GOSPODINJO od 8. <*? 15. ure iščem. Tel. 33-776 od do 19. ure. GOSPODINJSKO POMOCNjC® za več ur dnevno išče tlr, !a# Bufon, 'Jiica Llvaditl 6, t*1*1 91-652. Pri .creazione Fuliija. ULICA DANTE 6 (zraven banke Bolaffio) se nadaliuje RAZPRODAJ* vsega blaga z ve'1*,1? uspehom. Krila tal — originalen po neverjetnih cenan-L 2.580,— Kombinira ne bluze in Jopic*; shetland in volnene mešane s svilo p., L 2.480.—. Obiščite o*>' Prepričali se boste dt za ostale artikle > OTVORITEV NOVEGA KINA «I RIS» PROSEK bo DANES 22. t. m. ob 18. uri z Eastmacoior cinemasrope filmom: TEVTONSKI VITEZI (I CAVALIERl TEUTONICI) Posnet po romanu H. SIENKIEVICZA Igrajo: URŠULA MODRY, GRAZIA STANIEK. ANDREJ ZALAWSKI, HENRIK BOROW, ALEKSANDER FOGLEL, MARC KALENIK in drugi predvaja danes 22. t. m. z začetkom ob 18. url barvni film; «KR V NI PE(AT» (II marchiodel sangue) Igrajo ALAN LADD in MONA FREEMAN Zofija ali Sofia ? Spoštovano uredništvo! 15. t. m. sem šla po svoj potni list na policijo pri Sv. 'Soboti. Na to, kar vam bom povedala v tem pismu, vas prosim, da mi odgovorite, ali sem imela prav jaz ali pa policijski uslužbenec. Na policiji so od mene za htevali, da se moram podpi sati s svojim pravim imenom (seveda kot ga oni pišejo). Jaz se imenujem Zofija in se tudi tako povsod podpišem. Oni pa mi napišejo Sofia. Seveda sem se temu uprla in podpisala Zofija. Nato mi je službujoči policist dejal, da mi lahko vzamejo potni list, če se ne podpišem pravilno. Sicer mi ga niso vzeli. Kljub temu pa moram na kvesturo, 'ker mi niso na potni list pra-.vilno pripisali iz moje prošnje, da sem vdova Ambrozet. To je sicer njihova krivda, pa naj bo. Ko pogledam v notranjost potnega lista vidim, da je v njem pisano kar v štirih jezikih, samo slovenščine ali srbohrvaščine ni nikjer. Na to sem takoj opozorila službujočega policista in mu rekla: Vidite, to je zgrešeno, spoštovani gospod, tu bi moralo biti napisano vsaj še V slovenščini. Tržačani potujemo predvsem v Jugoslavijo, pa se spotikate ob moje slovensko ime; to popravite, pa bo vsaj ena ' krivica odpravljena. Policist se nasmehne, me debelo pogleda in ne odgovori ničesar. Italijanski pregovor pravi: «Chi tace conferma«. , Zato prosim, da mi odgovorite, ali naj se še nadalje podpisujem Zofija ali pa Sofia. Za odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem in vas pozdravljeni. Zofija Bajec vd. Ambrozet * * # Najprej se vam zahvaljuje-n‘o za vaše pismo in ga Kot vidite v celoti objavljamo. Na noše vprašanje nam ni težko odgovoriti. Razumljivo je, da >e boste vi še naprej podpisovali z vašim slovenskim imenom. , fUdtnica utednUtma A. L. — 2al nam je, da riam niste ^poslali svojega naslova in Ja ste se podpisali samo z začetnicami pod pismo, ki obravnava _sice;r resen problem, ki tuji ni osamljen’. Z vašimi navedbami še. strinjamo tudi ml, vendar pa mislimo, da bi Javno obravnavanje vašega konkretnega šli Pa tbdl celotnega primera ne bnseglo zaželenega konstruktivnega namena. Pisma zaradi tega ne bomo objavili, pač Pa bi varji svetovali, da se v isti obliki obrnete na ravnateljstvo šole sa->he, seveda s polnim podpisom, kU pa še bolje, kar osebno. Uredništvo Glede tega vašega primera, ki bo gotovo zanimal še mnoge druge tržaške Slovence, smo se zanimali pri načelniku anagrafskega oddelka, ki nam je odgovoril sledeče: Za osebe, ki so se rodile pred letom 1924 velja oblika imena, ki je napisana v župnijski knjigi; za osebe rojene po letu 1924 pa oblika napisana v knjigi rojstev občinskega matičnega urada. Zato vas opozarjamo, da najprej ugotovite, kako je vaše ime napisano na osebni izkaznici. Ce je napisano Zofija, tedaj nima nihče pravice, da vam ga menjuje v katero koli drugo obliko. Ce pa je napisano Sofia in veste, da je bilo vaše rojstno ime v župnišču napisano Zofija, zahtevajte od župnijskega urada rojstni list, pojdite z njim na občinski matični tirad in zahtevajte, naj vam vaše ime napišejo v pravi obliki, kot je napisana na rojstnem listu. ----«»---- «Didaktično» usposabljanje brez javnih natečajev RIM, 21. — (ANSA) Z zakonom z dne 15. dec. 1955 št. 1440 je bila poverjenim profesorjem (v kolikor niso imeli usposobljenosti) — in v posebnih okoliščinah ter pogojih priznana posebna poučeval-na usposobljenost imenovana “didaktična*, za razliko ed navadne, ki se doseže z javnim natečajem. Nekateri poverjeni profesorji na višjih srednjih šolah, ki so postali stalni na nižjih srednjih šolah še pred 1. 1955, so zaprosili ministrstvo za javno vzgojo za »didaktično* usposobljenost za poučevanje na višjih srednjih šolah na osnovi »poverjenega* službovanja, ki so ga že prej opravljali na omenjenih šolah. Proti negativnemu odgovoru ministrstva so se profesorji pritožili na državni svet, trdeč, da ni važna okoliščina, v kateri je bilo doseženo mesto v staležu, na drugačni šoli, ker so že dozorele okoliščine na osnovi katerih so lahko dosegli »didaktično* usposobljenost na višjih srednjih šolah. Toda državni svet je v združenih sekcijah s sklepom št. 1 sprejel tezo državnega > pravobranilstva in potrdil upravičenost ravnanja ministrstva za javno vzgojo in obenem podčrtal, da takoimenovane »didaktične* usposobljenosti niso mogli doseči vsi neusposobljeni profesorji, temveč samo oni, ki so bili poverjeni na višjih srednjih šolah ko je začel veljati zakon iz leta 1955. Odločba ni veljala za profesorje, ki so že prej vstopili v redni stalež. Ti so zaradi tega izključeni iz takoimenovane »didaktične* usposobljenosti. Goriško - beneški dnevnik v Se z razprave o pokrajinskem proračunu Tudi doberdobsko cesto uvrstiti med one, ki jih bodo asfaltirali Številne intervencije in predlogi levičarskih svetovalcev ■ V Ste• verjanu imajo aktivno tujskoprometno društvo ■ Kako je z drugimi cestami na Krasu ■ V soboto ponovna seja pokrajinskega sveta V naši nedeljski številki smo poročali o nekaterih intervencijah pokrajinskih svetovalcev v zvezi s proračunom za 1962, ki je bil potem sprejet z večino glasov. Poleg že navedenih so k proračunu prispevali svoje pripombe še drugi svetovalci. Tako je Martinelli (PSI) podtip tal veliko razliko v dohodkih, ki jih prejema pokrajina iz davkov na industrijo in trgovino (50 milijonov) in onih iz kmetijstva (114 milijonov) ter pri tem pripomnil, da bi samo CRDA za svoj obrat v Tržiču morala plačati mnogo več. Svetovalec Bergomas (KPI) je povzel isto temo in ugotovil, da imata tako CRDA kot podgorska predilnica svoj davčni sedež v Trstu in tako je prikrajšana goriška pokrajina na največjih dohodkih, ki jih ne more obdavčiti. Svetovalca Marizza in Pa-pais (KPI) sta govorila o zelenem načrtu in o njegovem vplivu na kmetijstvo na Goriškem ter predlagala med drugim večje dotacije pokrajinske uprave za pospeševanje in razvoj kmetijstva, pri katerem je n. pr. določenih za razvoj živinoreje pet milijonov, ki bi jih bilo treba dvigniti vsaj za 10 milijonov. Bergomas je obravnaval tudi problem avtobusnih prevozov posebno glede na prevoz delavcev na delo ter predlagal, naj bi tistim prevoznikom, ki nočejo znižati svojih cen, ukinili dobavo bencina proste cone. Odbornik za javna dela Gri-golon je nato odgovarjal na vprašanja in pripombe posameznih svetovalcev z njegovega področja. Na intervencijo svetovalca Marinčiča (PSI) in Renzija (PLI) glede pokrajinske ceste Devetaki-Doberdob-Selce je dejal, da je dejansko ta cesta že nekaj časa pod pokrajinsko upravo, vendar ni še bila klasificirana in torej tudi ne uvrščena med tistp bivše občinske ceste, ki bodo nimi ustanovami pokrajine; odbornik Vezil pa na njegovo intervencijo glede na nameščence v pokrajinski umobolnici, zlasti glede delovnega urnika bolničarjev. Končno se je predsednik dr. Chientaroli zahvalil vsem svetovalcem za plodno debato in na vprašanje Bergomasa (K Pl) glede gostišča Lanterna d’oro na goriškem gradu pojasnil, da se pokrajinska u-prava briga, da bi ga zopet odprli in temeljito preuredili, Kar se tiče fiskalnega sedeža nekaterih velikih industrijskih obratov, ki je sedaj izven pokrajine, je dejal, da pokrajina dobi vkljub temu določen delež dohodninskega davka c.d njih (ki pa je zelo majhen op. ur.). Končno so svetovalci izglasovali še resolucijo za državni prispevek pokrajini, ki smo ga že v torek objavili v našem listu. Prihodnja seja pokrajinskega sveta bo v soboto 24. t.m. ob 16. uri. Na njej bodo razpravljali o še nerešenih točkah dnevnega reda s Drejš- njih sej, med katerimi so tudi predložene resolucije o vojaških služnostih, o posegu pokrajine na ekonomskem področju in o kontroli nad proizvodnjo vina. Na tajni seji pa bodo razpravljali povišanje dr. Bernardisa na mesto glavnega pokrajinskega tajnika, ker bo dosedanji dr. Grion odšel v pokoj, ----o---- Občni zbor zavarovalnice goveje živine v Sovodnjah Vzajemna zavarovalnica goveje živine v Sovodnjah bo imela v nedeljo 4. marca svoj redni letni občni zbor in sicer v dvorani občinskega doma v Sovodnjah, dopoldne ob 11 uri. Odbor vabi vse člane, da se zborovanja za gotovo in točno udeležijo, da se bodo na njem pcmenili o vseh zadevah društva in o problemih domačih ž.vinorejcev na splošno, kar bo nedvomno vsem v korist. Na vpogled seznami spolovinarjev, kolonov in neposrednih obdelovalcev Goriški župan sporoča, da bodo od 21, februarja do 7. marca na protokolnem uradu na vpogled seznami včlanjenih kmečkih delavcev za leto 1961, tretji dodatni seznam, za leto 1961, dodatni seznam kolonov in spolovinarjev za leto 1961 ter spremembe v seznamu neposrednih obdelovalcev za leto 1960-61. Sezname si je mogoče ogledati med dopoldanskimi 'uradnimi urami. Vsakdo se lahko proti vpisu, odnosno izbrisu, pritoži. Pritožbo naj' napiše 30 dni po objavi seznamov na kolkova-nem papirju za 100 lir, ki naj jo naslovi na prefekta. S seje pokrajinskega odbora Mattiroli prevzel ureditev ceste Zagraj-most na Teru Za 5,650 km ceste bodo potrošili 102 milijona lir Predsednik pokrajinske u-prave dr. Chientaroli je na zadnji seji pokrajinskega odbora pretekli torek sporočil, da je dela za ureditev ceste most pri Zagraju - Villesse -most na Teru prevzelo gradbeno podjetje Giovanni Mattiroli iz Gorice na dražbi, ki je bila dne 20. t. m. Gre za ureditev in asfaltiranje 11 metrov široke ceste v dolžini 5,650 km in predvidenih je 102 milijona lir stroškov. Cesta bo obkrožila naselje Villesse, kar bo nedvomno predstavljajo ve- Pogled na množico pogrebcev, ki so v torek popoldne pospremili zakonca Klavčič iz Podgore na zadnji poti. Klavčič in njegova žena sta se v noči od sobote na nedeljo smrtno ponesrečila na državni cesti med Vidmom in Gorico pri Butriju it,iiiiiiiii,iii,iiiiin,im,nun,iiiiiiiiiiiiin„nti,nun,n,)|„llllll,llll,(ll|rMI|IIII||1I1|llll(ll|II||1||||1||1||1)||(||1|||11|||||)|||||((||||||II||1|1|nl||1||||||1|(||I|||1||1|||||(1)|||(i||(((J|( Ponovno okrvavljen asfalt na mirenskem ovinku Kolo težke tovornikove prikolice zdrobilo potnika avtomobila iz Trsta Nesrečo je zakrivil neprevidni šofer Fiata 500, ki je na nepreglednem ovinku nameraval prehiteti kmečki voz liko prednost zaradi naraščajočega prometa na njej, zlasti v poletnih mesecih. Predsednik je poročal tudi o razvoju akcije za omiljenje vojaških služnosti. Po tem uvodu so obravnavali razne upravne zadeve ter odobrili ureditev telefonskega omrežja za centralne urade, kjer bodo namestili slepega centralinista, potrdili nekatera izvršena javna dela, izplačitp dospelih računov ter obnovo enoletne pogodbe za nočno nadzorstvo. Odobrili so tudi gradnjo drugega poslopja tehnične industrijske šole in razne druge ukrepe. Na zloglasnem ovinku pri mirenskem obmejnem prehodu se je včeraj popoldne pripetila grozna prometna nesreča. Avtomobil Fiat 500 (Belvsde-re) z evidenčno tablico TS 41879. ki je vpisan na ime 40-letnega Edilia Collinija, stanujočega v Drevoredu XX. septembra št. 86 v Trstu, je trčil urejene in asfaltirane po delo- ob tovornik avtoprevozn.ega klinu,imiiiiiiiuin,nm„i„iiiii„„i„i„itiiiii„iii„>„„„i„„„nolom neizkoriščen, i. 2dpan Albin Škrk je na se-{* sporočil predloge za kom-jr°misno rešitev spora: pod-(“‘nik bo plačal zaostalo na-•“hanino za dve leti v skupen1 znesku 500.000 lir, čeprav i tern času. kamnoloma ni iz-Jriščal. Občina pa bo umak-slla svojo tožbo ter sklenila j Podjetnikom novo pogodbo 'L°o enakimi pogoji kot prej, /* sicer za dve leti. V tem ;.ssu b0 mor(ja sprejet in potr-■ h občinski pravilnik za kam-. ®tome, tako da bo morda no-Pogodba sklenjena že na riovi tega pravilnika. Orne-‘Pio naj še, da znaša letna ^mnina za ta kamnolom -Občinski svet je kompromis-Vešitev odobril. zvezi s kamnolomi je žulj*,11 .ae sporočil, da ima pod-vtb!k Sonzonio namen vzeti ']0Pajem štiri »mrtve* kamno-0 "te, vendar bo občinski svet Itn um razpravljal šele takrat, bo zadeva bolj konkretna, hir atei'i svetovalci so pripom-ti'1: je treba o tem obvesti- 5 tudi druge podjetnike, ki ukvarjajo s kamnoseško nj.^.ruga zadeva, o kateri je r,5lnski svet prav tako že •spravljal, se je nanašala na primer Ciclitire*. Ta je od pav'nskega princa kupil bivši lakirni prostor, stopnišče, ip v devinsko pristanišče *os zemljišča v pristanišču, fj* bivšem parkirnem prosto-V ** je hotel zgraditi hišo, Sraau mu občina ni izdala Se .enega dovoljenja. Zato L,Je Ciclitira pritožil na dr-8>i-svet. ‘,-'a predzadnji seji občinske. *veta so svetovalci imeno- vali posebno komisijo, v kateri so bili poleg župana še .svetovalci Kravanja, dr. Skerk in dr. Rinaldini in katere naloga je bila, da se pogodi s Cicli-tiro. Ta je namreč za svoja zemljišča v Devinu zahteval 12.000 lir za kvadratni meter ali pa druga zemljišča v na-brežinskem bregu v razmerju 1:3.3. Po dolgotrajnih pogajanjih je Ciclitira pristal na naslednje pogoje: za stopnišče, parkirni prostor in kos zemljišča v pristanišču — skupaj kakih 2000 kv. m — naj mu občina odstopi drugo zemljišče v nabrežinskem bregu v razmerju 1:2. Občinski svet je na te pogoje pristal, zlasti še, ker bo Ciclitira tudi umaknil pritožbo na državni svet. Na ta način bo tudi odstranjena nevarnost, da bi bili oškodovani ribiči, kajti njihove barake oziroma zemljišče, na katerih stojijo, bo postalo last občine. Končno naj še omenimo, da je občinski svet kupil od nekega zasebnika 512 kv. m zemljišča pri devinski šoli, kjer bodo uredili parkirni prostor. Zem jišče bodo plačali po 5.(100 lir za kv. meter. čenem vrstnem redu. Zato je pokrajinska uprava predlaga-pristojnemu ministrstvu, naj bi tudi to cesto uvrstila med že klasificirane in jo postavila med njimi na primerno mesto v skladu z njeno važnostjo. Glede cest na Krasu, ki so važne tudi za obisk bivših bojišč in vojaških spomenikov, je povedal, da bodo cesto iz Martinščine na vrh Sv. Mihaela asfaltirali s posebnim državnim prispevkom, za katerega se zanima tudi pokrajinska uprava. Glede razvoja turizma je odbornik Grigolon dejal, da bo pokrajina lahko posegla v delovanje EPT preko svojih dveh zastopnikov Marinčiča in Zorzenona, kadar bo dokončno sestavljen odbor te pokrajinske turistične ustanove. Med tem pa že delujejo po posameznih občinah krajevne turistične organizacije »Pro lo-co». Take organizacije delujejo v Gradiški, Tržiču, Krmi-nu in drugod. V zadnjem času je precej aktivna ona v Steverjanu, kjer hočejo letos z raznimi prireditvami in manifestacijami privabiti čimveč turistov in izletnikov v ta lepi briški kotiček. Tudi v Gorici se sedaj ustanavlja taka občinska organizacija, ki naj bi izkoristila predvsem Grad in mesto kot tako. Sicer pa, je zaključil odbornik, imamo na Goriškem predvsem prehodni turizem, ki ga to treba razširiti na deželni okvir. Odbornik dr. Marchesini je odgovoril predvsem na nekatera vprašanja svetovalca Bergomasa v zvezi z zdravstve- TVRDKI TUSSET ANGELO & F. Kori« I t u I i n I- T« le Tu n 28-058 E X T R A di Renzo Tusset Trg Stare mitnice 2 - Telefon 41-404 NADALJUJETA Z VELIKIM USPEHOM PRILOŽNOSTNO IZREDNO PRODAJO OR KONCU SEZONE 20% POPUSTOM na vse luksuzne usnjene artikle na splošno: ŽENSKE TORBICE VSAKOVRSTNIH BARV IN VZORCEV • PASOVI ZA DAME IN GOSPODE :: USNJENI IN PLATNENI KOVČKI VSEH VELIKOSTI :: NECESSAIRES :: podjetja »La Goriziana*. Sunek je bil tako močan, da je potnika osebnega avtomobila 35-letnega Sergia Braccija, stanujočega v Ul. Cologna 60 v Trstu, vrglo skozi vrata pr.d kolesa prikolice, ki so mu zapeljala ravno čez glavo in mu jo popolnoma zmečkala, da je bil na mestu mrtev. Za Fiatom 500 se je s Fiatom 600 peljal zdravnik INPS dr. Au-relio Menichello, ki pa je imel toliko prisotnosti duha, da je vozilo pravočasno ustavil. Mirenski ovinek je za promet prava nesreča. Cesta je razmeroma ozka; na notranji strani pa so tik asfalta zasajene ciprese, ki ovirajo razgled. Na tem ovinku je bilo že več prometnih nesreč, v katerih so izgubile življenje štiri osebe, med njimi tudi neki vaščan iz Rupe. Ko smo prejeli prvo 'zmed številnih telefonskih obvestil o nesreči, in bili že nekaj minut kasneje na tragičnem o-vinku, je bila cesta še vedno v dolžini kakih 30 metrov zatrpana s tovornikom in prikolico, osebnim avtomobilom in kmečkim vozom, naloženim z gnojem. Vse naokrog so bile po asfaltu razstresene razbitine šip, med zadnjimi prikolič-nimi kolesi pa je ležalo truplo ponesrečenca, pokrito z odejo. Na obeh koncih ceste sta bili dve dolgi koloni ustavljenih avtomobilov, ki niso mogli nadaljevati poti v smeri proti Gorici ali Trstu. Na kraju samem se je zbralo tudi nič koliko prebivalcev iz bližnjih hiš, s Peči in iz Rupe, ki so izvedeli za tragič- no nesrečo. Tudi številni jugoslovanski državljani so se ustavili tik meje, ki se na tem kraju najbolj približa državni cesti, ter nemo strmeli proti kraju nesreče, kjer je prometna policija zapisovala vse podatke, da bi čim L olj osvetlili dogodek. Nesreča se je pripetila zaradi prehitevanja na nepreglednem ovinku. Fiat 500, v katerem sta bila poleg Braccija še 35-letni Lodovico Kufer-sin iz Ul. Manzoni 32 in 40-letni Edilio Collini iz Drevoreda ,XX. septembra št. 86 v Trstu, je s precejšnjo brzino nameraval \t smeri proti Ru-pi prehiteti kmečki voz, ki ga je poleg konja peljal 59-letni Just Malič iz Mirna. Se preden je zavozil vštric voza, pa je šofer zagledal tovornik s prikolico, ki je prihajal z nasprotne strani. Ker je premočno pritisnil na zavore, je vozilo zaplesalo in s sprednjim delom trčilo ob kabino tovornika. Takrat so se vrata odprla in Braccija, ki je sedel tjoieg šoferja, vrglo iz avta pod'pri-količna kolesa, ki so mu zapeljala čez glavo. Vse se je zgodilo tako bliskovito, da Malič, ki je držal konja za uzdo, da bi se ne splašil m videl ne trčenja, niti potnuca avtomobila, ki je padel pod tovornik. Nekaj trenutkov za tem pa je opazil, da je »topil iz avtomobila Collini, ki se je v omotičnem stanju zatekel na bližnji travnik. Sprem-ljal ga je 35-letni Lodovico Kufersin, ki ni utrpel nobenih zunanjih poškodb, ampak se je samo hudo’ prestrašil. Oba so z rešilnim avtomobilom odpeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ju sprejeli na zdravljenje. V kabini tovornika »La Goriziana* sta sedela 34-letni Antonio Pausi iz Ul. Ristoris 7 v Gorici, ki je upravljal vozilo, ter 46-letni Savo Srebrnič po desni strani z zmerno brzino. Pausi je videl, da je avto zaplesal. Takrat je pritisnil na zavore, da se je vozilo naloženo s tovorom, ustavilo po kakšnih 20 metrih sredi ceste. Na kraj nesreče so prišli tudi karabinjerji iz Sovodenj. Mestni grobarji so truplo okoli 17. ure naložili v krsto in ga odpeljali na glavno pokopališče ob Mirenski cesti. Z Aguzzonijevim dvigalom so razbiti avto odpeljali v Gorico. Ponesrečenci so uslužbenci ustanove ECA v Trstu. Bracci je pri tej ustanovi opravljal posle poddirektorja. Vsi trije so se vračali iz Čedada, kjer so bili po službenih opravkih. --------------«»---- Občni zbor goriških živinorejcev V- prostorih pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Gorici je bil pred dnevi redni letni občni zbor pokrajinske Zveze rejcev govedi šeka-ste furlanske pasme, ki se ga je udeležilo lepo število živinorejcev iz vseh predelov naše pokrajine. Predsednik Martellos je pre-čital poročilo o delu zveze v preteklem letu, nato pa so zborovalci odobrili obračun za 1961 in proračun za 1962. Na zborovanju so razdelili tudi nagrade za najboljšo živino na razstavi, ki je bila v preteklem oktobru v Marianu. Kolajne in častne diplome so prejeli naslednji živinorejci: Giovanni Coceancig iz Slo-vrenea; Graziano Tomasin iz Romansa; Giuseppe Cocina iz Krmina in uprava posestva pri pokrajinski umobolnici iz Gorice. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so izvolili za predsednika dr, Marsana, za podpredsednika pa Roberta iz Pevme. Kozjima je pridir- I Mariellosa in Renata Parigi-jal nasproti Fiat, sta vozila | Binija. Po izvolitvi dr. Mar- sana za predsednika se je načelnik pokrajinskega kmetijskega nadzorništva dr. Vianel-lo temu zahvalil za nadaljnje sodelovanje potem ko je že 40 let deloval za razvoj kmetijstva na Goriškem. Dr. Marsa-no je po zahvali govoril o bodočih .Mttegfth zvezei za **-daljnji razvoj živinoreje v okviru fhzvojnega načrta " za kmetijstvo na Goriškem. Umrl jc Ivan Čcščut iz Sovodenj Včeraj popoldne ob 14. uri je umrl v bolnišnici v Gorici Ivan Ceščut iz Sovodenj. Ce-ščut, ki je dočakal 75 let, je bil dolgo let za kovača v trii-ški ladjedelnici in tudi potem je delal kaj malega doma, dokler mu je zdravje to dopuščalo. Med uaščani je bil znan in priljubljen. Avgusta lani mu je umrla žena Frančiška, ki je dočakala 72 let in je bila to zadnja smrt v Sovodnjah. Usoda je hotela, da ji je prvi sledil on. Kot zavedna Slovenca sta v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke, od katerih je ena hči padla pri partizanih, sin Ivo, ki živi sedaj v Novi Gorici, je bil tudi pri partizanih in član Kosovelovega pevskega zbora, hčeri Danila in Rezika pa sta poročeni v Sovodnjah. Med drugim je. bil pokojnik tudi stalen čitatelj našega lista. Pogreb bo danes popoldne, ko ga bodo pripeljali iz bolnišnice v Gorici v domačo cerkev v Sovodnjah in od lam na pokopališče. Vaščani izrekajo družini i-skrene sožalje, kt se mu pridružuje tudi naše uredništvo. DEŽURNA LEKARNA Dttnea ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna r/UDINE, Ul„.,R*batta št. 18. tel 21-24. Na cestah v okolici Gorice lahko srečaš otroke, ki mimoidočim s prisrčno otroško vljudnostjo ponujajo prve znanilce pomladi-vrb ove mačice """"""n.......................... V nedeljo s domačim praznikom v V St. Mavru začetek izletniške sezone Nujna potreba po dobri dohodni cesti Komorni zbor »Gallusu iz Trsta, ki Je pod vodstvom dirigenta prof. Ubalda Vrabca sodeloval na goriški »Prešernovi proslavi« Preteklo nedeljo smo imeli sicer sončno vreme, vendar je precej pihalo in je bilo bolj hladno, kot se spodobi za praznik sv. Valentina, ki velja za «prvega pomladinaa. Ker je to obenem tudi šentmaver-ski domač praznik, so se nanj seveda lepo pripravili. Kljub razmeroma mrzlemu vremenu se je zlasti v popol. danskih urah zbralo na sončnem pobočju v podnožju Sabotina lepo število izletnikov, ki so se po kratkem sprehodu po vasi in okrog cerkve, zatekli v najbližje gostilne. Tu so jih že pričakovali ter jim postregli z dobro domačo kapljico, domačim «pršutom» in doma pripravljenimi štruklji. Zlasti je bilo živo na osmici pri Jožefu Figlju blizu cer. kve, kjer so prav zaradi njene strateške pozicije imeli še premalo prostora za vse goste. Tako se je s tem domačim praznikom začela letošnja turistična sezona v St. Mavru in domačini upajo, da se bo ugodno razvijala, čeprav jim še marsikaj manjka za vabo turistov, predvsem pa dobra dohodna cesta. Omenimo naj še, da je pri popoldanskih cerkvenih obredih nastopil domači cerkveni pevski zbor ob spremljavi Gabrijela Devetaka na harmoniju. ---«»---- Natečaj za službo na goriškem županstvu Goriško županstvo je razpisalo natečaj za dve službeni mesti pomožnega računovodje v občinski upravi. Interesenti lahko vložijo prošnje najkasneje do poldne 31. marca. Vse podrobnejše informacije Predavanja za kmetovalce Pokrajinski agrarni konzorcij bo s sodelovanjem pokrajinskega kmetijskega nadzor-nišlva organiziral prihodnji mesec po raznih krajih poučna predavanja za kmetovalce. Predavatelji bodo govorili o obrambi proti škodljivcem v sadovnjakih, o dokladnem gnojenju žitu, krompirju, sadnemu drevju in na travnikih ter o kmetijski mehanizaciji. Prav tako predavanje bo že v ponedeljek 26. t. m. ob 20. uri v Starancanu, in sicer v prostorih podružnice agrarnega konzorcija. Omenimo naj še predavanje v Ločniku, ki bo 16. marca ob 20. uri v prostorih osnovne šole ter 23. marca v Mirniku ob 20, uri v prostorih osnovne šole. Organizatorji vabijo kmetovalce teh krajev, naj pridejo polnoštevilno k predavanjem. ----#»---- Menični protesti V drugi polovici meseca januarja je bilo na Goriškem 556 meničnih prutestov. Od teh jih je bilo 199 v Gorici, 174 v Tržiču, 35 v Ron-kah, 35 v Gradežu, 26 v Kr-minu, 24 v Gradiški, 11 v Skoc. janu, 8 v Starancanu, 7 v Mo-ši, 6 v Zagraju. 6 v Romansu, 4 v Villesse, 3 v Turjaku. 3 v Foglianu, 3 v Farri, 2 v Dolenjah, 1 v Kaprivi, 1 v Medeji, 1 v Šlovrencu in 1 v St. Petru ob Soči, Izmed treh slovenskih občin so imel[ v Doberdobu 3 in v Steverjanu 3 menične proteste, v Sovodnjah pi nobenega. ----«»—— Izlet SPD na Lokve Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira za nedeljo 25. t.m. celodnevni avtobusni izlet na Lokve za smučarje in nesmučarje. Vpisovanje samo še dane$ na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Gorici, Ul. Asco-li 1-1. Vožnja stane po 400 tir za člane in po 500 lir za nečlane. Odhod ob 8. uri zjutraj iz Podgore in ob 8.15 ;z Gorice izpred kavarne Bratuž. Povratek v večernih lirah. Za kosilo mora poskrbeti vsak sum. Pohitite z vpisom, ker bo treba drugače odpovedati avtobus. Vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.20 (D), 5.49 (A), 6.42 (A), 7.39 (D). 8.06 (A), 8.59 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 15.54 (A), 17.48 (DD), 18.34 (A), 20.00 (A). 21 46 (A), 22.25 (D). 23.15 (Ulil*). Proti Vidmu; 4.32 (A), 6 24 (A), 6.57 (D), 7.27 (A), 7.53 (D), 10.52 (A), 13.00 (D). 13 43 (A), 14.38 (DD)#*), 15.38 (A), 17.21 (A), 18.35 (A), 19.47 (D). 20.29 (D), 21.47 (A), 22.3» (A). Odhod v Novo Gorico,- 7.20 (A), 14.04 (A). 20.20 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.31 (A), 6.21 (A), 6.55 (U), 7.25 (A), 7.52 (D). 10.50 (A), 12.59 (D), 13.39 (A). 14 37 (DD)#*), 15.36 (A), 17.18 (A), 18.30 (A), 19.45 (D), 20.28 (D), 21.42 (A), 22.37 (A). Iz Vidma: 0.19 (D), 5.44 (A), 6.40 (A), 7.37 (D), 8.03 (A). 8.57 (D), 11.05 (A), 13.59 (A), 15.52 (A), 17.47 (DD), 18.32 (A), 19.58 (A), 21.44 (A), 22.24 (D). 23.14 (DD) #). Prihod iz Nove Gorice; 8 06 (A), 15.13 (A). 21.25 (A). 1111111111111111111111111111111111111111111111111111111,n KINO J CORSO, '6.30: «Gola mladina«, D. Ganbert in G. Lojs Bras. Crnobeli francoski film v cinemascopu. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «Poncij Pilat« z J. Marais in J. D. Barrymo-re in L. Roman. Italijansko-francoskt barvni film v cinemascopu. VITTORIA. 17.20: »Pozimi se boš vrnil«, Alida Valli. Italijanski črnobeli film v cinemascopu. Režija H. Col. pija. CENTRALE, 17.00: »Mačke... miši...« Sledita »Stan in O-lio». TEMPERATURA včeraj Včeraj smo imeli v Gorici nsjvišjo temperaturo 13 stopinj nad ničlo ob 15. uri, najnižjo 3,8 stopinje pod ničlo ob 6.50. Halo „„„ I u*- ,-----. - »—eMuje lucio 00 O.DU. je urad za občinske usluž- Povprečne vlage je bilo 73 bence na županstvu. | odst ZAHVALA Globoko ganjeni nad dokazi tolikega sožalja ob smrti našega nepozabnega moža in očeta HINKA lNALTRITSCHA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali Posebna zahvala zdravnikoma dr. Aliju in dr. Levi ju. usmiljenim bratom in bolničarjem pri Sv. Justu. Družina VVALTRITSCH Gorica, 22. februarja 1962. V povratni tekmi četrtfinala za pokal evropskih prvakov Juventus-R. Madrid 1:0 Sivori strelec gola - Odločilno srečanje bo v Parizu 28. t. m. REAL MADRID: Araquistain; Casado, Miera: Del Sol, Santamaria, Antonio Ruiz; Teiada .Perez Ruiz, Di Stefano, Puskas Gento. JUVENTUS: Anzolin; Sarti, Garzena; Charles, Bercelli-no, Leoncini; Mora, Mazzia, Nicolč, Sivori, Stacchini. SODNIK: Guigne (Fr.). Preko 100.000 gledalcev, ki ----------------- so snoči napolnili stadion »San- tiago Bernabeu* v Madridu, je moralo razočarano domov. V povratnem srečanju četrtfinala nogometnega turnirja za pokal evropskih prvakov je namreč domači Real Madrid izgubil v borbi z gostujočim Juventusom z istim rezultatom, ki B» je v prvi tekmi do. ojačano obrambo in so tu pa tam pošiljali posameznike v protinapade, ki so bili zelo nevarni. Med tako akcijo je Sivori povedel Juventus v vodstvo. katerega je ohranil kljub besnim napadom Pusknsa, Di Stefana in tovarišev. Tudi v drugem polčasu so se Turin-čani pretežno branili, toda proti koncu so se sprostili in so segel v Turinu. V prvi so zrna- j' *,oncu se “P™1!" ln . gali Španci z 1:0, sinoči pa lmel‘ posebno z Nicolčjem in so zmagali Italijani prav tako z 1:0. Potrebna bo torej tretja tekma, ki jo bodo odigrali 28. t. m. v Parizu. Turinčan: so si zmago zaslužili predvsem zaradi borbenosti in vztrajnosti. Po golu, ki ga je Sivori dosegel v 38’ Pr' vega polčasa, so se Španci pognali v napad, ki pa jfim ni mogel prinesti izenačenja. Nasprotno so postajali Italijani, posebno v drugem polčasu, Moro nekaj odličnih priložnosti za povečanje rezultata. Do tega pa ni prišlo tako zaradi živčnosti tufinskih napadalcev kot tudi zaradi budnosti o-brambe madridskega moštva, ki ni štedila z ostro igro. Juventus se je tako včeraj oddolžil za poraz na domačem igrišču in izenačil stanje, ki je bilo po prognozah že obupno za Italijane. Ti so ostali v borbi za pokal, toda čaka jih težko srečanje v Parizu, kjer se bo odločalo za vstop v polfinale. NOGOMET 400.000 lir globe rimskemu klubu Laziu MILAN, 21. — Športni sodni!: nogometne zveze je diskvalificiral za dve nedelji Bizzar-rije (Lazio) ter za eno Paglia-iije (Modena), Davida (Milan) in Morroneja (Lazio). Nogo-jnetni klub Lazio pa bo moral plačati 400.000 lir globe. Smučarska sezona na višku Po Chamonixu najboljši v Madonna di Campiglio Izreden obračun za Avstrijce: 6 zlatih kolajn od 8 razpoložljivih TRIDENT, 21. — Z zaključkom svetovnih iger FIS, katerim so začasno priznali značaj svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah, se je zaključila prva faza mednarodnega tekmovanja. Obračun je popolnoma jasen: avstrijski smučarji so ponovno prišli do žezla najboljših, katero so morali 1960. v Squaw Valleyu prepustiti drugim. Zmage Kar- la Schranza, Egona Zimmermanna, Jahnove (2) in Haaso-ve ter predvsem zmaga K. Schranza v kombinaciji so prinesle Avstriji nepričakovano število zlatih kolajn. Avstrijci so od osmih razpoložljivih kolajn pobrali kar šest, medtem ko sta ostali dve pripadli Franciji po zaslugi Bo-zona v slalomu in Goitschelo-vi, ki si je osvojila prvo mesto v ženski alpski kombinaciji. Avstrijci so torej na višku, toda svojo premoč bodo morali braniti na prihodnjih tekmah, kjer se bodo Francozi skušali oddolžiti za poraze v Chamonixu. Prvo priložnost bodo imeli še ta teden v Madonna di Campiglio, kjer bo nastop najboljših alpskih smučarjev v tekmovanju «3-Tre». Kasneje se bodo smučarji preselili v Nemčijo in se ponovno vrnili v Italijo, kjer bo od 9. do 11. marca najbolj pričakovani spopad med alpskimi smučarji na tekmovanju Arlberg-Kandahar. Italijani so na prvenstvu v Chamonixu precej razočarali. Izjemo predstavlja Pia Riva, ki je v smuku osvojila nepričakovano drugo mesto in s tem srebrno kolajno. Riva je tako vsaj nekoliko popravila slab vtis zaradi izredno sla- Karl Schranz — najboljši v Chamonixu bih nastopov drugih in še posebno Albertija, kateremu pa je treba priznati, da ni zmogel več zaradi poškodb pri padcu. Pri nordijskih tekmovalcih pa je stanje prav obratno. Tu so Italijani proti vsakemu pričakovanju dosegli izreden u-speh. Predvsem je treba poudariti tretje mesto Giulia De Floriana v teku na 30 km v Zakopanem. Tudi drugi kot Steiner in Manfroi so v zadnjem času precej napredovali in prav po njihovi zaslugi in še posebno po uvrstitvi De Floriana na 7. mesto teka na 15 km, se lahko reče, da je Italija osvojila prvo mesto v Srednji Evropi in se je začela nevarno bližati severnim državam. Seveda je to trenutno stanje, ki pa se lahko v bodočnosti lahko tudi poslabša. Na svetovnem prvenstvu v Zakopanem, kjer borbe za naslove in kolajne še trajajo, je že prišlo do številnih zamenjav. Na 30 km je moral Jernberg prepustiti žezlo najboljšega Fincu Maentyranti, na 15 km pa je Šved Ronn-lund izpodrinil Norvežana Brunnsveena. V nordijski kombinaciji so bili Norvežani ponovno uspešni z Larsenom, ki je tako nadomestil Nemca Thomo. Najbolj pa so razočarali sovjetski tekmovalci, medtem ko so njihove tovarišice brez resne konkurence in bodo odnesle domov skoraj vse najbolj dragocene nagrade. V nedeljo na stadionu ■Prvi maju Spomladanski turnir v odbojki za moške ekipe V nedeljo, 25. t. m. bo na stadionu »Prvi maju v organizaciji športnega združenja Bor spomladanski odbojkarski turnir za moške ekipe. Za tekmovanje so se prijavili poleg Bora še moštva tržaških gasilcev, VIS in PAV iz Vidma. Sinoči je bilo na sedežu pokrajinske zveze žrebanje parov za nedeljski nastop. Spomladanski turnir bo zato potekal po sledečem razporedu: ob 9. uri Gasilci-PAV ob 9.30 PAV - Bor ob 10. Bor-Gasilci ob 10.30 Gasilci-VIS ob II. PAV-VIS ob 11.30 Bor-VIS Brez presenečenj 14. kolo košarkarskega prvenstva moške I. lige Kljub zmagi nadpetorko Ursusa goriška Zoppas še v nevarnosti Ignis sameva na vrhu lestvice pred Simmenthalom in Virlusom Zmaga vseh domačih ekip nad gostujočimi moštvi in prebujenja klubov iz dna lestvice sta osrednja motiva zadnjega kola košarkarskega prvenstva I. moške lige. Goričani so gostili vigevanski Ursus: pričakovali so lahko zmago in ponovitev svojega uspeha iz prvega dela tekmovanja. Zmago so res dosegli, na igrišču pa je šlo teže kot je bilo pričakovati. Na koncu tekme pa je zmaga vendar prišla in z njo obe točki, ki naj bi poživeli v goriški ekipi upanje do izboljšanja svojega težkega stanja. Kaže pa, da je bil trud in zato tudi ’| zmaga zaman, ker se je tudi direktni tekmec v tem ostrem boju, rimski Lazio, istočasno uspešno branil pred napadi pe-sarskega Algorja in ga prisilil na kolena. S tem uspehom so se Rimljani povzpeli na skoraj stoodstotno varno mesto in so že pustili za seboj sleherno bojazen pred izpadom. Zaradi orodja iz zelo elastične plastične mase Potres v svetu skakalcev s palico Bodo priznali fantastični Uelsesov rekord? Omar Sivori vedno bolj nevarni, zaradi česar so se morali domačini posluževati nešportnih in predvsem zelo grobih prijemov, da so lahko ustavljali razigrane napadalce kot Nicoleja, Sivo-rija. Moro itd. Tudi Charlesa so tako poškodovali, da je mora) z igrišča. Ko se je vrnil na polje ni bil več pri moči, vendar je kljub temu vztrajal do konca in pomagal klubskim tovarišem, da so ohranili rezultat. Turinčani so tekmo začeli z Humoreska o humoreski (Nadaljevanje s 3. strani) nerazumljivo pogledal zdaj Filipa, zdaj taščo. «Poslušaj, Ivan,« je rekla. »Tale mladenič mi je pred četrt ure rešil življenje s tem, da me je potegnil tako rekoč izpod avtobusa. Za to veliko uslugo mu moraš natisjiiti tisto njegovo reč — razumeš?* »Ampak, mama, tista njegova reč ni primerna za našo revijo,« je oporekel Ivan Lapuh z nepreveč odločnim glasom. «Primerna ali neprimerna, tiskaj jo, ti pratim!« «Uredniški odbor me bo grajal zastran tega.« «Uredniški odbor gor, uredniški odbor dol, fant mi je rešil življenje in ker ne želi drugega kot to, da mu objaviš tisto njegovo humoresko, mu jo objavi, pa konec besedi!« Ivan Lapuh je osuplo pogledal nasajeno taščo. Potem je prenesel svoj klavrni pogled na Filipa in mu vzel rokopis iz rok. Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah Alevtina Kolčina (Sovjetska zveza) svetovna prvakinja tudi na 10 km Norvežan Toralf Engan najboljši na 65-melrski skakalnici ZAKOPANE, 21. — Enaintridesetletna sovjetska predstavnica Alevtina Kolčina, ki je v ponedeljek osvojila na svetovnem prvenstvu v nordijskih disciplinah zlato kolajno v teku na 5 km, je danes postala svetovna prvakinja tudi v teku na 10 km. Danes so tile vremenske prilike slabše od včerajšnjih, ker .........................................................................iiiiiiiiiiiiiimiiiiii.............Hlinili.. Na občnem zboru FIPAV Pregled delovanja pokrajinskega odbora odbojkarske zveze Prejšnjo soboto je bil v Trstu občni zbor pokrajinskega odbora italijanske odbojkarske zveze, katerega je s svojo prisotnostjo počastil tudi predsednik FIPAV odv. Gian-nozzi. V pozdravnem nagovoru je odv. Giannozzi na kratko orisal preteklo delovanje in navedel smernice za bodoče delo zveze. Največ pažnje bo zveza posvetila pripravam državne reprezentance za Moskvo in Tokio ter je menil, da bo lahko črpala sile iz današnje B lige, kjer je nekaj izrednih talentov. Pri ženskah pa je slabše: v zvezi je včlanjenih 270 igralk, od katerih je kar 70 v naši pokrajini. Odv. Giannozzi je svoj govor zaključil s pohvalo vseh. tukajšnjih društev, ki so pokazala velik napredek. Brez dvoma je -imel najzanimivejši govor predsednik pokrajinskega odbora geom. Beccan, ki je v dolgem poročilu podal pregled delovanja v zadnjih letih. Predsednik je pohvalil vse klube, ki so nastopali na prvenstvu in turnirjih in tudi SZ Bor, ki je znalo organizirati tudi mednarodni ženski turnir z udeležbo državnih prvakinj Časa del la Lampada. Bora in Ljubljančank ter je gostoval onstran meje na Jesenicah, v Kopru in v Ljubljani. Zanimanje za to panogo športa se je v zadnjih letih močno povečalo. To pa po zaslugi številnih nastopov: lani so samo v območju pokrajinske odbojkarske zveze zabeležili 330 tekem. V zvezo je včlanjenih 326 igralcev in i-gralk (272 moških in 54 deklet) od katerih odpade 212 v tržaški pokrajini. Število igralcev se je v videmski in goriški pokrajini zmanjšalo, a se je zato znatno povečalo v Trstu. Ob zaključku občnega zbora so predstavniki včlanjenih društev izvolili nov odbor, ki ga sestavljajo Adriano Torre kot predsednik, dalje Ferruc-cio Gortan, Giorgio Bacchia, E uro Gaspari in Fabio Gles-sich. Po fantastičnih rezultatih, ki jih je pred kratkim dosegel nemško - ameriški atlet John Uelses je nastal med ljubitelji atletike in med uradnimi forumi velik potres. Vzrok sporov je palica, katero je Uelses uporabljal pri svojih izrednih skokih. Klasično orodje za to disciplino je iz aluminija in jekla in ga danes univerzalno uporablja-jo., V Ameriki pa so naredili nov tip palice iz umetnih vlaken, ki dajo orodje izredne sposobnosti: palica je nekaj lažja, kar atletu pri zaletu mnogo pomaga, predvsem pa je značilna zaradi svoje izredne upogljivosti. Takoj po odrivu, ko skakalec začne dvigati noge, se palica močno je ves čas snežilo, toda na srečo veter ni motil tekmovanja. Kolčinova, ki je žena sovjetskega prvaka Pavla, je presmučala progo v 39'48"2 ter je pustila za seboj tri rojakinje, ki so zasedle drugo, tretje in četrto mesto. Na peto mesto se je uvrstila finska tekmovalka Mirja Lehtonen. Ruske tekmovalke so z današnjim uspehom postavile kandidaturo za prvo mesto v štafeti. Ce se jim bp. to posrečilo, bodo pobrale, v nasprotju z moškimi dolgoprogaši Sovjetske zveze, ki so popolnoma razočarali, vsa najvidnejša mesta in tudi vse kolajne. Vrstni red na cilju teka na 10 km za ženske je sledeči: 1 ALEVTINA KOLČINA (SŽ) 39’48”2 2. Marija Gusakova (SZ) 40’56’’9 3. Radia Eročina (SZ) 41’17’T 4 Lubov Kozireva - Barano- va (SZ) 41’2S” 5. Mirja Lehtonen (Fin.) 41’53”2 6. Barbro Martinsson (Šved.) 42’28”4 7. Siiri Rantanen (Fin.) 42 in 28"9 8 Toini Gustafsson (Šved.) 42’34”8 9. Toini Poysti (Fin.) 42’52”2 10. Eeva Rouppa (Fin.) 43’ in 01”7 itd. Danes so se prvič pomerili tudi skakalci. Po razporedu bi morali skakati dvakrat in sicer prvič na 65, drugič pa na 90-metrski skakalnici. Danes so nastopili na manjši, kejr si je Norvežan Toralf Engan o-svojil prvo mesto pred presenetljivim Poljakom Laciakom in sedanjim prvakom Helmu-thom Recknaglom. Po skokih na 65-metrski skakalnici je stanje sledeče: 1. Toralf Engan (Norveška 2. Antoni Laciak (Poljska) 3. Helmut Recknagel (Vzh. Nemčija) 4. Htmmo Sllvennoinen (Finska) 5. Koba Zakadz« (SZ) 6. Veit Kurth (V. Nemčija) '7. Gustav Bujok (Poljska) 8. Nikolaj Samov (SZ) 9. Kurt Schramm (V. Nem.) 10. Eino Kirjonen (Finska) • ----«»---- Pokai pokalnih prvakov Omamo (Zilina) 3 Fiorentina 2 ZILINA, 21. — Tekma četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov med Dinamom in gostujočo Fiorentino se je končala z zmago domačinov s 3:2. Po prvem polčasu so domačini vodili 2:0 z goloma, ki sta ju dosegla v 30’ srednji napadalec Jakubčik in v 43’ desna zveza Majerčiik. V drugem polčasu je Milani zmanjšal rezultat, toda Jakubčik je v 18’ ponovno spravil goste na kolena. V 41’ pa je DeirAngelo dosegel zadnji gol dneva. Kljub napadom se Fiorentini ni posrečilo izenačiti. ---«»---- ORODNA TELOVADBA 2. in 3. marca v Rimu Italija-Japonska RIM, 21. — Danes so prispeli v Rim japonski telovadci, ki bodo 2. in 3. marca nastopili v mali športni palači proti italijanski reprezentanci. V petek, 2. marca bodo nastopili z obveznimi vajami za sve. tovno prvenstvo, ki bo od 3. do 8. julija v Pragi, v soboto pa bo dvoboj v prostih izvedbah. Japonsko vrsto sestav, ljajo Kazu Abe, Endo Yukio, Haruhiro Yamashita, Hideaki Kurihara, Yoshiro Aiba in Tareshi Kato. ODBOJKA Bor-Cacciatore 3:0 Sinoči je bila prijateljska trening tekma odbojkarske e-kipe športnega združenja Bor z moštvom Cacciatore. Igralci Bora so z lahkoto odpravili nasprotnike s 3:0 (15:8,- 15:10, 15:7). SZ BOR TELOVADNI ODSEK obvešča, da odpadeta telovadni uri, ki bi morali biti v četrtek zvečer in • v petek popoldne v dvorani stadiona »Prvi maju. zvije in kaže, da se bo vsak čas prelomila. Ko pa skakalec doseže z nogami višek, se bliskovito zravna in atleta požene v zrak. Temu močnemu umetnemu sunku dodajmo še izredno moč, katero imajo v rokah vsi skakalci s palico, in tako si lahko razlagamo rezultate, ki so jih dosegli v Ameriki. Ce so stare palice zahtevale za izredne dosežke dolga leta načrtnega treninga, morajo atleti, ki se lahko poslužujejo čudežnih palic, polagati več pozornosti v reflekse : istočasno ko se namreč'orodje-zravna se mora tu. di atlet z vso silo odriniti z rokami, sicer bi se vsa moč, ki jo palica razvije, izgubila. Prvi atlet, ki je z orodjem iz umetnih vlaken dosegel svetovni rekord, je bil Davies, ki je lani preskočil 4,83 metra. Letos pa je nenadoma prišel na vrh Uelses, ki je v zaprtih prostorih najprej preskočil 4,83 (27.1.), v New Yor-ku pa 3. t. m. kar 4.88, naslednji dan pa, v Bostonu celo 4,89 metra. Atlet, ki je le nekaj let ameriški državljan, je po rezultatu izjavil, da bo kmalu premagal fantastično mejo 5 metrov. Možno pa je, da mu mednarodna atletska zveza (IAAF) teh rezultatov ne bo priznala, saj do sedaj niti sami Američani niso predlagali uradno ratifikacijo Da-viesovega rekorda, čeprav je bil ta dosežen v sicer normalnih pogojih. Verjetno se ameriški športni voditelji dobro spominjajo težav, ki so jih imeli Rusi s čudežnimi eprintericami, katerih sta se John Uelses posluževala pred 5 teti Ste-panov in Sitkin za svoje izredne skoke. Uelses je pred svojimi letošnjimi skoki spadal v drugi razred ameriških skakalcev, čeprav je lani zastopal ZDA na turneji po Evropi: njegov najboljši rezultat je bil »samo« 4,69 metra, dosegel pa ga je 15.7. v Moskvi, Naravno je, da se v tej priložnosti spomnimo tudi bivšega svetovnega rekorderja Cor-neliusa Warmerdama, ki je še pred vojng, s težko palico iz bambusa, preskočil nič manj kot 4,77 metra! Tudi rezultati Richardsa, zmagovalca olimpijskih iger v Helsinkih in Melbournu, in Gutoujskega, ki je leta 1957 preskočil 4,82 metra, imajo večjo vrednost, če upoštevdmo, da so bili' doseženi z, za današnje razmere, že zastarelimi palicami. Na splošno je starim atletom u-pravičeno hudo, ko vidijo, da dosegajo mlajši tekmovalci iz- lz slike je Jasno razvidno kako se pasice iz umetnih vlaken močno upognejo-. Skače Dooley (ZDA): 4,67 m redne rezultate z razmeroma lahkim treningom, medtem ko so oni rabili leta in leta za mnogo manjše dosežke. Pričakujemo si lahko, da bo IAAF razčistila zadevo s prepovedjo uporabe čudežnih pa lic tudi zato, ker so predrage in jih vse' države ne morejo nabaviti v zadostni meri za svoje potrebe, kar pomeni, da so prva mesta na vseh večjih tekmovanjih že rezervirana za atlete iz Amerike! BRUNO KRIŽMAN Prebujenje Goričanov je zato prepozno in vse kaže, da bo zato tudi brezuspešno. Osem tekem jih čaka do konca tega prvenstva: da bi imeli 1» drobec upanja, bi morali goriški igralci vsaj še štirikrat zapustiti igrišče kot zmagovalci. Bodo kos tej težki nalogi? Mislimo, da ne bodo uspeli, prvič ker so v dosedanjih 14 tekmah nabrali le tri zmage, kar je kaj slabo poroštvo. Drugič, ker bodo tudi ostale ekipe nabrale vsaka po dve zmagi in bodo , s tem še vedno utekle goriškim zasledovalcem. S tremi točkami naskoka sameva pred goriško Zoppas ekipa iz Bielle, ki je res sko-ro nepričakovano padla tako nizko. Po svoji zmagi nad Simmenthalom ni Biella bila več tako uspešna in si ni privoščila nobenega večjega imena. Nasprotno je marsikdaj zgubila tudi tekme, kjer bi z 1« nekoliko boljšo igro lahko od. nesla obe točki. Težkoče Bielle so pa le v tem, da ne razpolaga z vsemi svojimi najboljšimi igralci. Predvsem se občuti pomanjkanje pivota Flaboree, ki nastopa le od časa do časa in je zaradi pomanjkanja treninga povsem iz forme. Livorno in Stella Azzurra si ne delata skrbi za bodočnost. Regularnost njunih nastopov priča, da bosta nabrala do konca še precejšnje število točk. Pesarski Algor bo obdržal svojo zlato sredino, čeprav je v začetku sezone obetal znatno več. Tudi Fonte Levissima zdrknila precej niže na lestvici. Sele pred tedni si je prl' voščila vsa najbolj tituliran* moštva in Virtus celo na bolonjskem igrišču. V nedeljo je imela v Milanu težko nalogo. Domači Sim-menthal je le v prvih minutah in v zaključnih fazah ta-igral kot nekdaj. Proti takemu moštvu bi ekipa iz Can-tuja lahko zgradila svojo zma-go na lastni lepi in prodorni igri ;z drugega polčasa, 8° je nadoknadila precejšnjo tat-liko in sama povedla. Petrarca je še enkrat P°tr' dil svojo nepremagljivost n* domačij tleh in se z novi!” uspehom povzpel tako visoko, da je sedaj enakovreden tekmec za tretje mesto Virtusu-Z zmago so tudi Bolonji'3' ni potrdili svojo izboljša”0 kondicijo in pokazali, da b° kronika še govorila o njih0" vih uspehih, kljub temu, d ni tudi zanje več nobenel! upanja do končne zmage. Simmenthal ima že zagot°v^ ljeno drugo mesto, Ignis_ P prvo. Vendar vareško mošty ne bo imelo lahkega življenj ' saj bo moralo še v Bolog” ' v Pesaro in v še nezavze padovansko igrišče. - P.zio Simmenthal-Fonte L. 64-52 Lazio-Algor 70-«2 Petrarca-Biella 70-54 Virtus-Livorno 81-0” Igms-Stella Az. Zoppas-Ursus 78-8 LESTVICA Ignis 14 13 1 Simment. 14 11 3 Virtus 14 9 5 Petrarca 14 9 5 F. Leviss. 14 8 6 Algor 14 7 7 St. Azz. 14 6 8 Lazio 14 fi 8 Livorno 14 6 8 Biella 14 5 9 Zoppas 14 3 11 Ursus 14 1 13 27 M «47 l 950 91 £ 975 946 22 1032 986 i 930 976 20 904 "J ,0 891 1000 - VOJAKOV DOM E. IIE MIN G WA Y Krebs je odšel na vojsko iz metodističnega kolegija v Kansasu. Obstoji slika, na kateri stoji med tovariši iz bratovščine in na tej fotografiji imajo vsi ovratnike enake oblike in višine. V mornarico je stopil 1917. leta in se ni vrnil v Združene države vse dotlej, dokler se ni poslednja divizija 1919. leta umaknila iz Porenja. Obstoji slika, na kateri stoji z dvema nemškima dekletoma in nekim podčastnikom. Kreb in podčastnik se zdita prevelika za svoji uni. formi. Nemški dekleti nista lepi. Rena na fotografiji ni videti. Ko se je Krebs vrnil v domače mesto, so navdušeni sprejemi junakov že ponehali. Prišel je prepozno Njegovi someščani, ki so se vrnili z vojske, so vsi doži- veli primeren sprejem. Pri vsej zadevi je bilo precej histerije. Kasneje je nastopila reakcija. Ljudje so očitno menili, da se je Krebs o-smešil, ker se je vrnil tako pozno, celo leto po koncu vojne. Krebs, ki je bil v gozdu Beaulieau, v Soisoanu. Champagni, St. Mihielu in Argonskem gozdu, sprva sploh ni hotel govoriti o vojni. Kasneje je čutil potrebo, da bi govoril, pa ga ni hotel nihče več poslušati. Njegovo mesto je slišalo že preveč grozljivih zgodb, da bi ga vznemirjala dejstva. Krebs je spoznal, da mora lagati, če bo želel, da bi ga poslušali. In ko se je res dvakrat zlagal, ni mogel več trpeti vojne in zgodb, ki so o njej pripovedovale. Zaradi laži se mu je zgnusilo vse, kar je doživel v vojni. Njegove laži so bile brezpomembne. Prilaščal si je reči, ki so jih drugi videli ali doživeli, pa slišali o njih pripovedovati. Njegove laži niso bile vznemirljive niti za biljardno sobo. Dolgo je spal in ko je vstal, se je sprehodil običajno do knjižnice, si izposodil kakšno knjigo, obedoval doma, bral pred hišo pa se zamislil in odšel v mesto ter prebil najtoplejše dnevne ure v svežem pomraku biljardne dvorane. Biljard je ljubil. Zvečer je vadil na klarinetu, hodil po mestu, prebiral in legal spat. Za mlajši dve sestri je bil še junak. Mati mu je prinašala zajtrk v posteljo, kadar ga je pač poželel. Ko je bede ležal v svoji sobi, je večkrat prišla k njemu in prosila, naj ji pripoveduje o vojni, vendar ni nikdar pozorno poslušala. Preden je odšel na vojsko, Krebs ni smel voziti družinskega avtomobila. Oče je trgoval z nepremičninami in želel, da je bil avtomobil vselej pri roki. Tako je lah- ko ob vsakem času popeljal stranke na farme v mestni okolici. Avtomobil je stal pred poslopjem prve narodne banke, kjer je bila v prvem nadstropju očetova pisarna. V mestu se ni prav nič spremenilo, le dekleta so odrasla. Vendar so živela v zapletenem svetu dopuščenih pravil in strogih zakonov vedenja in Krebs ni imel moči, da bi se prebil v ta svet. Vendar jih je rad opazoval izpred hišnih vrat, kako hodijo onstran ulice. Ugajali so mu okrogli holandski ovratniki in jopice. Ljubil je njihove svilene nogavice in nizke čevlje. Všeč so mu bile njihove pričeske pa način, kako so hodile. Kadar je bil v mestu, ga dekliški čari niso tako vznemirjali. Nerad jih je srečaval v Grkovi slaščičarni. Pravzaprav si jih ni takoj poželel. Prezapletene so bile. In še nekaj. Nezavedno si je le želel dekle, vendar brez vsakršnega truda. Ni maral dvorjenja. Lagati ni hotel. Ni maral posledic. Hotel je živeti brez posledic. Sicer pa dekle ni bilo prav nuj- no. Tega se je privadil v vojski. Kaj lahko se je bilo pretvarjati, da je dekle neogibno potrebno. Skoraj vsi so tako trdili. Vendar to ni res. Moški ne potrebuje deklet. Ne potrebuje dekle, če nanjo ne misli. Tega se je privadil v vojski. Slejkoprej, vselej najdeš dekle. Kadar je moški dovolj zrel, jo vselej najde. Le razmišljati ne kaže o tej zadevi. Slejkoprej pride dekle samo od sebe. Tega se je naučil v vojski. Prav zdaj bi želel dekle, če bi prišla sama, čeprav tega ne bi nikomur povedal. Toda tukaj, doma, je bilo vse hudo zapleteno. Drugače kot pri francoskih in nemških dekletih. Vse je bilo preprosto in prijateljsko. Pričel je razmišljati o Franciji in potem o Nemčiji. Nemčija mu je bila bolj všeč. Ni je hotel zapustiti. Domov se ni hotel vrniti, vendar je prišel in sedel zdaj pred vrati. Ljubil je dekleta, ki so hodila onstran ulice. Bila so prikupnejša kot nemška a-li francoska dekleta. Prav rad bi imel katero izmed njih, vendar ni imel dovolj moči, da bi se potrudil. Sicer pa se sploh ne bi splačalo. Nekega jutra, skoraj mesec dni po povratku, je prišla v sobo mati in sedla na posteljo. Z roko jc gladila predpasnik. • Minulo noč sva se pogovarjala z očetom, Harold,« je rekla. «Oče želi, da bi včasih vzel avtomobil«. »Da,* je zaspano rekel Krebs. «Naj vzamem avtomobil? Da?» «Da. Oče meni, da bi zvečer lahko včasih vzel avtomobil. Toda o tem sva se samo pogovarjala, nocoj, veš.» «Stavim, da si ga pregovorila,* je rekel Krebs. «Ne. Predlog je bil očetov.* «Da. Stavim, da si ga pregovorila.* «Prideš zajtrkovat, Ha-rold?» je vprašala mati. «Brž, ko se oblečem.* Mati je odšla in medtem ko se je umival, obril in oblačil, je slišal, da v pritličju nekaj praži. Med zajtrkom je sestra prinesla pošto. Krebs jo je pogledal. Imel jo je rad. Bila je nje- gova najboljša sestra. Izročila mu je list. Raztrgal je temni ovitek, razgrnil športno stran Kansas-City Stara in pričel prežvekova-je brati. Oglasila se je sestra: «Danes igramo košarko v dvorani.* «Lepo,» je rekel Krebs. »Vsem sem povedala, da si moj fant. Mar nisi, Har-ry?» »Morda.* «Mar brat ne more biti sestrin fant, ker je pač njen brat?* «Ne vem.* »Prepričana sem, da veš. Mar ne bi mogel biti moj fant, če bi bila starejša in bi tako 'želel?* • Kajpada. Zdaj si moje dekle«. • Me ljubiš?«, • Močno«. • In me boš vselej ljubil?« • Seveda«. • Boš prišel gledat, kako 1-gram?« • Morda«. • Oh, Harry, ne ljubiš me. Ce bi me ljubil, bi zanesljivo prišel«. Iz kuhinje je prišla Krebsova mati s ponvico, v ka- teri sta bili ocvrti jajci in pražena slanina. • Le pojdi, Helen,« je rekla. »Pogovoriti se moram s Haroldom«. Jajca in slanino je postavila pred sina in sedla na nasprotni konec mize. • Želela bi, da bi za trenutek pustil časnik. Ha-rold.» Krebs je zložil časnik. • Si že sklenil, kaj boš počel, Harold?« je rekla. «Ne,» je rekel Krebs. • Mar meniš, da ni časa za kaj takega?« je zaskrbljeno rekla. • O tem nisem razmišljal.« • Bog ima za vsakogar med nami delo,« je rekla mati. • V njegovem kraljestvu ni lenih rok«. • Nisem v njegovem kraljestvu.* »Zaskrbljena sem zaradi tebe, Harold*, je nadaljevala mati. «Poznam skušnjave, ki si jih bil deležen. Vem, kaj je ded pripovedoval o državljanski vojni in molila sem zate. Ves dan molim zate.* Krebs je pogledal ohlajena jajca in slanino, na kateri se je mast pričela strjevati. »Nikar me tako ne 8 Harold. Veš, da te ljub'£e in ti želimo le dobro, ti noče kratiti prostosti, ni, da bi moral včasih v ♦ i avtomobil. Veselilo ”a s bo, če boš hotel popeljat^ seboj katero od lepih -zS klet. Želiva, da bi baval. Toda nekaj aj storiti. Ni važno, kaj! Ne je pač treba začeti Occ je rekel, naj se pogov°. v s teboj, kasneje pa stop1 njegovo pisarno.* a. «JMar je to vse?* je vP šal Krebs. gje »Da. Mar ne ljubiš s matere, dragi sin?» «Ne,» je rekel Krebs. Mati ga je gledala * f0 protne strani mize. O01 se ji lesketale. Potem zajokala. • Nikogar ne ljubim,’ nadaljeval Krebs. j,i Vse je bilo napak. N ^ ii smel reči ali dopusti*1’^ bi to videla. Govoril J® dasto. Le užalil jo j®. j0. je ter jo prijel za r°lc0jiaH' kala je z glavo med 1‘ j* (Nadaljevanje sledi) , UCMCTVO. TRST - UL MUNTEUCHI 8-11 TELEFUN 03-808 IN 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellieo MI. *el. 33-82 - UPHAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnaprej-letn^iso^h^polletna 3500 lir celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din. mesečno 420 din - Nedeliska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk« Trst 11-5374 - Za FLRJ: ADIT DZ S, Ljtl j>v, --^tna 1800 lir, P a 21.9'2„ rtkoči gun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 - OGLASI: Cene oglasov: Ze vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravm 120, osmrtnice «0 lir. — Mali oglasi 30 Ur beseda — Vsi oglasi se naročajo pri up Stritarjeva ulica J-l, teiei. račun p Odgovorni utedmk: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst _______________________ t - .m