Leto XXI. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za lno-icmstvo: 210 din), za ' /« leta »0 din, za ■/. leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska izdaja za celo leto 50 din. PlaCa in toži se v Ljubjanl TRGOVSKI LIST Številka 135. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino, industrijo. obrt in denarništvo Ratun prl poštm PTana nici v Ljubljani št. 11.953. f_aia|a vsak ponedeljek, sredo in petek Liubliana, ponedeljek 12. decembra 1938 Cena posamezni 4>EA številki din ■ ** Regionalizem v gospodarstvu Pod tem naslovom je objavil beograjski »Privredni pregled« uvodnik, ki vsebuje mnogo resnice, a tudi mnogo netočnosti, da moramo nanj reagirati. V uvodniku najprej opisuje, kako se je gospodarstvo razvijalo v naših deželah pred vojno in kako po vojni. Glavna ovira za naš gospodarski napredek je bila v tem, ker je bil velik del 'podjetij v tujih rokah in se ludi povojna nacionalizacija ni posrečila. Vendar pa je bil v teh 20 letih dosežen silen napredek, ki ga ni mogoče tajiti. V zadnjem času pa se opaža neki regionalizem, ki s političnega terena prehaja na gospodarski teren. Ta regionalizem da ne poteka iz stvarnih razlogov, temveč je bolj umetno nastal, da okrepi argumentacijo za nekatere politične tendence. Člankar sicer priznava zdravemu regionalizmu upravičenost in tudi koristnost, ker bi povzročil zdravo tekmovanje, vendar pa po njegovem mnenju ni naš regionalizem niti objektiven niti konstruktiven. V glavnem da se omejuje le na rekriminacije in pritožbe, da se eni kraji zapostavljajo na škodo drugih. V tem da je sicer nekaj resnice, vendar pa se pozablja, da mora država najprej skrbeti za najbolj zaostale kraje. Posebej pa poudarja člankar, da vse te regio- calrto vo iisvlrnjv prod- vsem od politikov in ne od gospodarskih ljudi. Zdrav regionalizem pa more izhajati le od gospodarskih ljudi. Nikakor ne čutimo ne potrebe ne razlogov, da bi branili politike, vendar pa moramo že poudariti, da se dela tu politikom huda krivica. Kajti znano je, da se je regionalizem začel pri nas predvsem iz gospodarskih razlogov ter zaradi nezadovoljstva z upravno prakso. Ta odpor se je začel mnogo prej, kakor so ga pa začeli izkoriščati politiki. Tako je še v živem spominu, kako so hoteli nekateri kar na lepem demontirati vso industrijo v Sloveniji. Ne politiki, temveč prizadeti industrialci in gospodarski ljudje so nastopili kot prvi proti tem 'poskusom in nato dosegli, da so se jim še pridružili politiki. Ta regionalizem je torej nastal le iz samoobrambe, ne pa iz nasprotja do napredovanja drugih pokrajin. Kajti gospodarski ljudje so bili vedno za napredek vseh pokrajin, ker se s tem veča kupna moč prebivalstva, bili so samo proti temu, da bi zaradi napredka enih pokrajin morale druge nazadovati. Gospodarski ljudje so hoteli, da vse pokrajine napredujejo, da se stanje vseh pokrajin stalno dviga in zato so nastopali proti onim, ki so hoteli doseči izenačenje gospodarskega stanja pokrajin z nivelizaci-jo navzdol. Posebno naši gospodarski ljudje so tudi večkrat predlagali, da se sestavi določen načrt, po katerem bi se pospeševalo gospodarstvo v posameznih pokrajinah. Toda ta zahteva gospodarskih ljudi je ostala neuslišana in gospodarski svet je še danes neizpolnjena zahteva, pa čeprav bi se po zakonu moral že davno ustanoviti. Res pa je nadalje tudi to, da se tudi druge zahteve gospodarskih ljudi niso upoštevale in da se je vedno dajala prednost politikom pred gospodarskimi ljudmi. V rokah politikov je seveda dobil regionalizem tudi drugo obliko, ka- kor bi jo imel v rokah gospodar-1 pati regionalizem, toda ta zahteva skih ljudi, ni pa krivda gospodarskih ljudi, če niso mogli vplivati, da bi ostal regionalizem vedno v pravi meji. Pravilna je zato zahteva, da bi morali le gospodarski ljudje zasto- je prazna, če se gospodarskim ljudem tudi ne da možnost, da ga zastopajo. In res uspešno ga morejo zastopati le v gospodarskem svetu, kjer morejo njih razlogi dobiti polno veljavo in kjer ni glas gospodarskih ljudi majoriziran od drugih. Seveda pa je osnovni pogoj za uspešen razvoj regionalizma, da se tudi v centru pokaže resnično razumevanje za potrebe vseh pokrajin. Nezadovoljiva sezona Slovenila ima 10 do 15 miliionov škode Zaradi muhastega vremena letošnjega poletja niso bili hoteli v naših kopališčih in letoviščih ter naše planinske postojanke tako zasedeni, kakor bi bilo želeti. Marsikdo si je zaradi negotovega viemena premislil iti v Rogaško Slatino, v Slatino Radence, na Bled, na Pohorje in v kraljestvo naših gorskih velikanov. Mnogo letoviščarjev se je obrnilo na jug in poselilo Dalmacijo, kijer je bilo vreme bolj stanovitno. Gostje so vseeno posetili kopališča in letovišča, dasi v manjšem številu kot navadno, odšli pa so ikmalu, ko se vreme ni hotelo zboljšati. Trumoma so se odpovedovale sobe in stornirala pismena in brzojavna naročila za sobe. Število gostov je letos precej nazadovalo, še bolj pa število nočnin, ki so predvsem odločilne za uspeh sezo- -nx». Hatxdivju jo .konci)o .ugpAnp, ali o&tane pri rujem 100 gostov po en dan, ali le 10 gostov, toda ti po 10 dni. Število nočnin, t. j. dni, ki jih je tujec prebil pod njegovo streho in bil v njegovi oskrbi, je odločilno za uspeh sezone. Reči se mora, da je na poedinega tujca povprečno letos odpadlo manj nočnin kot lani ali predlanskim. Če je tudi število tuijcev nazadovalo, potem si lahko predstavljamo, kakšna bo bilanca, ki jo bo naše gostinstvo napravilo ob koncu poslovnega leta. V severni Sloveniji so bile letos začetkom sezone tudi katastrofalne povodnji, taiko zlasti Mure, kar je silno škodovalo tujskemu prometu, predvsem v Slatini-Ra-dencih. Ceste so bile mestoma neuporabne, železnice v nevarnosti, vmes pa dež in hladno vreme. Na jesen je nastopilo krasno vreme, ki je obetalo lepo pozno sezono. Pa ti pride vmes vprašanje Češkoslovaške in ves svet ni govoril drugega kot o vojni, ki je grozila izbruhniti vsak trenotek. Trumoma so zapuščali gostje kopališča in letovišča. Hoteli z velikimi zalogami živil so ostali skoraj popolnoma prazni. Inozem-ci, kolikor jih je letos sploh prišlo k nam, so hiteli domov. Tudi pozna sezona je bila pokvarjena. Neugodno je na razvoj letošnje sezone vplival še en politični moment, zlasti v Mariboru in okolici. Dobršen del inozemskih gostov je dajala sosednja Avstrija. Ko pa se je ta država spomladi združila z Nemčijo in se je gospodarska struktura onstran št. lija docela spremenila, je začel izostajati dotok avstrijskih tujcev v naša kopališča. Mnogo petičnih Avstrijcev, ki so leto za letom prihajali v naša kopališča in letovišča, ker so se tudi bolije počutili in predvsem ceneje živeli, je izostalo. Prišlo je nekaj več Madžarov in tudi nekaj Italijanov, toda ti niso mogli popraviti izgube, ki nam jo je prizadejal izostanek Avstrijcev. Več ali manj so zaradi abnor- malnih letošnjih razmer prizadeta vsa naša kopališča in letovišča v severni Sloveniji. Na razpolago so nam zaenkrat podatki za Sla-tino-Radence, toda številke govore tudi za ostale tujskoprometne kraje. V tem naglo napredujočem kopališču je bilo lani 1766 gostov, letos pa le 1623. Lani je bilo 25.078 nočnin, tokrat pa le 19.535. Inozemci so se lani mudili v Sla-tini-Radencih skupaj 6858 dni, letos pa le 3701. Gostov iz tujine je bilo preteklo leto 462, tokrat pa le 305. Kar se tiče Avstrijcev sani ih, je število gostov nazadovalo v enem letu od 403 na 200 in nočnin od 6104 na 2509. Lani ije na enega kopališkega gosta odpadlo 14-20 nočnin, letos pa komaj 12-04. Neikako enako razmerje med lansko in letošnjo sezono nam nudijo tudi številke iz nekaterih drugih tujskoprometnih postojank v nižini in na hribih. Lahko rečemo, da so povzročili vreme, anšlus in vojna nevarnost letos narodnemu gospodarstvu v severni Sloveniji 10 do 15 milijonov dinarjev škode, nemara pa bo ta številka še prenizko nastavljena. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 7. decembra objavlja: Ukaz kr. namestnikov o splošni amnestiji in pomilostitvi — Ukaz kr. namestnikov o amnestiji za monopolna kazniva dejanja — Uredbo o obč. hranilnicah — Novo avtentično tolmačenje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov — Odločbo o uvedbi nakazniškega prometa z Nemčijo — Razveljavitev taksnih olajšav za delniške družbe Železnica Sevnica—Tržišče prometu Pravi praznik je bil za vso Mirensko dolino 8. december, ko je bila slovesno izročena prometu nova železnica Sevnica—Tržišče. Nova proga je sicer kratka, tem večji pa je njen pomen, ker pomeni začetek železniške zveze Slovenije z morjem. Sicer je bila zahteva Slovenije, da se ta zveza najprej ustvari iz Ljubljane, da se sedanja železniška proga Ljubljana—Kočevje utrdi in usposobi tudi za brzovozni promet, nato pa istočasno zgradi nova železniška proga iz Kočevja na Vrbovško. S tem bi dobila Ljubljana res dobro zvezo z morjem in bi se mogla naša trgovina emancipirati od Trsta. Ta proga je bila z Blairovim posojilom tudi uzakonjena, denar pa je bil kasneje uporabljen za druge namene. Poleg proge Kočevje—Vrbovško pa naj bi se zgradili še železnici Črnomelj—Vrbovško in Sevnica— Št. Janž, da bi s tem dobila tudi Štajerska svojo zvezo z morjem. Ti železnici pa bi bili tudi največjega pomena za ves tranzitni promet s severa in bi se zato tudi rentirali. Ves ta železniški projekt, znan pod imenom Klodič-Hrovat-Kavči-čeve proge, je bil tudi od odločujočih činiteljev odobren, izvrševati pa se je začel šele sedaj. Treba je bilo nato premagati še marsikatero težavo ter oviro, a na vse zadnje je bila proga le zgrajena in narejen tudi veliki most čez Savo pri Sevnici. Vse te težave in ovire so danes, ko je nova železnica že v prometu, pozabljene in vse prebivalstvo je z iskrenim veseljem prihitelo k otvoritvenim svečanostim, da se je zbralo tu ljudstva, kakor ga menda še ni bilo od znamenitega šentjanškega shoda med vojno. Gospodarski pomen nove proge je velik in cela dolina je odprta prometu. Treba le, da se tudi zboljša stara železniška proga do Trebnjega, da bo vsa proga sposobna za brzovozni promet. S posebnim veseljem je vse prebivalstvo pozdravilo besede min. predsednika dr. Stojadinoviča, ki je v svojem kratkem, a jedrnatem govoru obljubil, da se bo tudi železnica Črnomelj — Vrbovško v kratkem začela delati in da bo tudi drugi del velikega programa železniške zveze Slovenije z morjem uresničen. Potek vseh otvoritvenih svečanosti je bil mogočen, a tudi prisrčen, da ostanejo vsem te svečanosti v najlepšem spominu. S posebnim navdušenjem je pozdravilo prebivalstvo številne odposlance naše hrabre vojske, zlasti zastopnika Nj. Vel. kralja arinijskega generala Jurišiča, ki se je mogel prepričati o veliki vdanosti slovenskega ljudstva kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Slovesnosti sta se udeležila tudi oba slovenska generala div. gen. Rupnik in brig. gen. Lokar. Prav tako pa so bili viharno pozdravljeni zastopniki vlade s predsednikom dr. Stojadi-novičcm na čelu, ministroma Betico, Krekom in pomočnikom železniškega ministra inž. Schneller-jem, nadalje zastopniki vseh civilnih in cerkvenih oblasti, zlasti pa ban dr. Natlačen in škof dr. Tomažič. Da so bili tudi gospodarski sloji zastopani pri otvoritvi železnice v najlepšem številu se razume samo po sebi. Naj se nam oprosti, če ne navajamo vseh imenoma. Slovenija je dobila novo železnico, sicer kratko železnico, ki pa bo dobila svoj popoln pomen, ko bo izpopolnjena še z železnico Črnomelj—Vrbovško. Upamo, da se to kmalu zgodi in vsemu gospodarstvu Slovenije bo to v korist. Državni izdatki so se povečali Pregled drž. izdatkov v prvih 7 mesecih letos in lani Po uradnih podatkih so znašali državni izdatki v prvih sedmih mesecih tekočega in prejšnjega proračunskega leta v milijonih din: 1938/39 1937/38 vrhovna drž. uprava 101,8 99,7 pokojnine 605,9 671,5 invalidnine 53,5 52,2 drž. dolgovi 429,3 485,2 izdatki ministrstev: pravosodja 205,3 190,7 prosvete 515,9 475,8 zunanjih zadev 88,0 85,3 notranjih zadev 331,3 296,2 fin. ministrstva: ministrstva 178,6 164,7 monopolov 232,7 197,5 Drž. hip. banke 16,6 14,3 Poštne hranilnice 11,1 9,6 »Belje« 27,9 28,9 slad. tov. »Čukarica« 9,8 6,0 vojno ministrstvo 1420,9 1410,4 gradbeno 64,5 53,2 promet, ministrstva: ministrstvo 16,3 15,5 odd. za gradnjo žel. 58,7 63,7 uprava drž. žel. 1255,3 1091,3 rečna plovba 48,2 47,4 poštno ministrstvo 192,8 200,7 kmetijsko 54,6 57,8 trgovinsko 25,6 22,0 drž. gozdovi 53,2 42,5 rudniki ' 151,7 153,0’ soc. politika • 109,2 98,5 telesna vzgoja 5,2 5,0 prorač. rez. krediti 2,2 2,6 skuipno 6266,8 6042,3 Črna kronika DRUŠTVO INDU STRI J CEV IN VELETRGOVCEV V LJUBLJANI je izdalo to okrožnico* o otvorje-nih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 1. do 15. novembra 1938. Otvorjeni konkurzi: Drinska banovina: Fassler Vendelin st., Vukovar. Razglašene prisilne poravnave: Savska banovina: štimac Matija, Vel. Grdjevac, Weiss A., Karlovac, Zorčič Viktor, Brdovac. Donavska banovina: Stanisavljevič (Branislav) Bori-slav, Jasenovo. Končani konkurzi: Savska banovina: Banka i štedionica za Primorje, Sušak, »Yvone« vi. Hugo Matunovič, Zagreb. Drinska banovina: Gajič Bogo j, šabac, Vujič Jerotije, šabac. Donavska banovina: Grand Magazin šwerzli Pr. Novi Sad, Stanojevič D j uro, Boždarevac, Vojinov D. Milan, Novi Bečej. Vardarska banovina: Ivič R. Jovan, Cma Trava. Končane prisilne poravnave: Savska banovina: Heinrich Makso, Čakovec, Sauer Stjepan, Valpovo, Donavska banovina: šovljanski Milovan, Zabalj. Potrjene prisilne poravnave: Savska banovina: Rakič Mara, lastn. Radnički Magazin, Osijek, Tekst. ind. Milan Prpič d. d., Zagreb, Trkulje Milana sinovi, Gospič. * Podatke za dravsko banovin smo izpustili, ker objavljamo vs te podatke sproti. Vse druge po da tke kakor o rokih, kvotah itc daje tajništvo društva. Proti znižanim vozovnicam za prevoz v pasivne kraje Združenje trgovcev v Splitu je poslalo tamkajšnji Zbornici za TOI predstavko, v kateri opozarja, da so se zopet pojavile nakaznice ministrstva za soc. politiko in ljudsko zdravije za brezplačen prevoz oz. za prevoz po znižani ceni živil v pasivne kraje. Te nakaznice so večinoma prišle v roke tretjih oseb in se zato dogajajo številne zlorabe. Združenje zahteva, da se ljudstvu ne pomaga z nakaznicami za znižano prevoznino, temveč z javnimi delli. Splitska zbornica ise 'je nato obrnila na razne gospodarske organizacije v državi s pozivom, da se tudi te priključijo njeni intervenciji proti izdajanju teh nakaznic. Vse gospodarske organizacije so proti tem nakaznicam, ker imajo od njih koristi le posamezniki, dočim pa imajo od tega škodo trgovci in tudi fond ministrstva za soc. politiko, ki plačuje te nakaznice. zelo razvita vinarstvo in sadjarstvo ter se pomanjkanje hitrih občil najbolj občuti jeseni, ko se začne doba sadnega izvoza, potem pa vinska kupčija. Sicer pa se tudi drugače občuti potreba po telefonskih zvezah, ki jih razvoj gospodarstva ne more več pogrešati. Tako se ije zadnje čase dogradil 6 kilometrov dolgi vod iz Ptuja do Naše narodno gospodarstvo v oktobru 1938. (Po statistiki OUZDa v Ljubljani) Konjunkturni prirast zavarovancev OUZDa znaša v oktobru 1938 + 2.044 delavcev ali +2,03% in dosega povprečni stalež 102.839 oseb. Pomembnejše letne priraste izkazujejo te industrije: tekstilna + 699 delavcev, industrija za pre delovanje lesa (mizarji itd.) + 536 delavcev, industrija kamenja in zemlje +287 delavcev, hišna slu žinčad + 281 delavcev. Nazadovale so pa predvsem: gradnje nad zemljo — 716 delavcev, gozdno-žagar-ska industrija — 203 delavci itd Pojemajoča sezija je potisnila članstvo OUZDa za — 1.133 zavarovanih delavcev ali za — 1,09% navzdol. Posebno viden je sezijski padec pri gradnjah nad zemljo z mesečnim padcem — 704 delavcev, pri industriji kamenja in zemlje — 438 delavcev, v gostilnah, ka varnah in krčmah —397 delavcev, pri gozdno - žagarski industriji — 254 delavcev itd. Večji sezijski prirast izkazuje le oblačilna industrija z mesečnim prirastom + 260 delavcev. Grajene in je bil priključen na omrežje tudi občinski urad. Ze delj časa obstoji vod med Ptujem in Vurbergom, ki se je v nedeljo podaljšal do Sv. Barbare pri Mariboru, kjer se na novem poštnem uradu posredujejo tudi brzojavke po telefonu. Od Vurberga so potegnili žice tudi do Sv. Martina; vod bo kmalu podaljšan do Duple- ka ob Dravi v okolici Maribora. Graditi se je pričela tudi linija Ptuj—Markovci, kjer se v kratkem otvori javna govorilnica, ki bo posredovala tudi brzojavke po telefonu. Končno bodi omenjeno, da dobi telefonsko zvezo tudi občina Sv. Manko niže Ptuja, ki jo že zelo potrebuje in ki že dolgo moleduje zanjo. Pomanjkljivosti uredbe o občinskih Pred izdajo novega carinskega zakona Ze od spomladi leta 1935. se pri pravlja novi carinski zakon in na spomlad leta 1939. ga tudi baje dobimo. Novi carinski zakon je vsekakor potreben, ker je doseda nji preveč kompliciran, zastarel in tudi po svoji obliki ne ustreza zahtevam zakona. Napoveduje se tudi z novim zakonom veliko poenostavljenje vsega carinskega postopka. Carinski zakon je za vse gospodarsko življenje velike važnosti, zlasti pa za industrializacijo dežele. Zato je naravno, da vlada za novi carinski zakon v vseh gospodarskih krogih največje zanimanje Nujno je želeti, da bodo prišli ti krogi pri sestavljanju tega zakona tudi v zadostni meri do besede, ker sicer se je bati, da novi carinski zakon ne bo prinesel tega, kar vsi od njega pričakujemo. Nove telefonske zveze v okolici Maribora Priznati se mora, da je poštna uprava v severni Sloveniji, zlasti v bližnji in širši okolici Maribora zadnje mesece prav agilna. Precej tje razširila telefonsko omrežje in je s tem nekoliko popravila, kar se je prejšnja leta zamudilo. Ze pankrat smo omenili nove med krajevne telefonske zveze. Zadnje čase je bilo zopet napravljenih ali podaljšanih nekaj vodov, kar prihaja prebivalstvu z močno razvitim gospodarskim življenjem v prid. V Slovenskih goricah in na Dravskem ter Ptujskem polju sta Glavna načela, na katerih sloni nova uredba o obč. hranilnicah smo že objavili, ko smo priobčili izjavo trgovinskega ministra, vendar pa smatramo za potrebno, da zaradi važnosti predmeta opozorimo še na nekatere podrobnosti nove uredbe O' obč. hranilnicah, zlasti še, ker' bo treba uredbo v nekaterih točkah na vsak način spopolniti. Tako pravi § 1. uredbe, da so hranilnice samostalne, javne, pu-pilarno varne denarne ustanove, ki jih ustanavljajo občine. § 3. pa pravi, da smejo naziv »hranilnice« ali »štedilnica« uporabljati samo ustanove, na katere se nanaša ta uredba. Banovinske hranilnice bi se torej morale preimenovati, kar pa najbrže ni bil namen zakono-davca, temveč so se te po vsej verjetnosti samo pomotoma izpustile iz uredbe. Tudi hranilne knjižice bodo smele odslej izdajati samo obč. hranilnice. Tu je vsekakor potreben dostavek, da bo veljala ta uredba tudi za okrajne in banovinske hranilnice. Hranilnico sme ustanoviti občina ali več sosednih občin skupaj. Za ustanovitev hranilnice je potreben sklep mestnega sveta ali obč. odbora ter banova odobritev, če gre za občinsko, odobritev fin. ministra pa če gre za mestno hranilnico. Dovolitev za poslovanje izdaja trgovinski minister, ki tudi odobruje pravila. Mnenja smo, da bi morale spadati hranilnice samo v kompetenco samouprav in da je nepotrebno, da o ustanovitvi odloča finančni minister. Nepotrebno se tudi stvar komplicira s tem, da potrjuje pravila trgovinski minister. Da kar dvoje ministrstev odloča o vsaki obč. hranilnici, po našem' mnenju res ni potrebno. Prošnji na trgovinsko ministrstvo je treba priložiti: 1. sklep mestnega sveta ali obč. odbora in odobritev bana oz. finančnega ministra; 2, nepreklicno izjavo ustanoviteljice o jamstvu, da jamči ustanoviteljica z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo za vse pravnoveljav-ne obveznosti hranilnice in naj izvirajo te iz katerega koli naslova; 3. izjavo o višini 'začetne glavnice (ki jo mora dati hranilnici ustanoviteljica) in 4. štiri enakoglasne primerke pravil, ki jih podpiše ustanoviteljica. Vloge na hranilne knjižice in na tekoče račune ne smejo presegati desetkratne vsote začetne glavnice in rezervnih skladov hranilnice. § 9. pravi: Pri hranilnicah se smejo nalagati gotovine samoupravnih teles, javnih, cerkvenih, samostanskih in korporacijskih skladov pa gotovina oseb, ki so pod varuštvom (skrbstvom) in sod ni pologi z ozemlja občine ustanoviteljice in sosednih občin v znesku do 5000 din. Ta znesek pa sme trg. minister s pristankom fin. ministra za posamezne hranilnice zvišati. To določbo bi bilo treba vsekakor spremeniti. Kajti vsota 5000 din je mnogo prenizka. Težko je tudi razumeti, zakaj občine, ki morajo jamčiti z vsem svojim premoženjem in vso davč no močjo za hranilnico, ne bi smele prosto nalagati svoje fonde v to hranilnico. Odveč je tudi določba, da morata zvišanje zneska 5000 din dovoliti trg. in fin. minister. Stvar se s tem zelo otežkoči. Po- leg tega pa moramo tej določbi ugovarjati tudi zato, ker smo mnenja, da spadajo hranilnice samo v kompetenco samouprav. Kako smejo hranilnice nalagati denar O tem govori § 14. ter pravi: Hranilnica sme naložiti 1. v posojila na nepremičnine (amortizacijska, hipotekarna, menična realna in po tekočem računu na realni podlagi) v višini, ki se omeji v hranil,ničnih pravilih, na ozemlju banovine in sosednih krajev, če je posojilo s hipoteko popolnoma zavarovano in je poslopje zavarovano pri domači zavarovalnici; 2. v nakup drž. vrednostnih papirjev i,n za katere jamči država; 3. v nakup samoupravnih vrednostnih papirjev in domačih hipotekarnih zastavnic; 4. v posojila na vrednostne papirje; 5. v posojila na ročno zastavo Jn dragocenosti; 6. v kratkoročna posojila ustanoviteljicam (drugih posojil hranilnica ustanovni občini, niti drugim občinam ne sme dajati); 7. reeskont in eskont varantov in domačih menic, ki so plačljive najkasneje v 6 mesecih; 8. začasna plodonos-na naložba pri denarnih zavodih; 9. naložba v blagajniške zapise kraljevine Jugoslavije im na žirov-ni račun pri Nar. banki, na čekovni račun Poštne hranilnice ali Drž. hip. banke; 10. nakup nepremičnin na javni dražbi, da si zavaruje hranilnica svojo terjatev; 11. nakup nepremičnin, ki so potrebne za poslovanje hranilnice. V dolgoročne posle pod točko 1. kakor tudi v vsakega izmed poslov, navedenih pod točkama 3. in 5. sme hranilnica naložiti največ do 20% vlog na hranilne knjižice, v posel naveden pod toč. 8 največ do 15%, v posel pod toč. 6 največ do 10% in pod točko 9. vsaj 10% vlog na hranilne knjižice. 50% svojih pupi-larnih vlog pa mora hranilnica naložiti v drž. vrednostne papirje. Svoje menice sme hranilnica reeskontirati in svoje vrednostne papirje lombardirati samo, če nima dovolj gotovine, da bi zadostila zahtevam vlagateljev. Hranilnice smejo izvrševati tudi druge posle in ustanavljati na ozemlju svoje občine poslovalnice. Nadalje sme obč. hranilnica v mestu ustanoviti v območju mesta zastavljalnico in dražbovalnico. Pravila hranilnice se morajo ujemati z vzornim pravilnikom, ki ga predpiše trg. minister sporazumno s finančnim. (Dalje prih.). Izkorlšžanie nafte v naši Kakor znano, je bila koncem leta 1936. ustanovljena v Beogradu Jugoslovanska raziskovalna delniška družba, ki naj bi našla vrelce nafte v naši državi ter te tudi izkoriščala. Glavni delničar te družbe je bila ameriška družba Standard Oil New Jersey, za katero stoji Rockefellerjeva družba. Ta družba je ena največjih petrolejskih družb na svetu in ima svoja podjetja v Romuniji, Madžarski, Nemčiji, Ve-necueli, Ameriki, Angliji in Aziji. Te dni so bila pogajanja med našo državo in to družbo končana ter je bil sklenjen dogovor, ki je bil že parafiran od odločujočih či-niteljev obeh pogodbenih strank. Te dni bi ga moral sankcionirati še naš ministrski svet. Po tem dogovoru se priznajo ameriški družbi velika ozemlja za izkoriščanje nafte. Družba se je s pogodbo zavezala, da bo investirala 200 milijonov dinarjev. Ce bi se izkazalo, da bodo dala vrtanja ugodne rezul- tate, bo družba tudi povečala svoje investicije. Raziskovalna dela se bodo začela takoj, kakor hitro potrdi dogovor ministrski svet. Poučeni ljudje trdijo, da bo družba zaposlila 60 svojih najboljših strokovnjakov za proučevanje petrolejskih ležišč. Poleg tega bo družba nastavila tudi večje število naših mlajših inženirjev. Ameriški družbi se niso priznale nobene davčne niti nobene druge ugodnosti, temveč bo morala plačevati vse državne, samoupravne in občinske davščine v polnem znesku. Ce bodo rezultati vrtanja ugodni, se je družba zavezala, da bo dajala državi 12 do 15% bruto proizvodnje. Država si je s tem zagotovila velik delež pri proizvodnji družbe. Dogovor določa tudi stroge sankcije za primer, da ne bi družba izvrševala vseh svojih obveznosti. Politične vesti Daladier je zmagal s svojini govorom v francoskem parlamentu ter mu je izrekel parlament zaupnico s 315 proti 241 glasovom, dočim se je 53 poslancev vzdržalo glasovanja. S tem je vlade ljudske fronte konec in v parlamentu je nastala nova večina, da je Daladier popolnoma neodvisen od ljudske fronte. Niso pa premagane se vse težave, ker se nekateri poslanci nove večine upirajo finančnim načrtom francoske vlade. Novo vlad no večino sestavljajo radikalni so cialisti, netkaj članov republikanske in socialistične unije, nekaj neodvisnih socialistov, poslanci neodvisne demokratske m radikalne levice, zveze republikanske levice ter drugih desničarskih strank. Medtem se po Italiji nadaljujejo demonstracije proti Franciji. Tudi v Franciji so se sedaj za- čele protiitalijanske demonstracije Francoska vlada je poslala v Tun veliko število čet ter je tudi utrdila mejo. . Nemški tisk je začel v zadnjem času zelo na široko pisat-i^o umoru Codreana in drugih članov Železne garde Pri tem pišejo nemški listi zelo neprijazno o Romuniji. Nekateri nemški listi so začeli tudi na široko pisati o Besarabiji in o zaslugi tamošnjih nemških kolonistov za napredek Besarabije. Angleški kolonialni minister Mac Ilonald je izjavil v angleški spodnji zbornici, da noben Anglež noče niti razpravljati o tem, da bi Anglija odstopila le ped svojega kolonialnega ozemlja. Če bi se ze razpravljalo o kolonialnem vprašanju, potem bi morale sodelovati pri tej razpravi tudi vse druge države, ki imajo kolonije. Sicer pa j c treba tudi vprašati prebivalstvo v mandatnih ozemljih, ker z njimi ni mogoče postopati kakor z navadnim trgovskim blagoim _ Nemški listi ostro zavračajo govor angleškega kolonialnega mini- stra ter naglašajo, da so sedanji mandatorji nemških kolonij samo njih upravniki, ne pa njih lastniki. Zato Nemčija slej ko prej vztraja na tem, da se ji vrnejo vse njene bivše kolonije. Pri zaključnih razgovorih s francoskimi ministri je nemški zunanji minister v. Ribbentrop obljubil, da bo Nemčija posredovala v Varšavi in v Budapešti, da tudi Poljska in Madžarska jamčita za nove češkoslovaške meje. Ukrajinski poslanec Mudrij je predložil poljskemu sejmu napovedani zakonski načrt o teritorialni avtonomiji Ukrajincev na Poljskem. Po teni načrtu bi imeli Ukrajinci popolno avtonomijo z avtonomnim pokrajinskim zborom in avtonomno vlado. Poslanec Mudrij je zahteval, da se prizna njegovemu načrtu nujnost. Maršal sejma pa je nujnost odklonil, ker da se more o tako važnem predmetu razpravljati samo s pristankom vlade. Poljaki so zaradi ukrajinskega predloga silno vznemirjeni. Iz Rusije poročajo, da je bilo aretiranih več ukrajinskih sovjetskih generalov in višjih oficirjev, ker da so pripravljali odcepitev Ukrajine od Sovjetske Rusije in . njeno proglasitev za samostojno državo. Zarotniki so baje dobivali tudi denar od neke tuje velesile. Ruska vlada je zaradi tega pri do-tični velesili energično protestirala. Zahteva ukrajinskih poslancev v poljskem sejmu po avtonomiji ukrajinskih pokrajin je nakrat potisnila ukrajinsko vprašanje v vrsto najvažnejših sedanjih mednarodnih vprašanj. Nemški listi pišejo odkrito, da je nastop ukrajinskih poslancev najvažnejši dogodek na Poljskem po vojni. Enako pripisuje francosko časopisje ukrajinski zahtevi naj večji pomen. Poljsko časopisje seveda odklanja ukrajinsko zahtevo z vso odločnostjo ter naglasa, da je že po poljski ustavi ukrajinska zahteva neizvedljiva. Da pa ta argument ne drži posebno močno, so mogli baš Poljaki spoznati za časa zadnje češkoslovaške krize. Ukrajinci zahtevajo popolno avtonomijo v Galiciji in Voliniji, ki imata skupno 9,7 milijona ljudi, torej skoraj eno tretjino vsega poljskega prebivalstva. Od teh 9'7 milijona ljudi je okoli 7'5 milijona Ukrajincev, 2'2 milijona pa Poljakov in Zidov. V Chustu, novi prestolnici Karpatske Ukrajine, so ustanovili Nemci generalni konzulat, ki je po angleških vesteh poln nemških častnikov. Ti da pripravljajo vojaški odpor Ukrajincev proti eventualnemu vpadu Poljakov ali Madžarov. Hkrati pa naj bi postal Chust tudi izhodna točka za nemško prodiranje proti Ukrajini. Češko-slovaški pooblastilni zakon je bil znatno reduciran, ker niso hoteli Slovaki pristati na prvotno besedilo. Dosežen je bil tudi sporazum glede vpliva Slovakov na delo skupnih ministrstev. Oba zakonska načrta prideta še ta teden pred čsl. parlament, nakar bo začel parlament obravnavati novi skupni češko-slovaški proračun. Za madžarskega zunanjega ministra je bil imenovan grof Czaky, ki je bil že od 1. 1935. šef kabineta zunanjega ministra. Grof Czaky je izjavil, da bo skušal kot zunanji minister Madžarske še poglobiti stike z Rimom in Berlinom. Na Dunaju se bodo sestali Hitler in Mussolini ter več vodilnih nemških in italijanskih državnikov in vojaških osebnosti. Kakor se poroča z Dunaja je namen sestanka določitev skupnega vojaškega sodelovanja obeh držav. Italijanska vlada je prepovedala vsem lokalnim oblastem, vsem od-činam in samoupravam v pnnoci- njih petih letih vsako najemanje posojil. Tudi ne smejo zvišati sedanjih davščin ali vpeljati novih. Voditelj Nemcev v Klajpedi je izjavil: »Naša domovina bo kmalu osvobojena. Vsemu svetu hočemo pokazati, da bo Nemčija še enkrat zmagala. Klajpeda je nemška zemlja in mi smo njeni otroci.« Volitve v Klajpedi bodo to nedeljo. Gen. Franco pripravlja novo ofenzivo na katalonski fronti. Aretacije članov bivše Železne garde se v Romuniji nadaljujej'o ter je bilo dosedaj aretiranih baje že 18.000 ljudi. c V Limi se je začela v soboto panameriška konferenca. onie-renci je bil predložen sporazum ameriških držav na podlagi načrta, ki sta ga izdelale Argentina in Severnoameriška unija. V prvem členu se poudarja moralna enotnost ameriških držav, v drugem pa skupnost ameriškega kontinenta za ohranitev miru. Koikarzi - poravnave HHH—HMMIUM 1,'Uli i11'111 IPmhlliTl Končano je poravnalno postopa- I nje trgovcev Martina Kopušarja v Celju in trgovca Josipa Karnicm-ka v Mariboru. Denarstvo Podražitev tečaja funta za nekatere uvozne predmete Zaradi spremembe tečaja funta na naših borzah ije Narodna banka odločila, da morajo uvozniki kave plačevati funt po 280 din. Do 6. decembra so plačevali uvozniki kave še po 262 din in se je torej zanje tečaj podražil za 18 din. Na predlog Narodne banke je sedaj finančni minister odločil, da se ta tečaj sedaj razširi še na nekatere druge uvozne predmete, zlasti one, ki spadajo pod št. 27, 28 in 29 carinske tarife. To so \ glavnem naslednji predmeti: filmi, kakao, čaij, vanilja, žafran cimet, lovorjevo listje in sad, mu škatni cvet in muškatni oreh, poper itd. Vseh teh predmetov smo uvozil lani za 29 milijonov din. Filmi pa tu niso všteti. Novi tečaj velja že od 9. decem bra dalje. Stanje Narodne banke Tzkaz Narodne banke z dne 30. novembra navaja naslednje izpre-membe (vse številke v milijonih din): Kovinska podloga se je povečala za 12,57 na 1.905.88.' Devize izven podloge so se zmanjšale za 9,5 na 512.45. Vsota kovanega denarja ' se je zmanjšala za 19,2 na 342,9. Posojila so se skupno znižala za 13,14 na 1.781.4. Razna aktiva so se zmanjšala za 27,7 na 2.339,2. Druge postavke na aktivni strani so ostale skoraj ne-izpremenjene. Obtok bankovcev se je povečal zaradi ultima za 250,09 na 6.783.08. Obveze na pokaz pa so skoraj za isti znesek padle, namreč za 250.4 na 2.266,2. Obveze z rokom so ostale s 30 neižpremenjene. Razna pasiva so se zmanjšala za 13.6 na 309.1. Celotno kritje se je zvišalo na 27.06%, samo zlato pa na 26.92% Obrestna mera je ostala še vedno neizpremenjena. Odlog plačil • je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici pri Sv Vidu pri Ptuju za dobo šestih let za dolgove, nastale pred 16. decembrom 1934. Obrestna mera za stare vloge 2%. Poštna hranilnica v novembru Hranilne vloge so se v novembru pri Poštni hranilnici povečale za 18,9 na 1.221,8 milijona din. Kljub temu povečanju pa še niso dosegle stanja dne 31. avgusta, ko so znašale 1.318,4 miiljona din. Število čekovnih računov se je povečalo za 81 na 26.056. Vse vloge na čekovne račune pa za 147,9 na 1.829,8 milijona din ter so že znatno večje, kakor so bile septembra pred izbruhom krize in ko so znašale 1.318,4 milijona din. V milijonih din so znašale naložbe po čekovnih računih pri posameznih podružnicah PH.; 30.9. 31.10. 30.11. Beograd 704 733 801 Zagreb 348 407 428 Ljubljana 211 253 314 Sarajevo 169 168 175 Skoplje 69 70 66 Podgorica ‘26 37 35 Sušak G 11 7 # Vloge pri Drž. hip banki in pri Poštni hranilnici so po podatkih Narodne banke v oktobru narasle na 2645 milijonov din, to je za 88 milijonov več ko v septembru 1938 in za 33 milijonov več ko v oktobru 1937. Narodna banka opozarja vse naše državljane, da ji javijo, komu, koliko in od kdaj dolgujejo firmam ali osebam v sudetskih krajih, ki so prišli pod Nemčijo ter pd koga, koliko in na podlagi katerega zaključka imajo terjatve v teh krajih. Gre za blagovne in ne- Nakup in prodaia svobodnih deviz Narodna banka je poslala vsem pooblaščenim denarnim zavodom naslednjo okrožnico: »Po čl. 3. in 5. pravilnika o urejanju deviznega in valutnega prometa smejo pooblaščeni denarni zavodi za kupčijo z valutami in devizami izvrševati plačila v tujino v svobodnih devizah samo v primerih, v katerih so domači izdajatelji nalogov predložili predpisane uvozne in druge dokumente za opravičbo ali posebno dovoljenje pristojnih deviznih oblasti. V zvezi s tem.*se zlasti opozarjajo vsi pooblaščeni zavodi, da smejo v bodoče izvrševati plačila v tujino v svobodnih devizah sam« za dejanske potrebe svojih komitentov, (na podlagi predhodno sprejetih vseh dokumentov po čl. 3. deviznega pravilnika ali posebnih dovoljenj finančnega ministrstva) pod naslednjimi pogoji: Nakup deviz Vse zneske svobodnih deviz, ki jih hočejo pooblaščeni denarni zavodi kupiti na borzi za dejanske potrebe svojih komitentov ko tudi zneske, ki bi jih hoteti dati svojim komitentom na razpolago iz ev. že preje kupljenih količin svobodnih deviz, morajo vsak dan prijaviti pismeno borzam po pooblaščenih zavodih na sedežih posameznih borz (izvzemajo se plačila za surovine, za katere daje Narodna banka do nadaljnjega na konkretne prošnje na razpolago funte po tečaju 238‘80 din). V vseh teh prijavah morajo navesti zavod] samo skupni znesek svobodnih deviz, ki bi jih hoteli kupiti ali dati svojim komitentom na razpolago iz lastne zaloge, vendar pa mora biti skupni znesek izražen v funtih. (Druge valute se spreminjajo v funte na oazi (onaonske paritete.] Te prijave se morajo dostavljati borzam vsak dan najkasneje do 10.30 dop. V prijavah za naslednji dan morajo zavodi naznačiti poleg neli-kvidiranega ostanka prejšnjega dne tudi vse ev. nove zahteve, da dostavljeni pregledi za vsak dan izkazujejo vso potrebo na devizah za račun komitentov posameznih zavodov. Istočasno morajo pooblaščeni zavodi hkrati s prijavami borzam dostaviti tudi neposredno centrali Narodne banke v Beogradu specificiran izkaz, iz katerega je razvidno: a) ime in bivališče kupca svobodnih deviz, b) na kateri podlagi želi kupiti devize, c) državo tujega upnika in č) znesek svobodnih deviz v funtih. Skupna vsota se mora ujemati z zneskom, sporočenim borzi na ta dan. Prodaja deviz Vse zneske izvozniških deviz (% kolikor so jih pooblaščeni zavodi dosedaj prodajali na račun izvoznikov svobodno na domačih borzah), ko tudi vse vsote šalter-skih deviz (100%) morajo poobla ščeni zavodi sporočati domačim borzam na isti način kakor' nakupe deviz. Obvezni odstotek iz vozniških deviz se mora še nadalje ponujati v odkup Narodni banki. Kakor za nakupe tako se morajo tudi za prodaje sporočati Centrali Narodne banke v Beogradu specificirani izkazi z navedbo: a) imena in bivališča izvoznika-prodajalca svobodnih deviz, b) podlago izvira deviz (izvoz, šalter), c) znesek v funtih, ki se prodaja. Skupna vsota se mora ujemati z vsoto, ki se je sporočila za ta dan domači borzi. Kupčij ski sklepi Pooblaščeni zavodi smejo izvesti na domačih borzah sklepe o nakupu (kakor tudi o odstopu deviz iz lastne zaloge) svobodnih deviiz za dejanske potrebe komitentov samo v višini onega dela borzam prijavljenih zneskov, ki se bodo določili na borznem sestanku dotičnega dne. Borze morajo sporočati odstotke, ki bodo na-značevali oni del prijavljenih zneskov, ki se za račun komitentov bodisi kupijo na borzi bodisi odstopajo komitentom iz ev. lastnih zalog svobodnih deviz. Ves preostali presežek svobodnih deviz marajo pooblaščeni zavodi istega dne ponuditi na borzi drugim pooblaščenim zavodom; za potrebe njih komitentov. Obračunski tečaji Pooblaščeni zavodi smejo v obračunih za vse transakcije, za katere se smejo v smislu navedenih navodil sklepati na borzah sklepi, kakor pri plačilu ustrezajoče vsote v dinarjih za prodajo svobodnih deviz domačim komitentom tako tudi pri plačilu ustrezajoče vrednosti izvozniških deviz (%) in šalters-kih (100%) svobodnih deviz uporabljati samo objavljeni svobodni tečaj funta (din 237'20do 238'80), povečan v obeh primerih za odstotek, katerega jim bodo borze sporočale na vsakem borznem sestanku. Razen običajnih borznih kurtaž in taks se ne sme ustrezajoča vrednost svobodnih deviz v dinarjih v nobenem primeru ne zviševati in ne zmanjševati. Gostilničarska pivovarna v Laškem Iskreno čestitamo našim zavednim gostilničarjem, da so premagali vse težave in da je začela njih pivovarna v Laškem že poslovati in da že toči pivo. In takoj moramo dostaviti, da toči dobro, naravnost izvrstno pivo in da si je s tem zagotovila ne le obstoj, temveč tudi lep napredek. Težave, ki so jih morali gostilničarji premagati, da je začela njih pivovarna obratovati, so bile številne in bi zašli predaleč, če bi jih tu navajati. Omenimo samo, da je še v zadnjem hipu skušal postati gospodar pivovarne židovski kapital, da pa se mu je ta namera kljub raznim vabam ponesrečila, kar je zasluga zavednosti naših gostilničarjev. Slovesna otvoritev in blagoslovitev nove pivovarne je bila v sredo, dne 7. decembra. Bil je to praznik za vse Laško, ki se je zato tudi okrasilo z zastavami. Blagoslovil je novo tovarno mons. dr. Kruljc, nakar je sledil ogled tovarne. Gostje so se mogli prepričati, da ni pivovarna samo najmoder-neje urejena, temveč da toči v resnici izvrstno pivo. Po ogledu je bil občni zbor, ki ga je vodil predsednik Ciril Majcen. Konstatiral je sklepčnost, ker je bilo na občnem zboru 119 delničarjev, ki so zastopali za poltretji milijon din delnic. Uvodoma je navajal predsednik Majcen vse težave, s katerimi se je morala boriti družba, a so bile vse te težave zaradi stanovske zavednosti gostilničarjev premagane. Počastil je spomin umrlih članov, nato pa predlagal vdanostno brzojavko kralju, kar je zbor sprejel z glasnim pritrjevanjem. blagovne terjatve, ki so bile sklenjene pred 11. oktobrom. Do 17. novembra naj sporoče vsi Narodni banki imena upnikov ali dolžnikov, zneske dolgov ali terjatve ter datume, kdaj so bili sklenjeni. Posebej naj vsi označijo če so bili dolgovi ali terjatve neblagovne (fi-' nančne) narave. Obtok angleških bankovcev se bo povečal za 30 na 230 milijonov, kakor je izjavil angleški finančni minister v spodnji zbornici. Obtok bankovcev se v Angliji proti koncu leta navadno poveča. Novi švicarski državni proračun predvideva 569 milijonov šv. frankov izdatkov. Drž. deficit znaša okoli 80 milijonov šv. frankov. Tehnično poročilo je podal inž. Uhlir, ki je mogel letos svoje poročilo zelo omejiti, ker so pač delničarji videli pivovarno že; v polnem obratu. Gospodarsko-finančno poročilo je podal g. Josip Kramar. Glavnica družbe znaša 10 milijonov din, od katere je dosedaj vplačano 8 milijonov din, ostanek pa se odplačuje v ohrokih. Knjigovodstvo družbe je vzorno urejeno, kar je potrdil tudi predsednik nadzorstva g. Ivan Žumer, ki je s člani nad* zorstva pregledal vse poslovanje družbe ter predlagal razrešnico upravi. Občni zbor je njegov predlog soglasno odobril. Sledile so volitve. Po vrstnem redu so izpadli iz uprave: Gvidon Počivavšek iz Trbovelj, dr. Fran Roš in inž. Hugo Uhlir. Zaradi njih zaslug pa so bili vsi ponovno izvoljeni v upravo. Na novo so bili izvoljeni gg. Julij Zupan, restav rater Daj-Dama, Josip Kocjan, pe kovski mojster v Trbovljah in Ivan Volčanšek iz Brežic. Ponovno so bili izvoljeni v nadzorstvo gg. Ignac Banko iz Ljubljane, Franc Juvančič iz Zidanega mosta in Josip Hauck iz Trbovelj. Posebno poaorpost in glasno odobravanje je vzbudilo poročilo dr. Roša o poskusu židovskega kapitala, da bi se polastil te pivovarne. Ta poskus se je, kakor že preje omenjeno, temeljito ponesrečil Tudi ves ostali potek občnega zbora je pokazal, da so gostilničarji trdno odločeni, da bodo svojo pivovarno trdno varovali pred vsemi napadi in pred vsemi pohlepi tujega kapitala. Vsak napreden trgovec prodaja le tako blago, s katerim svojim odjemalcem koristi. Nudite tudi Vi Vašim odjemalcem v prvi vrsti naravno Rogaško slatino; s tem koristite njim in sebil Mednarodni Povpraševanje in ponudba pšenice na ehicaškem trgu sta bila pretekle mesece precej izravnana. Zato tudi niso cene dosti kolebale. V začetku novembra ije notirala pšenica v Chicagu na borzi 633/*' centa za bušel, se je nato dvignila na 64% in zaključila mesec s 6U/S centa. Kanadska pšenica je zaradi svoje dobre kakovosti dosegla nekoliko višjo ceno. Poznejši termini notirajo nekoliko višje ko prejšnji ter se more iz tega sklepati, da položaj nikakor ni tako obupen, kakor se ije nekaj časa mislilo. Na borzi v Buenos Airesu se je decembrska pšenica dvignila od 5-97 na 6-69, nato pa je padla na 5‘90 pezosa za 100 kg. Kolebanje je posledica minimalne cene, ki jo je določila argentinska vlada na 7 pezosov za 100 kg. Ta cena pa velja samo za pšenico žetve leta 1938/39. Žetev pšenice je sedaj v polnem teku. Vse kaže, da bo večja, kakor se je pričakovalo. Nekateri ijo cenijo na 8 milijonov ton ter bo imela Argentina težave, da jo spravi naprej. Združene države Sev. Amerike so se izkazale kot močna opora za argentinsko pšenico. Deloma je to tudi posledica tega, ker so iz-gledi za ameriško žetev 1939 vse prej ko sijajni. Cenitve o avstralski žetvi so zelo neenakomerne. Gibljejo se med 120 in 140 milijonov bušlijev. Za Avstralijo se je položaj nekoliko zboljšal, ker more računati, da bo oddala večje količine v Indijo. V Kanadi se ne misli na omejitev poševne ploskve. V Ottavi pa bo še ta mesec mednarodna žitna konferenca, ki se je udeleži tudi Sovjetska Rusija. Tudi v Rusiji se ne obeta prihodnje leto dobra žetev. Na konferenci se bo razpravljalo predvsem o zmanjšanju poševnih ploskev. Kljub dobri letini krmil notirajo skoraj vsa krmila trdne cene. Najbolj je pridobila koruza. V Argentini se začenjajo izpraznje-vati zaloge, iz Podonavja so ponudbe majhne, da se ije dvignila koruza za 1 frank pri 100 kg. Tudi položaj za oves se je zboljšal in se je cena popravila za 1 frank. Cena ječmena pa se dviga, ker so nizke ponudbe docela izostale. Ni pa mogoče reči, če se bodo mogle vse dosedanje cene za žito tudi držati. Zunanja trgovino Letni kontingent vina, ki ga moremo izvoziti prihodnje leto v če-ško-Slovaško, je bil znova določen na 20.000 hfc V italijanskem kliringu je izplačala Narodna banka nakaznice do številke 19.759 z dne 3. oktobra 1938. Pri zadnjih romunsko-italijan-skih trgovinskih pogajanjih je bilo sklenjeno, da bo Romunija dobavila Italiji 35.000 vagonov pšenice iz zadnje žetve. Z novo pogodbo je bilo nadalje določeno, da se vrednost romunskega izvoza v Italijo poveča od 1’5 na 35 milijarde lejev. Italijanski uvoz je v oktobru znašal le 755 (lani 1094) milijonov lir, izvoz pa se je povečal v primeri z lani od 846,7 na 938,8 milijona lir. Vrednost uvoza je v prvih 10 mesecih t. 1. dosegla 9081 proti 11.272 milijonom lir lani, izvoza pa 6481 proti 6424 milijonom lir lani. Zlasti se je zmanjšal uvoz živil. Italijanski izvoz se je zlasti povečal v Nemčijo. Nazadoval pa je izvoz v Argentino, Egipt, U. S. A. in češko-Slovaško. V prvih 11 mesecih 1938 se je zmanjšal pasivni saldo francoske trgovinske bilance v primeri z lansko od 16'2 na 14'4 milijarde frankov. Proizvodnja nafte bo na Madžarskem prihodnje leto že tako narasla, da ne bo več treba Madžarski uvažati nafte. V 1. 1940. pa bo Madžarska baje že mogla nafto izvažati. Brown, Boweri & Cie, d. d., Manheim, je zvišala delniški kapital od 12 na 24 milijonov RM. Potrebo zvišanja utemeljuje s tem, ker so se posli družbe zaradi priključitve Avstrije in Sudetskega ozemlja zelo povečali. Poleg tega je družba zopet kupila večinski paket delnic od 1. 1911. obstoječe družbe Avstrijske BBC. Med Nemčijo in Rusijo so se začela trgovinska pogajanja, ker je sedanja trgovinska pogodba potekla. Tako nemška ko sovjetska vlada želita, da bi se trgovina med obema državama povečala. Dohodki Sueške prekopne družbe so znašali v prvih U mesecih letošnjega leta 8'88 proti 9'94 milijona funtov lani. V decembru pa bodo dohodki družbe še bolj padli, ker stopijo v decembru v veljavo znižane tarife. Število brezposelnih se je v Angliji povečalo v novembru za 42.000 na 1,828.000. V primeri z lani se je število brezposelnih povečalo za 328.000. Sejmi v Mariboru zopet dovoljeni Ker sta slinavka in parkljevka v Mariboru in okolici docela ponehale, so živinski in svinjski sejmi v Mariboru zopet dovoljeni. Prvi živinski sejem bo po večmesečnem presledku v torek, dne 13. t. m., svinjski pa v petek, dne 16, t. m. Mesarji so radovedni, kako se bodo razvijale cene klavni živini, ker je kuga docela spremenila podlago za določevanje cen. Živo zanimanie Italije za naš les Doma in po sveti — —— i n—mamm Nj. Vel. kraljica Marija je že tako ozdravela, da more iti na krajše sprehode. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je bil po prihodu v Pariz sprejet od predsednika francoske republike, nakar je sprejel več francoskih državnikov in članov vlade. Iz Pariza se je vrnil v Jugoslavijo ter je prišel na Jesenice v soboto, nakar je takoj nadaljeval pot v Beograd. Ministrski svet je izdal uredbo, po kateri dobe dobrovoljci-borci posebne 4% obveznice v skupni nominalni višini 50.000 din, dobro-voljci neborci pa v višini 30.000 din. Kot dobrovoljci se priznavajo vsi, ki imajo potrdilo, da se jim je dobrovoljstvo priznalo. Fin. minister mora dati v državni proračun potrebno vsoto, da pokrije obresti in amortizacijo za te obveznice. Uredba se je izdala, ker ni več toliko zemlje, da bi mogli vsi dobrovoljci dobiti po 5 ha zemlje. Dobrovoljci, ki so zemljo že dobili, seveda novih obveznic ne dobe. Vlada je dovolila iz štirimilijard-nega posojila 1,860.000 din za do-vršitev oceanografskega instituta in 410.000 din za rekonstrukcijo Dioklecianove palače v Splitu.^ Uredbo o organizaciji dentistično-tchnične zbornice so objavile »Službene novine«. Notar Oton Ploj v Mariboru je poklonil Zgodovinskemu društvu v Mariboru sliko kralja Aleksandra, ki jo je izdelal Tišov in ki jo je 1. 1921. kupil za 57.000 kron, več del kiparja Eiletza, ure, sabljo in zlato dozo ilirskega voditelja Dra-škoviča ter več drugih stvari in mnogo dokumentov. To je največje darilo, ki ga je doslej prejelo Zgodovinsko društvo. Samostojna industrijska zbornica v Zagrebu je že začela poslovati. Zbornica se nahaja v palači borze. 10 milijonov din je bilo lani izdano v primorski banovini za dvig tujskega prometa. Brezplačno kuhinjo, prenočišče in bivališče za najrevnejše ljudi je odprla v Ljubljani mestna občina. Novo socialno ustanovo je v mnogem omogočil ljubljanski veletrgovec Franc Urbanc, ki je dal novemu socialnemu zavodu prostor v svoji hiši za izredno nizko najemnino. . „ . , . V Zagrebu je v Gajevi ulici, kjer so bili prostori »Zbora«, akademske menze in nekaterih drugih društev, eksplodirala bomba ter je bila ubita 141etna služkinja Anka Gal. Atentat je delo levičarskih omla-dincev. Za šefa generalnega štaba bolgarske vojske je bil imenovan namesto ubitega generala Pjejeva general Hadži Petrov. Narodno sobranje v Sofiji je razveljavilo mandate šestih poslancev, ker so še nadalje agitirali za prepovedano zemljoradniško zvezo Aleksandra Stambolijskega. Za romunskega poslanika v Parizu bo imenovan bivši romunski predsednik vlade Tatarescu. Italijanski zun. minister grof Ciano obišče v drugi polovici decembra Varšavo. Njegovo potovanje pa baje nima političnega značaja, temveč bo samo vrnil obisk poljskega zim. ministra Beoka. Nemški gen. konzul v. Kilinger je bil nenadoma odpoklican iz San Frančiška v Nemčijo. V nar. socialističnih krogih se širi vest, da bo Hitler v drugi polovici decembra obiskal Gdansk. Vest pa uradno še ni potrjena. Predsednik japonske vlade knez Konoje je obolel. Ljudski komisar za notranje zadeve in šef GPU Ježov je bil na lastno prošnjo, kakor pravi uradno poročilo, razrešen svoje dolžnosti. Odstavljen je bil baje na izrečno zahtevo Vorošilova in maršala Blucherja. Tudi sovjetski diplomati so zahtevali njegovo odstavitev, ker se je preveč vmešaval v poslovanje sovjetskih poslaništev. V angleškem parlamentu je predlagal opozicionalni poslanec Mandel resolucijo, s katero naj bi ste obsodilo, da Vlada s cenzuro preveč omejuje svobodo tiska in filma. Minister za notranje zadeve je izjavil, da je ta trditev neutemeljena. Nato je bila s 171 proti 124 glasovom sprejeta resolucija, da je parlament prepričan, da vlada spoštuje tradicije svobodnega javnega mišljenja. Južnoafriški minister Pirovv, ki je hotel rešiti nemške kolonialne zahteve na račun Francije, Portugalske in Belgije, se vrača domov s popolnim neuspehom. Celo južnoafriški listi se norčujejo iz njega ter pišejo, da prinaša domov miniaturni miinchenski sporazum. Židje v Nemčiji bodo morali vidno nositi predpisane znake, da pripadajo židovskemu plemenu. Preveč ni nikoli dobro, pravi pregovor, in tudi nemško preganja- V splošnem je nespremenjena situacija na našem lesnem tržišču in tudi cene so še trdne ob čvrstejši tendenci. Produkcija mehkega suhega rezanega lesa je zaključena; blago pa je že skoraj popolnoma razprodano po neprimerno boljših cenah, kot se je prvotno mislilo. Za razmeroma neznatne količine suhega blaga, kolikor jih je vobče še na zalogah v Sloveniji, pa se nudijo že mirnejše cene. Na novo izdelano (rezano) blago prihaja v skladišča, ki so že močno založena. Nove zaloge našega rezanega .lesa so pač tolikšne, da bodo lahko kos še tako znatnim naročilom; zaenkrat pa ta les še ne pride v poštev za oddajo tako na domača, kakor tudi na inozemska tržišča, ker še ni primerno suh. Stare zaloge tesanega lesa so se že močno skrčile: Blago je bilo prodano deloma za domačo porabo, deloma za izvoz po še dokaj zadovoljivih cenah. Zadnje čase je opažati, da se naglo večajo zaloge na novo tesanega blaga predvsem radi tega, ker je stavbena sezona že večjidel pri kraju in torej ni več nikakih novih povpraševanj po tem blagu. Cene so nekoliko popustile, pač v sorazmerju z zmanjšanjem potreb v tein blagu, vendar pa niso še tako obupno nizke kot prejšnja leta. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so kljub ugodnim letošnjim cenam mnogi trgovci imeli znatne izgube, ker so svoj čas pokupili velike količine okroglega lesa po tedaj neverjetno visokih cenah iz edinega razloga ter v upanju, da se bodo svetovne zaloge lesnih proizvodov občutno skrčile, cene pa nesluteno mahoma dvignile, kar pa se ni uresničilo! Nasprotno, nastopila je Rusija s svojimi ogromnimi zalogami in s strašno nizkimi cenami privabila v krog svojih odjemalcev zlasti Angleže, ki so bili dotlej naši najboljši odjemalci in najzanesljivejši plačniki. Slične špekulacije je povzročila tudi lanska dobra izvozna kampanja z Nemčijo, ki pa letos ne absorbira našega lesa v tolikih množinah, kakor je bilo pričakovati; vsaj cene niso takšne, na kakršne so mnogoteri računali. Prav bi bilo, da bi se take nereelne špekulacije v bodoče povsem nehajp, ker le redkokdaj prinašajo zaželjeni dobiček, dočim nasprotno zelo redno težko oškodujejo one, ki jih tvegajo! V trdem lesu vlada slej ko prej občutna stagnacija. Cene so še stalne, tendenca razmeroma trdna za hrastovino, za bukovino pa nekam mlačna. Povpraševanja ni za bukovino, pač pa le za prima hrastovino; za ostali trdi les so cene le 'bolj informativnega značaja. V drvah je promet zelo malenkosten po nekoliko slabših cenah ob mlačni tendenci. Nespremenjen je tudi položaj na tržišču z ogljem: Produkcija še vedno presega prodajo tega blaga, ki se polagoma kopiči v skladiščih, kar zopet slabo vpliva na ceno. Ce bo tako razmerje med ponudbo in povpraševanjem ostalo še nekaj mesecev, potem je pričakovati večjega padca cen in tudi nazadovanja same proizvodnje. Na splošno so domača tržišča dobro založena z gorivom! Z izvozom drv in oglja ne moremo več računati v tej sezoni, vsaj po primernih cenah ne, o čemer nje Zidov dokazuje to. Tako je izjavil znani ameriški industrialec Ford, ki je bil svoje dni hud antisemit, naslednje: »Prepričan sem, da nemški narod ne odobrava antisemitske politike svojih voditeljev.« Ford zahteva, da Amerika ohrani svojo tradicionalno vlogo, da ščiti preganjane. si morajo biti na jasnem predvsem oni naši producentje, ki običajno pripravljajo v večjem obsegu takšno blago za izvoz. Glede izvoza našega lesa na inozemska tržišča pa je položaj naslednji: Italija potrebuje znatne količine našega rezanega, posebno mehkega lesa po zelo zadovoljivih cenah. Nekatere italijanske večje uvozne tvrdke so zopet dobile takozvano »licenco« in sedaj iščejo pri nas blago v znanih dimenzijah ter v ustrezajoči kvaliteti. Zal pa je težava v tem, da se sleherni naš trgovec oziroma producent kljub sila vabljivim cenam vsekakor zelo boji prodajati v Italijo, ker je plačilo po kliringu preveč komplicirano ter dolgotrajno. Na drugi strani pa je tvegano dajati blago na dolge roke, ker se vendarle gotove še ne ve, kdaj bo možno priti do denarja oz. po kakšnem tečaju bo končno obračunana terjatev. Nemčija zadnje tedne zelo povprašuje po našem lesu in tudi že veliko pogodb je bilo sklenjeno pri nas, vendar pa je izvršitev teh zaključkov izključno odvisna od odo-brenja, ki ga izdaja nemška »De-visenzentrale« v Berlinu. Cene, ki nam jih nudijo nemški uvozniki, še niso tako slabe, je pa sila majhen zaslužek naših trgovcev oziroma izvoznikov pri teh kupčijah. Ako kljub temu še izvažamo v Nemčijo, je vzrok ta, da si moramo zagotoviti nemško tržišče tudi za bodoča leta, ki obljubljajo boljšo konjunkturo. Izvažamo še vedno precej hrastovih frizov, pa. tudi mehko rezano blago v predpisanih dimenzijah in Boljši izdelavi. Anglija že zopet pošilja k nam nakupovalce: Išče predvsem paralelno rezano blago v specialnih dimenzijah prvovrstne kvalitete, toda še ne nudi temu primerne cene. Ker je mnogo naših večjih industrij preuredilo svoje obrate za rezanje lesa v angleških merah, pač iskreno pozdravljamo ta korak angleških uvoznih tvrdk in želimo, da bi ta — zaenkrat še bolj informativna povpraševanja — pripomogla do novih zaključkov ter omogočila zopet utrditi stare trgovske zveze za čim živahnejšo izmenjavo gospodarskih dobrin v obojestransko zadovoljnost. Z našo sosedo Madžarsko bi mogli imeti vse boljši promet, ker so dani vsi pogoji za skoraj stoodstotno kompenzacijsko zamenjavo blaga: Naš les, zlasti naše dobro oglje in drugo blago potrebuje madžarska industrija v znatni meri, za kar b.i nam ona dobavljala predvsem potrebne stroje itd.! Cene, ki nam jih nudijo Madžari, pa so skrajno nizate. Tudi v Grčijo bi lahko izvozili, posebno več našega stavbenega lesa; razmeroma premajhen naš uvoz grških produktov pa je vzrok dokaj slabemu odjemu naših proizvodov s strani grških uvoznih tvrdk. Cene, ki jih Grki nudijo za naš les, so še nekako v skladu z današnjimi razmerami na našem izvoznem tržišču. Svoj čas smo izvozili v daljnjo Palestino velike količine stavbe- „ barva, plesira in 7o u 94 urah kemifni1 «nail L C V L4 Ul OH obleke, klobuke itd. Skrobi in gvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 nega lesa, zlasti pa znatne množine desk za izdelovanje zabojev itd.! Danes je v tem predelu popoln zastoj, kar zelo težko občutijo mnoge naše srednje in manjše industrije za izdelovanje zabojev, deščic in sličnih lesnih proizvodov. Kajti cene, ki so jih nudile palestinske uvozniške veletvrdke so bile izredno ugodne, plačila pa zanesljiva in točna. Domače tržišče z lesom kaže sicer bolj počasno pa tembolj stalno učvrščevanje cei#ob trdnejši tendenci. J. K. Cene na ljubljanski borzi Na ljubljanski borzi so bili na zadnjem borznem sestanku doseženi tile najnižji oziroma najvišji blagovni tečaji: dne 9. t. m. Smreka, jelka: din din Hlodi I., II., monte . 125— 175— Brzojavni drogovi . 120— 160— Bordonali merkantilni 100— 185'— Filerji do 576' . • • 1 SO- 200— Trami ostalih dimenzij HO— 190— Škorele. konične, od 16 cm dalje.... 390— 430— Skorete, paralelne, od 16 cm dalje.... 450— 490— Skorete. podmerne. od 10—15 cm .... 370— 400— Deske-plohi kon.. od 16 cm dalje .... 340— 370— Deske-plohi. par., od 16cm dalje. . . . 370— 410— Brusni les za celulozo 120 — 140' — Kratice za 100 kg . 38— 42— Bukev; Hlodi od 30 cm naprej. I., II 90 — 130'— Hlodi za furnir, čisti. od 40 cm naprej . 200'- 230'- Deske-plohi. naravni. neobrobljeni, monte 250•— 300— Deske-plohi. naravni. ostrorobi, I. II. . . 420— 510— Deske-plohi. parieni. 390— neobrobljeni, monte 340— Deske-plohi parjeni. ostrorobi, I., II. . . 540— 640— Hrast: Hlodi 1., II.. premera 300'- od 30 cm dalje . . 170'— Bordonali 750— 850— Deske-plohi. boules . 850'— 950'- Deske-plohi. neobrob- ljeni, I. in II. . . . 700'- 800'— Deske-plohi, ostrorobi (podnice) .... 800'- 900'- Frizi I./II., širine 5. 6 in 7 cm 730'— 800'— Frizi I./II., širine od 950— 8 do 12 cm . . . . 850'— Oreh: Plohi, neparieni. ne- 800— 920— obrobljeni I., II. . • Plohi, parjeni, neob- 1100'- robljeni, I., II. . . 1000- Brest: Plohi, neobrobljeni I., II 430— 470— Javor: Plohi, neobrobljeni I., 600- II 500- Jesen: Plohi, neobrobljeni I., 900— II 800— Lipa: Plohi, neobrobljeni I., II 450— 550— Parketi hrastovi, za m* . . • 58'— 68- bukovi, za m* . . . 35'- 45- Železo pragi 2‘60 m 14X24 hrastovi, za 1 komad . 38- 48— bukovi, za 1 komad . 24'— 28'- Drva 14'— 11'— bukova, za 100 kg . . hrastova, za 100 kg . 12'— 9'— Oglje bukovo, za iOO kg . • 42— 52— Dobave - licitacije Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 13. decembra ponudbe za dobavo žicovodnih koles z vijaki. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 21. decembra ponudbe za dobavo kožnega šivalnega jermena, 2000 m jeklene vrvi; do 28. decembra 1000 m jeklene vrvi. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 14. decembra ponudbe za dobavo 2000 m jeklene^ vrvi, verig, okovja, ključavnic, kožnega jermenja za pogon, stresne opeke, 4000 kg strojnega olja in 12 p. nepremočljive obleke. Pomorska obalna komanda v Splitu sprejema do 15. decembra ponudbe za dobavo sobnih peči, cevi, pločevinastih posod in lopatic za premog. Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 16. decembra ponudbe za dobavo lesenih kock za kaldrmo. Uprava Vojno-tehničnegu zavoda v Kragujevcu sprejema do 17. decembra ponudbe za dobavo krojaških skarij, jeklenih metrov in re-ducirnih ventilov; 21. decembra platnenih in bombažnih krp in centrifugalnega agregata; 22. decembra porcelanskih opornikov. Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 20. decembra ponudbe za dobavo raznega orodja; 28. decembra železne tehtnice; 30. decembra raznega električnega materiala. Stab zrakoplovstva vojske v Zemunu sprejema do 20. decembra ponudbe za dobavo raznega tiskarskega in knjigoveškega materiala; 5. januarja raznega jekla; 10. januarja kavčukastih cevi. Naš izvoz industrijskih rastlin Izvoz naših industrijskih rastlin je bil v prvih 10 mesecih t. 1. zelo neenakomeren. Izvoz konoplje in koruzne slame je nazadoval, izvoz tobaka in hmelija pa se je povečal. Izvoz konoplje je po količini padel za 4.633 ton ali za 24-67%, po vrednosti pa za 37,4 milijona din ali za 23 3%. Izvoz je padel zlasti zaradi močne italijanske konkurence. Izvoz koruzne slame je padel za 397 ton ali za 58'3%, oz. za 1,25 milijona din ali za 67-72%. Izvoz tobaka se je dvignil za 1.514 ton ali za 42'6%, oz. za 41.8 milijona din ali za 43%. Največ tobaka smo izvozili v Češkoslovaško. Izvoz hmelja se ije dvignil po količim za 21'06%, po vrednosti pa za 12-55%. Največ hmelja je šlo v Združene države Sev. Amerike, ki pokupijo skoraj polovico našega hmelja. Na drugem mestu je kot kupec našega hmelja Anglija. Nazadovanje svetovne trgovine Berlinski zavod za proučevanje konjunkture je objavil podatke o zunanji trgovini glavnih držav. Skoraj v vseh državah se opaža padanje konjunkture. V 2. tromesečju 1938. je bil obseg svetovne trgovine za 12,5% manjši ko v istem tromesečju 1937, po vredno-. sti pa je padla zunanja trgovina celo za 16%. V 2. tromesečju 1937. je bila dosežena kulminacija kon-junkturne dobe v 1. 1932—1937. Od takrat je začela svetovna trgovina zopet padati. V 3. tromesečju 1938. se je v glavnem ohranilo stanje 2. tromesečja. Statistični podatki o svetovni zunanji trgovini za prvih 10 mesecev 1938. kažejo,da se je nazadovanje trgovine zaustavilo v nekaterih državah šele v oktobru. V zvezi s padanjem svetovne trgovine je tudi nazadoval izvoz industrijskih držav. IzVoz je v posameznih državah nazadoval zelo različno. Najbolj je padel izvoz Japonske. Nemški izvoz je nazadoval v enakem razmerju ko svetovna trgovina. Bolj je nazadoval angleški izvoz. Izvoz USA je bil do sredine 1. 1938. relativno manjši ko izvoz drugih držav, od tedaj pa je bil večji ko povprečni izvoz industrijskih držav. Pod vplivom nazadovanja svetovne trgovine se je povečala konkurenca industrijskih držav na svetovnih trgih, kar je imelo za posledico, da so cene gotovih izdelkov nazadovale. Radio Humana Sreda dne 14. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Zborovske točke (plošče) — 14.00: Napovedi — 18.00: Mladinska ura: Amošt Adamič: Med zadnjimi lovci na korale, poučna igra — 18.30: Plošče — 18.40: Vzgoja in prirojene sposobnosti (dr. Stanko Gogala) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Uvod v prenos — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. tjatelj .Konzorzi) r,go„«g. ,1,».. Diegov dr. !»«» Pl.ee. urednl* Al.ks.Dde, ZeMUbur. Us«. usk.m. .Merkur. d. d., njen Dredsurvulk o«m„ MlMek. ve! v LJublJ.m Telefon št. 22-72.