Naročnina mesečne 89 Din. ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno legnlne< vse odredbo, ki jih sklene Zveza proti napadalcu. Zato tudi Zveza ni pristala na francoski predlog, ki je hotel, da se zn čas pogajanj ukinejo sankcije in še manj je Ženeva vpoštevala zmage, ki jih Italija slavi na abesinsketn bojišču Ženeva napadalcev ne bo nagradila Preti italijanskemu pričakovanju torej uspehi vojne tehnike in modernega orožja Ženevi niso prav nič imponirali, nasprotno, občutno so poslabšali italijanski položaj. Čisto določno se glasi: Vo-jujoče se države naj prično z mirovnimi pogajanji v okviru pakta, to se pravi v okviru Zveze uarodov. Ker pa pravila Zveze narodov, kakor jo razumljivo, nimajo nikakih predpisov o obliki, kako naj se po kaki vojni mirovna pogajanja prično, zato se dodatek v »okviru Zvezo; more nanašati edinole na vsebino bodoče mirovne pogodbe, kar se pripro-sto povedano pravi, da Zve»a narodov nnpadulra za njegovo prelomitev načel Zveie narodov ne misli nagraditi. Kakšen mir bi bilo mogoče skleniti v okviru Zveze, je odprto vprašanje. Ni pa odprto vprašanje. kaj se bo zgodilo, čc Italija odkloni ženevski apel. Po 10. marcu, ki je postavljen kot rok, bi v tem slučaju brez dvoma nastopilo poostrenje sankcij, ki bi imelo za posledico nndaljne komplikacije. Po ženevskem apelu smo torej: morda telo blizu mirn. morda pa tudi zelo blizu velik« vojn« ...iv. Mussolinijevi pogoji Pariz. a. marca. b. I/Oeuvret se po najzanesljivejših informacijah bavi z izgledi za mir in ugotavlja, da ho Mussolini najbrž sprejel mirovne predloge hkratu pa ho stavil take pogoje, ki jih nihče ne ho mogel sprejeti. Predvsem ho Mussolini zahteval, naj se (akoj dvignejo sankcije. Če hi se tudi te težave prebrodile in premagale, še vedno ne hi bili za mir kakšni posebni izgledi, kujli po svojih zmagah se Italija noče zadovoljiti z mirno rešitvijo spora hre-z odstopitve velikega abesinskega ozemlja. Zaradi tega je »L'0euvre« mnenja, da ho Italija brezpogojno izstopila iz Zveze narodov. »L'0euvre« vidi poostritev položaja v tem. da je bila včeraj med Italijo in Albanijo obnovljena vojna konvencija. Rim, 5. marca. b. Francoski poslanik v Rimu de Chambrun in italijanski državni podtajnik v •/.Ki.anjem ministrstvu Suvich sta se sporazumela za rešitev abesinskega spora na miren način. V diplomatskih krogih se čuje. da je Italija pristala na tak način rešitve pod sledečimi pogoji: t. Priznanje italijanskega vojnega uspeha r Abesiniji. t. Priznanje italijanskih pravic na temeljil pogodbe iz leta 1906. 3. Priznanje ekspanzivnega področja Italiji v Vzhodni Afriki. 4. Priznanje Masvjevegu poročila, ki potrjuje, da niso ogroženi angleški interesi v Abesiniji. Mislijo, dn ni izključeno, da sc bo našlo oblika, ki bo priznala Italiji pravico do kontrole nad Abesinijo. kajti lo na la način bo mogoče odvrniti vso nevarnost od Evrope in od novo svetovne vojne. Neguš - brezpogojno Addis Alieba, 5. marca. c. Reuterjev dopisnik poroča, da je neguš že poslal v Addis Ahelio s fronte navodila, kaj naj se odgovori v Ženevo. Odgovor abesinske vlade je že na poti in bo nocoj že izročen tajništvu Zveze narodov. - Kakor izve dopisnik, se postavlja neguš nn stališče, da pristaja na premirje in mirovna pogajanja pod okriljem Zveze narodov, vendar pa samo* pod pogojem, da se med lemi pogajanji ne ukinejo sankcije proti Italiji. Težke naloge Hirote Zmaga protiboljševiške struje na Japonskem Tokio, 5. marca. b. V notranji politiki Japonske je sedaj, ko se likvidira krvavi prevrat od 26. februarja, nastopil drug, popolnoma miren prevrat in je vprašanje, ako ne bomo doživeli še tretjega. Cesar je namreč 4. t. m. zaupal vlado princu Genzo Sajoniju, ki je od nekdaj najintimnejši cesarjev svetovalec To se je zgodilo potem, ko je cesarski princ Kanoje cesarjevo ponudbo, naj on sprejme predsedstvo vlade, odklonil, kar je prvi I slučaj v vsej japonski zgodovini Kakor hitro se je zvedelo za misijo princa Sa-jonija, ki ie že začel z razgovori, s katerimi osebami naj bi sestavil vlado, je nastalo v nacionalističnih krogih ogromno razburjenje. Princa Sajo-nija namreč fašistični elementi od nekdaj sovražijo in tajna družba Črnega zmaja, ki je Sajoniju že večkrat grozila s smrtjo kot najvplivnejšemu eksponentu bančnega velekapitala, in je zanetila tudi februarsko revolucijo, jc takoj začela silno agitacijo proti temu imenovanju. Odpor proti cesarjevemu zaupniku je netila seveda tudi budistov-ska duhovščina in njene mnogoštevilne sekte, ki so pravi vir japonskega nacionalizma Ta akcija sc je tudi kmalu posrečila. Vrhovni vojni svet proti „duhu evropskega kapitalizma" Vrhovni vojni svet je namreč Se istega dne, ko je dobil Sajoni od cesarja mandat za sestavo vlade, v celoti odstopil in so se vsi generali podali k princu Sajon >;u, ki mu niso izročili v roke samo svoje demisije, ampak tudi obširno sporne >':co. V tej spomenici izjavljajo, da na zboljšanje notranjega in zunanjega političnega položaja Japonske ni mogoče misliti, ako se ne izvedejo temeljile reforme v nacionalnem in moralnem duhu, k;. odgovarja tradicijam Japonske. Duh evropskega velekapita-lizma, tako pravijo generali vrhovnega vojnega sveta, je spravil japonsko ljudstvo na beraško palico, oprode kapitalizma pa zaradi svojih trgov- več sloves, da živi od samih prevratov in škandalov, ponosni bomo na naš notranji red in na zakonitost, ki sc počasi pod graditeljsko roko notranjega ministra vrača v našo upravo in ljudstvu duje nazaj vero v pravičnost, ponosni tudi na urejenost našega gospodarstva, skromnega sicer, a razmeram odgovarjajočega, ki sc zaradi našegu ugleda na zunaj in reda na znotraj vedno »olj uspešno bori proti stiski, ki so jo prejšnji režimi pomagali napraviti tako bolečo. Veliko in zn razvoj naše notranje konsolidacija važno poglavje jc seda' za numi. Pot naprej bo vedno lažja, če sc bosta, kakor do sedaj, vlada in ljudstvo v medsebojnem zaupanju drug na drugega naslanjala, drug drugega podpiralo skih dobičkov in interesov Japonsko izdajajo tujcem in nj čiovemu vplivu. Mogočna opozicija proti princu Sajoniju pa se je pojavila tudi v zunanjem ministrstvu. Stalin na pomoč japonskim nacionalistom Nacionalistom pa je nehote prišel na pomoč tudi Stalin s svojim intervjuvom ameriškemu žur-nalistu Royu Hovvardu, v katerem je Stalin izjavil »da bo sovjetska Rusija nastopila z oboroženo silo, eko bi Japonska poskusila napasti Zunanjo Mongolijo, kakor to baje namerava«. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da je japonski poslanik v Moskvi že dobil nalog, da sovjetsko vlado vpraša, kakšni odnosi vladajo med sovjetsko Unijo in Zunanjo Mongolijo, da smatra Rusija za potrebno, da Zunanjo Mongolijo brani pred dozdevnim japonskim napadom. Pravijo tudi, da je Stalin v svojih prejšnjih izjavah vedno samo trdil, da bodo sovjeti branili vsako ped svoje zemlje, nikakor pa da ne bodo branili ozemlja kakšne tuje države. Sedanjo izjavo Stalina smatrajo japonski j uradni krogi kot agresivno ir. imperialistično in | pravijo, da japonska vlada ne bo mirovala, dokler se ta zadeva ne pojasni. Ravnatelj tiskovnega urada pri zunanjem ministrstvu je sprejel novinarje, katerim je dejal, da so sovjeti prišli Zunanji Mongoliji na pomoč leta 1921, da jo branijo pred Kitajem, ko se je Zunanja Mongolija proglasila za neodvisno, od takrat naprej pa so se sovjeti vedno delali, kakor da z Zunanjo Mongolijo nimajo nobenega opravka. Vzrok, zakaj je Stalin rabil sedaj tako ostre besede, jc ta, da vpliv sovjetov v Zunanji Mongoliji v zadnjem času naglo pada. Sovjeti hočejo obdržati svoj vpliv s pomočjo mongolske vlade v Ulam Batorju, ki je popolnoma odvisoa od Moskve. Stalin je hotel s svojo grozečo 'izjavo uplašiti nasprotnike sovjetov v Zunanji Mongoliji, češ, glejte, kako je Rusija močna, da se bo z orožjem v roki ustavila vsakemu drugemu vplivu, ki bi hotel Mongolijo osvoboditi komunističnega jarma. Stalin je hotel tudi dati poguma protijaponskim elementom v Kitaju, kjer v provoci Šansi zopet nastopalo komunistične čete, ki so zasedle »edem okrajev in zavzele mesto Fenčev. Uradni krogi japonskega zunanjega ministrstva so mnenja, da je Stalinova izjava bluff in da ima Japonska vsekakor namen, da ta bluff razkrije in prisili Stalina, da se tudi napram Japonski izrazi tako pogumno, kakor «e je napram ameriškemu časnikarju, ali pa da sc premisli... Zaenkrat pa je Stalinova izjava prišla v prvi vreli prav japonskemu fašizmu. Dunajska vremenska napoved: pretežno zelo oblačno, podre temperature, še milo vreme, ponekod zmeren del ■MH n M m J" i § 1 ^jpl |' 4 i •r', '■■■■; Hirota Cesar se vklonil generalom Nacionalisti, v prvi vrsti seveda vojaški krogi, so takoj zagnali krik, da ima Stalinova predrznost svoj izvor v načinu, kako sc je rešila notranjepolitična kriza, ker so sovjeti v imenovanju princa Sajonija po pravici videli »kapitulacijo nacionalizma pred japonskimi mešetarskfimi politiki, katerim načeljuje stari princ Sajoni«. Nepremišljene Stalinove besede, ki so jih seveda japonskemu ljudstvu takoj predstavili kot vojno grožnjo Rusije, so razburile takoj vso Japonsko in učinek jc bil ta, da je cesar že naslednjega dne, to je 5. L m., kapituliral pred nacionalisti oziroma pred generalu Cesar se je staremu princu zahvalil za veliko patriotsko požrtvovalnost, s katero je sprejel težko nalogo, katere pa da ga mora on sedaj osvoboditi. Hirota - predsednik vlade Borba za novega ministrskega predsednika pa se je odločila tako, da je dobil mandat zunanji minister Hirola, ki vsaj ni tako osovražen kakor princ Sajoni in bi se utegnili vojaški krogi z njim spoprijazn'>li, ker jc znan kot jako elastičen politik, ki pa je obenem tudi zelo previden. Hiroti se bo skoro gotovo posrečilo, da sestavi vlado, vendar pa njena podlaga nc bo bogve ka) trdna. Ako Hirota, ki je z generali prišel že večkrat zaradi mandžurske in kitajske politike v konflikt, ne bo vozil po željah generaPlcte, bo nacionalizem gotovo dvignil svojo roko k novemu udaru. Kar se tiče vojaškega sodišča, kateremu je volni minister poveril nalogo, da sodi uporne častnike in vojake, katerih je nad 1400, splošto sodijo, da bo vojni minister upornike ščitil in da se jim sploh ne bo ničesar zgodilo, ali pa da bodo kazni samo formalnega značaja. Rešitev s Hiroto na čelu notranjega in zunanjega položaja Japonske nikakor ni dokončno rešila in je svetovna diplomacija slej ko prej v velikih skrbeh, kako sc bodo japonske zadeve razvijale dalje. Nadaljevanje na 2. strani spodaj. Španski poslanik pri Vatikanti odpoklican Seja vlade Domači odmevi Predsednik Zamora je podpisal ukaz., s katerim je dosedanji poslanik pri Vatikanu Pita Ronero razrešen svoje iunkcije. Katalonska avtonomija oživljena Madrid, 5. marca. Španski državni sodni svet je zakon od 2. januarja 1935, ki je radi revolucionarnih dogodkov v oktobru 1934 ukinil katalonsko avtonomijo, proglasi za protiustaven. S tem jc katalonska avtonomija v celem obsegu zopet upo-stavljena. Cerkve gore Madrid, 5. marca. V Torre Viea pri ABcante je tolpa komunistov zažgala slovečo romarsko božjo pot. Posamezni oddelki so vlomili v stanovanja političnih nasprotnikov. Ena tolpa je vlomila tudi na sodišče, druga pa je zažgala prostore katoliške ljudske akcije. Tudi v španshem Maroku Madrid, 5. marca. Iz Ceute v španskem Maroku poročajo o velikih nemirih. Levičarska iron-ta je priredila shod, po sklepu pa se je množica razkropila po mestu, plenila in zažigala prostore desničarskih prosvetnih in političnih organizacij. Demonstranti so vlomili tudi v cerkev, polili klopi in o>'tar s petrolejem in jih zažgali. Oplenili so tudi prostore in knjižnico katoliškega dijaškega društva. Policija je prišla prepozne Starhemberg v Rima Mobilizacija proti sankcijam Rim, 5. marca. c. Dočim je abesinska vlada že odgovorila na pooriv odbora trinajstorice, italijanski krogi niso prav nič vznemirjeni zaradi tega. kaj bodo odgovoru! Zvezi narodov. S tem pa ni reče-uo, da italijanska diplomacija ne bi bila delavna. Obratno, prav ta mesec bo pomenil višek italijanske diplomatske delavnosti po vsem tem času, odkar m je Italija zapletla v vojno z Abesinijo. Havasov dopisnik poroča, da se prav dobro rfcfi, kaj boče Italija na poziv Ženeve odgovoriti po dragi poti, bi sicer na ta način, da bo na srednjeevropske predloge odgovorila popolnoma po svo-fe. Italijanski krogi poudarjajo predvsem, da je ■vdajo Evropo treba reševati tako, kakor italijanska zunanja politika sedaj deli vso Evropo in vse države »veta. To se pravi, da bo Italija pri urejevanja srednje Evrope čisto naravno gledala na tista države, ki ne izvajajo sankcij, drugače pa bo morala upoštevati države, ki se udeležujejo sank-cft. Apel odbora trinajstorice je to delitev evropske politike samo še podčrtal, ker je očividno, da bo politika sankcij odvisna od tega, kaj bo Italija odgovorila Zvezi narodov. Ta odgovor bo torej vsekakor tudi predpogoj za to, če bo Hodžev načrt o gospodarski organizaciji srednje Evrope prišel še v poštev tedaj, ko se bodo sankcije proti Italiji mogoče še poostrile. Zato pa skuša Italija sedaj še okrepiti zveze med državami r i n. s k e g a protokola :o pa tistimi državami, ki ne izvajajo sankcij, torej predvsem z Nemčijo. Razgovori kneza Starhemberga imajo torej v Rimu predvsem ta namen. Ti razgovori naj bi bili sploh uvod v konferenco držav rimskega protokola, ki bo v Rimu od 18, do 20. marca- Starhemberg je imel dopoldne ob 11 sestanek s Suvichnm, ki |e trajal dve uri. Ob 17 popoldne pa je sprejel Mussolini Starhemberga v avdijenco. ki je trajala eno uro, nato pa je Mussolini priredi! na čast Starhembergu veliko svečano recepcijo. Knez Starhemberg je opoldne obedoval v avstrijskem poslaništvu Zelo je bilo opaženo, da so se tega kosila udeležile predvsem vojaške osebnosti. Mnogo je bilo med njimi častnikov italijanskega generalnega štaba. 40 bomb na angleški Rdeči križ Desije, 5. nveirco. AA. Reuter poroča: Italijansko letalo za bombardiranje je vrglo na tabo-riJče angleške ambulante Rdečega križ anajmam 40 bomb velikega kalibra. To se je zgodilo včeraj zjutraj Več v ambulanti zaposlenih oseb ie ubitih. Po današnjih podatkih so biletri bolničarke ubite, štiri pa so podleqle danes dvojim ranam. Italijansko letalo ie kakih desetkrat preletelo bolniško taborišče. Ker je letelo nizko, smatrajo, da je lahko prepoznalo znak Rdečega križa. Addis Abeba, 5. marca. AA. Reuter: Ravnatelj angleških bolniških odposlanstev na abesinskih bojiščih dr. Malay je poslal angleški vladi brzojavno poročilo o bombardiranju angleške bolnišnice v Desiju. Čeprav tn še niso objavili vsebine tega poročila, trde, da omenja poročilo med drugim, da so bombe porušile tri bolniške šotore in tudi šotor za operacije. Bombe so uničile tudi več tovornih avtomobilov. Skladišča z znatnimi zalogami zdravil in kirurgičnega in ovojnega materijala so nničena. Addis Abeba, 5. marca. AA. (Havas.) Glede na obstreljevanje britanske bolnišnice izjavljajo v abesinskih uradnih krogih, da je bila bolnišnica označena z Rdečimi križi, katerih stranice so bile dolge 13 m, tako da bi se križi razločili iz čim večje višine. V abesinskih uradnih krogih trde. da »o bila ta bombna letala okoli desetkrat nad bolnišnico. Naposled trde Abesinei, da je britansko poslaništvo v Rimu pred kratkim sporočilo italijanski vladi točno kraje, kje se zdaj nahajajo na abesinskem bojišču britanske poljske bolnišnice. Addis Abeba, 5. marca. AA. (DNB.) Na dan prihajajo te-le podrobnosti o obstreljevanju poljske bolnišnice britanske misije pri Koremu: Na poljski bolnišnici je poleg zastave Rdečega križa visela tudi britanska zastava. Po zatrjevanju z abesinske strani je na bolnišnico padlo okoli 40 bomb Na abesinski strani trde tudi to, da so bili ne samo vsi šotori zaznamovani z velikanskim rdečim križem, temveč da so bila tudi okoli šotorskega kompleksa na zemlji razipeta velikanska platna z rdečim križem. Cesar: „Vojna se šele začenja" Addis Abeba, 5. marca. AA. Havas poroča: Ob priliki vesti, ki jih je o svojih zmagah objavilo italijansko vrhovno poveljstvo, je abesinski cesar poslal mohamedanskim podanikom brzojavko sledeče vsebine: »Vojna se šele začenja. Vsi moški, Id so sposobni za vojno, morajo kreniti na fronto. Abesinei ne smejo nikdar verjeti v italijanska poročila o zmagah in o mrtvih in ranjenih. Kadar Italijani ubijejo dva Abesinca, tedaj pišejo, kako ■o ubili celo divizijo.« Pariz, 5. marca. AA. Havas poroča s tigrejske fronte: Tri abesinske armade v skupni moči 135 tisoč vojakov so popolnoma uničene. Bitka, ki se je začela 11. februarja, se je končala s popolno zmago italijanskih čet. V tej bitki je bilo ubitih ali ranjenih 30.000 Abesineev in italijanske čete imajo sedaj dovolj popolnoma varnih poti. Trije najvažnejši abesinski poveljniki so popolnoma uničeni. Ras Imru je pokazal velike vojaške sposobnosti, ker je ušel obkoljevanju s strani italijanskih čet, vendar pa ni mogel preprečiti razpada svoje armade. Ras Mulugeta se je močno upiral pri Ambi Aradamu, vendar pa je končno zapustil armado in se sedaj umika. Ras Kasa je napravil veliko napako, ker se je pustil obkoliti. Ta trenutek so Italijani gospodarji položaja. Sedaj hočejo izkoristiti svojo zmago na ta način, da bi utrdili obalo Hirota obljublja mir Tokio, 5. marca TG. Novo imenovani ministrski predsednik Hirota je izdal uradno obvestilo o ciljih svoje vlade. Izjavil je, da ie njegova vlada samo začasna in ima izrecno nalogo, da obnovi mir v državi, na zunaj pa uresniči globoko željo japonskega naroda po mirnem sodelovanju z vsemi sosedami kakor z evropskimi velesilami. Njena politika bo zatorej nosila pečat izredne zmernosti in miroljubnosti. Na znotraj pa bo treba z radikalnimi gospodarskimi m socialnimi reformami odstraniti vzroke, ki so dovedli do zadnjega puča. Končno izjavlja Hirota, do bo vlada pod-vzoln skrajno stroge korake, da obnovi disciplino v armadi. reke Takaze. Kolikor se more dosedaj ugotoviti, so Italijani izgubili pri Ambi Aradamu 700 vojakov, v bitkah na Tembijenu pa ravno toliko. Italijani bombardirajo selišča vsevprek po Abesiniji Pariz, 5. marca. AA. Havasov posebni poročevalec z bojišča v Vzhodni Afriki poroča iz De-brama Kosama, 100 km južno od Tanskega jezera in 150 km od Addis Abebe, da so italijanska letala bombardirala mnogo mest. Tri britanske državljanke. in sicer mrs. Smith in Sterlln in miss Cable, ki prebivajo v Debramu Kosamu, so brzojavile v Addis Abebo in prosile, da jih zaradi obstreljevanja italijanskih letal preselijo drugam. Iz Addis Abebe je takoj odšel nalog, da odleti v Debramo Kosam letalo, ki bo te britanske državljanke pripeljalo v Addis Abebo. Razen tega naglašajo, da je britanski poslanik v Rimu sir Eric Drummond sporočil italijanski vladi kraje, kjer se nahajajo britanske poljske bolnišnice od Desija pa do Uorama. Incident na čsl.-madžarshi meji Bratislava. 5. marca. c. Danes je prišlo na meji med Češkoslovaško in Madjarsko do težjega incidenta. Madžarska patrola je vdrla 2800 m preko meje. Patrola je bila sestavljena iz šestih vojakov. Tam je srečala dva češkoslovaška finančnika in ju razorožila. Od strani je. videl dogodek nek drugi finančni stražnik, ki je začel streljati na patrolo. Pri tem je bil ranjen en stražnik, ostala patrola pa je takoj zbežala nazaj na mad- i žarsko ozemlje. Ranjeni madžarski vojak je pustil j na kraju samem puško. Takoj je prišla komisija, I ki je ugotovila vse okolnosti in sporočila podrobnosti na pristojno mesto, ki bo uvedlo uradno postopanje. Tlačansko delo na sovjetskih cestah Tudi vse ženske od 18-40 leta Moskva, 5. marca. Uradno poročajo, da je Svet ljudskih komisarjev sklenil novo uredbo o ljudskem delu v svrho graditve in zboljšanja cest in je komisarju za notranje zadeve, torej šefu GPU naročil, da naredbo tudi izvede. Naredba določa sledeče: 1. Podeželsko prebivalstvo se dvakrat v letu, spomladi in jeseni, pozove na javna dela. 2. Vsak je dolžan, da svoje delo opravi nepretrgoma v času, ki je zanj določen, Cestna dela je sleherni dolžan opravljati brezplačno, osebno in sicer 6 dni na leto. Dalje je vsak državljan sovjetske Rusije obvezan, da prav lako za toliko časa prepusti brezplačno svojo vprežno živino, transportna sredstva, torej prevozila in drugi inventar v splošno uporabo. Dolžni so odzvati se pozivu GPU vsi moški od 18. do 45, leta, kakor tudi vse ženske od 18. do 40. leta. Naredbo so podpisali 3. marca 1936 v Kremlju Kalinin, Molotov in Unschlicht. S tem je prisilno delo, ki ga je car Aleksander H. leta 1861 odpravil, v sovjetski Rusiji zopet zakonito uvedeno. Strašna nesreča pri Gorici Gorica, 5 marca, e Pri Sv. Ivanu pri Gorici se je danes dogodila velika nesreča. Pokopavali so Franca Curgaia, ki je v svoji posebnosti holel, da morajo obenem z njim položiti v grob še tri granate, ki jih je imel še iz časov svetovne vojne in ki še niso bile izpraznjene. Ko so krsto polagali v grob je najprej eksplodirala ena granata, ki je s silno detonacijo raznesla ves grob in napravila velikansko vdrtino v zemljo. Fksploziia jc bila tolikšna, do je 16 nagrobnik kamnov dvignilo iz zemlje in poškodovalo celo pokopališče Takoj nato pa ie eksplodirala še druga granata. Granati sta raztrgali vdovo pokojnika in grobarja, šest pogrcbcev pa je težko ranjenih. • Sofija, 5. marca. m. Na snočnji seji ministrskega sveta je bila sprejeta uredba / zakonsko močjo o podpisu notranjega posojila v znesku a00 milijonov levov. Belgrad, 5. marca. m. Popoldne od 5 do 7 je l>iln pod predsedstvom ministrskega predsednika dr, Milana Stojadinoviča seja ministrskega sveta, na kateri so se pretresali amandementi, ki jih bo 1 predložila kr. vlada narodni skupščini k predlogu finančnega zakona. Seja se bo nadaljevala v nedeljo dopoldne. Veliko zanimanje za današnjo sejo Narodne skupščine Belgrad, 5. marca m. V vseh tukajšnjih političnih krogih vlada za jutrišnjo sejo Narodne skupščine, na kateri bo predsedni vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič podal ekspoze o naši zunanji politiki, notranji minister dr. Anton Korošec o naši notranji politiki in finančni minister dr. L e t i c a o sedanji finančni politiki kraljevske vlade, veliko zanimanje. Vse vstopnice zn obe skupščinski galeriji, ki sta odrejeni za javnost, so bile že tekom današnjega dne oddane. JRZ v Belgradu Belgrad, 5. marca. m. Akcijski odbor JRZ za Belgrad. ki je zadnje čase pričel prirejati skoraj vsak večer krajevne sestanke |>o Belgradu. je organiziral snofi večji shod, na katerem je med drugim govoril tudi bivši minister dr. Jan.jič. V svojem govoru je izjavil, da se bo kongres JRZ. nu katerem se bodo sprejela končnoveljavno pravila in program stranke ter izvolilo predsedstvo stranke, vršil koncem meseca aprila. Ur. Janjič je končno izjavil, da bo izvršilni odbor JRZ tukoj, ko bo izvršil končno organizacijo v državi, ustanovil pod okriljem stranke še dve organizaciji, in sicer mladinsko in delavsko. il/esfen ori Schachtu Belgrad, 5. marca. m. Glavni delničar KID na Jesenicah g. \Vesten je odpotoval v Berlin, kjer se bo sestal z dr. Schachtoin, predsednikom Reichsbanke in ministrom za narodno gospodarstvo, zaradi tega. da reši z njim vprašanje uvoza starega železa iz Nemčije, ki ga njegovo podjetje neobhodno potrebuje v svojih obratih. Ban. trošarina na vino »Gostilničarski vestnik« je v št. 1—2 z dne 4. marca 1936 priobčil članek, iz katerega se more I sklepati, da se banovinaka trošarina na vino in vinski mošt v dravski banovini pobira nezakonito. Ker bi la članek utegnil javnost dovesti do napačnih zaključkov, pojasnjuje kr. banska uprava, ! da se pobira banovinska trošarina na vino in vin-I ski mošt v dravski banovini na osnovi zakonitih | predpisov in po predhodnem sklepu banskega 6ve-i ta. Razsodba državnega veta št. 35.112-35. na katero se »Gostilničarski .estnik« sklicuje, izhaja iz napačne predpostavki, da banski svet o uvedbi trošarine sploh ni sklepal, a poleg lega se nanaša samo na konkretni primer nekega gostilničarja in ni načelne prirode. Na to se opozarja javnost, da ne bi po nepotrebnem vlagala prošenj za povračilo te trašarine, kajti vse take prošnje bo kraljevska banska upra-i va kot neutemeljene zavrnila. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani, dne 5. marca 1936. Ban: Dr. Natlačen, s. r. Boj za kmeta Ni še znano, kakšen odziv jc doživel poizkus, ki ga je tvega Rista Djokič, ko je po vsej državi kmetom in ne-kmetom razposlal nekakšna snubilna pisma (v cirilici), v katerih jih je prosil, naj vsak v svojem kraju pripravijo vse potrebno za ustanovitev nove kmečke stranke, že prihajajo iz Belgrada vesti o zopetnem takem poizkusu: narodni ; poslanec z Jevtičeve liste Voja Gjorgjevič in bivši minister za kmetijstvo dr. Dragutin Jankovič ustanavljata novo kmečko stranko, ki naj poleg bivše | »Hrvatske seljačke stranke« in poleg »Srbske zem-ljoradniške stranke« J. Jovanovičega ali pa dr. 1 Dr. Jovanovičevega krila »zastopa kmečke interese«, kakor se v takih slučajih vedno govori in i piše. Po Hrvatski in Slavoniji naj bi to novo stran-| ko, ki naj bi se imenovala »narodna (seveda!) kmečka stranka«, vsiljevala Ljubomir Maštrovič, profesor (ne kmet!) iz Križevcev, eden izmed tistih izobražencev, s katerimi bivša HSS ni imela sreče, in Luka Kostrenčič, v Sloveniji pa bivši minister Janez Pucelj. Pa pravijo, da zakon o združevanju ni dober! »Združenja« pa rastejo kakor gobe po dežju. Zdi se, da bodo zopet enkrat volitve in nekatere je že v naprej strah, čc bi takrat kmet složno glasoval, zlasti če bi glasoval za liste, za katere je do sedaj že pri tolikih volitvah. Naj glasuje za kogarkoli drugega, da le za tiste ne! Zato mu je treba dati priliko, da se razcepi in ga postaviti pred celo izložbo skrinjic oz. pred cel seznam »voditeljev našega kmeta«. Živahno kulturno gibanje med muslimani Že delj časa se opaža med muslimani velika kulturna delavnost in poživitev vseh njihovih tozadevnih ustanov. Lansko leto so v Sarajevu z velikimi slovesnostmi vzidali temeljni kamen centralnega doma njihovega največjega kulturno-pro-svelnega društva »Gajrel«; letos, ko še ni minulo niti dobrega pol leta od te za kulturo muslimanskega življa pomembne svečanosti, pa že pripravljajo nove prireditve, ki naj ožive muslimanski obraz Rosne in Hercegovine. Danes odkrivajo v Moslarju spomenik pesniku in kulturnemu delavcu Osmntiti Džikiču. ki je v dobi po okupaciji Bosne in Hercegovine od strani nekdanje Avstro-Ogrske, ! ko so bili muslimani na razpotju med vzhodom in | znpadom. vodil vso njihovo politiko in kulturo in I je zlasti med mladino imel obilno pristašev. Z živo in pisano besedo se je boril proti orientalsko fevdalni zaostalosti svojih rojakov in jih skušal obrniti proti zahodni kulturi, obenem pa je ljubosumno varoval vse posebnosti muslimanštva. Po njegovi smrti — 1. 1912 — so njegovo delo nadaljevala številna društva in izobraženci, ki so f vzrastli pod njegovim vplivom, zlasti pa že omenjeni --Gnjrek. kateremu je prav on pokazal smer j in naloge. Oanes bodo njegove posmrtne ostanke prenesli j v slovesnem sprevodu s Carinskega pokopališča k , Karadžos-begovi džamiji, kjer so mu postavili spomenik. Svečanosti bodo trajale ves dan in se jih i bodo udeleževali vsi predstavniki muslimanov. To poživljeno delovanje muslimanov, zlasti pa 1 široka samostojnost, ki jo je država kol vezilo za letošnji Kurban-Bajram priznala njihovi veri, pro-sveli. najbolj pa mladinski Izobrazbi In vzgoji v izpremenjeni uredbi o islamski verski zajednici. bo vsekakor odločilno vplivalo na kulturno in narodno podobo Bosno in Hercegovine. Predavanja o jetiki Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Liubljani bo priredil za zdravnike OllZD ciklus predavanj o tuberkulozi. Namen predavanj je, du vzbude zanimanje praktičnih zdravnikov zu probleme tuberkuloze, jih pridobivojo zo aktivno sodelovanje v borbi proti tuberkulozi ler jih seznanijo s pripomočki in metodami za ugotovitev diagnoze in terapije. Predavanja se bodo vršila v veliki dvorani OllZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta 20, in to v dnevih 7., 14., 21. in 28. marca ter 4. aprila t. I. (t. j ob sobotah) popoldne od 16 do 18 Program predavanj je sledeči: Dne /. marca 1936: 1. Dr. R. Neubauer, šef zdravilišča Golnik in vodja dispanzerja v Kranju: Novi nazori o patogenezi tbc.; — 2. dr. J. Prodan, vodja dispanzerja v Ljubljani: diagnoza tuberkuloze s sredstvi praktičnega zdravnika; 3. Profesor dr. A. Košir, šef diagnostičnega laboratorija OllZD: Laboratorijska tehnika. Dne 14. marca 1936: 4 dr. Neubauer R.: Tuberkuloza v rentgenu (z demonstracijami; 5. dr. I Drobnič, specialist za notranje in pljučne bolezni OllZD: Diferencijalna diagnoza. Dne 21. marca 1936: 6. dr. T. Furlan, asistent zdravilišča Golnik in vodja dispanzerja na Jese-nicoh: Zdravljenje tuberkuloze; 7. dr. R. Neubauer: Kolapsoterapija pljučne tuberkuloze s posebnim ozirom na indikacije. Dne 28. marca 1936 : 8 dr. F. Minaf, specialist za kirurgijo OllZD: Tuberkuloza kosti s posebnim ozirom na vprašanje iuberkuloze in trau-me; 9 dr ). jakša, specialist za kožne in spolne bolezni OllZD: Tuberkuloza kože; Dne 4. aprila 1936; 10. dr F. Dcreani. specialist za očesne bolezni OUZD: Tuberkuloza oči; 11. dr. j. Pogačnik, otolaringolog OllZD: Tuberkuloza grla; 12 dr 1. Zajec, šefzdrnvnik OUZD: Tuberkuloza v socialnem zavarovanju. Teh predavanj se morejo udeležiti tudi privatni banovinski in bolnični zdravniki, ki se zanimajo za te velevažne probleme tuberkuloze. Iz učiteljske službe Belgrad, 5. marca. m. Z odlokom prosvetnega ministra so postavljeni za honorarne učitelje meščanskih šol: Anton' Polenec v Brežicah. Frnest Polčič na Jesenicah, Francka Erjavec v Št. Vidu. Premeščeni pa sta učiteljici Renata Šavnik iz Tržiča na meščansko šolo v Šiško in Silva Švarc iz Drenovega griča na meščansko šolo v St Vidu. Belgrad, 5. marca. m. Za referenta za meščansko šolstvo je postavljen na kraljevski banski upravi v Ljubljani Rudolf Vagner. Osebne vesti Belgrad, 5. marca. m. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Liubljani je postavljen za kontrolorja v 7 pol. skupini na postaji Jesenice Henrik Muren, dosedanji kontrolor iste položajne skupine nn postaji Škofja Loka Z odlokom finančnega ministra sta postavljena pri glavni podružnici Drž. hip. banke podružnice v Ljubljani za uradnika 8. pol. skup. Manojlo Cvetičanin in Sabol Kame-nica, dosedanja uradnika 9. pol. skup. iste podružnice. Belgrajske vesti -od »s Belgrad, 5. marca. AA. Finančni minisfcr-jje izdal sklep, s katerim izvzema kamiuški okraj v dravski banovini iz področja katastrske uprave v Ljubljani in ustanavlja za ta okraj novo katastrsko upravo s sedežem v Kamniku. Belgrad, 5. marca. m. Objavljajo uredbo o načinu pobiranja, izročanja in uporabe taks, ki so bile vplačane za račun države pri narodnih in banovinskih gledališčih. Z današnjim dnem preneha veljati prejšnja uredba z dne 15. maja 1934 z vsemi spremembami. Belgrad, 5. marca. m. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je danes ob 2 popoldne obiskal razstavo slikarskih del znanega slikarja Nikole Beševiča V umetniškem paviljonu. Pred paviljonom Cvijete Zuzovič ga je pričakoval sam umetnik, ki mu je razkazal svoja dela. Belgrad, 5. marca. m. 3. aprila letos bo imeln ob 9 dopoldne v dvorani tukajšnjega Obrtnega doma redni občni zbor Zanatska banka kraljevine Jugoslavije. Na tem občnem zboru se bo med drugim izvolilo tudi 5 članov upravnega in 2 člana poslovnega odbora glavne podružnice v Zagrebu. Belgrad, 5. marca. m. V današnjih Službenih Novinah je objavljena uredba z zakonsko močjo o spremembah in dopolnitvah zakona o islamski verski zajednici kraljevine jugoslavije. Belgrad, 5 marca m. V umetniškem paviljonu »Cvijete Zuzorič« bo jutri pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije odprta razstava starih slik Belgrada, ki jih je pred 90 leti izdelal znani romunski slikar grof Karel Popsatmari. Belgrad, 5. marca AA. Poštna hranilnica obvešča lastnike čekovnih računov, da lahko izvršujejo plačila v Nemčijio s klirinškimi čeki po ugodnejših tečajih. Kdor želi opraviti tako plačilo, naj da Poštni hranilnici običajni nalog. Belgrad, 5. marca. AA. Naše izvoznike obveščamo, da je stopil v veljavo v Albaniji zakon o omejitvi uvoza. ★ Nova avtomatska telef. centrala. V Sarajevu je prenehala delovati stara telefonske centrala in naročniki so bili priključeni na novo postavljeno avtomatsko centralo. Ob tej priliki je bila v prostorih centrale manjša slovesnost, katere so se udeležili tudi gg. ministra Sefkija Bchmen in Dju-ra lankovič m ban Predrag Lukič. Nova železniška proga. Drž. sekcija za graditev železnic je dovršila vse priprave za novo progo Bihač—Knin. Trasiranje proge je žc izvršeno, tudi zemljišča so že izmerjena. Novo progo gradi francoska družba »Batignol«, ki je le z mej lastno sposobnostjo gradila tudi most cez Savo Belgrad-Zemun. Zgrajena mora biti v štirih letih, zato io bodo začeli graditi hkrati iz Bihaca, Kulen-vakufa in Kninn. Novi mostovi. Gradbeno ministrstvo je odobrilo kredit v znesku 22>.000 Din za gradnjo novoga betonskega mostu Čez potok Kosovo na cesti 'Gornžde—Ioča. Imel bo tO m raz,petine. Kr. banska uprava vrbaske banovine pa je razpisala dražibo za prevzem gradnje novega, čez 100 m dolgegu betonskega mostu čez Savo v Sanskem mostu, za katerega znaša proračunska vsota I,J50.000 Din. Peteroštevilčni telef. sistem v Zagrebu. Že dolgo je bila zagrebška telefonska centrala preobremenjena. Ser telef zagrb pešt. direkcije inž. Brezina je izdelal elaborat ki ga fe poštno ministrstvo odobrilo in po katerem bodo centralo razširili, da bo inoglu spreje'; ,>000 novih naročnikov, za "S000 naročnikov pa bodo uvedli peteroštevilčni sistem. Tudi kabol«ke mrežo bodo razširili V«a ta de!a. ki se hodo v kratkem začela, bodo stala II milj. Din Železniške delavnice v Mariboru _____Obrat naj bi se premestil v Kra- so v nevarnosti iievo. i96o delavcev bi izguba Maribor. - Delavci so zaslužili letno oholi 19,940.000 dinarjev Maribor, 5. marca. Ves čas po vojni že delajo neki krogi na to, da bi se mariborske železniške delavnice, ki so eno največjih podjetij v Sloveniji sploh, demontira e ter prestavile nekam v sredino države. Da so bde te namere čisto resnega značaja, je razvidno iz naporov, s katerimi so morali naši slovenski zastopniki braniti in reševati to važno mariborsko ustanovo. Sedaj se je ta nevarnost vnovič pojavila. V naši državi imamo v obratu 7 železniških glavnih delavnic. Delijo se v dve vrsti: delavnice I. reda, ki zaposlujejo nad 600 kvalificiranih delavcev, in II. reda z manj kot 600 kvalificiranimi delavci. V prvo skupino spadajo delavnice v Mariboru, Zagrebu, Sarajevu in Nišu, v drugo pa Su-botica, Vel. Bečkerek in Smederevo. V skupino I. reda bo uvrščena tudi nova delavnica v Kralje-vu, ko bo v polnem obsegu obratovala. Kakor razvidno, ima Slovenija samo eno delavnico in sicer mariborsko, ki pa je izmed vseh največja. Zaposluje v celoti 1960 uslužbencev, katerih letni zaslužek znaša 16,940.000 Din in ki za popravilo voznih sredstev potroši letno 47,680.000 Din. Resnica je sicer, da se ves ta material ne nabavlja v Sloveniji, vendar pa navedene številke pričajo, da uživa Slovenija od mariborske delavnice ogromno gospodarsko korist. Koliko slovenskih družin je gmotno preskrbljenih in koliko slovenskih trgovcev in industrijcev ima v delavnici svojega stalnega in krepkega odjemalca. _ Sedaj se je vnovič pojavila na odločilnih mestih v Belgradu namera, da bi se morala mariborska železniška delavnica v doglednem času popolnoma ukiniti. Za to se navajata sledeča dva razloga: Koncentracija voznih popravil in neugoden geografski položaj mariborske delavnice. Kar se tiče koncentracije popravil voznih sredstev, je stvar sledeča: Do leta 1930 v.ie "aše železniške delavnice niso mogle zadostiti potrebam po popravilu voznih sredstev, zaradi česar je morala železniška uprava odstopati del popravil tu-zemskim in inozemskim zasebnim tovarnam. S tem pa je doživela slabe izkušnje. Stroški za glavno revizijo normalnotirne lokomotive so znašali v lastni režiji 286.000 Din, tuzemska tovarna je napravila isto delo za 525.000 Din, inozemska pa celo za 740.000 Din. Enake razlike so se pokazale tudi pri stroških za popravilo vagonov. Ker so zasebne tovarne popravile letno okrog 60 lokomotiv in 3400 vagonov, je umevno, da je zasebni, celo inozemski kapital pogoltnil ogromne milijone državnega denarja. Vzdrževanje voznega parka v zasebnih delavnicah ie pomenilo za državo veliko škodo, radi česar se je žel. delavnica odločila izvesti racionalizacijo naših žel. delavnic ter zgraditi še eno delavnico za popravilo voznega parka v Kraljevu. Ker je poleg tega gospodarska kriza zelo zmanjšala promet ter je s tem padlo tudi število popravil voznega parka, lahko obvladajo železniške delavnice od leta 1930 dalje vse zahteve. Kljub temu se nadaljuje z organizacijo nove delavnice v Kraljevu, ki naj bi bila prva etapa za koncentracijo vseh železniških popravil. Čim bo ta nova delavnica, ki je zgrajena po najmodernejših principih, obratovala, bo mogla prevzeti 25 do 30 % potreb za vzdrževanje voznih sredstev in možnost za koncentracijo popravil bo že delno podana. Da pa se doseže popolna koncentracija, bo potrebno ■^še'Ttekaj investicijskih del v nekaterih starih de-' lavnicah, to pa na ta način, da se bodo te z delavnico v Kraljevu dopolnjevale. Čim bo ta program dovršen, se bodo ostale delavnice, med njimi je tudi mariborska — ukinile. Belgrajsko mnenje o geografskem položaju za mariborske železniške delavnice pa najbolj jasno ponazoruje članek ing. Bor. Milojeviča v »Saobra-čajnem pregledu«, v katerem pravi pisec: železniška delavnica je popolnoma izgubila svojo vrednost, ker se ne nahaja v prometnem vozlu. Zaradi tega se bodo morali pasli, ki jih sedaj vrši, polagoma prenesti na druge železniške delavnice; mariborska delavnica se mora ukiniti. Znaki so danes tu, da je omenjeno naziranje o potrebi ukinjenja mariborske delavnice v bel-grajski železniški upravi že prodrlo. Nedavno so se vse ostale železniške delavnice pod edile posameznim železniškim direkcijam, le mariborska je ostala izvzeta. V mariborski delavnici se že nekaj časa sem ne delajo več nobene investicije, dasi so nujno potrebne za nemoten razvoj obratov. Poleg tega se je ukinilo sprejemanje vajencev, ki tvorijo glavni naraščaj delavstva. In kar je glavno, pripravlja se preselitev več sto delavcev-speciali-stov iz mariborske delavnice v Kraljevo. Če so se vse delavnice podredile v vsakem oziru direkcijam, na katerih teritoriju sc nahajajo, JosepH Schmldt slavni radijski in kon.erini pevec, tenorist poje v dvojni vlogi s samim seboj Postave J&rA"™™" MoJ najlepši dan KINO SLOGA Telefon 27-30 It «meh: Otto Vallburg tn rell* Breunrt bi se morala na tak način podrediti tudi mariborska delavnica ljubljanski direkciji, ki bi dobila na tak način vpogled v njene razmere, večji vpliv na poslovanje in tudi odločilno besedo v osebnih zadevah. Ze sedaj je v mariborski delavnici zaposlenih nad polovica inženjerjev — Srbov, ki potem odločajo o sprejemu naraščaja, pri nabavkah itd. Za naše ljudi skoraj ne bo več prostora v njih. S podreditvijo ljubljanski direkciji bi se to gotovo v marsičem izpremenilo in odločali bi kolikor toliko sami o najvažnejših upravnih zadevah. Vse to navajamo, da se vsa slovenska javnost pravočasno zavzame za mariborsko železniško delavnico, ki mora ostati neokrnjena. Ne gre tukaj samo za 2000 slovenskih držin, ki bi izgubile svoj kruh, ali pa morale v druge kraje za delom, ko imajo sedaj tukaj svoje lastne hišice, ne gre samo za Maribor, ki bi bil prikrajšan za 20 milijonov na leto, če izgubi toliko odjemalcev, gre za celotno slovensko gospodarstvo, za slovenski prestiž. Kako so gospodarili v Ljubljani Ljubljana, 5. marca. Znano je, kako je ljubljanska šolska mladina v higijenskem oziru zanemarjena, saj skorai nobena šolska stavba v mestu nima kopalnice, niti umivalnice. In vendar plačuje, oziroma je plačevala mestna občina iz svojega proračuna prav čedno vsotico za kopanje šolske mladine. Oktobra meseca 1. 1927. je mestni fizik dr. Rus poročal, da v mestu manjka javno kopališče, ki bi bilo namenjeno šolski mladini. Edini šoli, ki sta imeli kopalnici, sta bili šoli pri Sv. Jakobu in na Prulah. Predlagal je, naj bi se mestna občina dogovorila s sokolskim društvom na Taboru, ki ima moderno in vsem higijenskim potrebam odgovarjajoče kopališče. Mladina naj bi se tam kopala proti plačilu 0.50 Din, druge stroške pa bi trpela mestna občina na ta način, da bi odpisala stroške za vodo in elektriko. Tedaj je bi! mestni gerent vladni svetnik Mencinger, ki je predlogu ustregel ter je sklenil s sokolskim društvom pogodbo z dne 16. januarja 1928. Po pogodbi bi mestna občina prispevala za kopanje 66.000 Din. k temu znesku pa bi otroci prispevali okoli 22 000 Din. Preračunano je bilo, da se bo kopalo okoli 2000 otrok. Pogodba ie bila sklenjena za dve leti in sicer do konca šolskega leta 1929-30 ter se avtomati&no podaljša za eno leto, ako se 6 mesecev pred potekom pogodbe ne odpove. V prispevku 66.000 Din je bila vračunana tudi uporaba vode v znesku okoli 5000 Din in električni tok v znesku okoli 13.000 Din, ostanek pa naj bi krila mestna občina v gotovini. Veliki župan je dne 12. marca 1928 izrazil proti temu pomisleke, češ, da naj bi imela pravico do kopanja tudi vsa druga šolska mladina. Mestna občina pa je odgovorila, da ie pogodba že sklanie-na in sicer le v korist šolski mladini mestnih šol ter da se tu ne da nič več spremeniti. Vseh učencev mestnih šo! je bilo tedaj 2871. Napravljen je bil razpored za kopanje šolskih otrok | v popoldanskih urah in sicer v ponedeljek, četrtek in petek. Šolska mladina pa se je le v malenkost-I nem številu odzvala. To so bili samo začetki kopanja. pa še to se je izkazalo za zelo neprimerno i in celo nezdravo, ker je bila nevarnost prehlajenja. To kopanje je bilo nato popolnoma opuščeno ter se ni več izvajalo. Sokolsko društvo je prosilo mestno občino dne 19. januarja 1928, naj pogodbo sipremeni tako, da bi prispevki otrok prihajali neposredno v blagajno, tako da jih ne bi pobiralo sokolsko društvo, mestna občina pa naj izplača letno 66.000 Din brez ozira I na to, koliko otrok se koplje in ali ti otroci kaj polno izplačilo. Mestna občina je sprejela tudi ta predlog, priznala pa ie celo izplačilo elektrike v znesku 2692 Din za račun iz januarja 1928, češ: ■društvo Sokol je plačalo ta znesek zaradi tega, ker pogodbe še ni imelo v rokah«. Po opombi od 31. decembra 1929 je znašal po-višek elektrike čez določeno vsoto za leto 1928 16.500 Din in za leto 1929 18.000 Din, kar je krila Mestna elektrarna sama. »kakor vse druge mestne ustanove«. Kopanja otrok pa v resnici ni bilo. Prispevki otrok so znašali leta 1928 le 193 Din, leta 1929 pa samo 43.50 Din, naprej pa sploh nič več. Gospodarski urad ie o lem poročal ter predlagal opo-zoritev šolske oblasti in obenem zahteval odpoved pogodbe, ako preide kopališče v drugo last. Tedaj je bil namreč izdan zakon o Sokolu kraljevine Jugoslavije. Govorjeno je bilo o tem. da preidejo sokolski domovi v last novega državnega Sokola. V dopisu pa je bilo pripomnjeno, da odpoved ne velja, ako se v lastništvu Sokola nič ne izpreineni. Dne 18. februarja 1930 pa je sokolsko društvo sporočilo, da ni prenehalo obstojati, ampak je v smislu zakona samo spremenilo svoje ime ter je lastništvo doma na Taboru ostalo neizpremenjeno. Nato je mestna občina z dopisom od 3. marca 1930 preklicala svojo odpoved. Mestna občina plačuje vsako leto Sokolu I. na Taboru znesek 66.000 Din in sicer od leta 1928 dalje, dasi se kopanje šolskih trok sploh ne vrši. Mestni fizikat pa še vedno ne najde potrebe, da bi bilo poskrbljeno za higijeno otrok v smislu poročila iz oktobra 1927, čeprav mestna občina vsako leto plačuje poln znesek za kopanje šolskih otrok. Ljutomer Če pogledamo železniška omrežja na teritoriju j plačujejo ali ne. Društvo je prosilo dalje za spre-- • ... .„!_- membo pogodbe, naj plača takso za pogodbo v znesku 3250 Din mestna občina sama. Mestna občina je sprejela te pogoje dne 11. junija 1928. Za- naše države, opazimo, da so se naše železniške delavnice nahajale svoječasno na močnih prometnih vozilih tedanjih železniških uprav. Sedaj pa je položaj popolnoma izpremenil in nekatera j vezala se je prispevati znesek 66.000 Din brez L so nooolnoma izgubila položaj in važnost, I ozira na to, ali bodo šolski otroci prispeval, k mesta so popolnoma izgubila položaj ki so jo imela poprej v prometnem pogledu. Tako je Maribor, v katerem se nahaja naša največja železniška delavnica, postal skrajna točka na meji naše države, zaradi česar je izgubil pomen, ki ga je imel poprej v prometnem pogledu in sedanja temu znesku 22.000 Din ali ne. Stroške te pogodbe je plačala iz socialnega sklada. Dne 6. julija 1928 je prosilo sokolsko društvo, naj bi stopila ta pogodba v veljavo že s 1. februarjem 1928 ter da bi že od tega dne prejelo društvo Danes 16, 1915 in 21-15 nri WERNER KRAUSS kot Napoleon Napoleonovih 100 dni KINO UNION Telefon 22-21 Gigantski zgodovinski film o poslednjem podvigu Napoleonove stave in o pretresljivem zatonu njegove bleščeče zvezde! Nad I0.no «n iehii»čilt Strahotna noč v Sremshi Mitrovici Nevarna borba s savskimi valovi - Voda je poplavila 31 oasi Škoda gre v milijone Voda je poplavila velik del železniške proge Včeraj smo med telefonskimi vestmi poročali, da Sava podira obrambne nasipe in poplavlja ogromne komplekse zemlje m vasi. V naslednjem podajamo podrobnejša poročila. Mitrovica, 4. marca. Pretekla noč je bila za Mitrovico zelo kritična m polna strahu tistih meščanov, ki stanujejo v ulicah, ki so ogrožene od povodnji. Voda je polagoma, pa vztrajno naraščala in prodirala v mesto. Gasilska sirena je v noči večkrat žalostno tulila, naznanjajoč nevarnost in pozivajoč ljudi k obrambi proti povodnji. Okrog 9 je bila nevarnost zelo resna. Bilo je le malo delavcev, ogroženih točk pa veliko. Posebno je bilo nevarno pri zgradbi tehničnega oddelka na ribiški obali in v Drvarski ulici. Vojaštvu se je posrečilo zavarovati obalo pri poveljstvu pristanišča. Ob 11 je potem zatulila sirena in zazvonili so zvonovi. Na ribiško obalo so pripeljali gasilsko črpalko, s pomočjo katere so vodo črpali in jo metali nazaj v strugo Save. Ponoči so tam zgradili nove nasipe, ker je stare voda že preplavila. Danes dopoldne so črpali vodo pri zgradbi tehničnega oddelka in jo metali nazai v strugo. Snoči je bila ogrožena tudi točka, kjer končava veliki nasip Županja—Gunja—Mitrovica. Voda je prodrla začasni nasip in poplavila velik prostor vse do skladišča lesne tvrdke Varda, ki stoji med Lačarkom in Mitrovico. Tam se jim je posrečilo ustaviti prodiranje vode- Snoči je voda prodrla nasip na bosanski strani v bližini Bos. Rače in poplavila velike komplekse. Danes je mitroviška občina prejela od ministrstva za zgradbe nadaljnih 30.000 Din za obrambo proli poplavi. Velika nevarnost grozi še pri prezimovališču, kjer je voda dosegla višino nasipa. Tam grade sedaj nove nasipe. Danes so stražniki hodili od hiše do hiše in pozivali ljudi k obrambi proti povodnji Najstarejši Lfutomerčan je umrl. Bil je to dobro poznani g. Ivan Sagaj, po poklicu krojač. Obrti že več let ni izvrševal. Bil je rojen leta 1842, doživel je torej visoko starost 94 let. Še do lanske JSseni je vsak dan s podporo palice drsel po mestu, najraje proti pokopališču. Sedaj je odslužil. Bog daj mir njegovi duši. Na Mohorjevo družbo ne pozabite. Meseca marca je treba obnoviti naročnino. 5 knjig za 20 Din. Da boste bolje poučeni, kaj nam je Slovencem Mohorjeva družba, se to nedeljo gotovo udeležite sestanka Prosvetnega društva, ki bo po osmi sveti maši v Katoliškem domu. O zgodovini Mohorjeve družbe bo govoril ravnatelj Mohorjeve družbe iz Celja. Predavanje bodo pojasnjevale lepe skioptič-ne slike. Ob tej priliki lahko obnoviš tudi naročnino. Tudi svoje prijatelje opozori na to poučno predavanje. Zgradba vseučilišhe knjižnice zagotovljena Ljubljana. ">. marca, llniv. prof. dr. Miroslav Kasal in tehnični višji svetnik inž. Josip Olalial od tehničnega oddelka banske uprave se mudita v Belgradu, da izposlujeta končno odobritev načrtov za gradivi vseučiliške knjižnice. Izvedene so vse formalnosti, ki jili predpisuje gradbeni zakon. Kakor nam poročajo iz Belgrada, je gradbeni minister odobril načrte mojstra Plečnika 7. iz-prememhaini, kakor so jih že v splošnem omenili v pogledu požarnega zidn napram mejašem. Prvotno so bili stroški zu gradbo proračunani na 10 milijonov dinarjev. Ker vlada med stavbeniki in stavbnimi podjetniki za to gradnjo veliko zanimanje, je pričakovati, da bo licitacija dosegla veliko znižanje stroškov. Posojilna pogodba med ministrstvom prosvete in Drž. hi-potekamo banko bo te dni podpisana. I^ahku računamo, dn bodo gradbena dela že do konca marca oddana in da bodo pričeli s prvimi deli že meseca aprila, če bo za to povoljno vreme. f Štrajzlova mama Ljubljana, 5. marca. Po Ljubljani in okolici je danes dopoldne žalostno odjeknila vest, da je ponoči umrla Štrajz-lova mama. gostilnl-čarka v znani gostilni pri »štrajz.lu« n« Poljanski cesti, go.sp« Josipina Kozakova, še snoči je po svoji navadi nadzorovala gostilniški obrat, tako gostinske prostore, kakor kuhinjo ter je šele proti polnoči sedla zelo utrujena na stol v kuhinji, nihče, ne njen sin Vlado, ne gostje in nc služinčad niso čuli od nje nobene tožbe o kaki slabosti. Po policijski uri je legla k počitku. tedaj pa ji je postalo slabo, nakar jo je zadela možganska kap. Umrla je brez bolečin. Danes ves dan pa prihajajo številni spo-štovalci pokojnice ter ji izkazujejo zadnje časti in molijo ob njenem mrtvaškem odru. Pokojnica je dočakala 68 let. Doma je bila iz Višnje gore. odkoder se je primožila v Ljubljano, kot vdova pa se jc omožila z gostilničarjem in mesarjem Josijiom Kozakom. Ko je ta tipični in ugledni ljubljanski gostilničar, eden iz one vrste, ki sedaj že izginja, pred osmimi leti umrl, je gospa Josipina sama energično vodila štrajzlovo gostilno, ki jo je dvignila do ugledne višine. V njenem lokalu so se zbirali sami dostojni in odlični gostje, kakšnega nereda štrajzlova mama v svoji gostilni ni trpela. Saj je značilno za veliko moralo št raj/.love murne. da v svoji gostilni na pr. ni trpela nobene igre in skoraj dn ne petja, kaj šele nedostojnega obnašanja. Vzpričo Strajzlove mame si irb-ben gost sploh ni upal misliti nn kakšno nedo stojnost. Kljub temu pn je gostilna cvetela, saj je Štrajzlova mama skrbela za dobro klet in dobro kuhinjo. Z možem sta vzgojila tri sinove. Najstarejši je pisatelj prof. Juš Kozak, drugi je publicist prof. dr Fcrdo Kozak, najmlajši Vjado, pa je zadnja leta z vnemo pomagal materi pri vodstvu gostilne ter jo bo vodil tudi v bodoče. Pogreb pokojnice bo v petek ob pol 5. popoldne. Žalujočim izrekamo iskreno sožalje! Blagi pokojnici naj sveti večna luč! Gledališče in koncerti Koncert slovenske pesmi Šid—Sr. Rača. V podrinjski Mitrovici je pod vodo več hiš. Ogrožene so obsavske vasi Hrtkovci, Ku-pinovo in Trogar, medtem ko je vas Vitojevci že pod vodo. Sedaj Sava ne narašča več, pa tudi ne upada. Nevarnost je pa še vedno velika, ker je voda nenavadno visoka in silno pritiska na nasipe. Ta povodenj je povzročila milijonsko škodo pri nasipih, samo mitroviški nasip trpi škode nad milijon dinarjev. Zemun, 4. marca. Vodomer na Savi je snoči dosegel najvišjo točko. Vsi nasipi so ogroženi in le težko kljubujejo ogromnim množinam vode. Podnevi in ponoči stra-žijo savske in donavske nasipe. Preteklo noč je prišla vest, da nekateri nasipi, posebno savski v Sremu, ne bodo več dolgo vzdržali. Zato je hidro-tehnični oddelek ministrstva za zgradbe izdal strogo naročilo, da morajo vse ladje, posebno na Savi, pluti po sredi toka in z zmanjšano hitrostjo, Donava v Avstriji, Češkoslovaški in Madžarski unada, pri nas in v Romuniji pa še vedno narašča. Vodomer na Donavi pri Zemunu je danes opoldne kazal 492 cm, pri Kovinu pa 530 cm nad normalo. Sava do Šamca upada, dalje do Zemuna pa narašča. Njen vodomer ie danes opoldne kazal pri Jase-novcu 784, pri Brodu 748. pri Šamcu 683, pri Mitrovici 731 cm. Kolpa, Vrbas, Drina, Una in Bosna polagoma upadajo. Železniška proga Šid—Sr. Rača je na več mestih pod vodo. Poplavljenih je veliko cest na obeh bregovih Save. Preteklo noč je Sava začela prodirati nasip pri Bjelini. Tam so izpraznili več vasi. Tudi nasip pri Šamcu je začel popuščati. Z ladiami vozijo pesek v vrečah za ojačenje nasinov. Kolikor se jc moglo ugotoviti, je Sava poplavila doslej 31 vasi. Človeških žrtev ni bilo. materialna škoda bo znašala več milijonov dinarjev. Pevsko društvo »Ljubljanski zvon« obhaja 30-Ictnico svojega obstoja. Za to slavljc je priredilo koncert in smer tega koncerta jc bila simbolno privlačna. Spored je obstojal iz umetno obdelane slovenske narodne pesmi. Ista smer nam je sicer že znana. Vanjo je z zanosom pokazal pot Akademski pevski zbor s svojim voditeljem in pevo-vodjo Francetom Maroltom. Ta vzpon je bil toliko močan, da je sprožil posnemanje. In to posnemanje je v danem okviru toliko resno, da zasluzi priznanje. Pesmi (zložene za mešam a cappella zbor) so nam bile v večjem že znane, le deloma nove. Vse pa so bile zbrane v spored s kritičnim okusom ter po sporedu urejene v šest delov: štajerska, primorska belokranjska, koroška, gorenjska in dolenjska pesem. - Štajersko smer nam ie pokazala pesem »Po vodi plava«, ki jo je obdela! F.mil Adamič v preprostem narodnem tonu, kateremu se tudi vporabljena ostinatna kvintna podlaga prav dobro prilega; pesem »Mlin ljubezni« iskreno preprosta tvorba Marija Kogoja; pesmi »Ptička« in »Kosova svatba«, v katerih ie Oskar Dev kliub enostavni harmonizaciji zadel otožno razmišlia-joči in šegavo navihani ljudski ton; in še pesem »Lepa Vida«, kjer je Matija Tome iz izrazitega epskega motiva zgradil svojevrstno, prepričevalno glasbeno stavbo z vporabo polifonije in z novejšimi harmonskimi sredstvi. - Primorsko smer sta zastopali dve pesmi Emila Adamiča »Kaj pa delajo tičke« in Zcnka mi v gosti gre«, obe ustvarjeni z močno muzikalno potezo, - prva v elegic-ne min druga v scherzoznem tonu. — Belokrann-sko smer je zastopal Matija Tome z dvemi deli. V »Belokrajinskem kolu« ie zajel ljudski plesni značaj z vso svojo toplo poezijo in zgrajen v ritmično napet enoten lik; v »Napotnici« pa živi odsev umirjenega vinskega razpoloženja. -- Koroško narodno pesem smo doživeli ob dveh obdelanih motivih, ki vsebujeta iskreno doživetje preprostega človeka bodisi ob smrti, bodisi ob prazničnem koledovanju. France Marolt iu je obdelal z močnim podoživetjem in ju zgradil v prepričevalni tvorbi, ki ostajata zvesti prvinskemu izvoru. V isto smer pa sega tudi pesem »Marija in mlinar«, pripovedna pobožna pesem, ki jt ie dal Matija Tome izredno prepričevalno podobo z mnogo izraznega bogastva. — Gorenjski svet je zaživel iz znane preproste Devove »Mrliške« (Gozdič je že zelen), iz prikupno erotične Tom-čeve »Slance« in iz Maroltove prisrčno naivne »Kukavcc«. — In končno je značaj dolenjskega človeka zaživel v šaljivki »Kranjčičev lurij«, kier je Emil Adamič razvil svojo veliko tvorno moč v smer samonikle muzikalnc komike, v Devovi »Zdravici«, ki ima priokus dolenjskega cvičku m v »Kan'galilejski ohceti«, kjer je motiv svečanega poročnega napoja obdelal France Marolt v svojevrstni tipični obliki predpcvca in zbora v prepričevalno muzikalno zgradbo, močno naslonjeno n»> prvobitne ljudske poteze. To bogati spored, ki je po svoji stilni urejj»-nosti in smiselnosti vsega priznanja vreden, fe zapel mešani zbor pevcev, kakih 70 po števrVn. Kaže, da je zbor zelo razčiščen in dopolnjen z mnogo mladimi grli, ki so mu prinesli zvočno svežino. Bolj, kot še nekoliko prazni in ne prav eliti ženski glasovi, prija moški zbor, ki ga odlikujejo zlasti polni pedalni basi. Pri tem pa se zbor približuje medsebojni ubranosti, v kateri živi kar lepa zvočna gmota Svoječasnega pevovodjo Zorka Prelovca, ki je dolgo vodil zbor po umetniški poti, je sedaj nasledil mladi pevovodja Dore Matul. Njegova zdrava ambicija in volja do resnega umetniškega dela je rodila vidne uspehe. Po eni strani je iz tega njegovega jjodjetnega dela zraslo marsikaj novih tovarstnih zborskih umetnin, kar mu prinaša zasluženje z ozirom na rast naše pristne zborske umetnosti. Po drugi strani pa je v izvajalskem pogledu zastavil z zborom korake v resno umetniško pot. Dirigent ie seznanil sebe in zbor z estetsko zakonitostjo. Zato je iz podajanja odsevala disciplina in skupna organiziranost, ki je rodila (v zastavljanju, dihanju, v dovolj jasnem fraziranju in podobno) umetninam ugodno podobo. V kolikor se pa čez to ugodno osnovo izvedba še ni mogla dvigniti, v toliko jo nadomešča vera, da sc bo na tej resni poti to šc lahko zgodilo. Sem spada v prvi vrsti zaželjeno stopnjevanje izrazne moči o ozirom na pristno vsebino glasbenih umetnin. Tako prelivanje različnih vsebinskih razpolcžcnj v isti umetnini, (Mlin ljubezni. Ptička, Koleda, Mrliška), močnejši izrazni povdar-ki doživetja (Lepa Vida, Slanco), večja dramat-skn napetost (Marija in mlinar) in šc mestoma večja zvočna čistost ter popolnejše odtehtavanje Sicer je bil pa splošen vtis tak, da so živahne pesmi (Kosova svatba, Zenka mi v goste gre. Belokrajinsko kolo, Napojnica, Kranjčičev 1 tj rti nosile v sebi dovoli življenja, dočim razmišljujočc pesmi niso segle do polne vsebine. V splošnem pa je bil koncert uspešna prireditev umetniške vrste. Zelo ugodno ie vplival tudi resen, znanstveno fundiran koncertni uvodnik, ki ga je sestavil naš glasbeni folklorisl France Marolt Koncert, ki se je vršil v Filharmonični dvorani je bil dobro obiskan. — V. U. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze-. mite zjntraj na prazen želodec kozarce na- I ravne »Franz-Josef grrenolcc«. Drobne novice Kol edar Petek, 6. marca: Kvaterni petek: Pcrpetua iu lelicita, mueeuici; Fridelin, opat. Novi grobovi t V Ljubljani je umrla gospa Nevenka Veli- mirovič roj. Zagradnik, soproga artiljerijskcga narednika Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti I.epodvorska ulica (Ljubljana VII) na pokopališče k Sv. Križu. — V zavetišču sv Jožefa, Vidovdanska cesta, je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija Gosak. Pokopali jo bodo danes ob 4 popoldne. Naj jima sveti večna lu! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Diplomirani so bili na pravni fakulteti v Ljubljani gg.: Škerlak Vladimir iz Budimpešte, Po-lenšek Ivo iz Novega mesta, Jereb Stane iz Ljubljane in Jerman Miha iz Krke pri Novem mestu. Čestitamo! = V nižji tečaj pehotne častniške šole so odrejeni pehotni kapetani II. razr Ivan Raba-dan, Stanko Rupnik in Marijan Koštre; pehotni poročniki Rudolf Perhinok. Franjo Lipovšek in Franjo Rupnik in iz mornarice poročnik korve-te Rudolf Ribar. Pri ljudeh višje starosti, ki trpe na nerednem čiščenju, nudi pogosto naravna FrartzOosefova grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce, zaželjeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josei-ovo vodo. Ogi. rog. S. br. 30474/35. — Diplomirani filozofi, ki bi sprejeli honorarno namestitev (14 Din od ure) na meščanskih šolah, naj za tako službo zaprosijo (5 Din kolek) in prilože po dva prepisa, diplome, državljanske izkaznice in dokazila o zadostitvi vojaški obveznosti (po en prepis kolkovan z Din 2) s temi originalnimi listinami vred kraljevski banski upravi. V prošnji lahko tudi navedejo zavod, kjer bi prevzeli pouk. Originalne listine se vrnejo po ovc-rovljenju prepisov. — Ves pomladanski je bil četrti Kazimirov dan marca. S svatovskim petjem rumenoklunih kosov se je družilo čvrčanje sinic in »grižu« ščin-kavcev Po prisojah, kjer je pogrnjeno s preprogo p^dleskov ie šumel cel roj živahnih čebelic Tudi čmrlji so poskušali svoj polet, vmes se je pa že motovilil citronček. V tem tempu seveda ne bo šlo stalno naprej, drugače bi mogla nastati katastrofa, ko bo sušeč zavil še svoj rep. — Obrtniškega shoda ne bo. Policija nas obvešča: Zveza obrtnih društev za Dravsko banovino v Ljubljani je pozivala z letaki in lepaki svoje člane na neko zborovanje, ki bi se imelo vršiti v Ljubljani dne 8. marca t. 1. dopoldne. To zborovanje se ne more vršiti, vsled česar opozarjamo na to dej«tvo, da si nc bi ljudje po nepotrebnem nakopali izdatkov in zamude časa. — Obveščamo vse telefonske naročnike, da je iziel nov uradni telefonski imenik zn področje ljubljanskega ravnateljstva /a leto 1916. Dobi se. na glavni pošti. Stane tO t'in — V Rim in Neapetj z avtom: 12 dnevno potovanje po Italiji od 7. do 18. aprila. Ogled vseh večjih in znamenitih krajev. Najlepši letni čas — na jpri jetnejši izlet! Pojasnila pošiljamo brezplačno. Veljavno pa se je treba priglasiti vsaj do 16. marca — »Po božjem svetu«. Ljubljana. šentpetrska vojašnica. * — Pasijonska drama: V času obiskanja — osem postaj o Jezusovem poslanstvu — katero jc spisal na podlagi evangelija Edvard Gregorin, član narodnega gledališča v Ljubljani. Cena nevezaui Din 26, vezani knjigi pa Din 38, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Ni primernejše igre za resni postni in velikonočni čas, kakor je ta pasijonska drama, ki preseneča po nenavadno globokem pojmovanju Kristusovega poslanstva na zemlji, po veščem izboru in sestavi Kristusovih izrekov in prerokovanj iz stare zaveze ter končno oblikovanje v dramatični predelavi. Že lansko leto je bila uprizorjena z velikim moralnim in gmotnim uspehom na mnogih naših odrih — da o veličastni uprizoritvi v ljubljanskem dramskem gledališču ne govorimo. Pri vsem tem pa je igra tudi na manjših odrih izvedljiva, saj zahteva samo 22 moških in 33 ženske vloge. Ker je časa za uprizoritev te prekrasne in pretresljive pasijonske igre še d-volj — opozarjamo naše podeželske in industrijske odre, da razmišljajo o uprizoritvi. Vse režiserje fn igralce kakor tudi ljubitelje lepe pasijonske igre posebej opozarjamo, da bo Narodno gledališče v Ljubljani tudi letos uprizorilo to pasijonsko dramo «V času obiskanja« za časa Velikega tedna. Režijo bo vodil avtor sam, ki prevzame tudi glavno vlogo. Priporočamo. — Drzen vlom. V noči od 3. na 4 marec je bilo vlomljeno v trafiko ge. Gajšek Ane v Rogaški Slatini. Vlomilec je s silo dvignil iz tečajev levo polovico vrat približno pol metra visoko, tako da se je mogel splaziti v trafiko. Tu je razmetal in pobral vse, kar je bilo kaj vredno tako n. pr. tobak, cigarete, znamke, koleke, galanterijsko blago itd. Prvi je opazil tatvino nočni zdraviliški čuvaj, ki je takoj obvestil orožništvo. Poslali so tudi po policijskega izvedenca in policijskega psa v Ljubljano Vlom do sedaj še ni pojasnjen. Verjetno pa je, da je vlomilec poznal razmere, sicer si ne bi upal tako brezskrbno vlomiti. Nesrečna lastnica trafike ie tembolj pomilovanja vredna, ker so ji še do danes neznani roparji oropali in ubili pred par leti moža. Upajmo, da bo ta vlom čim prej pojasnjen, ljudje se pa svarijo pred nakupom. Krvava kamniška svatba ponovno pred sodiščem. Kot morska kača se vleče krvava kamniška svatba, ko je 16. avgusta leta 1911 postal žrtev pretepa med svati mesarski pomočnik Peter Pcternel. Udarjen ie bil z vso silo na glavo ter je pozneje zaradi vnetja možganov umrl 2". avgusta 1911 v ljubljanski splošni bolnišnici. Vršilo se jc že osem razprav. Sodili so 4 soduiki-poedinci. izdane so bile 4 sodbe. Sprva je bilo na zatožni klopi 6 obtožencev, obtoženih zaradi tepežo. Zdravniki so podali razna mnenja. Prvotni zdravniški izvid je po-* udarjal, da je bil pokojni Peter Pcternel udarjen z robom klopi. Zadnji izvid primarija dr. Lavriča pa je bil v tej smeri da ni izkl jučeno, da je bil Pcternel mogoče zadet od stola, klopi ali od kamna. Pred sodnikom poedincom s. o. s. g. Rnjkoni Lederhasom se je vršila ponovna obravnava. Zaradi tepeža sta bila sedaj obtožena mesarski pomočnik. 27 letni Matevž Po-gočar, ki je bil sprva oproščen, in trsrrvee Janez Uibič iz Gor. Strani Dri Kamniku, star 70 let. Razprava je trajala od 8.V) do 11.10. Bila je prav živali nu. Rezultat današnje ru/.piave je bil: Matevž Pognčar obsojen zaradi mulomurne poškodbe na ti mesecev /upora. Star1 1'innč. Janez Uršič pu oproščen. — Konuinjo ua Sveto goro pri Gorici in izlet v Trst bo 18. in 19. marca in pozneje VBakib 14 dni. Obmejne listine preskrbimo vsakomur. Pišite pravočasno po obširna navodila in iiojasuila, da se boste potem lahko pravočasno veljavno priglasili, kor moramo romarski spisek zaključiti vselej 8 dni pred odhodom. — Naš naslov; »Po božjem svelut, Ljubljana, fienipeterska vojašnica. — Podporno društvo državnih in banovinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 22 marca 1936 ob 9. uri zjutraj v beli dvorani hotela Union v Ljubljani, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora 2. Poročilo odbora. .1. Poročilo pregledovalcev računov 4 Dopolnilne volitve. 5. Predlogi odbora. 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnosti. — Ob nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje ravno lam ž istim dnevnim redom nov občni zbor, ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov — Obsojen jnnak noža. Pred malini ka ženskim senatom v Ljubljani je bil obsojen nn 5 mesecev strogega zapora 12 letni čevljarski pomočnik Leopold Žukelj, ki je _!6. oktobra lani v Brekovcih pri Žireh z nožem napadel Janeza Turka. Najprej mu je odreza' 'evi mezinec do sredine. Ko jo Turk korakal okrvavl jen naprej, jc Žukelj skočil še za njim 'n ga dvakrat sunil z nožem v hrbet. Te poškodbe so bile lažjega značaja. Obtoženec je v glavnem priznal krivdo. — Zanimiva vinska razprava. Prrtl malim senatom v Ljubljani se bo 20. t. m. vršila zanimiva kazenska prizivna razprava proti nekemu vinskemu trgovcu ki je bil pred okrajnim sodiščem v Ljubljani po čl 6 vinskega zakona obsojen na 200 din denarne kazni češ da je točil ciknjeno rdeče dalmatinsko vino. K razpravi je vabljenih šest prič. — Opozarjamo na današnji oglas Praškega velesejma v »Slovencu«. — Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu žitno kavo Teli je več vrst. Če hočete nekaj res okusnega in zdravega, zahtevajte Žiko. Liubliana 0 Drevi ob 20. je v Trgovskem domu Ma-sarykov večer v proslavo njegovega rojstnega dne. Pri koncertnem delu sodelujejo priznana operna in koncertna pevka ga Pavla Lovšetova, dalje g. Jože Gostič operni pevec, ljubljanski godalni kvartet (gg. Pfeifer. Stanič, šušteršič. Miiller), Akademski oktet in pa konservatorist Cveto švigelj. — Proslava se vrši pod pokroviteljstvom g. liana dr. M. Natlačena g. diviz. gen. P. Nedeljkoviča, g. inž. St. Minovskega, konzula ČSR, g, župana dr. J. Adlešiča in g. rektorja dr. M. Sanica. — P. n občinstvo se opozarja na ta večer naših mladih jugoslov. - češkoslovaških sodelavcev. — Pričetek točno ob 20 uri. 0 Umetnostni spomeniki Slovenije je naslov predavanju, ki ga bo imel na XX. prosvetnem večeru g. msgr Viktor Steska Že ime predavatelja nam daje garancijo, da bodo obiskovalci deležni zanimive in aktualne tvarine o naših umetnostnih spomenikih Naša dežela hrani zelo zanimive spomenike tako arhitektonske, kakor tudi slikarske. Vsak dan hodimo mimo njih pa jih ne opazimo. Zato vabimo cen), občinstvo. da se tega predavanja v čim večjem številu udeleži Predprodaja vstopnic- Prosvetna zveza. Miklošičeva cesta 7. 0 Misijonar Friderik Baraga ima velike zasluge za pokristjan jen je Indijancev v Severni Ameriki. Življenje njegovo žrtve in trud ga naravnost postavljajo na naše oltarje. V Ameriki. kakor tudi v stari domovini *e je zapo-čela živa akcija, da ga proglasij« za svetnika. Amerikanski Slovenci so mu postavili krasen spomenik v kulturnem vrtu v Chicagi. Slovenija mu pripravlja še lepši spomenik z novim Baragovim semeniščem. Očetovska sKrb za bodoči duhovskj naraščaj' ni bila zadnji povod misijonskemu potu našega škofa dr Gregorija Rozmana. V nedeljskem predavanju med ame-rikanskimi Slovenci bomo slišali in videli marsikaj zanimivega o našem misijonarju, kakor tudi o slavnostih. ki so bile prirejene ob priliki odkritja Baragovega spomenika. Na zanimivo predavanje opozarjamo vse ljubijan-ke kroge. Predavanje bo ob 11 uri dopoldne, dne 8. marca v veliki dvorani hotela Uniona. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 0 Predavanje A. Z. Drevi ob 8 bo v beli dvorani Uniona predaval g. profesor France Vodnik o temi: Problem katoliške umetnosti. Po predavanju je debata. Vsi gg. starešine in člani vljudno vabljeni 0 škofijsko društvo za varstvo sirot v Ljubljani ima danes občni zbor ob 5 popoldne v pisarni Karitativne zveze v Ljubljani. (Poljanska cesta 28, Marijanišče). Člani iskreno vabljeni! 0 Mogočno ljudsko petje je pretresalo dvorano Delavske zbornice preteklo nedeljo zvečer, ko so igralci-akademiki, člani ljubljanskega Ljudskega odra. uprizorili stari škofjeloški pasijon Ta častitljivi pasijon, bolj pobožnost kakor igra, se ponovi v nedeljo, dne 8. marca ob 16, na kar širše občinstvo opozarjamo. Cene prostorom in izredno nizke. © Za svojo 50 letnico sem prejel toliko ča-stitk. da mi zaradi preobilega dela ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti, zato nai blagovolijo vsi gratulanti sprejeti tem potom mojo naj-prisrčnejšo zahvalo! fosip Osana. profesor na klasični cnnnaziii v Ljubljani. 0 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, rla se udeleži v obilnem številu pogreba dolgoletne članice gostilničarke Josipine Kozak Pogreb bo v petek dne 6. marca ob pol 1. popoldne s Poljanske ceste st. 21. — Uprava. 0 Prosvetno društvo Ljubljana mesto vabi vse člane in članice na prosvetni večer, ki bo drevi ob 8.45 v veliki dvorani hotela Metropol. Vhod v dvorano je iz Ma-arvkovc ceste. člani in članice pridite polnoštevilno' 0 Korošci! Korošice! Prijatelji Koroške! Jutri v soboto je v dvorani pri »Šestici« v Ljubljani 111. koroški družabni večer Na sporedu ie: Nevezan pogovor o srednjeevropskih vprašanjih. ki ga bo vodil koroški rojak urednik g. dr. Lojze Kuhar Začetek ob pol 21. uri. — Klub koroških Slovencev. 0 Kino Kodeljevo. Danes dvojni spored: Ciganove gosli — Križem i mačem Jose Mojiea. 0 Nad 1000 bolnikov. Ljubljanska bolniš-nien je včeraj prekoračila število >000 bolnikov. Toliko jili je bilo namreč sprejetih od začetka leta. Naša bolniška mizerija torej ne po-imi. a. temveč sc od dne do dne več& Družbeni večer javnih notarjev bo v soboto. dne 7. t. m zvečer v ogelni sobi restavracijo «Zvezda~. 0 Javna dražba /aiubl jenih predmetov bo tint: 7. marca 1916 ud 9. ure dopoldne dalje v Ljubljani. Jegličeva ul. 10. baraka. Na dražbi se ImkIo prodajali luo.ški klobuki, šivalni stroj, razne sobne rastline, majhna stoječa ura. tehtnica, šasiju za tovorni avto itd. 0 Kako kuhamo na električnem štedilniku, bodo gospodinje videle danes ob 4. uri na Bregu 8. Vstop prost. © Ponesrečenci. V vasi l.ibelga v občini Šmartno pri Liliji je parllu včeraj zjutraj pred domačo hišo 86 letna prevžitkarica Marjeta Baj-čeva ter si zlomila levo roko. — Na Starem trgu v Ljubljani se je pri sekanju drv vsekala v levo roko 24 letna služkinja Vida Kustrinova. — V gozdu se je med delom zlomil levo roko 48-letni kočur Jernej Hribar z Vrha pri Žužemberku. — V Pollakovi tovarni v Ljubljani je padla težka bala usn ja na glavo 29 letnemu delavcu Alojziju Mahniču iz Domžal. 0 Preprečena goljufija. V Ljubljani se je naselil neki Artur Hirt, državljan Poljske ali po domače poljski žid. Dobil je zveza z nekim posestnikom z Unca pri Rakeku ter si pri njem zagotovi obratni kapital 100.000 Din. Za jamstvo mu je Hirt razkazoval neko. tovarno na Gorenjskem, češ, da je njen sodružabnik. Posestnik je k sreči ob pravem času zvedel, da to ni resnično. Policija je osumila Hirta goljufije, ga aretirala ter izročila sodišču. Posestnik pa Hirlu še ni izročil mnogo denarja ter je škoda, ki jo trpi zaradi tega, manjša. Mlnrihnr □ Kje bo sedež okrajnega glavarstva. Okrajno glavarstvo Dravograd ima začasno sedež v Prevaljah. Sedaj so se začeli Dravograj-čani potegovati, da bi se okrajno glavarstvo preselilo k njim, kar pa zopel ni pogodu Prevalj-čauom, ki zahtevajo, da ostane sedež glavarstva tam, kjer je bil doslej. □ Na dnevnem redu prihodne občinske seje v torek 10. t. m. bo poleg sklepanja o proračunu za leto 1916-17 tudi vprašanje zamenjave vojašnic in odkupa vojaškega skladišča za carinarnico. □ V visoki starosti 87 let je umrlo na Fran-kopanske cesti 12 gospa Josipina Travizan, mati kopanski cesti 12 gospa Josipina Travizani. mati Naj počiva v miru! [J Plemenit dar. Rdečemu križu v Mariboru so darovali mariborski lekarnarji 200 din namesto venca na grob pokojnega zdravnika dr. Drascha. □ Film »Golgota« je dosegel pri premieri v kinu Union ogromen uspeh. Veličastni prizori, izdelani z izredno monumentalnostjo, predstavljajo vrhunec francoske režijske umetnosti, ki je danes znana po vsem svetu Harmonično ce ioto z dejanjem filma tvori tudi čudovita sce-nerija. Posamezui prizori filma ostanejo gledalcu v neizbrisnem spominu. Film se bo predvajal še do ponedelja 9 t m □ Jugoslovanska - čehoslovaška liga ima drevi ob 8. v lovski sobi hotela Orel svoj redni občni zbor. ki je združen z Masarvkovo proslavo. Vabljeni člani in prijatelji! □ Nedelja na nogometnem polju Ob pol 4. popoldne se srečata na igrišču Železničarja ob Tržaški cesti SK Železničar in čakovečki SK. čakovčani so bili že od nekdaj za Mariborčane trd oreh in tudi v nedeljo se pričakuje presenečenje. — ISSK Maribor nastopi v Celju proti tamošnjim Atletikom □ Grafologija in spoznavanje človeka. O tem bo predaval v Ljudski univerzi prihodnji ponedeljek psiholog svetovnega slovesa liniver. prof. dr. Ludvig Klafcs iz Ziirieha □ Drevi literarni večer. V dvorani Ljudske univerze nastopijo drevi naši književniki -pisatelji Miran Jare, Tone Seliškar in Franjo Roš ter [lesniki Tauferjeva in Pelinova čitali bodo svoje še neobjavljene proizvode. □ Vznemirjanje ljudi. Nekateri dnevniki so prinesli obširna poročila o strašnem zločinu, ki se je dogodil nad Prevaljami. Opisano je bilo v vseli podrobnostih, kako je neki posestnik Peter Misirlič zaklal .svojo ženo in njenega prijatelja ter potem končal še sebe. Orožniško poveljstvo v Prevaljah je vesti o tem zločinu odločno demantiralo Izkazalo sc je, da se je zločin pripetil — v razgreti domišljiji poročevalcev. □ Kolporterje za prodajo časopisov sprejmemo.Zuslužck je dober in trajen. Priglasc sprejema uprava »Slovenca«. Koroška cesta I. □ Državno prvenstvo v rokoborbi se bo vršilo v Mariboru v priredbi SSK Maratona v nedeljo 15. t. m Zanimanje za to prireditev je že sedaj veliko ter so poslali svoje prijave že številni klubi, ki gojijo rokoborbo. Letošnje državno prvenstvo bo vuž.no zaradi tega, ker se bo na njem izbrala naša olimpijska reprezentanca. ki bo pred olimpijado še nastopila v Grčiji, na Poljskem in v Pragi. □ Izvoz štajerske perutnine zopet omogočen. Mariborsko okrožje Kmetijskih podružnic nam sporoča, da je Nemčija odobrila za mesec marec zopet znesek 400.000 mark za uvoz zaklane perutnine iz Štajerskega. Cene pc-utnine so se zaradi tega zopet dvignile ter so začele izvozne tvrdke nakupovati blago v večjih količinah. □ Požarna nevarnost v železniških delavnicah, o kateri smo poročali predvčerajšnjim, ni bila po pojasnilu očividcev tako huda, kakor je bilo to razvideti iz našega fioročila. □ Celo soseščino stn pretepla. Dva huda junaka sta se zagovarjala včeraj pred malim senatom. Bila sta to 62 letni posestnik t ranr Ma-horič iz Plaearjev in n jegov vinu ar 27 letni Jožef Cafuta iz Drete. Oba sta obtožena, da sta pretepala in poškodovala mnoco oseb. ki so prišle na žganjeknho k Mahoriču med temi pa sta zadala Francu Rojsu življenjsko nevarne poškodbe, zaradi katerih je dolgo bolehal Obsojena sta bila Franc Mahorič na 2 leti robije in 2 leti izgube častnih pravic, jožet Cafuta pa na dva meseca strogega zapora. Poškodovani Rojs. ki je zahteval 4^2.000 din odškodnine, je bil zavrnjen na civilno pravno pot □ Ogenj uničuje. V Dobrovcib je /gorela majerijn posestnika Avguština Pefeta. V poslopju je stanoval major Kobale z zrno in 4 otroki, ki so se jedva rešili iz goreče hišp. — V Zgornji Polskavi je zgorela koča posestnika Franca Rudolfa. — V l.eskoven pa je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestmee Sagadin. □ Ciganska. Naše oblasti so dobile nalog, do zasledujejo ciganko Danico Nikolič. ki je rodilu pred nedavnim v škofji Loki otroka, ki je bil krščen na ime Marija. Izkazalo se je potem, da je ista ciganka dala otroka krstiti še v sosednji župniji. Pri obeh krstih je imela druge botre. Verjetno je. da je mala cigančica j dobila sv. krst še kje drugje ker cigani take j stvari radi delajo. Zadnjič so omenjeno clgan-j sko familijo videli pri šoštanju, pu jc izginila, I orodno su prišli orožniki. Župnik Joiel O čepek - 60 letnik Sicer dobro vemo, da bo gospod Ocepek zamahnil z roko. ko bo to čital, mi pa le pravimo, da čast komur čast in ne bilo bi prav, čc bi se ga danes ne spomnili. Trindvajset let gospoJ Ocepek župnikuje na eni najmanjših fara ljubljanske škofije. Njegove Ovsiše so svetu skoraj nepoznan kraj, vendar on dela, ljubi svoj kraj in svoje ljudi. Dolenjec je, a je z leti postal popoln Gorenjec, vse tiste lastnosti ima, ki krase vrlega sina izpod gorenjskih vrhov. Žilavost, vztrajnost, nepopustljivost, resnicoljubnost, trd značaj, a mehko in do vsakogur dobro srce. Kako pa bi ovsiški župnik mogel živeti brez teh lastnosti? Ovsiški farani niso hudomušni ljudje in svojega župnika tudi razumejo. Gospod Ocepek nikoli ni bil človek, ki bi slepomišil. Resnica mu je nad vse. Mnogokrat je rekel, da mnogo rajši vidi, če mu človek grenko resnico v obraz pove, kakor pa da bi hlinil okoli njega. Sam se pa seveda tudi kot neizprosen borec za resnico drži tega načela. Vztrajnost in podjetnost ga podpirata pri njegovem težkem delu. Mnogočesa se loti in ni je stvari, ki bi je ne bil izpeljal. Če pomislimo samo, koliko sprememb je doživela majhna cerkvica svetega Miklavža — srce ovsiške fare. Zvonovi so zapeli, bronasti zvonovi, orgle so bile popravljene, ura, elektrika, prtovi, okna, vsa zunaj in znotraj prebeljena in še mnogo drugih stvari. Zdaj gospod Ocepek pripravlja največje: nove klopi v cerkvi; vse do dneva ima izračunano, kdaj in kako jih bo naredil. Tako gospod ljubi božjo hišo in farani so ponosni nanjo. In čigava zasluga je, da imamo na Ovsišah novo, mogočno »Narodno šolo«, kakršne daleč naokoli nimajo? Preveč bi bilo, če bi še naprej naštevali in ludi gospod Ocepek bi nas prišel okregat. Dobro vemo, da gospod Ocepek še ne bo kmalu omahnil, saj je za svoja leta še izredno krepak in čil, delal bo naprej Bogu v čast in narodu v korist. Vaa njegova fara tam pod Jamnikom in Malim vrhom se danes veseli tega jubileja, čestitajo mu pa tudi njegovi številni prijatelji širom naše domovina. »Bil je med nami mož kot zrno klen in zdrav; ta, kakor knjige mi, ljudi je brati znal«, pravi nekje Župančič o vrlem možu iti v polni meri velja to tudi za gospoda Ocepka. — Bog ga živi in podpiraj še mnogo leti Celie 0 Nov izhod na celjskem kolodvoru. Na celjskem kolodvoru delajo za potnike, ki prihajajo z različnimi vlaki nov izhod in sicer poleg postajnega poslopja na južni starni. S tem oo zelo razbremenjen sedanji izhod in vhod iz postajnega poslopja 0 Smrtna nesreča. Dne 16. februarja je posestnikov sin Jože Lampret iz Loške vasi pri Ponikvi napadel 10 letnega pos sina Jakoba Slatinška s Slatine pri Ponikvi in mu i udarcem z motiko razbil lobanjo, tako da so izstopili možgani. O nesreči smo takrat poročali v ^Slovencu«. Slatinšek je v sredo umrl. 0 Otrok se je vžgal z bencinom. Dornik Anica, I leto stara hči rudarja iz Bukovce pri Laškem, ie postala v torek žrtev neprevidnega igranja. Dobila je bencin, kateri se je vžgal, na otroku se je vnela obleka in je Anica dobila opekline po vsem telesu. 0 Strelska družina v Celju javlja svojemu članstvu, da bo sobno streljanje razen ob petkih zvečer tudi ob nedeljah in praznikih od 9. dopoldne dalje v Celjskem domu. -'S'"1 0 Za trgovske kroge važno predavaWj'čn v Celju. Trgovsko društvo v Celju bo prirddflo v torek, dne 10. marca ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani Obrtnega doma v Vodnikovi ulici zanimivo predavanje >o prodajni umetnosti«. Predaval bo g. Stane Megušar iz l.jnbljane. Naznanila Liubliana 1 lil. redni letni obrni zbor SK Sloge bo dme 11. marcu liWli ob pol 7 z.večer v prostorih Nabavi J nljie 7.adruge drž. železnic. — spodnji prontorl — z običajnim dnevnim redom. Vabimo vse člatrakvo na udeležbo. — Odbor. 1 1'rirodoslovno druitvo priredi tvoje 11. predavanje v soboto, dne 7. t. m. SliSali bomo g. profesorja S. Brodarja, ki bo govoril o «Stari kameni dobi v Jugoslaviji« tu pri tem podal »kupon pregled dosedanjega dela ln nazorov nanj. Spoznali bomo Slovenijo kol pravo provinco paleolitskih postaij. Predavanje se vrii v predavalnici Mineraloškega instituta ua uiid-vor/.i in se prične ob 18. Pridite vsi, ki se /.mnimate! l'i<5. Dravi ob 8 po jioatni i«ni,ii«i, bo v dvorani Društvenega doma na Glhleah zanimivo predavanje s »kioptiftniiu »li-kara-l 'Cerkev v rdečem pasu okrog Parim . Predaval be g. dr. Vilko Fajdiga. Vstop prost. — V nedeljo s marcji t. I. sc ponovi veseloigra »Revček Amdrejčok« v režiji g. Ivana ,lezerS,ka. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. Ba.karčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ilamor, MllkiloSi<5ewa c. 30 in mr. Gartus, Moste. 1 Kino Korleljevo igra dajuos ob 8 dvojni spored: Ijjiubezeu ciganova — in s Križem ta meč"m — Jose Mojiea. -- Cene običajne, 1 Vdrnicnje. rezervnih oficirjev — pododbor Ljubljana ima svoj redni /.bor v petek :)0. t. ni. ob 30 v druStveni sobi Kongresni trg l/II. 1 Moški odsek Salezijanskr prosvete »a Knrlr-Ijcvem, ima drevi ob 8 sestaneik, pri katerem predava g odpori urednik Franc Tersofrlav o Japonski notranji in 7,iiiian,ii politiki.. 1 P. n. občinstvo »bveMomo, da m> drevi ne vrši koncert violinista Karla Ruplu in da Je preložen na potek, ai. marca v Filharmoničoiii dvorani 1 It. mladinski koncert, bo v nedeljo dne 8. t. m. ob M dopoldne v FilharmonT&ni dvorani. Koloraturiia sopranlatka gdč Žuoevčeva zapoje arije iz. oper Mi&nori, Vesele žene VVtaidsorake. Sevlluki brivec in Aingeliina. Tenorist Jože (iosMč ps zapoje arije iz. Gorenjskega slavč.ka, Mojslrov pevcev Vorlmlipri-1. ih i7, \Vorfcherjfl lin Turandota. Oba pevci- pa zapojeta iz, opero Karmen in Luoia di Lamuncrmoor. Uvodno besedo k mladinskem n koncertu, ki ima naslov Arija ?:ovori skladatelj Adam 14, pri klavirju je profesor jiipovfioik. Spored, kri Je obenem vstopnica, velja 3 Din. Celie c ^Bratje« na odru Ljudske posojilnice. Gledališka družina KPI1 v Celju bo vpnz.o-ili, v uedeljc ob 4 popoldne v dvorani ljudske posojili.ice Jalemovc dramo v Štirih dejanjih »Bratje . Dejanje se godi v prvi prevratni dobi. ko smo reševali nnio neosvobojono domovino KoroSko. c O sortnimi Ii porjledih na položaj narodnih manjšin ho predaval |>od okriljem podružnice Branibora na ljudski unlver/.i v poundeljok. dni' 9. I m ob 20 g. dr. Vrčon l« Ljubljane. Drugi hrail Snchrrjr -Zn/lnhrora. Dramatični odnok vipri-zori v nedeljo, dne 8. marca *Le>po Vido Začetek oh S popoldan. Kranj. Na ljudski urolverifi bo preda/val danes B. inarca ob 8 7,vočor g. dr. Kuščor: I' ijlobinn morja Predavanje bo v gimnazijski telovadnici. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Potek, B mnren: Zaprto. Sobola, 7 inarea ob 'JI: Veseli kmetič. Zadnji*. Gostovanje Cirila Bratužn, člana belgrajske oi>ere. I Zinižaiio cene. i Nedelj«, 8. marca oh IS: Princesa in pastirček. Otroška | predslnvn, Premijor«. — Ob 20: tlajadera. Gonto- vnnje Cirilo Bratužn. Znižane cone. Gospodarstvo Naše gospodarstvo v januarju iz najnovejšega mesečnega ix>ročila Narodne banke posnemamo o položaju našega gospodarstva tele podatke za januar: Državni dohodki nadalje ugodno pritekajo. Donos je znašal januarja 193(1 766 milj., kar je sicer v primeri z decembrom za 112 milj. din inanj, vendar je danes znatno boljši kot v januarju 1935, in sicer za 59 inilj., in kot v jnnuarju 1934 za 35 milj. din. Vpoštevati je treba, da so se lani v januarju že poznale prve davčne olajšave tedanjega finančnega ministra dr. Stojadinoviča. Med posameznimi vrstami dohodkov omenjamo: donos neposrednih davkov 145 (januarja 1935 128), posrednih davkov 221 (209), monopolov 156 (143) in državnih podjetij 238 (217) milj. din. Promet na naših borzah je sicer nekoliko manjši kot v decembru, vendar je v devizah večji kot januarja lani. Devizni promet je znašal liH) (decembra 1935 217 in januarja 1935 116 milj. din). Efektni promet je znašal 19 (31, 73) milj. din. Tečaji vojne škode so bili v januarju letos nižji kot v decembru lani, vendar še višji kot januarja lani. O gibanju indeksa cen ter zunanji trgovini v januarju smo že objavili podatke. Dodatno objavljamo še nekaj številk o posameznih državah, s katerimi najbolj trgujemo. Letos je bil v januarju prav znaten izvoz v Nemčijo, saj je znašal 107.8 milj. in s tem dosegel rekordno višino ludi v primeri z decembrom lani s 102.4 milj. Na drugi strani se uvoz iz Nemčije drži dokaj stalno, saj je znašal januarja 59.8. decembra lani pa 60.2 milj. Trgovina z Avstrijo nazaduje. Uvoz iz Avstrije je padel od decembra na januar od 39.2 na 37.4, izvoz v Avstrijo pa od 45.6 na 43.0 milj. Izvoz v CSR je padel od decembra na januar od 28.6 na 20.1. iiVoz pa od 66.5 na 52.8 milj. din, tnko, da je naša aktivnost v prometu s ČSR celo narasla. 0 položaju ua denarnem trgu navaja poročilo tele značilne podatke: Vloge pri privilegiranih denarnih zavodih (Poštna hranilnica in Drž. hip. banka) so naraslo v decembru največ radi pripi- . Podpore ruskim beguncem in invalidom - 640 milij. O in Ko smo pregledovali zaključne račune kraljevine Jugoslavije za leto 1933-1934 s poročilom glavne kontrole, smo v izvlečku računa bilance za budžetsko leto 1933-34 našli med aktivi pod postavko razna posojila tudi vsoto 592,552.546 din, ki je bila naznačena kol podpora ruskim beguncem, nadalje vsoto 47,060.706.73 din kot podporo ruskim vojnim invalidom, skupno torej aktivno postavko v znesku nad 639.6 milj. din. Pri pregledu zadnjih računskih zaključkov za zadnja leta smo ugotovili, da je narasla leta 1931-1932 vsota podpor ruskim beguncem za 32,400.000 din, podpor invalidom pa za 8,940.914 din. nadalje 1932-1933 za 25 800.000 din in 5,077.856 din ter 1933-1934 za 19,800.000 din, oz 5,644.174 50 din, skupno je lorej v treh letih znašala vsota podpor 78.000.000 dni, podpor invalidom pa 20,262.944.50 dinarjev. Iz podatkov računskega zaključka se da sklepati, da so bile dajane podpore kot posojila tako beguncem kot invalidom. Poleg tega se nahajajo v T ritenskem zaključku še tale aktiva, ki so tudi v svrpzi s podporami ruskih beguncev: Ruska banka za trgovino in industrijo v Parizu, kjer imamo naloženih 6.13 milj. frankov ali 17,834.000 din. nadalje je vloženih v Ruski banki za trgovino in industrijo v Londonu 4,424.000 franc frankov ali 12,873.000 din in končno znaša dolg ruskega poslaništva v Belgradu 473.750 franc frankov ali 1,378.500 din. V zvezi s temi našimi številkami so zanimivi »udi podatki, ki jih navaja belgrajska »Politika' z dne 5. marca. Pred nekaj leti je znašal kredit za državno komisijo za podporo Rusom 6—8 milijonov. Iz tega so ee vzdržavale ruske šole, potrebni, bolniki. starci iz ruske emigracije v vsej naši državi. V zadnjih letih ee je ta kredit vedno manjšal in je znašal n. pr. v oktobru 1934 še 1,400.000 din, v oktobru lani pa še 750.000 din. Zato se je tudi osebje državne komisije reduciralo, pa tudi podpore. Skupna mesečna podpora za one, ki ne morejo zaslužiti ničesar, sedaj le 50—250, le malo jih je ostalo, ki dobivajo 350 din. Stanje Narodne banke Vpliv vpisa bonov - Zmanjšanje naložb na žiru sanih obresti za 06 milj. din skupno na 2020 milj. V primeri z letom 1985 so hranilne vloge narasle za celih 270 milj. din. Razvoj vlog pri teh dveh zavodih nam kaže tale tabela (v milj. din): Pošt. hran. Drž. hip. banka skupno 1981 334 616 950 1932 443 7'2f> 1168 1933 564 871 r 1435 1934 718 1001 1749 1936 851 1169 2020 Gibanje vseh hranilnih vlog pa izkazuje v državi prirastek v novembru za 23 milj., dočim je znašal v decembru s pripisanimi obrestmi vred 105 milj., kar pomeni, da ao se prav za prav vloge v decembru zmanjšate. Če razčlenimo razvoj hranilnih, dobimo sliko, ki je še običajna: prirastek vlog v privlligiranih zavodih, nazadovanje vlog v ostalih zavodih. ostali zavodi skupno 1982 1933 1934 1935 priv. zav. 1168 1435 1750 2020 9016 8404 8195 8205 10184 9839 9945 10225 in trgovski posli na denarni3 zavode, ki so podložni javnemu pravu, nadalje se poveča poslovanje pol-državnega Istituto mobiliare za srednjeročne kreditne |iosle, državna kontrola se uvede nad poslovanjem zavodov zn dolgoročne kredite in omeji poslovanje lokalnih in regionalnih bank. Mednarodni semenj v Poznanju. Kakor vsako leto, se bo vršil ludi letos mednarodni semenj v Poznanju od 26. aprila do 3. maja 1936. Po svoji važnosti je to šesti semenj v Evropi. Oficijelno se bodo udeležile tega sejma letos sledeče držav«: Francija, Nemčija, Brazilija, Meksiko, Indija, Španija, Palestina, Češkoslovaška, Belgija, Anglija, Avstrija, Madjarska, Argentina, Vatemala, Grčija, Letonija, Romunija in Bolgarija. Letošnje prireditve se oficijelno udeleži s posebno razstavo vzorcev tudi Jugoslavija. Udeležbo pripravlja »Poljsko-jugoslovanski gospodarski komite v Belgradu« (Kraljev trg 5/11.). Ker je zagotovljena državna podpora, ne bo razstava vzorcev združena z velikimi stroški za posamezne razstavljalce. Imenovani odbor poziva zato gospodarske kroge, ki želijo priti v poslovne zveze s Poljsko, naj izkoristijo ugodno priliko in naj se čimprej prijavijo odboru z navedbo, kakšne vzorce želijo razstaviti. Odbor daje tudi vsa potrebna navodila. Spori: Borza Denar Dne Dne 29. februarja 1936 je bilo stanje Narodne banke naslednje (vse v milj. din, v oklepajih primeri z izkazom za 22. februar): Aktiva: zlato v blagajnah 14.11.3 (plus 13.0), zlato v inozemstvu 68.8 (—9.44), valute 0.06 (— 0.06), devize 15.7 (—12.9), skupna podlaga 1495.9 (- 9.4), devize izven podlage 309.4 (—4.8), kovani denar 375.24 (—33.9). posojila: menična 1420.7 (—5.5). lombardna 254.97 (—0.8). skupna posojila 1675.7 (—6.3), razna aktiva 545.5 (—5.66). Pasiva: obtok bankovcev 4929.9 (plus 114.0), drž. terjatve 8464 (plus 77.7), žiro -185.85 (—242.8), razni računi 801.55 (plus 14.74), skupno obveznosti po vidu 1472.04 (—150.4), obveznosti z rokom 101.1 (—25.7), razna pasiva 160.54 (plus 2.14). Obtok bankovcev ter obveznosti po vidu 6401.94 (—36.36), podlaga s primom 1922.24 (—12.1), od tega samo zlato v blagajnah s primom 1813.54 (plus 16.8), skupno kritje 30.02 (30.04)%, od lega samo kritje z zlatom v blagajnah 28.32 (27.90)%. Iz izkaza je razvidno zmanjšanje podlage ter deviz izven podlage. Nasprotno pa je sam zlati zaklad v blagajnah banke narastel, največ radi vrnitve zlata iz inozemstva, deloma pa radi konverzije deviz v zlato. Posojila banke nadalje padajo. Večje so izpremembe nu pasivni strani izkaza banke. Tu je obtok bankovcev znatno narastel. Druge izpremembe pa so v zvezi z izdajo prve transe državnih blagajniških bonov. Teb je bilo v prvih štirih dneh do konca februarja vpisanih 155 milj. din. Zaradi tega so se državne naložbe pri hnnki povečale do konca meseca kljub izdatkom za stalne obveznosti države za 77.7 na 84.64 milj. din. Na drugi strani pa vidimo ponovno zmanjšanje obveznosti z rokom in sicer za 25.7 milj. Obveznosti z rokom so še pred mesecem dni znašale 181.95 milj. din, na koncu lela 1935 pu 193.4 milj din. Sedaj znašajo le še 101.1 milj. in so se lorej v dobi 1 meseca zmanjšale za skoro 84 milj. din. Najbolj važno pa je zmanjšanje žiroračunov za 242.8 na 485.85 milj. din. Veiiko tega zmanjšanja je pripisovati običajnim potrebam gospodarstva za ullimo meseca (tako se je od 22. januarja do 31. januarja zmanjšal saldo nn žiroracunih za 101.8 milj. din, od dne 22.-28. februarja 1935 za 38.4 milj. din). Lahko računamo, da je od zmanjšanja odpadlo okoli 100 milj. na običajne potrebe za ullimo meseca, ostalo zmanjšanje pa je v zvezi z vpisom državnih blagajniških h©nov, katerih je Če vpoštevamo pripisane obresti, ki so zelo skromne pri zasebnih zavodih, saj se jih nahaja velik del pod zaščito in plačujejo komaj približno 2%, so vloge lani pri zasebnih zavodih nazadovale, čeprav ugotavlja ministrstvo trgovine in industrije, da je doslej novih vlog pri zaščitenih zavodih že nad pol milijarde Din. Bilance 20 velikih bank izkazujejo v decembru zmanjšanje vlog za 119 milj. din, kar bo najbrž v zvezi s tehničnimi izpremembaini pri statistiki. Znto so pa narasla posojila teb bank za 9 milj. na 4288 milj. Najbolj pa je narasla pri bankah gotovina za konec leta in znaša tn postavka -103 milj din. kar že dolgo ni bilo zabeleženo in je samo v decembru znašalo povečanje gotovine 112 milj. din, dočim je leta 1934 v decembru bilo povečanje za 75, decembra 1933 pa za 81 milj. din. bilo do konca meseca vpisanih, kot smo že dejali, za 155 milj., od tega torej največ s porabo naložb na žiroracunih pri Narodni banki. Pri hvalevredni publiciteti finančnega ministrstva bi bilo zelo koristno, če bi nam finančno ministrstvo hotelo še |xivedati, koliko milj. odpade od vsega vpisa na banke, koliko ua zavarovalnice, koliko na druga podjetja itd. Gospodarska Ma&a zveza V torek je bilo zaključeno delo gospodarskega sveta držav Male zveze. Iz poročila o delovanju sveta posnemamo tole: Po prvi seji se je svet razdelil v več odsekov. Trgovski odsek je ugotovil, da je narastel promet držav Male zveze med seboj od 1933 na 1935 za 50%. Nato je obravnaval načrt za blagovno izmenjavo med Češkoslovaško na eni sirom ter Jugoslavijo in Romunijo na drugi sirarn. Istočasno 'c bilo sklenjeno, da se bodo čimprej začela pogajanja med lugoslavijo in Romunijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe Delegati bodo v kratkem prišli v Budimpešto in razpravljali o realizaciji načrtov v zvezi z novim režimom zunanje trgovine v Romuniii Na prometnem polju jc omeniti direktno tarifo med vsemi češkoslovaškimi postajami ler jadranskim pristanišči Dela za poenotenje ureditve prometa bodo končana še letos. Znatna izboljšanja so bila izvedena v letalskem prometu n. pr. ic bila podaljšana proga Praga — Sušok do Splita in Dubrovnika Glede plovbe na Donavi bo takoj uveljavljena konvencija o racionalizaciji promela Poštna unije: velja že od začetka leta 1936 za vse tri države Dela za zbližnnje med poštno unijo držav Male /veze in balkonskega sporazuma napredujejo Nrdalie je bil stvorjen odsek za tujski promet in ie bilo sklenjena tujskopromemina pogodba med lugoslavijo in Romunijo Tudi na drugih poljih je bilo ugotovljeno izboljšanje medsebojnih odnošajev. Končno omenja komunike o seji sveta, da so bile na zasedanju zamenjane rahfikaciiske listine za t3 romunsko-češkoslovnških dogovorov, ki stopijo lakoj v veljavo Polen tega ie bilo sklenjena med Češkoslovaško in lugoslavijo pogodba ki ima zn namen odpraviti dvojno odmero dednih pristojbin. Prihodnja seja sveta Male zveze bo 1. oktobra v Bukarešti. Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede in trpe vsled tega r>rav pogosto na trdi stolici. nai oiieio vsak dan čnšo naravne - iasefove grenke vode, ki se mora noprei segreli. Davno preizkušena Franz-Josef-ova voda se odlikuje po svoiem sigurnem učinku in prijetni porab' in se Ogl. reg. 8. br. .10474/» Neizpremenjeni so ostali tečaji Curiha, New-yorka in Pariza, narastel je Amsterdam, dočim so popustili tečaji Berlina, Bruslja, Londona in Prage. V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi neizpremenjen na 9.85—9.45, dočim je na zagrebški borzi popustil na 9.2650-9.3650, na belgrajski pa nn 9.28- 9.88. Grški boni so notirali v Zagrebu 82.50 33.20, v Belgradu 82 denar. Angleški funt je ostal nn naših borzah neizpremenjen na 249.20 - 250.80. Nemški čeki so popustili v Ljubljani na 14— 14.20. v Zagrebu pa na 13.93—14.13. za tnedio marca 18 96—14.15, v Belgradu so notirali 13.9047 14.1047. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 2.97—3.02, dolar pa po 49.25— 49.75. Ljubljana. Tečaji s primom: Amstredain 100 h. gold..... 2965.66—2980.24 Berlin 100 mark...... 1749.20—1763.08 Bruselj 100 lielg......785.26— 740.32 Curih 100 frankov...... 1424.22-1431.29 London 1 funt......214.83— 216.89 Ne\vyork 100 dolarjev .... 4279.69 -4316 — Pariz 100 frankov ...... 287.75— '289.18 Praga 100 kron ..... 180.47- 181.58 Celotni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 1,859.726 din Curih. Belgrad 7. Pariz 20.206. London 15.125, Newyork 303, Bruselj 51.675, Milan 24.25, Madrid 41.875. Amsterdam 208.225, Berlin 123, Dunaj 56.90, Stockholni 77.975. Oslo 75.975. Kopenhagen C7.50, Praga 12.68, Varšava 57.725, Alene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50. Helsingfore 6.66, Buenos-Aires 0.83625 v i-eHnostni papirji Ljubljana. 7% invest. pos. 75 77, agrarji 15 46. vojna škoda proniptna 358- 360, begi. obv. 03 -65, H% Bler. pos 81- 83. 7% Bler. pos. 72—73, 7% pos. DHB. 81—83. Zagreb. Drž. papirji. 7% invetsl. pos. 78- 80 (80). agrarji 44.60—45.50. vojna šltodn proniptna 856.50—857.50 (357. 359). 3„ 4. 858 bi., begi. obv. 64.50—65 (05), dalm. agrarji 60.50—61. 8% Bler. pos. 80- 82, 7% Bler. pol. 72 hI.. — Delnice. Priv. agrarna banka 139—210, Trboveljska 120 -128. Osj. slad. tov. 135 den. Belgrad. Drž. papirji. 7% invest. pos. 80—81. vojna škoda proniptna 357- 357.30 (857.50). begi. obv. 64 64.74 (64.50); 62.50- 63. 8% Bler. pos. 81.75 bi.. 7% Bler. pos. 72.50 hI., 7% stab. pos. 79.50 bi. — Delnice. Narodna banka 6000 -6620, Priv. agrarna banka 238-289 (239). Žitni lit; Novi Sad. Koruza bč, in srem 104-106, ban. 104—105 Vse ostalo ueizpr. Tendenca slaba. Promet srednji. Radio Programi Radio LittbVana> 1'vtek, 6. marcu: 11 Šolska ura: AeiiJoiin.ii; ob lOO-letmici rojstva Josipa Stritarja (izvaja I. 'Inki. Uieši" 5oia v I,jubljani>. - 12 Cltre ir mandoline (plošče). - 12.45 Vromenuk« uapoved. poročil«. 1:1 Napoved časa, objava sporeda, obvestilu. — 13.15 Orkestralni koncert resne glasba (plošče), — M Vremensko poročilo, borzni težnji. — 18 2eii«ka ura: O surovi prehrani tira. Milena Šerko). 18.20 Heproduclram klavirski koncert. — 18.40 Kaj mora vsak vedeti o zemljiški knjigi (V. Bidovec). - III Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objnva »poredn, obvestila. — 19.30 Nae. ura: Zgodovina in sedanj) |v>loiaj naših Izseljencev v Franciji, Belgiji in Lukiseniburgn (pre-davattjo g. urednika dr. Alojzija Kuharja, bivšega izseljenskega komisarja v rari7.ii) - 211 Prenos proslave predsednika Masuryk» (v/. Trgovskega doma), priredi Jugoslov-češka liga. V odmoru: čas, poročilo. Hermes: Primorje Po dolgem presledku se zopet scsianeta navedeni moštvi in to v prvenstveni tekmi. Upamo, da nam bosla pokazali res lep nogomet. Moštvo Primorja gre v borbo kot favorit, toda tudi Si-škarji se ne bodo dali kar tako premagati, saj so v zadnjih dve nedeljah katastrofalno porazili moštvo SK Celje na domačih tleh s 7:0, ter kombinirano Ilirijo s 4:0, lako, dn imajo zn\idljiv količnih golov. Tekmi se vršila na igrišču Hermesa. Ob 14. uri je predtekmn, glavna tekma pu je ob 15.30. Prvenstvo ljubljanske zimsho-športne podzveze Za prvenstvo ljubljanske /imskošportne podzveze, ki bo nepreklicno v dneh '/. in 8. marca v Planici, sc je prijavilo ž<- nad 70 tekmovalcev. Med njimi jr tudi naša olimpijska garda polno-številno zastopana, poleg naše ostale smučarske elite. Zn to prireditev vlada med smučanj, veliko zanimanje, kjer bodo imeli gledalci priliko videti tekmovanje, posebno skoke na novo /.grajeni 60 meterski planiški skakalnici. Tekmovanje je razdeljeno takole: V soboto, dne 7. marca ob 15. uri popoldne je tek za seniorje, za kombinacijo in samostojno na 18 km. V nedeljo, dne 8. marco ob 10 uri dopoldne je tek za podzvezno mladinsko prvenstvo na 4, oziroma 7 km Poleg naših odličnih skakucev bo skakal izven konkurence tudi norveški trener g llnegen ler eventuelno tudi drugi priznani inozemski skn-kači. Ker bo to tekmovanje res zanimivo radi ostre konkurence, ki bo med posameznimi tekmovalci, upamo, da bodo v soboto in nedeljo pohiteli vsi prijatelji zimskega Športa v Planico in dali prireditvi ono svečano obiležje in razpoloženje tekmovalcem, ki je pri prireditvi takega značaja nuino potrebno. Zato v soboto in nedelio vsi v Planico! Drugi program* e i Mizarji ne uporabljajo domačega lesa za pohištvo. Razstave pohištva nn ljubljanskem velesejmu so dovršene in bogate, vendar se vsesplošno opaža, da uporabljajo naši mizarji tuj les. Zakaj ne domačega, ko ga imamo dovolj in prikladnega" So temu morda krivi tudi arhitekti, ki ustvarjajo načrte za pohištvo in predvidevajo tuj les? Naš oreh. javor, češnja, hrast in še mnogo drugega so prav porabili lesovi za pohištvo. Zanimiva bo lelos na ljubljanskem velesejmu razstava raznih mizarjev iz ribniškega okraja. Tamošnji mizarji so prav dobri, razstavili bodo prvovrstno pohištvo iz domačega lesa. Lesni industrijec iz Ribnice se je celo ponudil, da pokloni mizarjem potrebni, takoj uporabni domači les za izdelavo razstavnega pohišiva brezplačno. Ker se tudi štajerski mizarji oglašajo, obeta biti pohištvena razstava prav zanimiva in pestrn V splošnem pa naj velja načelo, da spndn na vetesejem samo soliden mizar, ki je zmožen kvalitetnega deln. Konkurz. Okrožno sodišče v Ljubljani je na predlog prezadolženca razglasilo konkurr nad imovino Svetozarja Koserja ml., trgovca z mešanim blagom v Ljubljani, Mestni trg št. 11 in 12. Konkurzni sodnik s. o, s. Anton Avsec, konkurzni upravitelj dr. Josip Voršič, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov 11. marca ob 8.30. Prijava terjatev do 25. marca in likvidacijski narok 1. aprila ob 9. Pasiva 414.000. aktiva 248.000 Din. Država in banke v Italiji. Na zadnji seji italijanskega ministrskega sveta je bilo sklenjeno uvesti popolno državno kontrolo tn enotno vodstvo nad vsemi bankami Ustanovi se državni inšpektorat za vse hranilnice in kreditne zavode, Bnnrn dTlalia se izpreineni v državno banko 7. odstranitvijo zasebnega kapitala hnnke. ki znaša 3 milijarde lir, »"dnlip #if» pronA«*?jn vsi kratkoročni kreditni Petek. 6 marca: Belgrad: 19.»I Violina — 30.20 Tamlruriee. - 21.10 Prenos iz Zagreba — 92.20 Suikove skladbe. - Zai/reh: 20 Proslava Jubileja St.rabinjc Petroviča. 22.15 Plesna glasba. — Dunaj: 19 50 Koncert vojaških godb in pevskih zborov. — 20 Komorna glasba za ptliala. - 22.10 Zabavni koncert. — 2B.45 Plesna glasba. — Btuiim pcita: 19 30 Prenos te opere. — 38.» Plošče. - Tr*t-Milan: 20 95 Pestra glasba. — 21 Simfonični koncert. - Him-Bari: 17 Prenos koncerta iz Akademije sv. Cecilije (starinski Lnslniniemti). — 20.85 Igra. - 21.16 Orglo ln polje (klasična glaisba). — 22.15 Plesna glasba Prana: 19.20 Peški zbor poje češke naro-lne. - 19 50 Jlndriohove skladbe r-a soli in zbor. — 20.85 Loniovn Igra Voditelja - 21.10 Francoska komorna glasiva. — 22.20 Plošče. — Brno: 20 Zbor morav-skih uči tel lev. — 21.40 Hichterjevc skladbe. — Bratislava: 'JO lj Slovaške narodne pesmi. — 21.10 Orgelnkl koncert — 21.30 Salonski orkester. — 22.45 Plošče. — VarSava: »0 StmfonlSnl koncert (sodeluje irfauint Ser-gcj Prokofjev). — Berlin-KHnifishern- Vratistava: 20.10 Vse sr vrti. - 32.30 Pihala. — Itamhnrn: 20.10 Blehlov* igra Kny Kessal . — 31.10 Vesela glasba - tipsko: 20.10 Htilsenova balnda. — 20.50 Draždanska filharmonija - Kril n :-Stiittijart: 20.10 Veselje v hiši. Frank turi: 20.10 Plesni večer. - Monakom: 20.10 Vojaški vc'"or - Flrrntnunslor: 20 IVAIhertova opera Nižava'. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČ P DRAMA: Začetek ob 20. Pelek. fi. marca: Za.|>rto. Sobota, 7. marca- Petrin v ceste, tted C. Nedelja, 8 marca ob 15: Clnljrmannv. Ir.ven, Cene od 10 Oin nav7.od. - Ob 20: Tale drle. Izven. C(wie od 30 [Itn navzdol. Ponedeljek. 9 marca: Zaprto. OPERA: /.a če tok ob 20 Polok. li. marca ■ Znprto. S oboi a, 7. marca: Kafarina ttmojlnra, l.nfli/ Machert. tied O. Nedelj«, 8. marca oh 15:.Vnnon. Izven. Cene od 30 Illn navzdol. Oh 20: MamselleNItmiche. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek. 9 marca: f rrrr pleme »motnosti Mir ('orakovt . Izven Znižane eeiie. Torek, 10 mire a: Po! -jkoli tveta. PrsmUera. tsrssj. J. Z. S. Z. ugotavlja, do se je na podlagi poročila svoiih funkcijonarjev uveril, da je tekmovalec Heim Hubert na olimpijskih igrah svojo dolžnost izvršil. Ni bila njegova krivda, da ie od nadaljnega lekmovania v smuku odstopil. Šolski izleti v Planico. Za skupine dijakov, ki se žele udeležiti tekem v Planici kol gledalci pod vodstvom g. profesorjev je potrebno, da se prijavijo ti izleti kot vsi ostali šolski izleti pravočasno postnjenačelniku Ljubljana Glavni kol na običajni, za šolske izlete predpisani tiskovini. Opozorilo. Vse klube ponovno opozarjamo, da je podaljšan rok za prijavo klubovih članov za režijske vstopnice k smuškim tekmam v Planici do 11. t. m. Klubi, ki žele dobiti režijske vstopnice naj sc prijavijo pismeno do danega roka izvršnemu odboru Planica. Turni smučarski tefnj SPD na Triglavu. od 32. do 29. inare-a 11« S tem prsiktlSno poučnim Izletom vais popri it vodja tečaja c. Kveder .lune/ i7. Mojstrane nu S^nti-čevo koč,i če/, Itrlbai-ico na Sedmera Jezera ter čez Bogatin '.n Vogel na Orno prst. Tečaj Je ver/.an s poitfe vanjem smnfike tehivike na strminah, na vc*.bal!š-Mli in praktičnio na izletih. Predvidenih je ludi več Izletov lako na Kaujavec. na Debeli vrh, ua Prflivec, na Ko dieo, Ni»vl vrh in drugi. Nepozabni so vtis) Ii lakih tur ir, kdor Je že pre smučal Triglav, tn T.opet in zopet se vrača ita-zaj na sonce, v brezskrbno prostost, Nec.na.ne tajnosti ukrivnjo globoko zasne/.ene pjaniue in premnogo užit,ka ln za dofičenjn nudilo smučarju oh lepem sniiiiku 'n pre krasnth pogledih na zasnežene vrhove, ko v dolinah že oživlja zelena spomlad. Sneg I« \ t mu času enako meren in nud) prvovrstno smuko. Podrobnejše informacije daje Slovensko planinsko društvo v 1/jubllnni, ohlarljeno bo pa tudi v dnevnikih Pogoj /a udeležbo Je /nanje nlužnih obratov ter \~z,držncxst Prijave so omejene. SK Grafika. Opozarjamo vse mstvo na redni občhi zbor, ki se bo vršil dne 15. t. m. ob 9 dopoldne v društvenih prostorih. Smučarski klub t.jubljana poarve v„e tekmovalce, da se redno udeležujejo se.stankov, ki se vrše odslej ak četrtek ob 18.30 v klubskem lokalu v Zvoz il. Obenem iwziva vse tekmovalce, ki morajo letos oditi v vojsko aa odslllženje kad.rskega rokn, da javijo to takoj klubu ustmono na sestanku ali pn z dopisnico 7. označbo očetovega imena, sreza, In občine, kamor so pristojni. .IS l< Primorje. (Lahkoatletlka sekcija I. Za ross couul.ry stafet.no tekmovanje klnbovo v nedeljo, dne 8. t. m. ob 9.30 dopoldne nn našem igriflcu so določeni naslednji tekmovalci: Krevs Ive, Krpan Milan. Sra kur Ivan, Pere Stanislav, Ooršek Km lil, llrad Armin, Ambrožič Mirko, Bezlaj Jože, Markolj 1 ,-eopol,l. Kranjec Ivnn, Ogrin. Franc iu Miran, Pavičevič Mi.llvoj, Mik)avčtč Matija, Pogačnik .lože. Hlebce Jože, Czunda llugon, Djinovski Vojislav, (labršek Tlanzi, Jordan Marjan. Žorgn Aleš, Skušok Marjan, Koainc Bojan, Kuret t>ušu.n, Keržlč Stane, Kočar Andrej, Nn1'crn!'k Anton, Pirih Miroslav, HenčnIJ Mllojko, Srakar Drago, Vahtar Zdenko. Žagar Maks, Pirec Ladislav, Temine Marjan, Jiirma.il Karel. Potokar, Igllč Tono. Zn -Ijirl v štafeti 3 X 10(K> m za »printerje, skakače in metalce se iMrziva ua start vse ostalo članstvo sekcije. Ailleti, ki stanujejo v kjiuihljaroi, Imajo bit! v slačijnici oh 9. url. zunanji atleti imajo priti na igrišč« takoj po prihodu vlnka v tjjuhtjano. Vsi se Imajo na igrišču v garderobi javiti tehn,lenemu vodji sekcije g. 1>. San činu. Tekmovalci imajo prinesti vso opremo, ki jo Imajo doin« (Mprintertee, dres in hlačke). Kdor nima sprlntcrlc, naj prinese seboj empntr, vsi »kronaj en« dolge stare hlače. — Načelstvo SK Slavija sklicuje rodni letni občni zbor /.a ne deljo, 15. t. m. ob 9.30 dopoldne v zadnji sobi restavracije hotela Slon. Dnev-nl red: |>oročilo odborn o pretekli poslovni dobi, volitve novega odbora, samostojni predlogi. Slednji se morajo vložiti pismeno do 7. t. in. na naslov kluba v kavarno "Bvropa-. V pri mera, da občil) 7,bor ne bi bil sklepčen r>b napovclani url, se vrši pol ure knsueje neglede na število prisol-nlh dlanov. Glasovalno pravico Imajo člani, ki niso v zaostanku s članarino. SK tlstra« - Jetiea. Danes sc bo vršil članski sestanek ob 19.30 pri «ltepe,a. na Tvrši vl cest,i (nasproti Art. vojašnice). Sestanek je strogo obvezen zn vse člane radii nedeljske tekme z, dteko-. — Tajnik. VREMENSKO POROČILO Jugoslovansko zimsko-športne zveze ln Zveze za tujski promet z dne 5. marca 193S. Kranjska gora po stanju danes: —1® C, baronic ter se dviga, poobla«M1o se Je. mirno. n» 40 mu podlaei 30 eni srenja. Smuka dobra. Rateče po stanju danes: —l« 0, barometer -e dviga, pooblačilo »e je, mimo, na 40 em podlagi .Ki cm srenja. Sniuka dobra. Planica, Dom Ilirije po sum J o 4 i m.. 0" (. barometer stoji visoko, Jamio, Jnžni veter, IO« crn JuSen - srenj Smvuika dobra. Mala in srednja skakal nlca roporabni, itrealtšče neu.i>orabno. Vrtič, Krnica in Tamar po stanju danes: JiiO em pršiča. Smuk« idealna. Bistriea-Bok jezero po srtanju danes: 1® C, po-otriačilo s« Je, mirno, 20 oin Južnega snega Gorjttie po »taujii 4. t. m.: —3° C, mimo, (» em srenja. Skakalnici uporabn«. Kofee po atanjn 4. t. m.: —5» C, doloma jasno. 180 cm podlage In » em pršiča. Smuk« dobra. Pridobivajte novih naročnikov! Mraz v Afriki. Pred seboj vidimo sliko s trga Tangerja. Marokanci, ki prihajajo nn ondotni tre. zaviti v volnene plašče, noge imajo pa bose. Marokanska rima torej no more biti prehud* i.edovic v nekaterih /olivili Severnega morta tr začelo pokati in se premikali. Ribiči, ki so morah ves čas mirovali, so sedai porabili lo priliko, da so skozi razpoke »pravili svoje ribiške čolne v nrorio noric in odaiuli na Največji šaljivec sveta V Londonu so ustanovili večerno kuharsko šolo za zakonske može in samce, da bi nc bili odvisni od ženske kuhar ske umelnosti. Skrivnost kaznilnice Sing-Sing Ameriška policija, zlasti pa newyorška ima z zločinci čez glavo dela. Newyorška policija je razdeljena v več oddelkov: cestna policija, patrulje, pristaniška brigada, motorna brigada (ta ima tako rnočna motorna kolesa, ki dohite lahko : vsak avtomobil), bombna brigada (tu ima plinske i bombe za solzenie), zračna brigada (ima tri lela- I lišča), brigada za tatove in brigada specialistov. Vsi oddelki pa so oboroženi s tanki, z oklopnimi avtomobili, brezžičnimi postajami, strojnimi puškami in jeklenimi oklepi. Ta mirovna armada šteje 16.000 mož, več ko 1000 oodčaslnikov, 600 poročnikov »er 100 stotnikov Na leto aretirajo 300.000 ljudi, katere pošiljajo v kaznilnico Sing-Sing. Proračun newyorške policije znaša 53 milijonov dolarjev (to je 2 milijardi in pol dinarjev). V tem pa niso všteti zavodi zasebnih detektivov, katerih se poslužujejo vse velike banke, industrija, velika trgovina, zasebniki itd Teh zasebnih detektivov ie najmanj prav toliko, kolikor je državne policije. Kogar prime ia oborožena sila, ga pošljejo v gla-sovito kaznilnico Sing-Sing. Kaznilnica Sing-Sing je največja na svetu. Po popisovanju časnikarjev po ni najbolj strašna. Celo zaslovela ie, odkar so lam notri vpeljali kino. Časnikar, ki je obiskal kaznilnico, pripovedu: »Sprejela so me široka vrata edina odprtina med zidovjern, katero ie vse obdano z bodečo žico. V ravnateljevi sobi je na steni visel velik plakat, kateri je naznanjal, da bo velik ples v kprist ka-znilniškega osebja. Stopil sem po stopnicah navzdol do zapahnjenih mrežastih vrat Bil sem v mišnici. Na desni strani so preiskovali obiskovalce, na levi pa je bila soba, kjer so obiskovalci lahko govorili 7. jetniki. Vratar me je vodil skozi staro poslopje kjer jc v štirih nadstropjih 900 celic. Ta nadstropja zvečer zapahnejo s posebnimi železnimi zapahi ler zaklenejo z močnimi ključavnicami. V teh celicah ni oken, ter je v njih komaj prostora za ležišče Drugi deli kaznilnice pa so bolj podobni lepo urejeni tovarni. V tem novem delu skoraj ne opaziš, da si v kaznilnici. Kaznjenci, oblečeni v sivo flanelasto obleko, opravljajo svoja opravila. Vled njimi je mnogo Zamorcev, ki se tu skoro vsi zelo srečne počutijo V kaznilnici je tudi kapelica, kjer se kaznjenci lahko udeležujejo božje službe. Zvečer pa kapelice spremene v kino in pri oltariu napno platno. V Ameriki smejo kaznjenci brati vse časopise in knjige, smejo vsak dan obiskovati koznilniški kino ter do 10 zvečer poslušati radio. Vse postelje imajo vsaka svojo okvirno anteno V kuhinji, kjer so kuhali sočivje, so pravkar pekli izvrstne štruklje k čaju Z eno besedo, udobno življenje. Nerodno je Ic to, da ob rdečih zidovih v steklenih omarah s telefonsko napravo sede iečarji in stražijo. Nedaleč odtod je zamorski kaznjenec gojil sobne cvetlice. Po tislem hodniku mimo smo prišli v oddelek na srnrt obsojenih, ječar nam je odprl oklopna vrata in naenkrat sem stal v nekaki operacijski dvorani, kamor je prihajala luč izpod stropa. Sredi sobe sem zagledal udoben lesen naslonjač, kakršnega so imeli naši stari očet|c. Ta naslonjač jc bil glasovih električni stol. Pričakoval sem, da bom videl kaj silnega, kovinskega, kar bi bilo vse prevlečeno z električno napeljavo. Na, pa vidiš ta slari in udobni stol! Široki črni jermeni čakajo na roke, truplo in glavo. Po čisto tanki žici pod naslanjalom prihaja smrt v obliki 2000 voltov. V sobici poleg te dvorane visi električno stikalo, ki se mi je dozdevalo kakor kak nagrobni kamen. V tisti sobici je 12 stolov za 12 prič, kakor veleva postava. Zapisniki pravijo: »Smrt je nastopila v 5 6, 7 minutah.« Ta počasnost se mi je zdela strašna. Ravnatelj pa me je pomiril: »V dveh minutah zgori mozeg, ioda že v eni dveslotinki sekunde obsojenec omedli. Nič ne trpi.« »Ali res ne trpi? Saj se spominiam, da sem videl sliko. Lansko leto namreč sc jc nekemu časnikarju vkljub strogi prepovedi posrečilo, da je fotografiral usmrtitev z aparatom, katerega je imel skritega na čevljih med trakovi. Ta slika m" je pokazala strašno spačen obraz.« r-r^ (B© Imti V soboto 4. marcija 1876. Domače novice. (Deželni predsednik vitez Widmann) se je ž. t. rn. z nagličem povrnil z Dunaja, kamor je pred nekimi tedni spremil svojo ženo, ki je šla k tamoš-njim zdravnikom zdravja iskat. ISlovensko gledališče.) jutri v nedeljo ne bo nobene predstave, prestavila se ie na torek 7. t. m. in sicer na čast deželnim poslancem, ker se bo ta dan pričel deželni zbor. (Iz seje deželnega odbora 26. februarija.) Sklenilo se je, da izpraznjena služba kancelij-skega oficijala pri deželni pomočili pisarni, se razpiše. — Sprejeta je bila pogodba z usmiljenimi sestrami, da se niim izroči norišno podružnica na Studencu v oskrbovanje. — Deželni odbor je odstopil od svojega sklepa od 29. jan. t. 1. ter sklenil, da se deželnemu zboru ne stavi predlog, da bi občine zn svoje revne bolnike v javnih Bdf-nišnicah kaj plačevale. * 8,1 (Novi trg) se bo odslej po sklepu nemčurske-ga mestnega odbora Anastaziju Griinnu na čast imenoval »Auersperg-Platz«. »Meni pa se zdi, gospodična, da me imate z.a popolnega tepca.« »Nikakor ne ... popoln ni nobeden.« * * -ar I »liog te živi, Jaka! Močno si se spremenil v teh desetih letih, odkar se nisva videla.« »Gospod, motite se, jaz nisem Jaka.« »Glej ga no, še Jaka ni več!« * * * Ženska avtomobilistka, ki je povozila nekega moškega, pred sodiščem: »Nesrečo .ste sami zakrivilL Jaz sem dobro vajena voziti, saj šofiram že 12 let.« Poškodovani moški: »Kaj naj pomeni tak izgovor? Jaz sem tudi vajen hoditi peš. saj hodim že več. ko 50 let.« Pred kratkim je umrl nu Francoskem Anglež Horace de Vere Gole, ki je po vsej pravici veljal za največjega šaljivca sveta. O niem pripovedujejo te-le zanimive zgodbice: Bilo je pred leti sredi londonskega mesta. Elegantno oblečen gospod, po videzu kak bankir ,je opazoval lepe izložbe. Naenkrat jc pristopil k njemu preprosto oblečen gospod, ki je bil podoben kakemu uradniku, ter ga poprosil, naj bi za nekaj minut držal konec vrvice, ker mora naglo i nekaj zmeriti. Gospod je uslužno prijel za konec i motvoza, stopil ž njim na označeno mesto, kjer je bil geomeler s kredo zarisal v ceslo križ. Geo- j meter, ki ie očividno meril ccsto, ie pa z drugim | koncem motvoza odšel za bližnji vogal. Tam ic j takoj naprosil prvega elegantnega gospoda, naj i mu za nekaj minut drži konec motvoza, ker mora j nujno zmeriti cesto itd. Oba gospoda sta res na j vso moč resno in važno vsak za enim vogalom držala tisti motvoz, »geomeler« Horace Colc pa ; je med tem sedel v sosednji kavarni s svojimi tovariši in se veselo zabaval, videč resne napore obeh potegnjenih gospodov Bilo je nekaj let po barski vojski Takrat ic prišel v London sultan iz Zanzibara. liorace Colc pa je takrat še študiral na univerzi v Cambridgu. Mladi študent ic takrat prebiral poročila o sultanu, ki ne zna angleško ter sc po otročje veseli vsega, kar na Angleškem vidi. Ce ta črni sultan obiskuic že vso Anglijo, zakaj neki ne bi pogledal šc v Cambridge? Tako si je mislil mladi študent. In res se jc nekega dne po vsem mestu bliskovito raznesla novica, da pride v Cambridge črni sultan. 2e čez eno uro bo tukaj! In točno čez eno uro so se na postaji zbrali že vsi odličniki mesta: mestni župan, rektor univerze in vsi profesorji. Tam so sprejeli sultana, ki se ie pripeljal z vsem spremstvom. Razkazali so mu vse mestne znamenitosti, univerzo s kolegijem in še celo sobo, kjer prebiva »navihani študent Horace Cole«, kakor ie rektor po tolmaču razlagal črnemu veličanstvu. Seveda je pravi črni sultan takrat mirno in zaspano sedel v nekem londonskem hotelu in se mu niti sanjalo ni o kakem Cambridgeju. Angleži tujim vladarjem radi razkazujejo svoje velike bojne ladje, na katere so silno ponosni. Nekoč so se na Angleškem mudili štirje abesinski princi, katerim so Angleži razkazovali vse znamenitosti. Zato se ni nikomur zdelo čudno, da so se abesinski princi prijavili za obisk v luko Portland, da si ogledajo ondotne bojne ladje. Horace Cole je zastopal uradnika zunanjega ministrstva, ki je odgovoren za črne goste. Vso družbo, v kateri je bila tudi ena ženska in tolmač, so z vsemi častmi sprejeli in jih vodili po bojnih ladjah. Nato je kanitan boine ladje priredil došlim | abesinskim gostom banket, na katerem je eden izmed abesinskih princev v nerazumljivi mešanici jezikov imel napitnico. Tolmač je zbranim Angležem razložil, da je to književna amharščina, kakršne ovore gosposki rodovi v Abesiniji. Za napitnico se je zahvalil Horace Cole v imenu angleške vlade. Scle, ko je ta imenitna družba že davno bila v Londonu, so razkrili potegavščino. Vendar pa nihče ni bil hud na Horaca Coleja. Še celo gospodje na admiraliteti so se smejali duhoviti šali. Cole je sam rad pripovedoval o svojih pusto-ioMsčinah. Najbolj imenitna se mu je zdela tista, k«i>je dal zapreti angleškega ministra Lampsona. tVje bil takrat poslanec in ie ravno hitel v par- ! lament. Naenkrat ie pridirjal za njim Cole in na vse grlo kričal: »Primite tatu!« Kmalu ie prihitela , policija, ki je aretirala Lampsona, češ, »da je po- ! skušal ukrasti zlato uro z verižico« Mož ie moral j štiri ure policistom dopovedovati, da je član par- j lamenta in ne tat. Cez štiri ure se je to res do- ; gnalo, nakar so ga izpustili. K debati v parlamentu, kamor se mu je bilo tako mudilo, je pa vseeno prišel prepozno. Določen )e bil zn glavnega govornika proti nekemu zakonskemu načrtu, katerega ie bila predložila vlada. Ker glavnega govornika ni bilo, je bil zakon soglasno sprejet. Zato pa se je Lampson pozneje maščeval nad Mora-com. Tri mesece po tem dogodku so vsi londonski dnevniki nrinesli izčrpen nekrolog o »prezgodnji smrti znanega šaliivca Horaca Coleia«. Ta nekrolog je napisal Lampson. Cole nn je ta nekrolog za 20 let preživel in v teh 20 letih napravil še marsikako norčijo. Po zunanjosti je bil precej podoben voditelju delavske stranke Ramsayu MacDonaldu Nekoč je policija ob neki slovesnosti zaprla ulice in snuščala skozi le povabljene goste ler člane vlade, liorac Gole je kol Ramsay MacDonald mimo prekoračil policijski kordon Ko je nekoč šel po londonskih ulicah, so ga cestni delavci prijazno pozdravljali in ogovarjali: »Ramsey Mac«. Prosili so ga, naj jim kaj pove. Ta je bil takoj pripravljen, stopil je na nek zaboj in tam zbranim delavcem govoril lako konservativen govor proti socializmu, da so sc delavci za glavo prijemali. Obljubil ie, da bo spisal svoje spomine, toda šele, ko bo 60 let star. A je umrl, star 57 let. — Kdo ve, ali bi bil ta kšaljivec v kaki drugi deželi mogoč? Mladega medveda, ki ga je vrgla medvedka v nevvyorškem živalskem vrtu, umetno pitajo Na Marsu naj bi biti ljudje? Znani francoski astronom Robert Damion, ki prebiva v Niči, ima v Alpah svojo zvezdarno. Ta mož pripoveduje, da je s svojim daljnogledom žc večkrat opazoval na Marsu razne znake, iz katerih sklepa, da na Marsu prebivajo ljudje, kateri bi s svetlobnimi znaki radi prišli v zvezo z našo zemljo. Učenjak pripoveduje, da je večkrat, zlasti pa v zimskih nočeh, okoli Marsa opazil veliko svetlobo, ki je nenadno zažarela in bila tako svetla, da je daleč okoli bilo vse ožarjeno. Damion pravi, do je to znak Marsovcev, da bi radi z našo zemljo in z nami prišli v stik Vsak signal ic trajal nekako 40 minut. Zanimivo je, da ta učenjak v tej domnevi ni čisto osamljen. Nekaj podobnega so njegovi tovariši že pred več Ieli opazovali pri Lyonn. Če bi bilo res, da Marsovci žele z nami korespondirati, bi se jim ta njihova želja še dolgo nc mogla uresničiti. Naši najboljši žarometi so komaj toliko močni, da bi s svojo svetlobo mogli prodreti le četriinko poti od zomhe do Marsa. Vendar po Damion m še nekateri drugi še vedno upajo, da se bo to kmalu moglo uresničiti. Pred nekaj leti ie bogata Francozinja darovala francoski akademiji 100.000 frankov, katere naj dobi tisti, ki bo prvi prišel v slik z Marsom. On in ona. Na vratih čevljarske delavnice je bilo s kredo napisano: »Zaprlo — sem zraven v gostilni « Pod tem pa jc z žensko roko bilo napisano: »Počakajte malo — sem šla ponj.« * * * Gospod natakar, ali ie mar tole polovica pečene kokoši?« »Kajpada .gospod.« »A lako? Pa bodite tako Ijubeznjivi in mi prinesite ono drugo polovico!« * * * Babica srečnemu očetu: >Uganite, v kateri roki ga držim!< »To je pa ros že odveč! Samo čas izgubljam z varni. Vsak dan prihajam po denar, pn mi vsak dan pravite, naj pridem jutri. Ne plačate pa nikdar.« »To je res! Kdaj pa imate vi največ čnsa. dn hi prišli?« »Ob sredah.« »Prav, pa hodite poslej terjat lc oh sredah.« Stoletnica rojstva Josipa Stritarja 1836 ===== 6. marca ================ 1936 6. marcija pred ravno sto leti je bilo, na Dolenjskem, v tihi dolinici, malo navzgor ob robu smrekovega gozda; v Podsmreki št. 2 pri Rihtar-jevih. takrat se je tu v priprosti, s slamo kriti hišici otrok na svet rodil. Na zeleni trati zunaj pred bajto pa so raiale tri vile rojenice. Zakliče prva: »Vesčlita se oče Andrej Stritar in mati Urša, ker nad sinom vzhaja zvezda, ki ne bo utonila; Jožek imenujta ga!« — Pa se vstavi druga rojenica ter z globokim vzdihom začne: »Velik trpin bo, na skrivnosten način učenec Platonov . . . Žalujem za njim!« — In postoji še tretja vila rojenica, ki ga gleda že kot pesnika, pa zadeklamira: »Visoko pravega pevca častimo, Njegovo ni kakor je drugih srce; V njem nosi človeštva neskončno gorji, On za-nas trpi, da se mi veselimo!« In sto let pozneje, danes 6. marcija 1936 se polašča naših pokrajin slavnostno razpoloženje . .. Velike Lašče (»Slovenski Weimar«) odpravljajo ob slavospevih cele domovine za Trubarjem in Levstikom tretjega svojih sinov — Josipa Stritarja na Parnas med nesmtnike svetovne kul-ture. Zavidanja vredna občina — te Velike Laščel Po Prešernu, Levstiku in Stritarju ne poznamo r slovstvu nobenega »Nazaj«, nobenega »Vstran« več! Z njimi smo, kar smo, — slovenski narod! In slava tebi, Boris Miran-Laščan, slava, slava! F. S. Š e g u 1 a. Stritar v letih svojega največjega uspeha. Velike Lašče slove po pravici za slovenska klasična tla, saj so nam dale začetnika slovenska književne kulture sploh, Primoža Trubarja, da-he velikega borivca, politično kulturno glavo mla-doslovenske dobe Franceta Levstika, prav tako tudi »centralno postavo slovenske literature« Josipa Stritarja ter — pozneje središčnega slovenskega človeka našega stoletja dr. Kreka. Danes se Velike Lašče s ponosom spominjajo svojega velikega rojaka, ki je skorajda živ dočakal svoj stoletni jubilej, saj smo ga pokopali kot patriarha slovenske književnosti šele pred dobrimi desetimi leti (1923), ko se je ves izmučen od svoje življenjske poti vrnil z Dunaja v domovino umret, ter je našel svoj mirni grob pri svetem Krištofu, v našem bodočem narodnem Panteonu. In v narodnem Pante-onu spadajo njegovi posmrtni ostanki na vidno mesto, saj si je Stritar v naši kulturni zgodovini — še predvsem v književnosti — ustvaril svojo posebno dobo, ki jo še danes imenujemo »Stritarjevo«, razumevajoč pod to oznako leta od »Klasja« do »Ljubljanskega Zvona«. Današnjemu rodu je Stritar samo še ime, naši generaciji je bil častitljiv starček, ki je z nami kramljal po Mohorjevi družbi »v zimskih večerih«, nas zbiral »pod lipo« ter nam trosil »lešnikov« in »jagod«: same dobre nauke, vnemajoč nas za plemenitost in dobroto. Starejšim rodovom je pomenil poosebljenje predhodne dobe, slovenske junaške dobe, ko smo iz ljudstva rastli v narod. Josip Stritar, ta naš »arbiter elegantia-rum« se je rodil pod kmečko streho Podsmreko ravno pred sto leti, stopil v gimnazijo v letu revolucije 1848, bil med prvimi Alojzniki kot Levstik ter jo še danes v zavodu sv. Stanislava ohranjen zvezek »Daničice«, ki ga je svojeročno pisal kot dijaček z mirno, brezstrastno pisavo. V osmi šoli je stopil iz zavoda ter bil sošolec znane plejade »Vajevcev«, Jenka, Erjavca, Tuška, Mandeljca, Brila, ni pa stopil v njih krog, ker pač ni čutil v sebi pesniškega duha, ki bi mu razganjal srce kot Jenku in drugim: dokaz, da Stritar v bistvu ni bil pesnik, ter da je pozneje postal šele pod silo razmer, kažoč, kakšna naj bo umetna poezija. Pač pa je že kot osmošolec pasivno uživa! lepoto Levstikovih pesmi in jo znal pravilno ceniti. Pozneje je šel študirat klasične jezike na Dunaj, bil domač učitelj v plemiških nemških družinah ter z njimi potoval po Evropi, postal pozneje profesor na Dunaju, se oženil z Nemko ter si uredil svojo hišico v Aspangu pri Dunaju, kjer je živel v pokoju do 1. 1923, ko ga je — po letih pomanjkanja — poklicala domovina domov ter mu dala zadnji mirni kotiček v Rogaški Slatini v hiši, imenovani »Stritarjev dom«, ki ga je pa užival samo par mesecev. Ob udeležbi vsega naroda so 87 letnega starčka pokopali pri Sv. Krištofu. To je zunanji obris človeka, ki ga danes proslavlja slovenski svet kot svojega največjega književnega vzgojitelja, ki je »nekaj desetletij držal v rokah vse niti, ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlovja- lirike, epike, dramatike, književne, umetniške, socialne, politične kritike, niti, ki se predejo v vse sloje naroda od bravca do bravca. budeč vprašanja in povzročajoč odgovore«, kol pravi največji poznavalec in Stritarjev monografist prof. Prijatelj. Šele s tridesetimi leti je Stritar kot že povsem ustaljen človek, šolan na klasični in moderni književnosti, ves povezan 7. nitmi evropskega zapada stopil v literarno areno na pobudo Jurčiča, ki se je tedaj pojavil na Dunaju ler z novim odkritjem Prešernovega genija v »Klasju« potrdil svoj talent in začel novo dobo. S Prešernom je uvedel svojo generacijo leta 1866 na književno poprišče, začel takoj nato v Glasniku borbo proti Koseškega pesniški demora-lizaciji, s »Kritičnimi pismi« začel prvo slovensko poetiko, šolo pesniškega ustvarjanja, s katero si je pridobil ime največjega slovenskega kritika 7a Levstikom je povzel glas po kritiki, pa ga tudi takoj začel izvajati, ter postavil že tedaj vprašanje: »Ali hočemo Slovenci literaturo po zgledu drugih narodov?« L. 1868 je izšlo temeljno delo »mladoslovenske generacije« almanah »Mladika«, skupno delo Jurčiča. Levstika in Stritarja, in ki pomeni posebno leto v našem slovstvu (monografija prof. Prijatelja). Stritar je sodeloval že s povestjo. Drugo leto pa je izdal svoje pesmi, »brez apostrofa«, napisane meda zato, da pokaže, kako naj bo slovenski pesniški jezik tekoč, vsekakor pa bolj kot iz notranjega ognja. Svojo generacijo pa je preveril tudi o svojem pesniškem poslanstvu (ideja, sentiment) ter je bil edino upanje, da on lahko po Janežiču in Jurčiču ustvari Slovencem leposlovni list. Tako je 1. 1870 zapel Dunajski Zvon, prvi slovenski izključno literarni list, stoječ na zgolj umetnostnem načelu, v katerem so nastopali strnjeno Stritar (Zorin), Levstik, Jurčič ter drugi »Vajevci«, tudi že Gregorčič in mlajši. Postavil si je nalogo, da reši Slovence iz oklepov obskurantizma ter kulturne neplodnosti, v kateri so jo držali »prvaki«. V tem boju je moral prenehati »Zvon« in Stritar je moral posebej izdati svoj pesniški višek, borbene »Dunajske sonete«, v katerih je z jezno besedo napadel prvaško politiko ter se samozavestno iz odpora priznal k liberalizmu: »Slovenec liberalen sem, metajte!« V teh sonetih je Stritarju njegovo nepesniško notranjost razvnelo pravo srčno ogorčenje, ki je njegovi didaktični maniri dalo poleta in intimnosti, ter danes veljajo za najlepši plod Stritarjevega peresa. Ko je 1. 1876 zopet začel s svojim »Zvonom«, je bil že vse preveč profesor, pedagog, ter je svojo prozo, esej in svojo poezijo že vse preveč vpregel v voz poučnega vzgajanja naroda, obenem pa je že vse preveč podlegal takrat že niti več sodobnemu »svetožalju««, kar je njegovim stvaritvam v času nastopajočega realizma dajalo osladno noto, sentimentalno čuvstvenost. V tem času se je j razvila v glavnem njegova panslavistična ljubezen i do vseh Slovanov, te neborbene, plemenite, člo-! vekoljubne rase, ki ji je Bog določil da pomiri vsa . nasprotja med narodi ter poravna vse krivice. Zlasti vstaja na jugu naše domovine (Nevesinjski ' ustanak) je sprostila njegovo socialno, slovansko in humanitarno čuvstvo, kateremu je dal duška v svojih slovanskih rapsodijah. Tedaj je pisal tudi povesti, ki so se naslanjale na tuje vzore, oz. že — kot pravi Prijatelj: vzorce, ter je njegovo kritično načelo postalo tako usodno za njega samega. Njegov »Zorin« je pisan po Wertherju, njegov »Mirodolski« po Goldsmithu itd. Njegovi estetični nazori, ki jih je v svojem početku tako izrazito poudarjal, so dobili narodno vzgojni pomen, izobraževati, razvijati in bogatiti naš jezik — Stritar je bil imeniten stilist — povzdigovati in blažiti narod, prav tako preprosto ljudstvo kot omikane stanove. Prav tedaj ko se je približaval naivnemu idealizmu, krščanski vseljubezni, ga je kot predstavnika književnega liberalizma obsodil Mahnič, prav tako pa je njegova tendenca, slovanski čuv-stveni humanitarizem ter njegovo »solznodolin-stvo« začelo buditi odpor pri realističnejših Mlado-slovencih, zlasti po Levstiku, ki ga je ironiziral z »solznodolinsko pesmijo o povoženi žabi« ter so ustanovili svoj lisi Ljubljanski Zvon, h kateremu Stritarja n!so niti več vabili. Pozneje so razmere hotele, da so ga privzeli zopet kot solastnika, toda njegova mehkoba je bila že vsem neužitna. Tiko se je ob koncu stoletja umaknil Stritar na polje, ki mu je kot vzgojitelju najbolj pristalo — v mladinsko literaturo pri Mohorjevi družbi. Po svetovni vojni pa je povezal samo Se šopek prigodnic svojim dobrotnikom v spomin: »Strunam slovo«. Ko se danes spominjamo Stritarja stoletnika, ne mislimo nanj kot pesnika saj je vsa njegova pesem potekla iz čudovite zmožnosti rimanja, iz napora, dati Slovencem čist pesniški lezik, iz vzgojnega in idejnega razloga, ne pa iz najbolj notranjega intimnega doživetja. Tudi ne mislimo nani kot pisatelja povesti, povzetih po tuj;h zgledih, ki imajo sicer same na sebi večjo vrednost — zlasti stilistično — kot pa so jo imeli kot dokument preteklega časa; ne na pisatelja dr a - | matičnih skic in pesniških monologov. Mi- j slimo predvsem na njegova politično pesem i ter na njegovo literarno vzgojno šolo, ki I je bila — po Čopu — prva javna šola pri nas, prva sistematična kritika, ki je prinesla v naš zakotni svet svetovno problematiko. Predvsem pa mislimo na celotni njegov pomen v razvoju slovenske kulturne rasti. Pod tem vidikom dobi Stritar in njegovo delo največji pomen ter svojo večnostno ceno. Vpeljal je v naše življenje čisto, novo generacijo, vzgojil smisel za umetnostni okus, potrdil leposlovje kot važen sestavni del vsake narodne kulture ler ustvaril Slovencem pesniški jezik. Brez njegovega napora se danes ne bi mogli tako izražati kot se. S svojim umetnostnim organizacijskim talentom (Zvon) je pomagal do izraza drugim našim mladoslovenskim klasikom. In ne v najmanjši meri se klanjamo tudi njegovi srčni plemenitosti, dobremu človeku v njem, ki je trpel za krivice vsega sveta in ljubil ves svet, posebej še ves slovanski svet. Kot eden najbolj izobraženih in najdelavnejših mož v svojem času, je ustvaril svojo dobo, svoj slog, ki je bil sicer eklelicisličen, toda tak eklekticizem — idejni in umetnostni - je bil v teh letih vsesplošen. Toda materijalistični razvoj svoje pozitivistične dobe je odklonil ter se sklonil h krščanstvu, od katerega se ni nikdar oddaljil, niti tedaj, ko je pel svojo liberalistično izpoved. Stritarjeva doba bo pa v slovenski kulturni zgodovini blestela vedno kot svetlo razdobje ter z njo Stritarjevo ime kot enega največjih slovenskih kulturnih delavcev. td. Stritarjevo slovanstvo V desetletjih preteklega stoletja, ko smo se Slovenci predvsem z literarnim ustvarjanjem razvijali iz odvisnega ljudstva v zaveden narod, je Stritar odločilno in nekaj časa vodilno sodeloval pri našem narodno kulturnem razvoju. Prav radi svoje široke razgledanosti v zapadno evropski kulturi je bil sposoben, odkrivati domače vrednote in zaeno z Levstikom buditi samostojno tvornost v domačih globinah. Borba za čisto podobo slovenstva v politiki in kulturi je značilna Stritarjeva odlika, ki mu daje trajno mesto med našimi kulturnimi vzgojitelji. Toda slovenstvo je pesnik in mislec Stritar spojil s slovanstvom, nadaljujoč Prešernovo in Jenkovo izročilo Ob deloma elegičnih glasovih o Slovanih v tedanji naši poeziji je nastopil Stritar kot glasnik slovanske bodočnosti in z njo združene slovenske. Po svoji naravi ir> svojem življenjskem nazoru je bil Stritar razširjevalec misli o harmoniji v življenju, medsebojne ljubezni po geslu >Kvišku srca!« Prepričan je, da se bodo Slovani radi svojega prirojenega usmiljenja osvobodili tujih vplivov, nakar bodo razvili svoje moči v korist vsega človeštva. Toda sodobna stvarnost je bila za Slovane prav nevesela. Živ6 je odmevala v pesnikovi duši nesrečna usoda bratskih narodov. V »Dunajskih elegijah« (1876) je z gostobesednimi tožbami obsojal Evropo, ki tlači mirne Slovane. V drugi elegiji toži, da »žalostna od nekdaj zgodovina je bila slovanska« in žalostna je slovanska sedanjost. Toda kje je vir naše nesreče? Nikoli nismo složno pokazali svetu svoje moči, — »brat je bratu neznan, skoro umeta se ne« —, velikih duhov nismo / StrKar v zadnjih letih življenja ter njegov podpi* iz teh let. dali svetu, da bi nas zagovarjali. (Ali ni sodil Stritar glede tega v posplošujočeni patosu pristranska v nasprotju s svojim vrednotenjem Prešerna?) Zato hrepeneče kliče voditelja, proroka in poeta, ki naj bi budil brate in vzbudil pozornost sveta: »vzor narodom Slovan, svetu naj bode vodnik!« V teh besedah »e je Stritar povzpel do viška svoie slovanske ideologije. V naslednjih pesmih je kazal na vzroke slovanskega propada -- na Evropo samo Ob bojih v Bosni in Hercegovini roti Evrooo: -Kje brato-ljubje imaš? Gov6ri . .1« V obsodbo se razvname, očitajoč ji, da je pobeljen grob, da je laž njeno krščanstvo in svoboda — in »Ali mords ni brat ti Slovan, ni človek Slovan ti?* Brate na jugu pa bodri (v šesti elegiji) v boju za svobodo. Obsojal pa je junake »v skalni gorah« in -unuka junaških pradedov«, ki nista šla bratom ob ugodni uri na pomoč. Zato je čas šel ter ni našel moža, ki bi ga bil razumel. — Z ostro satiro se je obrnil slovenski pesnik tudi na hrvaške in srbske pesnike, pozivajoč jih, naj jim strune dad6 glas, »dostojnega zdanjemu času«. Samozavestno jih je pesnik »Raje« vpraševal' »Kedo izmed vas «raie- nam pel je gorje?« Ob novih bojih na jugu se je raz-i bolel in razvnel ob samopašju naroda britanske-| ga«, ki ga imenuie naisamopašnejšega med narodi, primerjaie ga pajku, pijočemu narodom kri Ostro in značilno krepko slika kramarski značaj Angležev. imenuioč Anglijo »grešnico staro«, ki podpira sovražnika Slovanov, Turka, V svetopisemsko kle tev se razvname: »Kri prelita nad te naj pride in tvoje otroke . . .« — V svojem brezobzirnem obračunavanju z zatiralci Slovanov ni prizanesel tudi Madžarom, ki se sami imenujejo »viteški narodi, j Turkom sorodni narod je prihrumel med Slovane,' ki mu tlačanijo: ,na tilnik je stopil Slovaku', a Srb se mu ne da tlačiti, zato zanirajo Madjari njihove voditelje Sarkazma polne besed,- zaključuje oe-snik: »...bil bi brez žolča golob, da bi te ljubil, Madžar!« — Za pravice tlačenih Slovanov na Balkanu se zavzemr. pesnik tudi v deseti elegiji, sa-! tirično naperjeni r>roti velikim evropskim državam, j ki so mirno gledale turško divjanje. V naslednii elegiji govori o zlu ki ga rodi verski razkol med Slovani in v poslednji elegij' sr obrača naravnost na papeža, naj posreduje v korist Slovanov. Kar je naročal hrvaškim in srbskim pesnikom, to je izvršil.Stritar sam: v ciklu -Raja« je v ore-j f rešljivih podobah nokazal trpljenje Južnih Slo-j vanov. Tako jc bil Stritar aktualni glasnik slovan-! ske usode. Bil pa ie tudi buditelj. ki je kazal smer in cilj: »Na dan, Slovan! Slovanska ti mladina ' najlepše j delo čaka le ... / rešitelj svetu bode naj Slovan!« j V pesmi »Mojemu narodu« je najdoločneje izrazil I svoj slovanski mesijanizem: ker ima Slovan naj-blažje srce, zato bo »pomiril smrtne razprtije« med narodi. Tako bo prinesel svetu narodnostno in socialno pravičnost, ker »ne, kri in ieklo, srce svet premaga, — srce najblažje ima slavski rod«. Levstik je v svojih zadnjih letih v strastnem iskanju slovanskega bistva odklanjal Stritarjevo čustvenost kot nekaj neslovanskega Toda priznati moramo, da je bil zapadno evropsko izšolani Stritar med prvimi tistodobnimi glasniki slovanstva, kažoč tudi ideje, ne le ponavljajoč prazna gesla. Poleg Aškerca je Stritar tisti naš pesnik, v katerega pesmi najbolj odmeva slovanski svet. V, B. Odlomki iz Stritarjevih dopisnic G. dr. A. Primožič, vladni svetnik in dež. šol. nadzornik v p., ki živi v pokoju v Zagrebu, je našemu dopisniku dal na razpolago svojo korespondenco s Stritarjem, s katerim so ga vezale prijateljske vezi. Ob stoletnici naj stopi iz teh odlomkov pred nas človeška podoba našega pesnika. (Brez datuma.) .Volenti non lit imuna'! porečete, prebravši to pisemce. Po pravici! Jaz sem bil od nekdaj sam sebi najslabši odvetnik. Če rai kaka krščanska duša namerava kaj dobrega, pa vse sam pokvarim ... Svoje mnenje o .Pravopisu' sem poslal rekomandirano ministrstvu, menda je že v pravih rokah. Pisano je v smislu, kakor sva se menila. Kakor kaže, bomo imeli zopet svojo abecedno vojsko. Neki možje so se zarotili ter napovedali vojno tistemu ,v'l Še tega nam je bilo treba! Človek bi kar obupal! (Dunaj 5. 12. 01.) ...P. S. Gregorčiču sem pisal; nato on meni; dobro! (Po inicijativi g. Primožiča sta si bila Stritar in Gregorčič začela zopet dopisovati.) (Aspang 13. 6. 02.) ...Z Gregorčičem si pridno dopisujeva; mož je silno ljubezniv, pa malo — fantasta! Poslal mi je poslednji zvezek svojih pesmi in za binkošti košek goriških češenj: oboje izborno (si licet. ..) — Kaj posebnega Vam nimam poročati; saj veselega je zdaj sploh malo na svetu; vsaj meni, čmernemu starcu, se vidi tako. Ko bi se človek mogel odvaditi tistega nesrečnega premišljevanja! Toda lamentacije ne! (Aspang 28. 11. 02.) .., Solnce se mi bliža zatonu! Preden pa zatisnem trudne oči, videl bi rad . . Toda kaj govorim? Zakaj pa imamo dobre ljudi na »vetu, kakor da nam »omagajo v stiskah in nadlogah I (Aspang 17. 6. 03.) , . . Srečen mož! »Non cuivis homini contingit adire Corinthum'! Lani po Italiji in letos po Grški. Jaz pa čepim tu v svojem Aspangu in čakam svojega končal (Aspang 22. 9. 05.) Pri Prešernovi slavnosti nisem bil, menda je bolje tako. — Dela imam zdaj za Drž. zak. čez glavo; vendar delam rad. — Gob smo vendar nabrali 469 . .. (Dunaj 9. 2. 06.) Katar me nadleguje, katar, slab božji darl . . . .Slavnoet' se je izvršila brez kake posebne nezgode, — |Op. Slavnost 70 letnice.) (Aspang 4. 6. 07.) Že zopet prošnja večnega berača, zdaj v Aspangu! Le Monnier me je ondan vprašal, ali naj se Staroslovenska Čitanka Sketova (zadnji natis L 1894) zopet natisne. Ker mu nisem vedel odgovora, poprašal sem pismeno dr. Tomin-ška. Ta pravi: Dš, samo da se knjiga prej .korenito' predela. In to tako: itd. (Dunaj 9. 10. 11.) . Prav srčno me veseli, da ste tako lepo poletne dni preživeli v naši ljubi domovini! Jaz nisem bil tako srečen. Moja bolna desna noga mi je neusmiljeno skazila vse poletje, ki sem ga bil lako potreben in sem se ga tako veselil! — Tako lepi dnevi, iaz pa v svoji jazbini tičati in svoje žalostno stanje premišljevati — prave Tantalove muke. Ni čuda, da nisem kaj posebno zidane volje!... (Ob priliki odhoda g. P. z Dunaja v Dalma-i cijo 1913): Na jug iz severne tujine, Na jug, na jug, med rodne brate. Sinove solnčne domovine, Med Dalmatince jedrnate! Poklican greš na blago delo. Srce Ti lahko je veselo: Da sad bi lep Ti obrodilo. To bo najlepše Ti plačilo! (Aspang 19. 7. 13.) . . . Upam, da ste lepo zdra-; vi in dobre volje. Toda, kaj pravim? Dobte volje biti je v tem času poštenemu človeku težko, pra- vemu Slovanu nemogoče! Tak začetek, pa tak konec!! Tu se še reči ne more: Bog pomagaj (Datum nečitljiv): O balkanski in slovanski sramoti ni besede! Ko bi začel, bi ne mogel končati. Da sem moral kaj takega doživeti! Oj ti Balkan, oj ti Balkan, Kako krvav si in solzan! Kri bratov v boju te pojila, Solz britkih rosa je močila. Oj ti Balkan, oj ti Balkan, Britko bo pomnil te Slovan! (Aspang 6. 1. 14.) . . . Zdaj smo zopet v Aspangu. Zrak jc tukaj vendar bolji, pa tistega mestnega hrupa smo tukaj prosti, — To je lepo, da se Vam dobro godi in vsem Vašim. Blagor možu, ki more uspešno delati v prid človeštvu! Jaz nimam Te sreče. Moji rojaki so me poslali v pokoj — brez pokojnine . . . (Brez datuma): .Prijatelj' sveto jc ime, Ko se zlorabiti ne sme; Kdor res ga vreden biti hoče. Stori naj zanj, kar je mogoče: Prijatelj blagi, ljubeznivi, Čast Ti in hvala, Bog Te živi! (Iz pisma 28. 3. 14.) Katera božji se stvari Najlepša ti na svetu zdi? Na nebu solnca blagi svit, Na zemlji človek plemenit! (Aspang 16. 10, 14.) ,, . Tudi meni se ne godi ravno slabo, samo da se nisem še prav »vživel« v to novo »junaško« dobo, ki smo jo tako nenadoma doživeli . . . (Aspang 17. 3. 21.) — Blagi prijatelj! Prav po domače' Kaj ne? Res, jaz ne vem lepšega imena blagemu možu. ki je toliko storil zame! Dve leti dopusta, pa lakoj zgodaj pokoj! To je kaj! Torej še enkrat: Blagi prijatelj, srčna hvala za tako ljubeznivo voščilo, ki mi ga je vsa navdušena prebrala zvesta tovarišica. Dvolj! svare me uboge oslabele oči. Da me ne zadene še najhujša nesreča kakor mojega starejšega brata. Srčen pozdrav moj in moje žene! 0 Veliki noči je ponavadi redno pošiljal g. Primožiču košarico orehov, češenj in pirhov, ki jo je spremljala kratka prigodnica v tem žanru: Ni ravno treba pečenega zajca, Orehi so tudi dobri in jajca. Ova pasehalia non colorata; Barvati jih bi bilo potrata. »Omne vivum ex ovo«, To velja za gotovo. — In ovo est vita, Krepost čudovita. Ergo edamus ova, Kuhana ali sirova. Saluti, illustris amice. Pa zraven košček potice! Haec modica .ovatio' Accepta sit gustatio1 Et feminis et viris Formosa placet Iris. Fructus, quos tulit hortulus, accipc, sodes Hos illota manus rustica non tetigit. To sadje si brez skrbi privoščite, Ker ni šlo skozi roke neumite. (Tudi grški prevod.) Z drevesa doli pa v usta' Drugače je črešnja pusta Vom Baum herab und bald in den Mund So fchmeckt die Kirsche und ist gesund. Haec sine sorde, sine llhs Famosis, spero, sunt bacillis. AVali 001 a vi V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-kolonska, 3 mm visoka pelltna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Liubliana. Krekov trg 10. Cenena posojila do 10.000 Din dajemo. Za odgovor priložite 3 Din znamko. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Jamstvo« St. 3011. (d) Vse denarne posle nakup m prodajo vrednostnih papirjev, vnovčevanje terjatev pri denarnih zavodih, menic in čekov, eskont in reeskont, posojila kompenzacije dolgov, kon-vertacije, Srečke drž. razredne loterije izvršuje ■trokovno in strogo solidno Bančno kom. pisarna RUDOLF ZORE LJUBLJANA Gledališka ulica štev. 12. Telefon 38-10. Denarne zadeve bančne, hranilniške in po-sojilniške terjatve vseh denarnih zavodov, vrednost. papirje, Vojno škodo Vam kupi in proda izposluje razne kredite v gotovini na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo. Izvede razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih s hranilnimi knjižicami in z gotovino. Zanesljive na- in informacije gle-denaložbe kapitala v go-tovftii in hranilnih knjižicah dobite edinole pri pooblaščeni Trg. agent, za bančne in kreditne posle Alojzij Planinšek v Ljubljani, Beethovnova ul. 14'II. Telefon 35-10. Za odgovor znamko. Hranilne knjižice Vzajemne posojilnice« v Ljubljani kupim. Plačam takoj v gotovini. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Vzajemna« št. 3037. (d) Kupim vložne knjižice Vzajemne posojilnice« v Ljubljani. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Vzajemna 101« št. 3036. (d) ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA. Vnajem Pisarniške prostore oddam za april. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2993. (n) Kupimo Prima bukovo oglje kupuje za promptno dobavo Talionica Zeljeza — Topusko. (k) »ur m a Krojašk. pomočnika xa konfekcijo takoj sprejmem. Kranj, Na skali št. 3 Prodajalko za Maribor, z manjšo kavcijo, iščem. Nastop takoj. Informacije pri: Fridl — Ljubljana, Ižanska 51, v nedeljo 8. marca od 9 do 12 dopoldne. (h) Mlad gradb. inženir ali gradbeni tehnik s prakso železobetonskih del, se takoj sprejme za letošnjo stavbno sezijo za Maribor. Lastnoročne ponudbe z navedbo študij in prakse ter plačilnih zahtev upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Zelezo-beton« št. 3019. (b) malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeh. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti. Perutninarji, pozor! Zaradi težkih gospodarskih razmer sem se odločil sprejemati valilna jajca v umetno valjenje po najnižji ceni po 1.50 Din. Kovačič Alojz, Tomačevo št. 38, p. Moste pri Ljubljani. (r) B anja Odda se stanovanje 2 do 5 sob — takoj. Vprašati: Glince, Tržaška 12, pri hišniku. (č) Celo majhno vilo 6 sob, vrt, oddam takoj ali pozneje. — Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod št. 3042. (č) Posestva Oroben oglas r •Slocmi«. oosrstvo ti hitro proda; če ie ne x gotovim denarjs.n, pai kupca ti g kniiiicn 1U1. Hiša z gostilno in pekarifo v centru Maribora ceno naprodaj. — Dopise na: F. Jauk, Maribor, Ruška cesta 25. Kupimo štiri zidne ventilatorje za trofazno strujo 380 voltov brez žaluzij, z motorjem, 300 do 400 mm krilnega premera. Cenjene ponudbe staviti na: Ljubljana, poštni predal 22. (k) Natakarico mlado, sprejme prvorazredni lokal. Pogoj: Cela oskrba in 200 Din mesečno. Ponudbe s sliko na: Nikola Suvajac, Bos. Gra-diška. (b) Trenčkote vsa oblačila, perilo itd. -v ogromni izbiri - kupite poceni pri Preskeriu, Sv. Petra cesta 14. (1) PREMOG DRVA IN Karbo paketi pri Iv. Schumi Dolenjska cesta Telefon štev. 2951 NOCOJ JE UMRLA NAŠA DRAGA MAMA JOSIPINA KOZAK POGREB BO V PETEK, DNE 6. MARCA 19% OB POL PETIH POPOLDNE OD DOMA ŽALOSTI: POLJANSKA CESTA ŠTEV. 21 (GOSTILNA ŠTRAJZEL) NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU V LJUBLJANI. DNE 5. MARCA 195b VLADO, JUŠ IN FERDO — SINOVI, SNAHE, VNUKI IN OSTALO SORODSTVO Centralni trg ČehoslovaSke Industrije Praški ekspertni sejem od 6. do 15. marca 1936 takoj za Leipzigom 50*/« popust na čehoslovaških železnicah. 25 - 50'/, na inozemskih železniških, parobrodih in zračnih linijah. — Nadaljne informacije in sejmske izkaze dobite pri zastopnika Praškega vzorčnega veleaejma. ALOMA COMPANY d. z o. z., Ljubljana, Aleksandrova c. 2 ČEHOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica za nebotičnikom a'i direktno pri Direkciji Praškega velesejma, Praga VII, velesejmska palača Tinček in Tonček kotf detektiva 1. Novim pustolovščinam nasproti! Čudovite prigode naših dveh vrlih afriških junakov so končane. Dečka sta se srečno vrnila domov — na veliko veselje vseh, ki smo jih v duhu spremljali križem-kražem po svetu in doživljali z njima vse nevarnosti m grozote afriških pragozdov. Najbolj pa sta bili njunega povratka kakopak veseli mami. Siroti sta se že resno bali, da sta drzna dečka postala plen krutih ljudožrcev ali divjih zveri. Pa nikarte misliti, da je dečkoma poslej teklo življenje mimo in dolgočasno kot studenec pod goro, brez vsakršnih novih pustolovščin. Kaj še! 2e prvo noč sta dečka v domači vasi doživela stvari, ki so vredne, da jih opišemo v novi zgodbi. Da bo ta zgodba prav tako zanimiva in napeta kot prejšnja, se razume samo po sebL * * * Vrnimo se torej v hišo Tinčkove mame! Ko sta se mati in sin dovolj nagledala in nakramljala, je mama rekla: »Dečko moj, zdaj pa spat! Pozno je že.« »Kako sem vesel, da bom po dolgem času spet enkrat v lastni postelji spal!« je vzkliknil Tinček in še enkrat objel mamo za slovo. »Torej lahko noč, srček moj!« ga je mama ljubeče pogladila po laseh. »Sladko spančkaj in kaj lepega naj se ti sanja o Vau-huju.« Tinčku pa se ni sanjalo o Vau-huju. Ležal je v postelji, zaspati pa ni mogel. Kar na lepem se je spomnil, da ie pozabil mimogrede obiskati prijateljico Metko, ki jo je imel rad kot lastno sestro. »Takoj moram k njej, da jo pozdravim!« je sklenil in skočil iz postelje. »Gotovo me že zelo pogreša.« Tiho, neslišno se je splazil k oknu, se vzpel nanj, se oprijel strešnega žleba in začel plezati po njem navzdol. Nihče ga ni opazil — razen Mukijevega bistrega očesa. Je vrli kuža moral vsekakor slutiti, da se Tinčkov nočni izlet ne bo končal kar tako, zato jo je mahnil z njim. Spotoma se je Tinček spomnil, da sta imela z Metko dogovorjen poseben znak. Poskusil je, če ga še zna. »Ta-ti! Ta-til« je zapiskal in zadovoljno zabrundal predse: »Hvala Bogu, nisem ga še pozabili« L. Ganghofer: Slad Hubectus Roman »To je vendar ree!< Kiti se je obrnila k For-beeku. »Pred poldnem sva prišli iz Wtirzberga v Monakovo. Od pomladi sva bili na obisku pri stricu Renu na Egebergu. Ob pol enih sva bili doina v Monakovem, ob dveh že v stekleni palači. Teta Gundi je že na to komaj čakala.« Kleesbergova je sklonila obraz še niže pad vezenja >Mnogo let sem živela v samostanu. In po dolgem času je bila to zopet prva razstava, ki sem si jo smela ogledati.« >Smem vprašati, kaj vam je bilo najbolj všeč?« Teta Gundi je štela ubode; pri tem se je tresla igla v njeni roki. >To je težko reči. Videli sva toliko krasnih slik...« Tedaj je Kiti nenadoma vprašala: »Ali ste razstavili tudi vi kako sliko, gospod Forbeck?« ^Da!« »Oh, škoda! Morali sva jo prezreti!« Gundi Kleesberg jo je karajoče pogledala in opravičevaje rekla: »Viseti je morala v dvorani, ki se je nisva utegnile več ogledati. Obžalujem v resnici.. .< Forbeck se je nasmehnil. >tšnj niste dosti izgubili.« »No, le ne tako skromno,« se je oglasil Tasilo. »Vaša sličica je izborna. Celo Werner je bil zadovoljen, in to nekaj pomeni.« kleesbergova je vlekla za zidano nit, ki se je bila zapletla v blago. »Profesor Werner je vaš učitelj ,ali ne, gospod Forbeck?« »Da, milostljiva gospodična! In njegovo sliko, ta biser vse razstave, ste gotovo videli?« Odgovor se je mudil. »Kolikor se spominjam.« ?Toda teta Gundi! Kako hladno? Pred sliko si gorela in plamtela, tako te je ganila, tako prevzela! In zdaj praviš: Kolikor se spominjam.« 30 ! Forbeck je toplo pogledal gospodično Klees-[ berg. »Razumem vas, milostljiva gospodična! Kar doživimo v sveti uri, radi zapiramo kot dragocen I zaklad. Veseli me, ko čujem, kako vas je Wer-: nerjeva slika ganila. Tisoči gore zanjo. Toda za-j me je vedno praznik, ako se seznan'111 z ljudmi, ki j ga popolnoma razumejo. In to pri Wernerju ni ; vedno lahko. Posebno ta -Pozna jesen», ki ste jo videli v Monakovem 1 Za množico je to zapečatena knjiga Samo tih, pokrajinski motiv Toda, kaj vse govorijo te barve!« Teta Gundi je povesila vezenje in prisluhnila. »Sam sem okusil, kako utegne ta slika prevzeti človeka s svojo resnobo in sanjavo oložnostjo. VVernerju je bila eno izmed najljubših njegovih del. Slikal je ni po naravi. In vendar ta prepričevalna resničnost! V prejšnjih letih kdaj je moral ta motiv v resnici videti; taka narava se ne da ustvariti. In sodim, da ga veže na to pokrajinsko scenerijo drag spomin, ker mu je motiv pri srcu; najdemo ga v raznih inačicah na mnogih njegovih slikali.« Dundi Kleesberg je vzela spet iglo in se tako globoko nagnila nad vezenje, kakor bi bila kratkovidna. »Ena njegovih najstarejših slik je «Pozni jeseni* na moč podobna. In vendar, kakšna razlika! Takrat vroč, strasten boj s snovjo, in še tudi negotova roka, ki trepeta v viharju duše, brez moči, da bi ga pričarala na platno. I11 sedaj izčiščen mir, popolna oblast nad snovjo, ki se je zunanje komaj kaj spremenila. Toda na znotraj je vse poglobljeno, vse se zliva v ubranost. To je resničnost, dvignjena v umetnino. In razvoj tega motiva, od onega prvega poizkusa do danes — rekel bi skoro: To je \Vernerjev življenjepis. Forbecku se je glas ogrel. j>Kar kdaj zaživi v njem, se trdno zakore-nini. Njegovo srce je kakor nebeški svet. Tu nič ne mine, samo vedno lepše nastaja In to ne velja le za Wernerja — umetnika, takšen je tudi kol človek. Kdor je srečen dovolj, da pa spozna, ga mora vzljubiti.« Iz oči gospodične Kleesbergove sta se utrnili | na vezenje dve težki kaplji. Tiho je bilo, samo , vodomet je žuborel. Ta nenadna tišina je zmo- j tila Tasila pri branju; začuden se je ozrl kvišku ; in povesil list. Kiti se je globoko oddahnila, kakor ■ bi se bila v Forbeckovini molkom rešila spon j neke začaranosti. 7 * m jj je opazila, da ima Kleesbergova mokre oči. »Teta Gundi?« »Kaj ee je zgodilo?« je vprašal Tasilo. Gundi Kleesbergova je dvignila obraz; po belem pudru sta se vili dve temni brazdi. Tiho je rekla: »Zelo me je prevzelo. Kako ee gospod Forbeck oklepa svojega učitelja, lepo je to.« Njene plahe oči so se pomudile na mladem umetniku; pa tudi dvoje drugih oči je obvieelo na nJem, velikih in svetlih. Forbeck se je zmedel. »Meni pripisujete, kar je samo Wernerjeva zasluga. Ako bi ga poznali —« »Ali ga nisi še nikoli videla?« je vprašala Kili. s Ne!« I11 dočim je segla spet po svojem delu, je Gundi Kleesberg dodala oklevajoče: »Priznani — ker ga kot umetnika tako zelo spoštujem, bi me izredno zanimalo —« i A lako? Ve« ta čas ste govorili pač o \Ver-nerju?« je dejal Tasilo, otrnil pepel s cigare in se obrnil proti teti Gundi. »In če vas ima radovednost: Predstavite si gospoda Forbecka za petindvajset let starejšega, in zadeli boste približno, kakšen je Werner.« »To podobnost ste opazili tudi vi?« je vprašal Forbeck, vesel Tasilovih besed. »Že takrat, ko sem vas spoznal Govoril sem o tem tudi že 7, NVernerjem. To je neka čudna fiziološka posebnost. Gundi Kleesbergova je boječe pogledala kvišku. Ali sle si z profesorjem Wernerjem v sorodu?« Tasilo se je zasmejal. Potem seveda bi bila stvar kaj preprosta in naravna.« Zdaj je poslala radovedna ludi Kiti. »To je pa vendar nenavadno naključje. »Nič takega! je dejal Forbeck. ?Pred leti le podobnosti še ni bilo. Izobličila ee je šele pozneje ko sem živel vedno skupaj z Wernerjem. Skušala sva dognati, ali si nista najini družini vendar le kako v sorodu. Toda odkrila nisva niti najmanjše sledi, četudi sva prebrskala cerkvene matrike njegove in moje domovine tja do časa najinih pra-dedov. Werner je Zgornji Frank, jaz sem Švab iz AlgSua. Od najinih družin je prebivala vsaka v svoji domači vasi s sorodstvom, ki ni segalo čez pet ur na okrog. Ne! Ta podobnost temelji na nečem drugem.« Forbeckove oči so sanjavo zasijale. »Naključje me je privedlo Wernerju na pot, sodil je, da imam nekaj daru in se zavzel z,ame. Zdaj sinem že leta živeti z njim ko mlajši brat s starejšim. Kar znam, mi je dal Werner, mislim in čutim iz njega. Duhovno me je preobrazil v del sebe samega. Ob tem dolgoletnem prisrčnem sožitju se je moralo zgoditi, da sem se mu priličil tudi zunanje. Použil me je vsega, utonil sem v njegovi duhovni premoči in častihlepno stremim za svojim vzorom. Odtod njegove poteze tudi na mojem obrazu.« Kiti je zmajala z glavico. »Jeli kaj takega res mogoče?« >Gotovo!« je menil Tasilo. »Živi dokaz imaš pred seboj. Vnanjega človeka ne oblikuje le meso, ki ga jemo opoldne, marveč tudi vse, kar nam polni glavo in srce. Ta pojav vidimo često pri možu in ženi, ki živita v srečnem zakonu. Sčasoma (rta 6i podobna tudi zunanje, kakor brat in sestra skoro.'- »Toda Tas! Mar naj bo to dokaz? Gospod Forbeck vendar ni s profesorjem Wernerjem oženien. Zdaj so se zasmejal! vsi. Kiti je povedala to s tako zabavno resnobo, da se je morala namuzniti celo leta Gundi. Še med njegovim smehom je pri nesel Fric pismo za Tasila. Ta je pisavo na kuverti menda poznal, ker ga je hlastno odprl; ko je bral, se je pomiril. »Sel naj čaka, bom kar odgovoril.' Položil je roko Forbecku na ramo. »Oprostite —« Za »Jugoslovansko tiskarne« v Ljubljani: Karei Oeč, Izdajatelj: Ivan ila-kuvec. Urednik: Viktor Cenčifi-