NIKOLAJ OBLAK, predsednik Slovenske demokratske mladine: « Ja, Sevničani smo ISOtovo zaghženi, želimo povedati, kar mislimo...« j Pogovor, str. 3 I PATRICIA ČULAR, direktorica MC Brežice »Obnova kompieksa na Gubčevi bo kon- čana najkasneje do | leta2012.« I Iz naših krajev, str. 6 PETRA GRAJŽL, vodja projekta Oto- čec skozi stoletja: »Dober občutek imaš, ko predaš svoje zna- nje mladim.« i Zadnja, str. 16 m bzonuK Časopis za pokraiino Posavie, leto X, St. 3, četrtek, 9.2.06,23.200 izvodov Poštnina plačanapn pošti 1102 L^H IZVSEBINE 2 Kulturni praznik v Brežicah 2 V Posavju le ena nova občina 3 Pogovor: Nikolaj Oblak 4 Deset let Evrosada Krško 6 Obnova bivšega Doma JLÄ v Brežicah 8 15. zimski otroški festival na Bizeljskem 9 Izbor Miss Posavja za Miss Slovenije 2006 10 Iz obtine Krško 11 Iz občine Sevnica 12 Zdravi, lepi in vitalni 13 Sport 16 Prišleki: Jurij Mamilovič 16 GradOtočec skozi stoletja posavjeflitifo Sosedje »priznali« novo občino V kostanjeviškem Društvu domačih kolin so 4. februarja razglasili rezultate in po- delili plakete najboljšim izdelovalcem mesnin. Njihovi sosedje Podbočjani pa so to tradicionalno prireditev, ki so jo letos pripravili že sedmič, začinili še z Listi- no o priznanju občine Kostanjevica na Krki. Čeprav so s tem prehiteli politike, ki morajo referendumsko izbiro Kostanjevičanov še potrditi v Državnem zboru, in je celoten ceremonial nekoliko dišal po bližajočem se obdobju vladavine zname- nitega Prforcenhausa, so Kostanjevičani tako hitro »priznanje« s strani vedno ne- koliko rivalskih sosedov sprejeli z zadovoljstvom. "S tem simbolnim dejanjem," je dejal predsednik Sveta KS Podbočje Ivan Urbane ob iz- ročitvi Listine predsedniku ko- stanjeviške KS Milanu Hera- koviču, "želimo Podbočjani Kostanjevičanom izraziti pri- znanje za voljo in odločnost, ki ste jo izkazali na referendu- mu 29. januarja za ustanovitev svoje občine. Mi, kot dobri so- sedje, ostajamo še naprej so- sedje, ne glede na to, katera zastava bo visela pred občin- sko zgradbo v Krškem ali v Ko- stanjevici." Član podboške de- legacije Franc Glinšek pa je sosedom ob tem izročil še eno simbolno darilo, in sicer vin- sko trto: "Ko ste praznovati 750-letnico, smo vam podarili oreh, ker smo mislili, da boste še najprej živeli v senci veli- ke občine Krško in uživali nje- ne plodove, današnja gesta pa je drugačna: trta je tista, ki najprej, ko jo posadiš, potre- buje dobro podlago, in vi ste si jo naredili s 83 odstotki glasov. Vendar tako kot obstaja pri go- jenju trte velika ogroženost, od pozebe do raznih bolezni, od peronospore do oidija, ob- staja tudi tu vrsta nevarnosti: politika, nadzorni odbor, ra- čunsko sodišče, država in po- dobno. Ampak prepričani smo, da boste zmogli, da bo ta pot prava in da bo dala pravi sad tako kot trta. Prednost te ras- tline je tudi," je še dejal Glin- šek, "da dolgo živi. Štiristo let imajo staro tarn gori na Lentu in naj bo najmanj takšna tudi vaša bodočnost!" Najboljše mesnine iz Sajevc Sedemčlanska komisiia s pred- sednikom Francem bkrabcem na čelu pa je letos že sedmo leto zapored ocenjevala doma- če mesnine, ki jih na pokušino prinesejo izdelovalci iz širšega posavskega in dolenjskega ob- močja. Pod drobnogled in na pokušino so vzeli skupno 111 mesnin, od" tega 41 krvavic, 39 mesenic, 15 pečenic in 16 tla- čenk. Najbolj okusne krvavice je po mnenju komisije letos iz- delala Nevenka Hribar iz Sa- jevc, klobase mesenice Branka Zorič Kopinč iz Dobrave, v ka- tegoriji pečenic je bila najbo- Ije ocenjena mesnina izdelo- valca Marka Eržena iz Sajevc, med tlačenkaini pa Danke Hribar, prav tako iz Sajevc. Bojana Mavsar Ivan Urbane, Milan Herakovič in Franc Glinšek Na$rajenci najbolj okusnih mesnin POSAVSKI REGIONALNI PROGRAM 4 MSeCOM' A p.p. 265, «270, Kriko ((fiO8O1444J Secom Krško d.o.o. Tel.: 07 488 01 70, Fax: ...73, secom.krsko@siol.net, www.oknainvrata.com L% infra izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o. Trg svobode 9 8290 Sevnica ligraama Ht na tpcdnf Son HOLDINC SLOVENS« ELEKTRARNE D.O.O. Iza Skupnf podvijl Koprska ulica n. 1000 L]uW)ana H Moč energise JURIJ AAAMILOVIČ, univ. dip!, ini. kmetijstva: - Vinogradnistvo je po- droije, kjer se vedno da kaj novega izvede- ti in nauäti.« Zadnja, str. 16 Rastoča knjiga v Sevnici Rastoča knjiga je široko zasnovan slovenski kultur- ni projekt, ki se je razvil tudi v Sevnici, ravno v času, ko praznujemo kulturni praznik. Na sevniškem gradu je do konca meseca februarja na ogled razstava ne- katerih najpomembnejših slovenskih knjig, ki se jim pridružujejo tudi knjige, ki so jih napisali domadni. Rastoča knjiga kot pomnik naše tisočletne kulture simbolno po- nazarja slovensko samosvojost, državnost in kulturo kot rastočo knjigo, ki predstavlja naše mi- nulo in sedanje bivanje. Rasto« ča' knjiga pa že nekaj let delu- je tudi kot kulturno gibanje, v okviru katerega potekajo glas- bene, razstavne in druge kul- turne prireditve na lokalnem in državnem nivoju. Posebna akcija društva je bila postavi- tev skulpture »deklica z rasto- čo knjigO" v parku ob Navju v Ljubljani. Razstava ponazarja razvojni lok slovenske ustvarjalnosti, kakor je trajno zarisan v slovenski pisani in tiskani besedi. Pope- Ije nas iz zgodnjega srednje- ga veka, ko nastanejo Brižin- ski spomeniki in Stiški rokopis v 16. stoletje, ko smo razvili svoj jezik in postavili temelje naše književnosti s Primožem Trubarjem, Jurijem Dalmati- nom, Sebastijanom Kreljem, Adamom Bohoričem in drugimi. Takrat je izšlo 60 knjig, in sicer po 1000 do 2000 izvodov. Raz- vijala se je slovenska znanstve- na misel. Velik pečat so pusti- li Janez Vajkard Valvasor, Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Jer- nej Kopitar, Friderik Baraga, Jurij Vega, Jožef Stefan, naš edini Nobelov nagrajenec Fri- derik Pregel in drugi. Razstavo zaokrožuje slovenska književ- nost od 19. do 21. stoletja, ki jo med drugimi zastopajo Vod- nikova^ Prešernova, Gregorči- čeva, Zupančičeva, Kocbekova in Kosovelova poezija ter Jur- čičeva, Levstikova in Cankarje- va proza. S slovensko besedno umetnostjo so povezani tudi li- kovni, glasbeni in arhitekturni ustvarjalci, katerih dosežkom sledimo v knjigah. Poleg knjig, ki predstavljajo bogato slovensko kulturno de- diščino, pa so na sevniškem gradu razstavljene tudi knji- ge, ki jih je napisalo okoli 60 avtorjev, ki so s svojimi knjiga- mi postavili trajen in nepoza- ben spomenik Sevnici in oko- liškim krajem. V svojih delih pišejo o Sevnici, njenih na- ravnih lepotah, zgodovinskih znamenitostih, kulturnih spo- nadaljevanje na 2. strani Učenci Osnovne Sole Sevnica so poskrbeli za kulturni program z odličnim izborom pesmi in odlomki iz proznih del. H AKTUALNO Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 nadaljevanje s 1. strani menikih, geografskih značilno- stih, o ljudeh ter o preteklosti, ki nas vodi celo v obdobje sta- rorimske naselbine v neposred- ni bližini Sevnice. Med razstav- Ijenimi deli najdemo kar nekaj šolskih učbenikov in poezijo. Osnovna sola Sevnica, ki je s pomočjo Občine Sevnica omo- gočila »rastočo knjigo« v Sev- nici, pa se lahko pohvali še z eno pridobitvijo, saj je omogo- čila izid pesniške zbirke učen- ke Janje Račič in leposlovnega dela v prozi učencev devetega razreda. Tanja Grabrijan Upravni odbor predlaga Petroviča Upravni odbor Sklada za raz- gradnjo NEK in za odlaganje radioaktivnih odpadkov je na podlagi pogovorov s kandidati vladi predlagal, naj za direktor- ja Sklada imenuje Jožeta Pet- roviča, ki je zaposlen v Petrolu kot izvršni direktor maloproda- je. Dosedanjemu direktorju Mi- lanu Veneku mandat poteče 1. marca, na tokratni razpis za di- rektorja pa se ni prijavil. Za di- rektorsko mesto v Skladu se je sicer prijavilo 12 kandidatov, ker pa dve prijavi nista bili po- polni, je upravni odbor pod vodstvom Branka Janca odločal med desetimi kandidati. Trije Posavci nominiranci Prešernovega sklada Med letošnje nominirance za nagrado Prešernovega sklada so uvrščeni kar trije ustvarjalci, ki so otroštvo in mladostna leta preživljali v Posavju, in sicer lutkar Silvan Omerzu, nominiran za trilogijo Misterij življenja in smrti, pianist Bojan Gorišek, predlagan za koncertno dejavnost v zadnjih dveh letih, in re- žiser Damjan Kozole za režijo in scenarij filmov Delo osvoba- ja, Rezervni deli in Vizije Evrope. Silvan Omerzu se je rodil leta 1955 v Brestanici. Študi- ral je na Pedagoški akademiji v Ljubljani - likovni oddelek. Leta 1984 je prejel štipendi- jo Kultume skupnosti Slove- nije za študijsko bivanje na Češkem, kjer je opravil spe- cializacijo iz lutkovne sceno- grafije in tehnologije. Kot sa- mostojni umetnik se ukvarja z oblikovanjem lutk, slikar- stvom, ilustracijo in keramiko. Bojan Gorišek iz Loke pri Zi- danem Mostu je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljublja- ni in se izpopolnjeval pri Her- bertu Hencku v Kölnu. Kon- certiral je že širom po Evropi, pa tudi v Ameriki, v Venezue- li, Kolumbiji in na Kitajskem. Krčan Damjan Kozole je kot režiser in scenarist do sedaj posnel že šest celovečemih fil- mov: Remington (T988), Stere- otip (1997), Porno film (2000), Rezervni deli (2003), v sodelo- vanju s 25 evropskimi režiserji je posnel filmski omnibus Vizi- je Evrope (2004), Delo osvoba- ja (2005), trenutno pa priprav- Ija koprodukcijski film Temna stran zemlje. B.M. Na 26. seii sevniškega sveta 6. februarja so se na 26. red- ni seji sestali člani sevniške- ga občinskega sveta. Na dnev- nem redu je bilo med drugim preoblikovanje organizacijske strukture Regionalne razvojne agencije Posavje, predlog pra- vilnika o enkratni denarni po- moči za novorojence v občini Sevnica, predlog pravilnika o kriterijih in merilih za sofinan- ciranje programov na področju socialnega in zdravstvenega varstva v obdni, predlog skle- pa o primerljivi gradbem ceni stanovanj, povprečnih stro- ških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč in vrednosti stavbnega zemljišča v občini za leto 2006, poročilo o delit- vi donatorskih sredstev za po- moč po neurju, med drugim pa naj bi razpravljali tudi o lo- kalnem partnerstvu z ARAO ter odločali o predlogu za imeno- vanje članov vodstvenega od- bora lokalnega partnerstva in predlogu delitve sredstev na- domestila za izvajanje teren- skih raziskav. g||| Vabilo k sodelovanju Posavski obzornik spremlja dogajanje v vseh treh posavskih občinah, zato vabimo krajevne skupnosti, društva, klube in druge organizacije, da nas obveščajo o svojih prireditvah na elektronski naslov: obzornik@volja.net ati na poštni naslov: Posavski obzornik, Trg Matije Gubca 3, 8270 KRŠKO R A D I O t3kii=racyg89,3FivO K R Š K O ^ www.radioenergy.si marketing: O41 322 99O Puntar d.O.O., CKŽ 135c, 8270 Kriko Kulturni praznik v Brežicah Zlato tamburaškemu orkestru, Zdravku Dušiču in Cvetki Miloš Zveza kulturnih društev Brežice in brežiški sklad za kulturne dejavnosti sta 6. februarja pripravila osrednjo občinsko prireditev ob kulturnem prazniku, v ok- viru katere so za uspešno delo na kulturnem področju v letu 2005 podelili zlata odličja Tamburaškemu orkestru KUD Oton Župančič Artiče, vodji folklorne sku- pine KUD Oton Župančič Artiče Zdravku Dušiču in mentorici Društva likovnikov Brežice Cvetki Miloš. Bronasta odličja so prejeli Uroš Brezovšek, Ignac Slako- nja in Srečko Denžič, priznanja pa Miloš Balon, Jože Debogovič in Franc Gajski. V ovkiru programa je v Brežicah s komedijo Na svidenje nad zvezdami gostovala gledališka skupina DKD Svoboda Senovo. Tamburaški orkester KUD Oton Župančič Artiče je red- ni gost Festivala tamburaške glasbe v Osijeku, kjer je osvo- jil že pet srebmih in dve zlä- ti plaketi, srebrni in zlati so bili člani orkestra tudi na dr- žavnem srečanju tamburaških skupin in orkestrov. Skrbijo tudi za podmladek, saj je lani začel delovati oddelek za tam- burico Glasbene sole Brežice na OŠ Artiče. Vodja folklorne skupine KUD Oton Župančič Artiče Zdrav- ko Dušič skupino vodi že od leta 1985. Skupina je sodelo- vala na nekaterih pomembnih mednarodnih festivalih v tuji- ni, podoben festival je pripe- Ijal tudi na domača tla. Ob tern ni pozabil na mlade ple- salce, saj je na njegovo pobu- do žepred leti začela delova- ti otroška folklorna skupina na OŠ Artiče. Mentorica Društva likovnikov Brežice Cvetka Miloš v slikar- stvu upodablja krajine in tiho- žitja, občasno tudi portrete, znana so njena cvetlična tiho- žitja, prav tako pa tudi unikat- na keramika. V njeno najizra- zitejše poglavje ustvarjanja pa sodi okoli sto tapiserij. Za tapiserijo na mednrodnem obrtnem sejmu v Muenchnu je prejela zlato medaljo. Je mentorica ljubiteljskih slikar- jev na kolonijah ali tečajih, prav tako je pripravljena po- magati na domu. Član Mešanega pevskega zbo- ra Viva Brežice Uroš Brezo- všek, sicer s Senovega, je nepogrešljiv člen v tenorski verigi zbora, vedno pa sode- luje tudi pri organizaciji zbo- rovskih prireditev. Zborovod- ja Ignac Slakonja je že deset let steber pevk in pevcev na desnem bregu Save, pravijo, saj vodi MPZ Slavček Velika Dolina, Ljudske pevke Žej- no, MePZ Anton Kreč Čatež in MPZ Društva upokojencev. Srečko Denžič je bil eden iz- med ustanovnih članov Mo- škega pevskega zbora Stara vas - Bizeljsko in je po vrnitvi v zbor z žlahtnim basom po- memben clan. Miloš Balon v Moškem pev- skem zboru Bizeljsko poje že osem let, hkrati je tudi bla- gajnik. Jože Debogovič je že več kot 15 let redni član KD Gasilski pihalni orkester Loče pri Dobovi, poleg igranja je tudi gospodar doma za vaje. Franc Gajski je v KUD Slavek Velika Dolina prevzel vlogo gospodarja, kar je še posebej odgovorna naloga po obnovi prosvetnega doma. Cvetka Miloš, Zdravko Dušič in predstavnik tamuraskega orkestra Artiče Kolumna Naši Kulturi ob bok. Prvič. Menim, da je nujno spomniti, da smo p.~ Slovenci edini narod v globalnem svetu, ki ; ..„ ima svoj praznik, ki ga posveča kulturi. Ozi- NatJ° Jenko SunCK roma, upravičeno pričakujem, da ustvarjal- cem, ki delujejo na področju kulture. Lju- dem, ki ustvarjajo z besedo, z barvami in črtami, ki pojo in igrajo inštrumente, ki oblikujejo skulpture, ki se poglabljajo v vso sloven- sko kulturno dedisäno - Če kar skräm nizanje vseh možnih ustvarjal- nosti. Prepričana sem, da so vsi ustvarjalä in poustvarjalci iz prete- klosti ohranili identiteto slovenskega naroda, da jo ohranjajo danes in da bodo mlajši rodovi sledili močnim sledem svojih prednikov. Te- melji so čvrsti. Nenazadnje - slavospev, ne sladkoreqe, tistim, ki so kmalu po 2. svetovni vojni (so ze vedeli cemu), ustoliäli dan sloven- skesa kulturnega praznika (8. februar) in narodu, ki je skozi ta čas uspel kulturno ohranjati praznik, z ustvarjalnostjo vred, vsem pole- mikam navkljub, tudi nekulturnim in dvomljivim. Mimo nagrad in na- grajencev, na državni, obänskih in društvenih ravneh. Drugič. Menim, da v nadaljevanju ne born zapisala nie novega, nie iz- vornega, pac pa born spet spomnila, na kar je vredno spomniti, se spominjati in ponavljati. Naj zavestho odmislim slovenski prostor iz- ven Posavja inpoudarim bogato kulturno dogajanje kulturnih društev prav znotraj njega, kjer se na različnih ustvarjalnih podroqih preple- tajo predanosti z izraženimi talenti. Za ämer stojijo ure vadb, urje- nja in marsikaterih odpovedi ter ob njih še dobrega razumevanja, spoštovanja, ljubezni, pa tudi odpovedi druzin, ki so, hotele to ali ne, vpete v številne ustvarjalne vrtince. Iz nanizanega običajno vzklijejo mladike, kajti, bogu hvala, vzori vlečejo. Naj ne zamerijo ravnatelji, profesorji in uätelji šol, ki jih ne born omenjala, pa so soustvarjal- ä na tem plemenitem podroqu. Se pa lahko vsak na svojem podro- qu najde vbesedah ravnatelja brežiške Glasbene sole, Dragutina Kri- žaniča:« Zaklad na podroqu amaterske kulture je dala tudi Glasbena šola Brežice. Ne bi bili takšni, kakršni smo, ce ne bi bilo ljudi, ki so v prostoru pustili globoke sledi. Ob vplivu kulture iz naše sole in ama- terske kulture, postane človek človeku človek.« Tretjič. Menim, ko govorimo o kulturi, najčešče pomislimo na literar- no stvaritev, na zapeto pesem ali glasbeno kompozieijo, na zaigra- no delo, na ustvarjeno likovno delo, ob pogledu na kipec, makrame; skekljan prtiček, na spleteno majico, pisano potico - za slednje pogo- sto niti ne pomislimo, da je umetniški izdelek. Vse to je res in je dej- stvo, da je v vse to vtkan človek s svojim darom, ki ga uri. To so posa- mezniki, ki tenkočutno ustvarjajo in poustvarjajo, ki zaznavajo, kar v zgnetenem vsakdanu hiteäm spolzi iz obzorja in duše. Tako v vsa- kodnevnem direndaju najbri pogosto zanemarimo, preprosto pozabi- mo, da je kuttura mnogo več in še od tega veliko več. Pomeni, ime- ti domišljijo in čut za vsakdanje življenje: da bi slišali, zaznali, da je bližnjemu potrebna naša topla dtan, naša topla beseda, naše srce, naš pogled, ki govori brez besed in, ki vse pove. Kultura je prijatelj- stvo, ker-je prijatelj nekdo, s katerim si lahko to, kar s/. V brezmej- nem veselju in na brezpotjih žatasti. Upoštevajoč šoživtjenja z žival- mi, rožami in vsem drugim živim in neživim. Kultura je v vseh porah življenja, ki bi smela biti pretkana z ljubeznijo, da bi bilo lepše in pravičneje na tem planetu. Četrtič. Menim, pa kaj zato, če sem si ob kulturi privoščila delček sanj!? Ko sanjam, kako fino bi bilo, če bi vsaj občasno lahko zlezla v kotiček daru in marljivosti Daniela Ivše, Mihaele Komočar, Karoli- ne Vegelj Stopar ali Vlada Cedilnika, Mitje de Glerie in Rajka tubra. Glasbo in risbo imam neznansko rada. Vzporedno še orehovo potico, ki jo speče Ivanka Počkar, poleg vseh darov, ki jih ima ona, našteti in nenašteti. Kako fino bi bilo, če bi se ob telesonu ustavila, se predsta- vila in pozdravila, pa potem povedala, kaj se mi podi po glavi. Kako fino bi bilo, če bi lahko, kjer koli se že znajdem, sedla na počišeeno straniščno školjko... In tako naprej, da ni vse tako blazno resno. Je pa iivljenjsko. Joj, joj, in nekulturno. V Posavju samo ena nova občina Zadnjo januarsko nedeljo so se volivni upravičenci v krajevni skupnosti Bizeljsko in v naselju Župelevec (KS Kapele) v brežiški občini ter v KS mesta Kostanjevica na Krki v krški občini na poizvedovalnem referendumu odločali o izločit- vi iz matičnih občin. In medtem ko pobuda za ustanovitev Občine Bizeljsko ni dobila podpore na nobenem od štirih vo- lišč, so ustanovitev Občine Kostanjevica na Krki podprli na vseh osmih volilnih mestih s kar okoli 87 % glasov. V KS Kostanjevica na Krki je na osmih voliščih glasovnice odda- lo 1.503 od skupno 2.051 voliv- nih upravičencev. Od tega je na poizvedovalno vprašanje: "Ali ste za to, da se na našem re- ferendumskem območju usta- novi nova občina?" pritrdilno odgovorilo kar 1.304 volivcev ali 86,76 %, pravzaprav zane- marljivo malo, le 193 ali 12,84 % volivcev pa je nasprotovalo ustanovitvf nove občine. Takoj po zaprtju volišč so se pred sedežem Krajevne skup- nosti začele zbirati krajanke in krajani, vsesplošnemu ve- selju ob čakanju potrditve re- zultatov tudi s strani občinske komisije za referendumsko območje pa je dajala takt Ko- stanjeviška godba, nebo nad mestecem, ki bo s prihodom novega leta tudi sedež nove slovenske občine, razsvetlil ognjemet. Zamudili svojo zgodovinsko priložnost Na drugem koncu regije je bil nedeljski večer razmeroma mi- ren in v Župelevcu pol ure po zaprtju volišč ni bilo nikogar, ki bi želel govoriti o tej term. Večina članov bizeljskega dela Civilne iniciative za ustanovi- tev občine Bizeljsko se je zbra- la v zidanici Milka Veršca in tako med sabo kot s prisotnimi novinarji komentirala nepriča- kovano nizko število glasov za njihovo pobudo. Pobuda Civilne iniciative za ustanovitev Občine Bizeljsko je namreč padla na neplodna tla na vseh štirih voliščih, saj je v Krajevni skupnosti Bizeljsko in v Župelevcu glasovnice skupno oddalo 1.210 volivcev od 1.698 volilnih upravičencev, in sicer se je za novo občino opredeli- lo le 386 volivcev ali 31,90 %, proti pa kar 810 ali 66,94 % vo- livcev. Veršec je izid komentiral tako- le: »To razumem kot voljo lju- di, ki jo bomo vsi seveda spo- štovali. Žal je prišlo do tega, ker je bilo zelo veliko dezin- formacij o povečanju davkov, dražji vodi, da ne bo gradnje nove sole, ki pa sta jih pov- zročila brežiški župan in pred- sednik sveta krajevne skupno- sti. Upam pa, da bosta Ivan Molan in Franc Kelhar čez pet, deset let potegnila črto, kaj se bo v sredinah, kot je Kosta- njevica, ki ji ob tej priložno- sti čestitam, zgodilo glede na- daljnjega razvoja, kako bodo ti kraji napredovali, kako bodo napredovale primerlji- ve občine in se bosta Bize- Ijancem takrat opravičila ...« Veršec je med drugim dejal, da bodo po njegovem mnenju sicer prej vse trezno premisli- li in najbrž poskusili izkoristi- ti možnost, da pridejo do ob- čine še v treh letih, ko bo na oblasti sedanja vlada. »Imeli smo zgodovinsko priložnost, ki smo jo zamudili. Kdor se ne bori zanjo, je tudi vreden ni, je še dodal Veršec. B. M., S.M. Veselje ob razglasitvi neuradnih rezultatov v Kostanjevici na Krki Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 AKTUALNO jj Pogovor z Nikolajem Oblakom, predsednikom Slovenske demokratske mladine »Zdaj boš pa še manj doma!« "SDM je prihodnost SDS, obenem pa njena preteklost in sedanjost", je poudaril premier Janez Janša na 10. kongresu Slovenske demokratske mladine, ki je potekal janu- arja na Otočcu. In ta kongres bi bil iz posavske perspektive pač samo še eden izmed političnih dogodkov, če se na njem ne bi zavihtel na čelo največjega političnega pod- mladka v Sloveniji, z več kot 5000 člani in 65 odbori po vsej Sloveniji, naše gore list - ponosen Sevničan in Slovenec Nikolaj Oblak. V četrtek mi tajnica po teleso- nu prijazno uredi termin za iz- redni sestanek. Naslednji dan se že naslikam na Komenske- go 11, kjer ima pod perutnico matične SDS sedež tudi Sloven- ska demokratska mladina. Tarn se srečava z Nikolajem in odi- deva v sejno sobo. Potem ko me skrbno »preskenira« in jaz njega, začneva kar dolg pogo- vor. Po nekaj minutah so bile moje ugotovitve naslednje: Ni- kolaj je nadvse spreten reto- hk, nervoze skorajda ne poka- ze (tu pa tarn ga izda rdeča lisa na lieu), je natančen in prewi- den. Naklonjen je daljšim stav- kom in besedi »navsezadnje«. Govori tiho in enakomerno, njegov $las pomirja. Predstavi se kot topel družinski človek, brat trem sestram in le njego- ve počasne kretnje izdajajo, da je decembra preiivel hujšo pro- metno nesrečo. Vprašanja sem mu zastavila široko, sajje »nav- sezadnje« zdaj politik s sloven- sko širino. Nikolaj je pravzaprav ime tudi Miklavžu, morda veš, kako si dobil ime in ali imaš kakšno skupno lastnost s tern zimskim dobrotnikom? Ja, (smeh), mislim, da imava z Miklavžem kakšno skupno last- nost, predvsem pa upam, da ljudje to vidijo! To ime mi je dal oče. Miklavža smo res vedno praznovali, pa tudi naša »fara« v Sevnici nosi ime svetega Ni- kolaja. Kdo oziroma kaj te je zmamilo na politična pota, Nikolaj? Ne vem, to pride sčasoma. Ko sem bil mlad, sem se rad udele- ževal raznih mladinskih srečanj, ustanavljali smo mladinski cen- ter, tarn je bilo večkrat potreb- no poiskati kak denar, priti na Občino in podobno. Takrat sem videl, da stvari niso take, kot bi morale biti, da so mladi zapo- stavljeni, da ni skrbi za prihod- nost, da so potrebne spremem- be. In potem, ko greš študirat, ko se dotakneš tudi nacionalne ravni, te potegne zraven. Izbira je velika, zakaj si se od- ločil ravno za Slovensko demo- kratsko stranko? Izhajam iz tradicionalnih dru- žinskih vrednot, nihče v družini se ni sicer aktivno ukvarjal s po- litiko, gotovo pa moje navduše- nje nad stranko SDS izvira še iz dogajanj skozi zgodovino, doga- janj devetdesetih let, ko je te- danja SDS odigrala ključno vlo- go za Slovenijo. V zadnjih letih svojega aktivnega delovanja v podmladku te stranke pa spo- znavam, da je to nekaj, kar si želi vsak mlad človek: da lah- ko povem svoje mnenje, da so mladi dejansko upoštevani. Ste največji in najmočnejši strankarski podmladek v Slo- veniji, imate preko 5000 čla- nov in kar 65 lokalnih odborov. V SDS-u pravijo, da stojijo za vami in vas podpirajo pri vaših korakih. Kaj pa obratno, kak- šen je lahko tvoj (vaš) dejan- ski vpliv na politiko vase ma- tične stranke? Po funkciji sem tudi clan izvr- šilnega odbora SDS-a in izvr- šilni odbor je organ, ki pravza- prav kroji politiko stranke, tako da preko tega imam svojo vlo- go. Navsezadnje pa se z razni- mi neformalnimi srečanji, s po- govori s funkcionarji, da priti do nekih skupnih mnenj, do kom- promisov vsak ima svoje izkuš- nje in to poskušamo tudi uve- Ijavljati. Je v SDM-ju že kdaj prišlo do nestrinjanja s politiko SDS-a? Potrebno je vedeti, da je SDM najstarejši slovenski podmla- dek in da že od samega začetka predlaga novitete. Ne bi torej govoril o nestrinjanjih, temveč o pobudah, novostih! Mi smo prvi dali pobudo za samostoj- no Slovenijo, šele kasneje je Demos temu sledil. Naši pred- hodniki so si morali veliko več »upat«, ker so bili časi drugač- ni kot danes, ko uživamo v sa- mostojnosti Slovenije. Ravno tako je bila profesionalna voj- ska naša pobuda, večkrat smo z akcijami za povečevanje do- moljubja pomagali, spodbujali slovenski narod, da se spominja zgodovinskih dejanj, razmaha slovenskega naroda, hkrati pa naj se zaveda, da je obstoj sa- mostojne Slovenije neka poseb- na, velika vrednota, ki se je mo- ramo vsi zavedati. Se mi zdi, da je bolj pomembno kot naspro- tovanje lastni stranki to, da se znotraj nje pogovarjamo. Imaš morda kakšnega vzor- nika? Spoštujem vse strankarske in nestrankarske prijatelje. le od malih nog sem seveda imel vzornike na različnih področjih. Verjamem pa v tiste ljudi, ki znajo lastne interese postaviti v ozadje interesov države oziro- ma naroda. In vse politike, ki to znajo, ki znajo delati široko, iz- redno spoštujem. Kaj počne Nikolaj Oblak v pro- stem času, ko odloži vsakda- nje obveznosti predsednika SDM-ja? Ima morda hišnega Ijubljenčka? Izjemno težko je odložiti vse skupaj, pravzaprav te to sprem- Ija od jutra do večera. Ko raz- mišljaš, ko se pogovarjaš, do- življaš pravi čar mladinske politike, je pa res, da imam po- leg vsega še službo, ko delam v mednarodnem podjetju. Se pa kot vsak drug mlad človek rad družim s prijatelji, grem na pi- jačo, preberem kako knjigo, grem na izlet, navsezadnje tudi na potovanje. Za hišne Ijubljen- čke pa na žalost ni časa, bi bili preveč sami doma (smeh). Aktiven si tudi v Mladinskem svetu Slovenije, torej na pe- stri, široki paleti delaš z mla- dimi. Meniš, da je mogoče, da se delo z mladimi spremeni v mladinski »biznis«, da skozi tako delo uresničujejo svoje interese (tudi politične) posa- mezniki ali ozke skupine? Izkoriščati se vedno in povsod da, ampak to ni namen mladin- ske politike, niti ni namen mla- dinskega sodelovanja. Ravno ti- sto prostovoljno delo, ki pride v mladinskih centrih do izraza, je mogoče dobra popotnica mla- dim, ki se aktivnosti v mladin- skih centrih udeležujejo. Če gre kje za mladinski biznis, upam, da bo tega čim manj in navse- zadnje, da bo to tudi preganja- no, ker gre za državni denar in dobro voljo marsikaterega mla- dega. Bi znal izpostaviti kakšno ti- pično značajsko potezo Sev- ničanov? Ja, Sevničani smo gotovo zagriže- ni, želimo povedati, kar mislimo, tudi proti Ljubljani. Morda smo bili zato malo prezrti v zadnjih le- tih in to hočemo zdaj popraviti. Kaj je poleg geografskega pol- ožaja vplivalo na opazno zao- stajanje za sosedi? Pa saj je Sevnica, zdaj govo- rim o malo bolj oddaljeni pre- teklosti, bila gonilna sila tega področja in potem v kasnej- ših časih malce zaostala. To je morda tudi problem industrije, ki je bila v Sevnici razvita, od tekstilstva do lesne, in tu se je pač pozabljalo na sole, ki želijo v Sevnico pripeljati tudi kakšno raziskovalno dejavnost. Je pa res, da v Sevnici ni infrastruk- ture, vsaj kar se tiče teh glav- nih povezav, ieleznica, ki pa je prinesla razvoj, danes nima več svojega pomena. Ali lahko in ali uspeva seda- nja politična garnitura preobr- niti trende razvoja za Sevnico in Posavje? Poslanci, župani, gospodarski minister, državni svetnik so na koalieijski strani, večina iz stranke SDS? Gotovo. Izkušnje, ki jih ima- jo ti ljudje na nacionalni rav- ni, ki ne prihajajo samo iz Ljub- Ijane, lahko pomagajo Sloveniji in tudi celi regiji, v tem prime- ru Posavju, da najde svojo pri- ložnost. Je pa pomembno tudi to, da na tak naän ljudje vidijo, da se dajo stvari premakniti, da dobijo neko motivaeijo. Kje vidiš upravno-politično sredisce Posavja in zakaj? Težko vprašanje. Kot Sevničan gotovo zagovarjam Sevnico, dejstvo pa je, da mora biti sre- disce najboljša izbira, središce, kjer se bodo ljudje radi izbirali, središče, ki ga bodo radi vide- li kot svojega, kamor bodo radi prihajali. Ali so to Brežice ali je to Sevnica ali Krško, je pa čisto drugo vprašanje. To bo nek do- govor. Verjamem pa, da si vsa- ko mesto zasluži kakšno držav- no institucijo, zasluži priložnost davčnega ali upravnega središ- ča. Ta trenutek imamo še eno novo občino več, tako da se bodo pogovori najbrž vrnili na začetek. Na internetni strani lokalne- ga odbora SDM Sevnica z nekaj ključnimi pojmi orišete »sta- nje« mladine v Sevnici, najbrž pa tudi širše v Posavju: apa- tičnost, beg možganov, nev- ključenost 90 % mladih med 13. in 27. letom v nobeno zu- najšolsko dejavnost. Kakšna bi bila idealna slika posavske mladine? Problem je, da imajo mladi za- radi svojih morebitnih socialnih problemov doma in zaradi sla- bih izkušenj iz preteklosti iz- redno majhen interes za ude- leževanje v politiki, pa tudi v splošnem družbenem sodelova- nju. Mislijo si: »Kaj pa naj jaz počnem tarn? Saj ne morem nie pomagat!« In podobno. Pri- mer dobre prakse je v Sevni- ci ravno zato mladinski center. Ko smo se začeli pogovarjati o tem, smo bili štirje iz društva, zdaj nas je trinajst in to nam je uspelo v treh letih. Z nekim do- brim zgledom se vključuje v de- javnosti čedalje več mladih lju- di, ki najdejo priložnosti, da povedo svoje mnenje in tako navsezadnje sooblikujejo našo družbo. Problem informaeijske dobe je tudi ta, da veliko ljudi sedi za računalnikom, za inter- netom, resda širijo svoje zna- nje, pozabljajo pa na druženje. Govori la sva o begu možganov, mladi gredo v nacionalna sre- dišča in tarn ostanejo. Kaj pa ti? Kje se vidiš čez nekaj let - bi rad sedel na kakšnem naci- onalno obarvanem stolčku ali se bi rad vrnil v domačo Sev- nico? Vsako leto se v Sevnici zbere- jo Sevničani, ki so bil del tega procesa bega možganov, teh res ni malo, verjamem pa, da mla- di s svojim znanjem lahko pri- dejo nazaj v svoj kraj. Sevnica ima priložnost! Jaz verjamem, da bo s hitro cesto od Dravo- grada do Bele krajine Sevnica dobila nek nov zagon. Tudi jaz upam, da born spet dobil pri- ložnost, da se vrnem nazaj, to je moj dorn, tu sem odraščal in upam, da born lahko Sevnici še v marsičem pomagal. Kakšni so bili odzivi na tvojo izvolitev v domačem kraju? Mami je rekla: »Zdaj boš pa še manj doma!« (smeh), no, bili so veseli, ponujali so mi pomoč, ponujali so sodelovanje. Mor- da jim je bil to nek nov naboj, pogum, da zdaj Sevničani ne- kaj pomenimo. Tako je ob vsa- kem podobnem dogodku, tudi takrat, ko smo prvič dobili po- slanca iz Sevnice, ko smo zdaj dobili dva poslanca ali ko se sli- ši glas nekega mladega študen- ta, so Sevničani izredno ponosni nanj - to dviguje samozavest in motivaeijo. Izpeljali ste projekt - Politik sem, pa kaj? Ali je- bila povod za to kakšna stereotipna, ne- gativna podoba o strankarsko opredeljenih mladih? »Ja, ti si pa politik, pa samo tarn po Ljubljani sediš, pa de- nar vlečeš.« To so stereotipi, ki jih imajo ljudje. Politik ni to, politik je izražanje mnenja, da poveš, kaj misliš, da sodeluješ. S tem projektom smo želeli po- jasniti, da so bili politiki tudi v preteklosti, še v času, ko so naši politiki sestavljati teze Zedinje- ne Slovenije. Takšne politike smo z zgodovinskimi delavnica- mi želeli predstaviti Sevniča- nom. Ja, tudi Korošec, Pučnik, Maister, navsezadnje tudi Dr- novšek, vsi so bili politiki in vsi so imeli svojo pomembno vlogo. Če ne bi bilo Maistra, verjet- no polovica Štajerske ne bi več spadala pod Slovenijo! Ti ljudje so s svojimi odločitvami v pra- vem trenutku na pravem mestu pripomogli k državi, kakršna je danes. Nekatert nc datrtjo pra- vega mesta v zgodovini. Vedno močno poudarjate po- jem naroda, samozavedanja, nacionalne simbole, pomemb- ne osebnosti zgodovine... Ker se tega premalo zavedamo! Ko smo prvič prirejali projekt Zastava v vsak slovenski dorn, se slovenske zastave ni dalo ku- piti praktično v nobeni trgovini, samo v nekaj izbranih. Danes jo lahko dobite že v vsakem malo vecjem centru. Niso bile izo- bešene pred občinskimi stav- bami, državnimi institucijami - danes so. Ne pravim, da je to naša zasluga, je pa neka pozi- tivna usmerjenost. Pozablja se na to, kaj smo Slovenci. In kaj nam pomenijo dnevi državnosti? Petindvajseti junij je mogoče za večino Slovencev le en prost dan več, ko se lahko malce spo- čijejo od vsakodnevnega dela. SDM je na 10. kongresu pod- prla »pogumno odločitev SDS- a« v zvezi z napotitvijo šti- rih slovenskih vojakov v Irak. Tudi vašemu podmladku očita- jo »proameriškost« - kakšno je tvoje mnenje? SDM je močna interesna skupi- na, velik del stranke SDS, skozi zgodovino si je s svojimi ideja- mi in dejanji zgradila neko ime. Imamo svoje poglede na ak- tualno politiko. Na take stvari se moramo odzivati in podpre- ti stvari, ki so pametne za Slo- venijo. Pomembno je, kako raz- mišljaš o svetu. To je globalno. Globalnost je spoštovanje raz- ličnih kultur in pomoč v različ- nih situaeijah. Tudi Slovenija je pri osamosvajanju potrebova- la pomoč. Irak pa, kot nekateri pravijo, da je daleč, ni daleč, je pri vratih Evrope in tudi začetek evropske civilizaeije. Če lahko pomagamo, zakaj pa ne, to ni podpora Ameriki, to je pomoč v okviru Združenih narodov. Ali so v SDM vključeni samo »verujoči« mladinci? Ali je lahko vaš clan tudi ateist? Oboji so. Slovenska demokrat- ska mladina ne pogojuje vstopa s kakršnokoli ideološko usmerit- vijo. Pripisal se nam je nek sre- dinski položaj v Sloveniji, prav je tudi, da razlike v usmerit- vi članov spoštujemo. Člani se nam pridružujejo na razne na- čine, je pa največji prispevek stranki, če prijatelj pripelje pri- jatelja. In ravno ta prijatelj- stva, ki jih gojimo na lokalni in nacionalni ravni, so naredila to, kar ta trenutek smo: največji in najmočnejši politični podmla- dek v Stoveniji. Nikolaj, kaj je zate demokra- cija? Demokracija je sodelovanje. Med tabo in mano ali kjerko- li že, če pa gre za sodelovanje na dovolj visoki, nacionalni rav- ni, potem temu pravimo demo- kracija. Ali sme večina zmeraj odločati o položaju, usodi manjšine? Če ne krši njenih osnovnih člo- vekovih pravic. Vsakdo ima svo- je pravice, pravico do mnenja, pravico do bivanja. Če večina ne preprečuje, da tudi manj- šina živi človeka vredno življe- nje, je večina včasih, čeprav se to kruto sliši, tisto, kar pelje na- prej. Nikakor pa ne smemo po- zabiti na posamezne marginal- ne skupine. Potrebno je prisluhniti tudi et- ničnim in verskim manjšinam? Vsekakor. Večkrat poudarjaš, da so po- membne tudi življenjske iz- kušnje izven šole, kakšna pa je bila tvoja šolska pot? Od mladosti me zanima nara- voslovje, tako sem pač končal tehnično šolo, končal ta trenu- tek tudi fakulteto za računal- ništvo in informatiko, zdaj pa nadaljujem bolj na ekonomski smeri, ker se mi zdi to res ti- sto pravo, kar potrebuješ, da pomagaš k razvoju, novitetam, da postaviš razvoj na pravo me- sto. Je pa res, da družboslovni vidik mojega dela izhaja rav- no iz moje družine, iz moje pripadnosti mladinskemu cen- tru. Grajenje mladih skozi neko skupnost človeku omogoči, da pomaga tudi ostalim. Povezova- nje družboslovnega in naravos- lovnega pa je tisto, kar Slovenci potrebujemo, ne pa zapiranje v eno smer. Govoriš o novih priložnostih Posavja. Je nova priložnost v mladi generaciji politikov, ki se kalijo tudi v Sevnici? Zadnja leta smo se doma veliko ukvarjali z mladinskimi centri, vidi se, da mladi želijo Sevni- ci nekaj dati, pa ne dobijo pri- ložnosti. Ljudje jih ne posluša- jo. Če bodo poslušali mlade, če bodo verjeli vanje v njihove ielje, interese, njihova znanja, bo Sevnica čez nekaj let brez dvoma uspela. Je pa prilož- nost tudi širše, v sosednjih obči- nah, ki imajo možnost, če zdru- žijo znanje, če se prijavljajo na razpise EU, če vabijo neka tuja podjetja s svežim kapitalom. O teh stvareh bo potrebno tudi v Sevnici še razmišljati in verja- mem, da bomo tudi z mojimi prijatelji, ne samo s prijatelji v stranki, ampak tudi bistveno širše, storili kaj dobrega. Besedilo in foto: Marusa Mavsar H GOSPODARSTVO Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 Desetletje Evrosadove jabolke Delavci podjetja Evrosad Krško in povabljeni gostje so 26. januarja v Kulturnem domu v Krškem obeležili deset let delovanja enega največjih sadjarskih proiz- vajalcev ne le v Sloveniji, temveč tudi v Evropi. Družba Evrosad je začela po- slovati na prvi dan leta 1996. Na podlagi kupoprodajne po- godbe z družbo Mercator Ag- rokombinat je ustanovitelj podjetja Evrosad Ivan Kozole tedaj odkupil vse nepremični- ne s funkcionatnimi zemljišči, pripadajočo opremo, stroje, večletne nasade ter prevzel tudi vse delavce, ki so bill za- posleni v tedanji enoti sadjar- stva. Danes proizvodnja Ev- rosada, ki je pred petimi leti pod svoje okrilje prevzel tudi Sadjarstvo Bianca, v proizvod- njo pa je vključenih tudi oko- li 60 zasebnih sadjarjev, pote- ka že na preko 500 ha površin, ki omogočajo skupen pride- lek okoli 20.000 ton sadja. Ne glede na to, da jim vreme za- dnja leta ni bilo naklonjeno, saj je bil pridelek že leta 2001 manjši od načrtovanega zaradi toče, ki je oklestila sadovnja- ke tudi v lanskem letu, v letu 2003 pa je pridelek razpolovi- la suša, v Evrosadu nadaljuje- jo z uresničevanjem razvojnih načrtov. V tem pogledu je po- membno zlasti širjenje nama- kalnega sistema in postavitev protitočnih mrež v sadovnja- kih, s čimer želijo zmanjša- ti tveganje pred vremenskimi _________ ujmami za pol- ovico, ob razši- ritvi prodaje na nove trge pa po besedah direktor- ja Boštjana Koz- leta že načrtuje- jo tudi pomembno investicijo v iz- gradnjo najsodo- bnejšega sortimo- pakirnega centra še v tem desetlet- ju. Z očrtom dese- tletne prehojene sadjarsko-poslov- ne poti in z načrti v prihodnost je potekala tudi prireditev v krškem Kulturnem domu, ki so jo popestrili s kul- turnim programom v izvedbi Tria Planika in z monodramo Janeza Hočevarja - Rifleta z naslovom Rifletov šuštar. B.Mavsar Bostjan Kozole, direktor Evrosada, ob očetu in ustanovitelju podjetja Ivanu Kozoletu studio g TURISTIČNA AGENCIJA BooM SLO - 8270 Krško, CKŽ 7, p.p. 335, tel.: 07 49 21 674, fax: 07 49 01 085 GSM: 041 630 135, 041 684 320 e-mail: BooM@siol.net, www.boom.si v petek, 17. februarja. vas vabimo v Zagreb „a: T operetno bonboniero BAJADERA v Komedijo - komedijo POMOTE v Kerenpuh - dramo feRED SPANJEM v Gavello Obnova infrastrukture v brežiškem mestnem jedru V Brežicah bodo po podatkih Občine na Cesti prvih borcev v letošnjem letu začeli z izgradnjo in obnovo več vrst infra- strukturnih vodov, in sicer vodovoda, plinovoda, električnega voda, javne razsvetljave in telekomunikacijskega voda, ki so dotrajani, hkrati pa želijo vzpostaviti nove ali večje kapacite- te. V začetni fazi bodo v februarju potekale arheološke razis- kave, celoten projekt z gradbenimi deli pa naj bi predvidoma zakljudli maja. Zaradi del naj ne bi zaprli prometa, razen iz- jemoma, ko bo potrebno prekopavati celotno širino ulice. Dela bodo zaradi zaporedja in zagotavljanja morebitnih obvo- zov potekala v treh fazah. Prva faza od sodišča do cerkve (od križanja Černelčeve ceste do križanja Kržičnikove ulice), druga faza od cerkve do občinske stavbe (od križanja Kržičnikove uli- ce do križanja Bizeljske ceste) in tretja faza ob občinske faze do gradu (od križanja Bizeljske ceste do križanja s Prešernovo cesto).V vsaki fazi bodo pred začetkom gradbenih del opravili arheološke raziskave, in sicer naj bi izvedli dvanajst sond v ve- likosti 3 x 2 x 1,5 metra. Po arheoloških raziskavah bodo vgra- dili vse infrastruktume vode ter na koncu tudi obnovili ulico s preplastitvijo voznih in parkirnih površin, s tlakovanjem ploč- nikov in ureditvijo primeme javne razsvetljave. Občina Breži- ce bo investirala v javno razsvetljavo, večji del preplastitve ceste in tlakovanje pločnikov, sicer pa se kot investitorji po- javljajo še KOP, Adriaplin, Elektro Celje in Telekom. L.P. "Pot znanja" za posavske podjetnike Regionalna razvojna agencija Posavje kot prijavitelj in GZS - Območna zbornica Posavje Krško kot nacio- nalni partner sta skupaj s hrvaškim partnerjem Obči- no Kumrovec uspešno pripravila projekt z naslovom Stopimo na skupno pot znanja in zanj na razpisu In- terreg III A dobila odobreno sofinanciranje v višini ne- kaj manj kot 61 milijonov tolarjev. Poudarek projek- ta je na usposabljanju za mala in srednja podjetja. S projektom Stopimo na skup- no pot znanja želijo prija- vitelji prispevati k razvoju človeških virov na skupnem čezmejnem gospodarskem prostoru oziroma doseči dvig usposobljenosti in zaposlit- venih možnosti, organizirati prilagojeno ciljno podjetni- ško usposabljanje in spodbu- diti podjetniški duh. V okviru projekta bodo izdelali skup- no strateško analizo razvoja človeških virov, oblikovali in izvedli bodo programe uspo- sabljanja in zagotovili infra- strukturo zanj. Poudarek bo na usposabljanju za mala in srednje velika podjetja ter na podjetniški prenovi pode- želja. Posavska območna gospodar- ska zbornica Krško bo v ok- viru projekta izvajala sklop vseživljenskega učenja ozi- roma usposabljanja za mala in srednja podjetja. Izvedli Zamenjava na čelu družbe Radeče papir Nadzorni svet družbe Rade- če papir je na seji 25. januar- ja sprejel predlog dr. Andreja Ocvirka za sporazumno pre- nehanje mandata predsedni- ka uprave zaradi upokojitve, so sporočili iz družbe. Dolgo- letnega predsednika uprave bo na tem položaju 6. marca za- menjal Velenjčan Sandi Vasle. Novoimenovani predsednik uprave Sandi Vasle je bil od leta 2004 direktor podjetja Gorenje Glin, v tem podjet- ju pa je na različnih položa- jih sodeloval že od leta 1997. Pred tem je bil zaposlen v Go- renju Notranji opremi, kjer je opravljal delo tehnologa. Di- plomirani inženir lesarstva čaka na skorajšnji zagovor ma- gistrske naloge na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je tudi član upravnega odbora Gospodarske zbornice savinj- sko-šaleške regije. L.P. bodo vsaj 21 usposabljanj iz naslednjih področij: zagotav- Ijanje kakovosti poslovanja, poslovne finance in viri finan- ciranja, računovodske infor- macije in davki, učinkovito poslovanje oz. komunikacija, trženje, podjetniško pravo ter za področja, ki se bodo v ana- tizi specifičnih potreb izkaza- la za potrebna. Za udeležen- ce brezplačna usposabljanja bodo potekala od marca letos do februarja 2007. Celoten projekt je vreden 64,8 milijonov tolarjev, v vi- šini 93,8 % oziroma s 60,8 milijoni tolarjev pa ga bo iz Interregovih sredstev sofinaci- rala Evropska unija. Regional- na razvojna agencija Posavje mora zagotoviti 6,2 % lastnih sredstev, za kar je po usklaje- vanju z Agencijo RS za regio- nalni razvoj decembra lani že podpisala pogodbo. P. Pavlovič Projekt Stopimo na skupno pot znanja je posavska gospo- darska zbornica predvidoma danes predstavila na novi- narski konferenci v prostorih druibe Kostak v Krškem. Po predstavitvi naj bi se na skupni razširjeni seji se- stala upravni odbor zbornice in upravni odbor zdruie- nja podjetnikov Posavja. Na dnevnem redu je predstavi- tev podjetja Kostak (direktor Boiidar Resnik), obravnava izhodišč za socialni sporazum 2006-2009 (svetovalec predsednika GZS Joie Smote), predstavitev predloga za- kona o gospodarskih zbornicah ter reorganizacija GZS in načrt aktivnosti GZS OZ Posavje za leto 2006 (direktor GZS OZ Posavje Marjan Šunta), imenovanje člana v upra- vni odbor Podjetniškega centra Krško in objava razpisa za zbiranje prijav za podelitev priznanj in diplom inova- cijam v Posavju za leto 2005. Terme vse bolj "italijanske" V hotelih Term Čatež so januarja zabeležili občutno rast pre- nočitev v primerjavi z januarjem lanskega leta, pa tudi manj- ši porast enodnevnih kopalcev. V statistiki leta 2005 pa izstopa predvsem velik porast števila prenočitev turistov iz Italije, ki med tujimi nočitvami zavzemajo že več kot tretjinski delež. Kot so sporočili izTerm Čatež, so januarja zabeležili 24-odstotno rast prenočitev v hotelskih ob- jektih na lokaciji Čatež, vključ- no s hoteli v Kopru pa je rast 19-odstotna. Skupaj s prenočit- vami v kampu so imeli na nivo- ju delniške družbe 5 odstotkov več nočitev kot v lanskem janu- arju (lani 37.553, letos 39.514). Povečalo se je predvsem števi- lo tujih prenočitev, kar za 26 % (lani 15.569, letos 19.593), be- ležijo pa tudi 3 % več enodnev- nih kopalcev (lani 24.717, letos 25.410). Njihove hotelske kapa- citete - vključno z novim hote- lom Čatež - na lokaciji v Čate- žu so bile januarja 64-odstotno zasedene. Sicer je družba Terme Čatež lani realizirala 584.853 prenoči- tev, kar je 2 % več kot leta 2004. Prenočitev domačih gostov je bilo sicer manj, se je pa kar za 18,4 % povečalo število prenoči- tev tujih turistov, predvsem ita- lijanskih gostov, ki jih je bilo kar za 32,6 % več kot leto poprej in so v deležu tujih prenočitev presegle 35 %. Za dobro četrti- no več (26,4 %) je bito več tudi nočitev gostov iz Hrvaške. Go- stov v termalnih in ostalih baze- nih je bilo v letu 2005 za 2,4 % manj kot leto prej, našteli so jih 872.183. Manjši obisk kopalcev v Termah pripisujejo predvsem iz- razito neugodnim vremenskim razmeram v poletnih mesecih lanskega leta. Terme Čatež so v preteklem letu uspešno zaključile več in- vesticij. Konec junija so v Bosni in Hercegovini odprli Termalno rivijero llidža, ki obsega preko 5600 m2 termalnih vodnih povr- šin, tropski vrt z restavracijami in trgovinami. Posodobili in raz- širili so trgovino Market na Čate- žu, konec julija pa sprejeli prve goste v novozgrajenem delu ho- tela Čatež, kjer so bogatejši za 126 novih klimatiziranih sob. Sredi avgusta so odprli bazen- ski kompleks v hotelu Čatež: re- noviran nekdanji terapevtski ba- zen, nov notranji in nov zunanji bazen. Oktobra so odprli še nov Spa-Wellness center ter v celoti posodobljen in dopolnjen zdrav- stveni del s prostori za fiziote- rapijo, elektroterapijo, hidrote- rapijo, kinezioterapijo, sodobne ambulante, telovadnico in dia- gnostiko. Na Mokricah so pre- noviti grajske kašče ter obnovili streho gradu ter del fasade, tre- nutno pa potekajo še zaključna dela pri celoviti obnovi fasade gradu, rekonstrukciji Herzogo- ve vile, logarjeve koče in kašč, v katerih bodo gostom ponudili enajst sob in konferenčno dvo- rano. Izgradnja hotela Čatež in prenova kompleksa Mokrice je bila 40-odstotno sofinancirana s sredstvi iz Evropskih skladov za regionalni razvoj. V celoti gledano uprava poslova- nje družbe v lanskem letu oce- njuje kot uspešno. Neugodne vremenske razmere so sicer ne- gativno vplivale na turistične to- kove tudi na Čatežu, vendar so Terme realizirale 5,4 milijarde tolarjev prihodka iz poslovanja, kar je 3 % več kot leto poprej. www.avtoline-krsko.si KI jtf^H^^^^^H^v CITROEN C3 1,4 HDI Poraba goriva predstavljenega modela: 4,41/100km. ______Emisija CO2 predstavljenega modela. 115g/km AvMmäßMß d.0.0. Bohoričeva 10, 8270 Krško PRIHRANKI V FEBRUARJU: - pri C3 do 600.000 SIT - pri C4 do 900.000 SIT - pri PICASSU 1.000.000 SIT - pri BERLINGU do 800.000 SIT - pri C5 II 1.000.000 SIT TEL.: 07/49-02-117 Jmtomoiuktrarna fico I BRIS TAN IC Ad.. fiOC7 • CPB 18, 8280 Brestanica MuM»l( .**«¦»*» «fcltHW» i »J OBRATOVALNO-EKOLOŠKIPODATKI0 DELOVANJU TE BRESTANICA PROIZVODNJA - JANUAR 2006_______________________ Proizvodna enota Proizvodnja Obratovalne ure Stevilo zagonov _____________________________(kWh)____________(ura)______________(število)_______ Plinski bloki PB1,PB3,PB4inPB5ter ^ 61 23 parna bloka TA1 in TA2_______|___________________|___________________|___________________ MERITVE EMISIJSKIH KONCENTRACIJ - JANUAR 2006 SOX NOX CO Dfmno stevilo TOZV- Gorivo mg/m3 mg/m3 mg/m3 Bacharach enota i i i i izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno izmerjeno dovoljeno PB 1 KOEL 171 1700 339 450 26 100 1 6 PB2 ZP 0 35 206 350 12 100 0 2 KOEL 250 1700 379 450 20 100 6 6 PB 3 KOEL 99 1700 314 450 6 100 1 6 PB4 KOEL 16,3 1700 104,3 150 10,5 100 0 2 PB5 KOEL 33,9 1700 107,7 150 4,2 100 0 2 ZP - zemeljski plin KOEL ¦ kurilno olje ekstra lahko Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 GOSPODARSTVO. OKOLJE IN PROSTOR I Kaj pomeni lokalno partnerstvo? Kot vemo, so v postopku za izbor lokacije odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) ostale le še po- Cl^v-1 iLJjCl savske občine Brežice, Krško in Sevnica, kjer se bodo spomladi nadaljevale terenske raziskave. Agencija za radioak- rfl rffCj tivne odpadke bo z vsemi tremi obdnami sklenila lokalno partnerstvo, ki bo okvir, v katerem se bo s soglasjem lokalne skupnosti razpravljalo o možnosti umeščanja odlagališča. Izhodiščne teze za lokalno partnerstvo so enake za vse obči- ne, lokalno partnerstvo pa bo z vsako oblikovano posebej in bo upoštevalo njihove znadlnosti in pričakovanja. Občine bodo oblikovanje lokalnih partnerstev obravnavale na sejah obdnskih svetov in predvidoma bodo lokatna partnerstva sklenjena še februarja. Zakaj partnerstvo? Lokalno partnerstvo je bilo v postopek umeščanja odlaga- lišča NSRAO uvedeno zaradi novega vrednotenja pomena tehnično-okoljskih in družbe- no-političnih vidikov, pri čemer postajajo slednji vse pomemb- nejši. V praksi se je namreč iz- kazato, da tehnokratski pristop, kjer se upošteva samo tehnične kriterije, ni uspešen, čeprav so kriteriji uporabljeni strokovno neoporečno. Za uspešno umeš- čanje odlagališč in podobnih objektov je pomembno, da se razmeram v lokalnem oko- Iju pripisuje razmeroma večji pomen kot razmeram na nivo- ju celotne države, zato v lokal- nem partnerstvu sodelujejo lo- kalni deležniki, vključujejo pa se še ključni oblikovalci javne- ga mnenja in nosilci politike. Cilj lokalnega partnerstva med občino in agencijo ARAO je prostorska umestitev odlaga- lišča NSRAO, ki bo dolgoročno sprejemljivo za to občino in za njene občane. Da bi to dosegli, je potrebna aktivna vključitev občine in občanov v pripravo in sprejem državnega lokacijske- ga načrta za odlagališče oziro- ma razprava o vseh rešitvah in aktivnostih. ki se teea tičeio: o raziskavah lokacije, variant- nih projektnih rešitvah in štu- dijah, celoviti presoji in študi- ji vplivov na okolje, projektnih zasnovah, idejnem projektu in podobno. Kako bo delovalo? Lokalno partnerstvo se vzpo- stavlja kot pogodbeni odnos med občino, ki.je pripravlje- na sodelovati pri prostorskem umeščanju odlagališča NSRAO in na katere območju se nahaja potencialna lokacija zanj, ter agencijo ARAO. Operativno se bo izvajalo skozi stalna in ob- časna telesa ter skozi različ- ne oblike dela, kot na primer predstavitve, okrogle mize in podobno. Stalno telo, ki bo ko- ordiniralo in usmerjalo delova- nje lokalnega partnerstva, bo vodstveni odbor, v katerega bo večino članov (največ sedem) imenovala občina oziroma nje- ni občani, manjšino (do tri) pa ARAO. Med zastopniki ob- čine mora biti vsaj en zastop- nik vsake lokalne skupnosti, ki leži v vplivnem območju odla- gališča, med zastopniki ARAO pa tudi sodelavec, ki je odgo- voren in pooblaščen za posto- pek prostorskega umeščanja in izgradnje odlagališča. Vodstve- ni odbor bo po potrebi pritegnil v razpravo tudi občane in vod- stvi obeh partnerjev. Lokalno partnerstvo bo aktivno sodelovalo oziroma soodločalo pri razpravi o vseh vprašanjih, ki zadevajo pripravo državnega lokacijskega načrta za odlaga- lišče NSRAO oziroma prostor- .sko odlagališča in pripadajo- če infrastrukture. Soodločanje lokalnega partnerstva bo for- malno pri pri umeščanju odla- gališča v prostor in vprašanjih presoje vplivov na okolje in ne- formalno pri vprašanjih, pove- zanih s terenskimi raziskavami, tehnično dokumentacijo, stro- kovnimi osnovami, razvojhimi možnostmi občine, ki jih omo- goča nadomestilo, socialnim in zdravstvenim vidikom ter pri- dobivanjem drugih okoljskih informacij. 0 varnostnih vidi- kih ne bosta soodločala niti lo- kalno partnerstvo niti ARAO, pač pa so ta vprašanja v pri- stojnosti Uprave RS za jedrsko varnost in Uprave RS za seval- no varnost. Vodstveni odbor lokalnega partnerstva bo poskušal do- seči največje možno soglas- je, njegovi člani pa bodo mo- rali v točkah, s katerimi se ne bodo strinjali, predlagati al- ternative, kar velja v prime- ru nestrinjanja s predloženi- mi rešitvami tudi za vodstveni odbor v celoti. 0 alternativ- nih predlogih bodo razprav- Ijali, dokler ne bodo na osnovi vseh proučenih predlogov do- segli konsenza oziroma obli- kovali sprejmljive rešitve. Če odboru ne bo uspelo z dogo- varjanjem preseči stanja blo- kade, se bo razprava prenes- la na raven vodstev občine in ARAO. Če problem ne bo reš- Ijiv niti v tern okviru, se bo v razpravo in odločanje vključi- lo pristojno ministrstvo oziro- ma vlada RS. Seje vodstvenega odbora bodo za javnost odprte, odbor pa bo dolžan o poteku prostorskega umeščanja odlagališča in pri- prave državnega lokacijskega načrta obveščati vse za to zain- teresirane občane in jih vklju- čevati v razpravo. Na čigave stroške? Preko pogodbe o lokalnem partnerstvu se bo lokalnim skupnostim izplačevalo nado- mestilo za terenske raziska- ve v višini približno 56 milijo- nov tolarjev, hkrati s tem pa se bodo izplačevala tudi sredstva, ki bodo lokalnim skupnostim omogočala naročanje po njiho- vi oceni potrebnih in od ARAO neodvisnih študij, svetovanj in preverjanj. Za ta namen ima ARAO predvidenih 10 milijo- nov tolarjev letno. ARAO bo pokrival tudi sejnine in druge z udeležbo na sejah vodstvenega odbora povezane stroške pred- sednika in članov odbora za do vključno deset sej na leto, ad- ministrativno tajniške stroske odbora ter stroške izdelave, predstavitve in recenzije do- datne dokumentacije na zahte- vo odbora. Delovanje lokalnega partner- stva bo zaključeno s sprejemom driavnega lokacijskega načrta za odlagališče NSRAO, s čimer bo ena izmed potencialnih loka- cij dokončno izbrana kot lokaci- ja odlagališča.Ne glede na skle- nitev lokalnega partnerstva pa še vedno velja, da ima lokalna skupnost pravico tudi umakniti predlog lokacije na svojem ob- močju, in sicer vse do trenutka, ko je zanjo z njenim soglasjem izdelan predlog driavnega loka- cijskega načrta. Da bi zagotovili dobro obveščenost javnosti o tej temi, še zlasti občanov treh posavskih občin, pa tudi, da bi pridobili mnenja in pobude občanov, agenci- ja ARAO v sodelovanju z občinami izvaja vrsto ko- munikacijskih dejavnosti: pripravlja predstavitve in moderirane delavnice za zainteresirano javnost (npr. krajevne skupnosti, sole, društva), predstavni- ki agencije sodelujejo v radijskih in televizijskih od- dajah v lokalnih medijih, na ARAO je občasno odprt brezplačni teles on, kjer lahko občani dobijo odgovore na svoja vprasanja oziroma povedo svoja mnenja. 0 teh aktivnostih so bila gospodinjstva vnaprej obvel- čena, vse aktualne informacije pa so objavljene tudi na spletnih straneh občin m asencije. H IZ NAŠIH KRAJEV Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 Obnavljali bodo vojaški kompleks na Gubčevi V Mladinskem centru Brežice načrtujejo obnovo kompleksa bivšega Doma JLA in Doma letalcev, s katero bi tarn uredili mednarodno kulturno-izobraževalno središče, večnamensko športno dvorano in mladinski hotel. Za izvedbo ambicioznega projek- ta bodo v naslednjih letih potrebovali kar 500 milijonov tolarjev. MC Brežice je za projekt Med- narodno krožišče oziroma za idejno rešitev ureditve kom- pleksa objektov na Gubčevi 10a v Brežicah prejel podporo programa Phare v višini 24 mili- jonov tolarjev. V bivšem Domu JLA želijo urediti mednarodno kulturno-izobraževalno središ- če, obnoviti tamkajšnjo sport- no dvorano, bivši Dom letalcev pa preurediti v mladinski hotel z največ 66 posteljami. "Želi- mo oživiti kompleks, v kate- rem že sedaj domujemo, ob- stoječim vsebinam pa dodati nove. Vidimo tudi možnosti za obogatitev turistične ponudbe kraja in razvoj mladinskega tu- rizma," pravi koordinator pro- jekta Gorazd Ferk. Projekt trenutno predvide- va le pripravo do- kumentacije, analiz in predlogov za vse- bine v obnovljenem kompleksu, njego- va izvedba pa je od- visna predvsem od uspešnosti na razpi- sih. Za samo obno- vo objektov, ki bo stala 350 milijonov tolarjev, bodo kan- didirali na razpisih norveških finančnih mehanizmov, za pripravo vse- bin, ki bo zahtevala 150 milijo- nov tolarjev, pa na razpisu In- terreg. Pri vsebinski zapolnitvi obnovljenega kompleksa bodo sodelovali s hrvaško nevladno organizacijo Smart iz Reke, z ljubljanskim Centrom za infor- miranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Zavo- dom za turizem Brežice in Za- vodom za izobraževalno raz- iskovalno dejavnost posavje. "Predvidevamo, da bo v naj- bolj optimistični varianti ob- nova končana leta 2009, sicer pa do leta 2012," napoveduje direktorica MC Brežice in vod- ja projekta Patricia Čular. Po- membno besedo pri teh načrtih bo imela tudi Občina Brežice, lastnica kompleksa na Gubčevi, ki je projekt že uvrstila v regi- onalni razvojni program za ob- dobje 2007-2013. P. Pavlovič Ob prazniku KS Senovo 9. februarja praznuje krajevna skupnost Senovo. Osrednja pri- reditev bo v petek v Domu XIV. divizije Senovo, nekaj praznič- nih prireditev pa so krajani pri- pravili že prejšnji konec ted.- na. Domače turistično društvo je pripravilo že tradicionalni pohod po poteh XIV. divizije s Senovega na Bohor, Društvo za praktično streljanje Senovo pa je, kot vsako leto, pripravi- lo dan odprtih vrat na strelišču v Zaklu. Društvo Karbid, ki se posveča predvsem delu z mla- dims, pa je v avli Doma XIV. di- vizije pripravilo projekcijo fil- mov društva (na fotografiji). Poleg osrednje petkove pri- reditve bo v okviru krajevne- ga praznika domači nogometni klub v soboto v športni dvora- ni organiziral tradicionalni hu- manitarni malonogometni tur- nir, društvo upokojencev pa v nedeljo memorialni hitropo- tezni šahovski turnir v spomin Andreju Strnadu. LP. Informiranje dijakov Agencija za mlade Punkt v so- delovanju z Dijaško skupnost- jo Posavja in Klubom posavskih študentov organizira v svojih prostorih v Krškem in Breži- cah informacijsko točko za di- jake kot pomoč pri izbiri štu- dija. V okviru informacijske točke bodo na voljo prospekti in druge publikacije posamez- nih univerz, fakultet, visokih in višjih šol ter knjižnic, štu- dentskih domov, študentskih organizacij in drugih ustanov, ki vplivajo na odločitev o sme- ri in kraju študija. Na informa- cijskih točkah bodo na voljo tudi informatorji, ki bodo dija- kom pomagali pri iskanju infor- macij, tudi preko intemeta, ki je v Punkt-u brezplačen. "Kredit takoj" Počitnice... male ali velike? Za vsakovrstne poätnice, potovanja ali izlete smo za svoje komitente pripravili še posebej ugoden Kredit takoj tudi do 5 milijonov z dobo odplačevanja do 5 let in brez stroškov odobritve. Več informacij v naših poslovalnicah. www.nkbm.si (((j^0|750) '^^.Nova KBMdd Četrtošolci na tečaju teka na smučeh V Osnovni šoli Jurija Dalmatina Krško so se odločili, da ponovno organizirajo tečaj teka na smučeh za učence četrtega razreda devetletke, tokrat v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti Plani- ca, na katerega se je prijavilo štirideset učencev. Edina težava je bila oprema za tek na smučeh, ki jo za učence razredne stopnje tarn nimajo, zato so si, kot je dejal vodja teča- ja Anton Zakšek, opremo izposodili po posavskih šolah. Začetne vaje hoje in teka na smučeh so vadili ob doskočiščih ska- kalnic. Začeli so s hojo brez palic, nadaljevali z vajami, kjer so držali palice na sredini, z učenjem teka v dvotaktnem diagonal- nem koraku, z odrivanjem le z rokami na lažjih spustih ter še z nekaterimi igricami. Organizirali so tudi izlet proti Tamarju, kjer so vadili vse elemen- te, na spustih proti Planici pa so vadili ustavljanje s pluženjem, prestopanje in različne vrste smukov. Izdelali so tudi iglu, kljub temu, da sneg ni bil najboljši. Zadnji dan so se učenci v teku na smučeh pomerili še na tekmovanju. Uspešen zaključek tečaja teka na smučeh Zbirajo denar za novo vozilo Člani in članice Prostovoljnega gasilskega društva Brežice - oko- lica so zadnjo soboto v januarju v svojem gasilskem domu v Šen- tlenartu pregledali delo v letu 2005 in si zastavili naloge in cilje za letošnje leto. Kot sta na zboru poročala predsednik in povelj- nik društva so imeli v lanskem letu devet intervencij, največ za- radi požarov v gospodinjstvih in kontejnerjih ter črpanja vode iz kletnih prostorov. Pomagali so pri izvedbi motokros tekmova- nja na Prilipah in dobro sodelovali z drugimi gasilskimi društvi. Lani žal niso uspeli preurediti vhoda v garažo svojega gasilskega doma, pač pa jim je ponovno dobro uspela akcija zbiranja sred- stev s pomočjo gasilskih koledarjev, kar pomeni, da imajo kraja- ni še vedno razumevanje za njihovo delo. Društvo z blizu sto čla- ni si želi izboljšati svojo opremljenost, zato že zbirajo sredstva za novo gasilsko vozilo, ki naj bi ga s pomočjo OGZ Brežice dobili v letu 2007. Dokončati nameravajo obnovo svojega doma ter več pozornosti posvetiti tudi pridobivanju novih, zlasti mlajših čla- nov. Ob koncu zbora je predstavnica Občinske gasilske zveze po- delila priznanja dolgoletnim in najbolj aktivnim članom. S.M. Na OS Brestanica v znamenju slovenskih simbolov Učenci in učitelji OŠ Adama Bohoriča Brestanica so z letošnjim dnevom sole, ki so ga obeležili 3. februarja, želeli prispevati svoj delež k zakladnici slovenske kulture ob slovenskem kulturnem prazniku. Na de- lavnicah so se po razredih posve- čali slovenskim simbolom in zna- menjem. Prvošolčki so iz- delovali narod- no rožo - na- gelj, v drugem razredu pa iz- delovali panjske končnice. Tret- ješolci so v raz- redu pripravili pravo planinsko vzdušje, saj so se posvetili temi Triglava. Četrtošolci so ustvarja- li na temo majolike, osrednja tema delavnic za petošolce pa so bile kranjska čebe- la in narodne noše, sedmošolci so se posvečali slovenski zastavi, osmošol- ci slovenskim ime- nom, najstarej- ši pa zlatorogu.Vse izdelke so postavi- li na ogled na raz- stavi za starše in druge krajane, ki so jih ob zaključku dneva sole povabi- li tudi na osrednjo prireditev. Tudi ta je bila v znamenju simbolov in zna- menj slovenstva. L.P. Tretjesolci so z učiteljico v razredu pripravili planinsko vzdulje, saj so se posvetili temi TWg/ava.______________ KRŠKI UČENCI DO ČETRTFINALA - Košarkarska ekipa OŠ Jurija Dalmatina Krško se je na driavnem prvenstvu v kosarki za učence osnovnih šol uvrstila v cetrtfinale, ki je 19. januarja potekalo v Stranjah. Krška ekipa je sicer izsubila z ekipama OŠ Šmarje pri Jelsah in OS Stranje, ki sta se uvrstili v polfinale. Kot pravi trener krške ekipe Tone Zakšek, je kljub temu uvrstitev njihovih ulencev v četrtfinale lep uspeh, glede na to, da nimajo ustreznih pogojev za delo, saj na krški osnovni soli nimajo telovadnice.___________________ V drusem razredu je vsak izdelal svojo panjsko končnico. Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 IZ NAŠIH KRAJEV H Večer sproščenega srečanja Na povabilo župana Ivana Molana so se na tradicionalno srečanje katoliških duhov- nikov v občini Brežice odzvali gospodje - dekan Milan Kšela, Matjaž Roter, Vlado Le- skovar, Jože Pacek, Damjan Vračko, Marko Burger in France Novak. Župan je na kratko predstavil aktivnosti v minulem letu ter povedal, da je občinski svet končno postal konstruktiven, saj so že v januarju sprejeli proračun, s tem pa se bodo zače- le investicije že v začetku leta in bo nekaj sredstev lahko namenjenih tudi za obno- vo cerkva, saj so te lepši del kulturnih spomenikov, sicer pa bo prioriteta na infra- strukturi, tudi iz denarnih sredstev evropskih skladov. V načrtu leta 2006 je uredi- tev kanalizacije v Brežicah in Dobovi ter preureditev glavne brežiške ulice, ki sodi pod kul- turno dediščino, pri čemer je veliko zapletov, vendar župan upa na dogovor. Poleg tega je proračun sestavljen tako, da se bo gradilo po vseh kra- jevnih skupnostih, v vsako se bo nekaj vlagalo, kajti Iju- dem ceste največ pomenijo, na Bizeljskem se bo gradila nova osnovna sola, kar bo veli- ka investicija in bo veliko vlo- žila Občina. Ob koncu je izra- zil zadovoljstvo,da je občina ostala celovita, pa tudi duhov- nikom za korektno in dobro so- delovanje. Dekan Milan Kšela je županu čestital za izvolitev, saj je bilo to prvo takšno srečanje v nje- govem županovanju in v tem obsegu, se zahvalil za sodelo- vanje in izpostavil, da so du- hovniki v brežiški občini dobro sodelovali z vsemi oblastmi, v prepričanju, da bo tako tudi v bodoče; rekoč še, da je tako občina kot cerkev povezana z ljudmi in obe delata za iste ljudi, prva z gospodarske stra- ni in druga na duhovni ravni, v kolikor pa je to obojestran- sko, je delo uspešno. Zahva- lil se je, ker je občina prisluh- nila cerkvenim potrebam in je podprla njene projekte, pri čemer je izpostavil velik zalo- gaj pri prenovi stare osnovne sole, ki bo po dokončanih delih Slomškov center Brežice. S kranjske strani se je za do- bro sodelovanje zahvalil Jože Pacek ter izpostavil problem ceste na Čatežu, ki je brez razsvetljave in zato raj za vlo- milce. Zupan je pojasnil me-- njave na Dars-u, problem pa naj bi začeli reševati v febru- arju, kar bo trajalo vsaj dve leti, so pa vsekakor priorite- ta. Župan je duhovnikom sve- toval še, naj cerkve, ki še niso proglašene za naravno kul- turno dediščino, priglasijo na ustrezno občinsko službo, saj bodo za obnovo le-teh tako lahko črpali evropska sred- stva, ki bodo razdeljena po fa- rah, med leti 2007/2013 pa bo teh sredstev, ki jih bo možno črpati, še več. Ko je tekla beseda o preure- ditvi centralne brežiške uli- ce, so bili zbrani enotni, da je staro mestno jedro arhitektur- no neskladno. Župan Ivan Mo- lan je na to kritično pripomnil, da je sodelovanje s spomeni- škim varstvom katastrofa, kaj- ti le-to določenim posamezni- kom popusti, občinske službe pa se ob tem ubadajo z veli- kimi težavami; in če temu ob bok postavimo novi arhitektur- ni katastrofi v središču starega mestnega jedra, sta to poslop- ji upravne enote in pošte. N. Jenko S. Občnf zbor PD Videm Planinsko društvo Videm vabi svoje člane na občni zbor društva, ki bov pet- ek, 17. februarja 2006, ob 18. uri v Kulturnem domu v Krškem. Dejan Levak s.p., Artiče 10a. 8253 Artiče !?Ii^Ü'J?lNiLa - stanovanjski objekti - novogradnje i - gradbeni servis - izvedbe na ključ - fasade - zunanja ureditev I Podjetje LD inženiring opravlja svetovalno-gradbeni inženiring od zamisli do izvedbe. Na I trgu je aktivno od leta 2004. V našem kratkem in hitrem razvoju smo ustvarili podjetje, | vredno zaupanja, ki je prepoznavno po kvalitetni gradnji s kakovostnimi materiali. V prejšnjem | letu smo se specializirali za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Naše podjetje vam lahko ¦ svetuje, pripravi programe investicij, ponudbe, koordinira, nadzira ter izvaja gradbena in ¦ obrtniška dela za vse vrste objektov. Vsa dela izvajamo v zastavljenih rokih in v okviru ¦ pogodbeno dogovorjenih finančnih sredstev. I Tudi pri gradnji, obnovi, adaptaciji ali kakršni koli drugi obliki graSbeništva nam dovolite, da | vam pomagamo. Še pred začetkom del se obrnite na nas in nam zaupajte svoje želje. ¦ Glavnina skupin gradbeno obrtniških del, ki jih opravljamo: ¦ - - idejna zasnova projektov, ¦ - organizacija pri pridobivanju projektne dokumentacije, ¦ - izdelava popisov del in priprava ponudb, ! - nadzor in izvajanje gradbeno obrtniških del, ! - svetovanja na področju gradbeništva. ¦ Zelo smo ponosni na uspeh prejšnjega leta, ko smo bili izbrani za izvajalca leta 2005 v gradnji z ! Ytong-gom, saj smo ga dosegli s kvalitetnim delom v podjetju. Za dosežek so zaslužni prav vsi ! zaposleni, kot tudi dobavitelji, ki so uspešno sledili trendom na trgu ter prisluhnili potrebam trga. I__________________ Nesrečna smrt šestletnika 57- letni občan iz okolice Bre- žic je 30. januarja s šolskim kombijem v Pišece pripeljal v bližino stanovanjske hiše, ustavil in nato vzvratno za- peljal na dvorišče, šestlet- ni otrok pa je izstopil na des- ni strani vozila. Ob izstopu si je otrok z vrati vozila priprl bundo, voznik pa tega ni takoj opazil in je nadaljeval z vož- njo približno petnajst metrov. Ko je voznik opazil, da ob vozi- lu vleče otroka, je sicer takoj ustavil, a je otrok zaradi hudih telesnih poškodb umrl že med prevozom v bolnišnico. Zaradi eksplozij požar gasili kar 14 ur Prvega februarja je malo čez polnoč izbruhnil požar v stano- vanjski nisi v Reštanju. Poleg gasilcev Poklicne gasitske eno- te Krško so bili zaradi potrebe po dovozu vode za gašenje ak- tivirani tudi gasilci PGD Seno- vo, Brestanica, Veliki Kamen, Mali Kamen, Leskovec pri Kr- škem in Raka. Kljub številčni udeležbi jim je uspelo požar i-----------------------------------------------1 na objektu pogasiti šele ne- kaj po 14. uri popoldne, saj so v hiši hranjena pirotehnič- na sredstva, strelivo, gorivo ter drugi plastični in vnetlji- vi materiali povzročali vedno nova goreča žarišča, ki so ob porušeni stropni konstrukciji oteževala gašenje in dostop v objekt. O požaru, pri gašenju katerega je bilo po lanski po- vodnji v mesecu juliju aktivi- ranih največje število gasilskih društev, so bile obveščene tudi pristojne službe in inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, saj naj bi lastnik objekta eksplozivne in vnetljive snovi hranil nele- galno. B.M. Kulturni mozaik 2006 Javni sklad RS za kulturne de- javnosti Območna izpostava Krško je pripravil tradicional- no srečanje kulturnih skupin z območja celotne občine. Pri- reditev z zanimivim naslovom Kulturni mozaik je potekala v veliki dvorani Kultumega doma in se z razstavami razprostrla celo v avlo ter počastila kul- turni praznik. S svojim progra- mom so sodelovali: KD Mladi harmonikarji, Simfonični orke- ster Glasbene sole, LoPZ Lov- ske družine Krško, KD Leskovec pri Krškem z literarno sekcijo, KD Kostanjevica na Krki s pies- no skupino Harlekin, ŽePZ Ak- tiva kmečkih žena Kostanjevica na Krki, KD Žarek Dolenja vas z dramsko sekcijo Veseli oder in ŽePZ Prepelice, Vokalna skupi- na Valvasor Krško, KD Svoboda Brestanica z literarno in dram- sko sekcijo, KD "Anton Aškerc Koprivnica z Mešanim pevskim zborom, Ljudski pevci Pšenični klas Vihre, DKD Svoboda Seno- vo s folklorno skupino, razstavo fotografij je pripravilo Društvo ljubiteljev fotografije Krško, razstavo slik, glinenih in veze- nih izdelkov pa KD Libna iz Do- lenje vasi. M.K.M. Posvet posavskih in zasavskih izgnancev V Krškem je 26.januarja potekalo posvetovanje vodstev Krajev- nih organizacij Društva izgnancev Slovenije (DIS) z območja Po- savja in Zasavja, na katerem so udeleženci usklajevali skupne naloge v letošnjem letu in oblike financiranja skupnih aktivnosti vseh organizacij. Ob tem je predsednica DIS Slovenije Ivica Žni- deršič prisotne seznanila tudi z uspešnim sodelovanjem z Evrop- sko komisijo za kulturo, ki je sprejela in potrdila Projekt DIS v zvezi z muzejsko in arhivsko dokumentacijo, na podlagi 16. de- cembra lani podpisane pogodbe pa so na DIS tudi že prejeli prva sredstva iz tega naslova. Med večjimi prireditvami, ki jih načrtu- jejo v DIS v letošnjem letu, bo v začetku meseca junija odkritje spomenika izgnancem v Trbovljah, temu bo sledila v počastitev Dneva izgnancev 7.junija slovesnost v Parku Mostec v Ljubljani, v mesecu juliju pa prireditev na Bučki, kjer je bila leta 1991 usta- novljena prva Krajevna organizacija DIS. B.M. Zadovoljni s svojim delom V Selah pri Dobovi so se sestali člani Občinskega odbora SDS Bre- žice in ocenili svoje delo v lanskem letu kot zelo uspešno, saj jim je kljub odhodu njihovega predsednika mag. Andreja Vizjaka z mesta župana in poslanca na ministrstvo za gospodarstvo uspe- lo z veliko večino zmagati na županskih volitvah. Sedanji župan se je po njihovi oceni dobro znašel v novi funkciji, o čemer pri- ča tudi hitro sprejet in rekordno visok občinski proračun za le- tošnje leto. Med najpomembnejše cilje za letošnje leto uvršča- jo priprave na jesenske lokalne volitve. Kot kandidata za župana je odbor že predlagal Ivana Molana, na volitvah v občinski svet občine Brežice pa naj bi si zagotovili tretjino sedežev, prav tako se bodo angažirali za izvolitev svojih kandidatov v svete krajev- nih skupnosti. S.M. Postati želijo prepoznavnejši Krški občinski odbor DeSUS-a, ki je bil v Krškem ustanovljen pred dvema letoma, je prejšnji teden pripravil prvo letno konferenco. Predsednik Anton Planinc je po- udaril, da je to stranka za vse ge- neracije. Prizadevali si bodo, da postanejo tudi na območju krške občine prepoznavnejši, povečati morajo članstvo, ustanoviti kra- jevne odbore v občini, jasne- je predstavljati program stranke in predvsem uspešno kandidira- ti na jesenskih volitvah za občin- ski svet. Pestijo jih sicer začet- ne finančne težave, vendar bodo z voljo in vztrajnostjo dosegli za- stavljene cilje, pravočasno pri- pravili kandidatne liste in bili po- zorni na politično, gospodarsko in družbeno dogajanje v svoji in sir- si okolici. Konference se je poleg domačih rlannv in rlanir tpr nrprtetavni- ka iz breziskega odbora Roka Kržana udeležil tudi poslanec v DZ Franc Žnidaršič. Nanizal je argumente, zakaj je bolje ostati v ko- aliciji, kakor dogajanje spremljati iz opozicije, čeprav je DeSUS po številu poslancev majhna stranka, pa vseeno pomemben jeziček na tehtnici. Potegujejo se za interese 500.000 upokojencev, ki so si svoje pravice prislužili z delom, zato jim tega ne sme nihče vzeti, je Znidaršič zavrnil skeptičnost prisotnih, ki med ljudmi prejemajo očitke, kako so le orodje v rokah vladajoče SDS. M.K.M. Ljudska pesem po domače Kultumo društvo Stane Kerin Podbočje oziroma Koledniki iz Bu- šeče vasi, ki delujejo v okviru društva, so pripravili že tradicio- nalno srečanje ljudskih pevcev z naslovom Zapojmo čisto po do- mace. V podboškem kulturnem domu, ki so jo ljubitelji pristne ljudske pesmi napolnili do zadnjega kotička, so poleg gostiteljev, ki so ob tem predstavili svojo drugo zgoščenko, nastopili še žen- ski pevski zbor Aktiva kmečkih žensk Pod Gorjanci, vokalna sku- pina Srake z Rake, ljudski pevci iz Sromelj in z Viher, Pilharmo- niki iz Leskovca ter Podgorjanski prijatelji iz Novega mesta. Za konec koncerta so vsi skupaj zapeli božično Sveto noč. P.P. Predsednik krskega občinskega odbora stranke DeSUS Anton Planinc H POSAVSKA PANORAMA Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 KONČUJEŠ ŠOLANJE IN KAJ ZDAJ? - Tako se je imenoval informativni dan za dijake in dijakinje, ki sta ga pred tednom dni pripravila Društvo študentov Brežice in Mladinski center Breiice (tarn je tudi potekal). Namenjen je bit predvsem četrtim letnikom, tako bodočim študentom kot tistim, ki se nameravajo po končani srednji šoli zaposliti. Za dijake, ki po končani srednji šoli razmišljajo o zaposlitvi, so pripravili različna predavanja, denimo kako napisati življenjepis in kako se pripraviti na razgovor za delo, svetovali so jim predstavniki Zavoda za zaposlovanje in Centra za poklicno informiranje. Bodoči študentje so se lahko o različnih študijskih smereh pozanimali na stojnicah članov breiiškega Društva študentov, pa tudi pri predstavnikih vpisno informacijske službe Univerze v Ljubljani ter nekaterih fakultet in visokih šol. Sicer pa so številne koristne informacije srednjesolcem na voljo tudi na spletnem naslovu www.fakultete.si. Med številnimi udeleženci informativnega dne so prevladovali dijaki brežiške gimnazije in ekonomske sole, pridruiUi pa so se jim tudi dijaki krške srednje sole. P.P. PREDSTAVITEV ŠE ZA KRČANE • Potem ko je predstavitev knjise dr. Ivanke Počkar z naslovom "Dve gasi, dva polkaja, sto obrtnikov" decembra ie potekala v Breiicah, je urednrški odbor to zelo odmevno knjigo predstavil še v Dvorani v parku v Krškem. Ob diaprojekciji številnih v knjigi objavljenih foto$rafij, ilustracij in dokumentov je o nastajanju in vsebini knjige i govorila avtorica sama (na I fotografiji), predstavitev je vodila clanica uredniskega odbora Alenka Cernelič Kroselj, o pomenu knjige za Breiice pa je govoril predsednik Drustva za oživitev mesta Breiice Karl Filipčič. P.P.___________________ Srebrna plaketa JSKD Dragu Gradisku - Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je za leto 2005 podelil srebrno plaketo za dolgoletno in uspešno delo Dragu Gradišku, ki je ravnatelj Glasbene sole Krško. V obrazloiitvi so poudarili, da je hornist, glasbeni pedagog in dirigent močno razmaknil glasbeno življenje v našem okolju in vzpostavil odlične razmere za nadaljnji razvoj. M.K.M.__________________¦ Turisticno hortikulturno drustvo Zdole - Člani THD Zdole so pričeti z delom pred desetimi leti in so zadovoljni z doseienimi rezultati, so povedali na občnem zboru, kjer so pregledali realizacijo lanskoletnih aktivnosti, med drugim Jurjevanje, Vidovanje, Veseli december, Pustni kameval, Gozdarske igre, pripravili so dva pohoda po "grabnu", uspešno sanirali "perišče" po avgustovskem neurju ter vzdrževali pohodniške poti. Sprejeli so načrt za letošnje leto, ki bo še bogatejse od lanskega, saj vključuje tudi "praznik vina " in srečanje s krajani, starejšimi nad sedemdeset let. Petim najzaslužnejšim članom so podelili bronasti znak, zupan Občine Krško Franc Bogovič pa je prejel Listino častnega člana. M. K. M. 15. zimski festival na Bizeljskem V telovadnici na osnovni soli Bizeljsko zadnji petek v janu- arju zvenijo prijetne melodije. Mladi pevci se predstavijo na glasbenem festivalu. Letošnji je bil še posebej slovesen. Bil je petnajsti po vrsti. Obiskovalci so napolnili telovadnico do za- dnjega kotička. Pod vodstvom mentorja Vilka Ureka je zape- lo osem pevcev z razredne stopnje in dvanajst pevcev s pred- metne stopnje. Ob koncu prireditve smo izbrali najboljše med odličnimi pevci. Poslušalce je najbotj navdušila Patricija Koc- jan s pesmijo Dva policaja, strokovno komisijo pa Nina Veršec, ki je zapela pesem Zemljotres. Pri pevcih s predmetne stop- nje sta bili zmagovalki občinstva in strokovne komisije deveto- šolki Jana Mihelin in Simona Šekoranja s pesmijo Lahko noč, ljubezen moja. Glasbeni gost večera je bil Vilko Urek s prijatelji, ki so se po- novno zbrali, skupaj zaigrali in zapeli. Obeležil je svojo glas- beno pot, po kateri stopa že petintrideset let. Leta 1971 je v omari odkril frajtonarico in jo vzel v roke. Kmalu je iz nje iz- vabljal pesmice in zakorakal v svet not. Danes nastopa z ženo, pridružita se jima tudi sinova. Vilko Urek je mentor že šesti generaciji šolskega ansambla Fru-fru, vodi otroške festivale na Bizeljskem in v Posavju, so- deluje v televizijskih oddajah. Letošnji jubilejni festival je po- vezoval Miran Veršec, pevce so napovedovali sošolci in prijate- lji. Ravnateljica Metka Kržan se je zahvalila obiskovalcem, ker so postali prijatelji festiva- la, saj so aplavzi za mlade pev- ce največja nagrada. Vsi nasto- pajoči so dobili za spomin na ta dan kristalni kozarec z napi- som, nagrajenci kristalne vaze. Festival se ie zakliučil v Driiet- lem vzdusju melodije zmagovalne pesmi. Ob petju in s prija- telji je zmeraj lepo. Novinarski krozek OS Bizeljsko Foto: Posavski obzornik Zmagovalci na razredni stopnji Zmagovalci na predmetni stopnji Vilko Urek J|af Kerin Janko s.p. iBSf CKŽ 65A, 8270 KRŠKO, ^/^rpRliNTf Tel.:07/49 02 560, Ü^sLsJKj Fax:07/49 02 571 '—' "......'......"«¦*> Poslovalnica SENOVO, VRTNI CENTER & CVETLIČARNA Tel.: 07/ 49 79 121 Vrtnicaje eden najbolj prepoznavnih simbolov ljubezni in lepote. i|p pomeni ljubezen in strast Jflfl^^^^^V A pomeni skrivnost brezmadežnost Wffl \ ^ pomeni ljubkost, nežnost, yese/feu-^ ' \ N plemenitost in občudovanje ^HE^" i •^ izraža poželenje, prijaznost, spoštovanjc, občudovanje in simpatičnost b :j danes pomeni veselje, svobodo, U ^ prijateljstvo, včasih je pomenila zator T ljubezni, Ijubosumje ter nezvestpb^ I «"¦TT^rc^F"»^ HIM III........... K ENA SAMA podarjena vrtnica pomeni preprostost; j ŠOPEK vrtnic pomeni hvaležnost! Nagrajeni filmi Luksuz produkcije Na 10. festivalu neodvisnega filma Slovenije so fil- mi Luksuz produkcije - DZMP Krško prejeli kar pet od desetih podeljenih nagrad. Filmi so bili prikazani 29. januarja v ljubljanskem Kinodvoru. Festival je namenjen tistim filmskim delom in avtorjem, ki na tern področju ustvarjajo brez komercialnih namenov in v nepro- fesionalnih razmerah. Letošnie leto ie DrisDelo 100 filmov raz- licnih zanrov, iz- med katerih so člani strokovne ži- rije Sabina Oogič, Matevž Zupančič, Marko Šercer in Igor Koršič pode- lili deset nagrad v raztičnih katego- rijah. Filmi Luksuz pro- dukcije DZMP so ponovno doka- zali, da je Krško Dostalo ena po- membnejših učilnic za mlade filmarje. Eksperimentalni film Ju- tri prikazuje življenje po jedrski katastrofi in je prejel posebno priznanje za vizualno podobo. Med igranimi filmi je žirija podeli- la priznanje komediji Energia atomica, ki z distanco do ekoakti- vizma govori o poskusih samomora v onesnaženi pokrajini. V ka- tegoriji dokumentamih filmov so bili nagrajeni trije. Blue notes, v katerem je prikazana atmosfera Krškega skozi portrete obisko- valcev bazena. Full contact magnet predstavi mlade, ki se zbi- rajo v krškem klubu borilnih veščin in njihovega vodjo »Gero- ta«. Laško je osebna zgodba prostovoljke iz Francije, ki pri nas opravlja program Evropske prostovoljne službe. V Luksuz produkciji pa ne počivajo na lovorikah. Med 1. in 3. marcem, v času zimskih počitnic, pripravljajo filmsko delavnico za osnovnošolce in srednješolce. Prav tako pa ie načrtujejo tra- dicionalno delavnico dokumentarnega filma na Trški gori, ki bo v sredini julija. Več informacij najdete na www.drustvo-dzmp.si. Ideje premikajo svet Ne malo lepega presenečenja so ob novem letu pripravili v Foto Studiu Rožman, ko so ustvarili stoječe lične namizne koledarje za leto 2006, s starimi fotografijami mesta Brežice. Danica in Sreč- ko sta jih izbrskala v bogatem fotografskem arhivu njenega očeta, gospoda Baškoviča. Prvemu navdušenju je nato sledilo še drugo, ko so stranke svoje fotografije dobite v albumu s panoramo mesta na lični strani. Da lahko vsak posameznik veliko naredi za promo- cijo mesta, v katerem živi in dela, je ideja Rožmanovih vsekakor vredna vse pohvale. Mesto Brežice je s svojo okolico v osnovi lepo in slikovito, kulturno bogato in kot takšno privablja mnoge obis- kovalce, domače in tuje turiste. Album z mestno panoramo pa bo vsem, ki so tu bili, se fotografirali na različnih slikovitih predelih in se lepo imeli, ostal kot trajen, lep spomin. N.J.S. »Zanima me, kako izgledata Evropa in svet« Mladi Parižan Timothee Desgraupes si je zadal nenavadno na- logo. Peš spoznavati svet, nove kulture, pokrajine, »navadne« ljudi in nova okolja. Predvsem pa, kot je Timothee povedal za Posavski obzornik, želi videti, kako izgleda Evropa in kako izgle- da svet, ko ga »obhodiš«. Tako se je na poti, ki jo je začel na španskem rtu Cabo Fistera blizu znaneea romarskega kraja San- tiaga de Compostela in traja že nekaj mesecev, ustavil tudi v Kr- škem. Njegov prvotni cilj je Je- ruzalem, vendar upa, da bo od- šel še dosti dlje, morda do same Kitajske. Svojo pot pridno bele- ži v objektiv fotoaparata, saj se Timothee v običajnem življenju ukvarja s fotografijo. Za Sloven- ce pravi, da smo ljubeznivi in go- stoljubni, Ie jezik je nekoliko za- htevnejši. Krško je njegova prva in verjetno zadnja postaja na poti skozi Slovenijo. Pot name- rava nadaljevati skozi Hrvaško, Srbijo, prečkati gorovje Balkana in se nekoliko spočiti v Bolgari- ji. V prihodnosti namerava izdati knjigo fotografij in se nekoč vr- niti v Pariz. Pot pred njim pa je še dolga, zato upajmo, da bo na njej čim manj rečnih, cestnih, gorskih ali duhovnih pregrad. Tekst in foto: Polona Brenčič Svetovni popotnik Timothee pred Valvasorjevo knjižnico, kjer je preko medmreija pisal svojim domaäm, prijateljem in znancem, kijihje spoznal na poti._________________ Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 POSAVSKA PANORAMA Q Izbor Miss Posavia za Miss Sloveniie 2006 V Posavju smo prejšnji teden začeli odštevati dneve do zanimivega kulturno-zabavnega in družabnega dogodka. Po petih letih bo namreč v naši regiji ponovno potekal regionalni izbor za najlepše dekle naših krajev, ki ga tokrat orga- nizira Zavod Neviodunum s svojima medijema Posavskim obzornikom in Televizijo Krško. V tej in naslednji številki našega fasopisa bosta objavljeni prijavnici, s katerima se lahko kandidatke prijavijo za tekmovanje, na katerem se bodo potegovale za naslov Miss Posavja, ta pa bo zmagovalki in še najmanj dvema spremljevalkama omogočil napre- dovanje v polfinale nacionalnega izbora. Posavska prireditev bo v četrtek, 16. marca 2006, v Termah Čatež. Čeprav so slovenski časopisi še v decembru, po zaključenem sveto- vnem izboru najlepše mladenke na Kitajskem, pisali, da se za pol leta umirjajo zgodbe o tem najstarejšem in najuglednješem lepot - nem tekmovanju v svetu in pri nas, temu ni tako. Letos se v tem projektu namreč obetajo nekatere spremembe, najpomembnejša pa je, da bo svetovni finale predvidoma že v mesecu septembru, seli pa se tudi geografsko, in sicer na Poljsko. S to odločitvijo so se premaknili tudi vsi predhodni dogodki od začetka zbiranja prijav kandidatk in regionalnih predtekmovanj do vsakoletnega polfinala in nacionalnega finala s proglasitvijo Miss Sloveniie za leto 2006. Na podlagi dogovora z nosilcem licence za Slovenijo Agencijo Ger- žina Videoton smo v Zavodu Neviodunum začeli s pripravami ter na videostraneh TV Krško oziroma Posavskega regionalnega pro- grama, ki je viden v KDS Krško in Brežice, že objavili razpis za le- tošnje tekmovanje. Do zaključka redakcije te številke Posavskega obzornika smo že uspeli pridobiti tri prijave deklet, ki so se prve opogumile za sodelovanje. V studiu, v katerem sicer poteka sne- manje oddaje informativne oddaje Od torka do torka, smo dekle- ta na hitro posneli, tako da že objavljamo njihove fotografije. Prvi izbori za Miss Slovenije v Posavju V petnajstletni zgodovini izborov za Miss Slovenije bo le- tos v Posavju organiziran šele tretji uradni regionalni izbor, vendor so posavska dekleta tudi sicer sodelovala na teh tek- movanjih, naj si bo na regionalnih izborih Dolenjske ali dru- god, kot na primer lani Sevničanka Nataša Pinoza, ki pa se je udeleiila tekmovanja za Miss Koroške. Znano je, da so tudi v drugih lepotnih tekmovanjih sodelovala ie mnoga posav- ska dekleta s precejšnjim uspehom, nekateri Posavci pa so se tudi zelo aktivno ukvarjali z organizacijo in sponzoriranjem takih prireditev, med njimi je prav gotovo najbolj znan bre- žiški podjetnik in trgovec z avtomobili Krunoslav Filipčič. V tokratnem pregledu pa bomo na kratko pogledali samo opaz- nejse doseike naših deklet v obdobju, ko tekmovanje za Miss Slovenije spremlja Posavski obzornik. Kandidatke na izboru za Miss Posavja 2000 Viktorija za las ob zmago Prvi opaznejši uspeh je v tem obdobju dosegla Kostanjevi- čanka Viktorija Strajnar, ki je leta 1998 prišla vse do fi- nala in takrat 20-letna po do- kaj izenačeni tekmi veänoma plavolasih kandidatk postala prva spremljevalka zmagoval- ke Miše Novak. Prebivalci Ko- stanjevice se še danes spomi- njajo veličastnega sprejema, ki so ga svoji lepotici pripravi- li pred kostanjeviško osnovno solo s pihalno godbo, nastopi učencev osnovne sole in ples- ne skupine Harlekin, katere članica je bila tudi Viktorija. V imenu krajevne skupnosti jo je pozdravil »večni« pred- sednik Milan Herakovič, po- leg njega pa še aktualni krški župan Danilo Siter ter njegov tekmec kot kandidat za iu- pana na bližnjih lokalnih vo- litvah Peter Žigante, ki ji je v imenu Savaprojekta podaril teden dni bivanja v počitniški hišici na Rogli. Dogodek je vo- dil kar tedanji ravnatelj Mat- jai Zajelsnik, ki je poudaril, da se Kostanjevičani zavedajo naravnih lepot svojega kraja, da pa se oätno niso dovolj za- vedali mladostne lepote svo- jih krajank. Naj podpisani kot neposredna priča takratnega dogodka in clan organizacij- ske skupine letošnjega izbora dodam, da bi si tudi letos ie- leli vsaj kakšne prijave deklet izpod Gorjancev, saj bi kan- didatke z območja skorajšnje nove obäne in širše okolice prav gotovo imele veliko navi- jačev, morebitni preboj kandi- datke v nadaljnje tekmovanje pa bi pomenil dodatno afirma- cijo kraja, kot ga je Kostanje- vici pred leti nedvomno pri- spevala Viktorija Strajnar. Tina in Sanja v finalu Prvo uradno regionalno lepot- no tekmovanje Miss Posavja za Miss Slovenije je organizi- rala Agencija Lukec iz Krške- ga junija leta 2000 v Kultur- nem domu Krško, tekmovanja pa se je udeležilo deset de- klet, ki so se predstavile v ob- lekah za prosti čas, v kopalkah in v večernih oblekah. liri- jo je najbolj prepričala ena- indvajsetletna Tina Urbančič s Senovega, ki je tako posta- la prva uradna Miss Posavja, njena prva spremljevalka je postala Maja Mavsar, druga spremljevalka pa Sanja Ma- cur, obe iz Krškega. Vse tri so nato predstavljale posavsko lepoto na polfinalni phredit- vi za Miss Slovenije v Maribo- ru, od tarn pa sta v Cankarjev dom na zaključno prireditev odšli Tina Urbančič in Sanja Macur. Zmagoviti pohod Rebeke Leto kasneje, junija 2000, je bil v Hotelu Sremič v okviru obänskega praznika obäne Krško izveden drugi uradni re- gionalni lepotni izbor Miss Po- savja za Miss Slovenije v orga- nizaciji istega organizatorja, ki je tako oral ledino s tovrst- nimi prireditvami v Krškem. Za naslov najlepše Posav- ke se je pomehlo devet de- klet, med katehmi je žirija, v kateri sta bili tudi aktual- na Miss Slovenije Mala Merc ter Miss Posavja Tina Urban - čič, za najlepšo izbrala Bre- žičanko Ivano Salomon, njena prva spremljevalka je postala Rebeka Dremelj s Senove- ga, druga spremljevalka pa Ana Zajelsnik iz Kostanjevi- ce. Tudi tokrat so bile posav- ske lepotice uspešne v nada- Ijevanju, preskočile zahtevno polfinalno ocenjevanje v Pod- četrtku in se kot edine iz re- gionalnih predizborov vse tri uvrstile v veliki finale. Takrat enaindvajsetletna Senovčanka Rebeka Dremelj je bila na fi- natnem izboru 29. septem- bra 2001 v Galussovi dvorani Cankarjevega doma v Ljub- Ijani proglašena za najlepšo Slovenko. Dober mesec kas- neje smo Rebeko poleg no- silca licence tekmovanja za Miss World Zdravka Geriine in njenih najbližjih tudi pred- stavniki organizatorja regio- nalnega izbora Agencije Lukec in medijskega sponzorja Po- savskega obzornika pospremi- li z letališča na Brniku na pot v Južno Afriko, kjer je v naj- večiem igralno-turističnem centru na tej celini Sun Ci- tyu potekal veliki finale. Po- znavajoč Rebekine sposobno- sti, izkušnje z modnih pist, poziranja in podjetnosti smo ji ie ob zmagi v Cankarjevem domu tudi v Posavskem obzor- niku napovedali lepo kariero, ^^^^^^_ ki pa jo je kot HHj^^H še nobena Miss KfltJt^^H Slovenije do- M^B ^H slej raztegni- y^rsKm '° vse d° danes I^Lj^^BI In J' še ni vide- MBSHÜ^B ti konca, saj se uveljavlja na vse številnejših področjih. Tudi Nataša do finala Zadnji poskus pohoda po- savskih deklet na zmagoval- ni oder slovenske lepote smo lahko spremljali lani, ko se je s tekmicami iz drugih kra- jev Slovenije pomerila enaind- vasjetletna Nataša Pinoza iz Sevnice. Tudi ona se je po pre- dizboru na Koroškem in dodat- nem pozivnem izboru (kastin- ~gu) v Ljubljani na polfinalu na Ptuju uspela prebiti v finale slovenskega izbora, v katerem je zmagala aktualna Miss Slo- venije Sanja Grohar. Izpolnjene pnjavnice po- sljite na: Posavski obzor- nik (za Miss Posavja), Trg Matije Gubca 3, 8270 Kr- ško. Dodatne informacije lahko dekleta dobijo pri naši sodelavki Vanji Božič po telesonu 031 888 245. Naslovnica Posavskega obzornika z Rebeko Dremelj septembra 2001. Nataša Pinoza Sanja Macur Fotografija Viktorije na ovitku Posavskega obzornika julija 2001.______________ K sodelovanju na regionalnem izboru za Miss Posavja se lahko prijavijo kandidatke, ki so oziroma bodo v letu 2006 stare med 17 in 24 let, visoke več kot 165 cm, simpatične- ga obraza, skladne postave, komunikativne in driavljan- ke Slovenije (brez otrok, neporočene, nekaznovane). Rok za prijavo je 28. februar 2006, vendor dekleta vabimo, da se prijavijo čimprej, da jih bomo seznanili s podrobnostmi tekmovanja in predstavili v časopisu ter na naši televiziji. Tina Urbančič - zmagovalka prvega uradnega tekmovanja za MISS POSAVJA, ki je bilo v Krlkem junija 2000________ KANDIDATKE ZA MISS POSAVJA 2006 ^Jana Majcen, 21 Živi v Dobovi in je po pokti- cu frizerka. V prostem času se ukvarja s plesom, fitnes- som in rolanjem. Želi si po- stati vzgojiteljica, zelo pa jo privlači delo manekenke in fotomodela. Tamara Pavlovič, 18 f Prihaja iz Bušeče vasi pri Cerkljah ob Krki in je za- poslena v družinskem podjetju. V prostem času jezdi in se ukvarja s fit- nessom. Njene ambicije so, da bi se vpisala na štu- dij vetehne in da bi bila uspešna v svetu mode. f"Tina Vrhovšek, 18 Prihaja iz Malega Mraševa pri Podbočju in je po pokli- cu cvetličarka. V prostem času rada tele in obisku- je fitness. Njena iivljenj- ska ielja je uspeti v mod- nem in estradnem svetu, saj jo Ie ta privlači ie od majh- nih nog. J« F>R.U>Whv||C;>X -| IB Miss Posavja za Miss Slovenije 2006 I me______________________________ Datum rojstva_________________________ Priimek___________________________ Mere - višina__________________________ Ulica_________"___________________ Prsi, boki, pas:_________________________ Pošta____________________________ Teža________________________________ Telefon:___________________________ Konfekcijska številka_____________________ S svojim podpisom zagotavljam, da so navedeni podatki resnični, in soglašam s pravili izbora. Datum___________________________ Podpis_______________________________ _ Bi___________________°_______________|F IQ IZ NAŠIH OBČIN - KRŠKO Posavski obzornik ¦ letp X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 Gradnja najemnih oskrbovanih stanovanj v občini Krško Krško, 30. Januar 2006 - Župan občine Krško Franc Bo- govič in direktorica Nepremičninskega sklada pokojnin- skega in invalidskega zavarovanja Lučka Nagode Debe- Ijak sta v Domu starejših občanov v Krškem, slovesno podpisala pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice v ko- rist Nepremičninskega sklada in dogovor o sodelovanju pri izgradnji najemnih oskrbovanih stanovanj za upoko- jence in druge starejše na lokaciji Spodnji Grič II. S to pogodbo občina Krško za 99 let daje stavbno pravi- co Nepremičninskemu skladu kot pomembnemu nosilcu iz- vajanja nacionalnega stano- vanjskega programa na podro- čju zagotavljanja stanovanj za upokojence in druge starejše. Stanovanja bodo zgrajena na območju zazidalnega načrta Spodnji Grič II v bližini Doma starejših občanov. Občina Kr- ško bo tako v naslednjih sed- mih mesecih poskrbela za spremembo zazidalnega načr- ta in novo parcelacijo, Inve- stitor celotne gradnje -Nepre- mičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja - pa naj bi po besedah direkto- rice Debeljakove graditi začel jeseni in končal v letu 2007. Občina bo brezplačno zago- tovila tudi komunalno opre- mljeno stavbno zemljišče, kar, bo gradnjo pocenilo in omogo- čilo neprofitno najemnino. Lokacija Spodnji Grič II je za gradnjo oskrbovanih stano- vanj za upokojence in druge starejše nadvse primerna, saj se nahaja v neposredni bliži- ni obstoječe socialno-zdrav- stvene službe, lekarne, tr- govine, banke in avtobusne postaje mestnega potniškega prometa. Umestitev oskrbova- nih stanovanj v takšno okolje starejšim omogoča tudi psiho- socialno vključenost v druž- beno življenje. Poleg tega so oskrbovana stanovanja ideal- na oblika pomoči starejšim, saj omogočajo samostojnost in relativno neodvisnost, hkrati pa zaradi organizirane občas- ne pomoči pri hišnih opravilih, osebni higieni ali negi v času bolezni dajejo uporabnikom občutek varnosti. Pri tern se bo s svojimi storitvami vklju- dl tudi obstoječi Dom starej- ših občanov. 36. seja obcinskega sveta občine Krško Svetniki so na .svoji 36. seji obcinskega sveta občine Krško v če- trtek, 2. februarja 2006, sprejeli osnutek odloka o ureditvenem načrtu za naselje Dolenja vas, s katerim so, skladno s progra- mom priprave, določene spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta zaradi gradnje večnamenskega objekta na delu predela južno od regionalne ceste ter delu obrtno stanovanjskega ob- močja južno od regionalne ceste Krško - Brežice. Svetniki so se v nadaljevanju seznanili z energetskim pregledom »objekta« jav- ne razsvetljave v občini Krško, ki bo v pomoč pri izvajanju ener- getsko racionalnih ukrepov, tako pri vzdrževanju kot pri drugih posegih na javni razsvetljavi. Sprejeli so tudi program dela go- spodarskih javnih služb za leto 2006 in soglašali s predlogom o 14 % povišanju cen pri oskrbi s pitno vodo in odvajanju odpadnih in padavinskih voda ter z 10 % povišanjem pri vzdrževanju tržnice in opravljanju pokopališko pogrebne dejavnosti. Potrdili so tudi osnutek pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funk- cionarjev, članov delovnih teles obcinskega sveta ter članov dru- gih organov Občine Krško, zavmili pa spremembo in dopolnitev Statuta občine Krško, o kateri bodo ponövno odločali čez tri me- sece. Svetniki so soglašali tudi s ponovnim imenovanjem Ide Mer- har za direktorico javnega zavoda Valvasorjeva knjižnica Krško, prav tako so svoje soglasje dali k imenovanju Roberta Ostreliča za ponovni mandat direktorja krškega Mladinskega centra. Praznovanje kulturnega praznika v občini Krško Brestanica, 7. februar 2006 - Osrednja proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika je v občni Kr- ško letos potekala v Domu svobode v Brestanici. Obiskovalce in obiskovalke je nagovoril novinar, pesnik in pi- satelj Željko Kozinc, Zveza kulturnih društev Krško pa je kot vsako leto podelila zlate, srebrne in bronaste Prešernove plakete. Letošnji dobitnik zlate Prešernove plakete je Anton Pavlič, član Kulturnega društva Svoboda Brestanica, ki je svoje kulturno po- slanstvo začel leta 1948 v pevski sekciji tedanjega MKUD Jože Hlebec. Srebrne plakete so prejeli Albin Medvešek ml., Janez Kavčič. Janez Kranic in Jože Gošek. Bronaste Prešernove Dla- kete pa so na osrednji in nekaterih krajevnih prire- ditvah prejeli Ivanka Čer- nelič Jurečič, Ivan Gre- benc, Matjaž Škoberne, Simon Umek, Tadej Levi- čar, Vesna Božiček, Irena Kozole, Andrej Resnik, Sandra Gubensek, An- drej Jordan, Matjaž Kr- hin ter ŽePZ Aktiva kmeč- kih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki. V programu prireditve so nastopili člani KD Svoboda Brestanica, ki so uprizori- li komedijo Marca Camo- letia Stevardese pristaja- jo oz. Ljubice prihajajo v režiji Margareta Mar- jetič. Anton Pavlič, dobitnik zlate Prešernove plakete Čaka jih veliko dela Župan Občine Krško Franc Bogovič se je 26. januarja se- stal na tradicionalnem ponovoletnem srečanju z duhov- niki, ki delujejo v župnijah Ljubljanske nadškofije in Mariborske škofije na območju občine Krško. Srečanje, ki je potekalo v žup- nišču Sv. Ruperta na Vidmu, je bilo hkrati priložnost, da se je župan seznanil tudi z v lan- skem letu na novo imenovani- mi duhovniki, ti pa so bili: no- vomašnik Jože Kohek, ki je bil imenovan za kaplana v župni- ji Leskovec pri Krškem, župnik župnije Kostanjevica na Krki Tone Prijatelj, ki je bil pred prihodom y slovenske Benetke župnik v Škocjanu pri Turjaku in župnik - soupravitelj župni- Je Turjak, Martin Dolamič Kon- rad, ki je bil kot novomašnik nastavljen za kaplana v župnijo Videm ob Savi, ter Mitja Marko- vič, ki je bil s kaplanske službe v Slovenskih Konjicah imenovan za upravitelja župnije Sv. Ru- perta na Vidmu in Zdolah. Po- leg njih so se srečanja udele- žili tudi župniki z dolgoletnim ali daljšim stažem službovanja na območju občine Krško, in si- cer Metod Oblak, župnik župni- je Sv. Duh na Velikem Trnu, žup- nik župnije Sv. Križ v Podbočju France Novak, frančiškanske sestre, ki so prišle v spremstvu hišnega duhovnika pri Sestrah Frančiškankah brezmadežnega spočetja na Resi Roberta Smo- diša, pater Roman iz Kapucin- skega samostana in šentjemej- ski župnik ter dekan leskovške dekanije Anton Trpin. Župan Bogovič, ki so se mu pri- družili tudi sodelavci iz občin- ske uprave in predsednik KS mesta Krško Jože Habinc, je zbrane ob tej priložnosti sezna- nil z največjimi projekti in in- vesticijami, ki potekajo na ob- močju občine Krško, pa tudi s programom sofinanciranja ob- nove sakralne kulturne dediš- čine v letošnjem letu. Slednji predvideva obnovo strehe na kapeli Sv. Jožefa v Resi, restav- riranje poslikav v kapeli Mari- je pomočnice na Zdolah, kjer so predvideni tudi obnovitveni posegi na strehi in zunanja in notranja obnovitvena dela cer- kve Sv. Jurija, obnovo fasade na cerkvi Sv. Petra in Pa via v Veli- kem Mraševem, injektiranje na cerkvi Sv. Petra v Brestanici, re- stavriranje lesenih plastik v cer- kvi Sv. Miklavža v Kostanjevici na Krki, obnovo zvonika v cer- kvi Sv. Lovrenca na Gori in ob- novo strehe na cerkvi Sv. Jožefa na Trški Gori. Občina Krško bo za sofinanciranje navedenih del namenila dobrih šest milijonov tolarjev. Vse zbrane sta pozdra- vila tudi leskovški dekan Trpin, ki se je ob tej priložnosti v ime- nu zbranih duhovnikov zahvalil za povabilo, in župnik župnije Sv. Rupret na Vidmu Mitja Mar- kovič, ki je predstavil aktivnosti praznovanja v jubilejnem letu 850-letnice videmske cerkve in videmske pražupnije, ki se je začelo 30. oktobra lani in se bo zaključilo na Rupretovo nedeljo 24. septembra letos. Bojana Mavsar ZLATA PREŠERNOVA PLAKETA Anton Pavlič (KD Svoboda Brestanica) Anton Pavlič je svoje kulturno poslanstvo začel že davnega leta 1948 v pevski sekciji tedanjega MKUD Jože Hlebec. Po- leg petja v zboru je sodeloval tudi pri izvedbah spevoiger, potem pa se je leta 1955 pridružil pevcem MoPZ Svoboda in poje v njem že več kot pol stoletja. Mnogo je bilo treba tru- da in časa, mnogo samoodpovedovanja. Vseskozi je bil re- den, zanesljiv zborov basist, odgovoren in predan clan zbora, ki mu niti bolezen ni uspela preprečiti prijateljskega druže- nja v pevski družini. Je zvest spremljevalec kulturnih doga- janj v kraju in občini. Anton Palivč je bil tudi redni clan Senovskega okteta vse od njegove ustanovitve. Zlato Prešernovo plaketo je prejel za polstoletno zvestobo zborovskemu prepevanju, za odrekanja in vztrajnost. SREBRNE PREŠERNOVE PLAKETE Joze Gosek (KD Svoboda Brestanica) Jože Gošek je član MoPZ od leta 1975. Je reden in zavzet pe- vec, ki s svojim zanesljivim prvim tenorjem že 30 let kvalitet- no prispeva k barvitosti in glasovni ubranosti zbora. Ob tern je tudi reden pevec Cerkvenega mešanega zbora Brestanica, do konca delovanja je pel v Senovskem oktetu, zdaj pa je clan novo formiranega okteta pod vodstvom Monike Habinc in velik del svojega prostega časa nesebtčno posveča prepevanju. Janez Kavčič (KD Svoboda Brestanica) Kar človek nosi v sebi, to izžareva povsod, kamor ga zanese življenja tok. Tako je tudi Janeza Kavčiča vsrkal vase razgi- ban kulturni utrip v Brestanici, ko je v šestdesetih letih po- stal krajan Brestanice. Občutek za človekovo razpoloženje, poznavanje osebnostnih potez, sposobnost natančnega opa- zovanja, čustvenega razglabljanja, iskanj in usklajevanj, zelo tankočuten odnos do lepega v naravi in družbenem življenju, do zapuščine naših prednikov, vse to ga ne vodi le v osebnem življenju, temveč tudi pri vsestranskem delu v kulturnem dru- štvu, kjer se je predstavil kot amaterski igralec, pevec v MPZ, član vodstva društva, sokreator nepozabnih Večerov ob topli peči, predvsem pa kot sposoben scenograf, ki ga odlikuje na- tančnost, spretnost v oblikovanju prostora, stilna usklajenost in iznajdljivost. Delo opravi odgovorno v celoti, zato vliva za- upanje in sigurnost. Z njegovo oblikovno scensko podobo zaživi igra skupaj z igral- skim delom v izrazno celoto. Za sceno komedije Dve nevesti je bil izbran na področju Dolenjske, Bele krajine in Posavja za scenarista, katerega scena je najlepše usklajena z vsebino igre in njenega obdobja. Janez Kranjc (KD Svoboda Brestanica) Janez Kranjc je že 30 let vesten, zanesljiv pevec MoPZ, v ka- terem z zanesljivim prvim basom sooblikuje njegovo glasovno ubranost. V vseh teh letih je kljub oddaljenosti vedno našel čas za redno delo v zboru, kjer cenijo tudi njegove organiza- cijske sposobnosti in pomoč pri organiziranju koncertov in v izpolnjevanju drugih nalog zbora in društva kot celote. Albin Medvešek ml. (DKD Svoboda Senovo) Albin Medvešek je clan PO DKD Svoboda Senovo že več kot 30 let. V vseh letih pa ne igra samo v orkestru, temveč tudi v raz- nih glasbenih skupinah, kjer predvsem rad izvaja Avsenikove skladbe, ki jih obvlada do popolnosti. Kljub temu, da je ama- ter, igra zelo profesionalno in je tako tudi velik vzor mladim glasbenikom na trobenti. Obisk Komisije za dodeljevanje sredstev državnih pomoči Podsekretarka Ministrstva za okolje in prostor Sonja Be- seničar se je s strokovnimi sodelavci v minulem tednu srečala z županom Občine Krško ter predstavila potek I. delnega, 275 mio tolarjev vrednega programa sanacije. Po predvidevanjih naj bi država v prvi polovici leta zagoto- vila približno 100 milijonov tolarjev, Občina Krško pa mora v obvezni proračunski rezervi zagotoviti sredstva v višini 1,5 % proračunskega prihodka, kar znaša 30 milijonov tolarjev. Tern sredstvom bo prilagojen tudi vrstni red izvajanja del sanacij- skega programa, ki zajema sanacijo cest in mostov ter raziskav in izdelavo projektne dokumentacije za plazove. § Delegacija z ministrstva si je skupaj s predstavniki Občine Kr- ¦§ ško ogledala tudi stanje na tereny, kjer je v primeru plazu, ki g ogroža stanovanjsko hišo družine Žveglič na Reštanju, še vedno ,^ odprto vprašanje preselitve oz. sanacije plazu, ki ogroža hišo 8 in gospodarsko poslopje. c Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 IZ NAŠIH OBČIN - SEVNICA B| Aktualnosti pri prostorskem načrtovanju v občini Sevnica t Občina Sevnica kot pripravljalec občinskih lokacijskih načrtov (v nadaljevanju OLN) ima v pripravi oziro- - OLN za izkoriščanje in sanacijo kamnoloma dolomita Log II, s katerim bo zagotovljena možnost širitve kamnoloma, is- točasno pa se bo s predvidenimi sanacijskimi ukrepi zagoto- vilo krajanom naselja Log bolj varno in kvalitetno bivanje. Za omenjeni planski dokument smo decembra 2005 prejeli obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in njegove revizi- je s strani Ministrstva za okolje in prostor, Sektor za celovito presojo vplivov na okolje, v januarju 2006 pa tudi mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje. Predlog OLN s svojimi obveznimi prilogami je trenutno v fazi javne razgrnitve, ki bo potekala 30 dni, v času od 2.2.2006 do 2.3.2006. Javna razgrnitev bo potekala na sedežu Krajev- ne skupnosti Boštanj (v času uradnih ur), v večnamenskem domu na Logu (vsak torek in sredo od 18. do 19.30) ure in na Občini Sevnica, na Oddelku za okolje in prostor (vsak dan v času uradnih ur). V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnje- ni predlog podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda pisno ali v ustni obliki na javni obravnavi ali kot zapis v knjigo pripomb in predlogov na mestih javne raz- grnitve do konca javne razgrnitve. Javna obravnava predlo- ga OLN bo v četrtek 23.2.2006 ob 18. uri v prostorih večna- menskega doma na Logu. - OLN za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš s spremlja- jočimi objekti Drožanjska cesta, v Sevnici. Z umestitvijo 25 novih individualnih stanovanjskih objektov in dela območja namenjenega otroškemu igrišču oziroma ak- tivnemu preživljanju prostega času, z ureditvijo pripadajoče komunalne in cestne infrastrukture, na pobočnem, zahod- nem delu Drožanjske ceste, želi Občina Sevnica zagotoviti dodatne možnosti za individualno gradnjo v mestu Sevnica. Projektivni biro Region d.o.o. Brežice je pripravil v januarju 2006 strokovne podlage ter gradivo za pridobivanje smernic s strani pristojnih nosilcev urejanja prostora. Osnutek pros- torskega dokumenta je v fazi pridobivanja smernic za načr- tovanje. Rok za pridobitev smernic poteče 11.2.2006. - OLN Poslovna cona Krmelj; območje predvidenega prostorskega urejanja se nahaja na južnem delu naselja Krmelj, predmet lokacijskega načrta je umestitev 7 do 8 novih, proizvodno servisnih objektov z zu- nanjimi funkcionalnimi, poslovnimi površinami in pripadajo- I Co komunalno in cestno infrastrukturo. ! Za OLN poslovna cona Krmelj, sta bila na podlagi javnega [ razpisa z odpiranjem ponudb v mesecu januarju 2006 izbra- ; na izdelovalec geodetskega načrta in izdelovalec lokacijske- \ ga načrta, ki mora pripraviti tudi idejno zasnovo ureditve j območja s potrebno komunalno, energetsko, telekomunika- i cijsko in prometno ureditvijo. ! Do konca meseca februarja 2006 bo izdelan geodetski načrt, nato se prične priprava in izdelava idejne zasnove in stro- kovnih podlag s strani izbranega izdelovalca. - OLN Poslovna cona Boštanj - Trgovski center Mercator; predmet lokacijskega načrta je umestitev novega trgovsko- ! prodajnega centra Mercator z diskontom Hura za Petrolo- | vim bencinskim servisom, z zunanjimi funkcionalnimi, par- j kirnimi, poslovnimi površinami in pripadajočo komunalno in ! cestno infrastrukturo, s katerim bodo tudi določeni lokacij- j ski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in j oblikovanja objektov ter varovanja okolja. Območje lokacijskega načrta obsega površino urejanja cca. 2,39 ha zemljišč. Izdelovalec OLN je podjetje K.A.B. iz Novega mesta, projek- tno dokumentacijo pa bo izdelalo podjetje Mercator Opti- ma iz Ljubljane. V začetku meseca decembra 2005 je bila na Občini Sevnica izvedena 1. prostorska konferenca, na kateri je bil s strani projektantov in izdelovalca OLN predstavljena zasnova ure- ditve predvidenega območja urejanja s prostorskim doku- mentom. Na prostorski konferenci so bila podana tudi pri- poročila pristojnih nosilcev urejanja prostora, kateri so se konference udeležili. V drugi polovici meseca decembra 2005 so bile pristojnim nosilcem urejanja prostora poslane vloge s prilogami za pri- dobitev smernic za načrtovanje. Po izteku roka za pridobitev smernic, je bil organiziran sestanek Občine Sevnica kot pri- pravljavca OLN, s projektantom in izdelovalcem OLN, na ka- terem smo pregledali in analizirali prejete smernice in kon- kretizirali nadaljnje postopke pri pripravi OLN poslovna cona Boštanj - TC Mercator. Zakon o spremembah zakona o trgovini S 25. januarjem 2006 je začel veljati Zakon o spre- membah zakona o trgovini, ki predpisuje spremembe na področju obratovanja trgovin. Namen uveljavitve tega zakona je izvršitev rezultata referendu- ma, kjer smo se odločali o obratovanju trgovin ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih, ki so dela prosti dnevi. Novi za- kon določa, da so trgovine ob nedeljah zaprte, predvidene pa so tudi izjeme, ki pomenijo za lokalno skupnost določanje kriteri- jev oziroma oblikovanje predlogov za umestitev določenih ob- močij v planske akte. Trgovci, ki imajo svojo dejavnost registrirano kot samostojni podjetniki, imajo velike izgube z uvedbo novega zakona. Veliko teh je na občini iskalo informacijo, kaj lahko občina v ten prime- rih naredi in kako jim lahko pomaga. Zakon določa, da lahko ob- čina predlaga in poda vlogo ministrstvu za gospodarstvo o pode- litvi statusa turističnega kraja oziroma občine. Glede na to, da država ni določila kriterijev ter navodil o uvrstitvi krajev in ob- čin v območje turističnih središč, bo na Ministrstvu za gospodar- stvo v kratkem času veliko število vlog o uvrstitvi krajev oziroma občin v turistična območja - središča. Občina Sevnica bo na pod- lagi števila vlog s strani trgovcev, pripravila predlog, ki ga bo po- sredovala Ministrstvu za gospodarstvo. Lokacije za odlagališče NSRAO V prostorih gasilskega doma na Studencu je potekala predstavi- tev umeščanja lokacije nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v prostor. Predstavitve se je udeležilo veliko število krajanov. Prisotne je pozdravil tudi župan Kristijan Jane, ki je poudaril, da občina nadaljuje sodelovanje v postopku izbora lokacije, saj bo s tem pridobila finančno nadomestilo, ki bo tako pripadlo tudi krajevni skupnosti Studenec. Končno odločitev o tem, ali so za odlagališče odpadkov na lokaeiji Čagoš, pa bodo odločili krajani sami. Predstavniki Agencije za radioaktivne odpadke so predsta- vili vključevanje javnosti in vsebinske teze za lokalno partner- stvo. Predstavljeni so bili rezultati predprimerjalne študije, ki so lokaeijo Čagoš uvrstili med tri, na katerih se nadaljujejo teren- ske raziskave, ter načrt aktivnosti, ki se bodo začele spomladi. Po predstavitvi je potekala razprava. Krajane je predvsem zani- mala razlika med nizko, srednje in visoko radioaktivnimi odpad- ki, kakšen hrup in druge motnje bodo povzročale terenske razis- kave in upravičenost do odškodnin. Nekateri so bili mnenja, da bi bilo predhodno potrebno izvesti referendum. Med razpravo je župan tako večkrat poudaril, da bodo odločitev o strinjanju z lo- kaeijo v končni fazi sprejeli krajani sami, trenutno poteka samo faza terenskih raziskav ter vključevanje javnosti v lokalno part- nerstvo, ki bo ustanovljeno med občino in ARAO. Župan je svoj pogled na delovanje lokalnega partnerstva predstavil tudi v od- daji »Z dialogom in soglasjem do lokacije za odlagališče NSRAO« na televiziji Vaš kanal. Nove odločbe o plačilu vrtca V teh dneh je večina staršev, ki so na Obäno Sevnica v me- secu novembru 2005 vložili vloge za znižano plačilo vrt- ca, prejela nove odločbe o višini plačila programov. Plači- lo vrtca je določeno na osnovi lestvice, ki starše uvršča v razrede, upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinske- ga člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlene- ga v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine. Skupno je bilo izdanih 390 odločb, 16 vlog pa še ni rešenih. Vzrok nerešenim vlogam je sprememba pravilnika o plačilih staršev za programe v vrteih, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 110, z dne 09. 12. 2005. Spremembe so vezane predvsem na do- ločitev plačila iz naslova dohodkov iz dejavnosti ter dohodkov iz kmetijstva. Ker gre za podatke, ki so davčna tajnost, mora obči- na od vlagateljev pridobiti predhodno pisno soglasje za pridobi- tev podatkov. (www.obcina-sevnica.si) Krajani Dobrave o nevarnosti ceste Predstavniki Javnega podjetja Infra so se sestali s krajani zasel- ka Dobrava, ki so podali nestrinjanje z dostopom lokalne ceste na regionalno cesto R3. Krajani poudarjajo, da je lokalna cesta ozka, z visokim naklon in tako nevarna predvsem za pešce in ko- lesarje. Želijo, da se priključek popravi in se hkrati dostopna cesta ustrezno razširi, s tem pa bi se zmanjšal tudi naklon. Do- govorili so se, da se bodo o konkretnih rešitvah pogovarjali na kraju samem, kjer bodo prisotni krajani, predstavniki Infre in Projektant, (www.obcina-sevnica.si) Razstavo "Rastoča knjiga", ki je bila odprta 3. februarja na gradu Sevnica, lahko dozivite na dnevih odprtih vrat vsak dan med tednom od 16.30 do 19. ure do 21. februarja 2006. S Planinskim večerom zaokrožili stoletnico Planinsko društvo Lisca Sevnica, ki mu predseduje Jože Prah, je s planinskim večerom v Kulturni dvorani Sev- nica zaokrožilo obeleževanje 100-letnice društva. Tako so se spominili dogodkov preteklega leta in podoživljali naravo in veselo druženje na petih planinskih taborih. Osrednja prireditev ob po- častitvi 100-letnice društva je bila ob dnevu pohodništva v občini Sevnica, ko je okoli 1500 pohodnikov obiskalo sev- rriške hribe in poti, praznova- li pa so tudi 8. septembra na Lisci, ob razgledni tabli. Čla- ni društva so v preteklem letu obnovili Zavetišče pod Svetim Rokom, ki je ponovno zažive- lo. Posebej so ponosni na pla- ninsko dtalnico, t.i. »Lojzovo sobo«, kjer sta Ljubo Motore in Vinko Šeško pripravila foto- grafsko razstavo, ki obeležuje zadnjih 20 let njihovih aktiv- nosti. Pohvalijo se lahko tudi z razstavo Planinskega vestni- ka v Jurkovi koči na Lisci ter z obvestilno tablo na ieLezni- I ški ostaji. J Sevniški planinci so konec av- | gusta izvedli tradicionalni po- j hod na Triglav, tokratni planin- i ski večer pa so zaznamovali s pesmijo Planinske pevske sku- pine Encijan ter z utrinki iz petih planinskih taborov v pre- teklem letu. Živahno je bilo v | »cici taboru« v Slatni, ki se ga j je udeležilo 86 oseb, od tega : 50 otrok. Osnovnošolski tabor v i Koprivni na Koroškem je obis- ! kalo 44 otrok, za katere je skr- belo 16 članov vodstva. Zani- miva sta bila štiridnevni tabor v Bosni (Nevesinje), kamor se je odpravilo 20 planincev, ter spomladanski tabor na Irsko, kamor je odšlo 27 ljubiteljev gora in narave. Udeležence petega tabora pa je prav tako gostila Slatna na Gorenjskem. Planinci so obudili tudi spo- mine na dvanajst sobotnih iz- letov, ki jih prirejajo vsako drugo soboto v mesecu. Med drugim jih je pot vodila na Sa- moborsko hribovje, Sv. Peter, Krasji vrh, Raduho, Begunjšci- co, Kamniško Bistrico, Golico, Ratitovec, Nanos, dva dni so se zadržali na Velebitu, izlet v neznano pa jih je popeljal na Kočevsko . V okviru društva deluje več skuDin, in sicer markacijski od- sek, klub vodnikov, klub za var- stvo narave, mladinski odsek, planinska skupina Planina Ja- nje Kolar, ponedeljkova skupi- na oziroma skupina Elke Grilc za lažje planinske ture, klub Ajda, ki jo vodita Nevenka VilčnJk in Anica Gačnik, sre- dina skupina deluje pod vod- stvom Toneta Šeška, četrtkova pa pod vodstvom Vinka Šeška, le-ta pa organizira težje pla- ninske ture. Planincem PD Lisca Sevnica se lahko pridružite na naslednjem sobotnem izletu na Porezen, ki bo 11. februarja 2006. Tanja Grabrijan Ob koncu planinskega večera so zainteresirani sevniški planinci z Vinkom Šeškom ze kovali načrte za nov tabor, meseca julija se bodo namreč odpravili vAlbanijo. First chance festival 2006 v MC Sevnica V Mladinskem centru Sevnica je Študentski klub Sevnica v so- delovanju z Mladinskim kulturno socialnim društvom Partyzone organiziral First chance festival, na katerem so se predstavili mladi ustvarjalci na glasbenem področju. Glavni namen projek- ta, ki je bil zasnovan kot tekmovanje, je bila promocija njiho- vih sposobnosti in medijske prepoznavnosti, hkrati pa krepitev ustvarjalnosti mladih in njihovo aktivno udejstvovanje v druž- benem življenju. Za denarna nagrado so se potegovale tri zasedbe: brežiška skupi- na TrainStation, krmeljsko-šentjanška naveza Liquf, sevniški Trio K ter vokalistka Katarina Rešek. Žirija, ki je ocenjevala izvirnost in zahtevnost izvedbe, umetniški vtis, koreografijo, kontakt z §» občinstvom, vokalno in instrumentalno izvedbo ter splošni vtis, 2, je upoštevala tudi glasove občinstva. Tako je prvo mesto osvojila "§ skupina Trainstation, le točko za njimi pa je bila domača zased- g ba Trio K. Glasbeni večer je popestrila še skupina Holder, ki je po A nekaj letih zopet nastopila na glasbeni sceni v malce spremenje- 8 ni zasedbi. Tanja Grabrijan 2 Zmagovatna skupina Trainstation. Foto: Vili Zupančič IB ZDRAVI, LEPI IN VITALNI Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 Ostanimo zdravi, lepi in vitalni! Pred dobrim mesecem dni so iz nas vrele že- Ije po sreči in zdravju. In vedno kadar Je pri- tožnost za vošcilo, je zdravje na prvem me- stu. Stara fraza ali iskrena zelja tistih, ki vedo kaj pomeni biti zdrav... In vsako leto, ko obrnemo nov list v knji- gi življenja se bolj za- vedamo, da zdravje ni naravna danost in da je potrebno vsak dan poskrbeti zase in svo- je zdravje, ki pa je ne- posredno povezano z lepoto, zunanjo in no- tranjo, saj za$renjen in nezadovoljen človek ne more odražati zuna- nje lepote. Zatorej pot pod noge in storite ne- kaj zase in svoje dobro počutje. Nekaj nami- gov lahko najdete tudi v stevilki, ki je pred vami. In ne pozabite na Hero- plusove besede, kijihje izrekel 300 I. pr. n. š. in veljajo še danes: »Ko ni zdravja, pamet nič ne pomeni, spretnost se ne vidi, mod se ne da iz- raziti, bogastvo je ne- kohstno, inteligenca ne pomagct.« (Jr. i 0^%^T Ulica 11. novembra 47, Leskovec pri Krškem ™* I *"| I Gsm: 041 762 001 , _ . ^^^^^^^*s^^^ Email: info@bfit.sl WWW^bflLSI SKUPINSKE VADBE \fm-r=*-r ST-gr»! [ B-r=IT HOT ) [B-f=iT r»ov^gre | [ >3-«=i~r A\ix | B-flT center nudi širok spekter individualnih in skupinskih vadb. V fitnesu lahko uporabljate sodobne fitnes in kardb naprave ali obiskujete organizirane skupinske vadbe. Pri treningu vam bomo svetovali in vas pravilno usmerjali, na vašo željo pa vam brezpiaöio izdeiali tudi program vadbe in svetovali glede prehrane. Pravilno načrtovana vadba in prehrana vam omogočata uspeh v najkrajšem možnem času in je temelj vašega dobrega počutja, sprostitve po stresnem vsakdanjiku in oblikovanja lepega telesa, še posebej, če vam za te aktivnosti primanjkuje časa. B-FIT DNEVI ODPRTIH VRAT - FEBRUAR 2OO6 B-FZT CENTER organizira dneve odprtih vrat, ki bodo vsak petek v meaecu februarju 2OO6 od 19:00-22:00 ure. V tern Lasu je vstop v fitnes brezplačen za vse obiskovalce. Dnevi odprtih vrat bodo v petek 1O., 17. in 24. februarja 2OO6. PETEK, 10.2.2OO6: 19:15-19:45 Splošna predavanja o fitnesu in vadbi za vse sposobnosti 20:00-20:35 Izvedba skupinske vadbe B-FIT STEP 20:45-22:00 Prosta vadba PETEK, 17.2.2OO6: 19:15-19:45 Kako uspešno in sistematiLno nad preveliko telesno težo 20:00-20:35 Izvedba skupinske vadbe PILATES P- 20:45-22:00 Prosta vadba * anesteziologa. Ob prihodu v porodno sobo mora dobiti porodnica v žilo vsaj liter infuzijskih tekočin, kar zmanjša možnost kasnejšega hitrega padca tla- ka. Kateter vstavi anesteziolog šele v aktivni fazi poroda ob rednih popadkih in nekaj centimetrov odprtem mater- , ničnem ustju. Kateter vstavljamo v pol- . ožaju porodnice sede ali leže na boku. j Po začetnem odmerku tokalnega ane- stetika traja nekaj minut, da začne bo- lečina popuščati. Po porodu se kateter j odstrani in učinek popusti v nekaj urah. je moč tudi te zelo redke hude zaplete v celo- ti uspešno odpraviti. Anesteziologi smo specia- list s potrebnimi veščinami in znanji, poznamo tveganje in znamo te zaplete preprečevati in zdraviti. Te vrste analgezije ni možno upora- biti pri porodnicah, ki so bile operirane na led- veni hrbtenici, ki so alergične na lokalne ane- stetike, pri motnjah v strjevanju krvi ter pri gnojnem vnetju v bližini mesta vboda. Ugodni fiziološki učinki za porodnico in otroka Lajšanje bolečine med porodom ima poleg hu- mane note tudi ugodne fiziološke učinke, tako na porodnico kot na plod, zmanjša se stresni Mamka Mateja je 9.10.2005 v porodnišnici Breiice rodila 3250s teikega sinka, ki mu je ime Tai. Zelo je bila zadovoljna z epiduralno analaeziio ob porodu. Varen postopek, a z ,me ja nekaterimi tveganji amige Epiduralna analgezija velja za varen posto- pek v porodništvu za mater in otroka. Obsta- jajo pa tudi nekatera tveganja. Najpogostejši stranski učinek je nenadni padec krvnega tla- ka porodnice, takrat je potrebno hitro ukrepa- nje, ki je največkrat tudi zelo uspešno. Neka- tere porodnice imajo občutek težkih nog, pri teh je ponavadi tudi težje uriniranje in je po- trebna kateterizacija sečnega mehurja. Studi- je nekaterih avtorjev so pokazale, da je lahko pri porodnicah, ki dobivajo epiduralna sred- stva za lajšanje porodne bolečine, rojevanje podaljšano in je večja pogostost instrumental- nih dokončanj poroda in carskih rezov, na dru- gi strani pa je mnogo študij drugih avtorjev, ki večje pogostosti instrumentalnih dokončanj in carskih rezov ob uporabi epiduralne analge- zije niso dokazale. V bolnišnici Brežice smo do sedaj dva poroda, pri katerih smo lajšali bole- čino z epiduralno analgezijo, dokončali s car- skim rezom, vakumskih porodov ob epidural- ni analgeziji pa nismo imeli. Zanimivo pa je, da je pri nekaterih porodnicah, še posebno pri zelo napetih prvorodkah, zaradi sproščenosti porod z epiduralno analgezijo hitrejši. Resni zapleti so redki. Okrog 5 % katetrov zaide v krvno zilq, tedaj ga moramo izvleči in na novo vstaviti. Če bi lokalni anestetik injicirali v kri, bi porodnica začutila kovinsi okus v ustih, po- stala omotična, lahko bi imela krče ali celo motnje srčnega ritma. Okrog 1-2 % epidural- nih katetrov zaide v likvorski prostor, ki obda- ja hrbtenjačo. Če v likvorski prostor injicira- mo lokalni anestetik, nastanejo resni zapleti. V 1: 100 000 -200 000 analgezij je možen na- stanek hematoma v epiduralnem prostoru. V tern primeru bi porodnica še 6 ur odstranitvi § epiduralnega katetra slabše čutila noge, poja- •2, vila bi se huda bolečina v križu. ¦§ g Pri vseh teh hudih zapletih je potrebno zaplet >u takoj spoznati in v najkrajšem možnem času ^ ukrepati. S takojšnjim ustreznim ukrepanjem odgovor, zmanjša se hipertenzivni odgovor na kontrakcije, poveča se pretok krvi skozi ma- ternico, izboljšano je predihavanje porodni- ce ter s tern oksigenacija ploda. Vsi novoro- jenčki rojeni ob lajšanju porodne bolečine z epiduralnim katetrom rojeni v bolnici Brežice so bili živahni, z visoko oceno po Apgarju. Ob- čutenje in doživljanje bolečine ter način od- zivanja nanjo so funkcije povezav med višjimi centri v osrednjem živčevju. Njihovo delova- nje je pogojeno s posameznikovimi pretekli- mi izkušnjami, vzgojo in socialnimi normami, pričakovanji in s trenutnimi razmerami. Neu- strezno lajšanje porodne bolečine lahko pov- zroči trajne posledice, pomemben odstotek žensk po porodu trpi zaradi težav, ki jih ime- nujemo poporodna depresija, ki je veliko bolj pogosta pri porodnicah, ki so imele zahteven ali boleč porod. Velik delež nosečnic zahteva medicinsko neindiciran carski rez, ker imajo za seboj zelo boleč porod. V svetu najbolj uveljavljena uspešna meto- da lajšanja obporodne bolečine zahteva dalj- šo prisotnost anesteziologa, porodničarja in babice, več opreme, vendar pa imajo tudi slovenske žene pravico do poroda z manj bo- lečin. Anesteziologi v bolnišnici Brežice se skupaj s porodničarji in babicami trudimo za- gotoviti vsaki porodnici, ki si želi lajšanje bo- lečine ob porodu, varno epiduralno analgezi- jo in varen porod s dm manj bolečin. Želimo pa si, da bi imela vsaka porodnica pravico do brezplačne porodne analgezije, da bi to po- stala storitev, ki bi jo krila zavarovalnica, kar bi verjetno povečalo zanimanje pri bodočih mladih mamicah, morda povečalo število roj- stev ne samo v Posavju, ampak na področju cele Slovenije. Natasa Poiar, dr. med. Specialistka anesteziologije in reanimatologije VELIK USPEH MLADIH KRŠKIH KOŠARKARJEV - Mtada košarkarja Kosarkarskega kluba Krško Filip Kelek in Miha Roiman sta si na izboru v Laškem zagotovila mesto v področni pionirski selekciji vzhodnega dela Slovenije in tako postala oija kandidata za pionirsko reprezentanco Slovenije. Jelerjeva odločena, da ji medalja na MEP ne uide Na prijateljskem troboju karate reprezentanc Hrvaške, Slovenije in Madžarske v Strigovi pri Čakovcu na Hrvaškem je bila ponovno naju- spešneiša tekmovalka slovenske ženske repre- zentance članica KBŠ Rajhenburg Marija Jeler, ki je zmaga- la v vseh bojih razen z madžarsko naspro- tnico. Marija je ugna- la vse hrvaške tekmo- valke in upoštevajoč dejstvo, da so Hrva- tice aktualne ekipne evropske prvakinje, je to pred odhodom na mladinsko evrop- sko prvenstvo v Pod- gorici zelo spodbud- no. Marija je bila na vnem prvenstvu 5. mesto in je medaljo izgubila šele v podaljšku, na tokratno prvenstvo pa odha- ja odločena, da ji medalja ne uide. Pred odho- dom na prvenstvo jo čakajo še štiridnevne re- prezentančne priprave v Limbušu. Bron za Jana in Anjo Državnega prvenstva v standardnih plesih, ki je potekalo v Domžalah, so se udeležili tudi štir- je plesni pari Plesno glasbenega centra Lukec iz Krškega. Najbolje se je odrezal najmlajši ples- Marija Jeler ni par Jan Gajski in Anja Bobnič z bronasto me- daljo, med mlajšimi mladinci sta bila Jan Bahar- Petek in Tina Gajšek-Murko 9., prav tako tudi mladinca Edi Rostohar in Dolores Padovski. Med starejšimi mladinci sta bila Luka Vodlan in Ama- deja Plevel 8. Brežičani v odlični formi Brežiški atleti so tekmovali na dvoranskem mi- tingu v Slovenski Bistrici. Jure Rovan je zmagal v skoku s palico z letošnjim najbotjšim rezultatom v Sloveniji 532 cm. Rožle Bucalo je imel v sko- ku v datjino izjemno konkurenco in z osebnim in klubskim dvoranski rekordom (746 cm) zaostal le za domačinom Boštjanom Fridrihom. Rožle je od norme za SP za mladince oddaljen le še 9 cm. Maja Petan je na 60 m z ovirami zmagala v kon- kurenci starejših mladink z rezultatom 8,80 sek, hitrejša pa je bila tudi od vseh članic, takoj za njo pa se je z rezultaom 9,00 sek uvrstila Maru- ša Deržanič, ki je prav tako prehitela vse člani- ce. V skoku v daljino je Maruša kar štirikrat sko- čila bolje od osebnega in klubskega dvoranskega rekorda, ki zdaj znaša 568 cm. Rok Deržanič je na na 60 m z ovirami tekel 8,27 sek in pokazal, da med starejšimi mladinci v Sloveniji nima pra- ve konkurence. Ni pogojev - ni medalj Na absolutnem, mladinskem in kadetskem dr- žavnem prvenstvu v plavanju v Kranju so med 350 tekmovalci iz vseh slovenskih klubov nasto- pili tudi plavalci krškega Celulozarja. Zaradi za- Jan in Anja na tretji stopnički zmagovalnega odra__________ pletov v povezavi z bazenom v Krškem (podjetje Vodplan, lastnik krškega kopališča, je s preki- nitvijo pogodbe o uporabi bazena ptavalce pre- gnalo v bazen OS Leskovec, kjer je v 16 x 8 me- trov velikem "čofotalniku" naenkrat treniralo tudi do 25 plavalcev!) so bile priprave na naj- pomembnejšo tekmo zimske sezone seveda okr- njene, vseeno pa so se plavalci izvrstno bori- li in kar po vrsti izboljševali osebne rekorde. ^—En----1 Najbolje se je v svoji prvi članski sezoni z dve- ma 5. mestoma na 100 in 200 m hrbtno v abso- lutni konkurenci izkazal Jernej Omerzel, final- ne nastope pa so si priborili še Jaka Kramaršič, Nina Mandl, Krešo Radunovič ter kadetska štafe- ta 4x100 m prosto v postavi Radunovič, Kramar- šič, Žmavčič in Berič, ki je bila 6. Kljub nekaj lepim uvrstitvam je to po dolgih le- tih velikih uspehov prvo prvenstvo, s katerega so se krški plavalci vrnili brez medalje, kar je bilo glede na čedaje slabše pogoje dela tudi pričako- vati. V plavalnem klubu sicer redno vadi že več kot 130 otrok, zaradi velikega zanimanja pa že drugo leto zapored izvajajo tudi zimske tečaje plavanja. Glede ureditve pogojev za delo so si v klubu veliko obetali od zadnje seje krškega ob- dnskega sveta, ki naj bi obravnaval problema- tiko bazena in delovanja plavalnega kluba, a je omenjena točka odpadla z dnevnega reda. Priznali premoč Celju in Radovljici Članska ekipa Košarkarskega kluba Podbočje je še tretjič zapored parket zapustila sklonjenih glav, saj je po izgubila tako na gostovanju v Ce- lju kot doma proti Radovljici. V gosteh pri ekipi Celjski KK mlajši je bilo 92:74 za mlade Celjane, edina svetla točka pri Podbočju pa je bil naj- mlajši v ekipi Marko Flajšman, ki je dosegel svoj strelski rekord v članski konkurenci, kar 36 tock. Boljšo igro je Podbočje prikazalo v domači teto- vadnici proti vodilni Radovljici. Kljub slabšemu začetku tekme so domači dohiteli favorizirane goste in v zadnji četrtini celo povedli za 5 točk, a so Gorenjci odgovorili z delnim izidom 10:0 in bili bolj zbrani v končnici ter zmagali s 84:78. Trening krskih plavalcev v bazenu OS Leskovec VEBER SPET \ DRŽAVNI PRVAK - Sevniški atlet Borut Veber je vsoboto v avstrijskem Linzu tekmoval na dvoranskem driavnem prvenstvu v kroinih tekih in pri članih t • • ~—-—i^ü^-^r?jgi osvojil naslov drzavnega prvaka na 3000 m dolgi progi. Dosegel je čas 8:35,22. TINA KUKEC ZABLESTELA VSVETOVNEM POKALU- Judoistka Tina Kukec, članica Judo kluba Olimpija iz Krmelja, je nastopila na svetovnem pokalu v Sofiji. Ob številnih odličnih rezultatih slovenskih reprezentantk se je tudi Kukčeva zelo izkazala, saj je v kategoriji do 78 kg zasedla tretje mesto.___________ Sego še neporažen Nadaljevalo se je tekmovanje skupine A v pokalu MC Krško v malem nogometu. Po štirih kolih je še edina neporažena ekipa Sego, ki je zbrala 8 tock. Nazadnje je bila s 4:0 boljša od ekipe Resistec, z Drinkersi pa je remizirala 3:3. Drugouvrščeni Le- skovec united (7 točk) je z 2:0 premagal zadnjeu- vrščeno ekipo QDE Prodaja in s kar 0:6 izgubil proti Pizzeriji Fontana. Tretji je Resistec, ki je ob pora- zu s Segom dosegel še zmago s 3:1 proti Pizzeriji Fontana. Slednja je četrta, peti pa so Drinkersi, ki so ob remiju zabeležili še poraz proti šestouvršče- ni ITEO Raki. QDE Prodaja je še vedno brez točk. Bl PROSTI CAS Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 Polepšajte se s Posavskim obzornikom (4) PREOBRAZBA ZA VALENTINOVO Bliža se dan zaljubljenih, ko vsi želimo biti najlepši, bo- disi za partnerje, simpatije, ali pa le, da se sami v teh dneh počutimo lepše in sa- mozavestnejše ... lato smo tokrat za preobrazbo pokli- cali 32-letno $ospo Suza- no Kožar s Senovega, vgo- jiteljico, ženo in mati treh otrok. Ker je Suzana zelo zaposlena, ji zmanjka časa zase in prav zato se je odlo- äla, da poizkusi srečo žreba kandidatk pri nas... Lastnica salona Hair Beau- ty Studio Brežice Marjet- ka Štrucl je Suzani najprej naredila pramene v odten- ku really orange, da ji po- živi polt obraza, nato ji je pobarvala narastek v rde- čem odtenku ter konice pre- mazala s prelivom, kar jim bo dalo svilenkast, sijajen ter zdrav izgled in je hkrati bolj negovalno. Vizažistka Vanja je oceni- la, da ima Suzana izred- no občutljivo kožo, zato je posebej izbrala ne- govalno kozmetiko Artistry za občut- Ijivo kožo ter ji ob- j raz najprej oästila, nato nanesla tonik ter za konec še vla- žilni losjon... Ko je bila koža ustrezno negova- j no, ji je vizažistka z E. Funkhouser New York ličili nanesla podlaqo v bei odtenku, predele okroo oči in nosu še popravila s kremno kamuflažo, poudahla lični- ce ter oči namazala v bez, pomarančnih in svetlo rja- vih tonih ustnicam pa le dodala sijaj z leščilom za ustnice v kamelji barvi. S tern je bila preobrazba za- ključena, Suzana pa je vsa vesela odhitela domov Iju- bečemu in neučakanemu možu,in otrokom, ki so se prav tako veselili spreme- njene mamice. Besedilo: Vanja Božič Make up: E. FUNKHOUSER NEW YORK, zanj VANJA BOŽIČ Foto: Polona Brenčič Hair Beauty M—I— NOSTEN jJK^^~L^ < I2MORSKIH y°^ J^. > K__^y t D0MIŠUU-^81^^ ALG fMS*^ " ' SKIČLOVEK, °W ¦' FANTAST Geslo križanke pošljite do 17. februarja 2006 na naslov: Posavski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike naslednjih nagrad, ki jih podarja Pizzerija Fontana: 1.3xškoljke 2. 3 x pica 3. 2 x pica Nagrajenci 1/06 številke: Lnagrada Veronika Pintarič, Cundrovec 9, 8250 Brežice 2.nagrada Marija Bobek, Stari Grad 22 a, 8270 Krško 3.nagrada Ernest Teršelič, Dol. Skopice 57, 8262 Krška vas Geslo 1/06 številke: DOBROTE IZ PEKARNE SUBAN ZA LEPŠI DAN Ohynrtii'K' neviodvnvm ^^^^^^T PL P ^L^L ^^- ^ .^L. 9l. .Sl .^L wHL. 1^IW~ NEVIODUNUM-ZAVOD 2A KUITURO INODNOSE ZJAVNOSTMI OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA OBZORNIKOVA OGLASNA MREŽA r n 1 - okulistični pregledi y% - kontaktne leče 1 AU J - korekcijski okvirji XRaiffeisen _ KREKOVA BANKA WMf* I 050 633 918 IPokličite vašega mobilnega bančnika ^^^^^^TRODAJA^^^^^^B ^m - gradbenega materiala ^H ^V - žaganega lesa ^M ^L -tondach kritin ^M B -TIMfasad ¦ ^^ - železa ^J Irena Colarič s.p., Novomeška cesta 11, V Sentjemej (stavl)a nasproti tovarne Rrka) Si nKE.LJl!UE. Df.ll.Kl. SERVÜ, TRiSVINA, HIBRAVUKA ¦'¦ - izdelava hJaraviwpmPieyi ~ - prodaja in. s^wfis motorniti : l^sft^jg^ig in skropilnicx i ^ekin -^. VULKA1VIZERSTV0, AVTOMARKET, BAR, R0ČM AVTOPRALNICA Cekin d.o.o., Krško Wmffi&Br CKŽ 132 B, 8270 Krško ^^S^/ Tei.: 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71 GSM: 041/697 839 Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 OBVESTILA, PISMA E PISMA BRALCEV SPOROČILO BRALCEM Uredništvo si po Zakonu o medijih (Ur.l.35/2001) pridrzuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objav- Ijanja nenaročenih prispevkov v skladu z uredniško politiko in pro- storskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki morajo biti opremljeni s polnim ime- nom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, društev ...). Veseli me, da ima Posavje tak časopis, ki mi pomeni stik z domadm kra- jem. Čeprav živim v Ljubljani že zelo dolgo, me še vedno zani- ma, kaj se dogaja doma. Posavski obzornik posebno rada preli- stam zvečer, ko se vse umiri, in se v mislih preselim v Brežice. Seznanja me s tern, kaj delajo, ustvarjajo in kako se zabavajo ljudje v domačem kraju. Casopis je raznolik in poln pestrega branja. Prepričana sem, da v njem prav vsak bralec najde kaj zanimivega, od politike, go- spodarstva do družabnih dogodkov in križanke. Beba Petan, Ljubljana Ko se odprejo velika železna vrata Nedavno mi je prijateljica razlagala, kako si je njena mala pun- čka želela obiskovati verouk kot množica njenih malih prijateljic, a se ni mogla odločiti, nekaj iz ideološkega prepričanja, nekaj za- radi očkovega mnenja o nepotrebnem izgubljanju časa, a kot mi je pred dnevi, ob izbruhu pedofilske as ere v naših krajih poveda- la, je vesela, da ni zaupala in dekletca pustila k verouku. Ampak, ali niso zaupanje, vera, ponižnost, ljubezen, dobrota, ti- sto, kar nas uči katoliška cerkev? Tudi sama sem obiskovala urice verouka, ne morem red, da so nas kaj slabega učili. Včasih je bilo prav zabavno, učili smo se tudi zelo poučne stvari za življenje, včasih pa nas je kaplan strogo oštel, ko smo se, zatopljeni v igro, pozabili naučiti deset božjih zapovedi ali število blagrov, zmoliti molitev. Kot uči ena od božjih zapovedi »ne želi svojega bližnjega žene«, bi vsekakor za duhovnike, ki so se zavestno predali celiba- tu in zaobljubili Bogu, to moralo veljati kot pribito, a kaj šele, da si ti dušebrižniki poželijo svojih malih ovčic, ki v njih vidijo mor- da očeta, prijatelja, vodnika ... Nekoga, ob katerem se lahko zjo- kajo v hudih časih, ali le skrito zatočišče, ko jim gre vse od sole do odnosov s starši narobe. In predvsem se mi postavi vprašanje, komu lahko otroci sploh zaupajo. Seveda ne gre posploševati, daleč od tega. Tema pedofilije, nasi- Ija za domačimi zidovi in še cela vrsta stvari je v zadnjih letih do- bila sila detabuizirano podobo. Vse več je ljudi, ki se zavzemajo za to, da se o hudih stvareh, ki doletijo ljudi in še posebno otro- ke, spregovori javno, s tern pa sprožijo verigo, v katero so vpete različne instituciie, Dredvsem pa, da se ozavesti mlade. Morda se ob vseh prepirih, ki so ob dogod- kih v enem od posavskih krajev, o katerih so na široko pisali tako v rumenem tisku kot tudi res- ni tedniki, menda zanetili pra- vo vojno med krajani, vse pre- malo zastavlja vprašanje, kako sestaviti razbita ogledala otro- ških src, kako povrniti otrokom lepe sanje, sanje o puhastih ov- čicah, dobrih vilah in vilenjakih, v katerih ni prostora za hudob- ne može, bele, erne ali rdeče, ki po njih stegujejo svoje pohotne kremplje? In kje so bili krajani tega kraja vsa ta leta, ko so že vrabci na ve- jah dvkali, da se pri njih doga- ja nekaj čudnega? Verjetno smo ljudje takšni, da le težko verja- memo, da se nekaj dogaja pred našimi domovi, in da vedno mis- limo, da je to toliko in toliko ki- lometrov stran, v drugem kraju, v drugi državi, na drugem plane- tu! Izgleda, da je najprej potreb- no odpreti velika železna škripa- joča vrata, skozi katera zletijo zli duhovi v vseh svojih preoblekah ... VeraB., Krlko KMETIJSKA SOLA GRM NOVO MESTO VIŠJA STROKOVNA SOLA Sevno 13, 8000 NOVO MESTO POSTANITE INŽENIR KMETIJSTVA Kmetijska sola Grm Novo mesto, Višja strokovna sola vabi k vpisu v redni ali izredni dvoletni študijski program kmetijStVO POGOJ: KONČANA SREDNJA SOLA KATEREKOU SMERI Informativni dan: petek, 10.2.2006, ob 11.00 in 16.30 uri, sobota, 11.2.2006, ob 11.00 uri. Bodoči inženirji kmetijstva si bodo pridobili veliko znanja in veščin za direktorja kmetij, menedžerje manjših družb, za ekološko kmetovanje, za razvoj kmetijskega podjetništva, s področja organizacije in trženja. Znali bodo iskati in pokri- vati številne niše, ki jih naše podeželje nudi in postajajo pri- ložnost v združeni Evropi. PRIJAVE : Do 8. marca 2006, obrazec DZS 1,253. ZA INFORMACUE POKLIČITE: teles on: 071 39 34 734 e-mail :irma.hudoklin@guest.arnes.si spfetna stran: http:llvfww2.arne5.si/-ssnmkmes5l MALI OGLAS Prodam češkoslovaške volčjake z rodovnikom. Slike si lahko ogledate na www.cv33.transles.si | Tel. 031/646-903 NEVIODVNVM ZALOZNISTVO • NEVKDDUNUM KULTURNI DOM |K R Š K O Trg Matije Gubca 2 8270 Krško Telefon: tajništvo: 07-4880-190 direktor: 07-4880-192 blagajna: 07 -4880-194 PRIREDITVE V FEBRUARJU 2006 sreda, 15.2., ob 16.00 Oton Župančič, MEHURČKI, glasbena igrica - za cicibane o Cicibanu, SNG Nova Gorica, za rurneni abonma in izven sobota, 18.2., ob 19.30 . Ray Cooney in John Chapman - SPUSTITE ME POD KOVTER, GOSPA MARKHAM, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje, za modri abonma in izven; Igrajo: Lučka Počkaj, Kristijan Guček, Tjaša Železnik, Tanja Potočnik, Bojan Umek, Mario Šelih, Zvone Agrež, Anica Kumer, Minca Lorenci FILMI: GEJŠA, MALI PIŠČEK, CABOS MORA UMRETI, BALCANCAN, SATANOV KLAN, NORČIJE Z DICKOM IN JANE, VESEL BOŽIČ, ODGROBADOGROBA, CASANOVA www.car.si/kulturni-dom-kk e-mail: info@kd-krsko.si KAM V POSAVJU? Prireditve med 9. in 23. februarjem Četrtek, 9.2. - ob 17.00, pravljična urica: slovenska Ijudska pravljica Škrat in čevljarček, knjižnica v Kostanjevici na Krki - ob 18.00, četrtkov večer: ljudske pravljice in pripovedke, Hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori Petek, 10.2. - ob 18.00, osrednja prireditev ob prazniku KS Senovo, Dom XIV. divizije Senovo - ob 19.00, fotoreportaža s kolesarjenja po Baikanu, preda- va Damjan Popelar, MC Sevnica Sobota, 11.2. - ob 10.00, tradicionalni humanitami malonogometni tur- nir, športna dvorana Senovo - ob 19.00, komedija Mau po novem leti v izvedbi gledališke skupine Ceglis Krmelj, Dom svobode Krmelj - ob 19.00, predstava Pod svobodnim soncem v izvedbi gle- dališke skupine Društva Trg Sevnica, Kulturna dvorana Sev- nica - ob 19.30, razborski večer: osrednji gost dr. Igor Grdina, Zagorski oktet in akademski slikar Alojz Konec, Dom kra- janov Razbor - ob 20.00, tematski večer o Argentini multimedijska pro- jekcija, MC Brežice Nedelja, 12.2. - ob 9.00, šahovski memorial Andreja Strnada, gostilna Se- nica Senovo - ob 17.00, dobrodelna Valentinov koncert (pevski zbori OS Raka, ansambli Meh, Pogum, Rubin, Mladi harmonikar- ji, Mlade Stražanke, Kresničke, plesalca, klub ljubiteljev frajtonarice, gostja večera Nuša Derenda), OŠ Raka - ob 17.00, gledališka predstava Ljubice prihajajo v izvedbi KD Svoboda Brestanica, kulturna dvorana GD Studenec Torek, 14.2. - ob 19.30, gledališka predstava SNG Drama Ljubljana En španski komad, Prosvetni dom Brežice Sreda, 15.2. - ob 17.30 in 20.00, monokomedija Uroša Fursta Jamski človek, kulturna dvorana Sevnica Četrtek, 16.2. - ob 17.00, otroška predstava Maček Muri, Mladinski cen- . ter Brežice - ob 18.00, četrtkov večer: kristali za vsakdanjo rabo, Hram Vrbovega Loga na Brezovski Gori Sobota, 18.2. - ob 16.00, odprto prvenstvo v namiznem tenisu, tetovad- nica v Pišecah - ob 20.00, gala Valentinov pies z gala večerjo (Big Band Sevnica), kulturna dvorana Sevnica Knjižnica Brežice 60 let 7. 2. 2006 in 9. 2. 2006 Franceta Prešerna knjižnicni žur za organizirane skupine osnovnošolcev 20. - 25. 2. 2006 Brezplačen vpis novih članov 23. 2. 2006 ob 18. uri Uvodna prireditev ob praznovanju šestdesetletnice Knjižnice Brežice z monodramo Lovro Toman avtorja Matjaža Kmecla in v izvedbi Anatola Sterna Po desetletjih rasti razcvet. ObžorniK POSAVSKI OBZORNIK izdaja Zavod Neviodunum v Krškem Uredništvo: Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško Tel.: 07 49 05 782, Faks: 07 49 05 781 www.posavje.info, obzornik@volja.net TRR: 03155-1086687920 Odgovorni urednik Silvester Mavsar Izvršna urednica Lidija Petrišič Prelom in priprava za tisk Studio Neviodunum, Krško Vodja trženja Katarina Požun tel.: 07 49 05 780 Posavski obzornik izhaja od 15. 12. 1997 za področje ob- čin Krško, Brežice in Sevnica. Rok za rezervacijo oglasnega prostora v naslednji številki je 16. februar. Za točnost po- datkov v naročenih rubrikah in prilogah odgovarjajo nji- hovi uredniki. Tisk Delo - TČR, d. d., Ljubljana Naklada 23.200 izvodov Časopis je brezplačen. Naslednja številka Posavskega obzornika izide v četrtek, 23. februarja 2006. NEVIODVNVM Halvasorjeva knjižnica ____________Krško ¦___________ CKŽ 26, 8270 Krško Prireditve v mesecu februarju Ob prvi obletnici izposojevališča, pesniški večer z NEŽO MAURER v torek, 14. februar, ob 18. uri v izposojevališču na Senovem PRAVLJIČNE URICE PRI MURIJU IN MINKI SREČNI KRALJEVIČ Torek, 14. 2., ob 17. uri v Krškem, četrtek, 16.2., ob 17. uri izposojevališče Kostanjevica na Krki TRUE MOŽIČKI V GOZDU Torek, 21. 2., ob 17. uri v Krškem, četrtek, 23.2., ob"17. uri izposojevališče Kostanjevica na Krki PRAVUIČNE URICE PRI MEDVEDU SLADKOSNEDU MOJCA POKRAJCULJA Četrtek, 16.2., ob 17. uri v izposojevališču na Senovem KURENT Četrtek, 23. 2., ob 17. uri v izposojevališču na Senovem PRIJAZNO VABLJENI! ^^^^^^^^^^^H REPUBUKA SLOVENUA ^^^^^^^^^^^H MINISTRSTVO ZA SOLSTVO IN SPORT ^^ff^^H^^^^H ^^l^^^l^^l Projekt finandra ^^^^^^^^^U ^^^^^^^H sooalnega sMada Obveščamo, da so že objavljeni NOVIRAZPISI ZA ŠTUDIJSKO LETO 2006/2007. Ministrstvo za šolstvo in sport je v teh dneh izdalo: RAZPIS ZA VPIS V SREDNJE ŠOLE, DIJAŠKE DOMOVE IN PONUDBO UČNIH MEST RAZPIS ZA VPIS V VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je prav tako izdalo: RAZPIS ZA VPIS V DODIPLOMSKE ŠTUDIJSKE PROGRAME. Vse, ki imate kakršnokoli vprašanje oz. iščete Vam ustrezen izobraževalni program, vabimo, da se oglasite v našem Svetovalnem središču Posavje. DELOVNI ČAS SVETOVALNEGA SREDIŠČA POSAVJE Svetovanje po telefonu (07 48 81 170 in 162): vsak dan od 8.00 do 12.00 in ponedeljek od 14.00 do 18.00 Osebno svetovanje (na sedežu Liudske univerze Krško): vsak dan od 8.00 do 12.00 in sreda od 15.00 do 18.00 Svetovanie po e-pošti: svetovalno.središče@lukrsko.si IB ZANIMIVOSTI Posavski obzornik - leto X, številka 3, četrtek, 9. 2. 2006 Prišleki: JURIJ MAMILOVIC -* **.ä Rojen 11.5.1944 v Ljub- Ijani. Šolanje z maturo je končal v Dalmaciji, v Za- dru, Biotehnično fakulteto v Ljubljani, kjer si je pri- dobil naziv univ. dipt. ini. kmetijstva. V začetku se je lovil in menjaval sluzbe, delal je v hortikutturi, na pogozdovanju in ozelenje- vanju. Ko so mu dejali, da bodo boh sami rasli, se je z znanjem tujih jezikov, kar je bilo tedaj redko znano in cenjeno, zaposlil v hotel- ski recepciji. Čeprav je bilo delo zapeljivo, se je vpra- šal, čemu študij in znanje, kar ga spodbudilo na pobes nazaj v Ljubljano. Po speci- alizaciji za varstvo rastlin v Italiji je bil vodja vrtna- rije Lada-za vrtnice-v Novi Gorici, obdobje označi kot dvoletni ovinek, nato se je zaposlil v brežiški Agrariji, bil in pobegnil iz novome- ške Krke ter pristal tu, od koder je doma iena. V Pi- nus-u Race je bil zaposlen 30 let; na radijskih posta- jah je dal številne strokov- ne prispevke. Ste prišlek ... Prišlek je Lojze Kovačič, ki je prišel iz Švice in je napi- sal knjigo Prišleki. Jaz pa se ne čutim kot prišlek, mogo- če, ker prišleka gledam skozi Kovačičeve Prišleke. Če bi bil v Brežicah 30 let v službi, bi bil Brežičan, če bi bil 30 let v službi na Občini, bi bilo bi- stveno drugače, sicer pa sem bil vse življenje povsod doma in nikjer doma, lepo je biti povsod lepo sprejet in pov- sod doma, za razliko od Ko- vačiča. Najpogostejša misel na rojstni dorn ... Star sem bil dve leti, ko smo iz Ljubljane šli v Radence, kjer je hiša, ki jo vedno fo- tografiram. To računam kot dorn zgodnje mladosti. Ne prav otroški dorn, pa je to balkon s pogledom na najlep- ši sončni zahod na svetu, ko sonce poleti dotakne morsko gladino, nariše bajno morsko cesto, kar je seveda ob mor- ju v Zadru. Ko se prebudite, na kaj naj- prej pomislite? Na kužka Nerota, ker moram z njim na sprehod. Ko sem zgodaj hodil v službo, sem ga peljal na sprehod in sva tega od tedaj oba vajena. Ker se sprehajam z debelo palico, sva deležna začude- nih pogledov, moj Nero se je nič ne boji, saj ni namenje- na njemu, ko je bil majhen, sem se z njo otepal drugih ubogih potepuških psičkov. S seboj pa imam obvezno tudi plastično vrečko, da počistim za Nerom. In jutro je ... Ni nujno, da je najlepši del dneva, je pa lep, nisem imel težav z zgodnjim vstaja- njem, nisem zaspanec, ni- sem zehajoč. Če bi imeli možnost, kaj bi spremenili na svojem profe- sionalnem področju? Kljub vsej pestrosti, ki sem jo imel v življenju, se pred- vsem čutim vinogradnika, takega me tudi najbolj po- znajo. Vinogradništvo je po- dročje, kjer se vedno da kaj novega izvedeti in naučiti. Tisti, ki misli, da o vinograd- ništvu veliko ve, veliko zna, ni vinogradnik. V delovni sredini najraje ponovite ... Gledal sem, da sem bil to- cen, pa ne zaradi pedantno- sti, pac'pa zato, ker je struk- tura dela zahtevala, da ljudi dobim, še preden mi zjutraj ne uidejo z nalogami. Iz Bre- žic sem sei tako zgodaj, da me je zaposleni v Vinu Köper spraševal, če ga kontroliram, kdaj prihaja na delo. Služba pa je bila taka, da se popol- dne nisem dosti obremenje- val, sem bil pa za to, da bi se delalo ves dan, kot na zaho- du, ker marsikdaj popoldne na terenu nisem vedel, kaj bi po- čel. Je pa res, da sta bila pri nas zaposlena dva v družini, na zahodu pa eden, zato ne takrat ne danes z zahodom ni primerjave. Kaj poslušate na radiu, kose vozite z avtomobilom? Val 202, ker ga dobim povsod na terenu in z njim vse osnov- ne podatke. Če pa bi bil stal- no v Brežicah, bi izbral lokal- no radijsko postajo. Katere medije imate doma? Dnevnik, sobotno Delo, stro- kovno sadjarsko literaturo, kot je na primer Sad, radio - predvsem v avtomobilu, TV delno, ker bi se moral še manj zastrupljati. Rubrike, ki jih najraje spremljate? V Dnevniku kolumne, pa če se z njimi strinjam ali ne, jih pa preberem od začetka do kon- ca. Duha si polnite? S knjigami. Veliko berem, v knjižnici sem znan kot knji- gožer, namesto gledanja bu- tastih oddaj. Kaj od prebranega vas je prevzelo? Peter I. Alekseja Tolstoja, Ilo- na Hansa Habeta, kompletni ciklus Stefana Zweiga, Lajos Zilahy, sicer pa ruska klasika. V katero kategorijo bi uvr- stili kuhinje z vsemi priti- klinami? Osrednji družinski življenj- ski prostor v domu, tu se vse dogaja. Iz katere bi si sedaj najraje privoscili najljubšo jed in jo s čim poplaknili? Iz italijanske kuhinje pašto - kot predjed, glavno jed, kot prilogo, kot posladek in kar je še takega. Poplaknil pa bi jo z rdečim, odvisno od tega, kakšna pašta je, v principu pa je to cviček. V Italiji bi si na- ročil barolo. Kateremu teku bi dali pred- nost - dobremu aW rekreacij- skemu? Prvemu, zaradi zdravja - drugemu. Kaj bi si privoščili, če bi za- deli veliko denarja? Premalo sveta sem videl, če- prav sem ga videl dosti. Najljubši del dneva? Nimam ga, meni je življenje tako lepo. Odkar sem v (ne- (zasluženem (smeh) pokoju, si dneva ne poskušam načr- tovati do švicarske natanč- nosti in upam, da bo vsaka ura lepa. Kajti, ne vem, kaj se mi lahko pripeti čez četrt ure ali kaj bo do večera. Je pa torek najlepši dan v ted- nu, ko grem na pohod s pla- ninci upokojenci, kjer je vse tako lepo da, kdor se tega ne udeležuje, ne ve, kaj iz- gublja. In to v snegu, dežju, soncu in tako naprej. Na kaj ste ponosni? Ponos je nevarna bolezen. Če ne bi bili to, kar ste, kaj bi bili? Zgodovina me je vedno zavo- jevala, je bila ena od zmago- valk na obzorju. Menite, da je vseenosti ali brezbrižnosti veliko? Predvsem je veliko neznanja in arogance! Kaj yas je v zadnjem času najbolj razveselilo? Nič velikega, vendar veliko majhnih, drobnih trenutkov. Česa ne bi nikoli storili? Nikoli ne reci nikoli. Domače živali? Nero. Zaljubljena sva drug v drugega. Na žalost je usoda takšna, da se hitro stara, to je zadeva, ki boli, vendar se pripravljam. Sreča je? Sreča ni dana kar od zunaj, k sreči mora človek prispevati tudi kaj sam. Če bi imeli čarobno pali- co, bi... Grdo, vendar tako mislim - uredil svet, vključno s števi- lom prebivalstva, površinam pragozda in z vsem, kar je s tem povezano, v čas prehoda iz 19. stoletja v 20. stoletje. Življenjski slogan? Ga ne rabim. S kritičnim očesom gleda nera- zumne posege v naravo in se ukvarja z listnim gnojenjem na način, ki v njegovi mladosti sploh ni bil znan: «Zato je tako atraktiven in to so nove zani- mive teme,« pravi. »Ljudje radi potujejo v srednji vek« V zimskem mrazu, ko nam je kar šklepetalo med zobmi in je roka komaj priti- skala na sprožilo fotoaparata ter lovila v objektiv zanimivosti »grajskega živ- Ijenja«, se je na pravljičnem gradu Otočec, katerega odsev se v večernih urah prelivajoče ziblje v vodah reke Krke, zbrala množica Ijubiteljev srednjeveške- ga življenja, med katerimi ni manjkalo tudi obiskovalcev iz Posavja. Na grajskem dvorišču, kjer so se nekoč v svojih prelestnih oblekah sprehajale grajske gospodič- ne, so nam mladi iz društva Vitezi Otoški pri- pravili srečanje z grajsko gosposko Otoško. Med njimi niso manjkali grajska gospodična in vitez, ki se je z mečem boril za njeno roko, pa norča- ______________________ vi dvorni norček, prava požiral- ka ognja in se- veda grajski pi- sar, ki je včasih zvesto beležil in popisoval dogod- ke iz življenja gradu in okolice. Tokrat so zgo- dovino gradu od njegove omem- be v pisnih virih do današnjih dni predstavili v pu- Petra Grajil, idejni vodja blikaciji »Grad projekta »Grad Otočec ptocec skozi sto- skozi stoletja« letJa" ™ladl Vl' ------------------------------------ tezi otoski. Grad Otočec beleži dolgo zgodovino, saj se pr- vič omenja že davnega leta 1252 in je sko- zi stoletja zamenjal vrsto plemiških lastnikov. Najdlje je bil v posesti plemiške družine Lerc- henfeldov. Ta slovenski otoški grad, v katerem se danes nahaja hotel, je bil med drugo sveto- vno vojno uničen. To in še marsikaj izvemo iz publikacije »Grad Otočec skozi stoletja«. Po- sebno dragocenost in vrednost pa ji dajejo pri- povedqvanja ljudi, ki so bili v preteklosti na tak in drugačen način povezani z gradom, ter sta- re fotografije iz zasebnih zbirk. Tako izvemo ne- kaj iz življenja »grajskega mlinarja« Franca Kir- na, ki je bit leta 1961 postavljen za upravnika in nato za direktorja gradu, »grajske sobarice« Ane Jožef, moža, ki je svoja otroška leta preži- vel na gradu. Mraz na dvorišču pa je bil kljub gretju s plinskim grelnikom le prehud, zato se je druščina prese- lila v grajske prostore, kjer je izkušeni grajski kuhar »Damianus« (Damjan Fink) s svojo kuhar- sko ekipo pripravil pravo grajsko »pojedino«. Jedilnik je bil pisan, mize so se šibile od sred- njeveških dobrot, precej je bilo mesnatega, od zajcev, polhov, prepelic, golobov, živih potočnih rakov, raznovrstnih kruhkov, manjkalo ni nits do- brega vina v kupicah, s katerim so gostje vese- lo zalivali izdatno hrano v svojih želodčkih. Na koncu so se posladkali z okusnimi malimi krap- ki, oblitimi z jabolčno marmelado in namočeni- mi v med, ter mandljevim pecivom. In kdo so mladi, ki oživljajo zgodovino, tradici- jo, kulturno dediščino, kulturo prehranjevanja, ki skušajo gradovom vdihniti nova življenja? Med njimi je tudi mlada Krčanka, idejni vod- ja projekta Petra Grajžl, ki sicer dela na gra- du Otočec kot vodja animacijs, v prostem času, ki ga vedno primanjkuje, pa še marsikaj. V to- kratnem projektu, ki ga je razpisala Nacionalna agencija Mladina, sofinanciran pa je bil s stra- ni evropske unije in večih sponzorjev, je bila prav Pet- ra tista, ki je vseskozi dr- žala roko nad projektom in bila mentori- ca mladim z Otočca in oko- lice. Projekt, ki je od same zasnove do iz- vedbe pote- kal od mese- ca marca 2005 in se zaključil prav z omenjeno prireditvijo januarja 2006, je pritegnil k delu večje število mladih, ki so dela- li v štirih raziskovalnih skupinah. Vsaka od njih je dobila svojo raziskovalno nalogo: srednjeve- ška kulinarika, spominki, srednjeveška oblačila in starejša ter novejša zgodovina gradu. Petro je fasciniralo predvsem dejstvo, da so nekate- re osebe, ki so nekoč na gradu živele in poznale grajsko gosposko, še žive, še vedno nosijo s se- boj spomine na drugačno življenje in na »graj- ske case«. V tem je videla smisel in priložnost, da se zabeleži še del žive zgodovine, ki bi dru- gače utonila v pozabo grajskih zidov, podporo pa so imeli tudi v Hotelih Otočec in v lokalni skupnosti. Srednii vek ie mlade naiboli pre- vzei, saj je to čas, ko so naj- bolj razkoš- no živeli tako v kulinaričnem kot tudi obla- čilnem smislu. Po opravlje- nem napo- rnem delu, pri katerem je v zadnjih dneh pred priredit- vijo in pri sami izvedbi trdo delalo vec deset mladih pa Petra, ki je tudi od- govorna urednica publikacije, pravi: »Dobro je, ko narediš nekaj za lokalno skupnost, dober ob- čutek imaš, ko predaš svoje znanje mladim, ki so bili pri delu zelo motivirani, in to znanje bodo lahko izkoristili tudi naprej«. In tako se že odpirajo nove možnosti sodelovanja v projektih z mladimi s Češke in Poljske. Pri Petri, ki ji je predvsem v zadovoljstvo izrazi- to pozitiven odmev obiskovalcev srednjeveške prireditve, kot tudi ljudi iz lokalnega okolja, ki jih veseli predvsem dejstvo, da so mladi zabe- ležili zgodovino njihovega gradu, ni bojazni, da ji bo zmanjkalo zanimivih idej, saj, kot sama pravi: »Obenem bi rada igrala saksofon, se učila jezikov, potovala, vendar v življenju si je seve- da potrebno postaviti prioritete«. Ena takih, v katero je vložila veliko prostovoljnega dela, je tudi zaključeni projekt. Petra pa že sanja in po- tuje po novih ter išče še neodkrite skrivnosti. Tekst in foto: Polona Brenčič Ljudje so pridno praznili »srednjeveške pladnje« Viteza med bojem za roko grajske gospodične ^----_____—,-------------------,---------_----—^—w i I i HI MM | Grajska gosposka pri pojedini Požiralka ognja Med. obiskovalci sta bila tudi direktor Term tatei Mladen Kučiš in znani turistični novinar in urednik Drago Bute Muzikantje so spremljali pojedino