Leto (V., itev. 299
V Lfubftan!, sobota dne 15. decembra 1923
Poštnina pavSaJtrana.
Cena 1*S0 Oin
Uliti« ob 4 g|utr«|.
gtatiu mesečno 12-50 Din p inozemstvo 25-— m neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredniitvo:
Miklošičeva cesta sL 16,1 Telefon it 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlitvo.
Ljubl|oua, Prešernov« ul. it. ol Telet (t »
Podružnice)
Maribor, Barvarska uLti
Tel *t. 21 Celle, Aleksandrova c
Račun pri poitn. cekor< zavoda itev. 11.842
Ljubljana, 14. decembra.
V ljubljanski Škofiji so obhajali te lili! veliko versko i-Iavnost. škof dr. ,l0j.'H8 je posvetil dr. Srebrniča za
škofa.
\'atikan ni našel mod Hrvati dovolj iKiijeritega klerikalca, -zato ga je šel Mat v domovino klasika slovenske-Iderikalizma — Antona MahniSa, fiospod SrebrniS odhala v škofijo, i;'i r se jo vkljub odporu Rima ohranila staraslbvenSSma v cerkvi. Učen-d -v, Cirila in Metoda, ki so pred poai-'kini katolicizmom božali na jug, fo tja zanesli našo besedo v cerkev. A kakor t« ni bilo po volji nemškim škofom. tako so jo Latinski Rim trudil skozi stoletja, da vzame v božji hiši •lovonšomi veljavo. Panež Ivan Vin., ti jo obnovil sv. Metodu pravico bož-službe v slovenskem jeziku, je siri r rekel: <Sv. pismo nas poživlja, raj VsegULiogočnega ne hvalimo le v treh. marveč v vseh jezikih. Veri nikakor ui nasprotno, če se »v. maSa. horo v slovenskem jeziku . . . Saj je iMi Bog ki je ustvaril tri glavne je-ziko: hebrejskega (I), grškega, latin-'kesa, v svojo čast, ustvaril tudi vse druge.* Nezmotljivi Ivan VIII., ki je upisal te besede, pa je istočasno poda! Metodu za policijsko nadzorstvo Nemca Vichinga iu kar je papež dovolil, so njegovi odposlanci iztrebili ; silo in intrigo.
Rimski klerikalizem jc stoletja zatira! naš jezik v cerkvi. In če se je ntiranil v kakem skritem kotičku, se i? tO zgodilo proti želji papežev, deloma pa tudi iz strahu, da bi ljudstvo m pobegnilo v pravoslavje. Cerkvena [politika Rima se napram našemu narodu in napram našemu jeziku ni prav nič izpremenila, odkar imamo Jugo-Joveni svojo lastno državo. ','. našo osvoboditvijo, ki so je po-irečila navzlic vztrajnemu odporu rimske kurije, se jo splošno pričakovalo," da nastopi enakopravnost narodnega jezika v cerkvi. A kruto smo o varali. Naši klerikalci s škofi na Mu niso niti z mezincem ganili, 'da tiara izvozujejo to zadoščenje.
Bili so tudi med njimi možje, ki bi radi videli, da od Triglava do Varrlar-ja v enakem, staročastitljivem jeziku molimo Boga. Večina med njima no ii ljubezni do domačesa glasu, ampak računajoč, da se s tem olajša pot do 'trske združitve pravoslavnih pod papeževo krivo palico. A ta politika ni prodrla. Zmagala jo nasprotna smer. Kakor smrdi klerikalcem narodno in irzavno edinstv"o, tako jim ni po volji jezikovno edmstvo v eerk.vi. češ, da bi potem bila nevarnost, da b! se narod odtujil Rimu. Klerikalcu je narodnost. narodni jezik, Slovenstvo in :lovenšeina le sredstvo v dosego ana-cijonalnih rimskih političnih stremljenj.
Pravo sliko rimskega klerikalizma, lukršen je v svojem jedru ostal pri nas tudi' po prevratu, je pokazal letošnji katoliki shod v Liubliani, ki je prvi, odkar smo svobodni. Vprašanje, je li je naš jezik dostojen v smislu besed paneža Ivana Vni., se je namenoma molčo prešlo. Je pač — po naziranju in prepričanju rimske go-»pole — jezik hlapcev. A kakor so na letošnjem »slovenskem* katoliškem shodu molčali o rabi slovenščine v cerkvi vsi navzoči kloriki ter klerikalni laiki s katoliškim starešinstvom in katoliško akademično mladino vred, ravno tako ni bilo na tej prireditvi nikogar, ki bi so drznil zaprositi, kaj šele zahtevati, da bi papeški nuueii snoroči! v Rim ogorčenje slovenskih katoličanov nad tajno podporo, ki jo Vatikan nudi laškim fašistom v persekueiiah našega ubogega naroda v Primorjtt.
Medtem, ko vesoljna SLS ter njeno 'ako zgovorno novinstvo ne najde besede protesta, da ostaja naš jezik zaničevana hlapčevska govorica v cerkvi- naši bratjo pod Italiio pa uboga Para. pa je ves klerikalizem na no-da hujska Slovence zoper Srbo. In pri tem se obnaša, kakor nekak <branitelj» pred «tujo» nevarnostjo. Slovenski škofje, slovenski dekani, fupniki in kaplani uprizarjajo haiko 'n pobuno, če so slučajno izsnbi srbo-hrvatska tiskanica tostran Sotle, mirno pa, prenašalo komando Rima ter njegovo potuieevalno politiko proti Slovencem to ln onstran kraških mejnikov.
Mi bi sa za slnvnost. ki so jo sedaj Mhaiali slovenski Škofje v ljubljanski stolni cerkvi ne brisali in nam je 8i-vseeno, iz katerega stoletja so običaji nmeščenja škofov in od katerega istoSneea naroda soreietL da ae ni
Konec najnovejše klerikalne klevete
IZJAVA MINISTRA PELEŠA NAŠEMU DOPISNIKU. Beograd, 14. decembra, p. Minister j škemu Gospodarskemu društvu, Ui je
socijalno politike dr. Pele s je danes prevzelo preskrbo Hercegovine. Za sprejel Vašesa dopisnika, ki tra i« z strmniki PofrninM.e Mitmm. 1» Mn
sprejel Vašega dopisnika, ki ga j« z uzirom na nečuvario zlorabo njegovih izjav po klerikalnem in gotovem beograjskem buivardnem tisku zaprosil
stopniki Potrogačke zadruge Iz Mo-stara pravijo sedaj, da od tega kredita niso dobili ničesar. Ravnatelj Gospodarskega društva dr. Poljak pa
Francosko posojilo pred finančnim odborom
OSTRA DEBATA O OBOROŽEVALNI FOLIT1KI VLADE. — STRAfl PRED KONTROLO.
za pojasnilo gledo očitkov proti biv-1 zatrjuje Izrecno, da se je ves kredit
ram poudariti, da dr. Žerjava v nobe- kom in mostarsko Potrošačko zadru-nem slučaju ne smatram nili najmanjc go. Ako Je pri tem kakšna krivda, je krivim.	j vendar gotovo, da niti najmanj ne
Kar sc posebej tiče zadeve prebran- pada na drja. 2erjava.» bene akcije v Hercegovini, je stvar, Izjava ministra Peiefia pomeni ko-sledeča: Minister Žerjav je izdal na- nec klevet, ki »o jih v zadnjih dneh log, da se za prehrano Hercegovine nagromadili proti dr. Žerjavu klcri-določenl znesek b milijonov dinarjev j kaki. od Narodne banke preodknže zagreb-'	' ■
Izplačilo uradniških pred-iifmov
PO POLDRUGI IN PO DVA TISOČ DINARJEV.
Beograd, 14, decembra, p. Kaki r dozna- [ va vaš dopisnik, je vlada na predlog il-, nančnega ministra definilivno sklenila, da | se državnim nradnikom izplača 1. januarja prednjem. Uradnikom, ki imajo do j sedaj večjo plačo, kakor 5000 dinarjev na leto, se bo izplačal prednjem 2000 dinarjev, uradnikom ps, ki imajo manjšo plačo, pa se bo izplačal prednjem 1500 Din. j Iz tega sklepa je razvidno, da vlada s 1. januarjem uradništvo še ne bo naka- j zala novih plač. To v glavnem radi tega, |
ker razvrstitev v nove kategorije še dolgo no bo končana.
Beograd, 14. decembra, r. Danes dopoldno so delegati glavnega saveza državnih uradnikov Andonovič, dr. Jovanovič in Tomo Jovanovič poselili finančnega ministra, da se informirajo o rezultatu predstavke, ki so jo izročili sinoči po končani seji saveza. Minister je izjavil, da jim bo končni rezultat mogel sporočiti šele lutri.
Razprava o Radiču
v narodni skupščini
ODGOVORI MINISTRA NINČIČA O ZUNANJEPOLITIČNIH VPRAŠANJIH. — DANES SE PRIČNE DVANAJSTINSKA DEBATA V PLE-
NUMU.
Beograd, 14. decembra, p. Na današnji soji narodno skupščine jo predsednik na.iprej prečital kraljevo zahvalno brzojavko za čestitke povodom krsno slave. Nato je minister dr. Ninčič odgovoril na vprašanje poslanca Pivca, (soc.) ali jo naš diplomatski zastopnik interveniral pri grški vladi v vprašanju zaščito monarhije, da niti vlada niti naš poslanik v tem oziru nista storila nobenega koraka. Posl. DIvac. sa z odgovorom ni ■zadovoljil, poudarjajoč, da jo dotična poročila objavil sam — uradni prosbiro.
Minister dr. Ninčič jc daljo odgovarjal posl. Kraftu in Mihajloviču o odsto-pitvi Zotnbolja Rumuniji.
Končno je minister odgovarja! na vpra šan.ie poslanca dr. Krizmana (dem.) o Radlčevem bivanju v Londonu. Dr. Ninčič Je izjavil, da Je vse, kar Radič piše v «SIohodnem domut, prosta Izmišljotina, kl ima glavni cilj, da drži v zablodi preproste kmetske mase. Našo poslaništvo v Londonn se je informiralo pri anrieški vladi o Radičovi trditvi, da ima podporo pri njenih članih ter je prejelo najkatogoričnejše demantlje. Naša vlada ni smatrala za potrebno intervenirati, "ia so Radie izžene iz Anglijo, ima pa obvestilo, da Angleži nikakor niso zadovoljni z Radičevo akcijo, kor zlorablja ansleSko gostoljubnost.
Posl, Kriz man jo odgovoril, da ni
zadovoljen, ker vlada ni započela akcije proti Radiču, ko jo pobegnil v inozom-stvo s pomočjo »probujajočih se Madžarov« namesto da bi prišel v narodno skupščino, kjer mu je edini kraj, da zastopa ln brani interese hrvatskega dela našega naroda. Radič ni pobegnil zaradi preganjanja s strani naših oblasti; te so mu marveč dalo popolno svobodo akcije pri njegovem protizakonitem delovanju. Vladna večina je z Radičem celo napravljala protokole. Korektno stališče angleške vlade bo gotovo pripomoglo k iztreznenju na Hrvatskem. »Nadejam se», je končal govornik, »da bo kmalu prišel čas, ko se bodo vsi sinovi to države zbrali v tem našem parlamentarnem domu v delu za dobrobit našega naroda In našo velike domovine«. Govor dr. Krizmana, posebno njegov zaključek je zbornica burno pozdravila.
Nato je tajnik narodne skupščine prečital poročilo finančnega odbora o pretresu dvanajstin za mesooe januar, februar in marec z odvojenim mnenjem demokratskega, klerikalnega in zemljoradni-škega kluba. Skupščina je sprejela dnevni red zn jutrišnjo sejo: Pretres poročila finančnega odbora o proračunskih dva-najstlnah.
Vlada bo skušala še tekom jutrišnje sejo spraviti dvanajstine pod streho.
Beograd, 14. dcccmbra, p. Nocoj je j plenum llnaučncga odbora razpravljal o francoskem posojilu za oboroževanje, j finančni minister Jo utemeljeval predlog, i da se odobri posojilo, sklenjeno s fran- j cosko vlado za 300 milijonov frankov na ' IU let s 5 proccntnlml obrestmi in po I kurzu al pari. Posojilo bomo dobili v j blagu za vojsko. Garancije in pogoje bo- { sta določili obe vladi, nabavo pa naša j vlada. Kot Jamstvo za posojilo so na-1 menjenl presežki monopolskih in carin-! škili dohodkov. Te Jamščlnc veljajo v j prvi vrsti za prejete kvote Blcerovega posojila, potoni šole za francosko posojilo, kl ic dokaz prijateljstva Francije, ue pa trgovski posel.
Demokrat Sumenkovic jc povdarjal, da bi na.iprej moral naš parlament proučiti stvar, kakor .ie to storil francoski senat, kl je stvar proučeval leto dni ter celo poslal radi tega v Beograd svojega referenta Berangerja. Demokratska stranka Je vedno za polno oboroženje naše države Iti je za obrambo vedno dala vse. Tudi tokrat ie pripravljena glasovati za posojilo, ako vlada da zadovoljiva po-jasulla in ako pristane na kontrolo o porabi posojila. Iz izjav vlade se vidi, da Ima to posojilo tudi politično pogoje. To Je stara Polncarejcva misel o ustvarita gospodarske zajednice od Donave do Karpatov-, kar bi značllo za nas gospodarsko suženjstvo. Govornik zahteva pojasnila o porabi 800 milijonov dinarjev kredita za oboroževanje ter o aleri glede nabave pušk, kl ravno te dni vzbu ia najmučnejšo senzacijo.
Minister dr. Stojadinovit jc nato tz« Javil, da so kot zastava zn poselilo do« ločeni samo presežki carinskih in monopolskih dohodkov. Političnih garancij ni. Francoska politika računa danes a Malo antanto, nc pa z ostalimi obdonav-sklml državami. Vojni minister general Pešlč sc jc branil radi alere glede puški Dr. SumcnkovM je ostro kritiziral delo vojnega ministra, kl Jc zamudil mnogn časa, pa nI oborožil naše zemlje ter j« povrh vpletel našo državo v hazardno atero, katera sc sedaj rešuje pred pariškimi sodišči. Med posl. Timotllevtčcm (dem.) in vojnim ministrom je prišlo do ostre kontroverze. Ko so govorili še nekateri poslanci. Jc posl. Srčerov v imenu demokratskega kluba Izjavil, da bodo demokrati glasovali za posojilo le pod pogojem, da se kot garanclla za to posojilo dovolijo samo presežki monopol« sklh in carinskih dohodkov in da se t* kontrolo porabe tega posojila določi par lamentarnl odbor sedmih članov. Finančni minister je izjavil, da prvi urcdlotf sprejme, drugega pa nc. Posl. Šečerov Je nato v Imenu demokratov In zemljo« radnikov dal Izjavo, ki obžaluje, da vsled stališča vlade, ki se hoče Izognit« vsaki kontroli, demokratski ln zemlio« radnlškl poslanci ne morejo glasovati za posojilo. »Vzdržali se bodo glasovanj« ter prepuščamo vladi popolno odgovornost za ta poseLv
Posojilo Je bilo v načelu odobreno S 18 glasovi. Proti so glasovali klerikalci in muslimani. Potem le bil zakon spreld tudi v podrobnostih.
Nemška vlada brez denarja
Demlsi'aool;sl<e vlade
Varšava, 14. decembra, J. Danes zvečor ob pol devetih jo ministrski predsednik Witos sporočil vodji poljsko ljudske stranke, da Jo kabinet sklenil podati de-misijo.
O predzgodovlnl krize doznava vaš dopisnik, da je 16 poslancev polfske ljudske stranke izstopilo iz stranke in sestavilo provlzorično pod vodstvom poslanca Pavlovskega klub poljsko narodne zveze. S to razcepitvijo je bila izgubljena večina v sejmu. Sejmski maršal Rataj je izvajal konsekvence. Vlada bo sklenila isto.
NEVARNOST NOVF. STAVKE V AVSTRIJI.
Dunaj, 14- dcccmbra. s. Stavka poštnih In brzojavnih nameščencev je končala po sporazumu z vlado. Večiiui asluibenstva pa z doseženimi konccslla-mi nI zadovoljna. Večerni listi poročajo, da obstoja nevarnost za divje stavke onih skupin, ki pri sedanjem sporazumu niso prišle na svoj račun.
tudi ob tej jiriliki poveličevala latinščina, kakor «glnvni» jezik, dostojen za občevanje z Bogom. Hlapci pa so nosili cofer*.
Griko* albanski konflikt
Dvodnevni ultimat Grčije.
Rim, 14. decembra, s. «Mesaggero!> poroča iz Pariza, da ie Grška stavila Albaniji 48urni ultimat lu je grški zunanji minister odklonil sprejem albanskega poslanika, ki bo v kratkem zapustil Atene. oAgcitce Athcn» javlja k temu incidentu, da Jc albanski prcsblro objavil brošuro o spopadih pri Kakavlji, v kateri sramoti grški narod In armado. Grška vlada je nato zahtevala, da albanska vlada uradno popravi storjeno krivico in pozove vodjo dopisnega urada na odgovor. Ker odgovor albanske vlade ni zadovoljil, .ie grški zunanji minister odpoklical poslanika v Draču In pustil tam samo tajnika, da vodi do rešitve spora poslanlške posle.
PREPOVED DEVIZNE TRGOVINE V BOLGARIJI.
Soilja, 14. decembra, s. Ministrski svet ie Izdal naredbo, po kateri je devizna trgovina na sofijski borzi prepovedana. V bodoče bo vse devize prodajala bolgarska narodna banka. Vsi Izvozni Carji morajo tuje devize izročati oo dnev nem kurzu narodni hankL	ipt-
PRED USTAVLJEN.1EM VSEH PI ZMANJŠAJO ZA POLOVICO. -Berlin, 14. decembra, s. Državna vlada ja vsled uklnjenja tiskanja bankovcev v nevarnosti, da ho morala ustaviti vua izplačila. Kakor danes poročajo, ho morala uradniške plače na polovico reducirati, kar vzbuja v političnih lil gospodarskih krogih splošno vznemirjenje. Pričakuje se zato, da bo državna vlada pod pritiskom razmer pričela z uovhn j tiskanjem denarja. Istočasno se govori tudi o prodaji državnih obratov, posebno železnic. Pripraviti »e Je treba dalje na to, da bodo sledila nova bremena na premoženja in na dohodke. Vlada numerava
.AČIL. - URADNIŠKE PLAČE SK NOVO TISKANJE BANKOVCEV, zopet pričeti pogajanja z Inozemskimi fi< nančniki o kreditih za uabavo živil, re> stavracljo valute, Industrije ln kmeti)« stvu.
DEMISIJA SAŠKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Drcsden, 14. decembra, s. Na današnji
seji deželnega zbora jo demokratska frak! cija predlagala nezaupnico Foliischeve-. mu kabinetu. Ministrski predsednik Tel-, lisch je nato izjavil, da odlaga svojo mesto v roko dožolnega zbora. Kabinet pa bo do novo bestave uradov«' pod njegovim vodstvom daljo.
Važen korak v reparacifskem vprašanju
DIREKTNA FRANCOSKO NEMŠKA POGAJANJA O PORENJU. -AMERIKA SE UDELEŽI IZVEDENIŠKE KOMISIJE.
ložaja. Se nocoj se sestane reparacijama
Pariz, 14. decembra. 1. »Agenzo Ha-vas> javlja, da je nemška vlada sklonila zaprositi pri francoski vladi za direktna pogajanja v porenjskem in poruhr-skem vprašanju Nemški odpravnik poslov v Parizu bo nemudoma storil v tem smislu svojo korake na «Quai d'0rsayu». Ta vest je napravila globok vtis v političnih krogih, ki eo pa držo zelo rezervirano glede pomembnosti toga koraka novega nemškega kancelarja.
Ameriška vlada je deflnltivno pristala na udeležbi v Izvedeniški komisiji za proučitev nemškega gospodarskega po-
Novi Švicarski predsednik
Curih, 14. decembra. 1. Za predsednika švicarske konfederacije je bil danes izvoljen dosedanji podpredsednik Ernest Chonard, In sicer s 189 glasovi od 194. Za podpredsednika Je bil Izvoljen s 145 od 179 glasov zaveznl svetnik Jean Marte Musy.
«
Novi predsednik izhaja iz bogate kmetske rodbine v vaudskem kantonu in jo hil šo zelo mlad poklican na kliniko | v Lausanni. Leta 1800. je bil izvolj.in za občinskega s.otovalca v Lausanni, a J jo po dveh letih odstopi! ter se popel-; liorna posvetil znanosti. Leta 1007. jo; zopet stopil v politično življenje.
Podpredsednik Musy jo rodom Iz fri-1 burškega kantona. Rojen je leta 1870.
ITALIJANSKI SOCIJALISTI SE NE UDELEŽE VOLITEV.
Rim. 14- decembra, s. Voditelji uni-tarlčnlh socljallstov so sklenili, da se socijalisti vsled nadaljevanja fašlstovskega nasilnega režima in njegove intolerancc ne bodo udeležili volitev.
komisija, da imenuje Izvedenec.
Reparacijsko vprašanje stopa tako * novu fazo, pri čemer gre Franciji za dosego dvojnega namena. Predvsem bočo pomiriti angleško liberalce in laburiste s svojo miroljubnostjo napram Nemčiji in razorožiti angleški velekapital, ki s« boji, da bi bil oškodovan pri izčrpava, nju Poruhrja, na drugi strani pa ji gro za to, da bi so ob uapovedi direktnih pogajanj z Nemčijo i:o vznemirjali za, veznici Anglija in Italija.
Inozemske borze
14. decembra: CllRllI: New York 578.75, London 25.08 Pariz 30.55, Milnn 24.02, Praga 16.75, Budimpešta 0.031035, Beograd 6«), Sofija 3.90, Dunaj 0.008075.
TRST: Beograd 26 do 26.20, Pariz 122.2(1 do 122.60, London 100.60 do 100.80, New-York 22.05 do 28.06, Curih 400 do 408, Praga 67.25 do 67.65, Dunaj 0.0322 do 0.0327, dinarji 26 do 26.20, dolarji 22.00 do 23, carinski franki (20) 88.25 do 88.75s, zlata lira (službeni kurz) 4.4518.
DUNAJ: Beograd 805 do 809, Berlia 10.30 do 16.00, Budimpešta 3.07 do 3.77, Bukarešta 304 do SCO, London 300.500 dfl 310.500, Milan 3084 do 8096, New-YorU 70.935 do 71.185, Pariz 3782 do 3708. Pra-ga 2075 do 2085, Sofija 473 do 477. Varšava 115 do 135, Curih 12.875 do 12.425, dolarji 70.560 do 70.960, Ure 8050 do 8070, dinarji 804.
ritAGA: Beograd 38.875, Dunaj 4.58, Rim 140.25, London 150.125, New-York 84.325.
>'EW-VORK: Beograd 115. London 48*i Pariz 530.75, Borlln (za 1 hllijon) 0.28 MIlan 434.75, Curiii 17.48, Praga 203, Dtl-naJ 0.14125, BudlmpeSta 0.525, Bukaiei ita SI,
Celjski obtfnski svet
k Celje, 14. decembra.
Nocoj ob 7. se jo .vršila zadnja letošnja seja celjskega občinskega sveta. Predsednik župan dr. Hrašoveo je uvodoma povabil občinske svetnike, da se udeleže v pondeljek proslave rojstnega dne kralja Aleksandra. Občinski svet je v nadaljnem poteku rešil celo vrsto zadev. Po poročilu prav-no-porsonalnega odseka je bilo sklenjeno, ilodeliti mestni meSčanski Soli preko zime stalnega kurjača. Mestnim uslužbencem se izplača enkratna izredna 15% doklada. Za pobiralca tržne pristojbine se po; lavi Martin Mod-veščelt. V domovinsko zvezo so Bfll sprejeti: trgovec Jurij Pammer, klobučar Ivan Mak, mesar Bernard Knez, trgovec Fran Kolone in delavec K. Celofiga. Priziv hotela Evrope radi nočnega davka ie bil zavrnjen. Občinski svet je nadalje sklenil pridružiti se protestni akciji proti ukinitvi mestne avtonomija in proti izključitvi mosta
manjka, a Srbt tmajo v taRo odlični meri: smisel za državnost In vsied tega pravilno umevanje dolžnosti do države, posredno vzgaja simpatijo za republiko In dela razpoloženje za federacijo. O narodnem jedinstvu nima pojma. Slovenci so trut narod zase in Mohorjev koledar Jadlkuje, da »narod brez lastne državnosti« ni narod. Družba sv. Mohorja bi imela hvaležne)šega dela, kakor delati veselje tujcem. Protektor družbe je pač g. dr. Adam Hefter, knez in škof krški itd. v Celovcu... Naprednjakl vedo, Uam spada umirajoča Mohorjeva družba.
Po svetu
Sven Hedln v Moskvi. Olasovitl raziskovalec Tibeta, Sven Hcdlti, se je i s svojega potovanja po ccntralni Aziji | vrnil tc dni v Moskvo, kjer ga je sprejel j komisar za vnanje zadeve, Člčcrin. Iz I Mongolija do Udlnska je potoval v avto-| tnobiiu. Prihodnjo leto se Sven tlcdln i vnovlC vrne v Tibet,
i Pomlad v ruski zimi. Preko Juž-
Celje iz Stavila onih mest, za katera , nc Rllsiie se je razširil val gorkote, ka-H' ima v smislu člena !)fi. ustavo izda- Vršnega tie pomnijo že dolgo vrsto let.
glavni vlogi znant rnski umetnfk Vladimir Elskij, ki jc žel na našom odra nedavno velik uspeh kot Hamlet. Poleg njega nastopi tudi g. Iloris Putjata, tako da bo predstava prvovrstna. Opozarjamo nanjo žo dane.«.
Delavsko-izobražcvalna zveza «Svo-boda» v Celju priredi danes v soboto dvdranl Narodnega (loma v Colju koncert moškoga in mešanoga pevskega zbora. Pevovodja prof. Karol Hladky. Sodeluje operni basist g. Emil Rumpel. Na glaeovirju prof. Olga Hladkj'. Spored obsega slovenske in drugo slovanske zbore.
Razstava slik v Mariboru. V nedeljo dno 10. decembra se v dvorani Kazino Maribor otvori kolektivna razstava slik mladoga ljutomerskega rojaka Ant, Trstenjakn, absolventa Akademijo upodabljajočih umetnosti v Pragi. Anto Trst en jak razstavlja prvič n,i domačih tleli to se občinstvo So porebej opozarja, ia si razstavo ogloda. Odprta bo od 10. dec. do 1. januarja dnevno od 0. do 12. in o<l 1. do 5. popoldne.
ti glede njihove upravo in samoupravo poseben zakon. Nadalje jo sklenjen protest pTOti členu 206. finančnega za-Jšona za 1. 1024., po katerem bi občine, i:i smejo pobirati trošarino in uvoz-niuo, izvzemši Beograd, ne mogle pobrati občinskih doklnd. Odobrena je bila predstavita na finančno oblast,
Tekom prošlega tedna se je termometer dvignil na 22 stopinj C. Ozimina je v kratkiii dneh ozelenela ln Jo bo zima se-I veda uničila. Na vrtovih cvete španski ! bezeg in v Odesi se prodajajo sveže vi-j jolice. V Ukrajini cveto češnje. ! — Novi kardinali. Papež bo te dni i imenoval dva nova kardinala -• seveda da zniža pereeiituaino pristojbino j Italijana in sicer Avrelija Oalll in Eva-
Prosvcta
predvsem pri pobiranju nzitnine. Skle- r|sta Lucldi. njc-ne go glede iovomiškili davščin1 bledeče spremembe: To davščine so tfprosčene poSiljatve po lastnih <lo-
vlačnicah, zgrajenih na lastne stroske	Ljubljanska drama.
y lastno skladišče. poSiljatra blaga na	ob 3. pop.: ,judlt
špediterje m carinarnice v sviho za- nrP(1;fnv!1 ,7V carinjenja, ako se tekom treh <v r>-skspedirajo; pri vagonskih pošiljntvah <e zniža tovorninski davek na 0-n par pri kilogramu. Občinski svet jo končno sklenil 100 povijanje da vi fin na vozila, s čemer bo mesto Cel je v j tom pogledu izenačeno z drugimi mesti. Tržna pristojbina oslane iirez vpliva na ceno življenskih potrebščin.
(Seja »o nadaljuje.1)
PBlitilRB beležke
+ Ostudna zloraba vere v polltič-ti; namene. Dr. Koroščev.i mariborska
•	Straža« prlobču.ie kot agitacijo za naročanje na klerikalno časopisje uvodnik, v katerem piše med drugim tudi tole:
•	Dober časopis ie dandanes potrebeu v vsaki hiši. Dober pa je za katoličana le katoliški list, ki zagovarja cerkev in vero. ProtlvcTski listi so v Sloveniji: »Tabor« in »Socialist« v Mariboru; »Nova Doba« v Celju; v Ljubljani pa: »Slovenski Narod«, »Jutro«, »Domovina«, »Nova Pravda«. »Jutranje Novosti«, »Borba«, »Kmetijski list« In cela vrsta drugih časopisov, posebno vsi listi socialdemokratske stranke. Cerkev Izrecno prepoveduje protlverske liste. Belgijski škofje so celo izobčili iz katoliške ccrkve vse tiste katoličane, ki podpiralo, naročajo in čitajo protiverski tisk, ker taki listi ljudstvu oropajo vero in pokvarijo od-rastie in mladino. Zato pa tudi vsem Slovencem kličemo ob Novem letu: Proč s protiverslciml listi iz Vaših hiš!« »Straža« priporoča med drugimi nato kot »krščanske« liste amoralnega »Slovenca«, lažnjivega »Domoljuba* ter razboj-1 ruško »Stražo« in njenega bratca »Slo-!
Dijaška
predstava. Izv. Nedelja, 16.: ob 3.: »Ugrabljene Sabln-ke». Ljudska predstava. Ob 8.: »Osma žena«. Izv. Pondeljek, 17.: «NJu». C.
Ljubljanska opera. Sobota, 15.: »Mignon«; gostuje ga. We-
sel-Polla, P. Nedelja, 16.: ».Gorenjski slavček«. Slavnostna predstava. Izv. Pondeljek, 17.: Zaprto.
Celjsko gledallSCe. Sobota, 15.: »2X2 = 5«. Izv.
Narodno gledališče v Mariboru. Sobota, 15.: »La Bohcme«. D. (Gostovanje g. Skrivaniča.) Nedelja, 16.: ob 15.: «2enitev». Izv. Ob 20.: Koncert in »Cavalleria rusticana« v proslavo rojstva kralja Aleksandra. Abon. E. "
Sokola I. uarašfaj iu deca proslavita <Ujedinjenjo> in kraljevi rojstni dan slovesno v ponedeljek 17. t. m. ob 4. url popoldne nn Taboru. Spored raznovrsten! Starše, članstvo in prijatelje vabi na proslavo Mladinski odsek.
Sokol I. v Ljubljani. V soboto dne 15. t. m. se vrši ob 20. uri na Taboru predavanje br. prof. Aniona Melika: <Odiom-ki iz nacijonalne zgodovine*. Brat,je, sestre, ne zamudite zanimivega predavanjal Prosvetni odsek Sokola I. Savezni dan Sokola Moste. V prid JSS. so uprizori v nedeljo 16. t. m. ob pol 20. url Spicarjev: <Pogumni Tonfelo. ZdravoI	1018
Gostovanje ge. \Vesel-Polle. Kolora-turna povka zagrebško opero ga. Wesel Polla gostuje danes v operi »Mignom za red F. V torek nastopi r »Seviljskom brivcu«, v četrtek zopet v »Mignon«. Vlogo Lotharija poje v soboto g. Zupan. — V nodeljo so pojo »Gorenjski elav-čeks.
Ljubljanska drama uprizori danes ob 3. uri popoldne Hebblovo »Judito Marijo Vero v glavni vlogi. Predstava je namenjena v prvi vrsti dijaštvu, poso-tijo jo pa lahko tudi drugi. Cene so znižane. V nedeljo sta dvo predstavi. Ob 3. uri popoldne se vrši ljudska predstava (po znižanih oenah) veseloigra »Ugrab Ijcnc Sabinke« s Putjatom. Zvečer so igra komedijo »Osma žena.
Ljubljanska drama. Milčinskega prav
v enski gospodar«. Ze to zadostuje kot j ijica za doco »Mogočni prstan« je pri si-
liokflT. ulnrnhl*	__----I	nnrtnln nsnrtlv
ilokaz zlorabe verskega čuta našega ljudstva v ostudne klerikalne namene. otraža» le na koncu članka pokaže tudi politično barvo in politične namene s tem, da naj imajo oni, ki bodo širili klerikalno časopisje, tudi pred očmi, »da bodo prihodnje leto zopet občinske in mogoče tudi oblastne In sreske volitve. Najboljša priprava za volitve pa je močno razširjeno časopisje.« Vsekakor mora iti klerikalcem politično zelo slabo, ker je dejstvo, da je zloraba vere vslk-dar njihovo skrajno sredstvo.
-r Miloščine. SLS mora zelo slabo lii, da ima toliko posla z nami. Vsi predali so polni polemike. Zoper dr. Žerjava pa je započeta posebna kampanja. Nov greh so dognali o njem. Ni rešil nekih milostnih prošenj in danes je nerešenih 3000. Neprevidnemu dopisniku 'Slovenca« siccr ne pade na misel, da bi vprašal, zakaj teh prošenj nI rešil no K. Perič ne g. Peleš, ki sta imela za to že leto dni časa. Hočetno mu pa pomagati iz zagate. G. dr. Žerjav je namreč rešil vse prošnje, ki so do njegove ostavke prispele v ministrstvo socialne politike. S težavo je od drugih ministrstev izvojeval, da so sc mu doposlale prošnje. Posebna komisija pod vodstvom vestnega uradnika Slovenca io vse zaostale prošnje zbrala in rešila. Nešteto zahval za to delo je prejel tedanji minister, ki Je tudi v budžetu dosegel kritje za svoje delo. In ko je zapuščal ministrstvo, je posebej naročil, da so se mu poslednje prispele prošnje dale v i podpis. Ko pa ie za njim nastopil g. Perič, je takoj razpodil dotično komisijo in leto pozneje se je morda res nabralo .5000 prošenj. Našel pa se le katoiiški list, kl mu jc laž v krvi, In dolžl dr. Žerjava, da je temu kriv on.
-r Mohorjev inizerni koledar si tudi nI mogol kal, da ne bi utaknil svojega nosu v dnevno politiko. Priobčijo slab članek «0 državi«. Mesto da bi poučeval ljudstvo o pomenu nerodne države, mu podžigal ljubezen do nje, grize od vseh strani proti niej. Mesto da bi vzgajal narod v čulu dolžnosti do države. da si pridobimo ono. kar Slovencem
nih inozemskih mestih, t. 1917, ko je bila Varšava okupirana od nemških čet, sc je slučajno seznanila z enim izmed Ustnikov tedaj še male berlinske filmske tvrdke. Na njegovo prigovarjanje je vstopila v službo tvrdke in postala čez noč slavna in popularna. Danes nosi pod jetje njeno Ime, je močna akcijska družba, precejšen del akcij pa je v rokah I.ye Mare in njenega moža, znanega filmskega režiserja Zelnika.
Šport
nočnji prvi reprizi dosegla popoln uspoh. Režija je odstranila večino nedostatkov, ki so kvarili vtisk promijorin, poskrbela jo v 1. sliki pravilno opremo kuhinje ln kralju novo lepo dvorano; zlasti pa je povzroCila menjavanje prizorišč ob za-temnelem gledališču r.a črnim mohkim zastoijem urno in brez hrupa. G. režiser A. Danilo je torej izkoristil premor po premieri prav dobro in dokazal, du zna, če le hoče. Cemu pa Stanko no pri naša na oder živih živalioV Krotkega kuižka in ljubke mačico so vendar junak no boji? Razsvetljava bajno jamo jo fo vedno nedostatna in žarenje srebrnega, zlatega in kristalnega zaklada, ki *jein ljo pogled«, zelo medlo. Krasen efekt je izgubljen, ker se ne vidi napadanje soln e». Parmovo glasbo so do malega črtali kar je vendarle »koda; zlasti pa ni pravilno, da je izostalo spočetka oddaljt.no, a vedno bolj in bolj naraščajočo ter končno hrupno sviranje godbe ob bliža-nju mogočne armado, ki maršira pod oknom kralj, palače. Takega erekta ne izpusti noben režiser. V splošnem pa jo g. Danilo izboljšal vse scene. AH je črtal prizor na trgu pred ječo s pritrdilo™ avtorjevim, ne vemo; pogrešali ga nismo. 'ioiia 2o itak jako skopo odmerjeno kraljično vlogo je s tom skrajšal, kar ja li ol žalovati. Co. Saričevo pač iadi gbdaiuo in nam jo žal, da mora ostati tako malobesedna. Izgledala je krasno i:i storila vse, kar j« mogoče. I\av dober Stanko jo bil g. D r o n o v e c prav tak kralj g. Lip ah a, izvrsten deveti kralj g. Pečel;, taki;to vrli Meh-ined g. Kralj, prav zabavna ministra g. Skrb in? k a in g. Pluta, docela •zadovoljiva mati gdč. Raknrjcva. • V -Ti najboljšo vlogo igra ga. Vera Darilo v a, ki ie bila. že clo«ti bližja avtorjevi zamisli. Pohvalna sta kontno kttžn Zre.-.tin in muca Liza, g. Med ven in gdč. mile, ki se Itreta zelo sigurno in Ima humor. Sknvtka: l"n." predstavni
nSvatba Krečlnskegaji. V začetku prihodnjega tedna bodo ponovili na ljubljanski drami rusko komedijo »Svatbo Krečinskeza«. v kateri bo nastopil v
Motoklub Slovenija v Ljubljani vabi vse člane k izrednemu občnemu zboru, ki se vrši 15. t. m. ob 8. zvečer v Rožcali« v Unlonu.
S. K. Penkala (Zagreb) je spremenil svoje ime v »Zagrebački Sportski Klub«.
Jugoslavija : Avstrija. Te dni je J. N. S. dobil odgovor avstrijskega saveza glede tekme med našo in avstrijsko reprezentanco. Tekma se bo vršila v mescu februarju 1924. V svrho sestave naše reprezentance se vrši prihodnjo nedeljo nogometna tekma med moštvom JNS in moštvom ZNP. Moštvi sta sestavljeni iz Igralcev prvih treh zagreb' ških klubov, poleg teli igrajo še Pcrcel od zagrebške Penkale v moštvu ZNP. iil Jovanovič ,in Petkovič od beograjske Jugoslavije v moštvu J»S. Zanimivo je. da to pot ni bil postavljen v nobeno moštvo Dubravčič ki je v Pragi mnogo pripomogel do uspeha naše državne reprezentance.
Zadnji nogometni izidi na Češkoslovaškem. Siavija (komb.) : Nuselsky 7 :1 (3 : 1), Sparta : komb. moštvo Prage : 0 (3 : 0), Siavija : Viktorija (Plzen) : 1 (7 : 1). Govorice o Vrdjuki. Zadnjič smo priobčili vest »Jutarnjega Lista«, da je znani vratar Vrdjuka izstopil lz svojega dosedanjega kluba Gradjanskega. Beograjska »Politika« Je nato zabeležila, da namerava Vrdjuka vstopiti v beograjsko Jugoslavijo. Zagrebške »Novosti« pa sedaj demantlrajo vse tc vesti ter pravijo, da so to le kombinacije kot svoje-časne vesti o izstopu Vrdjuke lz Gradjanskega in njegovem vstopu v Rapid, Vienno itd.
LJUBLJANSKA POROTA.
Ljubljana, 14. decembra.
Težke posledice prepira za pot.
V vasi Leki v Trcbeveljskl so delali spomladi občinsko pot. Vsi posestniki, preko katerih zemljišča naj bi tekla nova cesta, so radcvolje proti mali odškodnini odstopili svoj košček zemlje, le 62 letni posestnik Josip Ulčar ne. Radi tega sc delo ni moglo nadaljevati. Ker vse prošnje niso nič pomagalo, sc je 18. aprila 6 iantov pod vodstvom Antona Kozlevčarja odločilo, da Ulčarja prisilijo k odstopu zemlje. Potem, ko so se napili žganja, so prišli v njegovo hišo. Ulčar je sedel pri peči. Kozlcvčar ga je pričel zopet nagovarjati, naj odneha, ko pa Je Ulčar to odklonil, so ga fantje zgrabili, odpeljali proti pol uro oddaljenemu potoku in ga tam dvakrat vrgli v vodo. Nato so ga odgnali k občinskemu blagajniku in prlmorali, da je prejel odškod nino za svoj svet v znesku 1200 K. Ulčar zatrjuje tudi, da je pri pretepu Izgubil eno oko In zahteva 2 milijona dinarjev za bolečine In 100 Din dnevno do smrti kot odškodnino za odhod zaslužka. Porotniki so zanikali vprašanje, da je Kozlcvčar pridrl v Ulčarjevo hišo z namenom, da mu dela nasilnost, kakor tudi vprašanje, ali mu Je lzbll oko, potrdili pa so vprašanje glede Izslljenja odškodnine za zcmllo, nakar Jo bil Ko-zlevčar obsojen na 5 in pol meseca težke Ječe. Zagovarjal je obtoženca dr. Pogan. Državni pravnik Je prijavil vzklic radi prenizke kazni, zagovornik pa ničnost.
Kino
Pod težko sumnjo
Ivan Jerina odločno taji, da bi bQ umoril svojega očeta.
Ljubljana, 14. decembra, Zagonetni umor na Viču postaja vedno bolj zanimiv. Policija se sicer trudi, da bi prodrla v tajnosti, vendar pa se jI to do sedaj šc nI posrečilo. Umorjenčcv sin Ivan Jerina, ki je bil aretiran na podlagi pisma, katerega jc poslal svojemu očetu po šolarju Ivanu Vrhovcu lz Rožne doline ob pol 5. na dom kot policijsko vabilo, da ga izvabi od doma, — še vedno odločno zanika svojo krivdo. Kaj pripovedujejo domači. Tako mati, kakor tudi hčerki Julka In Angela ter 10 letni Jožef so pri zaslišanju izjavili, da je bil oče izreden čudak. Denar mu nikakor nI šel Iz rok. Imel je pod ključem vsak grižljaj kruha. Zaklepal jim je moko, fižol, krompir in sploh vse, kar so doma pridelali V svojem skopuštvu je šel tako daleč, da je večkrat sam molzel kozo, samo da se je prepričal, koliko da mleka, katerega je sam prodal, kolikor ga Je bilo odveč. Denarja je moral imeti zelo veliko. Posojeval ga je proti visokim oo restim. Dve hranilni knjižici jc Imel tudi v vlškem župnišču spravljeni. Umorjeni jc bil izredno pobožen. Kam je spravljal denar in komu ga je posojal, o tein nI nikdar omenil. Doma bi morali kljub očctovainu denarju stradati, ako ne bi pomagale domače hčerke.
Vse to je porajalo v hiši nesoglasja In mržnjo do očeta. V hiši je bil neprestano kreg ln prepir. Kar se tiče odnošajev očeta napram sinu Ivanu, naglaša umor-jenčeva žena, da sta se zadnje čase iz redno dobro razumela. Oče sedaj tudi ni več nasprotoval sinovim odnošajem do njegove izvoljenke, 26 letne šivilje Frančiške Gorjup iz Nove vasi pri VI čii. Izrazil se je baje celo opetovano, da bo izročil sinu Ivanu, ako bo ostal pameten, svoje posestvo, sam pa se bo družino preselil v mesto, tako da bo sin lahko nemoteno gospodaril doma. Na usodni večer ln naslednje jutro, V sredo popoldne je rekel sin Ivan svoji materi, da gre v mesto po opravkih. To je bržkone tudi storil, vendar sc ne ve, kje je hodil. Iz mesta se je vrnil okrog 4. popoldne, ni pa odšel domov ampak se je uslavil na Olincah. Tu srečal ob železniški zavori poleg Kon-čanove gostilne 4 šolarje. Ustavil Jih Jc in izročil 8 letnemu Ivanu Vrhovcu neko pismo z naročilom, naj ga odnese na njegov dom. Kot nagrado mu je dal 5 Din. Opisal mu je natančno hišico, ki leži za Robežnikovo gostilno in rekel, da sc pravi pri hiši »Pri Jcrlnovih«. Ni pa povedal, da ic tudi sam Jerina.
Ko je stari Jerina prejel pismo, v katerem je bil vabljen na policijo, Je odšel okrog 6. zvečer na viško stražnico. Tam je zvedel, da gre za mistlfikacljo.
Prosvetni kino. Danes, v soboto 15. decembra priredi ob pol 5. uri popoldne v kinu »Matica« svojo novo predstavo, v prvi vrsti za šolsko mladino. Predvajajo se: Pojavi pri nizki temperaturi, osnovni pojavi elektrike, tvornica žarnic, potapljač, v vodi živečo živali, gojenje svinj in kokoši, ključavnica na Loirl, Versallles pri Parizu, Solunska fronta, Senegal, ena šala. Vstopnina za šolske otroke 2 dinarja, za druge kot pri vseh večernih predstavah.
Lavina. Kino »Ljubljanski dvor« Igra te dni film, ki menda poseka s svojo drainaturglčno iil vsebinsko vrlino vse dosedanje. Kakor svetla podoba vsega dobrega, kakor pooscbljcuost nečesa, o čemer sanjamo, po čemer hrepenimo — tako gro Lilli Marischka skozi dejanje, skozi trpljenje osamele, mlade matere še trnjevo pot poleg moža, ki v neznosnih mukah koleba med dolžnostjo iti vsakdanjo strastjo. Ta igralka, ki je kot illmska zvezda še malo znana, je našla za svoje podajanje toliko notranje sile, toliko naravnega čustvu, da človek v resnici pozabi na teater cele zadeve in zapušča kino v nekaki mehki »štimutigb da kljub čisto nasprotnim smerem in vsebini drame nehote zasanla o pomladi, o svetlobi ln o boljših dneh.
Lya Mara, slovita berlinska filmska igralka, je tudi med slovenskimi obožc-! Od tega trenotka je izginila sled za njim. vatelji kina gotovo najpopularnejša lil:n-1 Nesrečnež se ni več povrnil domov iil ska zvezda. Malokdo pa menda ve, da je postal žrtev umora. Hčerka Julka, kl ta umetnica, ki je ponesla slavo nemške-1 je zaposlena v mestu kot šivilja, sc le ga filma daleč po svetu, ni Nemka am- i vračala okrog 8. zvečer proti domu In pak — Rusinja. Doma ic iz Rigc, kjer je. • je opazila nekaj korakov od hiše ležati bil njen oče nižji ruski državni uradnik ' na ozkem kolovozu nekaj črnega. V tc-
izpir Ravo In pojedel kruh z najbolj^ tekom. Nato Je legel k počitku ln zaspal kot človek, kl si nima ničesar očitali. Drugo jutro, bilo je to v četrtek, jj hčerka Julka spoznala v sumljivi črni masi od prejšnjega večera, ubitega svo! jega očeta. Sina- Ivana vest nI popolno, ma nič potrla. Odšel Jo takol k mizarju Malavašiču na Gllncah naročit krsto. Skrivnostno pismo. Otroci, katere je v sredo zvečer Ivan Jerina ustavil in Jim Izročil pismo z, očeta, so pripovedovali stvar svojim tn. varlšem In je tako prišla zadeva tudi m uho policiji, nakar je bil Ivan Jerina are. tiran. Osumljenec je imel zadnje čase zveze z nekim doslej še neznanim mo. šklm. Njegov starejši brat Franc, stanujoč na Pasjem brodu, je izpovedal n.i policiji, da je prišel Ivan v pondeljek i; njemu na obisk, ko ga nI bilo doma. Iz. posodil se je na njegov račun pri neki sosednji stranki 100 kron, rekoč, da ra-bi denar za vozni listek v Kranj za nc-ko gospodično, ki ga čaka spodaj. To pa ni bilo res, ampak ga je čakal prej hišo le neki moški. Po mnenju Franceh Jcrlnc jc najbrž ta neznanec Ivana zii duh.
Usodepolno pismo je imelo sledeh vsebino: »V sredo točno ob 6. zvečer morate zglasiti na policiji, sicer bosu kaznovani.« Pismo je bilo spisano m papir, glede katerega je policija dognali, da je enak papirju plsina, na katerem sin Ivan pisal svoji ljubici pismo z Bl> da. Po drugi verziji je plsino izročil Vrhovcu ravno ta neznanec, ki je rekel da jo policaj. Ker je Imel civilno obleko, sj otroci menili, da je detektiv.
Zanimivo je dalje dejstvo, da je stari Ivan Jerina že nekaj časa moral slutiti, da je v nevarnosti. Preskrbei si Je namreč revolver, ki ga je spravil pod blazino. Sodna komisija ga je tudi v resnici tamkaj našla. Utnorjenčeva žena se Je Izrazila, da Je Izvršil umor najbržc kak pokojnikov upnik. Vsekakor gre za zelo zagoneten slučaj in bo trajalo še nekaj časa, predno bo pravi krivec ugotovljen.
Kako je bil umor Izvršen.
Včeraj se je izvršilo na Viču raztc« | lesenje umorjenčevega trupla. Komisija ie dognala, da je bil Izvršen umor od zadal in da se Je morilec poslužil najbrž motike. 2rtev se Je zgrudila vzna;; in smrt Je morala nastopiti prav kmalu vsied Izkrvavitve.
Zasliševanje osumljenca. Osumljenega I. Jerino so včeraj vc» dan zasliševali. Jerina vztraja odločno na tem, da je nedolžen. Njegova obleki in zlasti njegovi čevlji so bili izročeni kemični preiskavi, da se dožene, ali se nahajalo morda na njih sledovi krvi. Policija seveda pazno motri tudi vse druge možnosti ln se trdno nadeja, da bi preiskava Imela končno pozitiven uspe',;.
Paskiieviievo
prizname
Senzacionalen preokret v zagrebškem procesu.
(Olei tudi poročilo v prilogi.)
Zagreb, 14. decembra, r. Na današnji razpravi proti Paskljeviču in tovarišem je predsednik dr. Vajič med grobno tišino publike naznanil, da so mu včeraj ob dvanajstih prijavili Paskijevičevl prijatelji, da je Paskijevit priznal, da je on sam ubil Jeliniča in Kanajeta, toda vztraja na soobtoibi Thlerryja, češ da ga h ta nagovoril na čin. Enako je Paskijevič priznal tudt nadzorniku g. Hanglu in enemu jetničarju, da je on sam morilci. Na Paskijevičevo prošnjo sporočeno Pj) psihiatru drju Barbotu ie predsednik vzel to njegovo priznanje na protokol, v katerem opisuje, kako je ubil Jeliniča ia Kanajeta. Streljal je v Kanajeta od zadaj in ne od spredaj. Thlerrvia je okr!. vil samo radi tega, ker ga je pustil na cedilu in nI prišel na mesto zločina, kakor jc bilo dogovorjeno. Na današni' razpravi Paskijevič to svoje priznani« vzdržuje. Na Thlerry|a so dogodki na pravili globok vtis.
V nadaljni obravnavi sta bila zaslišana policijski tajnik Zetkovič in detektr Matijašič radi dveh sukenj, kl sta ležal pod Jellnlčem. Danes Matijašič trdi, d; je ležala suknja tako, da je on videl zu nanjo lil notranjo stran suknje In je mi slil, da sta dve suknji. Za njim je hi zaslišan policijski fizik dr. Kamllo Far kaš, ki je bil kot zdravnik na licu me sta potem, ko Je bil umor odkrit. Di Farkaš opisuje podrobno .rane obe umorjenccv. O istem govori priča dr. Ju rak, ki je pa mnenja, da ni bil Kanale ranjen od zadaj, ker se na njegovi sra: ci vidi, da Je šla kroglja spredaj In srajca zadaj cela. Nato je bil zasiiša dr. Marccl Kornfeld, ki je zajedno z d Jurakom vršil obdukcijo umorlencev.
Ob 12.30 ic bila razprava proglašen za tajno. V tej so Paskljeviču prečita izkaze njegovega očeta na predvčera šnjl tajni razpravi. Priznal se je krivin Razprava Je preložena na Jutri ob i zjutraj.
in kjer je začela svojo karljero kot gledališka baletka. Par let Jo ostala neopa-žena. ko pa je bil« angažirana pred 12 leti na kljevsko gledališče in nato malo pred Izbruhom vojne na varšavsko, si jc dobila v gledališkem svetu žo lepo ime, tako da jc večkrat gostovala tudi v nu-
mi se je raje ognila ln stopila v hišo, ne meneč se naprej, kal bi to bilo.
Frančiška Oorjup pravi, da ie bil Iv. Jerina pri njej ob pol 7. do 11. zvečer. Pogovarjala sta se vse -mogoče reči.^nl pa opazila na njem nič nenavadnega. Sin se ic vrnil okrog U, ponoči domov in ie
Sonzacijonalna sodna obravnava s vrši v Subotici. Na obtožni klopi sei 151elna Jelisava Patočka, obdolžena p izkušanega zavratnega umora. Po dekl tovih izpovedbah je impls obtoženka ra rnerje e subotiškim županom dr. Petr v I čem. ki jo Je, obljubivSi jej 5000 JM baje pregovoril, da uuori njegovo žen Dekle jo županovo ženo s sekiro nevan ranila, vendar je ranjenka ostala Siv Na razpravi Jo županova žena izjavlls. < je živela z možem v najboljšem ratmerj Zupan dr. Petrovi« trdi, da dekleta spi' ne nožna.
prttoga ,^/utru" Št. »93, dne 18. decembra 1993.
Po slovanskem svetu
Iz spominov Vaclava 1 Klofača	j
češkoslovaški senator Vaclav Klofač objavlja v praškem dnevniku »Češke Slovo) svoje politične spomine izza predvojnega in medvojnega Saša. Dosedaj prl-ubfaaa poglavja slikajo Klofačevo tajno potovanje v Petrograd o božiču 1913. Klo-jač se je hotel iuformirati o vojni nevarnosti glede smernic češke politike. Zato t tudi preprečil vsa časopisna poročila o svojem obisku na Ruskem. Petrograjski minister za zunanje zadeve Sazouov je odkritosrčno priznal Klofaču, da niso izključena neljuba presenečenja od strani Franca Ferdinanda, »katerega poznate vi boljše uego jazs, Je rekel Sazouov Klo-laSu). dalje od strani Ferdinanda Kobur-jjj i)i turškega Euver paše. Toda velike države' si ne želijo vojne. Celo Francija se zanima za revanžo samo <pour 1' hon-oeur du drapeaim. To so bile Sazonove besede.
Mož so jo torej motil glede Nemčije, l.jsr je bilo vse navdušeno za vojno. O
je vzet iz strankarsko borbe, čeprav nekoliko čuden, saj je \Vitos s stranko veleposestnikov v koaliciji; poleg njega je treba slišati vsekakor tudi »drugi zvon».
Sicer pa; v kateri državi se ni že dandanes pisalo, da so ti in ti dobičkarji nekoč bili siromaki, sedaj pa težki milijonarji? Takih krivcev imamo povsod.
Kar so pa tiče boljševizma, se jo le čuditi, da ga na Poljskem ni več. Pomislimo, da je Poljska sredi med bolj-ševiško Rusijo, ki ima z njo silno široko in popolnoma odprto mejo, in med današnjo razrito Nemčijo, med državama torej, ki preko Poljske koketirata med seboj, in pa d« jo na Poljskem politična svoboda takorekoč neomejena.	Jo—us.
J. S. Aksakov. 1823—1923
Utemeljitelji ruskega slovanolilstva so imeli drugačne politične nazore kakor mi, toda čas kljub temu ne more zmanj-Rusiji jo izjavil, da zasleduje ruska drža- šali našega spoštovanja do njih idealnega va samo mir, posebno na Balkanu. Avstri-1 navdušenja. Letos je poteklo 100 let od •a povzroča nekorektnosti in izziva. Splo- rojstnega dneva Ivana S. Aksakova, koteča n tis govora je veudar bil,
15 let Prvi srbski list e« je imenoval »Sloga«.
Od jugoslovanskega časopisja je v Zedinjenih državah prenehalo izhajati 58 hrvatskih, 44 srbskih in le 12 slovenskih listov. Tudi iz tega je azvid-no, da je tisk slovenskih izseljencev
najbolj podprt, kar priznavajo cdo
objektivno sodeči tujci.
Zanimivi M bili tozadevni podatki iz ostalih delov Amerike in drugih kolonij, po katerih so tudi naseiioni Jugoslovani.
Naši kraji in ljudje
Profesor Albert Sič I 6kc«a deIa Je Pn našel neumorno delavni in nadnrjoni prof. Sič So dovolj Basa, Skorej neopaženo — saj je skromnost | da se je uve|javu tudi izven svojega ož-tipična njegova lastnost - je nedavno j(>ga poklicnega življenja predvsem na
stopil s pozorlšča aktivnega šolskega deln zaslužen mož, profesor na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani, Albert Sič. Zaprosil je po 861etaem uspešnem službovanju za pokoj, nakar ga je mestni občinski svet s pričetkom šolskega leta 1923.-1024. upokojil. Dasi profesor Sič ui vsakdanja prikazen med svojimi vrstniki in tudi ne na polju izvenšolskega kulturnega dela, vendar niso našli občinski svetniki, ki so na krmilu, niti bese-dir«, ki bl jo bili prldejali formalnosti upokojitve, kakor se ta sicer dogaja pri
kulturnem polju. Tu je Čisto gotovo edino ujegova zasluga, da nam je odkril širok iu bogat teren do njegovih časov skoraj ila nepoznanega pristno narodnega slovenskega življenja z mnogimi krasnimi In občudovanja vrednimi svojimi publikacijami. Mislim, da je le malo slovenskih žen in deklet, kl bi ne poznale Sičevih »Narodnih vezenin na Kranjskem-* ln črpale lz njih številnih motivov za svoja ročna dela. Njegova publikacija »Narodni okraski na pirhlh in kožuhih* nam je zopet prinesla smisel za lepo pisane plrhe,
navadnih Zemljanih. Značilno je to za ko-1 dolomu nas pa popelje nazaj v čase, ko so alicijo, ki vsako stvar gleda skozi črna hodili nagi pradedje v preprostih in sli-partižanska očala ali pa nima smisla za kovitih domačih kožuhih ln budi našo na-duševno delo.	| rodno zaves|. <Narodni okraski na orodju
Prof. Sič je bil rojen leta 1865. v in pollištvu>i prvi del in »Kmočke hišo in Ljubljani kot sin davčnega uradnika, ka- „p oprava na Gorenjskem* prvi dol
, v . . , . . . , . „ , , ... . . . . . . . . , ---------količkaj zannsii v one tezKO ca-	brodo5u u5m M nazorni nauk v vseb
lac mu je povedal, da oborožene vstnje Ze kot prostovoljec v knmski vojski leta 9e_ ho uvidel, du so bila to za mladega	nnSjh golah Delo »Zlate avbe> so pripravna bo, da pa nastane moralna revolucija, 1858. je začutil duševno osamljenost slova- | učitelja skrbi in truda in različnih študij	,ja m tisk meROVa knliilc« »O slovenskih radi katere so bo avstri'ska armada raz- nofilstva, katerega pristaši so nasproto- v 3vrho ^popolnitve izobrazbe polna le-	Orodnih "no5ah> ie dnnes potrebna sle-hojila. Zanimivo jo dejstvo, da je Sa- vali zgradbi železnic, ker so so bali za la. uta 1809. je prišel kot učitelj na ta-	hernl žcni ozirolmi vsaUemu deUletu, kl tonov priporočil Klofaču. naj se izogiba ljudsko moralo. Aksakov je posvetil ljub- kralno vi5jo dekliško šolo v Ljubljani,	ge ho{e v resuic) sioven8ko narodno vojnaga ministra Suhomliuova. Vodjo ge- (ljenemu delu celo življenje in celo nadar- b;j pomejo radi 6vojo sposobnosti in vse-	ob]eji.
uoralnega štaba, generala 2ilinskega, pa jenost ter je končno tudi zmagal, dasi ga stranske uporabnosti prevzet v učiteljski, fjebroj priznanj in mnogo pohvale za
mu jo priporočil kot »samostojnega člove-, je kot časnikarja hudo preganjala cenzu- zbor liceja, sedanje ženske gimnazije in	vga 8VQ:a deIa prof gjg v 8i0Venskl l,a in dobrega Slovana>. ra. Ko je umrl, je bilo slovanofilstvo že mu je bil lela 1U10. priznan naslov profo-', jugoslovanski javnosti. Toda njegova
\'občo ni hotela Rusija leta 1914. voj- politična šola in močna družabna struja.1 gorja. Tu v Ljubljani je A. SIČ šele raz-	delaTo vzbudUa pozornost tudi v toozem-
M, ker se je splošno mislilo, da ruska , Začetek neposrednih stikov Aksakova z ,nahnil svoje sile, pokazal skrajno ener-	, ko pr nlameniti starinoslovec
S.. ----______ ,\ufln lMn 1 Kri(l Ril ir> tnm •; - ,__ . i__. _________— i.„	* ' 1
armada še ui dovolj reorganizirana in za- j Beogradom pada v leto 1859. Bil je tam liostno opremljena. Koncem januarja 1914. | prisrčno sprejet kot član v Moskvi prav-te je Klolno vniil v Prago ter je začel de-; kar ustanovljenega »Slavjanskega blago-lati potrebne priprave z ozirom na polo- tvorilnega komiteta>. V letih turške voj-raj. Češki politiki so se zavedali neizo- \ ne 1875.—1878. je tudi izkaza! uslugo pbnostl krvavega konflikta ter so začeli srbskemu narodu kot izvrsten govornik,
pripravljati narod na gotovo stališče, ka lorega je Imel zavzeti ko izbruhne požar.
Poljski industriici in veleposestniki
Udeleženec izleta naših parlamentarcev na Poljsko nam piše: V svoj 284. Številki je »Jutro* priobčilo očitek, ki ga je proti poljskim ndustrijcem in veleposestnikom naperil organ današnjega ministrskega predsednika Wit.osa, voditelja Napredne ljudsko (kmetske) stranke, in ki imenuje odnoSaj omenjenih krogov napram državi »naravnost zločinski*; češ: Iatifundisti in veliki industrijci niso dali državi doslej nič, čoprav so pred vojno tičali vsi v dolgovih, do-rim so danes težki milijonarji.
Me bl hotel braniti ne veleposestnika ali industrijca, ne kmeta in ne uradnika, 2« misli le na sebe in pozabi ca državo, ali v tem slučaju mi je dolžnost, oasproti gornjim očitkom naglasiti to, kar smo slišali na izletu »asih parlamentarcev prav o poljskih industrijah, zlasti onih v Šleziji, in o eleposestnikih na Poznanjskem: v težki krizi poljskih fiuano so se odločili baS industrijci, po posredovanju ministrskega podpredsednika ministrov Korfantyja, ki ima v Šleziji velik vpliv, it svoje volje znatno žrtvovati za državo, tako da je, če je mogel finančni minister sedaj prvič doseči ravnovesjo v budžetu, za to zahvaliti baš indu-(trijce in veleposestnike. Ko smo to slišali, se nam je zdelo, da imamo pred eboj zopet oni naravnost romantični
gi;o ln bil kot mravlja priden, ko si je	Moringer, prot nn graški univerzi, ope-preje ustalil tudi domače razmere in si	tavano in v daljših razpravah opozoril ustvaril Ustno ognjišče. Profesor Sič jo	uenlSko javnost „a delo skromnega slo-bil na zavodu prav za prav učitelj risa-1 venskegi, profesorja ln visoko ocenil Sinja, poučeval pa je prvotno tudi drugo	iev0 ^tumo udejstvovanjo. predmete to paralelno deloval z vso vne-	^ 5c b sklapu omen|mo, da profesorja mo na Ucejskem trgovskem tečaju, kale-	sifa djM v9(i;kmi naprodno mišljenje, da remu je bil to je še takorekoč duša.	. zlaflU v Ljub)jani okUven poiiUčen de-Kot učitelj risanja je izšel s.cer iz sta-	,aveCi dol^olelni predsednik to odbornik rejše šole, vendar pu =e jo potom samo-	naprednega političnega društva, vnel ta
:.. ..........ni, ....i < v> I.-,,*.	1 J ....
katerega besede so se povsod čltale. Posebno znan je njegov ogorčen govor o priliki berlinskega kongresa leta 1878., ko 3ta oškodovali Anglija ta Avstrija Jugoslovane to Rusijo v lastno to turško korist.
Iv. Aksakov ostoe tudi v zgod^nl|UVign,( nao wvo »eoanjega m.s.jeoja o d n„ dobrino. Njegovo javno delo s^jCj drue0 naprav0 v Pudobu, kjer rušite meraiure Koi pesniK iusko vasi, „aanju m si osvojil mo<lerno naziranje o (o).maluo upoUojj,vijo gotovo še ni pri :0 deroča voda narasla 6 metrov nad
troben tanal, okrasiti hiše. Pri deln 4 moralo pomagati tudi ženske in otro4 ci. Vsaka hiša pa mora razen tega M plačati odškodnino 20 lir. — To jo nw zaslišano nasilstvo, ki se bo proj poznejo maščevalo, o tem naj si rim« oki okrutneži no delajo nikakih iluziji
*	Nezasedena učiteljska mesta Dalmaciji. V Dalmaciji je še vedntj dokaj nezasedenih učiteljskih mest. Predvsem pridejo v postov okraji« Metkovič, Drniš, Benkova«', Supeter, livar in Vis. Tudi meM^anskoBolskiK učiteljev potrebujejo. Kogar zanimal Dalmacija, naj so obrne na gonp. Da< nila Petranoviča, šolskega nadzorniki v Splitu.
*	Nov slovenski odvetnik v Gorici,
Deželnosodni svetnik v Trstu, goriški rojak. Matej Primožič, je stopil pokoj ter je otvoril v Gorici odvetnli ško pisamo.
Odlikovanje Jakoba Aljaža. Jutri ob 11. dopoldne se bo v Društvenem domu na Dovjem izročil rod sv. Savt IV. razreda zaslužnemu pospeševat©« lju turistike in pesmi, duhovnom* svetniku župniku Jakobu Aljažu, Izročil mu ga bo načelnik ministrstvi trgovino in industrije, dvorni svetnih dr. Rudolf Mam.
*	Spis dr. Pivka «Protl Avstrijl» j* vzbudil veliko zanimanje ne samo do» ma. ani|iak tudi v inozemstvu. Pisatelj je dal to dni dovoljonje za prevod pr« vega spisa »Proti Avstriji* v češčino, angleščino in francoščino. Ta tedei izldo nadaljevanje »Semo«.
*	Dr. Tomaž Romih sedemdesetle(» nik. Upokojeni ravnatelj meščanska šole v Krškem, dr. Tomaž Romih, praznuje 18. decembra svoj 70. rojstni dan. Rodom iz Dob.ia je Romih dovri šil gimnazijo v Olju, filozofsko fa« kulteto pa na graškem rsoučilisčn, kjer jo tudi promoviral za doktorja fi< lozofije. Ker takrat ui bilo na raz po« lago profesorskih mest, je prevzel su« plenturo na ljudski Spil v Ptuju in po« stal pozneje strokovni učitelj ua me. šeanski šoli v Krškem in pozneja leta 1006. ravnatelj. Jubilaj je bil idealen in vzorno delaven vzgojitelj ter kremenit narodnjak hi naprednjak,
*	PovodenJ v Loški dolini. Pišejo! nam: Od vseh strani so prihajala porrv čila o velikih povodnjih in po tub poi vzročenih poškodbah, le Loška dohnai (Lož - Stari trg - Babino polje) je ostala pozabljena, čeravno je tudi onaj
izobrazbe ln vsled posečanja raznih kur-'-- - m eme,0 trdimo, I	nj klkr^o že des^
rJS	Iffi	^.»J^vega delovanja	OsLto so trpele 'žage,
N. Preobražonski.
Jugoslovanski tisk v Zedinjenih državah
dvignil nad nivo tedanjega mišljenja o dragnceno dobrino. Njegovo javno delo s risanju in si osvojil moderno naziranjo o formaluo upokojitvijo gotovo še ni pri ^ '
tem predmetu. Ne le da je sam razumel kon(.u ak |ahko ij,akujemo od pro-|®a,oin drla mwl „rmno nPvihtol
predhodnik (tudi formalen) Nekrasova, ,em predmetu. Ne le da je sam razumel ^rn^np^k Tahko^pričakujemo od" p^ dasi se je vedoma odrekal pesništva. to umetuosl ta se praktično udejstvoval, fesnr ' .	■ ■ •• 1
je znal profesor Sič v gojenkah vzbudili u	'	I komaj živino rešili, tor odnesla voli k«
veselje ta ljubezen do predmeta. Pod nje-j £ofeaor si;; je d„nc8 fi, in jvrst ^' SU lMa. ^odja in dr. Ze sam.t
mladostno naravo učenk, koje je skusal	iden ,„ trez,,n g09p0dar. Ob strani
pridobivati le z dobroto in milobo O de-	mQ st„ ko( Ivesla družica soproga Ma-
lovauju prof. Siča je v tem pogledu pač	rij rojena Tri11crjeva b sko,jc Loke in
najbolj merodajna sodba učenk samih.	k| je ggm že profesor na trgovski
Skoro iz vseh krajev našo ožje domovine	go,. v Ljubljani
se zbirajo njegove gojenke, ki so vse rado	/agIužnemu mojSu veljajo te vretice a
govim vodstvom učenkam risanje ni bila -c vfldnQ mladostno navdušen, požrtvova-šolska naloga, temveč neke vrste zabava, ,e|j ^ delaven, veselo narave to odkrl-_ razvedrilo to v oddih, tako da so se na-	ma(aja. v krogu številnih prijate-
Kakor navaja »Novi Život*, izhaja ravnost vesel Uo risarskih ur- Zraven je „ ,n mflncev ^ krsten družabnik in v Zedinjenih državah ameriških šest bil uvideven, blag ta razumen vzgojitelj, dobcr	Sp!o5nr, jpoStvovan tudi
jugoslovanskih dnevnikov, od teh dva modernih vzgojnih načel, ki je računal z kot vsestranako ij,obražen «0vek ta kot srbska, trije slovenski in en hrvatski. '	"
Najstarejši izmed njih jo »Ameriški Srbobran*, ki izhaja žo Iti let v Pittsburgn. Drugi jugoslovanski listi so ali tedniki ali mesečniki Od teh listov je 8 srbskih, 18 hrvatskih, 11 slovenskih, razen tega izhajajo trije slovenski listi po trikrat na teden.
Ustanovitev jugoslovanskega tiska v Ameriki je bila težavna naloga. Cesto je moral biti izdajatelj obenem tudi edini urednik, stavec, upravnik in raznasalec kakor je še dandanašnji v malih kolonijah. Sedanji nivo tega časopisja se je zelo zvišal, nedostaja pa mu še marsičesa.
Na najvišji stopnji so slovenski listi. Prvi jugoslovanski list v Zedinjfl-nih državah sploh je bila »Slavenska Sloga*, ki je bila ustanovljena leta 1884. v St. Franciscu, ln ki je zastopala vseslovanske težnje in nazore.
patrijotizem poljski, ki je edinstven v j Prvi hrvatski list je bil hobokanski slovanskem svetu. Gornji težki očitek | »Napredak*, ki je izhajal od L 1901
prisrčno željo: Na mnoga letu!
Novo nasilstvo proti Slovencem
spominjajo svojega učitelja v udnnosti, s hvaležnostjo to ki štejejo njegove ure med najlepše trenutku svojega šolanja.
Zgodaj so jo prof. Sič globoko zanimal tudi za trgovsko šolstv tilo, da Je spisal zapored za obrtno in trgovsko rači no nadaljevalnih in trgovskih šolah, ki se žgali italijansko zastavo in podobo še danes rabijo na vseh omenjenih šolah kraljevske dvojice. Učitelj je bil v kriket najboljše učne knjige. Kako izboren, tični noči odsoten, četudi se mu ne vesten to razumen učitelj je bil profesor more dokazati niti najmanjša krivda, Sič gojenltam trgovskega tečaja, o tem je bil aretiran in izročen sodišču. A pričajo lahko številni uradi in njih pred- šo več! Komenski fašisti so naložili stojniki, ki so imeli zaposleno njegove Lipi poniževalno kazen: jutri se vrši gojenko kot uslužbenke in katerih upo- v Lipi »zadostilna-- slavnost. V to svr-rabnost, znanje, zanesljivost itd. le ti ho so morali občani v dvadnevni tlaki vsikdar pohvalno omenjajo.	I pripraviti slavnostni prostor, podreti
Poleg zamudnega to utrudljivega šol- so morali več zidov, zasuti nnjno po-
dale« znana Rosinova lesna tvrdka v; Pudobu ima milijonsko škodo, kef je voda podrla žago, mlin in odnesla/ tudi veliko lesa iz skladišča. — F. G.
* Regulacija Kolpe. Ministrstvo za poljedelstvo in vodo bo, kakor poročajo iz Beograda, v kratkem pričelo « potrebnimi pripravami za regulacijo reke Kolpe. Reka jc plovna v dolžini 136 kilometrov, vsled zadnjo povodnji pa je struga zasipana in jo vsled t«>srS plovba nemogoča.
® Dar kraljeviču Petru. Sibeniskl meščani so kot, dar kraljeviču Petri namenili precizno izdelan model paro-
ladji Karadjordjevid jo . . , - „ ča Petra napravila, svoj prvi izlet, o« Jadranski obali.
° Velik plaz pod Lavkom. Pod Livkotfl na Goriškem se jeutrgal velik koa hrib« in so razsul po travnikih med Idrskim ta Kamnom. Obsežen gozd ta precej sadnega dravja je plaz odnesel s seboj, Isto. tako tudi 40 metrov ceste, ki vodi v Li-vek. Promet z Livkom je vsled plazu ustavi jeu.
„ Volkodlak"
Naši publiki menda n! splošno znan. čase vem, da nisem slišal o nJem, dokler mi nl poldoraslemu fantu prišel v roke Sienkleviiev »Z ognjem in meiem» s svollm! pestrimi slikami, s svojo ša-reno zgodovino, vročimi občutki, s svojo otožnastjo to humorjem, svojimi divjimi prizori, — vse to je Izhorno podal Mračetov zares Izbornl prevod in pa nekam tuje. romantične In otožne Ilustracije Zilicha In Olive. Se danes hranim staro Matičlno izdanje na polici. Sedaj se jej je pridružilo novo izdanje 'Tiskovne zadruge» v novem Moleto-vem prevodu. Zopet prihajajo med nas tfari znane! Zagloba, SkretuskI, Longln Podblplenta, pan Volodljovskl, strašni knez Vlšnlovleckl, prekrasna Helena, btepni junak Bohun, hetman Hmelnicklj, stara Pollska šlahčičev, svobodna step laporoška, Tatarji, čudeži, In — volkodlaki.
•Stepe, Dnjeper, Porohi In Crtomelik svojim labirintom tesni, zatokov, ostrovov, skal, jarkov in trstičja», to je nedostopen svet, za njim Divje Poljane, "a katerih se srečavajo katoliški Polja-pravoslavni Ruslni In Vlah! (Rumu-"'). Turki in muslimanski Tartafjl (cr divji čobani brez narodnosti, vere in šege.
«Tod se oonočl nihče ne orekrada.
Crtov jarek je strašen!* pravi čarovnica Horplna Bohunu, k! je spravil ugrabljeno Heleno pod Horpininim varstvom tam za Jampolom. Jahali so mimo Vražjega ročišča. To brdo in vsa okolica je tja do Raškova gluha pustinja, po kateri je bivala le divja zverina ln kjer so zvečer zakleti duhovi plesali svoj strašni ples. Ko jašejo kozakl, se izmed najgo-stejšlh kupov kamenja oglasi debelo tuljenje. To so volkodlaki. «Zadržavatl sem jih morala " zaklinianjem, kajti zelo so gladn!!* pravi Horpina. Seda.i, ko so mimo, se je vsak spomnil, kaj se mu je nekoč pripetilo z duhovi in volkodlaki. Oče Ovslvnj pove, kako je jezdil iz Rej-mentarovke v Hulajpol, — »kakor bl tre nil, smuk nekaj iz mogile zadaj za sedlo! Ozrem se: dete, — posanelo, bledol Gotovo so je Tatarji z materjo vred odvedli v robstvo in je umrlo brez krsta. OčescI mu gorita kakor svečlci, in cvili, cvili! Skoči ml s sedla na vrat in kar začutim: Grize me za ušesom. O Oo-spod! Volkodlak! Toda jaz sem služil dolgo v Vlahih, kjer je več volkodlakov nego ljudi, In tam Imajo zoper nje pripomočke. Skočil sem s konja, pa s kln-džalom v zemljo. Pogin!, propadli ln dete je jeknilo, prijelo se kindžala za ročaj ter po ostrin! zdrknilo pod rušo. Presekal sem zemlio navskriž ter od-lahak*
Kaj je v Vlahih toliko volkodlakov, oče?*
«Vsak drugi Vlah je po smrti volkodlak, In vlaški so najhujši izmed vseh. Tam jih nazivajo »brukolake. Volkodlaki vohajo samo za krvjo. Hudobec ie ataman nad njimi. Hudobec Je močnejši, a volkodlak strašnejši.*
Toda ne samo na Divjih Poljanah bm-tovnlške Ukrajine: Volkodlake poznajo tudi v rodovitni deželi Flandrski, na onem zapadu, kjer je doma najstarejša kultura. Ali poznaš romansjoja Charle-sa de Coster-a, ki s! je stekel nevcnllivo slavo s svojim *Ulenspleget-om»? Tudi tega je Izdala «Tiskovna zadruga», !n sicer v Debcljakovem prevodu.
«2e dalje časa so se dogajali v okolici Damma strašni zločini. Deklice, fantje, stari možje, o katerih se je vedelo, da so odšli z denarjem v Brugge ali Qand ali drugo flandrsko mesto ali selo, so se našli mrtvi, nagi ko gliste, v zatilnlku pa se jim je poznal ugriz od tako dolgih in ostrih zob, da je bila vsem hrbtenica zlomljena.*
Tako se je pripetilo tudi volako lz Heysa, In sodna komisija je naši? krvave kapljice, kl so vodile sled do morja. Pač pa so poleg mrtveca B'!! trije odsekani prsti, kl niso bili njegovi. — Tačas je šla iz Hevsta v Knokke 16 letna punčka, pr! belem dnevu. Drugo jutro so ribiči na pesku našli Jo nagega slečeno dekletce v luži krvi, na njenem ubogem strtem zatllcu pa sledove dolgih ostrih zob. Ranocclnlk je tzi-ivil, da so to zoble oeklettikeea, hudobneža
vvecr-violfa, volkodlaka, in treba ie prositi boga, da osvobodi deželo flandrsko. Po vsej groiljl, posebno pa v Dammu, Heystu in Knokku, so odredil! prošnje ta molitve...
Ulenspiegcl ga jc pa ujel, in jc bil tisti ribič, ki je spravil na morišče Klasa, katerega je ovadil, in njegovo Soctkhi. starlše Ulenspieglove. Borgstorm je klcnka! k vlerschare, na sodbo večnikov. Priznal je. Grlzel je svoje žrtve i ob!at nikom. »Hudobec, to sem jaz, moje na-torno bistvo. Ze kot dete sem bil grde vnanjosti in nesposoben za vsako telesno opravilo. Vsakdo me je sodil za gunipca !n pogosto sem bil tepen. Ne fantje ne punce niso Imeli usmiljenja do mene. Nobena ni porajtala zame, niti za plačilo... Zato sem ovadil Klasa, zalo sem Jih grlzd, tudi Betlko, spečo na solucu v pesku. Ker sem bil irestar iit le nisem mogel imeti, sem lo ugriznil..'
»Gospod bog je hotel, nai bom tak, kakršen sem. Delal sem vsa proti svoji volil, vodila me je volja narave. Ne sc-žigajte tne, vse sem napravil nehote!
Charles de Coster je zadel v črno. »Vse je napravil nehote*. Kaj ie torej volkodlak?
S police vzamem drugo knjigo, kakršne Slovenci še dolgo ne bomo Imeli. Dr. Wllhelm Stekel, SWrungen des Trlcb■ und Allektlebens, V.i Psychosc-xueller Inlantiltsmus (Die seellschen Kinderkrankhelten der Ervvachsenen). Berlin-Wien, 1922. Urban & Schwarzen-berg. Obširno delo, — doslej Je Izšlo 7 zvezkov, le enciklopedlia danainia
psihanalitlčne znanosti, In sicer ene, ule-ne veje. Znanost je sedaj nekaj let ^ modi, —- v angleških in ameriških salonih veljaš za tcpca, če ne znaš govoriti o psihoanalizi. Vendar jc še mlada iti ncustaljena in Ima vrsto «šol*. smeri, vej. Steklova je mlajša, — vzbuja pozornost in ie vsekakor temeljltejša od Freudove In Janetove.
Deca je ne samo egoistna, marveč po krivdi drugih, — krvoločna. Iz raz« nili zmedenih infantllnih predstav izvirajo težke parapatlic (nevroze). Ena ja tned njimi tudi bodisi pretirana, s seksu« alnostjo podprta ljubezen do živali, zo-ofillja, ali pa njeno nasprotje, zootohiia.
«0 krvoločnosti dece In o sllčnlh atavističnih nagnenjlh imamo le še malo opazovanj. Jc pa pogosta, toda navadno jo zatro in se spremeni v nasprotni on-čutek. Decl se gabijo rdeče jedi. krvava juha, pesa, krvavice, celo obično nase; dvigne se Jim, če najdejo kožo na mleku. Takšni otroci rad! izsesajo svoje rane, tudi drugim, ali se opraskajo do krvi ter jo ližejo, zlasti se v to svrho često ranijo na ustnicah.
Le kdor pozna tc lastnosti otroške čustvenosti to miselnosti, bo razumel .strašne epidemije «!ykanthropljo» in 4aiio^ Vera v volkodlako je prastara. Ze He-rodot jo pozna, razširjena Jo bila pri Skltih, poznali so jo Grki, Rimljani so se bali svojih »Versipelles*. ljudi, kl so sc spremenili v volkove. Ta vera la Šo dandanes splošna po cel! Aziji ln Afriki, v južni Rusiji, (mestoma po Balkanu, Itallll. sooradičuo na tudi drugod). Vča«
Naši dopisi
PODNART. Materialni Skoda, ki jo Ims, železniška uprava vsled gradnje novega na6ipa pri čuvajnici št. SO, naj pouči odločilno faktorje, da je s pravočasnimi ukrepi mogočo propročlti z malimi stroški veliko škodo. Zadnja povo-tlenj je naredila milijonsko škodo samo pri Čuvajnici št, 05, prihodnja pa preti iiapraviti če veejo škodo prav pri postaji Podnart. Kilometer od postajnega poslopja si je Sava ob vsaki večji povodnji iskala strugo po polju proti železniškemu nasipu in res jo zadnjič prodrla do nasipa in dila med žago in kurilnico. Če bi odnesla nasip, na katerem je zgrajena kurilnica, bi so razlila čez progo in ogrožen bi bil ves Podnart. V nevarnosti je železniška praga od čuvajnice št. 58 do 54 z vso postajo ir. drugimi poslopji. Zato ja neobhodno potic b-r<i regulacija. Ako bi imela jeseniška sekcija polnomoč pri prvih vidnih pretečih znakih ogroženja proge in bi lahko razpolagala v, gotovimi vsotami za-šoitenje železniškega nasipa, gotovo ne 'd bilo noreče pri čuvajnici Št. 56.
ŠTEPANJA VAS. Kašo Sokolsko društvo je proslavilo praznik ujedlnjenja sele r soboto dne S. decembra, ker ga \Jle4 raznih ovir ni moglo proslaviti 1. decembra. Proslava se je izvršila za naše skromne rarmero nad vse Častno. Občinstvo jo napolnilo telovadnico tor z v.inima.njem sledilo programu. Po pozdravnih boscd.ik br. prosvotarja, ki jo obenem v kratkem očital tudi delokrog prosfetnih odsekov v sokolskih društvih ie povzel besedo slavnostni govornik g. prof. Breznik iz Ljubi;tone. V svojem govoru nam je najprej orisal vso važnejše dogodke iz zgodovino našega tro-imeuega naroda tor nam prikazal boje za našo osamosvojitev izpod jarma tuj-cev-tlačitaljev. V lepih besedah je pozval navzoče, naj vedno in povsod branijo in čuvajo to dragoccuo pridobitev ter naj se zavedajo neprecenljive vrednosti tako težko in s tolikimi žrtvami pridobljene svobode. Nadaljnji program proslave j« obsegal burki - enodejanki • Damoklejev meč» ter »Zdaj gre sem, zdaj gre tje» in primerne deklamacijo raraščaja ter »e je zaključil z vrlo uspelo živo sliko, predstavljajoče naše u jedi njen je. S prireditvijo si je naš Sokol, ki razvija leto« izredno živahno in resno delovauje, pridobil obilo novih pri-iateljov.
ZAGORJE. Posledice delovanja razpu-
šeeuo »Vesne« so rodilo sad, ki so kazi) ua različno načine. Tolpa mladih ljudi napada na cesti revne pasante. Pretekli pondoljek je bil napaden obrato-vodja. K. z nožom od komunista Kaste-lka, U i>e je ustavljal celo orožnikom, ki »o ga oddali v litijske zaporo. — Po dolgem času so začeli popravljati deželno ccsto od topliškega mostu proti Ar-žišara. Deli pa se tako. da ee vozi blato s teste na cesto. Pri prvem deževnem vremenu so morajo pokazati že posledice. Treba ie gledati, da davkoplačevalci ne bomo še enkrat plačali.
ŠKOFLJICA. Ka odgovor g. Ornabna glede elektrarno v Zagradcu odgovarja-n:o interesenti: Vztrajamo pri trditvi, da vodstvo elektrarne ne gro odjemalcem na roko. Ako se je zahtevala za postavitev drogov odškodnina, je to le odgovor na postopanje z nami. Nihče nas ni ■vprašal, kam se smejo postaviti. Tudi je elektrarna neupravičeno zahtevala za napeljavo elektrike mesto dogovorjene obvezne cene trikrat večje plačilo. Drogove bi prav lahko postavili zastonj, ako bi se g. Omahen držal svojih obveznosti in obljub. Sicer pa je za tako slab material še prvotno določena cena previsoka. V kratkem bo treba v hišah pro-voviti vse napeljave, ker se kratki stiki zaradi slabega materiala vedno ponavljajo. Imeli bomo zopet stroške. Sicer I omo pa o tem govorili pri prihodnji ko-Uvdaciji. Zadruga trpi vsled slabega go-
spodarstva. Zakaj ne dobimo toka za motorje na razpolago. Gledo ostalih trditev izjavljamo: Po našem mnenju zadostuje, ako se kaka napaka na vodu ali sploh pri električni razsvetljavi prijavi kakemu vašemu uslužbencu. Deček, kl se jo dotaknil žice ni star 10, ampak 14 lot in je torej 6mešno, da bi hotel napeljati razsvetljavo v hišo, kjer jo že davnaj upeljana. Silno neokusno je, očitati drugemu nepoštenost. Tudi se dopisnik prav nič ne poganja za vodstvo tako zavoženo elektrarne.
VI5NJAGORA. Za Višnjogoro in okolico so snuje podružnica sadjarskega društva. Sestanka dne 21. novembra v Stični se jo udeležilo (kupno 21 interesentov. Sklicatelj, okrajni ekonom Jereb io razložil pomeu in smoter podružnice in vzpodbujal k složnemu delovanju. Podružnica. bo imela nalogo zainteresirati našo indolentne občine kakor tudi kraj-j ne šolske sveta za ureditov šolskih vr-' tov. Predvsem pa je potreben pouka o Isadjoreji naš kmetovalce, ki nima o pravilnem zasajanju, negovanju in oskrbi ! sadnih dreves in zatiranju škodljivce? niti pojma. Da »e pospeši sadjereja, bo treba v bodoče delati na to„ da so po okraju pomnoži število dreves, da no bo kmet prisiljen kopati do hostah sadnih divjakov, ali pa kupovati po sejmih oguljena sadna drevesa. Žalosten pojav je tudi, da se po deželi množi število kotlov -za žganjekuho, za napravo sušilnic ee pa naš kmet malo briga. Za podružnico jo treba zainteresirati našo gospodinje in dekleta. Zalibog jo pri nas pravilno oitdelan vrt prava redkost, glede zelenjave pa vlada pravo uboštvo. Po govoru sklicatelja je bil izvoljen pripravljalni odbor in sicer: za predsednika župnik Hladnik, za tajnika učitelj Jevnikar. Za Muljavo, Stično in Višnjo goro so voliti dva odbornika. Dosedaj jo vpisanih 61 članov. Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 27. januarja ob 8. uri popoldne v Stični pri Gustoljnu. Podružnica. za okolico Lltija-Smartno ae ustanovi lil. januarja po rani maši v imartneni v šoli. Tudi za Zagorje - Izlake in okolico se osnuje v doglednem času.
RIBNICA. Nikar ne mislite, da spimo z našimi polhi spanje pravičnih. Gibljemo se. politiziramo in študiramo finančno politiko, toda kronista nimamo. Blata, brozge in vodo imamo preveč po cestah. Predrijači posebno kolodvorska ulica, ki bo upropastila naš ltrajnl šolski svot z izdatki za čoln, s katerim se bodo morali voziti otroci v šolo. Izvedli se je tudi redukcija obsega žemljic in štruc. Na narodni praznik smo skušali vsaj na prste prešteti zastave, a jih ni bilo. Razobesili so jih le uradi, sokolski starosta in organist. Ns cerkvi ni bilo zastave že od prestolonasladnikove-ga rojstva. Sicer pa so to naše ribniške navado in razvado. Zato pa je bila tem veličastnejša sokolska akademija v pio-alavo dneva ujedinjenja, Vsa čast vrlim prirediteljem, v prvi vrsti učitelju Zavri-nlku. Mladina na« jo očarala. Nastop So-kolie, deklamaclje Sokoličev, igra »Ptičji l:ralj», vse j« bilo lepo, višek pa je doseglo slavlje v alegoriji ujedinjenja.
VEL. LASCE Dočim se dobi v Ljubljani na trgu meso po 60 do 70 K kg, je plačujemo mi kar po 100 kron, vo-lovsko meso pa 90 do 02 kron. Ali res nI nikogar, ki bi bil pripravljen sekati za reveže meso po znižanih cenah? Radi bi ga podpirali vsi.
DOL. LENDAVA. Naši amaterji so uprizorili r soboto igro »Španska muha« pred polnim občinstvom. Večino so tvorili madžarski sodržavljani. Prvič po prevratu jih je toliko prisostvovalo slovenski predstavi. Prepad med obema narodoma jo premoščen. Narodna mržnja, podžigana umetno od nekaterih hujska-čev in intransigentnih drugorodcev, se je umaknila želji po skupnem, harmonič-
nem kulturnem udejstro ranju. Naši igral ci to izborno rešili svojo vloge. Lo tujo besedo naj bi prihodnjič izostale. Prepričani smo, da bo prihodnjič ta napaka popravljena, da se pokažo blagoglasnost in lepota našega jezika tudi drugorod-com, ki obiskujejo predstavo deloma tu- s di iz jezikovno-špokulativnib ozirov.
60STANJ. S slovensko trobojnico j okrašena smrečica na stavbi našega sokolskega doma ponojuo naznanja, da jo j stavba pod streho. Izvršujejo be še zad-1
nja dela pri ostrošju. Bilo pa Je veliko
truda, mnogo dela in sitnosti. Zato pa bo stavba v ponos vsem, ki so se zanjo trudili in žrtvovali.
SLOVENJGRADEC. Tu se je ustanovil odljor, ki namerava v kratkem od-poalati v Beograd posebno deputacijo, da intervenira pri vladi in poslancih v raznih vprašanjih. Deputacijo to udolo-že lahko tudi stranko drugih okrajev in dobo informacije v Narodnem domu v Slovenjgradcu.
Gospodarstvo
Naša vinska kupčifa v češkoslovaški luči
Tudi v naši državi jako razširjeni, v Pragi izhajajoči strokovni list «Weln-und Spirltuosen-ZcittmK-, ki prinaša pogostokrat poročila o jugoslovanski vinski ln šplrltuozni trgovini, jc v zadnji številki od 8. t. m. k mojemu tozadevnemu poročilu o vinski kvaliteti in vinski trgovini v Jugoslaviji ter o pozivu češkim groslstom glede uvoza naših vin v Češkoslovaško dostavil naslednjo opazko:
»Zum Schlussatz ur.sercs Herrn Be-rlchterstatters kiinnen wir nlcht uinhln zu bcmerken, dass uusere tsehcchoslo-wakisohen Welngrosslsten wohl gerne ihren Teilbedarf lil Kraiii, \vle auch im ilbrlgen Jugoslavien decken \vUrden, wenn uur dle Ausfulir aus dem Relche SHS zu uns ermoglicht \v8re. Hoffcntllch wird nach Abschluss eines ncucn Handelsvcr-trages mit SHS auch der VVclncinkauf fflr unsere Republik bcgiinstlgt, somlt cr-mfigllcht werden.»
Torej ne češkoslovaški odjemalcl-grosistl, marveč državne uprave so krive, da naša vina iz Jugoslavije, osoblto pa lz Slovenije ne morejo v Češkoslovaško. Pred dvema letoma je namreč naša vlada sklenila s Češkoslovaško pogodbo za izvoz 150.000 lil vina Iz Jugoslavije v Češkoslovaško proti kompen zacljskemu uvozu enake množine češkega piva v Jugoslavijo. Koliko češkega piva se je v tem času uvozilo, ml ni znano, znano pa mi je, da se je Izvozila le malenkostna, komaj navedbe vredna množina jugoslovanskega vina. Temu so pa krive, kakor gori navedeni dobro poučeni list pripominja, nevzdržljive obojestranske transtportne in carinske razmere.
Vidi se, da razni nasveti in peticijc trgovskih zbornic in raznih vinogradar-skih zadrug nič nc Izdajo, ker na višjih merodajnlh mestih smatrajo vse za hum bug. Treba pač z energičnimi zahtevami s strani Udruženja jugoslovenskih vinogradara ter s strani parlamentarcev poseči vmes v dosego ugodnih konven-cij za izvoz naših viu v Češkoslovaško, zlasti pa v Avstrijo, ki je od nekdaj bila in mora zopet postati naš najboljši odjemalec.	Pr. Gombač.
Dunajski veliki sejem
(9. — 15. marca 1924.)
Udeležba inozemstva na Dunajskem pomladnem sejmu bo, kakor se more sklepati po dosedanjih prijavah, mnogo večja nego prejšnja leta. Doslej so prijavili s jo jo udeležbo razstavljale! iz 10 tujih držav. Na prvom mestu je zopet Nemčija, ki bo razstavila med drugim norimberško galanterijsko blago, UBnjate izdelke, potne potrebščine, vseh vrst tka nlne, stroje, pisarniške potrebščine, predmete iz zlata in srebra in drugo.
Za Nemčijo prido po številu razstav-ljalcev Češkoslovaška s tekstilnim blagom, izdelki steklarn in drugim blagom. Francija pošlje avtomobile, Madžarska pletenine, Jugoslavija sirovo blago, Švica ure, Belgija avtopnevmatike. Razstava ruskega sovjetskega zastopstva bo obsegala: konopljino, lan, ščetine, zdravilna zelišča, čreva, žimo, žito, kože, ko-žuhovlno, preprogo, domačo umetniške Izdelke in drugo.
Prijave za pomladni sejem prekaša,jo število tekom enakega časa priglašenih razstavijalcev na jesenskom sejmu 1923. približno za dvakrat. Med razstavljalci liosta najmočnejše zastopani tekstilna in strojna etroka. Njima sledijo usnjatl izdelki, oblačila, papirnati izdelki. Največ prostora zahteva strojna stroka, potem vozila, usnjato blago, tekatilijo in pohištvo. Prijave pa še neprestano prihajajo zlasti iz Nemčijo in Češkoslovaške. Zanimiva bo zlasti tudi razstava živil ter okrepčilnih sredstev, za katero jo istotako znatno štovilo prijav.
Uspeh, katerega jo dosegel prvi knjižni sojem v okvirju Dunajskega jesenske ga sejma 1923., je napotil sejmsko vid-stvo, da priredi tudi spomladi mednarodni knjižni Bojem, ki se bo vršil v fl dvoranah sejmske palačo. Za ta sejom so prispelo doslej prijave avsirijsk.h, nemških, francoskih ln švicarskih založnikov.
Kakor se more po sedanjih prijavah za pomladni sejem sklepati, bo gotovo potrebro pripraviti Se nadaljnjo razstavno prostore.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (14. t.
m.) Pšenica: baška, 79 — 80 kg, 2 odst., 4 vagoni 315 — 347.5. Oves: baški, 2 vagona 220. Turščica: baška, 7 vagonov 227.5 — 230.5; za januar, 8 vagonov 230; za marc-april, duplikat kasa, 28 vagonov 257.5 —- 262.5; banatska, 1.5 vagona 235. Moka: baza »0>, 2 vagona 515; »6», 2 vagona 320 — 325. — Otrobi: v jutinlh vrečah, 1 vagon 140. Tcndenca nespremenjena.
Zagrebški tedenski sejem (13. t. m.) Dogon slab, istotako poset. Cene za kg žive teže: voli I. 14 — 15, II. 12.5 — 14, III. 11 — 12, mlada živina 13 — 14, krave I. 12.5 — 15, II. 11 — 12, svinje I. 26 — 27, II. 25 — 25.5, III. 21.25 — 22.5, teleta I. 21.25 — 22.5, II. 20.5. Krma: seno 100 — 112.5, otava 112.5 — 125, detelja 120 — 150, slama 75 — 100 Din za 100 kg.
—	Reekspedlcija bo zopet dovoljena.
Iz Beograda javljajo, da ja prometno ministrstvo zopet dovolilo reekspedicijo blaga,
—	Pogajanja za rtrmun9ko sol. Iz Beograda poročajo: Lansko leto se je med našo monopolsko režijo sklenila konvencija za pet let, po kateri nam bo Rumu-nija dobavljala sol. Ker zahteva rumunska monopolska režija povišanje cen zaradi povečanja delavskih plač in transportnih stroškov, so odpotovali v Buka-rošto naši zastopniki, da se dogovore o cenah. Podoba je, da bo prišlo do sporazuma.
= Trgovinski stiki s Smirno. Zveza industrijcev v Smirnl je prosila našo ministrstvo za trgovino In industrijo za seznam vseh onih trgovinskih tvrdk, ki se bavijo z uvozom ln izvozom. Smirn-ski industrijcl bi stopili radi z našimi izvozniki v tesnejšo trgovinske zveze.
= Trgovska vest. Tvrdka J. Lavrič & Cie., francosko - jugoslovanska trgovska družba z o. z., je prenesla svoj sedež iz Maribora v Ljubljano, Gosposka ulica št. 7.
= Naš gospodarski muzej v Lyonu. Naša privilegirana trgovinska agentuia v Iyonu je otvorila gospodarski muzej
glavnfft produktov Jugoslavije. V prr| vrsti je zastopan raznovrsten les ln l(,s, m izdelki, daljo svila, žita, suho Sf.čiv v fižol, konsorvo sardin, olja, vina, ŽpaiiV volna, konoplja, preproga In minerali:«,
=r Dobave. Pri upravi državnih mu. nopolov v Beogradu se vrši 29. dec ofertalna licitacija gledo dobave S8.oe>o kilogramov žebljev raznih dimenzij in 28. doc. ofertalna licitacija gledo doba h 30.000 ton morske soli. — Pri ravnatilj. stvu državnih žoleznio v Subotlcl se vr. ši 28. doc. ofortalna licitacija glede do. bave razne pločevine, žičnikov itd. iu ofertalna licitacija gledo dobave 500 komadov kant za olje iz pocinkane želez, ne pločevine. — 20. dec. se vrši druga ofertalna licitacija gledo dobave mesa u garnizije Savske dlvizljske oblasti, ia si. cer v Zagrebu pri intondanturi Savske divizijske oblasti, v Čakovcu, Dolnji Lendavi ln Murski Soboti pri ondotnili mestnih komandah, 22. dec. pa v Karlovcu in Varaždinu pri ondotnih komar,, dali vojnega okruga in na Sušaku prj komandi mesta. — Pri upravi smodni . niče v Kamniku bb vrši 27. dec. ofert: !■ na licitacija glede dobave 700 do 750 kg strojnega oglja in 150 do 160 kg tovu:-no masti, 26, pa glede dobave 850 kg žičnikov raznih dimenzij. — Podrobnosti se dobe v Trgovski ln obrtniški zborni, cl v Ljubljani.
= Trgovinska pogodba s Španijo. !r, Beograda poročajo, da namorava vladi odpovedati trgovinsko pogodbo s Španijo, ki ja bila Bklenjena leta 1901., žara. di tega, ker španska vlada na zahtevo naše vlade ni za našo državo ukinila 70-odstotnega povišanja uvoznih carin, ki je eistemizirano za dežela s slabo valuto.
= Reški gospodarski krogi proti It,,, lljl. V trgovski zbornici na Reki so je vršilo te dni zborovanje, na katerem je g. Pollich poudarjal, kako italijanske družbe v Trstu s podporo italijanske vi s de vrše akcijo, da ubijejo vsako trgu-vinBko življenje na Reki in da vso trgovino s pomočjo pogodnosti, ki jih dovoljuje vlada, zvabijo na Trst. Reka po-časi izumira in postaja vedno siroma š-nejša. Govornik je Izjavil, da je Reka eno najsiromašnejših most v Evropi in da pot, ki jo gre sedaj, vodi v popolno propast.
= Rusko žito v Angliji. Iz LondoM poročajo, da jo prvi transport ruske.: i žita prispel nu nekem angleškem pai:,i-ku v Hull.
= Povečana produkcija premoga v Češkoslovaški. Produkcija premoga v ostravsko - karvinskem revirju črnega premoga jo dosegla v novembru tega leta 10,344.625 q proti 7,112.844 q v mo secu oktobru.
= Prebitek v ruinunskem državnem proračunu. Iz Bukarešte poročajo, rta ravnokar izgotovljeni načrt romunske1,'* državnega proračuna izkazuje aktivum v znesku 1.3 milijarde lejev. Državni do. hodkl so predvideni v vsoti 83.9, a izdatki 22.6 milijaide lejev.
= Povečanje obtoka bankovcev v Poljski. Dne 80. novembra je bilo v Pol-ski v obtoku 53.217 milijard poljskih mark.
= Rentne marke in rentna pisma v
Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Rentna pisma, ki tvorijo podlogo novega denarja rentne marke, še niso izdana. To zavia-čovanjo je znatno koristi, kajti ob istočasnem po izdaji rentnih mark se vrše-čem manjšanju obtoka papirnatih mark bi moglo nastopiti precejšnje pomanjkanje plačilnih sredstev, ako bi imejitelji rontnih mark no dali teh več v promet, temveč jih izmenjali v rentna pisma. Za 500 rentnih mark se dobi rentno pismo, ki so obrestuje b 5 odst,
= Novi stokronskl bankovci v Madžarski pridejo v promet. Novi bankovci imajo isto barvo in slike, le manjši so nego Btari.
dneunik Jutro"!
sih se spoji lykanthropiJa z vampyriz-inotn. Ljudje, ki zbole na lykanthropl.il, pobegnejo v šume, podivjajo, lasje, brada in nohti Jim zrastejo, ponoči tulijo kukor volčje, napadajo ljudi, jih grizejo in pijejo njihovo kri. Mnogim taKšnim bolnikom Je lykar,tlrropija bila le pretvezi za anthropotagijo (kanibalizem). Zad-r.ja velika lykanthropna epidemija Je zuana iz švicarskega pogorja Jura, iz st. Clauda pri Friburgu. Med temi »volkodlaki« so bile tudi ženske, kl so žrle lastno deco. Cerkev ln država sta nastopile z ognjem ln mečem proti tej epidemiji z ognjem in mečem, ki so jo smatrali za »sabbath vešč«. En sam sodnik je dal pobiti nad 600 ljudi. Voltaire Je epidemijo in preganjanje točno opisal... 1'riedmann (V/ahnideen im Voikerleben. Bergmann, Wiesbaden i. F., 1901) misli, da Je šlo za čine, storjene v epileptlčncm nmračenju. Toda proti temu govori dejstvo epidemlčnosti. Pri cpileptlčnem imračenju zares poznamo sadistične impulze, n. pr. pri »amoku« Malajcev. Epl-lepsija ima gotovo zveze z zoantropljo, I v histeriji I pri epllepsljl poznamo vsplamtevanje infantilnega sadizma. Toda cpllepslja ni epldcmična. V sličnlh slučajih Imamo pred seboj hlsterilo vas. ruzširjajočo s« potom psihične Infekcije. Ta p« je mogoč* le, kjer j* dana dispozicija. To ]• baš Iniantlllzom. Vsi takšni pojavi ao rtgrrtlle v infantllno »tanje. Vsi pojavi množice so pravzaprav In-f;.ntlllzml množice. To Je velika tainost pslhologiie mas, čeprav Je ta tajnost že odkrita. Množica Ic dete. Epidemija ly-
kanthropije ie razumljiva le kot cplde-mlčnl infantilizem, kot parapatlja, ki se sme mimo označiti tudi z imenom hy-sterije.
V zelo zanimivem opisu bolgarskega volkodlaka »nezita« pravi dr. Oskar Ho-vorka, da je volkodlačia vera bila znana Judom, povrača se v Odiseji ln v mitologiji, Iz katere jemljejo to snov Ovld, Vlrgil in PetronlJ. Rimljani so poznali Jupitra Lycenusa, Germani Wcrwolfa, slične pravljice so do dandanes ohrauie-no pri Škotih, Ircih, Dancih, Švedih, Norvežanih, Fincih. V srednjem veku Je bila razširjena vera v «tympanltae», ljudi, k so umrli v cerkvenem prokletstvu in niso mogli najti miru. Na Madžarskem Je še pričetkom 19. stoletja Imelo sodišče opraviti z volkodlaki, Orkl verujejo v brukolake, južni in severni Slovani v uplre In vukodlake, tako pri pruskih Vendih, v dubrovniški okolici.
Lalra je sllčna histerična bolezen, kakor lykantliropiJa. Znana Je v južni Franciji, klasični deželi histeričnih epidemij. Se le v zadnlem času lo le prekosila nesrečna Rusi/a, kicr si slede histerične epidemije, antliropofagija, kanibalizem, volkodlačenje in vse vrste parapatij. Nagoni in alekll celega človeštva so v kriti, kl često navzema obliko duševnih, s seksualnost/t prožetih epidemij.
SUčno govore Bloeh, Stoli, StrSu9tier, Janet. — toda dovolj, razlagajo m uče naj zdravniki. Le da tudi laiki ne pozabimo na stari rek: »Ne sodite, da ne boste toleni«.	Bbfl.
Ključ
Iz zbirke «Prismuk» Švedskega humorista Hasse ZctterstrtJma.
Poznal sem oba mlada, ko sta bila srečna, zato sem jima bil tudi svedok pri ločitvi. Druga priča jo bil prijatelj Ali. Kako Je le mogočo, da imaš takšno ime, pa nisi zamorec?
Sodnik, ki ju je ločil, je rekel, da se on na takšne reči spozna in da ta ločitev nikakor ni lahkomiselna. Nikakor! Najmanj pa za svedoke, ki so morali na sodišču čakati več ko tri ure.
Ko so proglasili ločitveno sodbo, je bilo baS deset minut nad dve. Zapomnil sem si ta čas, da bom mogel kasneje svojega prijatelja večkrat opomniti:
»Deset minut po dveh si se ločil!»
Vsakdo mora namreč vedeti točni čas svojega rojstva, zakona, ločitve in pogreba. To zahteva zgodovina.
Nekaj tednov kasneje sem srečal mlado ločeno ženico. Cvetela je in bila mlajša ln lepša ko k p/l a j preje.
Sli smo torej v gledališče. Po predstavi sem jo povabil na večerjico v solidno-eleganten restoran, blizu tam. kjer se križa več linij eestne železnica. Tu s« njih vagoni ustavljajo in zopet odpravlja,jo. toda oni na spadajo k naši povesti. Zato naj se le vozijo dalje.
Sedela sva to-ej v svoji niSi. Od svoje mize sva videlo vse ostale iroste
v dvorani. Nekatere sva poznala, in nekateri so poznali naju. Tam na pri mer je sedol znani igralec e svojo lepo ženo. Celo mesto je govorilo, da sta se pred nedavnim ločila, da sta se pa kmalu nato zopet spravila in postala dobra prijatelja.
»Gotovo sta se sveže zaljubila!* je trdila moja dama.
Spomnil sem se na one ure. ko sem na sodišču čakal, da mo pokličejo za svedoka, in na svojega tovariša, ki mu je Ali ime, čeprav ni zamorec. Spomnil som se na dogodek, ki se je dovršil deset minut no dveh, in jo vprašal: »Kako pa je to, če je kdo ločen?«
Novoločena me pogleda s pogledom globoke sreče in pravi:
»Meni se zdi, da do prave ločitve nikdar ne pride!« — Potem umolkno, in zopet doda: »On je obdržal svoj ključ do stanovanja . . .»
Iz kavarne so prihajali zvok! glasbe, znani igralec je napil svoji ženi, jaz sem pa potrkal po svoji CaSi, ker sem klical plačilnega. Potem sem pospremil novoločeno do hišnih vrat. Mod potjo sem obžaloval, da nisem takrat na sodišču zahteval pričnlne. Tri ure som moral čakati, in z menoj nekdo, ki se zove Ali pa ni zamorec!
Nekega večera grem zopet v gledališče. To storim večkrat, ker rad gledam naravne ljudi. Mnogo namreč občujem z igralci in vem, da so na odru naravni, v prlvatnnm življenju pa glu-miio.
V parketu sedi pred menoj mlada ločena ženica. Še bolj je razcvela in šc lepša jo ko zadnjič. Poleg nje sedi mlad gospodine. Sklenil sem. da se ne bom seznanil ž njim. Tri ure na sodišču in . . . tako dalje.
Godba zaigra, — bili smo namreč v opori — in luči ugasnejo. Le vrat lepotice sije skozi mrak kakor slono-vina. Zastor se dvigne. Tačas se sklonim in jej zašepetam na uho: »Ali je vrnil ključ?» Ona se počasi obrne k meni in prav tako šepolaje odvrne:
»Ne, — pa jaz sem dala n; novo ključavnico.*
Na odru je tulil tenor ta čivkal sopran.
X Proti debelušnostl. Na kongresu balneologov Je poročal dr. Pflanz o zdravljenju debelušnostl z glauberjevo soljo ozlr. z raztopinami te soli. Uživanje kislih vod s to soljo se Jc uspešno začelo že v ininolem stoletju; te vode odpravljajo debclušnost s tem, da omejujejo redllnost hrane In jo naglo odstra-njajo, zmanjšujejo pritisk krvi In nadleg niti plinov. Pritisk krvi Je včasih posledica arterioskleroze, kl nastopa pri de* bclušnostl pogosteje In Izvira skoral vedno Iz artcrlosklcrotlčnlh prememb r ledvicah. Ako človek uživa vodo z glauberjevo soljo, se mu izdatno Izboljša!0 tudi ledvico. Uživati treba tako vodo I zdržema 4 — 5 tednov.
Domače zadeve
Ljubljanskemu
prebivalstvu 1
Božični prazniki »o pred durmi.
Odrasli ln starejši se jih vesele, ker vedo, da se jih veseli deca, deca se jih veseli, ker ve, da bo za božičnlco obdarovana.
Zalibog je pa mnogo zapuščene dece, ki sicer ve, da se bližajo božični prazniki, ki bodo gledala, kako se bodo igrali njeni mali prijateljčki in součenčkl s prejetimi darili. Ti revčki, ki bodo ob bo-žičnid praznik rok ostali, pa ue razumejo, zakaj je temu tako. Oni uo morejo ra-
naša flnaučna uprava nekako omalovažuje katastrsko službo. Ne moremo si misliti drugače kakor, da vodstvo katastra v Ljubljani ne zna ali ne more dopovedati inerodajnlm faktorjem, da naša katastrska služba ne obstoji le v preračunavanju katastrskega čistega donosa za zemljiški davek In ne zna dokazati važnosti te službe. Ce stvari po bližje gledamo, dobimo utls, kakor da vodstvo katastra premalo ceni delo svoje stroke. Kako bl sicer stalo ne le na škodo prebivalstva, ampak tudi na škodo podrejenih uradnikov na staiKču, da Je treba racionelncje izkoristili, katastrsko osob
zumeti, da je ua svetu enako razmerje je. Omalovaževanje katastrske službe ka-nemogoče.	tudi nameravana razvrstitev geome-
Naravno je, da se bode v njiltovih miti-1 tr0v. V tem pogledu smo zvedeli za raz-dih duSah zbudila misel, kako je to, da ne pritožbo. Ocomctrom se hoče kratko-nekaterl imajo, drugi pa nimajo. Posleili-! maio 'odreči njihovi dejanski izobrazbi ca te misli bo: premišljevanje o razmerju,'primerno uvrstitev In Jih uvrstiti med
razredju itd. Plod tega premišljevanja pa | uradništvo s srednješolsko izobrazbo, je zavist in sovraštvo, ki se razvija, ka-! (jas| ima z malimi izjemami skoro vse
kor se otrok razvija,. T>olžnost vsakega pa metnega in poštonomlslcčega državljan« je, s primernim podukom ln drugimi sredstvi, sovraštvo militi, a ne z ogabnim Suvanjem in hujskanjem ga gojiti.
Kristus, za katerega rojstni dan se pripravljamo, je učil mir ln ljubezen, ou je ljubil svoj narod, ker mu je plaltaje očl-lal njegove zmedo ter mu prorokoval razpad. Narod ul popravil svojih zmed in propadel je. Nopobltno je ln nepobitno ostane, da kdor seje prepir, ne more žeti mir.
Bilo bi v korist nas vseh in v korist nttšo mlade demokratske dr&ive, če bi «e nekoliko skrbnejšo ozirali na pravo človeško ln narodno vzgojo naše mladine, posebno pa bednejše in zapuščene mladine ter s plemenitim delom pospešovali zbllžanjo viSjih z nižjimi ln nižjih i • IšjimL
To plemenito, a težko nnlogo si je naložilo <Društvo za mladlno>, kl na tem mestu prosi, da bl ga podpirali vsi sloji, ne oziraje se na dannšuje žalostne alrnnkarske razmere.
Društvo »Skrb za mlndino za okraja St. Peter in Poljane v Ljubljani* namerava prirediti božičnlco za bedno, zapuščeno mladino ter kliče vsem plemenito mislečim: usmilite so med bednimi naj-bednejših, prosimo Vas, pomagajte nam it uspehu zamišljene božičnlco, bodisi z obleko, živili aH denarjem. V ta namen bodo naši člani pobirali pred božičem darila s pooblastili, podpisanimi od odbora našega društva.
osobje poleg srednje šole tudi geodetski tečaj na teimiki In precejšnje število tudi akademski naslov. Človek se res vpraša, odkod prihaja ves ta neugodni veter, kl razburja ln žali pridne dclavcc. Ali bomo vse uradnike Izsnjavlli Iz državne službe? Kdo Ima Interes na tem? Ali naše prebivalstvo? Ali naša uprava? Zakaj torej?
Oeometri si bodo znali pač sami priboriti, kar jim gre. Naša dolžnost je pa, da opozorimo na škodo in da odločno protestiramo proti ukinitvi katastrskih uprav v Sloveniji, kl so na veliko ikudo prebivalstvu. Zase linamo edino le osebno mnenje posameznikov, kl ie dvomljive koristi za finančno upravo. Za racionalno izkoriščanje aparata mora skrbeti nadzorstvo, kl ga imamo.
Opozarjamo na to važno vprašanje, kl sega zlasti za naše kmetijske sloje dalj nego si treilotno mislimo. Proti redukciji katastrske uprave moramo v interesu prebivalstva protestirati. Ugovar-
le počasi. Ako bi mogli ta element 7„v iuenjati z raztresenimi našimi sorojaki po Rumuniji, Madžarski, Avstriji, Amo-rilti in drugod, hi zoper izseljevanja gotovo no bilo mnogo ugovora.
Tretje, to so arnavtskl muslimani, ki jih jo na jugu najmanj, so Izseljujejo lo
malo, dasi bl nam bilo tirezavomno jako pogodu, ako bl se hoteli vsi Izseliti.
Ako bi torej mi sproti kolonizirali vse izpraznjene zomljo s priseljonci iz ostalih naših dežel, tedaj bi turško-muslimanska emigracija mnogo pripomogla k notranjemu ojačenju države.
Iz življenja m sveta
Zagrebška senzacija
Scnzacljonnlno Pasliilcvlčovo priznanje, da jc sam morilec.
Medtem ko smo včeraj poročali o znamenjih, kl dado slutiti preobrat v procesu Paskijevič-Thicrry, moramo danes izpolniti našo Izvestlteljsko dolžnost še s poročilom o razpravi, ki se je vršila v sredo pred poldnevom. Zaslišana sta bila dva Paskijevičcva profesorja in več sošolccv. Ta del obravnave je bil prav zanimiv, a ni prinesel nobenih Izrednih rezultatov. Predsednik senata ln zagovorniki so imeli malo dela. Zato pa so bili toliko pozornejšj pslhijatri, ki zbirajo matcrljal za presojo Paskijevičeve-ga duševnega stanja.
Dr. Pcčck je bil Paskljevičev katehet na gimnaziji. Paskijevič jc poredkoma prihajal k maši in je bii v šoli zaspan. Učenje ga ni veselilo. Smatral je šolo za potrebno zlo, od katerega bo imel samo spričevalo, ne pa stvarne koristi za poznejše življenje.
Paskijcvlčevl starši niso prišli nikoli vprašat, kako je s sinom. Katehet nI opazil na obtožencu nikoli abnormalnih pojavov iu tudi ne etičnih defektov. Pa-skijevičeve laži so bile običajne, brez posebne rafinlranosti.
Paski.icvlčev razrednik dr. Marakovlč Izpove, da Je bil Paskijevič slab dijak nelepega vedenja, da pa s svojim obnašanjem nI Izzival konfliktov. Napravljal je vtis človeka, ki stoji nad svojimi tovariši, katere ie prekašal fizično In Intelektualno. Bil je zelo potuhnjen. Ce Je
petkovi razpravi pred senatom. V Zagrebu vlada splošna napetost. O poteku tega dela obravnave bomo natančno poročali.
jati pa moramo tudi temu, da bi se za kriv, je krivdo tajil, če pa ni bil kriv,
naše gospodarstvo važni strokovni aparat zapostavljal od kogar koli. Izprožili smo to vprašanje In bomo po potrebi skr beli, da pogledamo globokeje v stvar In vidimo, kdo je duševni oče teh žalostnih «reform».
Opustitev katastralnih uprav v Sloveniji
Med udarce, kl so zadeli Slovenijo v fadnjem času od strani finančne upravo, moramo sporedno z odpravo davčnih plačilnih nalogov šteti tudi novo razdelitev katastrskih uprav, kl nai se končen-rirajo v Ljubljani, Kočevju, Novem me-slu, Celju, Mariboru In Murski Soboti.
Kakor se je čez noč brez ozira na Interese davkoplačevalcev odpravilo plačilne naloge, tako se hoče, za enkrat sicer le še postopnjema, ukiniti 13 okrajnih katastarskih uradov v Sloveniji. Za ukinitev so, kakor naglaša generalna direkcija katastra, merodajnl le strogo notra-uje-uradnl nagibi: racijonelnejše izkoriščanje osobja In znižanje stroškov za vzdrževanje katastrskega aparata v Sloveniji. Nihče pa ni vprašal, ali in v koliko morejo biti taki nagibi v skladu z Interesi prebivalstva v Sloveniji In ako škoda, ki jo bo utrpelo prebivalstvo vsled redukcije tako važnih uradov, kakor so uradi evidenčnih geometrov, daleko ne odtehta dozdevnih koristi finančne uprave. Skoda, ki Jo bo povzročilo prebivalstvu koncentriranje katastrskih uprav, bo odločno veliko večja nego korist finančne uprave. Cela Gorenjska bo imela tj. pr. katastrsko upravo v Ljubljani, cela Štajerska pa le dve upravi v Celju In Mariboru. Iz Bohinja, iz Kranjske gore bo moral vsakdo, kdor bo hotel vpogle-dati mapo in dobiti hkratu strokovnjaško pojasnilo, kl pogosto preprečuje drage pravde, romati v Ljubljano, Iz Središča v Maribor, lz Dobove ln Bizeljskega v Celje Itd.
Res je sicer, da sl človek lahko vpogleda mapo pri zemljeknjlžnem uradu ali od časa do časa tudi pri davčnem uradu, vendar pa mu niti prvi niti drugi urad ne moreta dati takih pojasnil, kakor jih more dati po svoji strokovni izobrazbi in strokovnih Izkušnjah ravno geomefer sam. Res Je tudi, da prihaja geometer vsako leto enkrat v vsako občino svojega okoliša, vendar pa marsikdo zaradi nujnosti aH Iz katerihkoli razlogov ne more čakati njegovega prihoda v občino.
Poizvedovali smo, komu se moramo zahvaliti za tako uklnjenje. Cujemo, da ie generalna direkcija katastra odredila uklnjenje katastrskih uprav v Sloveniji na predlog lz LJubljane. Ako Je temu tako, potem lokalni faktorji v Sloveniji kažejo po naši sodbi premalo umevanja za interese ln potrebe našega prebivalstva. Na vsak način pa premalo branijo Interese našega prebivalstva. Zdi se nam, da se premalo pretehta, zakaj se gre. Radovedni smo, ali Je bila vprašana Kmetijska družba, zadružne organizacije In dru ga strokovna zastopstva. Svole pravice moramo sami braniti. Pri nas lo preradl vsako za prebivalstvo neugodno odredbo devamo na račun Beograda. Kakor razmero stoje, moramo začeti bolj paziti na lo, kaj se godi in pripravila doma. Pa-«ltl pa moramo pravočasno, no še le tedaj, kadar Je tzprememba že v veljavi. Po vsem tem se nam zdi. kakor da
Izseljevanje Turkov iz naše kraljevine
v
seljevanjo
so trajali boji med Grki m Ucinalhtl na
so je delal krivega. 8. maja, dan po umoru je bil Paskijevič v šoli zelo nemiren.
Peter Sučevič, Paskljevičev sošolec iz pove, da pozna obtoženca približno eno leto. Bil mu Je simpatičen, Rad se jc pretepal, a samo v šali; drugače Je bil blag In dober. Bil je fnntast, govoril je o lovu, športu In o zabavali. Pred umorom jc kazal okoli dva revolverja.
Drugi obtožcuccv sošolec Vladimir
ir	i ■■ J L!	J	1 .	-.-t- :.. I	VJUlVIittH-fcV AUSUICI* VIUUUJI1I
f »*"i>Tdo.bl vodno bjij narašča, i'- r ,	d	Paskijevič velik
jevanjo lurkov iz ua« d.žavc. "»»M liub,teli orožja ,„ da Jo imc, „, jezlklJ
Čudesa iz Tutankamnove grobnice
V	»dolini kraljev. pri Luksorju v srednjem Egiptu jo misija Hovvartla Carterja vnovič pričela z raziskava-njem grobnice faraona Tntankhnmona ter jo otvorila tretjo celico, v kateri se nahaja katafalk s faraonovo mumijo. Mnogo se jo pričakovalo, še vet pa se je naMo.
Ko so olprli prvi katafalk. so našli v njo m čo drugega roanjSoga, zapečatenega s kraljevskim pečatom, ki jo celili 8270 let osta! nedotaknjen — najboljši dokaz, da v dolgi večtisoč,-ietni dobi človeka noga ni stopila v ta skrajni del kraljeve grobnice. V prostoru med prvim in drugim kata-falkom so n as I i množino divnih in dragocenih predmetov, mod drugim prekrasno vazo iz alabastra na podstavku iz zlata in srebra. Dve podobi «,npi-sa», svetega bika starih Egipčanov, krasita dragoeeno vazo z eimblemi Zgornjega in Spodnjega Egipta, nad njimi pa kraljevi kači: ena z belo. druga z rdečo krono. Pokrov vaze krast podoba boginje junafitva. Vaza j« čudovito krasno delo. žal, da so razna mazila v njej jiovzročila precejšnjo razpoklino na zgornjem dolu. Polog prvo vaze so naSH še manjšo vazo, napolnjeno z balzamom; na pokrovu jo upodobljen zlat lev z iztegnjenim jezikom iz rdečega karncola.
V	kotu katafalka so odkrili zlato žozlo z zlatim lokom tor umetniško okrašeno pozlačeno palice. Notranjost vnanjega katafalka je z zlatom obložena ter nosi številne relisrijozne napise. Drugi katafalk Ima obliko prvega, na vratih i>a se nahaja podoba faraona Tutankhamna. DrugI katafalk se otvori pozneje s primernimi sveča^ n ostmi.
samo orožje. Naglo je vzkipel, a so Jc
Kaj je sreča?
Mlad francoski časnikar je obletel naj-j le PaskUevič" nekoliko abnormalen,""kar j S!«™?.^iTJif
, , " . ...v ■	, - ii sitttio (jtuzjc. isagio je vzkip
maloazijskem bojISCu In so se nahajali kma,u	„0.
Grk, v vzhodni Trakiji ter na azijskem I „ g scboj ^ v Solo po , , sodbj
obrežju Martnarskcsra mor)«, antantino je pg^jj^jg nekoliko abnormalen, kar. . „ , , , . . „ . čete pa v Carigradu ln na ožinah, jo biloj p0trdl tudi nek drugi dijak, ki jo po-; "Jcm' knko sl 01,1 Postavljajo srečo.
seveda težko priti iz Južne Srbijo v Ana tolijo. Ko pa so Turki vrgli Grke iz Mn
zvan na razpravo za pričo. Momenti Paskljcvlčeve abnormalnosti ;,o trajali
"	. 1 .	' , ..	. , ti daiMJUVItCVU UUIlUrUUVlOMt L>U
le Azijo in iz vzhodne fraki,p, nedolgt. navadn0 dvc do tr| mlnule, 5voJe tova_ nato pa dosegli v lausannskem mirovnem fj-e jc prctcpal e neklm navduSenlm ve_
dogovoru no Ie politično, marveč, tudi gospodarsko svobodo Anatolije, so se j odprli za priselilov Turkov 7. Balkana, zelo ugodni predpogoji. Od tedaj jo začelo zavzemati izseljevanje Turkov iz južnega dela naše države vedno večjo dimenzije.
Kaj žene Turke v Azijo, ni težko doumeti. Izseljevanje Turkov so jo vršilo v vseh deželah, ki so prišlo izpod turškega gospodstva v oblast krščanske de-žavo. To jo splošno znan pojav, ki so jo ponovil po vseh balkanskih deželah ob osvoboditvi izpod turškega jarma, v Srbiji, Grčiji, Črni gori, Bolgariji in Bosni. Iz Južne Srbije je bežalo civilno turško prebivalstvo žo takoj leta 1012,—13., obnovilo pa se jo izseljevanje, kakor rečeno, po restavraciji Turčije leta 1022. do 1923. in šo vedno ri doseglo svojega viška. Iz Kemalovc republiko prihajajo zmagoslavno vesti o narodni, politični, gosp. obnovi turškega naroda. Turškim priseljencem se obetajo tudi gmotne ugodnosti, saj je v Anatoliji na stotiso-čo praznih domov ali vsaj posestev in zemljišč, kl so jih zapustili Grki, ko so morali z razbito armado bežati v Evropo. Vrhutega je Anatolija slabo obljudena, a pri tem dobro založena s pri-rodnimi bogastvi, ki pa jih mislijo kema-listi odslej izkoriščati v lastni režiji. Rabijo tedaj mnogo ljudi in v račun jim gre, da zboro raztreseno ude svojega ljudstva iz izgubljenih dežel. Zato so napravili z Grki pogodbo o zamenjavi dru-■orodnega prebivalstva, pri čemer se bo zamenjalo do 1.300.000 Grl-:ov za okroglo ■100.000 Turkov iz evropske Grčijo. Pri nas o kaki zamenjavi no more biti govora, ker Jugoslovanov ni vač v Turčiji. Zato so izseljujejo Tinki brez pogodbe; prodajajo svojo imetjo in odhajajo „a vedno..,
V beograjskem časopis,ju se je razvila polemika o tem, ali naj pospešujomo iz-soljevanje Turkov ali oviramo. Zdi se nam, da pač no moro biti sporno, kako pogodu nam jo, ako se vsi pravi Turki izaolijo, Turki ki so nam tuji po jeziku, kulturi, montalitotl, skratka prav r vsem. Procej drugače je glede onih «Turkov», ki sc tako uazivajo le zaradi muslimanske vere, ki pa so sicer našega jezika in turškega večinoma niti ne znajo. Tudi ti muslimanski Srbi so namreč izseljujejo, kakor so se izseljevali bosanski muslimani. Zanje jo merodajna šo vedno edinole verska razlika; z njimi s* nam izgublja naša narodna sila v inozemstvu. Po svoji kulturi, po mentalitetl, po vseh svojih družabnih naziranjih, Sagah hi navadah pa so ti naši muslimani svojim krščanskim sorojakom vendarle precej t trii in izenačen io bo modo napredovati
scljein in brez pravega povoda. Ko jih jc naklcstll, JUi je prosil oproščenja. Vedno se je smejal, včasih ic bil njegov smeh tako nalezljiv, da Je potev.nll za seboj ves razred. Nadalje priče izpove-do, da io bil Paskijevič ostroumen, ener gičen In podjeten. Šola ga ni veselila. Govoril jc samo o orožju in o lovu. Napredoval je prilično v vseli predinetlli, izvzemši matematiko. V šoli je Imel pri sebi revolver in bokser.
Nato jc bil zaslišan Paskljevičev oče Peroslav v tajni razpravi. Četrtek jc bil dan odmora.
Paskijevič priznava, da je sam morilec.
Ta dan je Paskijevič prosil, da pride k njemu njogov zagovornik, ker mu Ima nekaj povedati. Zagovornik ga je obiskal pred poldnevom. Paskijevič Je priznal, da ic Tliierry na zločinu nedolžen lil da je obe žrtvi, Jeličiča ln Kanafcta umoril sam. Ostal Je samo šc pri navedbi, da ga jc k zločinu nagovoril Tliierry, kl pa ga je pozneje pustil na ccdilu.
Paskijevič pravi: »Približno teden dni pred umorom sva se s ThicrrvJein dogovorila, da oropam Andreja Jeličiča. To se je imelo zgoditi na kakem samotnem mestu. Idcio za rop ml je dal Thlerrv, 6. maja sem sl ogledal okolico o Prekrižju ter izbral primerno mesto. Obvestil sem o tem Thicrryja, kl ml Je delal: «Dobro, pridem!. V rcsnici pa ni prišel. Na mesto, kjer bi sc morali sestati, sem prišel sam. Na Jolačičevcm trgu scin našel Jeličiča. Krenila sva proti Kaptolu. Medpolotria ml je Jeličlč povedal, da pride za nama šc en njegov prijatelj. Ta jo bil Kanajct Vsi trije smo odšli po stopnicah «Sto stuba» v gozd. Naprej Je šel Jeličlč, za njim sem stopal jaz, za meuoj pa Kanajet. Nekaj časa jc nosil torbo z denarjem Kanajet, potem Jeličlč. Dospeli smo do potoka. Tam sem potegnil revolver, ga naperi! proti Jeličiču ter zahteval od nJega, da mi izroči denar. Z levico sem zgrabil za torbo. Jeličlč je ni hotel Izpustiti, In Jaz sem izprožll. Pogodil sem ga, in on se je smrtno ranjen zgrudil na tla. Kanajet se Jc, vidcvšl kaj so godi spustil v beg po stezi koder smo prišli. Klical je na pomoč. Zdlrjal sem za nJim in ustrelil enkrat In nato šo dvakrat. Kanajet jc padci mrtev na zemljo. Pokril sem ga z vejami in sem se vrnil k Jeličiču, kateremu sem vzel torbo z denarjem ter ga sunil v jarek. Potem sem šel domov. S Thlerryjem nisem govoril o zločinu. Tudi denarja mu nisem dal. Označil pa sem za krivca v umoru zato, ker me Je V: dejanju nagovoril, ter mo pozneje pustil na cedilu.*
Paskllevli* namerava to Izpovedati na
Vprašanje saino na sebi ni nič nenavadnega, saj si vsakdo želi sreče. Sreča je tako icdka stvar, da jo celo slovničarji poznajo samo v ednini. V množini sploh nima imena. Pravijo, da Jc temu tako zategadelj, ker sreča ni samo ena edina, temveč se nam javlja v stoterih različnih situacijah. Človek vžije v svojem življenju na tisoče majhnih sreč, ki napravlja-jo njegovo življenje solnčno. Francozi so v 18. stoletju tolmačili pojm srečo na ta način, da so imeli majhno leseno pripravo, takozvanl «bonheurdujour». Tam so shranjevali vabila na soareje In plese, ljubezenska pisma, diplome, čestitke iu slične drage predmete. Mizarji tistega časa so torej bili tudi nekake vrste lilo-zofl.
Flrtner, član francoske akademije pred skoraj 400 leti, je srečo opredelil takole: sreča Jc Imeti dobre knjige in iskrene prijatelje, bili dober kristjan, stanovati udob no, pogovarjati se razumljivo, čeprav ue učeno, biti brez sluge in brez gospodarja, Imeti zadosti dela, ki izključuje lenobo, biti brez ambicij, brez tožb, brez želj ln brez tckmeccv, negovati zdravje z veseljem mesto z zdravili, sovražiti vsakogar, kl to zasluži, ljubiti onega, ki je vreden ljubezni, ne želeti onega, kar ni dolgotrajno, in verovati saino v ono, kar Jc večno.
V 20. stoletju Jc bila formula sreče: .Ali, ko bl bil kralji, ali pa: «Ali ko bl Imel milijone!. Danes tudi (i formuli nc zadovoljujcta več, ker kralj lahko pride ob prestol ln so tudi milijoni malo vredni. Zdi sc pa, da jc bistvo sreče zapopa-dcl najboljše Fcnclon, kl je zapisal: .Najsrečnejši ic tisti, ki misli o sebi, da je srečen..
X Kako je nasiclo imo Egipt? Na seji francoske akademije znanosti je pa-
ter Sohcil predložil študij žcnevsKega arheologa Edvarda Navllla, doplsujočc-ga člana te akademijo, o nekih starih zemljepisnih Imenih. V tem študiju nai« demo novo razlago Irncna Egipt, s katerim so inozeincl Imenovali Nilsko pokrajino. To Ime najbrže ni nič drugega kot egipčanska beseda ■■Agapt'. kar zna-čl povodenj.
X Izposojevalnice dežnikov. Dejstvo, ki ga pozna vsakdo med nami Ir. lastne Izkušnje je, da nam je dežnik, ki ga moramo, če se nam ot-eta deževno vreme, nositi s seboj, največkrat v veliko nadlego. Ce dežnik ni v rabi, le lahko zgodi, da ga kje pozabiš In prideš oh njega. Belgijci so sl svoj čas izmislili praktično nadomestilo za dežnike, kl jih jc treba nositi pri sebi. Ustanovili so izposojevalnico dežnikov v vscii delih svojih mest. Aboncnti so vplačali kavelio In dobili posebne vrste izkaznico. Ka. dar je bil dež, so tekli v najbližjo izposojevalnico In so dobili dežnik na posodo. Ko je dež nehal padati, so nesli dež-nik zopet v najbližjo izposojevalnico in stvar jc bila v redu. Samo Izposojevalnice so na koncu propadle; dasi so bile Idealne ustanove, vendar so jih ljudje izkoriščali na ta način, da so boljše dežnike obdržali, slabše pa vračali. Ta ko. moditetna institucija sc torej ni obnesla in je zato malo upanja, da bi jo sedal drugod posnemali.
X Auiorlška medicina. Cesto ptecc. njujemo ncle tuje izdelke, ampak tudi tuje institucije. To velja predvsem o anie-rikanizmu. Nedavno se jc govorilo tudi o popolnosti ameriške medicine In kirurgije. Brez dvoma je v Ameriki mnogo dobrih kirurgov, toda na drugi strani jc zopet malo držav, v katerih bl sc padar-jetn tako dobro godilo kot ravno v Ameriki. Nedavno so razpravljali pred poroto v državi Mlssourl o primeru, da J« zdravniška šola takorekoč prodajala dok torske diplome. Ce vzamemo samo en primer: Iščejo človeka, kl Je obtožen uboja. Ta »doktor, se Jc prvotno preživljal kot fotograf, potem pa jc na omenjeni šoli dosegel doktorsko diplomo, na kar Je začel zdravniško prakso. Tako se je zgodilo, da je stroj stri nekemu delavcu prst. Omenjeni »doktor, sc Jc odločil za amputacijo. Položil jc bolnika na mizo, mu dal masko na obraz in naročil njegovemu tovarišu, nai vliva na masko eter. Dočim Jc la ullval na masko že zadnje kaplje tretjo stcklcnlco anestetika, Je doktor rezal prst. Hipoma Je bolnik kili-nil In izdihnil svojo dušo. — Pri nas nI mogoče, da bl kvalificiran zdravnik taka hitro poslal koga v večnost.
X Kako se je osvetlla žeua v Unjl-ževnostL Neki angleški list opisuje iu-leresantno razpravo, ki se je vršila pred londonskim sodiščem. Plsiteljlcu Harnett je to/.ila svojega moža, ker Jo jc zapustil. Mož j« prinesel na razprav,, kot svoj zagovor dve noveli, v katerih jc žena opisovala zločeslcga in brutalnega človeka, tako da so mogli vsi spoznati, na koga cika s tema spisoma. Te dve noveli sta tudi pokopali tožitcljlco. Izgubila je pravdo, ker sc ic na nedostojen in nedopusten način maščevala nad svojim možem.
X Samci in umrljivost. Pred ne-davnini časom je uvažovan francoski učenjak v francoskih listih obelodanil Statistiko, ki jc najbrž samcem prizadela mnogo skrbi. Na podlagi neoporečnega materijala nam učenjak dokazuje, da umre veliko več samcev kot pa zakonskih mož. Njegovi račuuj so plod mnogoletnega dela in opazovanja. Prišel ie do rezultata, da umre med 20. in 30. letom 6.6 odst. vseli samcev, medtem ko od zakonskih mož lc 3.3 odst.; torej ravno polovica! Na 6 odst. umrljivosti zakonskih mož pride 13 odst. umrljivosti samcev. Med 40 In 60 letom je razmerje približno Isto. Kritična starost samcev pa jc med 60 in 80 letom. Ta doba jc zanje katastrofalna, vsak drugi še živeči mož umre, nasprotno pa umre od enako starih zakonskih mož lc ena treti-na. Kdor torej ostane samec, sl sam koplje prezgodnji grob. Patron zakonskih mož je sigurno Mcthuzalem, kl jc v svojih 600 — 800 letih pokopal bogve koliko svojih žen.
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
LJUBLJANA
Dunajska cesta St. tO
Telefon št 370 mestni tesarski mojster Telefon 8t. 379 Vsakovrstna tesarska dela, moderne leseno stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. „ Parna ža-^a.	«	Tovarna fnmtria.
Theodolite, tachymetre, nivelacijske instrumente, planimetre, pantografe, nivelatne in trasirne letve, merilne trakove, Iibele, logaritmična računala, Šablone za pisma, trloglata, prizmatična in druga precizna meri'«; risalno orodje, risalne stole, aparate za svetli tisk, svetlobno, prozorne in druge tehniške papirje ima stalno v zalogi
Viljem Sequardt
delavnica za precizno mehaniko	r
Ljubljana, Šelenburgova nlicu štev. 4 (na dvori&En). sa v to stroko soad&ioča Donravlla ia IzvrSuieio to6no in solidno.
romaui-
K.iltl so neki bili uaorti tega Čudo-ritega človeka? PoCeinu sestanek v oni sobi? Počemu tolika skrb prod ^InCno svetlobo?
Ljudje pa, ki niti slulili niso Sain-r.lairove navzočnost.', in ki jim po veČini sploh ni«o bili znani dogodki, vslod katerih je Nyctalope prišel na Bemuile, ti ljudje so čudeč se ubogali WaIl!sova povelja iu se spraševali, kaj naj vse. to pomoni . . .
Xo, odgovora jim ni bih tieba dol-£o čakati.
Ko dospo Mattel, Girard in Sainclair do vrat v dvorano, v kateri so se zbirali ljudje, počaka Sainclair za vrati, ostala dva pa vstopita.
Kratek molk zavlada v sobi, molk napetega pričakovanja.
Mattol odpre vrata in išče z očmi Sainclaira. ki je skrit v temi. Nycta-lope mu tiho zasepoče:
s Ali je k.t-k komutator, s katerim se morejo vžgati in ugasiti vse žarnice hkrati?*
<t.Te.j> mu odgovori Mattol.
<K je je?»
«V dvorani.f
<Dobro jo Iditc) uazaj v dvorimo in <!e postavite h komutatorju. Potom u gasite vse luči in se ne ganito!«
Mattol uboga.
Vsa dvorana jo naenkrat zavita v *:no trmo. V tom trenutku potegno Sainclair ključ iz vrat in zapro vratu ?..i seboj. Nato jih zaklene in vtakne kjluč v žep.
Cenjeni čitatelji naj no pozabijo, d.i jo bil Sainclairov priimek «Nyctalo-pe>l
V tej dvorani, črni kakor v rogu, v kateri jo zbranih kakih petdeset Iju-

di, ki tic vidijo niti beliuo svojih lastnih rok, vidi Jean de Sainclair lo >"yotalopo t-kuro kakor pri belem dnovu.
Td lahno, prožno stopi Sainclair do bližnjega stola, ga odnese k vratom in stopi nanj.
Imel jo zdaj prod seboj vse tri vrsto ljudi.
Počasi in pozorno začno ogledovati drugega za drugim, 110i';" in ženske, ki zro s široko odpninii očmi v temo, a ne vidijo ničesar.
Naenkrat spregovori Sainiduir v nemškem jeziku, z jasnim, razločnim naglasom:
»Pozor! . . . Dvor."nl bo kmalu spet razsvetljena, in takrat bo razkrinkan tisti, ki ga baron CI6 von Warteik poslal sčm kot sv.ijega zu-voznika, služabnika, vohuna in sužnja! . . .»
Večina ljudi, ki jj bili tu jhrana, so bili Angleži, domačini in Amerl-kanci, ki še nikdar niso čuli nemško besede. Ko za čujejo te Sainclairovo besede, ki jih ne razumejo, se na ganejo in strme kakor ,'r -i, v tminu, pričakujoč, kaj se '/.g.) 11 naslednji trenutek.
Nekateri izmed n-tvzOčih — \Vnllls, Jamorson, miss Jcpslct ir. Iva podčastnika guvenerjeve s'iiž3 — pa so razumeli nemške besedo in nehote se jim izpremctii izraz li.-a. ki nc kaže več samo uaiietegn pričakovanja, ampak tudi začuden'0, kaj naj te besedo pomenijo. Ona dva pod&istuik i odpreta celi na iiiroko oči in čelo so jinva naguba — znak njunega napetega premišljevanja.
Nyctalope je opazil vse to!
Njegovo oži niso Izgubile niti &rj-nianjše kretnje, in najlahnejše spremembe obraza. Napoto in pozeri.o ao sledilo vsakomu in vsem.
1 n to čudovite Nvctalopove oči so zagledalo moža četrtega na desni v drugi vrsti —, Ui se je, začuvši imo <■•016 von Wartock», silno stresel, nato stopil na prste, stegni! vrat in se ozrl na levo in na desno, z nemirnimi očmi pa stregel na vso strani, kakor da išče, odkod prihaja in kakšna je nevarnost, ki jo je takoj zaslutil, ko jo čul cme tako nenadejane nemške besede!
Toda možak ni videl v tej egiptov-ski t.enii ničesar. Vedel je tudi, da so pred njim, za njim in ob straneh ljudje, katerih bi se ne mogel ogniti, če bi skušal ubežati ali s« tudi 1h ganiti: sicer pa, niso-li bila vsa vrata zaprta? . . . Iu ob tem premišljevanju so mu na obrazu pojavi strah, zmedenost in odsev uotranjega boja med čustvi: obup in nada iu udanost v usodo se bori za nadvlado. Naenkrat mu zašije obraz v strašni, brezupni odločnosti, desnica mu seže v hlačni žep in izvleče revolver, ki ga takoj shrani v telovnikov žep; nato se mu obraz pomiri.
Nvctalopu ni ušla tudi ona kretnja ne.
Smehljaje je sledil možakovim gibom.
Vsa dvorana je še vedno napeto čakala, kaj bo. Misterij teme in čudne neznanCove besede so ljudem leglo ua živce.
Njclalope še malo počaka, nato pa stopi polnhko in neslišno s stola. Prožno in gibko kakor mačka stopa po prstih proti onemu sumljivemu človeku, in tisti, mimo katerih koraka, ga niti ne čujejo, niti ne vidijo.
Dalje in dalje koraka, dokler ne pride možaku za hrbet.
Nyctalope stegne roke . . .
In uenadoma zgrabijo njegove roke moža za obe rameni, ga stisnejo in prlvljejo kakor s kleščami . . .
ln v dvorano zadooi Sainclairov glas:
<Mattol! Luči! . . .>
7, eno kretnjo so vse žarnice prižgane. Okoli Nyctalopa in vohuna pa se zgrno krog ljudi, ki so radovedni, kaj se je zgodilo . . .
Siinelnir in vohun so borita! ... A kratek jo ta boj. Železni prsti Sainclai-rovi iiduše brzo vsak odpor, in s kolenom prisili Sainclair vohuni, da so zazibljo nazaj, nato pa ga vzilgno in vrže l obrazom na tJa in se z vso težo zavali nanj, da no more vstati . . .
Medtem prihitita Mattol in Girard. Streli
Premaganec se je z vso močjo oprostil oprijema Nyctalopovo roke in pritisnil v žepu na petelina. Krogla je zdrsnila po parketu in zadela neko žensko v peto, ki je začela na ves kričati, tako da so ee v hipu zbrali radovedneži okrog nje,
A Nyctalopu se med tem posreči z Mattolovo in Girardovo pomočjo razorožiti vohunu, ki ga Mattol in Girard takoj odpeljeta iz sobe. Za njima odide tudi Jamorson. Sainclair nor.tbi to priliko, da se predstavi Walll*u.
Ta stopi takoj nato na stol lu ukaže po Nyct.lopovem nasvetu, naj vsi prisotni ohranijo najstrožji molk o vsem, kar so je pravkar zgodilo; uato ukaže prinesti biblijo in narekuje prisego, vsi prisotni pa jo za njim ponavljajo z desnico na bibliji... Sainclair je mirno in tiho prisostvoval tej neobičajni ceremoniji. Ko so vsi Iju l jo odšli, pa siopi k Wallisu in mu z resnim glasom pravi:
»•Gospod guverner, pojdimo zaslišat vohuna!»
Tega so medtem spravili v delovni
kabinet gospoda. Lythama Jamereona..
Ko Sainclair in Wallia vstopita, za-gledata pri oknu moža z zvezanimi rokami, naslonjenega na omaro Solnci mu sveti naravnost v licj Oblečen ju v livrejo guvernerjevih lakajev. Ns prvi pogled napravi možak vtis dobro, dušneža, starega trideset let, močne postave, zagorelega obrazi, modrih oči, a za njegovo dobrodušno krinko ep I skrivajo poteze energičnega moža. Nič nemira ni v njegovih očeh in povsemi malomarno motri vstopivSega Waliisa. nato skuša pogledati Sainclaira v oči pa se takoj umakne, glava se mu po vesi in kri mu izgino t lic.
<Grom in peklo!* zakolne sam pf. sebi Sainclair. <3 tem pa ne pojde tako lahko kakor z \Voliom. Težko ga bo pripraviti do besede.»
Tedaj pa mu nenadoma šine misel v glavo.
»Mattol!«
Oba stopita v kot. In Sainclair vprs-fci mladega učenjaka:
<Ali bi vi mogli v par minutah hip-notizirati rdečelasca in ga privesti sem. tako da se bo zdelo, kakor da korak:; povsem svobodno poleg vas?- Ali h mu mogli sugerirati gotove besede, k' bi jih potom izgovoril, kadar bom ja/ i hotel ?s.
<Da!... Stanje somuambulizma j«
zelo slično stanju, v katerem se človek I normalno nahaja... To stanje ne ln; i tako težko doseči. Tudi ue bo težfct | sugerirati rdečelascu v tem stanju ne j kaj besed — preveč jih no sme biti — lci jih bo potem izgovoril, čo se bow na primer dotaknil s prstom njegovega tilnika.«
c Dobro je ... Posluša jt« zdaj, ka, hočem, da mu sugerirntelv
Sainclair hip premišljuje, nato pa izgovori besedo v nemSčiui, ki jo je Mattol dobro obvladal:
fPsl.ie prihodnjič).
2Pojpolra.ES, ae, fp jr^o clmjsz,
d Junakih klobukov, el&ran kov, nakita, baržuna, svile, trakov, crstk, pajčolana in modietovskega blaga po tvor-niških cenah.
MINKa HROVAT, modistlnja
Ljubljana. Stari trg čt. 21.	Bfilž
mesečne obroke
Razstava
okusnih božičnih predmetov za dame in gosoodf Aleksandrova cesta 3, 1 nadstr. nad trgovino Kette ves dan otvorjena do 9. ure zvečer.
_ ma J BOL S I PISjftittlsSTROJ BREZ
iS BARVNEGA TRAKAil
■ —ii ■ i« riHI'1 IM—K^MMMrii
šivalni stroji
Na vtsarn svetu snanl kot najboljti
Podružnice in zastopstva v vseh mestih
Mute^ana, £e'e^burgeva ulica 3
Centrala za državo SHS	172
Zagreb, MansUčeva ul. 5, Ii. kat
en drug
tvorntca
»iasnlc, "dovlnastili gumbou. hI uftlc In pinčk za i,evije L Bilijona i, poštni predal IZB,
■prejema v>a narodi*, ki ;o ta'oi io t vsaki množin izvršujejo. Zahtevajto vzorce in ceniki Pri večjih naročilih popust.	I3l
LJUBLJANA, Selenbuigoia ulica št.6.. (no nadstr., desno,
Za božič!
Obdarite najprimerneje svoje drage s priznano najboljšimi izdelki tvrdke
Drago Schwab
Ljubljana, Dvorni trg 3.
Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, zimiikov, kožuhov, raglanov, ulstrov, dežnih p aščev, usnjenia suknjičev itd.
Lastni izdelku ® Znlane senci
859 Prvovrstno angleško in češko sukuo v nadrobni prodaji.
Perilol Modni h Športni predmeti!
Jf Ca?
vi razr
Za božič in
kupujte
Oi3L«© osebe
knjige za mladino:
Milčinski, Zgodbe kraljeviča Marka. Ilustrirano. Vezano Din 18—, s pošto Din 19-50.
Milčinski, Tolovaj Mata,j. S slikami. Vezano Din 26—, broš. Din. iiO —, po poŠti Din 1'50 več.
Sorli, Cirimurci. S slikami. Vez. Din 25—, brofi. Din 20—, po pošti Din 1 50.
Sorli, Bol) in Tedi. S slikami. Vez. Din 18 —, broš. Din 12 —, po pošti Din 1'25 več.
Vaštetova, Pravljice. S slikami. Vez. Din 22---, po pošti Dm 125 več.
Cika Jova-Gradnik, Kalamandarija. Otroško posmi. Vezano Din 12'—, po pošti Din 1-— več.
Cika Jova-Gradnik, Pisani oblaki. Otroški pesmi Vezano Din 14--—, po pošti Din 1— več.
Razne slikanice, ilustrirane pravljice za majhne otroke.
Knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v LJubljani
Prešernova ulica, nasproti glavne poste.
anos6na reklamna dr. z o. z.
Ljubljana, Kongresni trg 3
Telefon 174	isfi:«
Ložar & Bizjak, Ljubljana
Sv. Petra cesta st. 20 ««3
priporoča najfinejše zimske suknje. Itožuho. ra-glane, dežna plaiie, nepremo61Jlve lovske pelerine iz tirolskega lodna (Erliuger-Loden) in
nsnjato Jopiče Zalogavsakovrstnlh oblek za gospode In do&ke, nadalje klobukov, iepie, perila itd. itd.
Izdelovanje oblek po meri po najnovejšem ltrojn. Solidno de'o! Točna lzvrittevl Nizke oene!
Montažo za M4S
»Alarm"-aparate T™
sistem „Litwln"
je prevzela elektrotehnična tunika
Leopold Tratnik
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Na željo etrokovnjaški obiski
Cela srečka, ki stane za vsak razred Din 80*-lahko zadene začetkom januarja
Ako pa igra vseh pet razredov, lahko zadene v petem razredu
Bin 1,500.000'». .
Izdajajo se tudi polovične srečke po Din 40 — in četrtinke po Din 20—.
Srečke se dobijo najkesneje do 2. januarja 1924 pri
Zadružni gospodarski banki, d, d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta 10.
Kože divjačine
in sicer
od lisic, kun, dahorjev, vider, zajcev itd.
kupujem neposredno sa Ameriko.
Plačam najvišje dnevne cene I
Od 1. januarja zbirališče v vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske, in sicer: Zagreb, Gospi6. Lovinao, Ljubljana. Sarajevo. Ban aluka, Bob. Novi. Kotor, Bsograd, Miš, Skoplje Sofija in Trst.
U¥EO FISCHEE, SIS AK.
Telefon fit. 86, 30 ln 61.	290
Leseno pohištvo Žslczno pohištso Pisarniško pa ištso Tapetarsbo poiilštso rosteljniRis Prostifače
Pohištveno blcgo Posteljno perje
endovito poceni
KAREL PREIS
veletrgovina pohlJtva in proetlrad
MARIBOR
Gosposka ulica St. 20, 1'irhunova hma Prost oglodi NI tile kaj kupiti! Ceniki t&stonjl
Prva slon. zidarska zadruga v Mnl
rogUtr. zadruga z omejeno, zaveso
Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta št. 2
TehniSko vodstvo z oblastveno-avtorlzlranlm
gradbenim Inionjerjem. Projektira ln livrSuia vsa v stavben) ln inženjersko stroka spudajofta dJa.
Delo solidno!	Cene konkurenčne!
1ANUFAKTUR0 IN USNJE
vseh vrst, naibollše kakovosti po nai =a nižjih conah, doblto v trgovini
A"
MaJzelJ & Rajšclj	SE'
LJUBLJANA, Turjadkt trg *t«V. 1.
Domače vesli
0 KROMPIRJU.
Zakaj ne bi enkrat govorili o krompirju? Ki nam je letos lepo obrodil, ram dnevno jadra na mizo in postaja r.iža narodna jed v pravem in polnem pomenu besede. Ni bilo vedno tako. Tudi s krompirjem smo napredovali. Glejte, še leta 1848. so »Novice* prinesle slavospev »krompirju* v obliki toneta, nakar so oče 15leiweis k pesmi pomembno pripomnili: «Korun ali krompir, ki nam dozdaj obilni pri-i!'ik obeta, bo mende letaš vošila pevca spolnih* Voščilo pevca pa jo bilo rapisano v zadnji kitici: «0j! pridi, de nas ta (draginja) več ne zatira,
Darilo od milosti božje nam poslano' In daj sc nam v obilno zopet hrano.*
Kako se menjajo časi in z njimi mil Umolknile so tirade koristnim pridelkom, prestana so huda leta, nepregledna jugoslovanska polja rodijo (bilje — ,mi pa že skoro nejevoljno kiepijemo krompir, predvsem krompir. Uradnik krompir, študent krompir, ilevojka iz pisarne krompir, mali mo-Kan in dobričina trški se s pridom vrtita ob njem, krompir v menzi in fa-miliji, krompir v Ljubljani, Mariboru, C iju in drugod, krompir opoldne in ivečer, krompir pražen, zmečkan, v r -.'ulicah, v golažu, v solati, krompir... u Bože, daj nam danes naš vsakdanji — krompir!
tiossen pravi: vsake stvari se naveličaš, spreobješ, čo si preveč požrtvovalen. Tudi ta Gosscnov zakon pre-MsiČcnja ima izjemo; delamo jo mi, ki jemo predvsem krompir, ker nI drugače. temveč tako kakor je. fasi pa so taki, da nam žepe in želodce meri krompir (lil ne kaviar); ki obilo obse-f.e pa malo zaleže; kakor vse, kar prinesejo in rodijo dnevi sedanji.
Draginja je, denarja ni bog vo kaj, r.ožič se bliža. Ampak krompir je lotos obrodil, — lo dajmo ga, brnz sla-u »spevov! Da nas bo vesel stric Paši'' in radikalija; čeprav stric Pašič in ruiikalija krompirja morda nista toli-
lo vajena, kakor paprike. Skep—Sa. *
*	Pozor! Inozemskim naročnikom, tt so s plačilom naročnine zaostali, ustavimo list z jutra j8n jim dnem. — U prava »J u t r a*.
*	Iz tajništva demokratske stranke. V nedeljo, dne 16. decembra so vrši sestanek naših somišljenikov v Trzinu v gostilni gosp. Strmolcta ob 3. popoldne. Poroča gosp. Ivo Berščak. Istega dne se vrši tudi iaven shod demokratske stranke ob 11. dopoldne v Pragatušu. Govori dr. Rapc iz Ljubljane. Na Raki pa priredi krajevna organizacija JDS ob 7. zjutraj predavanje: O postanku in razvoju sveta, "redava gosp. prof. Dolžan.
4 Kraljev rojstni dan. Ljubljansko mestno županstvo vabi vse hišne po-?e*tniko m vse prebivalstvo, da okrasu v pondeljek, dne 17. decembra na rojstni dan našega kralja Aleksandra I. hiše in okna z državnimi ali narodnimi zastavami.
*	Petnajstletnica šentjakobskega naprednega društva. Na prireditve dno 15. in 16. decembra v Kazini opozarjamo občinstvo, da so jih udeleži v rim največjem številu. Začetek koncerta v soboto in zabavnega večera s plesom v nedeljo vselej ob 8. zvečer.
*	Slavnostni občni zbor Naprednega društva za šentjakobski okraj. VHud-no vabimo somišljenike k udeležbi slavnostnega občnega zbora gospodarskega naprednepra društva za šentjakobski okraj v Ljubljani, ki se vrši v proslavo petnajstletnice obstoja v nedeljo, dno 16. t. m. ob 11. dopoldne v dvorani Kazine. Udeležba za člane načelstva JDS obvezna. K ostalim prireditvam (koncertu v soboto 15. t. m. in zabavnemu večeru v nedoljo) so pristaši JDS vljudno vabljeni. — Tajništvo JDS.
*	Imenovanje ljubljanskega velike-ja župana. Kakor nam brzojavljajo iz Beograda, je ukaz o imenovanju vhl-nega svetnika Teodorja Sporna za velikega župana v Ljubljani, že podpisan in je bilo uradno sporočilo o imenovanju tekom včerajšnjega dne odposlano v Ljubljano. Po vsem tem j« pričakovati, da bo novi veliki župan začetkom prihodnjega tedna prevzel posle svojraja urada. — Novi veliki župan je rojen 8. aprila 1870 na Trati pri Skofji Loki. Služboval jo pred prevratom kot pol. uradnik v Dalmaciji.
*	Vladni komisar Kmetijske družbe. Poročali smo že, da je pokrajinska uprava razpustila odbor Kmetijske družbe in odgodila za prihodnjo nedeljo sklicani občni zbor. Za vladnega komisarja, kl bo do konstituiranja novega odbora vodil družfcine posle, je imenovan vladni svetnik Fran 2 u p -t' e k, ki je svoje mesto že nastopil. Obenem je vlada odredila, da se skliče občni zbor Kmetijske družbo sredi "li v drugi polovici januarja prihodnjega leta.
4 Prisega škofa drja. Srebrniča. V "etrtek je novi škof s Krka dr. Sre-bmič pred predsednikom vlade gosp. Pašičem položil svečano prisego vernosti kralju in državi. Cerkvene ceremonije je pri tem opravil beograjski župnik dr. Wagnor. Po prisegi sc jc škof SrebrniB na dvoru vpisal v kraljeva SDroicmno ki^jpo ter ie bil
nato sprejet od ministra ver ter od papeškoga nuncija. Včeraj dopoldne je škof odpotoval na svoje službeno mesto v Krku.
*	Ljubljanske trgovine t ponedeljek. Gremij trgovcev v Ljubljani naznanja vsem p. u. trgovcem in si. občinstvom, da bodo trgovine dne 17. t. m. (rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra) zaprto od pol 10. do 11. uro dopoldne.
*	Proslava kraljevega rojstnega dne v Celju. V proslavo kraljevega rojstnega dno priredi celjski oficirski zbor svečano zabavo s plesom v Narodnem domu, Or-juna pa ua predvečer slavnosten obhod z godbo izpred Narodnega doma po mestu.
*	Smrtna kosa. V Ptuju jo umrla gospa Genovefa Čeh, posestnica in gostilnlčar-ka, v starosti 81 let. Okoli 80 let jo bila skoro slepa, vendar pa je vzrono gospodarila. V prejšnjih časih so so zbirali pri njej odlični naprodujakl. Pokojnina je bila zanesljiva Slovenka. Blag jI spomin!
*	Himen. V Mariboru se je poročil gospod dr. Ivan Volčič, finnnčni tajnik okrajnega finančnega ravnateljstva v Mariboru, z gospodično Marico Zemljič, hčerko nadučitelja g. Žemljica iz Luč.
*	Kolki po 1000 Din se vzamejo li prometa. Kakor smo že omenili, jo prišla beograjska policija na sled družbi, ki Je ponarejala kolko po 100 in 1000 Din. Družba je sestojala iz petero članov — vsi iz Banata. V zvezi s falzifikacijaml Jo finančni minister odredil, da se kolki po 1000 Din do 25. t. ni. vzamejo iz prometa. Država je s falzilikacijami odškodova-na za več kot 100 milijonov dinarjev. Ponarejale! so kolke prodajali za 20 odst. cenejo kakor uprava monopola. Prodaja je bila organizirana po celi državi.
*	Izprememba okolišev pošte Sv. Jurij ob juiiii ieleznici in Grobolno. Pod občino in pošto Sv. Jurij ob južni ^eleznici spadajoči popisni kraj Grobelno ima krajevne dele Dirne, Gorjakovn, Zg. in Sp. Vrb, Pirne loke in Grobelno. Ker pa hodijo prebivalci iz vasic Pirne loke, Grobelno in Sp. Vrh samo ua bližje pošte v Grobelnem po pošiljke, so sodaj te vasice izločene iz okoliša pošte Sv. Jurij ob južni železnici in priklopljene pošti Grobelno.
*	Živinski sejem v Višnji gori. Županstvo Višnjn gora naznanja, da se dne 17. t. m. vrši v Višnji gori redui živinski sejem.
*	Občinske doklade r Ljubljani. V smislu naredbo pokrajinske uprave sme mestna občina ljubljanska tudi za dobo od 1. julija do 31. decembra 1023. pobirati naslednje deloma zvišane občinske doklade na vse državne neposredne davke, razen onih, ki so po zakonu prosti do-klad, iu sicer: na hlSnonajemni davek 35 odst., na zemljiški davek in na občno pridobnino doklado 50 odst., na občno pridobnino zvišano doklado 135 odst., na vse ostale davke pa doklado 85 odst.
*	Da se ne pozabi. Kakor smo že poročali, je bil radi podle ovadbe proti po-stajenačelniku g. Jaklilu med vojno, obsojen te dni železniški uradnik Ivan Zor-ko na 5 mesecev težke ječe. Razprava sama pa je razkrila šo jako zanimivo dejstvo, katero je treba pribiti javno, da se ne pozabi. Orožniškl stražmojster v pokoju, g. Mak, je očividno na razpravi komaj čakal, da se popolnoma otrese odija denuucijnntstva. Prilika se mu je v resnici kmalu nudila. Ko ga je Bodal svetnik Mladič vprašal, odkod je dobival med vojno razne informacijo, ki jih je poročal potem na višja mesta, je g. Mak decidira-no odgovoril: <Vse te podatke ml Je dajal edinolo Jakob Dimnik!* Dimnik je bi! svoječosno župau v D. M. v Polju in je šo sedaj eden klerikalnih veljakov. Besedo ima sedaj on! Njegova dolžnost jo ,da se opere pred javnostjo!
*	Veselo božično praznike ter upapolno novo leto žele vsem prijateljem, prijateljicam in znancem slov. fantje II. zrako-plovne komande v Mostaru: Pragutin Kovač, Josip Pate, Maks. Klaušek, Lovro Jerančič, Karel Vali ln Rudolf Strgar. — Enako tudi slovenski fantje pri 48. pp. v Plevlju v Sandžaku: Franjo Ceuc iz Mot-nika, Josip Goričan lz Vojnika, Alblu Tratnik, Mnks Cehoviu in Petar Jelen iz Trbovelj, Albin Lihnik iz Prevalj, France Brežnik iz Celja, Ivan Turk iz Gomilsko-ga, Ivan Dollnšek iz Ločice, Viko Turn-šek Iz Zahomcev, Rudolf Roglič Iz Aržlš, Ivan Potočnik iz Razbora, Ivan Pečolar iz Slovenjgradca, Urban Osojuik iz Javorja, Matevž Kouži iz Leš, Anton Verblč iz Stične, Ivan Žgal in iz Pišec, Anton Romih iz Zabukovice in Vinko Beline iz Pilsteina.
*	Pomoč naših Nemcev nemškim otrokom. Glasilo vojvodinskih Nemcev, <Deu-tsches Volksblalt*, je uvedel akcijo za pomoč revnim nemškim otrokom Iz rajha. Akcijo je" beograjska vlada odobrila. V Novem Sadu se je konstituiral odbor, v katerem so zastopana vsa nemška društva. Odbor upa, da se mu posreči preskrbeti v Jugoslaviji s prehrano 8000 do 4000 nemških otrok.
*	Gradbena delavnost v Domžalah. Pišejo nam: Domžale so daleč znane po svoji slamnikarski industriji. Vrh tega se nahaja šc tovarna »Bistra* s kovinskimi izdelki in številni veliki mlini, lepo razvita lesna trgovina in dve parni žagi gospoda Skoka in g. P.usa. V letih 1922. In 1923. se jo zgradilo 18 stanovanjskih hiš in 6 gospodarskih poslopij, mod njimi Vilmanova vila v Studi pri Domžalah, dve vili Franceta Ravnikarja, stavbenika v Ljubljani, in sicer ob eesti. kjer so bo nahajala brezžična postaja, vila Julije Ja-nežičeve ob Šolski cesti, vila Petra Koširja. Stranska eesla v Stobu. vila Valen-
tina Smona ob podaljšani občinski eestl. [
Do podstrehe je zgrajena tudi velika' trgovska hiša Jakoba Menarda na vogalu' Kolodvorske in državno ceste. Projekti-1 rane in deloma začete so tudi regulacije nekaterih cest in Izboljšanje razsvetljave. Sploh so Domžale v zadujih letih prav lopo razvijajo.
*	Žrtev Save. O veliki nesreči, ki se jc zgodila v četrtek v Krškem, uam naknadno šo poročajo: Kmet, ki jo utonil v Savi, je posestnik Josip Žibert iz Senuš. Hotel je napojiti svoja konja, kl sta bila vprežena v težak voz. Kor Je Sava še vedno velika in Zibert ni natanko poznal brega, je zavozil v Savo v prostoru, kjer Je globoka več metrov. Žibert, voz in oba konja so zginili v vodi.
*	Skoda vsled' povodnji. Po izjavi komisije, ki je bila določena v 6vrho, da ugotovi škodo, ki jo je povzročila povodenj v Sloveniji in na Hrvatskem, je cenjena škoda v Sloveniji na 18, a na Hrvatskem iu v Slavoniji na 85 milijonov dinarjev. To pa še niso definitlvne številke, ker so nekateri poplavljeni kraji nahajajo še pod vodo.
*	Vlomilci na delu. Pri posestniku Pig-narju v Mali vasi na Štajerskem je bil v noči 11. decembra izvršen na zelo premeten način vlom. Vlomilci so odnesli razno dragocenosti, obleke in perila v skupni vrednosti nad 200.000 Din. Sumi se, da so vlom izvršili »izkušeni* vlomilci, ki so se nedavno vsled amnestije vrnili iz zaporov.
*	Koncert Danes v soboto se vrši koncert dravske godbe v kavarni »Evropa*. Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. 1019
*	V restavraciji »Zrnida* vsako nedeljo ln praznik zajutrkovalnl koncert.
1913
*	Izredna prilika n naknp šivalnih
strojev se nudi p. n. občinstvu pri dobro nanl tvrdkl I. Goreč, ki je prejela izborite šivalne stroje slovite nemške tvornice znamko <Excella», ki so urejeni za umetno vezenje, krpanje perila in mašenje nogavic. Za božič in novo leto imajo kupci še lzrec.no ugodnost 10 odst. popusta. — Oglejte »i stroje, predno se odločite na nakup. Opozarjamo na današnji oglas.
Učite!!! in učiteljice, Mpokov^ro? 1.1919.
Učitelje in učiteljice, ki so bili upokojeni leta 1019. s pravica do penzij po novem zakonu od 23. julija 1919., pa so jim bile odmerjene in dobivajo še stare kronsko penzije, sporočam, da Je vprašanje njihove prevedbe na dinarske penzije končno tudi s strani finančnega ministrstva rešeno.
Po odloku ministrstva prosvete od 23. decembra 1920. bi imeli vsi, ki so bili upokojeni v času od 23. Julija do 80. novembra 1919. dobivati penzijo, kakor da so s 1. decembrom 1019. prevedeni na novi zakon. Finančno ministrstvo se je do zadnjega časa upiralo priznati veljavnost tega odloka. Vsled razsodbe državnega sveta v prid nekega učitelja, ki se je proti upokojitvi s penzijo po starem zakonu priložil, pa je finančno ministrstvo z odlokra DRBR. 144558 od 27. novembra 1923. priznalo odloku ministrstva prosvete od 28. decembra 1920, veljavnost z nekimi Izpremebami, In sicer:
Pravico do penzij po novem zakonu Imajo vsi, ki so bili upokojeni za 26. avgustom 1916.; nova penzija jim pripada od dneva npokojltve.
Ta izprememba je utemeljena s tem, da Je novi zakon o narodnih šolah siccr datiran z dnem 23. julijem 1919., da pa ie po čl. 89. stopil v veljavo šele z dnem, ko je bil objavljen v <S!užbenih Novinah*. Novi zakon je bil objavljen v »Službenih Novinah* št. 86 od 26. avgusta 1019.
Odlok od finančnega ministrstva od 27. novembra t. 1. do danes še ni bil odpravljen na ministrstvo prosvete, kamor jo naslovljen. Poteklo bo torej šo nekaj tednov, predno bo prišel odlok v roke tistim, ki bodo prizadetim učiteljem in učiteljicam odmerjali in nakazovali nov« penzije.
Prosim vse, ki so sa povodom poročila »Učit. Tovariša* v tej zadevi obrnili pismeno na moj naslov, noj to obvestilo vzamejo na znanje.
Beograd, 13. decembra 1923.
Jože! Reisner narodni posl.
Gbfave
X Čeho3lovaki! Poslednji naš poziv Je ime! lep uspoh, toda mnogo Cohoslo-vakov, ki živijo v Sloveniji, šo ni izpolnilo svoje narodno dolžnosti. Čoškoslo-venska obeo je zagranična nepolitična organizacija, njeno paslanstvo je izključno kulturno in pristop ima vsak dober Slovan. Pozivamo zato šo enkrat k pristopu in upamo, da se jih bo mnogo priglasilo. Prispevki, ki služIjo kulturnim potrebam Csl. obce so malenkostni in znašajo polletno 0 Din, vpisnina pa enkrat za vselej 5 Din. Prijave sprejema Ceski obeo v Ljubljani, Sodna ulica 2, v roke g. inšpektorja Ružičke. — V soboto 15. dec. zvočor v Narodnem domu predavanje s skloptičnimi slikami ter koncertno točko, v nedeljo ob 5. uri popoldne pa je marljonetno gledališčo.
X Klub esperantlstov v Ljubljani proslavi v Boboto dne 15. decembra v vrtnem salonu pri »Starem Tišlarju* (Ceš-novarju), Kolodvorska ulica, rojstni dan aitktora esperanta dr, L. Zamenhofa z na to nanašajočim se predavanjem in prosto zabavo. Poživljamo vse člane, obiskovalce tečajev ln prijatelja, da se te prireditve udeleže. Začetek ob pol 20.
X Ljudska visoka šola v Ljubljani jiriredi jutri. y nedeljo eb 10. uri donel-
dne v zbornični dvorani na univerzi javno, vsakomur dostopno predavanje o naslednji temi: »Socialno - vzgojno naloge srednjo šole». Prodava g. viš. šol. nadz. prof. VVestor. Vabimo vso, ki eo zanimajo za to važno vprašanjo naše dobe, zlasti pa stnrše in vzgojitelje.
X Predavanje v društvu «Soča» v LJubljani. Danes v soboto predava pri »Lovu* unlv. prof. dr. Ozvald o temi: »Tolcfina rast človeka od rojstva do 20 let*. Skioptično sliko. Začetek ob pol 0. uri zvečer. Vstop vsem prost.
X Cercle francals v Celju. V nedeljo dno 16. decembra ob 17. uri so vrši v risalnici deške meščansko šolo v Celju predavanj« inž. Pavloviča o temi »La rotraito do 1'Albanie* v francoskem jeziku. Predavatelj bo razpravljal o dogodkih, ki iih jo doživel sam.
X Ustanovni občni zbor Društva za gojitev treznosti v Ljubljani so vrši v torek dne 18. decembra oh 17. u i v predavalnici zavoda z.i soc. hig. zaščito doco, Lipičeva ulica (za sv. Petra vojašnico). Vsa kulturna društva iu korpo-racije, kl hočojo sodelovati v pobijanju pijančevanja, naj odpošljojo na ustanovni občni zbor svojo zastopnike.
X Potom Jugoslovenske Matice so darovali za vestfalske Slovenec: g. Kosta Ivanovič, carinski nadzornik v p., Ljubljana 100 Din; Davorin ln Klementina Vukšinič, Velika Nedelja 60 Din. — Posnemajte!
X Brlljantnl uhan so je v Ljubljani izgubil v pondeljek. Pošten najditelj naj ga odda Pred škofijo 15, IU. nadstr.
MistifikacUa
Dno 4. decembra smo objavili v »Jutru* oster napad na g. Josipa M a t j a -n a predvsem kot predsednika krajevnega šol. sveta v St Vidu nad Ljubljano. V dopisu Iznešeni očitki so se izkazali kot povsem neutemeljeni. Od cele vrsto naših najuglednejših naprednih mož smo prejeli pisma, kl v polni meri ocenjujejo delo in zasluge g. Matjana. Posebno značilne v tem pogledu so pa Izjave krajnega šolskega svota v St. Vidu, ki jo v posebni soji glasom zapisnika soglasno ugotovil, da je g. Matjan vedno delal sporazumno z ostalimi člani in jo vedno uvaževal sklepe kr. šol. sv. ter ni ukrenil ničesar na 6vojo roko. Krajni šol. svet izjavlja, da je poslovanje gosp. Matjana kot predsednika vzorno ter mu izreka popolno zaupnico.
Značilna je tudi izjava šentvidskega učiteljstva, katoro so podpisali gg. in gdčne. L. Bukovlc, K. Satlor, C. Muren, M. Zirovnik, I. Mihclič, M. Babnik-Rajer, J. Baje, F. .Božnar, V. Porenta, A. Je-ločnik in Ang. Poboraj. Podpisano uči-teljetvo izjavlja, da. se nam ni od strani g. predsednika kraj. šol. sveta gosp. Matjana zgodila najmanjša krivica, ne v besedi, no v dojanju; nasprotno nam je pomogel, kjer jo mogoL
Napredno učiteljstvo v St. Vidu nad Ljubljano pa nam jo še poslalo posebno izjavo, v katori pravi:
»Obrekovanje je cel dopis iz Vižma-rij v »Jutru* št. 288. Nikdar ni dolal gospod Matjan, predsednik tuk. krajnega Sol. sveta, naprednemu učiteljstvu najmanjše krivico, no z besedami, no z dejanjem, nasprotno nam jo pomogel drago voljo, kjerkoli je zamogol. Zlasti obsojajo podpisani besedo »ovaduštvo*. Za taka zlobna podtikanja nimajo več besed. Namen dopisnika je pač nekako maščovacje.
Naj bo g. Matjan prepričan, da vemo vsi, da jo skozi in skozi poštena duša in da tak podol dopis uo more omajati našega zaupanja v njega.
Napredno učiteljstvo«. •
Vsa ta pojasnila in izjave povedo pač dovolj. Mi obžalujemo, da so je posrečilo miatifikatorju vtihotapiti v »Jutro* dopis, s katerim jo poskusil omajati ugled moža, katerega zasluge na vsoh poljih javnega dela coni tudi širša napredna javnost. G. Matjan sme biti v ostalem zadovoljen. Reakcija, ki jo sledila napadu, je najeklatantnejši dokaz spoštovanja in ugleda, ki ga uživa. Vos slučaj jo pa tipičen za moralno kakovost gotovih ljudi in dajo »Jutru* jiolno pravico, da izjemoma odstopi od dolžno,ti uredniško tajnosti, ki nas .sicer absolutno veže napram vsakemu resnomu dopisniku. Mi smo g. Matjanu sporočili ime avtorja dotičnega dopisa, da po lastni peudarnosti z njim obračuna.

Odgovor «DomolJubovemu» dopisovalcu.
Ni res, da je bil g. Fatur star. voljen z menoj od klerikalnega ljudstva. Kes Ic, da je bil g Fatur voljen županom leta 1904 na podlagi dogovora vseh takratnih političnih strank na Rakeku. F.na ko se je zgc dllo I. 1907. — takrat sem bil jaz voljen prvič v občinski odbor — In 1. 1910. Torei tli bil g. Fatur nikoli
izvoljen samo od klerikalne stranke. L'. 1913. pa so se vršile občinske volitve
strankarsko na ukaz vodstva SLS. Tega leta sem bil voljen na napredni lil klerikalni list! — na tej na pritisk mo. jega pokojnega brata duhovnika. Pristaši SLS so se radi tega pritoži!! In volitve so bile razveljavljene. Isto so s« vršile ponovno spomladi 1. 1914. Proti I/.idu volitev so se pritožili naprednjaki. Kadi nepravilnosti pri Istih je bilo pozvanih 26 pristašev SLS k deželnemu sodišču v LJubljano ter je le izbruh svetovne vojne preprečil obravnavo. Pred tein Je g. Fatur odložil županski klobuk, njemu je sledil g. liclle in to zakonitim potom. NI resnica, d» se jc srečkalo med g. Faturjcm iu g. Belletom vsled mojega spletkarjenja tn agitacije.
Dopisnik »Domoljuba* na hinavski na-čin opisuje In zavija prizor v sobi g. Fatur la. Stvar pa Je sledeča: Ker sva dobila g. Ivančlč Matevž Iz Unca in jaz enako število glasov pri voliltvl odbora, sc Je žrebalo med nama. Zrel) ic odločil v odbor g. Ivančlčn, ki se ic pa odpovedal meni v korist. Tak prizor je nekaj čisto navadnega, ki se je velikokrat odigral In se še bo. Moralni dopisnik se le zaletel v g. Gnezdo in g. Mačona In trdi, da sem v njihovi družbi tajno agltira) proti občinskemu tajniku g. Kobetu, kl je bil Faturjetr sorodnik. Izjavljam, da je ta trditev nesramna laž. Pripravljen sem nagraditi onega, ki ml dokažo ka-koršnokoli agitacijo bodisi proti g. Kobetu, bodisi sploh. Nič manj nesramnega se je pokazal dopisnik v svojem podti-kavanju spora med g. Domlccljem in inenoi radi županske časti. Glede gospodarstva župana g. Bclleta omenjam, da je Isti županoval v vojnem času ter v prvem letu Italijanske okupacije, t. J. v težkih časih.
Marsikatera občina Jc zabredla v enakih razmerah v dolgove radi aprovlza-clje, kakor tudi občina Rakek. Laž pa Jc, da bi plačal dolg 32.0110 Lir — klerikalni odbor. Nasprotno Jc res, da je ta dolg plačalo ljudstvo pod občinskim odborom, ki Je obstojal od 1. 1910 dalje iu Je bil po večini napreden. Ker vali meni dobro znani klerikalni dopisnik odgovornost glede omenjenega in že plačanega dolga na mc, ga hočem tem potem poučiti, da sem služil vojake od Izbruha svetovno vojne pa do razpada Avstro-Ogrskc. Možakar dopisnik se jc pa skrival pod raznimi vzroki doma ter navduševal druge za vojno.
Akti glede moje izvolitve županom so opravlčcncent na razpolago ln sc lahko vsakdo prepriča o pravilnem postopanju, kar naj Izvoli g. dopisnik vzeti na znanje.
Poživljam »Domoljubovcga* dopisnika, da se podpiše, kadar hoče koga napasti. V nasprotnem slučaju ga Imenujem lažnlka ln obrekovalca.
Rakek, 13. decembra 1923.
Josip Stržal župan.
Za vsebino uredništvo ni odgovorno.
Domače »orie
M. dcccmbra:
ZAGREB. Na efektnem tržišču slab promet. Živahnejšega povprašovauju še ta teden nI bilo. Nekoliko večje jo bile zanimanje za Eskonitpno, katere tečaji pa so popustili. Danes so se tržilo tudi opcijsko pravico Sečerano Osijek j>o tilK) do 075. Popustili so tečaji Trbovelj, Prašič-dioue, iSceerau«, nekoliko tudi Hipote-karne. — Nu tržišču z devizami so ostali tečaji nespremenjeni. Nekoliko je popustilo izplačilo Italija. Blaga dovolj. Promet zelo slab. Kotiralo so devize: Amsterdam 0 do 3100, Duuaj 0.1245 do 0.12525, Bruselj 405 do 410, Budimpešta 0.45 do 0.47, Bukarešta 45 do 46, Italija izplačilo 384.75 do 885.75, Kristijanija 1310 dn 1830, London izplačilo 387 do 388, ček 386.5 do 387.5, New-York ?ek 88 do 88.75, Pariz 470 do 475, Praga 259 do 200, Sofija 0 do 64, Švica 1547.5 do 1555; valute: dolar b7 do 87.5, aK 0.123 do 0.121, Kč 254 do 0, napoleondori 0 do 340, leji 41 do 13, liro SiSO do 0; efekti: Eskomplna IGO do 161, Hipotekama 9.i do 00, Jugoslavenska 143 do 145, Ljubljanska kreditna 230 do 285, Praštedlona 972.5 do 075, Slaveuska 108 do 110, 6e-čerana Osijelt 2400 do 2415, Slavonija 207, Narodna šuineka 144 do 145, Gutinann 1802, Trbovlje 900 do 025, 7 odst. ime sticijsko 60.
BEOGRAD. Tečaji napram včeraj v glavnem neizpremenjeni. Notiralo 60 devize: Amsterdam 3380 do 3305, Dunaj 0.1245 do 0.1240, Žeueva 1547.5 do 1548.5, London 837 do 387.25, Milnn 385 do 887.5, Now-York 88.25 do 88.40, Pariz 873 de 473.5, Praga 250.25 do 250.50, Solun 145 do 160, Solija 60 do 64; vslute: mK 0.265 do 0.20, Kč 257 do 258; olekli: Narodna banka zaključek 4000.
Lastnik In Izdalatel! Konzorcij «.lutra», Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llub!|anl.
Vremensko poročilo.
Ljubljana 14. decembra 1923.	LJubljana ?06 nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljuliliaaa Ljuhljaua Zagreb . Urograd Dunaj , l'raga . Inomoat
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
77t;5 771 0 771 6 770-1 769 7 7715 77U-6 773-6
Zračna temperatura
ž-4
8-6 8-9 6-0 6*0 -2-0 80 -10
.Itiubliaai barometer vliil, tcuuier, vieoka. Suluca vikala ob 7-aa. itahala ob 16-12
Veter
jug. vzh. broivetra
zapad
sov. napad brezvotra
Oblačno 0-10
oblačuo
dei
re^ jaano
dei megla
Padavine mm
1*0 1-0
Fo
jt*n*Ja ■ tfrtavnli* dirtoro n« tnsarate »rad do 60 bsaedi Din 8*—, vsaka nadallnfa hesad« 80 par nI, — Plato oo vedno napr«) • lahko tudi v anarnkaht. Na vpraiania odoovarta uprava la. ako lo voratanl« prtiožona anamka ea odgovor to/ manlpuiaol|aka pristojbina (I Oia).

(d ob e >
Mlajša žena
ali starejša defcl«. se sprejme k lletnciuu otroku na deželi. Pogoj Ja pridnost, zanesljivost. f.nažiiust in zdravje. — Prednost Imajo seveda oni. kl e« 2e z vzgojo otrok pečale, ali pri otiocih služilu Ponudbo na uaslov: Maca J a k i 1, KrmelJ, Dolenjsko.
17012
Brivske pomočnike
ftalne in čiste, boljšo moči. išče za po praciikib proti dobri plači posredov. elužb ».Sagur" v Celju. 16S04
Kuharica
•tara 26— 32 let. ki zna kukati in opravljati druga bis-zia dola, se eprejm*. — M. fak, Kongresni trg St. 10.
16S18
Kletarja
•benero skladiščnika,	e
prvovrstna tvrdka s Spiritu-ozaml. Samo prvovr?ine in s »pričevali podprte ponudbe a« upoštevajo pod „Kletar" na upravo ..Jutra".	17107
Dva uf-onca
ra črko.^llkarstvo. co takoj sprejmeta pri tvrdki Prletou £ Bricelj. Ljubljana. Aleksandrova cesta 1.	17098
Čevljarskega vajenca
•prejme takoj po dogovoru Ivan Premrl, Dolenjska cesta »t 35.	17193
ftudnički obratovodja
tateri ima rudarsko iolo in dobro prakso pri odkrivanju rudlf^ v rovih, kakor v fah-tu, zunesljiv, veSC slovenskega, ozJr. srhohrvatskega je-sika. so za rudnik v Sloveniji takoj aprejme. Ogenjen, brea otrok, Jamski mereč ima precuaoat. Nastop je prva dva mesece na poskušajo. — Pri ■lučaju! odpovedi med tom fcaaonj od strani podjetja, se povrne voinja vlaka 3. razr. •em fn nazaj. Stanovanja in kuhava jc na razpolago. — Pouudbe in zahteva plačo ped „Rudokop 21" na upravnlAtvo »Jutra".	17187
Urar8ki pomočnik 1 MoSke obleke
spreten, išče službo. Ponudbo ! 80 dobro ohranjene in rimska na upravo ,,Jutra' pod Slfro suknja, so proda po ugodni
„Urar". 16063 ceni. — Naslov pove	uprava
„Jutra",	16952
Keprtmiiaiae
Ilišo
v mestu, uli prav bllsn le-ic6o, obstoječo iz 4—-6 sob in vrtom, kupim. Vodovod in elektrika mora tudi biti v hl» bi. Ponudbe a navedbo cena na upravo ..Jutra" pod ftifro „Hl9a" do 20. t. m, 17144
Učenec
kl ima lSmeaečno prakso, želi nadaljevati učenje v trg. mešanega blaga. Ima dobra »pričevala, trg. nadaljevalno Solo. — Ponudbe na upravo. ,.Jutra ' pod šifro ..Ufienec".
17164 I
Boljša izurjena šivilja
prosi dela v kaki trgovini za vsa modna dela. Ore tudi v hlSo. — Ponudbe na upravo .Jutra' pod ..Moderniziranje" 17042
Dva zimska plašča
se ceno prodasta. — Naslov pove uprava ,,Jutra". 17127
Schaffhaugen ura
zlo ta mofcka, b tremi pokrov!, skoraj nova, mj proda. Poizve ^e pri Fr. P- Zajec, LJubljana. Stari frg b. 17186
Bukov rezan les
prodam neobžagan. 60 in nekaj 26 mtn od 15 cm Širine naprej. Cenjene ponudbo na P. Hlgersperger. Celje, Gregorčičeva ulica 3. 17182
Lepa nagačena lisica
ceno naprodaj. Naslov povo uprava „Jutra". 17178
Več spalnih oprav
lz mehkega, trdega in furniran« ga lesu, fino izdelano, prodam po nizki ceni in tudi sprejemam uadaljnja naročila B 11 o n o Henrik, mizarstvo,
Za božič
prodam ceno kolo (Holender) I poleg mizarske strojne radru-na tri koksa, samokolce, mi- J Ke v Vlžmarjlh 77. 17134
slco in stolček za dečka od |------
4—S leu Ogleda ae mod 10.
in 20. uro. Naslov pove upr.	Knjižna OUiara
Posestvo
v lep! legi tik državne ceate, vse v dobrem stanju, naprodaj. Več se Izve pri Andreju Menard. Kalcs 10, Oorenjl Logatec.	16030
Njivo
pripravno tudi za stavbi&če Pod Rožnikom, prodam. — Istotam ae proda orodje sa ribiče s čolnom vred. Naalov pove uprava Jutra". 17188
Večja prazna soba
uajrajse v blllinl dek vlade in pt> možnocU b separatnim vhodom, so 1 Ste. — Cenjene pouudbo pod ,.Odsotnost" na upravo „Jutru".	17u53 ,
Mesečno sobo
i tč« gospodična, če mogoče r J sredini mestu. — Pouudbe uk upravo .Jutra' pod ..Solidna" 17131
Dve opremljeni sobi
event. » souporabo kuhinje, oddam takoj za dobo 6 meeo-oov na periferiji mesta. — Naslov pove uprava „Jutra".
17135
Brezplačno hrano
onemu, ki preskrbi dve aoM. kuhinjo in prltikline, takoj. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Hrana".	17159
..Jutra '
17133
popolnoma nova. črna, te
Parcela
1000—2000 metrov velika, ue kupi. Pogoj solnčna lega v mestu, aH vsaj blizu. Ponudbe 1 navedbo kraja, mere in cene na upravo ,,Jutra" pod Slfro ..Parcela".	17145
Majhna nova hiša
z 2 stanovanji po 2 sobo s kuhinjo, se zaradi odpoto-▼anja po jako ugodni ceni proda. Zemljlftča 300 m. — Lahko se plača aamo polovico, za drugo se počaka. — Zelena jama št. 217. 17154
Prodam posestvo
v lepem letoviSčnem kraju na Gorenjskem, obstoječe la hibe, hleva in 6 gozdnih parcel, pripravno za vaako obrt ter oddaljeno pol ure od že.-
Šivalne stroje
a daaetlatalm Jamstvom
najfinejši Izdelek kupite najceneje pri tvrdki
In
Za božič Novo leto >% popusta
Palača Ljubljanske kreditne banke LJUBLJANA.	em
amt
lia/ni aradnik
žeU manja potom kortopes-denco 1 veselim! KospodlSna.- , mi. Prednost Imajo Kranjeun- I ko. Platnene ponudbe n. upr. , ,,Jutra" pod ,,KranJcanke".
17149
proda. Naslov pivo uprava er Mua.jeno pol ure on ze-Jutra"	17138 1 le_*nlflke postaje. Cena kron
Pohištvo!
Spalnico, Jedilulce, pisalne mizo, omaro za kujige itd. iz j £IatO moško Uro hrastovega, Črešnjevega. ja- Schaffhauson. z verižico, pro vorjo.vega in orehovega lopa, dam za 6000 Din. — 8 u lin 16, i najceneje uaprodaj pri Ivanu Sv. Jakoba nabreJJe št. 27. i Napret, stalna sa!oga po-	17172'
hlfitva, Viflmarje štev. 70 pri LJubljani.	17207
450.000. Pismene ponudbe na
! upravo .,Jutra" pod uLepo posestvo".	17167
Gorenjska cvetka
17ih let, lepega obraza, £1-vahna in krasno postave, Seli znanja z mladeničem trgovcem v svrho možitve. Resno ponudbo s sliko pod ..Pričeto brstenje" na upravo ,,Jutra".
17201
2enitna ponudba.
Vsled pomanjkanja časa nu u-m potom J.eli v evrho Scnit-ve seznaniti mlad, samosto-jen obrtnik z simpatično go- j epodlčno. kl naj poseduje tudi lastno posestvo, po motnosti blizu Ljubljane, ali pa večjo vsoto denarja, kl naj bl
se vporabll za razširjenje 25.000 Din posojila išče
obrti ln trgovine. — Cenjene	r
ponudbe naj se blagovolijo I poalati, po možnosti e sliko, na upravo Jutra" pod Šifro ..Zlatu bodočnost 1924". — D iskrena zajamčena. 17136
Znanja
v r/almno darilo za Bo&lč in 1 Življenje, Seli činov nik 30 let, i poltenega znača/a ln dobrega rrca z Inteligentno gospodično 1 Dopise pod ..Božično darilo" 1 na Aloma Companj', Ljubljana 17199
Čevljarski stroj
machmascbine) Je naprodaj.
Naslov pove uprava ..Jutra"
3Ioško kolo
dobro ohranjeno, se kupi. — 17209 Ponudbe na Fr. P. Zajee, ---' optik v Ljubljani, Stari trg
9.	17183
Dva Štedilnika
?den Seltzen ln prozto atoječ. i »f#>• v 1 drugi za vzidati, se pooeni MO?KO m ZenSKO kolo prodaeta. Vpraša se na Gliu- v dobrem stanju, se kupi. — cnh štev. 132 pri LJubljaui. Ponudbo na upravo ..Julra'' 1722'» pod Cifro „Dobro ohranjen". _______ i	17176
Vso damsko konfekcijo
Več frakov
Zgornjih delov
tedelovalka. poštena ln debro izveibana, se. sprejme takoj. Plača po dogovoru. Hrana tn stanovanje v hiši. Valentin Kerk. čevljarski mojster. 2a-»«c.	17151
Mizarski delovodja
•gilen ter Izurjen, se Išče na deželo, dalje dva mizarsko-atrojna preddelavca, od njih dober bandaglst. — Ponudbo pod ..Poštena ln trezna moč'' na upravo ,.Jutra". 17167
itttinuuajaio	ms.uu icuu,	. ...	_ _
dokler Je Se kaj laloiic. Fran |™I>lra '»M- — M. Jelen IC,
Luki?. Pred SkofiJj ste*. 19.
17231
Suha bukova drva
se upatavUaJo iugana na dom. Cena ia 1 proatornl meter
Stara pot fit.
l/I, vrati 8 17177
19!i'50 Din sprejemajo
NaroČila »kladl&tu vod-
Kupiin knjige:
Valvasor (original ali KraJ-ftevo izdajo). We!tall und Mcnsehhelt, Der McnacU und die Erde, Ull.teln Weltge-
etra ia preskrbo drv pri	M«yerjey Lektlkon
DoleDjakera kolodvoru. 1716S "as Tierleben, Broekhau.ov Leksikon, tlovenslti Narod od leta 1914, 1915. Pouudbe z navedbo cene na upr. .Jutra' pod Hfro ,.Kupec", 17143
Sedlo
kompletno, dobro ohranjeno, ae ceno proda. Maribor, Pod mostom 8.	18923
Dva elektromotorja
rabljena, nabajajo&a se v popolnoma dobrem stanju. 'J in 6 H P. ae prodaeta. Kje, pove uprava ..Jutra'.	16914
VM
Dobro idoča gostilna
manjša, s prostim stanovanjem ua prometni cesti v Ljubljani, ae proti majhni odstopniul ln prevzemu inventarja takoj odda. Ponudbe

dobro ldoča tovarna, proti dobrim obreetim za dobo 1 leta. Pismene ponudbe pod ..Tovarna" na upravo ,Jutra' 16994
Halo!
Praden kupi«, oglej •I Izložbo pri
flliiMc nasIlSoss
Prodaja do konca moooea s
243 4
Znanja zeli
mlad trgovec na delell * i lastno dobro idoto trgovko v svrho aenltve drugo leto s hčerko boljio kmečke hISe (po moilnosti trg. naobraže-no) v starosti do 20 let. — Prednost Ima kmečka bftl Iz trga ali dežele, kl Je neoma
Posofm 50.000 Din
proti dobrim obreatlm tn vknjižb! na prvo meelo. — Plamena vpraae.nja pod Šifro ..Sigurno ln dobre obresti" ua upravo ,,Jutra". 16947
,,Gostilna b
atanovanjem".
16976
ua upravo „Jutra" pod šifro i dc2evano preteklosti, mirna. I -	• •• pridna, skrbna, varčna In'
podjetna, ki ima vesolje do1 trgovine, gostilne in gospo-dlnjstva i0 ki jI je edina | Selja živeti mirno in srečno, J ter Imeti Sivo voljo do po- i vzdige Imetja. Le resne od-
Gostilna
se ISče v najem al na račun
na prometnem krgju za takoj i^^T^nud^ Td^volji" i njem njenih staršev, s aliJo.
Kdo bi mi posodil
150.000 Din ali manj za dobo dveh lot? Plačam visoke obr«ti ter pustim snesek vknjižltl na posestvo lu hišo na prvo mesto. Cenjene pouudbo na upravo .,Jutra" pod ,.Prodaja monopola".
17095
Kostilničarka v Mokronogu 2. Dolenjsko.	16970
Dva poslovna prostora
ob prometni cest! v Roinl dolini, sposobna za trgovino ali delavnico — brea stanovanja — oddam. Naslov pove uprava „Jutra". 16959
Trgovski lokal
ob prometni cesti ▼ Ljubljani, be išče proti nagrad). — Ponudbe na upravo f,Jutra" pod ..Promet".	16957
(iščejo)
Obratovodja
•reien. zanesljiv, izučen ključavničarstva, vešč tudi dela v električni stroki kot montiranja parnih in raznovrstnih »trojev, želi sprejeti službo. Ponudbe e navedbo plače in stanovanja pod ..Trezen in marljiv" na upravo ,,Jutra".
17197
Korespondentka
/ako Inteligentna, vešča več Sivih jezikov, nemške steuo-l?rafije in strojepisja. želi elufbe takoj ali s 1. januarjem. Ponudbe pod ..Dama 28" j na upravo „Jutra". 17195
Zimska suknja
dobro ohranjena, se proda. Ogleda sc med 12. ln 14. uro na Starem trgu štev. 20/11.
16788
Dr. K. Štrekelj:
Sloveuake narodne pesmi, Izdaje Slovenske Matice, kupim 1. snopič I. zvezka. — Ponudbe na upravo ,»Jutra" pod „Posmt".	17146
		
Polsladko seno		
v odprtlb	vagonih a	ponjavo
dobavi vsako množino naj-		
reneJSe Bor. Sbll,		Kočevje.
Tel. It. 4.		155b5
Lepo banaško moko
je dobila splošna gospodarska
Gostilna in trgovina
k mešanim blagom na Jako prometnem kraju blizu meata, so odda takoj v najem. Stanovanje prosto. Naslov pove uprava ..Jutra".	16861
Dobro idočo trgovino
ozlr. podružnico, prodam z Inventarjem vred na prometni točki. Istotam veu tisoč aorti ranih polhovih kož. Ponudbo pod šifro ,,8igurna eksistenca" na upr. „Jutra", 16838
Igračni športni vozički,
trlclkeljnl, najnovejša smanj-čana dvokolesa za otroke 2e od 5 let naprej ter najnovejše zadruga za Slovenijo v Ljub-samokolnlce — holenderjl —, IJanl. Gosposvetski! cesta 2. otročji vozički od najpri- Oddaja Jo po najnižjih dnev-prostej&lh do najfinejših, šl- j nih cenah.	17162
valnl stroji itd. — «o naj- j bolj primerni in poceni za { božično ln novoletuo darilo. Tribuna F. B. L., tovarna
dvokoles ln otroških vozlč- i • - . . ,rtm . < kov. Ljubljana, Kariovska v sa tapetniška dela cesta št, 4.	16628 i2vraujPm po najnižjih kon-
------------I kurenčnih cenah. Franc Sla-
vlč, tapetnlk in dekorater. j
Lokal
ee takoj odda na najbolj
kl ee častno vrne (tajnost s častno besedo zajamčena), naj ae pošljejo na upravo Jutra" pod Kmečka hči".
16638
Inteligentna vdova
posestni ca ▼ prometnem kraju v 81oveniJl, v katerem Je vinska ln lesna trgovina pr«j-cej ruzvlta, ue želi seznaniti v svrho Senitve s starejšim gospodom od 50—60 let t večjim premoženjem. Oeira ue le na resne ponudbo, kl naj se pošljejo na upravo .Jutra' pod ,,Lepa prlhodnjoat". — Anrtilmna pisma ee vrSejo v koš.	17191
Trgovec in posestnik
so Sel! seznaniti v avrho ženitve z gospodično od 20—30 let, prijetne zunanjosti, čiste preteklosti, kl je dobra gospodinja. dota ae radi razširjenja trgovine želi. Samo resue ponudbe po možnosti s sliko, kl so ob popolni dlskrecljl vrne, naj ee pošlje na naslov: Franjo Dobrlnlč, poste restante Zagreb 1.	17167
fd&l&riti fc^rtf
JBBBMPraii e III 'IlUBlUBil
Ptičlca
prometni glavni cesti, tik j ki mo2no nl jI bilo. da selila pred mestno mitnico. Naslov Se bi v južne kraje — zato pove uprava Jutra". 17075 oglaša se v „Jutru" In kličo:
-----------I „Kdo bil bi oni, kl reši! bi
jo. da od mraza no pogine!" Dopise pod šifro „Clv-Civ" na upravo „Jutra". 17111
Trgovski lokal
oddam v najem, event. vsto-! plm kot družabnik z lastnikom lokala. — Ponudbe pod ..Konvenlranje" na upravo „ Jutra".	17174
Voscen papir
Invalid
»možen 3 jezikov, dober v vsakem delu, Intci.gouten. išče mesto potnika ali kaj podobnega v kaki tovarni. — Ponudbe prosim pod ..Zanesljiv" na upravo ,,Jutra". — Nastop takoj.	17192
Skladiščnik
popolnoma veAČ carinakega poslovanja, išče mesto za ta-kojfnjl nastop. — Prevzame tudi kako drugo primerno mesto na deželi ali v mestu. Ponndbe na upravo ,,Jutra" pod ..Skladiščnik 28 let star ' 16503
Državni uradnik
spokojen, energičen, zanesljiv. išče mesto kot skladiščnik. blagajnik al! kaj sllčnega. Dopise prosi pod ..Energičen na upr. „Jutra".
16690
Zabjak 14. Pridem delat tudi za razmnoževalni stroj, naj- , na dom.	16578
boljše vrste, se ugodno proda
Vpraša ae v tajništvu JDS, Narodni dom, I. nadstropje.
Zavod za bakrenje
In niklanje delov koles, auto-mobilov in vseh ostalih Etro-Jev. Besednik ln drug. Ljubljana, Prešernova ulica 5.
16551
Pozor, nevestel
Raznovrstno pohištvo Iz tr-
____dega In mehkega lesa. nudim
po konkurenčnih cenah. — Umetniške razglednice Matija Andiovic, mizarstvo.
___________ . inA unnymAnxi zaloga pohištva, Vidovdanska
Znižana cena: 100 komadov	* .,„,,,.',, 17147
oO Din Priporoča M. Tič«r. C€Sta 6- Ljubljana. 1714« Ljubljana.	231
Nepremočljive
,.Wat3rproof" dežne plašče, gumi-pelerine sa dame, prevlečene s avilo In usnjene suknjiče priporoča Drago 8chwab, Ljubljana, Dvorni trg 8.	244
Gostilna
v LJubljanJ aH v Mariboru, se vzame v najem. Išče be primeren lokal za gostilno v LJubljani. Samo pismene natančno pouudbe na upravo ,, Jutra" pod ,,Pravočasno".
17137
Bukovo oglje
nudi najcenejša H. 8 k a I a . Vil rje št 4.	230
mali zlčkl
Dvokolesa
motorji, otroški
Absolviran gimnazijec
t;d$!u2en vojak. lRČe primerne pisarniške službe. — Cenjene ronudbe pod ..Absolviran" na »•»pravo „Jutra".
vo-
šlvalni stroj! In pnevmatika najceneje ..Tribuna", Ljubljana, Kariovska ce3ta 4 162
Absolviran petošolec
Aa realki v Ljubljani, prosi ra kakršnokoli mesto v pisarni. Tozadevne ponudbe prosi na upravo ,,Jutra" pod SiTro „ Marij lv".
Poslovodja lesne stroke
lobro vpeljan v celi državi, želi premen Iti mesto lz Deo-grada v Slovenijo. Cenjene ponudbe pod , .Poslovodja" na podrulnlco ,.Jutra", Celje 17062
Kot učenka
fell vstopiti ldletna deklica It Btvlllt. ako js mogoče z vso oskrbo. Cenjene ponndbe pod .Jlevna" na unravnlštvo „Jut»a"/	17055
5 vagonov bukovih drv
suhih, zdravih, cepljenih, postaja ftoštanj, se proda. — Pukl Filip, Šoštanj. 17073
Otomana
skoraj nova. se proda. —• Naslov pove uprava ..Jutra".
17060
Katero blago srce
mi preskrbi za 1000 Din nagrade večje, čedno stanovanje s pritlklinaml v sredini ali na periferiji Ljubljane takoj. Ponudbe se prosi
Štiriperesna deteljica
lšfte štiri pridno nablralke, katero bl Imele veselje tudi sedaj v zimskem času poskusiti srečo najti pravi rajon. Cenjene ponudbe s« prosi pod šifro ,.Zvouko, Rado, Miško ter Benjamin" na upravo ..Jutra".	17018
Iščem posojila
7000 Din na menico. Obresti plačam po dogovoru. Naalov pove uprava ..Jutra" 17070
V*
(mm
Mlad pes dakel
ae je Izgubil. — Odda naj se proti nagradi pri tvrdki Jos. Medved, Sodna ulica štev. 7.
17211
Samo <Aikadont>
zobna pasta Vaa more popolnoma eadovoljltL 15898
Za slabotne otroke
Emulzija ribjega olja. Vsaki teden sveža. Mnogo učinkovitejša kot navadno ribjo olje. Izdeluje: Lekarna Ra-mor. LJubljana, Miklošičeva cesta. (Frl glavnem kolodvoru.)	15524
Pozorl
Najlepše božično darilo Je povest „Ra1aeUi". Cena komadu 5 Din. Poštnina posebej. — Dobi se pri društvu ..Svitanje" v Celju. 16742
V komisijo
sprejme raznovrstno zaanu-
fakturno blago, mlad trgovec na deželi. Varnost zajamčena Naslov pove uprava „Jutra".
17179
vanllljin slatbor peclsni prušEh
specialltete najbolje
Eksportna delavnica
M. Peternel
Ljubljana
Celovška cesta St. 89 izvršuje vsakovrstne čevlje do najmoder-uejših oblik. Najtrpežnejše »gojzerce". usm
Miroslav Bivic
knjigorezDica, kartooažain Cilauterija. Založništvo Sol-skih zvezkor, fisalne m šolska potrebščine. Ceni konkurenca-. — Fostretlii toiua in solidna. Ljubljau, Sv. 1'etra cesta 29.
Na]«tare]ia tlovontk*
pleskat ska io liMa delavnica « Ivan Bricelj
Dunajska cest« M
M priporoma,
Imlltn Mu. Cen »ini.
Dalmatinsko vino
Črno, sladko, se dobi pri J. Duziollnl, delikatesna trgovina. — Zelo priporočljivo za slabokrvno.	17129
Jugoslovansko importno in eksportno podjetje
«* ING. RUDOLF PEČLIN.
Stroji za vaako industrijo, leano ta kovinsko; poljedelski stroji lo orodje; lokomo-bili Id motorji; vaeb vrat stiskalnica; veletrgovina Seleza za stavbena lo koo-ctrukcljake svrbe Tovarna poljedelskih atrojev, livarna za fcalezo ln kovlue P. Farlč izdeluje vae predmete Is litega telesa * vsaki mnotlnl In velikosti točno po modelih, armatura Is medi In kovlo sa vaako potrebo.« e
MARIBOR
Trubarjeva ul. 4.
Tal »ton ln!«rurban 82.
TrgoTee (Zagrebčan)
veCkart v ljubljani, 1 # C e r n a n j a s samostojno damo do 53. let. Samo resna In ncanonlmua plsnia pod ftlfro ..Iskreno prijateljstvo" na upravo „Jutra" do 20. t. m.
16845
Za božtfne praznike
bl si radi dopisovali dre go-
upravo ..Jutra pod ..Prazno spollKn) „ dibr0 altnlranlSl
inteligentnimi gospodi srednje starosti. CenJ. ponudbe do 17. t. m. pod ..Sl^Ca v novem letu".	17026
stanovanje".
17046
Zlat prstan
t brlljantom, se proda. — Vprafiatl: StrellJka ullr-a 7.
170B7
Paru?
nov, 6rn. dvovprežnl. olegan-t en lu nov. sacko i ?esMml eedeSI. prodam po znlianl ceni. Enako tudi ve?Jo mne-»lno dobro obrnnjenlb vinskih sodov od 280 do 400 I. Nvlo, pov« uprava .Jutra'.
17061
prevzame «•!
mehanl ni delavnica Fran Ogrin
Gosposvetska cesta 14
Mi GORIC.
inmr
Na stanovanje
ln popolno oskrbo, sprejmem dva mlajša dlje^a ali dijakinji (tudi brala tn sestro). — Naslov se Izve pri upravi ..Jutra' pod „Strogo nadzorstvo".	17205
Stanovanje
obstojefte lz 3 sob ln pritlklln v eredlnl mesta, zamenjam za stauovanje 4 sob In pritlklln. Ponudbe pod ..Sredina mesta" nn upravo ,,Jutra".
17019
Stanovanje na deželi
inohlovano ali nemeblovano, z elektr. razsvetljavo, blizu postaje, lep miren kraj. se odda tudi za daljšo dobo v najem za več rodbin. Vprašanja na upravo „Jutra".
16513
Ka stanovanje
z zajtrkom, sa sprejmeta dva gospoda. Naslov pove uprava „Jutra".	16820
Skupno sobo
Ona
Rospodtfrna v lila jopici ln kapici, kl ee Je peljala dne 12. t. m, z jutranjim vlakom v Kranj, ee prosi, da Javi svoj naslov pod „Ideal" na upr. .Jutra" v svrho dopisovanja.	17035
Mladenka
ljubka tn vesela, mal* sveta še obletela, mnogo zank nastavljenih Imela, a v nobeno so Se vjela. — Zato želi si pa mladeniča, to bla za njo bl največja ereia. — Kdor hoče torej biti moj na .Jutro' odpisat mora takoj! pod šifro ,.Slovensko dekle ". 17114
G. ZotHal
Kam ste isrlnlll Ir restavracije Narodni dom V Vas po-gTef.amo. Prosim, če Vas Je volja, pišite mi. B. 17130
Zobno pasto
moiodonr
ter zobne krta&ke priporoča e-s9
Parlnmerlja ..SIRMOII"
Lj oNima, Pod TranCo 1.
Restavracija (velik lokal)
v Zagrebu, zelo dobro iiloča, na najbolj prometnem prostoru me«t& se proda z vsem inventarjem. Že m IliSkoknjižni ugovor na9let.
onudba in vpraSanja jo noslati pod „Z*-1019" nu Pnblloltaa d. d., oelasni zavod, Z.'greb, Gunduličova 6218 ulica 11.
Dopisovanja
iell uradnik nlžjesrednjlh let, Inteligenten, ssnilPaj^n. dobro-dnften, z enako gospodično eni hlSi z boljšo brano,1 vitke srednje pnstavii oa 20 ISSeJo 4 dijaki obrtne 6olo do 25 let r svrlio <n'entualne za 1. Januar. Ponudbe pod poznejšo Jenitv*. Dopise pod „8UrtV' ni> upravo „Jntva". I »Dobri prijatelj" na Aloma 171161 Compaav. LlnbUanifc 17163
Božična In novoletna danila
ei nabavit« po ugodnih conah edino le pri tvrdki
H. Rlmosleriiner
GeljB, Gojposho ulica II
Velika izbora zlatnine, siebrnine, Chluasrcbrj In ur raznih slovitih znamk — • pree znim tekom — l astna popravljaloica Poročni pratanl » po meri tekom 4 ur B
Za Izdelovanje
usnjenih oble!)
se priporočam si. občinstvu. Imam vedno t zalogi
usnjene suknjiče.
Gg. trgovcem pri večjem naročilu popust. — Lastna delavnica. 6631
Kristjan Premru
v Kranja (Slovenija).
Mem poletje
Ing.
M\t i lri|
Ljubljana
BokarlUiia ulica 24.
al II
Prati „6olsar-Hatl|l, Cevljt u smučI ta lotili (ulji
vseh mt 10 izdelujejo f mani solidni čevljarski dalavnloi
I. ESRAJER
LJUBLJANA
TurlaSki «rg (Breg) t.
Istotam te Izdelujejo tudi rae vrste drugih obuval, od naipreproBiojfo do uajtinejia izdelave. 125 Cona aolldnel PostriZta loCaa!
srednjo starosti se takoj sprejme
Pismene ponudbe na
Ifl.Fatan
modna trgovina
Gelje
25% popusta
za božič in Novo leto
ffr dobi
kdor naroČi do 24. decembra 1.1. zbirko mladinskih knjig, ki obstoji iz 7 lepo
vezanih, večinoma slikanih knjig. Fr. UiUinskt, Zgodbe Kraljeviča Marka. — Slike h. Šorli, V dožeb Cirlmurcev. — Povest s slikami. Fr. SI, Umski, Tolovai Mala). — Povest s 6likami. Čiku Jora-Gradnik, Kalamandarlia. — Za mladino. čl ka Jora Gradmh Pisani oblaki. — Za mladino. Ir. Šorli, Bob In Tedi, dva neugnanca. — 8 slikami. J. Waschleiora, Pravljice. — 8 elitami.
Namesto 134 Din, velja v tol dobi cela zbirki če se denar pošlje napre|, le 100 Dii ----8 poštnino 106 Din. =====
Naročila aprejema:
Tiskovna zadruga v Ljubljan
PreSernova ulica, nasproti glavne poŠte,