Edini aloren&ki dnevnik E jll < ▼ Zedinjenih državah s- ni lil Velja za vse leto .. $3.00 l]l | Za pol leta......$1.50 g GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian uaiiy -s in the United State* Issued every day except Smdap —t and Legal Holidays g— •5 50.000 Readers. s* L — TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y-, under the Act of Congress Of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 112. — STEV. 112. NEW YORK, FRIDAY, MAY 12 1916. — PETEK, 12. MAJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Nemci so že siti vojne. Mnenje bavarskega kralja. r" K* T r.-»....i ■» OD VSEH STRANI SO ZAČELI PRIHAJATI GLA SOVI, DA SE BO V KRATKEM ČASU SKLENIL MIR. - FRANCIJA BO BAJE USTRAJALA PRI SVOJIH ZAHTEVAH — PAPEŽ IN PREDSEDNIK WILSON. — V NEMČIJI SO ZAVLADALE STRAŠNE RAZMERE. - AVSTRIJA ZAHTEVA GARANCIJE. — NI ZOZEMCI IN AMERIŠKA MIROVNA DRUŽBA. — KONFERENCA IN POSREDOVANJE. * - Rim, Italija. 11. maja. — V tukajšnjih diplomatičnih krosih so odločno zatrjuje, da je papež Benedikt potom svojca apostolskega delegata Bonzana v Washingtonu pozval predsednika Wilson a, da naj začne posredovati med bojuj očim; se državami. Bazen Francije bi baje vse bojujoče se države rade sklenile mir. Francija vstraja odločno pri svojih zahte-* vah in pravi, da ne, bo prej sklenila miru, dokler si ne bo svesta. da bo dobila nazaj vse, kar so ji odvzeli Nemci, poleg tega pa še veliko drugih koncesij. London, Anglija, 11. maja. — Tukajšnje časopisje danes že ponovno poroča, da je Nemčija čisto pred padci m ter da si na vse načine prizadeva, da bi se začelo čim prej i mirovnimi pogajanji. "Daily Express" je dobil iz Amsterdama sledeče poročilo: — Ameriški poslanik Gerard je poslal svojega prvega tajnika v Kodanj, odkoder bo brzojavil predsedniku Wilsonu vsebino pogovora, ki se je vršil med nemškim cesarjem. ameriškim poslanikom Gerardom, nemškim državnim kaneelarjom Hollwegom in zunanjim ministrom Ja go worn. Nemško prebivalstvo je že do grla sito vojne. Vse nestrpno pričakuje, kdaj bo začel predsednik Wilson s posredovanjem. A ko ne bo vojna kmalo končana, bo Nemčija popolnoma uničena. " Ljudem primanjkuje živil in drugih vsakdanjih potreben. Predsednik Wilson je edino upanje vsega nemškega prebivalstva. < Vsar je baje pripravljen odpovedati se Belgiji in ji plačati odškodnino. Isto se bo zgodlio tudi s Srbijo in Čr-nogoro. Nemci zahtevajo samo to, da jim vrnejo zavezniki zavzete kolonije. London, Anglija. 11. maja. — Rotterdamski dopisnik sporočil 44Daily Telegraphu" sledeče: — Vsled angleške blokade je začelo nemško ljudstvo *akote umirati. Civilni ljudje sploh ne dobijo več mesa. v*se porabi za armado. Nekateri pravijo, da ni več daleč čas, ko bo tudi armadi vsega primanjkalo. Amsterdam, Nizozemsko. 11. maja. — Iz Monakova poročajo sledeče: Vsa poročila glede položaja v Nemčiji, ki so se razkrila po inozemstvu, so neresnična. Trditev, da bi se odpovedala Nemčija Srbiji in Belgiji, je naravnost blazna. To se ne bo nikdar zgodilo. Bavarski kralj je rekel neki deputaciji: — Naravnost izključeno je, da bi mi stavili take mi-r ivnc pogo je, od katerih bi ne imeli nobenih koristi. Država mora biti po vojni veliko močnejša kot je bila pred vojno. Mi moramo biti v bodoče popolnoma zavarovani pred v^emi napadi naših sovražnikov. Washington, D C., 11. maja. — Tudi sem je dospelo precej poročil o mirovnih pogajanjih, toda uradniki državnega departmenta zatrjujejo, da predsednik Wilson «>ozdaj še ni bil pozvan, da bi začel z mirovnim "posredovan jem. Nemčija je baje pripravljena takoj odpoklicati svoje vojaštvo iz osvojenega ozemlja, na vsak način pa hoče imeti nazaj kolonije, katere so ji vzeli zavezniki. Avstrija zahteva garancije proti novim napadom od strani Rusije, obdržati hoče Črnogoro ter polovico Srbije. Rešitev albanskega vprašanja bosta centralni državi prepustili posebnemu mednarodnemu kongresu. Washington, D. O., 11. maja. — Državni tajnik Lansing je danes odločno dementiral poročilo, da se je posvetoval glede mirovnih pogajanj z Morganom in angleškim poslanikom Riee-om. Državni tajnik je rekel: — Odkrito povem, da nisem videl še nobene papeževe brzojavke. Jaz sploh ne vem. zakaj bi se že zdaj začelo s posredovanjem. Washington, D. C., 11. maja. — Neka nizozemska mirovna družba je poslala v Združene države poziv, da naj se vrse po vseh mestih zborovanja onih Amerikaneev, ki se zavzemajo za mir. Mirovna družba pravi, da se za to akcijo posebna zavzemata švedska in švicarska vlada. Mirovna konferenca naj bi se vršila v Združenih državah, in Združene driave naj hi prevzele vse posredovanje. Družba je prepričana, da bodo s tem posredovanjem Iz delavskega sveta. Delavske novice v New Yorku. — Nova stavka. — Mizarji še vstra-jajo. — Pittsburgh, Pa. — Povišane plače. — Zmaga. ?>iiri tisoč delavcev v iolezuih in bronastih tovarnah je včeraj za-stuvkalo v New Yorku. Brooklynu, Broosu in Lonp: lslaiitiu. Poldrug tiso«- jih pričakujejo. «ia bodo š«> tlau«*s pridružili stavka rjem. — IMawi spadajo k Inside Iron and Bronze Workers I'nion. Izgredov ni bilo n i lea kij j in sklenili so tudi, da ^e bodo o isto mirno zadržali ter se n^ bodo posluževali nikakejja nasilja. Vsled te stavka je zaprtih štiri patine vseh tovrstnih tovarn. Delavci zahtevajo: useminitiri-des. T ur dela na teden: delavcem prve vrste morajo priboljsali plače na $22, druge vrste na $16 in pomočnikom pa na $14; za nedeljsko ali čezurno delo zahtevajo pa dvojno plačo. Družba jim je pri volji deloma vstreči, toda delavci zahtevajo, da se jim vstreže popolnoma. Prepričani so. da bodo zma-erali. Mizarji, ki spadajo k International Brotherhood of Carpenters, so imeli včeraj v Central Opera House sejo, pri kateri so se izrazili, da naj delodajalci narekujejo svoje pogoje. — Ako bodo pogoji ugodni, se bodo delavci vrnili na delo. sicer bodo pa s stavko nadaljevali. • Denver, Colo., 11. maja. — Pet tisoč delavcev v tovarnah Colorado Fuel nad Iron Co. v Pueblo, Colo, se je povišalo plače za povprečno 10 odstotkov. S tem bo imela družba $40.000 več stroškov na mesec. Slično povišanje so dobili 1. februarja. • Pittsburgh, Pa.. 11. maja. — Razmere v Turtle Creek in okolici so postale skoro normalne. Odpeli so vse gostilne, ki so bile zaprte vsled stavke Westinghouse delavcev. Westinghouse *»ba poroča, da se vrne vsak dan več tisoč delavcev na delo. Okoli tisoč se jih je včeraj vrnilo v Electric & Manufacturing To. in kakih 250 v tovarno Westinghouse Machine Co. v Wilmerdingu. Cet še niso vseh odpoklical i. • Glens Falls, X. Y.t 11. maja. — Na delo se je vrnilo tisoč stavkajočih delavcev Delaware & Hudson železniške družbe, ko se jim jc popolnoma ugodilo. Francozi in Nemci. Nemci so odbili nekaj napadov za-padno od reke Maas. — Obstreljevanje železniških postaj. Pariz, Francija, 11. maja. — Iz popoldanskega poročila je razvidno. da so se vršili ob levem bregu reke Mass zelo vroči artilerijski boji. Najhujši boj je divjal pri gozdu Avocourt. Francoski letalei so obstreljevali železniški postaji v Damvillers in Etainu. Zvečer je bilo razglašeno, da so začeli Nemci napadati drugo francosko obrambno črto ob desnem brepu reke Maas. Berlin, Nemčija, 11. maja. — Nemško vojno ministrstvo je izdalo danes sledeče poročilo: Nemški zrakoplovci so obstreljevali Dunkirchen in železniške naprave pri Adinkerke. Zapadno od reke Maas je navalila naša in-fanterija na hrib Le Mort Homme in zavzela nekaj sovražniških postojank. Ko je sovražnik vprizoril protinapad, smo ga pognali z velikimi izgubami v beg. Od 4. maja pa do včeraj smo vje-li 53 francoskih častnikov ter 1515 mož. Poleg tega smo zaplenili tudi veliko vojnega materi-jala. Brezplačno dote nI mM naročniki v Fnmji-vatiiji kBjiJUoo "Hon postava sa ponavataa dalmi ▼ Famnytva- Kavkaška fronta, j Protest 'Rdečega križa'. Turki so napadli sovražni tabor Bivši predsednik Mr. Taft je na-pri Baškoju. — Turška ofenziva. ' prosil državni department, da pro-ObstreL evanje Port Saida. ' testira proti Angliji radi oviranja --pošjjatev Rdečega križa. Berlin, Nemčija, 11. maja. — -- Turki so stopili zadnje dni v Kav- Ameriška vlada pripravlja pro-kazii v ofenzivo. Ruse so napadli j test. ki ga bo poslala Angliji vsled na 15 kilometrov dolgi fronti in j njene politike, ker ne dovoli, da jih po več ur trajajočem boju po-j bi ameriški Rdeči križ mogel po-jrna! iv Turki su vjeli 31)0 ru-j šil jat i hrano, obleko in druge po- škili vojakov in zaplenili precej vojnega materijala. — I radno poročilo se glasi: J*, maja zvečer smo vprizorili ba-jonetni napad na sovražni tabor pri Vaškoju. Rusi so se nekaj časa obupno branili, potem so pa začeli bežati. Mi smo vjeli 450 mož. V Mezopotamiji se razen manjših artilerijskih spopadov ni ničesar posebnega pripetilo. Berlin, Nemčija, 11. maja. — Vrhovno poveljstvo turške armade razglasil, da sta dva turška ae-roplana uspešno obstreljevala pristanišče Port Said. Berlin, Nemčija, 11. maja. — Časopisje poroča, da sta bili pri generalu Townshendu v Kut-el-Amari tudi njegovi dve hčerki. — Ko so Town.shenda vjeli. je rekel turški vrhovni poveljnik damama, da se lahko podasta nazaj na Angleško. česar pa nista hoteli storiti. V Rum uniji manjka žita. Bern, »Švica. 11. maja. — Poročila iz Bukarešta naznanjajo, da se v celi Ruinuniji čuti pomanjkanje žita. Vlada je nastavila za domačo trgovino maksimalno eeuo frankov za tono pšenice; agenti raznih vojskujočih se držav pa ponujajo o2Q frankov za isto množino pšenice. Vlada je odredila, da mora ostati doma najmanj štirideset odstotkov vsega žita; toda zdaj so dognali, da so ljudje prodajali žito Angležem, Avstrijcem in Nemcem, ker so jim ponujali tako visoke cene. Angleži se bodo bili do konca. London, Anglija, 10. maja. — Herbert Samuel, angleški domači tajnik, je v nekem govoru National Liberal klubu rekel, da se bo Anglija tako dolgo bila, da bo Nemčija popolnoma uničena, oziroma da bo zaprosila za mir. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojna smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter p osa mesnim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO. ISTRIJO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AV8TRO-OGRSKI Uizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj ge vojakom ne more denarja pošilja* ti, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati. Ceic : K. S I K. $ fl--------| 120.... 17.49 10________1.60 1 130--------IS. S3 15.... 2.35 | 140________20 'i0 20________3.05 I 150________21.75 25________3.80 i 160________23.20 30.... 4.50 | 170________24.65 S5________I 180.... 2610 40________5.85 l 100--------27.55 45.... 6.70 I 200.... 29.W 50________7.40 i 250--------38:» M.... 8.15 I 800.... 43.50 60--------8.85 ! 850.... 50.75 65________0.60 I «no________58 00 70.... 10.30 | 450.... 65.-5 76--------11.05 | B00.... 72.50 80________11.75 I 600________87.00 85________12.50 I 700____101.50 BO--------13.20 | 800--------116.00 100--------14.50 I 000.... 130.50 110________15.95 | 1000____142.00 Ker aa adaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših cenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih sa bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na zapad ponavadi par dni kasneje In med tem, k» dofal naskm^t a^ v reke, sa TOOIA IBM UHL trebščine z a civilno ljudstvo v Nemčijo in Avstrijo. Državni tajnik Lansing je prejel pismo od ex-predsednika Tafta. ki je zdaj predsednik osrednjega odbora lidoeejra križa, v katerem prosi vlado, da tozadevno nastopi proti Angliji. Lansing bo v sporazumu s predsednikom Wilsonom Taftu ugodil. Mr. Taft pravi, da je mednarodni konvenciji Rdečega križa v Švici angleška vlada dovolila pošiljati blago v Nemčijo in Avstrijo. Na to svoje dovoljenje se je ozirala do 15. septembra ; potem je pričela pa pošilja t ve ovirati in celo zaplenjevati. Podmorski čolni. Kakšna kazen bo zadela poveljnike podmor. čolnov, ki so prekršili določbe mednarodnega prava? Washington, D. C., 11. maja. — Uradniki državnega departmenta so prepričani, da je z zadnjo predsednikovo noto rešeno vprašanje glcd'* vojne s podmorskimi čolni. Državni tajnik je rekel dane^, da bo državni department poizvedel, kakšna kazen bo doletela poveljnike onih podmorskih čolnov, ki so zakrivili potop "Sussexa", "Ara-bica" in drugih parnikov, na katerih so se nahajali ameriški državljani. — Nemška vlada je izjavila. da bodo občutno kaznovani. V čem lezi ta " občutnost" se seveda še ni moglo dognati. Državni tajnik in nemški poslanik Bernstorfi" sta se že začela pogajati glede odškodnine, katero bo morala plačati nemška vlada družinam onih Amerikancev, ki so u-tonili pri torpediranju omenjenih parnikih. Ameriški poslanik v Berlinu je brzojavil Lansingu, da je izročil predsednikov odgovor nemški vladi. Pristavil je. da ne ve, Če je vlada zadovoljna ali ne. Uboga Irska. Angleške oblasti so zopet usmrtile dva nstaša. — Ministrski predsednik Asquith. — Bazne izjave. London, Anglija. 11. maja. — Ministrski predsednik je sporočil danes v poslanski zbornici, da so irske oblasti obsodile na smrt še dva druga irska ustaša, ki sta podpisala proklamacijo. — Takoj po razglasitvi smrtne obsodbe sta bila ustreljena. Smrtno obsodbo so dozdaj izvršili nad trinajstimi o-sebami. Asquith je rekel v poslanski zbornici, da se bo v najkrajšem času podal v Dublin, kjer bo osebno konferiral z vojaškimi in civilnimi oblastmi. Danes se je v obeh zbornicah razpravljalo izključno le o situaciji na Irskem. Harold J. Tennat, vojni podtaj-nik je izjavil sledeče: Angleške oblasti so obsodile na smrt 14 oseb. 74 oseb je obsojenih v večletno ječo. Iz Irske so depor-tirali na Angleško 1706 oseb. V pocestnih bojih v Dublinu je bilo mrtvih nad 400 oseb. Irska stranka je od vlade odločno zahtevala, da naj takoj preneha izrekati smrtne obsodbe in da ne sme nobenega Irca brez vzroka aretirati. Boji na moztju. Berlin, Nemčija, 10. maja. — Nemška admiral iteta poroča, da je bilo več nemških ladij dne 9. maja v boju z angleškimi; glasom tega poročila, so bili dve angleški la-diji močno poškodovani. '9M0HA* - :^ V šlsfi-v Scott in Funston se nista dogovorila z gen. Obregonom CARRANZA ZAHTEVA ODPOKLICANJE ČET. — ZDAJ JE CELA ZADEVA V ROKAH ZUNAJNIH DE PARTMENTOV OBEH DRŽAV. — ZOPETNI NAPAD NA AMERIŠKO OZEMLJE. — ČETE NA POTU PROTI MEHIŠKIM BANDITOM. — FUNSTON ZAHTE VA ŠE VOJAŠTVA. — ARETIRANJE ZAROTNI KOV. - BANDITI SO STRELJALI NA AVTOMOBIL, POLKOVNIK MORIN. Ei Paso, Tex., 11 maja. — Ameriško-mehiška konfe-renr-a med generaloma Scottom in Fimstonom ter mehiškim vojnim ministrom Obregonom se je danes končala, ne dn bi se doseglo sporazum. Pa dvanajstdnevnem posvetovanju je bilo omenjenim možem nemogoče priti do spo-raziiTiljenja. Zdaj bo cela zadeva pripušcena mehiškemu in ameriškemu zunanjemu department!!. Mehiška vlada še vedno zahteva, da vlada Združenih držav takoj odpokliče svoje eete iz Mehike. Obregon je bil sicer pri volji ustreči zahtevam Združenih držav, toda nasprotoval mu je Carrauza in ostali Mani mehiške vlade; bil je prisiljen zavrniti zahteve ameriških generalov. Zastopnika Združenih držav in gen. Obregon so izdali sledečo izjavo, ko se je konferenea nepovoljno končala: — TTsojamo si naznaniti, da smo bili po več konferen-cah, kljub dobri volji, primorani posvetovanje glede mehiške situaeije prekiniti in izročiti celo zadevo svojima vlad ima. da sami potom zunajnih depart mentov prideta do sporazuma. Konec te konference, ki ni imela zaželjene-ga uspeha nikakor ne pomeni, da je vsled tega nevarnost, da bi se razdrli prijateljski odnošaji med obema državama. — A. Obregon, H. L. Scott, Fr. Funston. Gen. Obregon se je v spremstvu Juana N. Amadora, mehiškega državnega podtainika, odpeljal v prestolico. Gen. Funston in gen. Scott sta ostala še tu; gen. Scott se bo najbrže te dni vrnil v Washington. Washington, D. C., 11. maja. — Državni department ni dobil dozdaj od gen. Scotta že nikakega poročila, vsled česar so državni uradniki zelo optimistični. MeKiški poslanik Arredondo se je mudil danes popoldne pri državnem tajniku Lansingu ter je zopet ponovil 'Xel.io Carranzove vlade, da Združene države odpokličejo čete iz mehiškega ozemlja. Marathon, Tex., 11. maja. — Mehiški banditi so zo-pet vprizorili napad na ameriško ozemlje; in sicer Štiri milje od mesta Boquillasa, kjer se nahaja neka rudarska r.oselbina. V bližini je nastavljena posadka polkovnika Langhorme ja, ki je zapodila bandite v beg, ne da bi mogli prej uapraviti kake večje napade. Dalje so sinoči streljali banditi na nek ameriški avtomobil, ki je bil na potu Boquillas-Marathon. Izstrelili so pet strelov; eden izmed teh je zadel šoferja in ga lahko ranil. i Štiri čete ameriške kavalerije so se danes ustavile v Oohauila, Mehika; čete so na pohodu proti mehiškim ban-ditom, ki so pred štirimi dnevi napadli mesta Deemer, Boquillas in Glen Springs, Tex. Dve Četi osmega kavalerijskega polka, pod poveljstvom polkovnika G. T. Langhorma, sta danes tudi prekoračili reko Rio Grande in so udarili proti gorovju, kjer se skrivajo banditi. Gen. Funston je danes naznanil, da je naprosil vojni department v Washingtonu, da se pošlje na mejo tudi voiaštvo države Illinois, katero smatra on za najboljše organizirano. Vojaške oblasti so dobile danes poročilo iz PaiTala, Mehika, da je tam prebivalstvo zelo razburjeno. Nekateri vroČekrvneži so izjavili, da ako Zdr. drž. ne odpokličejo svojih čet, jih bodo sami napadli, ne oziraje se na gen. Herrero, vojaškega poveljnika v Parralu, ali na Obrego-nn oziroma Carranzo. Corpus Christi, Tex., 11. maja. — Zvezne oblasti so tu aretirale kolonela Morina. bivšega Villovega častnika, ki je v zvezi s protiameriškimi zarotniki, in so ga utaknile v ječo. Morin je bil popolno oborožen, ki so ga prijeli. Aretaciji se je z vso silo zoperstavljal, toda so ga zmogli. Pri njem so našli veliko papirjev, s pomočjo katerih L odo ]ažje nadaljevali preiskavo. Nekateri domnevajo, da so prišli na sled veliki kapitalistični zaroti. Razen njega so aretirali tudi Eulanija Valesqueza, urednika nekega mehiškega časopisa v Kingsville, in Victoria nn Ponee-ja, nekega trgovca, ki sta z govorjenjem o-ziroma s pisanjem obsojala postopanje Združenih držav. Mislijo, da sta tudi ta dva v zvezi z zarotniki. San Antonio, Tex., 11. maja. — Kot so izjavili agenti državnega justičnega departmenta, ima Morin v državali Te.vas, Arizona in New Mexico preko tisoč sozarotnikov. Imeli so namen pretrgati vse telegrafične in telefomcne, zveze, razde jati železnice in zasesti več mest Ta so dozn&J| 11 IX Unaaik MA ■II mP naHil T13ra [In AF1IIII r** ftilH" - r. ^ | _ |jgg GLAS NARODA, 12. MAJA 1916 "GLAS NARODA" (81 oveni« Dally.) DvMd ud Published br tS» BLOVKKIO PUBLISHING CO. ;; Ino od Postojne, ni Srbija proti te:nu protestirala. Ko je istočasno ponujala Avstrija Italjanom naše kraje, nismo imeli žive duše pod solncem, ki bi zavzela za nas. Ako prav premislimo, bi ne bili mi, tudi, če bi ne izbruhnila vojna "raed Avstrijo in Italijo, na posebnem dobičku. Slovenski kraji za-paduo od Soče in tudi par sto slovenskih vaai vzhodno od nje bi bilo italjanska lastnina. Italija bi dobila nadalje še velike koncesije, začela bi poitaljančevati tudi kraje, ki ne bi bili njena last. Potemtakem ni bilo torej nobene poti, po kateri bi se napotili brez škode. Položaj Slovencev, posebno pri morskih, se z vsakim dnom slabša, Ako zmaga Italija, bodo postali njeni podaniki, ako zmaga Av strija, bodo podaniki nemštva. Ker so Italijo bolj omamile ob ljubo zaveznikov kot pa obljub« Avstrije, se jim je pridružila ir napovedala Avstriji vojno, ne ds bi vprašala svojega zaveznika Sr ba, če ji bo dovolil zavrzeti kraje ki bi imeli njemu pripasti. Avstrijski diplomati niso bo«gv< kako bistrih glav, toliko jim je p£ vseeno znano, da Slovenci in Hr vati niso na nikogar tako jezn kot na I tal j ana. Ob Soči je razpostavila sloven sko-hrvaško stražo ter ji dala Hr vata za poveljnika. Pri tem si je mislila: — Bodit< tam in branite svojo zemljo. Ak< zmagate, bomo imeli od zmage m dobiček, ako poginete, vas ne b< posebno škoda. Ako vzame Italiji ono, kar smo ji hoteli pred vojnt prostovoljno dati, ni takorekoi niti govora o kakem porazu. Ne trdimo preveč, če rečemo, d* sta si Avstrija in Italija le na vi dez sovražni. Avstrija je v vojn: z vsemi onimi državami kot Nemčija, Nemčija a vsemi onimi kol Avstrija, samo z Italijo ne. Ali na to čudno! vojaki »o hfli pred- Srbijo, toda Srbi so jii£ kmalo pregnal L Pol leta kasneje ji je prišla Nemčija na pomoč s 400 tisoč vojaki in kmalo ni bilo v Srbiji razen jetnikov nobenega srbskega vojaka. Iz Karpatov so prepodili Ruse težki nemški topovi. Ali ni upravičeno vprašanje: — Zakaj ne pošljejo Nemci nekaj vojaštva na soško fronto? Zakaj ga niso poslali že pred par meseci T — Ako bi se to zgodilo, bi imela Avstrija danes že nazaj lahko vse one kraje, katere je izgubila v vojnah z ltaljani. Z Italjani se v Avstriji zelo obzirno postopa, v -nekaterih ozirih celo boljše kakor s Slovenci. Nadalje bomo razni ot rival i o tem vprašanju v prihodnjih člankih. Pismo iz Mehike. Dopisi. Z ameriško ekspedicijo v Mehiki, 7. maja 1916. Razmere v Mehi-ki so take kot so bile pred mesec dni. Zasledujemo Villo in njegove bandite ter vedno skoro neovirano korakamo naprej. Naša konjenica je že imela sicer j»ar bojev, toda nikakih resnih. Toliko pa receen. da ako bi ni i ne poslušali Garranziste in druge Mehikance, bi Villo že zdavnaj imeli. Upam pa, da ga bomo v kratkem dobili. Zadnja dva tedna anio tudi pričakovali, da se bomo vdarilisCar-ranzovimi vojaki; ker so pa videli, da z nami ni dobro črešenj zobat, nas pustijo pri miru in nam dajo prosto pot, da 1 ali ko neovirano napredujemo. Vendar ve se pa nič, kaj še vse lahko pride. Naj vam povem par doživljajev. Nekje v notrajnosti Mehike — za ime kraja ne vem — sem stal na nočni straži. Stal sem blizu neke, hiše, da sem labko videl skozi okno, kaj počnejo notri. Videl sem' družino na kolenih klečati in moliti rožni venec. Par besed kot "Americano" in "Carranza" sem razumel; in ko sem vprašal tovariša. ki je tudi z menoj stal na straži, kaj to pomeni, mi je odgovoril, da molijo, da bi med "Arne-rieano-Carranzo soldato" ne prišlo do sovražnosti. Zjutraj, ko sem še vedno stal na lutein imestu, sem videl, da je oče prižgal svetilko in so se vsi člani družine vsedli na eno posteljo. Mislil se.m si: — Kaj bo pa to? — Ko se jo tudi oče skobacal na posteljo. je prižgal eigareto in naredil par dimov, potem jo je dal materi, ki je tudi parkrat potegnila, nato so kadili pa Še otroci, vsak je nekoliko potegnil. To je bilo ob štirih zjutraj. Kot vidite. Mehikanci zelo zgodaj vstanejo. Ob šestih mi pa pride v nos prijeten duh svetega koruisne-ga kruha. Ker sem bil lačen, sem se skoraj-žil in šel v hišo ter zaprosil kos krtrlia in pokazal ameriško deše-tico. Vprašal sem jih, če so katoličani; ko so mi pritrdili, so tudi mene vprašali po veri. Ko so zvedeli, da sem katoličan, niso hoteli desetice, poleg tega sem dobil pa še mleka, kave in detle mi je porinila v torbo par jajc. Veste, pa v vseh krajih niso tako prijazni. Ponekod so nas zelo postrani gledali in smo morali pazljivo obračati oči na vse strani. Mekikanske hiše izgledajo od zunaj kot kake podrtije; notri je pa vse lepo, čedno in okusno o-premljeno. Ako človek po svetu hodi, se mu marsikaj pripet L Zdaj smo se vojaki že čisto utrdili, privadili korakanju in navadili spati na zemlji, popolnoma oblečeni. To pa delamo zato, da smo za slučaj kakega napada takoj pripravljeni. Ako se bomo zares udarili, se bom jaz gotovo z večjim navdušenjem, kot pa če bi bil v Evropi, kajti v našem slučaju bi se šlo Čisto za drugo stvar. Jaz nisem za vojno, temveč odločno proti njej. Rojakom priporočam, da si naroče knjigo 44Doli z orožjem!" in jo naj preberejo. Ako bi vsi Evropejci brali to knjigo, bi po mojem mnenju ne prišlo do tega klanja. Končno pa vse rojake v Združenih državah, posebno pa moje prijatelje in znanee v Clevelandu, O., srčno pozdravljam. Joe Koželj, ameriški vojak. Zavezniki zaplenili koruzo na otoku Krfu. Iz Berlina poročajo, da so zavezniki zaplenili na otoku Krfu vse zaloge koruze, vsled česar vlada zdaj med tamoanjim prebivalstvom velika lakota. — Na tem o- Brooklyn, N. T. — Dne 10. maja je umrla Frančiška Jare, rojena Zupan, v starosti 30 let. Pogreb se vrši v soboto (13. maja) dopoldne na pokopališče sv. Trojice. Tukaj zapušča moža, dva brata. Nandeta in Franka, ter sestro Marijo: v starem kraju zapušča šest bratov in sestro. — V ponedeljek 8. maja je umrla rojaku Franku Kušarju hčerka. Carbondale, Pa. — Delavske razmere so po voljne; zasluži se, da se more pošteno živeti. Jaz sem se preselil sem iz Miners Mills, Pa. Tu se mi zelo dopade, ker so rojaki zelo prijazni fantje in se popolnoma ra.zixmemo med. seboj. Zahvaljujem se g. Ivanu Debevcu in g. Ivanu Lakoti, ki sta mi šla tako na roke, ko sem prišel sem. Ker v Zottijevem časopisu večkrat čitam, kak nepošten j ak je g. Sakser. naj na tem mestu pribi-iem, da sem se jaz zadnja leta dodobra prepričal, da je Frank Sa-kser še vsak denar poslal naprej in je bil tudi izplačan; o tem se nisem mogoče samo jaz prepričal, ampak vsak, ki je imel kaj opraviti s to tvrdko. # Rojaki, vrzite proe ta list. ako ga dobite, ker je vse prej kot slovenski. — Rudolf Mihelač. Barberton, Ohio. — Ker je zadnji čas nastalo veliko zanimanje za misel, da bi ustanovili slovensko župnijo, sporočam slovenskim rojakom v tej naselibini, da se bo v nedeljo 21. maja vršila seja v navadni dvorani, pri kateri so bomo vse potrebno glede cerkve dogovorili. Rojaki, pridite polnošte-vilno, da bomo imeli temveč j i u-speh in. da se bo naša ideja čimprej uresničila. Torej vsi k seji dne 21. maja! Pozdrav! — John Ujčič. Aspen, Colo. — Pred kakimi 25 loti je bilo tu desetkrat več prebivalcev kot jih je danes; zdaj jih je namreč le kakih 150 in med temi polovica Slovencev. Aspen imenujejo tudi "srebrno mesto", to pa radi mnogih srebrnih rudnikov, iz katerili so pa zadnji čas prenehali kopati, ker je od l. 1892 padla cena od $1.25 na 48^; zdaj se pa zopet nekoliko viša; ko to pišem, je eena 77<*. Torej je upanje, da se bo pričelo mesto zopet razvijati. — Dne 14. maja se bo poročila tu rojena Slovenka gdč. Pavlina Marolt z rojakom g. Janezom Ambrožičem, doma iz Ribnice. — Meseca aprila je v rudniku pobilo rojaka Janeza Tavžlja; naletel je na staro, nerazstreljeno mino, ki se je takrat zažgala. Bali so se, da izgubi rid, toda sedaj se sliši, da se mu obrača na bolje. Rojak spada k društvu sv. Barbare J. S. K. J. — To mesto je 8 tisoč čevljev nad morsko gladino. Slovencev je tu, kot že gori rečeno, največ: je mnogo vrlih mladih rojakov in rojakinj. Ena je celo učiteljica na tukajšnji ljudski šoli. Ti kraji bi bili zelo pripravni za vojne operacije, .ker je v zemlji polno lukenj, torej ne bi bilo treba kopati zakopov. Nehote sem ee ■spomnil na soško bojišče, kjeT naši ljudje mrjo za rmag«, swjih zatiralcev. — Hrrbolazec. Zadnji gospod Kamenski. Zgodovinska povest. Spisal Peter Bohinjec. (Nadaljevanje.) Leta 1469. so Turki prihrumeli na Kranjsko, štirideset let so rmeli naši pradedje mir pred njimi. Sedaj pa je pridrl Vej-beg s svojo četo v našo domovino in že je prišel gori do Preddvora. Friderik doslej še ni izkusil resne vojne in z veseljem si je opasal meč ter hitel s svojimi hlapci čez Možjanieo na Preddvor. Boril se je hrabro, a turška pušica mu je pri Tupaličah zadala smrtno rano Njegov zvesti oproda Janez Šo ren se je boril o*b njegovi desnici, a prijaitelja in gospoda svojega n: mogel rešiti. Pač je odnesel svoje kožo, odnesel tudi truiplo svojega gospoda, toda oživeti ga ni mogel Brat 'Jakob je bil takrat dvajsetleten mladenič, ki je branil doma grad. Toda Turki takrat nisc udarili na Kamen, Pač pa je Friderik izročil bratu zapečatene pismo, predno je odrinil na turško četo. V tem pismu je izročil brat bratu svoje imetje, ako gu nc bo več nazaj. A tudi še marsikaj dragega se je bralo v tem pismu, katero je Jakob skrbno hranil k dostikrat odpiral — toda odpira ■frI If iHMHii in^e HslnXii m. srcem ■■ _ j| ___s na Y w ♦ - 'TP i M 1 W * društveni tajniki in vsi drugi odborniki kakor tudi vsi privatniki! Popolnoma novi in garantirani pisalni stroji za $5.00. Je 11 to mogoče!?? Da, mogoče je! Za pet dolarjev dobite popolnoma nov praktičen pihalni stroj, ako ste pripravljeni ta pisalni stroj med svojimi rojaki pokazati, da se vsak prepriča o lajnovejih pisalnih strojih. Piše v.sak lahko na njega, ker so najbolj praktični. £i5e jasno in vidno. V dveh urah se vsak nauči. Mi prilagamo popolni poduk strojepisja Pišete lahko privatna pisma kakor tudi društvene zadeve. Ampak ra ponudba za reklamne svrhe velja nepreklicno samo i®" od 10. — 25. maja t. L ^ Kdor hoče imeti za pet dolarjev j»opolnoma nov In praktičen pisalni stroj, potem ga mora takoj naročiti, ali najpozneje 25. maja t. 1. Vam bo v veselje in zabavo in za praktično vporabo. Naročite si pisalni stroj, pismu priložite znesek pot dolarjev in dobili boste praktičen pisalni stroj in boste kot moderni človek. Mi plačamo vse eks-presne stroške. PiSite Se danes na: PRACTICAL TYPEWRITER CO. 117 — 28th St., Milwaukee, Wis. Mi vam pomagamo Da se bodete za mogli tudi vi okoristiti s električno razsvetljavo, naredimo vam sledečo ponudbo: Mi hočemo plačati vse stroške za napravo električnih luč v vaši trgovini, kakor tudi od zunaj velike svetilke in eSektH-: e znake. Potem nam vrnete v malih teden«K.t. rtu mesečnih obrokih. Ali zamore biti boljša ponudba? Tclcfouajte ali pa pridite danes. The New York Edison Company At Y our Service General Offices: Irving Place and 15th Street Branch Ofhce Show Rooms for the Convenience of the Public MM E. 86th Street \ ♦121 West 4'ti Street '21 E 125th Street „_ 'M.2 E 149ih Street) 'Open until midnight 424 Rro3dw.iv lib Delancey Sire. 1U lrviu£ Pla^c ill — aou tega pisma kakor Janez Šoren — ?elo gospa Katarina ne. Toliko o Ramenskih pradedih. Talk rat, ko sta Friderik in njegov veliki hlapec ali oskrbnik Janez Šoren mahala po turških gla-vah pri Tupaličah, bila je vas Visoko čisto zapuščena. Šoren. ki je bil takrat že za oskrbnika velesa.1-»kega samostana, svetoval jim je, da se vsi mnatknejo iz vasi v utrjeni ''Hrib" in tamkaj naj se moško branijo, kar so tudi storili. Dva dni so Turki oblegali Hrib, naposled pa se jim je zdelo vendar preveč toliko časa izgubiti (za peščico vaščanov, in opustili so misel, še nadalje oblegati mali tabor. Pač pa so opu-sto.šili vse. kar so dosegli, in izmed ljudi so našli edinega starčka Cuelja, ki je sedel na pili doli ob Kokri in se grel ob žarkih solnea. Bog vedi, zakaj so naj pozabili, da ga niso vzeli s saho v utrjeni Hrib? Edini sin njegov pa se je boril s Friderikom pri Tupaličah in on je pomagal iSornu mrtvo truplo karnen-skega gospoda privesti čez Možjanieo na kamenčki grad. Turki so naredili s starčkom kratko pot. Izpraševali so ga nekaj časa, a ker niso nič mogli zvedeti, navezali so mu na vrat mlinsko kolo in ga zvrnili v Kokro. Vseh teh dogodkov se je spominjal mladi kamenski gospod, ko je jahal mimo studenca proti Kamenu. Njegov značaj je bil že tako otožen, a dogodki minulega leta so ga delali še otožnejšega. Odkar mu je umrl v boju brat Friderik, bil je vedno zamišljen in najrajši se je pečal z zvezdo-znanstvom. Zalo ga je župnik Kaneijan Vidovec nekako uščip-nil, ko ga je pri Tabrovi hišici nazval: Domine Lapidari! (Gospod kamenar!) Ali je Jakob takrat mislil na grad Kamen ali na astrološki kamen modrijanov, ne vemo. Ko je dospel Jakob na dvorišče, zalajaii so psi, in takoj se je prikazal pri hlevnih durili hlapec Urban, kateremu je mladi vitez izročil svojega »area. Nato se je kar napotil v grad. Gospa so že vprašali po vas", začne Urban. 'Takoj jih grem pozdravitT>? odvrne vitez. Bil je lep človek: visoke* bolj tanke rasti, bele kože, vljudnega vedenja in otožnega lica. Pod nosom ga je obrastel prvi mah in izpod svetlih obrvi je gledalo dvoje velikih oči tja v širni svet. Dolgi lasje so silili izpod čelade, z zlatom obrobljene, in lahek srebrn oklep se je lesketal v solnčnih žarkih. Gospa Katarina je sedela pri orehovi mizi na altani, odkoder je zrla tja doli na samostanski vrt. Bila je črno oblečena in obraz je kazal mnogo gubasrtih potetz. '*In vendar! Saj sem te gledala, ko si se poslovil od gospoda župnika, toda tako počasi je stopal tvoj šareč proti studencu." "Počasi, mamica moja, počasi. Naglica ni dobra." '•Res je, sin moj! Spomnil si me ljubega Friderika. Toda zakaj pa od studenca dalje vedno pod-kuriš svojega sarca? To je vedno še bilo, kolikorkrat sem te opazovala tu doli. Od doma počasi in k domu počasi, ljubi moj Jakob, to je star pregovor." "Ne morem drugače, mamica moja. To tako pride. V konstela-ciji se vedno dogaja tudi kaj posebnega." (Konstelacija — sestava ali vrsta zvezd.) "Sedi, Jakob, da mi poveš rajši kaj o današnji procesiji kakor o konstelacijah." "Lepa je bila. mamica, prelepa. Najlepši pa je bil župnik cerkljanski. Tako oe priatoji nikomur cerkveni omat, kakor ujema — tndi pfttrijtiHu mTiyrittmu m" "Wwni ju arttin Ali p* « . . . j. .... . . < ., . . . tudi kaj iskreno molil. Jakob?" In mati ga je pogledala v oči. "Seveda sem, mamica, kakor so kristjanu spodobi. In še nekaj, ljuba mamica ! Bil sem pri Tabru. .Skoda, da ne poznate njegovih otrok. Kakor dva angelčka sta. Nebeške glasove imata." "'Res bi ju rada videla. Slišala sem že o njiju." "Tabor ima celo vrsto psov ir mali Mat i j če jih šola. Smehu b vam napravil, ako bi ga videli Saj pride kmalu enkrat v grad it mi pripelje psička, ki sem .si g; izbral.* * "In deklica pride tudi V "Ako želite, naročimo. Kaj, kc bi vzeli ta dva otroka v grad Mati je bolna in težko bode doča kala druge pomladi po besedal župnik ovih.'' "Le počasi, sin moj, le počasi naglica ni dobra", zavrne ga ma ti, poboža po licih in se mu ljubko nasmehlja. "Pojdi in odloži viteško obleko!" "Z Bogom, mamica!" In Jakob izgine v svojo sobo. Komaj je odložil čelado in oklep, že stopi k mizi, na kateri je ležalo polno raznih kovin in več starih listin. Sede na leseni sto! z dragocenim naslonjačem, potegne iz nedrij zamazano koževi-no in začne brati. Kolikokrat je že bral to pismo! In še je bere! "Bog in Mat.i Božja! Ali neki kaj ve Cueelj o tem? Taber mi utegne razrešiti to ugasako. O moj Očo nebeški!J * In za kril si je obraiz z rokami in jokal kakor otrok, ki so mu zakopali mater. (Pride še.) Dalmatinsko-Kalifornijska vinarska zadruga je edino domače podjetje, ki ima veliko skladišče vsakovrstnega vina in žganja v mestu New Vorku. Vse naše blago je pripravljeno po domaiem načinu in je zdrava in naravna pijača, najboljše vrste. ZA VSAKO 1*0-ŠILJATEV JAMČIMO. Cene so sledeče: RDEČA VINA: Claret sod 52 galon le......$26.00 /enfandel sod 52 galou le ... $28.1)0 Itarbera sod 52 galon le____S32.00 Burgendy sod 52 galon le____35.00 O pol sod 52 galon le........$10.l)o BELA VINA: Riesling sod 52 galon le......37.00 H orli sod 52 galon le.......$35.00 Sauterne sod 52 galon le____$40.00 VINSKO ŽGANJE: Sod 27 do 28 galon____$2.15 galoua Sod 50 do 52 gaJon____§2.10 galona Vsakemu, ki naroči od nas petkrat eno in isto blago, mu je pošljemo šestič zastonj. Torej pri petih sodih vina iste vrste, dobite šesti sod ZASTONJ. Z naročilom pošljite Money order ali pa gotov denar v priporočenem pismu. DALMATINSKO-KALIFORNIJSKA VINARSKA ZADRUGA 140 Liberty Street, Ap. A. New York, N. Y. Za trgovce so l»osebne rene. Newyorska pošta. Newyorska pošta ima zaposlenih 0600 uradnikov, šoferjev in drugih delavcev. Zadnje leto je. glasom poročila glavnega poštarja M. Morgana, imela dohodkov $30,127,602.01 in $10,915,212.99 stroškov; toraj $19,211.949.02 čistega dobička. Dobiček se je v primeri z letom 1914 povečal za 2.18 odstotkov. Dragocenosti iz Londona. V zadnjih štirih mesecih je prišlo iz Londona v Združene države za $7,242,826 dragocenosti. — V istem Času lansko leto je bilo tega importa le za $2,713,362. Drugega importa iz Londona v Združene države je bilo v zadnjih štirih mesecih za $59,000,000; in lansko leto v istem času le za $46,000,000. Danci pošiljajo pivo Nemcem. Danski pivovarji bodo takoj poslali v Nemčijo 30,000,000 steklenic piva, kakor hitro bodo imeli dovolj potrebnih sodov. V Nemčiji vsled pomanjkanja delavcev ne morejo izdelovati toliko piva, da bi odgovarjalo njihovim potrebam. NAZNANILO. Tempotom se nafetnanja vsem cenjenim članom društva sv. Barbare postaja štev. 55 v Conemaugh, Pa., da se vrši v nedeljo dne 14. maja t. L DRUŠTVENI PIKNIK na prostoru rojaka Butara na Bon Air, Pa. Kdor izmed članov se ne udeleži, plača $1.00 v društveno blagajno. Vsa bližnja društva, kakor tudi posamezni rojaki in rojakinje se naj vljudne je vabijo, da nas ta dan posetijo v najobilnejšem številu; obratno smo mi njim na razpolago. V slučaju slabega vremena se vrši piknik prvo nedeljo ob ugodnem vremenu. Vstopnina 41-00. <12-ia-5) ' ; Odbor. PITTSBURGH PHONOGRAPH COMPANY, ) 1331 PENN AVENUE, PITTSBURGH, PA. Kadar je kako drnStvo namenjeno lrapltl bendere, sestave, regalje rod bene Inštrumente, kape itd., sil pa kadar potrebujete uro, verlllco, priveska »rstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene sa cene rprsiste. UprsjfenS res stan* le 2c. ps si bodete prihranili dolarje. rwalke, TeC vrst pošiljam brezplačno. Plilte ponj. Nek vzrok mora hiti, tla vsak Slovenec kupi svoj Phonograph in plošče v - naši prodajalni. 1 i^Hrai to slovenska trgovina. /hlTl^^f^N ■A^^jrek Ker damo mi naSirn odjemalcem naj- \ Kp^jHI®^ Ker imamo mi najboljšo zalogo strojev IV I ffl ^pŠ^^^ in slovenskih plošč v zapadni Pennsyl- \ Ker se vsadko poeutf domačega v tej 1 cS^L jSjpB^ prodajalni. Z enim samim obiskom se bodete prepričali Ker mi prodajamo Phonographe in plošče celo na obroke po 50 centov na ' teden, kar pač lahko vsakdo zmore. Nihče naj ne prikrati sebi kakor tudi nc svoji družini tejra veselja in za- 2 dovoljena, ki je združeno z last ova njem grainophona, posebno, če se potro- - •>'. za vso to zabavo le par centov na teden. Pridite in obiščite nas in naš slovenski vodja vam bo z veseljem razložil vse ixis d^ m če ne morete priti osebno, potem pišite imj naš katalog. Mi imamo Columbia stroje od $15.00 naprej do 200 dolarjev. /^♦fih^a^N. M* imamo največjo in najboljšo zalogo slovenskih plošč /a\\ v zaI'aoslati denarja vnaprej, mi vam pošljemo plošče C O. 1) bodisi kamorkoli v Združenih Državah. OLA3 NAHODA, 12. MAjA VJ16 Kratka zgodovina naše nove domovine. POZNEJŠA ODKRITJA IN IME NOVANJE AMERIKE Kolumb ni odkril deželo, kjer /daj mi prebivamo; to je storil neki Cabot letu 140>. ko je na zeljo angleškegra kralju Henrya VII. šel na potovanje s svojimi tremi sinovi. Tudi on je mislil, da j«' prišel na kitajsko ozemlje. O t'abotu ni nič natančnega znanega: h* to. da je bil rodom Italijan in da je okoli leta K>00 umrl. Vsi so takrat seveda mislili, da je Kolumb odkril par indijskih otokov; nihče si ni inogel misliti, du je on nevede našel deželo, ki bo \ par stoletjih postala skoro prva na svetu. \\let so se vozili v Novi svet, tako so imenovxli Kolumbovo deželo, številni možje. Med njimi je hil tudi neki Ameriko Epsneci, rodom Italijan in prijatelj umrlega Kolumba. Leta l.r»01 je on odkril brazilsko obal. Tedaj se je pričelo Evropejcem nekoliko daniti v glavah; prišli so do s poznanja, da bo najbrze eel kontinent, o katerem dozdaj še niso vedeli. Po Amerigu so potem deželo imenovali "Ameriko", le .»loke. ki jih je odkril Kolumb so .»stali imenovali "Zahodnja Indija'', (West Indies). INDIJANCI. K" so Evropejei prišli v Novi svet niso našli samo neštetih krasot, velikanskih gozdov, dolgih rek. velikanskih jezer itd., temveč tudi neko drugo človeško pleme. In to pleme je bilo za Evropejca ver je zanimivosti kot vse drugo. Fizično je bilo to pleme popolnoma podobno evropskemu. — lijudj«* novega plemena so bili telesno izvanredno močni, toda dust v no nerazviti, živalski. Živeli so divje iti tako naravno, da niso bolj naravno mogli, vendar imeli so pojme o l.jube/.ni in sovraštvu ter mi imeli svoje vere. Odkod je to pleme prišlo, kako dolj.ro je živelo v Ameriki, se naj-hrže ne bo nikoli dognalo. Vsi Indijanci so bili verni. Verni ali so v neko nadnaravno rao«', ki vlada svi t, ki daje solil«"no svetlobo. ki prižiga zvezde in luno. ki povzroeiije grom itd. Verovali >o v posmrtno življenje, ki je veliko Ifpše in prijetnejše <>d zemske-ga. To življt nje so si predstavljali kot /emsko. »amo. da tam izginejo \ • skrbi. \si trpljenja in sovraštvo, V različnih živalih, gorah, drevesih so si pa predstavljali zle m dobre duhove. Proti zlobnim duhovom so se branili na razlieiif mieine; ponajvec z izgovarjanjem posebnih besed, ki so bile kot n**-kake molitvice. Verovali so tudi v znamenja, pojave in sanje. Skoro vsak najmanjši dogodek se jim je zdel, da bo imel posledice zh prilmdnjost. Molili so solnce, reke. gore. drevesa in druge stvari, katerih niso naredili s svojimi rokami. V east »e nadnaravne moči so /rtvovuli včasih vso svojo lastnino; nekateri celo življenje svoj-eev m svoje. Svoja nepravilna dejanja niso smatrali za greh in tudi niso mislili, da morejo ista imeti kake posledice v njihovem po smrtnem življenju. Molili so k nadnaravni nioei. da bi jim dala n-speh Njih glavni smoter v življenju je bilo krasti konje in uničevati sovražnike. Verovali so. da bodo živeli vsi |«*po posmrtno življenje; le njihov i sovražniki ne. l>oma»"e življenje Indijancev, predno je priael b«*l človek, je bi !•• najbolj primitivno kar si ga mo-renao misliti. Bilo je podobno živ Ijetiju živali, ki živele / njimi v soztlii. Živeli so v ze:ueljth. V tem svojem Mami je Indija nee rez dan spal ali pa kadil svoj 1 - J »a k : / . • •> »*r je sedrl s sv«»jo družino okoli ojrnja. *k oui šel na lov oziroma v boj proti sovražniku. Okoli ognja so si pripovedovali dogodke preteklega dne. legende o duhovih m urili mlade dceke v orožju. Izraz Indijanca je bil mrk, skoro žalosten; gotov« i zategadelj. ker je vedno nahajal v nevarnosti in v boju za obstanek. Vendar domače življenje indijansko je bilo. skoro bi rekli, srečno. Družinskih prepirov niso poznali. Mož se ni nikdar znašal nad svojo ženo; pustil jo je gospodarit kot se je njqj bolj prav zdelo. Zelo napačno je misliti, da je bila Indijanka sužnja svojega moža. Res je. da mož ni opravljal domačih del, toda tudi on je imel dolžnosti in opravke, še veliko težje je bil res moriti in klati, toda imel je tudi plemenita čustva. Napram tlljeu je bil nadvse gostoljuben in ga je z lastnim življenjem varoval, dokler se je nahajal pri njem. Najbolj se je pa pri tem rodu zrcalilo resnično prijateljstvo. Zn varnost svojega prijatelja je žrtvoval večkrat življenje. Indijanec je živel čisto po zakonih narave. Njegova znanost je obstojala v vremenoslovju, rastlinstvu, živalstvu In človeku in njegovi veri. Za spremembe v teh stvareh se je nadvse zanimal. Ako se jr kaj nenavadnega zgodilo, so se našli skupaj vsi veljaki in se posvetovali kaj je dalo temu povod in kake posledice more imeti. Kot že rečeno, je bil Indijanca glavni poklic morjenje. Srce mu je bilo najvcsclejše, ko je videl, da se je, vsled njegove puščice zadet sovražnik, zvrnil na tla. Na lovu mu je z divjim kričanjem izrazil svoje veselje, ko je ubil ži val. S svojim sovražnikom, ako ga je vjel. je postopal nečloveško. Živega je pekel na tleči žrjaviei, mu iz rezal jezik in izdolbel oči. Indijanci niso poznali nikakih postavali določb v vojni. Niso imeli ni kake organizirane vojske, temveč v boj je šel vsak, ki je mogel nositi orožje. Ako se je kdo zoper stavil svojemu glavarju in ni botri iti j drugimi, je prišel vsled tega v zelo veliko nemilost pri vseh. (Jlavar je bil oni, ki se je v bojih najbolj odlikoval, in to jr bil oni. ki je največ pomoril. Indijance je bil hinavski in zahrbten. Ako je le mogel sovražnika napa sti za hrbtom, je to storil raje, kot pa, da hi ga srečal in napadel mož proti možu. Najtežavnejše »lelo je imel beli mož z Indijancem, ko ga je posku šal civilizirati. Prelilo se je tedaj mnogo indijanske in evropejsk« krvi. Pri tem vsiljevanju civilizacije j.- indijanski rod skoro zamrl. Sploh p;i Evropejcem ni drugega kazalo. Ako bi ne napravili konca divjemu življenju Indijancev, b se dežela nikdar ne mogla neovirano razvijati. Kot ■>.'• n - •"•■» rečeno, je Tndija iter otrok narave; to se vidi s. dandanes. Ako n. pr. postavimo Indijanca v najkrasnejše mesto, ga oblečemo v lepo obleko in mu damo na razpolago karkoli želi vendar bo kljub vsem udobnostim vedno silil nazaj v svoje gozdne, bivališče. On ljubi nadvse na sve tu divjo svobodo, temne gozdove, deroče reke in strme gore. Indijanec danes ni veliko drugačen kot je bil pred tristo leti. Kako bodočnost ima indijanski rod? Brez dvoma lahko rečemo, da bo v par sto letih popolnoma izginil, »ko se bo prilagodil našim razme ram. Nismo mogoče zato, da bi se kak rod zatrlo, vendar Indijance nikakor ne moremo pomilovati. ker ako bo rod izumrl, bodo kriv' sami, ker se nočejo prilagoditi civilizaciji. Potrebno pa je, da se mora. predno more civilizacija napi edovati. odstraniti ves barbarizem. RAZISKOVANJA. Ko so Evropejci spoznali, da jc Kolumb odkril nov del sveta, jim je gotovo sapa zastala. Vlade raz •lih dežel so hitro poslale svoje raziskovalce, pa tudi drugi privatni ljudje mi se odpravili na pot. Španija je imela takorekoč vm--rasluge pri razkritju, zato je tuli bila prva pri raziskovanju. V šestnajstem stoletju je bilo španskim raziskovalcem znane več ženi je v Novem svetu kot je merila e|a Evropa. Znana jim je bila cela Srednja Amerika, velik tlel .Inz ;ie in s,-, pričeli že tudi s Severno. Jugovzhodni dej in Mississippi dolino je neki Spa nee. po imenu de >ottn. odkril v prvih ča*ih raziskovanj. Isti de Sotto je ustanovil v Floridi prvo naselbino, ko ga je tedanji kralj Karl V. imenoval za prvega go verne rja. Seveda predno so mogli ustanoviti naselbino, so se morali večkrat hiti z Indijanci. Novi svet je bil odkrit skoro cehi stoletje, in ozemlje sedanjih Združenih držav je bilo še vedno divje in pusto ter neobljudeno razven Indijanci so prebivali, raztreseni semintja. Dasi so se ljudje trumoma vozili v Xov i svet, vendar ni nihče imel resnega namena. Francija in Anglija se nista mogli veliko brigati, ker sta imeli doma velike sitnosti; namreč v Angliji so se takrat ravno reševala velika politična vprašanja, Francija je imela pa doma velike verske in državljanske vojne. Toraj je bila edino Španska* ki 1%9£ lahko resno po- in ni nobena dežela imela tako ugodne prilike zn povečati svojo moč In obseg zemlje kot ravno Španija. Toda Špancem je bilo največ za zlato, ki so ga našli v Ameriki in potem vozili domov. Pohlep po zlatu jih je preslepil, da nisn videli ugodne prilike. Ko se je domači položaj v Franciji in Angliji izboljšal, sta ti dve državi uvideli kaka lepa priložnost se jima nudi. Anglija je poslala svoje razisko valeč v Severno Ameriko in pričela tekmovati s Francijo in Špan sko, ki sta se medčasno tudi pričeli zanimati in Španija je pričela uvidevati kaj jc zamudila. Prišlo je celo do vojne med An-gh ži in Španci, v kateri so bili zad nji poraženi. Ta poraz je napravil konec španskemu prvenstvu na morju in v Novem svetu. Po Floridi, Virginiji, Morylan-du, Georgia in v takozvani novi Angliji so se pričeli naseljevati Angleži, Francozi, Danci in Nizozemci. To ni bilo posebno lahko, ker so jim Indijanci delali velike zapreke. Naseljenci niso imeli intake vlade: gospodovala jc pest. (Pride se'. Žrtve vojne. Izgube 87. pešpolka. Mrtvi: Inf. Bračič Andrej. 13. s. Sp. Leskovee, 1S02 10.7. 1915); inf. Krezover -Josip. 1. s.. Št. Pavel, 1SS4. lfi.2. 391«; inf. Tater Frane 12. s.. Št. .Jurij, i£c>r> — 9.2. 1916; inf. Cepin Jurij 1. s.. Sv. He-raa, 1893 — 11. 2. 1916; inf. CiriČ Ivan 1. s. Ptuj 1*92, 16. 2. 1916; inf. Oizelj Ivan, 1. s., Brežice, 1881 — 12. 2 1916; mf. Diritti Anton, 7. s. Rovinj: 1887. — 3. 2. 1916; inf. Dobrina Josip 16. s. Št. Peter 1895 — 16. 10. 1915. inf. Oajser Frane. 16. s.. Nado-\o, 1888 — 7. 10. 1915; inf. Goličnik Jakob, 14. s.. Slovenji Gradec, 1HH1 — 16. 10. 1915: poddesetnik Gotnik Ivan. 16. s., Celje — 23. 10. 1915; inf. Habjanič Peter. 2. s.. Vel. Nedelja — 13. 2. 1916; poddesetnik Handej Rok. 13. s.. Železna Kapla — 9. 10. 1915: inf. Horzl Franc. polk. štab. Št. Peter — 9—14. 10. 1915: inf. Ilribcršck Josip, 16. s., To-polšiea. 1.895 — 7. 10. 1915; inf. Ivačič Frane. 11. s. Raj- henburg 1877 — 13. 2. 1916:^ inf. Jakob Lovrenc. 13. s.. Ška-'e, 1893 — 9. 10. 1915; inf. Janžekovie Martin, 16. s.. Ptuj 1K94 — 7. 10. 1915; inf. Karen Ivan, 14. s., Drežni-ea. 1K78 — 16. 10. 1915; inf. Klančnik Blaž. 9. s., Konjice 1876 — 8. 2. 1916; inf. Kovaeic Andrej 16. s., Ljutomer, 1S74 — 16. 10. 1915; inf. Križnik Ivan, 13. s., Brežice. 1885 — 9.—14. 10. 1915: inf. Kvar Josip, polk. štab. Št. Andraž, 1890 — 9.—14. 10. 1915; narednik Mastnak Franc. 7. s. Št. Jurij, 1891 — 3. 2. 1916; inf. Matejčič Josip, 13. s. Kasta v. 1895 — 9. 10. 1915; inf. Mayer Ivan. polk. štab, Ko-larje. 1894 — 9. 10. 1915; inf. Močnik Franc. 16. s. Celje, 1896 — 7. 10. 1915; inf. Nareks Mihael, polk. štab, Celje, 1895 — 9. 10. 1915; inf. Nedok Simon 14. s. Zg. Rad gona 1881 — 10. 2. 1916: inf. Orel Josip 16. Mozirje. 1892 — 7.—14. 10. 1915; inf. Pelko Kare!, polk. štab. Celje. 1^95 _ 9.14. 10. 1915; inf. Podergais Frane. 13. s. Celje 1S91 — 9.14. 10. 1915; inf. Praznik Franc. 13. s.. Rem šnik. 1875 — 9. do 14. 10. 1915; inf. Praznik Ivan, 13. s.. Celje. 1*93 — 9. 10. 1915: desetnik Rahuza Avgust, 16. s.. 1915; št. Jurij, 1891 — 7. do 14. 10. inf. Rakun Ivan. 2. k.. Celje. 1891 — 9. do 14. 10. 1915; inf. Rantaša Martin, 14. s.. — Ljutomer, 1889 — 16. 10. 1915; inf. Ribič Lovrenc 13. s., Slovenji Gradec. 1892 — 9. do 14. 10. 1915; inf. Rožič Anton. 13. s., Brežice, 1895. — 9. do 14. 10. 1915; inf. Runovc Franc. 4. s.. Celje. 1894 — 9. 2. 1916; inf. Sagmeister Ivan. 13. s., — Brežice. 1892. — 9.14. 10. 1915: inf. Skobeme Ivan. 16. s.. Blan-ea. 1896 — 7. do 14. 10. 1915; inf. Sluga Ivan, 16. s.t Mostec, 1895 — 7.H. 10. 1915; Vinko. 16. s.. ,f inf. Tifnja Frane, 11. s. Radi- slav 1S36 — 11. 2. 1916 j inf. Tkalec Franc. 16. s. Ptuj. 1995 — 7. — 14. 10. 1915; desetnik Vidovič Ivan, 7. s„ Slatina 1889 3. 2. 1916; inf. Vreze Anton, 13. s. Šmartno 1916 — 9.14. 10. 1915; inf. Wressing Mihael, polk štab. Sv. Primož. 9.14. 10. 1915: inf. Zapušek Josip 9. s. Slovenji gradeč 1883 — fc. 2. 1916; inf. Žgang Valentin, 2. s.. Sv. Pavel pri Preboldu, 1894. — 13.2. 1916. iz blagovnega znanstva. Granat, ki ima 7. trdotno stopnjo in 3—4 gostote, je zmes različnih silikatov. namreč poleg aluminijevega, kalcijevega ali magnezijevega tudi vedno nekaj železovega silikat. Kristalizira teseral-no, največkrat v rombskili dva-najstereih. Granat se dobiva, razen v omenjenih liristalih tudi v zrnatih in jedrnatih gručah. Barve je različne. večinoma temnordeče ali rujave, včasih je kot steklo prozoren pa tudi nepro-sojen, toda značilno — vsekdar bele raze. Najznamenitejši granatovi raz-lički so: Almadin ali dragi granat, ki je 7.5 trdot ne stopnje, prozoren, čre-čnjevorde.e, včasih na vijoličasto cikajoč dragocen kamen, ki se dobiva na otoku Cevlonu; — pri nas pa ga dobivamo blizu Kolina na Češkem in pa na Tirolskem. Češki granat ali pirop je 7. tr-dotne stopinje, krvavordeče barve, in se čisti, okroglasai kameni v veliki množini nahajaja na Češkem. odkoder imajo tudi ime. Grosular imenujemo čisti kalci-jalnminijev granat, kakor kos-muljine jagode zelenkaste barve, ki se dobiva v Sibiriji. Melanit imenujemo črni, kaleij-železov granat. Navadni granat je neprozoren, rdeč ali rujav in najde se redkeje črn ai zelen, jedernat v mogočnih skladih po nekaterih krajih toliko, da sestavlja posebno kamenino, tako imenovano granatovec. — Na Slovenskem ga imamo ob desnem dravskem bregu na koroško-štirski meji. Turmalin dobivamo večinoma v stebra stih, vzdolž brazdatih kristalih. ki so vrasli včasih tudi v zraslih kristalih, ali pa je gruča v. navadno pa stebeljeastega zloga. Popolni kristali imajo vedno različno razvit zgornji in spodnji konce. in take like imenujemo hemi-forme (polulike) kristale. Raznobarven, ponajveč vendar je žolt, zelen, rujav, redkejša plemenitejša rt leč a barva se dražje ceni. Dravit, imenovan po reki Dravi, se dobiva največkrat črne barve; včasih pa tudi brezbarven. Na Slov. Pohorju se dobiva temni in neprozoren navaden turmalin ali skoril. Na Uralu dobivajo rde. turmalin t. zv. rubelit, v Braziliji pa modrega t. z v. indigolit. Turmalin ima 7. trdoto in 3. gostoto. Rabijo ga za lišp, iz njega režejo tudi ploščice za optične priprave. #ft • Tirkiz je višnjeve, včasih zele-novišnjeve (galične) barve, ki ima pogostokrat vmešane železnopr-stene drobce ter nikdar ne kristalizira. Trdote je 6„ gostote 2.7. — Dobiva se v Perziji in v Šleziji. Večkrat prodajajo namesto pristnega koščeni tirkiz. ki pa je mehkejši in se ga lahko spozna od pristnega, če se vlije nanj solno kislino, ki zašumi in se ga opri-jcmlje. pristnega pa ne. Obsidian, lomi se školjkasto, dobiva se v lavah ognjenikov, ki prihaja že razvit iz globočine. povsem troskaste prodomir.e. se imenuje naravno steklo, vulkaničnega izvora (obsidian). Ob vznožju ognjenika Vezuv se dobiva vulkansko stekio t. zv. Ve-zuvian. ki ima 6.—7. trdotno stopnjo in je 2.6 gost. rumene, temno-rujavc. zelene ali črne barve. Temne barve so neprozorne. Najdejo ga tudi na Ogrskem, v Sibiriji, v Peru, Indiji in Meksiki. Labradoree ali labradorit je tro-klinski živec, zelenkaste, sivkasto živomodre ali rdečkasto sive barve, in izpreminja krasno svoje barve. — Najlepši se dobiva na Labrador-skem polotoku, ki se imenuje la-bradovec. in pa v Kijevn na Ruskem. Kremenjak kristalizira v šeste-rostrano prizmo, ki je od vzgoraj in spodaj pokrita s šeste rostra no piramido. — Ploskve so navadno gladke, prizminc pa povprek raz-kave ter se svetijo kakor steklo. GlnJp barve In prozornosti se pa kremen ja ko v i kristali močno med seboj razlikujejo. Najnavadnejši razi i." ki so : n. Kamena strela je vodenoči-sta in prozorna. Najlepše, male kristale dobivajo v Marmarošu ter jim pravimo Marmaroški deman-ti. Tudi na t'meiu vrhu pri Polho-vemgradeu in na Slivnici pri Cerknici se nahaja lepa kamena strela. j b Cadavec imenujejo sivkaste ali rujavkaste kristale, kakor da bi bili okajeni Lepi čadavei se dobo v švicarskih alpah. c) Ametist je kristal vijolčaste, modre barve in zel«» priljubljen dragulj. č Morion je povsem črn kristal. d > Čisti, prozorni in kakor vine rumeni kristali se zovejo eitrin. e « Avanturin je svitlo, rujavo-rdečkast kristal, ki vsebuje v notranjosti zlato svetlikaste pikice in reze ali rise. f) Mačje oko ima pupilam podobne, belo rumenkaste sijaje, svilene sljnde. Dobiva se na Malabarju. Na razkolnih ploskvah je slju-da sijajna in če je ne prozorna, s|m> { minja nje podobnost na srebro, če je bela, zovemo jo mačje srebro. rumeno pa mačje zlato. g' Drobno luskav rdeč različek i zovemo luskavec. Razžarjena siju- J da t Glimmer) se tali v steklasto t roško. Sljuda, samanasebi ne dela skalovja, je pa zelo razširjena rudninska zmesnina. ki pomaga sestavljati različno kamenje. Slovens ko (3= V ENEM TEDNU SE JE VSE NA DOBRO OBRNILO. -o- Pavel Kovač je po zavživa-nju Bolgarskega Krvnega Čaja zopet zdrav. sveto Barbare ZA ZED IN JENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. likorpcrirtM du 21. jtnurj* 1902 v drla vi Ptuiylvuift. GLAVNI GRADNIKI 1 MtadilK J02ar pbtbbNEL, Box 05, WMoeit, Pa. L podpredsednik: ZAROJL 7,Af.Aft. Box 647, Voreat Oity. Pa. H. podpredsednik: LOUIS TAOCHAK, Box 820, Book Sprla*«, Wye, Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. EL tajnik: JOHN OSOL1N, Box 402, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 637, Forest Citj. P*. Feetolallanee: JOSIP ZAI.AR, 1004 North Chicago 8U JoUst, 111. TRHOVNI ZDRAVNIK 1 Dr* MARTI* IYRO. »00 Chicago BU JoUst. IU. NADZORNI ODBORI PxefisedJdMT IGNAC PODVASNIK, 4734 Hstfleld St., Plttstmrsfe. Fa I. nadsornik: JOHN TORNlC, Box 622, Forest City, Pa. II. Badsornlk: FRANK PAVLOVČ10. Box 70S. ConemaaKa, Pa. UI. aadaomlk: ANDRBJ 8LAK, 7713 Inter Ave.. Cleveland. ObU POROTNI ODBOR 1 riMeedalkl MARTIN OB REŽ AN, Box 72. Bast Mineral. Kaas. L porotnik: MABTIN STBFANCiC. Lox 78. Franklin. Kaas. II. poročnik: MIHABL KLOPČJČ. C2« Davsos A»s- k. F. O. I «psm ■Sid, Detroit. Mick. UPRAVNI ODBORI Pred—dais: ANTON HOČRVAB. B. F. D. No 2, Box lift. Brldiepert. O L Efravmk: ANTON DEMŠAR, Box ISO, B rough ton. Pa H. npramlk; PA VRL OBBBGAB. Box 402, Witt. III. Dopisi naj ss poiujajo L tajniku Um Ttlfcaa. P. O. Bex TtT, r«M l?mmma* DndtTtM glman«! "SIiAl RABODA" -O- POZIV. Tempotom poživljam rojaka Johna Sodnikar. stanujoeogra v Royd^'ille, BnVT?^poi*t, Ohio. ki jo v stalni zvezi z deset tisoč harmoniko. Katerega zanima, najt bolniki in ki dm-vnn dobiva za- J vpra-ša za eono pri: hvalna pisma od onih. ki so od | Kern, Bolgarsko ga Krvnep-a Čaja oz-' Box ^12. Canonsbnrg. Pa. j dravili. |__(12-16—_J Xaš rojak Pavel Kovač. 1002« IŠČE SE IZUME. j N. Division St. Peckskill N. Y m pRmESEJ0 BOGAT- ! jo pisal sledeče pismo II. II. von Schickn: STVO IZUMNIKOM "Naznanjeni vam. da pom pre-J Jn onim. ki želijo kaj izumiti bode: M zdravilo. Bolgarski Krvni moja Rada bi izvedela za prijateljico FRANCIšKO DELOST, podoma«'e Markotova, iz Korit nice pri št. Petru na Kranjskem. Prosim, da se oglasi svoji prija-ljiei: Marv Delost. P»ox Dawson. N. Mex. ; 10-12—5; Čaj. in se ze po enotedenskem vživanju čutim popolnoma zdravega. Prosim vas. pošljite mi še pet škatelj za moje prijatelje". Eno veliko škatuljo Bolgjirske-ea Krvnega Čaja, ki traja 5 mesecev, pošlje za en dolar kamorkoli : Marvel Products Company 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. BOLGARSKI KRVNI ČAJ KOLAČKI, 135 kolačkov v eni ška-tulji 1 dolar. MESARJA pol r»-biljem. Delo stalno Ln ga lahko takoj nastopi. Plača po dogovoru. John Možiiia, lOflO PrescotT St.. Cor. 11 tli St.. (12-16—5) North Chicago. 111. OPOMIN. Te»npotom opominjam vse ono. ki mi kaj dolgujejo, da mi plavajo. Dovolj dol so sem vas čakal od ^ do 11 let Ln ker se nobeden vam no pobriga, zatr» vas jaz opominjam in dam do konca meseca junija o;m. da poravnate svoj Ak«» no. vas bom s polnim imon**m obelodanil. Joseph Gorbee, Box .'t21. Boavordale. Pa. (12-15-1-5) SLOVENSKA KNJIŽICA in popts izumov pokazala pot. Na zahtevo pošiljam oboje na lastne stroške. Obvestila in nasveti zastonj! Pregledavanje o mogočnosti patentiranja kakega izuma POPOLNOMA BREZPLAČNO in točno, kajti moj urad se nahaja v AVashingtonu, v mestu kjer t>o oblasti za patentiranje. Pišite še danes slovensko na: A. M. WILSON, službeni odvetnik za patente, 310 Victor Building, Washington, D. C. ) Dr. KOLER, 638 Penn Ave., Pittsburgh, Pa. hrvatski zdravnik T>r. Kol<»r j« n.-ij-fitar^jhl hrvatski zdravnik. .špot-ijii-list v 1-ittsl.urjcliM. ki ima l31^tnu prnk t:., v sarxivljeri ju tajnik lnuških Sifilis ali z.astni-V»ljt-nje kr%i zdruvi s elasovititn eoii, ki Ka j*- izumel dr. ]jrof. Erlit-h. i- snrito mozolje 'ili , mehurike P<» tele- su, v giiu. izpadanje las, bolečine v kosteh, pridite in izčistit vam bo kri. N<* čakajte, kt-r ta bolezen ne nnlaze. izgubo semena nenaravnim potom, zdravim v par dneh, kapavec ali tri-per in tudi vse drupr*- posledice, ki nastanejo radi izrabljivanja samt>K.a rt-1»p. Kakor hitro opazite, da vnin i»o-n«-bnj»- moška zmožnost, ne čakajte, temvrf pridite in jaz vam jo burn zopet povniil. Sušenje eevi. ki vodi iz mehurja ozdravim v kratkem <-asu. HydroeeJo ali kilo ozdravim \ urah in .sicer brez operacije. Bolezni mehurja, ki povzročijo bole-cine v križu in hrbtu in včasih tudi pri spuščanju vode. ozdravim s trotovo«! jo. Reumatizam, trganje, bolečine, otekline, srbečico, Skrofle in druae kožne bolezni, ki nastanejo valed ne>Mste krvi ozdravim v kratkem ''nsu in ni potrebno ležati. I"rabine ure: V ponedeljkih, sredah in petkiii od š. zjutraj do 5. popoldne. V torkih, četvrtklh in sobotah od S. ure zjutraj do 8. ure zvečer. — Ob nedeljah pa do dveh popoldne. t? pošto ne delam. — Pridite osebno. — N*e pozabite Ime in številko! ^OTTVČ- Rad bi izv«-d»-l za naslov svojega [Prijatelja ANTOXA KLAVEC*, •podomare Abadov iz Knezaka! na Notranjskem. Pr»-d onim le-! ^ toni sva bila sknpaj v West Virffiniji. sedaj pa n«» vem, kjo s*^ nahaja. Prosim cenjeno roja-ko. če ledo vc, da mi javi. ali naj se pa sani oghisi. — Frank Šajn, Box 4, Kempt on. TV. Va. (12-1 —5)_ poŠta za avstbijo. Parniki, ki vzamejo avstrijsko po-žto. odpluje jo: "Oscar" 11." 18. maja. " Frederick VIII. 31. maja. "Hellig Olav" 8. jnnija. "United State«" 22. jnmj*. 4i0K«r IL" 29, J S torn javljamo svojim rojakom, rta imamo sertaj tako urejeno, rt.i jih lahko postrežemo z izvrstnim "SCHLITZ" pivom v steklenicah in iKi vsakemu poftljemo prav na dom ,1 zaboj. 3 ducate steklenic za----£>..00 zaboj, i $1.00 dobite nazaj ko nam vrnote prazne steklenice). 1 sod. 10 ducatov steklenic za......$5)00 sod t se dobi nazaj, ko se vrne prazne steklenice.» Torej. žel i to biti naš regularni odjemalec. intern nam pošljite «».00 za vsakih 10 ducatov steklenic piva, ki isi hočete. Ko vrnete prazno steklenice, vam vrnemo mi $2.50 ali pa imate to svoto k dobremu t**r pla«'-aie Se za vsakih 10 ducatov steklenic piva le $6.50 ako st»' toliko .steklenic vrniiL V slučajn. : '00"k "0«*T. 'Krr. ............................tmojT^ Rtrj W£ '027 'err 'Ci'l .................. mntu nuopci '00 J^ '0C"r$ •L'l'H Vfnw7,z n^iTMpj TP1 Widi^q rao|ici ini^ 4.00 4.00 4.00 4.00 4.00 Ena jmlona t ropinjevejt ............ 'J.^1, Ena salona slivovke .............. 1*.25. Kna salona špirita ................ I.\ri0, Ena salona konja ka .............. 2.2.1. Ena piloiiH jahrt|«"*nef»!» žjranjM ...... -.*->, Ena salona kumnovca.............. 11.25. Ena salona Tokay vina ............ 2.23. Ena salona Tort vina .............. 2.25, Mi plavamo ekspresne stroške prt naročilih od $5.00 aH ve? In vse prevozne stroške za pivo. Pofiljite denar v navadnem pismu, po ekspresnem ali pa pogtuam Aloney order. Naročite i* danes. PAUL WU£STHOFF COMPANY, 2..VI. 2.r>o, ::.oo, 2J5D, 2..%o. 2,o0. 2.50. 2-70, n.iio, a.oo. ."..50. S.00, ::.oo, .■{.00. a.oo. TUBO, 3.50. 4.00, 5.50, rj.so, I?.50. 3.50, :i.50. I OLAS NARODA, 12. SIAJA 191 o Jugislovanska B = s Katol. Jednota B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain. Ohio. Giavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minii. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Cole. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St, Joliet, I11 NADZORNIKI: liiKE ZUNICIl, 421—7th St., Joliet, 111. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St, Kansas City, Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KK/.IŠMK, Rome 2, Bur lev. Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN. 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Spring!, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waih. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva bv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sr. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. V« dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne posiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jedncle, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani Članov ae ne bode ociralo. Društveno glasilo: "G L A S NARODA", FARME V OKRAJU LANGLADE. Rojaki, k. /anituajo /a l'arm<-žele priti do samostojnosti, naj si kupijo sedaj. Tu pri nas si lah-, k<» kupi. kar kdo poželi. IkxIisI farmo po*!ocpj«nn ali pa 1»* samo /••niijo. Zemlja statie $l(J. $12. £15 do jf'25 «ker. Sod a j se vam nudi Lepa prilika, ker govorili boste > farmarjem in !»•■ z agentom. Jazi imam svojo fanuo in boni vsake mu pov« dal. kakor j*', zatorej pri • litt in poglejte sami. Jaz ne bom lovil ljudi po covtaii, temveč kdo pride k m«ni na do:n, mu drage volje data dober nasvet; ,j:i/ mu; Ixxii t ud i pokazal, kaj za mor. človek narediti na novi zemlji \ toku **ii«k4ra leta. .lay sem delal par let po tovarnah in jamah, toda nikj«*r niveau iuod obstanka tukaj na lanui pa ja. Zalo pa t ud želim mojim rojakom, tla poma-ga jo. Tu je dobra zemlja, tnal« visi. lina pitna voda ui zdrav« potlnebje. Pridne roke pa dobn \olja. pa liosit* \ kratkem sam stoj«-n }»ovpodar. Kdor želi kak:. Izjasnila, na mi pw na t a-le na slov: Frank Zupan, iiarlrv Route Box K. F. D.. ! Antiao. \Vi- Farme na lahke in poljubne obroke. Mi laatujemo 2000 akrov v enem kosu v največji slovenski naselbi ni v Ameriki, ki se nahaja v Clark <"o. v državi Wisconsin. Ta zemlja meji s farmami slovenskih farmer jev in jo prodajamo v kosih p« 10. 60, 80 in več akrov na lahka in dolgotrajna odplačila. Našim kup ceni postavimo na zahtevo tud; Ilišo in hlev ter očistimo tudi ne kaj zemlje, a vse na dolgotrajni odplačila. Poleg omenjene zemlje lastuje mu še čez dvajset tisoč akrov zeiu lje v Clark <'o.. toda, če hoeete zemljo v bližini svojih rojakov potent nam pišite takoj po nujnu pojasnila. Naslovite: Homemaker Land Company Dept. 3 Tioga, Wis POZOR! IHIPNOTIZEM Iiila Je vsezkozl u utml v« knjlcm. kakorSue fie ulnutjo Slovenci u to ne t start domovinL Kdor Jo bo tuirotil. jo bo * užitkom prebral la dobil v posted w | marsikatere stvari, o katerih do-xda] we slutil nL isjics ima preka sla strani, apremlieaa je s dvanajstimi kra-■nnai slih—l. V njej ao natane-aa navodila xa blpnotixJranje. v njej so nadalje puja&ujeol pojavi. Balete smatra navaden človek mm miirtTM. ■ftne m ssbUt. Tri knjige SL5i. j Oni, ki nI 1 njo sadovoljen. naj I Ja m« tal dobU bo denar aasei j K; d bi izvedel za naslov svojega prijatelja FRANKA BEKNE-1 1C. O ma je i/. vasi Po vir n:i Primorskem. Lansko leto v juliju je bival na l:i74 Marquette St.. Cleveland. O. Pro.-iin cenj. ]*»>j.:ke. C-f kilo v.1 za njegov jia-*>!cv, da mi ga javi, ali naj se pa sam ngiasi svojemu prijatelju: Ftank sioek. Box 216. Camp >4. Davis. \V. Va. 12-15—5.» V ZALOGI Imamo še nekaj SLOVENSKO-AMERIŠKIH KOLEDARJEV za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar re« nekaj posebnega, je razvidu« . tega, ker amo ga morali dvakrat tiskati in nam je že druga zaloga skoraj popolnoma pošla. V Koledarju je preko trideset kraBnib slik. razni zanimivi Članki, lepe povesti in poljudno pisane rnan-itvene razprave. Naročite ga ta koj, da ne bo prepozno I Stane i poštnino vred U5 eentov. Slovenic Publishing Co., S2 Cortlandt St.. New York City ■asssa^^BBsss i Ciganček. !• ' — | Spisal Ksaver Meško. i t (Nadaljevanje), i Mehke sanje in toplo, samemu | , še ne povsem umevno hrepenenje • j se mu je budilo najbolj mogočno ob večerih, ko je godel spodaj v vasi Lesjakov stric Jakob. Lek- Ise je pričakoval vsak večer nestrpno ta trenutek, a Jakob ni godel vsak večer. Ko pa je. in so se zazibali po tihem, sanj a jočem miru trepetajoči glasovi trompe-te ali gosli, je sedel fantek k oknu ali na vezni prag ali je legel ob toplih večerih v travo in je poslušal. .. Vsenaokoli mir — v lesn se gibljejo vrhovi dreves komaj vidno. njihovega šepeta niti slišati n i. s ceste se ne glasi ropot voz in peket konj kakor po dnevu, živina ne muka, ne kriče otroci, le čudoviti glasovi pesmi Jakobovih se razlivajo po zraku, se zibljejo kakor na lahkih perutih, kakor bi plule neznane in nevidne ptice i/, čudežne devete dežele nad vasjo in l»i pele s skrivnostnimi, vabečimi glasovi. .. Kekse j je poslušal s pritajenim dihom in z drhtečim srcem. Nov svet se je odpiral preti njim. čudovito lep in krasa n. ves drugačen kakor je domača dolina. — polu čudežev, tako velikih in lepih. tla jih ne najde oko v Dolgem dolu nikdar in nikoli in če bi čakalo nanje in bi jih iskalo vso dolgo večnost. Zasanjal je v ta bajni svet. z vso dušo je za hrepenel vanj. videl ga je od d alee, a stopiti ni mogel vanj. Zavzet j in strmeč je gledal v čudežno deželo ; vsa duša mu je bila polna napol blaženih napol otožnih sanj. ki jih je budila v njej godba Jakobova. a Lesjakov Jakob je bival tedaj pri bratu, premožnem kmetu v Dolgem dolu. Bil je umetnik in sicer v najrazličnejših strokah črevljarstva se je izučil v mladosti popolnoma; krojač je bil z;> silo, šival ni posebno lepo. a tr pežno. kar mu je bilo posebne pri starejših sovaščanih v velik* priporočilo: popravljal je ure dežnike, puške in mladini za Veliko noč samokrese: vezal je knji ge. in če je bilo še kako umetni ško delo. ki se ga ta ali oni ni u pal lotiti sam, ga je izročil Jako bu. in ta ga je dovršil navadno v občno zadovoljil ost. Posebno je slovel po dolini ii daleč naokoli kot muzikant. TTei' se je godbe že majhen fant. od očeta se je učil trompeto. V mla dih letih je igral na gostijah i) na pust k plesu vaške mladine -sploh kjer in kadar se mu je po nudila ugodna prilika. Ob nedeljah popoldne je za h 2 jal k staremu učitelju k fari. T;-je spoznal in cenil njegov muzi kalni dar in ga je poučeval brez plaeno na goslih. — Dober je in priljuden gos pod bil stari Majcen. — je hvali' Jakob učitelja v svoji starosti. — Dandanes med gospodo ni ve<" takih. Z dvaindvajsetimi leti je odše* k vojakom. Šest let je služil ce sarja. Večino tega časa je bil pr godbi in tako se je spopolnil -svoji umetnosti. Ko je dal slov* vojaški službi, se ni vrnil na dom: z neko družbo godcev in igrak^ je hodil po svetu malone štir" leta. i Navsezadnje pa se je naveliča' sveta in vekovečnega popotova nja. Spomnil se je tihe dolin« med gorami, spomnil se je rodn« vasice, spomnil znanih in dragi!4 ljudi — kdo ve. koliko jih je le glo že med tein easom. in so jil zapeljali k fari. da si odpočijejo Začudil se je sam sebi. da je po zabil tako na rodni dol in nr drage in znane v njem; zaeudii se je in jf» zahrepenel do domu po rodni vasi, po tihem dolu ir. njegovem miru... In vrnil se je domov. V doli so ga bili veseli in so se čudili ob enem, da se je domislil doma in se je vrnil. Čudili so se tudi nje govemu pripovedovanju: pravil je vaščanom o svetu in o tujil deželah čudežne reči, ki jim ni so slušali enakih še nikoli in ki so jih komaj komaj verjeli: ne kateri jih eelo niso verjeli, meni 1 i so in trdili, da si Jakob le iz mišlja vse te čudežne pripovedka o deželah in ljudeh tam zunaj v svetu. A eno so verjeli vsi, vsi so bil edini v enem: da Jakob gode iz vrstno in mojater&ki. Kmalu p< vrnitvi je godel pri fari ob aejjm * j* »» »dftjg; i DR. BUKKI'S MEDICAL INSTITUTE j 407 East 58th St. f NEW YORK, N. Y. I Starokrajski slovenski zdravnik. I Z'ir»vi u»i»e-no bolezni itlMca, pijut!. T j*-ter. meiiurja in vue notranje bolezni, ta- ■ k«>r (labakmont, levmutizem. tajne bo- T lezni. boZjaet, bolezni na maternici, kožne ■ boluzni ir. otrorke bolezni. » . Zdravnik sam gmori slovenski, f Odprto je vsak dan (tudi v nedeljo) od f devetih zjutraj do t-edmih zveOtr Med T PITO Ave in Ave. A. BUi I. Ave. Pi- I bite m!i pridite osebno. i NAZNANILO IN P RIP 0*0- CILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo. da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik « t> imr - - ■Hi J^^H HB CSat, - Ji II : KlvSyEj, W^H Ur. FRANK MEH, kateri je pooblašcea pobirati aa ročuino na nai list, knjige in dm ge ▼ našo stroko spadajoče poal« ter izdajati pravo veljavna potr dila, vsled ieaar ga rojakom maj j topicje nju Dolinčanov in- vseh faranov še ni rodil Dolgi dol... Jakob se je vrnil. A neka j je pustil zunaj v svetu, del srea, del duše. Dasi se je vrnil, vendar ni stal z obema nogama na domači zemlji, močno in neomahljivo. Xi bil več navezan na njo kakor nezmožno dete na mater in kakor je bil navezan na njo, preden je šel k vojakom, v svet. Svet tam zunaj ga je objel z močnimi rokami ; dasi se jih je obranil, se iztrgal in se vrnil v naročje domovine. vendar so se stegale roke še semkaj za njiiu in so se ga oklepale iznova in so ga silile nazaj v svet. Korenine njegovih misli so se razpredle in razrasle tam zunaj po velikem in širokem svetu, in ni jih mogel izpuliti docela in jih zasaditi spet vseh v domačo zemljo, v ozko dolino med neotičnimi gorami. Včasih ga je prevzelo čml o vito hrepenenje. Prišlo je nenadoma. veliko in močno, da se ga ni mogel obraniti z vsemi silami ne. Iz onih krajev je prišlo, ki jih je videl zunaj- v svetu. Prišlo je in ga je vabilo s sladkimi besedami in z blestečimi obljubami nazaj v one kraje. Misli se niso mogle ustavljati, vdale so se vabilu in so romale nazaj v veliki ta svet. Zašle so mu na one dolge ceste v tujih deželah, ki jih je prehodil muzikant. Vse drugačne so se mu dozdevale zdaj te dolge ceste, vse — lepše, kakor so bile nekdaj, ko je stopal po njih prašen in utrujen. dostikrat zlovoljen, lačen in žejen... Ah ne, saj nikoli ne pripeka žarko in paleee solnee tam zunaj na tistih belih cestah — vedna pomlad je tam. mehka in mlačna, polna ptičjega petja, — polna cvetličnega vonja in polna kipečega veselja in radosti pomladanske. Nikoli nisi lačen na žejen na tistih potih; vsega imaš dovolj, v izobilju imaš vsega. — Zahrepeniš po tem in onem, potrebuješ to ali ono ali si ga zaže-liš le iz dobre volje — kar zaigraš. veselo in poskočno pesem zagodeš, stegneš roko in glej. če sar si želel, ti pade v njo, kar sa mo od sebe pade. če res ni nikogar, ki bi ti dal. česar si želiš. Tako je tam zunaj... In kakšno življenje jf tam zu naj in kakšni ljudje! Brez skrbi brez otožnosti, brez žalosti. Za igraš, in vse se smeji, vse pleše večen pust je tam zunaj, veder praznik, nedelja brez večera in brez ponedeljka. Tako tam zunaj.. . X tukaj v dolini? .Sami resn» ljudje! Iz oči jim gleda nepresta no resnost, globoko in zamišlje na, iz vseh besed jim govori res nost, glasi se celo iz veselja nji hovega smeha. Trd smeh je te nekaj trdosti gor obkoljajoeili dolino je v njem... In kako de lajo in se trudijo — vse dolge leto je nepretrgan delavnik. V zimi delaš in delaš v pekoči vro čini. ko bi najrajši legel v sener in bi zagodel pesein uspavanke in bi zadremal in posanjal... — Glej, tako je tukaj, v rodni do lini. na domačih 1leh... Prišlo je od zunaj, iz velikeg." solneno veselega sveta, in je sed Io k njemu in se ni dalo pregna ti. Po dolge ure je sedelo pr: njem in govorilo slabo o njego vem domu. obrekovalo je rodnr zemljo, obrekovalo je znance. — orijatelje in sorodnike mu je čr ni!o in obrekovalo. In vabilo gr ie v svet. v tujino, na one bel« ceste tam zunaj — vabilo ga j< glasno in silno. Prišlo je in ga je vabilo in g? vznpmirilo in razžalostilo. Oto žen in zamišljen je hodil po vasi Delati ni mogel. Ob takih prili kah je zahlodil tudi v krčmo. — Naglo je izpil nekaj eaš. se na slonil ob mizo in razmišljal. Izpi1 ie še nekaj eaš. postal je nemir nej.ši. navsezadnje se je razgovo ril. Kremam in gostom je govo ril. če ni bilo slučajno gostov. — kramarju samemu in njegovim. Čudovito je govoril, kakor h; ponavljal lepo pesem, ki se je je naučil na pamet. — ... Aj prijatelji, kakšno eu-dežno življenje je tam zunaj v velikem svetu! Romaš po njem • prideš v mesto, ustaviš se ob oglu uliee, napneš strune, nasloniš go sli ob brado, z asu češ lok. da t; šviga kakor misel po strunah. In iz strun ti m melodije tako le pe. da sam strmiš in se vprašaš ves zavzet in začuden: Odkod? Iz hiš hite otroci, zgrinjajo se ob tebi od vseh strani. Odpirajo se okna. in prikazujejo se smehljajoči obrazi cvetočih pospodieen. in resni obrazi postarnih gospa se zagledajo na cesto in v te — ti pa sueea lok. kar igraš se z njimi in igroi ae a tisočerimi arci-VaoJNm uigraš njefovo pemn jJaMiiiTIT irln lAnfri.i r ■ f r . . ci, starkam o njihovih lepih spominih ; najnežuejŠe se dotekneš src zornih dev, najmelikejša sn ta srea in najgloblja, tisočero skrivnosti hranijo v sebi, a ti jim govoriš v pesmi o vseh skrivnostih, govoriš jim z govorico le njim umljivo... Otroci ti ploskajo od veselja; a rožne deve v oknih se ne smehljajo več, lica jim postajajo resna, oči jim zro sanjavo in nemirno. kakor bi hrepenele po nečem skrivnostnem, kakor bi iskale nekaj in bi obenem skrivale in prikrivale nekaj. Nehaš — denarja ti deži z oken bele roke ti mahajo pozdrave, — cvetoči obrazi angelcev v farni cerkvi ti pokimavajo priznanje in zahvalo, še vele starke te zahvaljujejo z mladostnimi smehljaji.. Čutiš: vsem si igral njihovo pesem ; našla je pot v njihova srca in se je porazgovorila tam z njihovimi najskrivnejšimi mislimi. .. Otroci ploskajo okoli tebe, kriče. te prijemajo za suknjo: — Zaigraj še enkrat, dobri naš mož! — Hvala, mladi gospodje, a ne zamerite: moram dalje! — Daj, zaigraj, striček! — V sosedni ulici, prijatelji moji! Glej, vsi vro za teboj, vsem sevajo oči od radosti in pričakovanja ... A naveličaš se mesta, zapustiš ga in gre! dalje po svetu — velik je svet. prijatelji, neizmeren, in povsod žive v njem ljudje, ki ljubijo godbo, in povsod spoštujejo godca... Greš dalje po svetu božjem, po lepi široki poti greš — hipoma pa stoji pred teboj vas, bela. lepa, lesketajoča se v popoldanskem nedeljskem solncu. In glej. vse hiše — kakor bi bile zidane iz belega cukra in bi imele rdeče čepice kakor gozdni škrat Po belih zidovih in rdečih stenah se poigravajo rumeni solnčni žarki, kakor bi padali nanje cekini iz neba. Po široki cesti prispeš v vas. postojiš pod lipo, sedeš na klop ali ka r na korito ob studencu in zagodeš — izpočetka pridušeno, tiho kakor plašno — glasneje, vedno glasneje — kakor bi vstajali in se porajali glasovi pesmi kje daleč zunaj na polju in bi prihajali polagoma, korakoma bliže in bliže vasi, da preplavijo navsezadnje vso vas. C1 ej, odpirajo se okna. in duri se odpirajo na stežaj —- vašcani vro k studencu, pod lipo. Godeš, ob tebi pa stoji množica: vsi — moleč, vsi te gledajo z občudovanjem v očeh, poslušajo s pritaje- J nim dihom, da bi ne izgubili ne' enega glasu ne. Studenec curlja tiho. enakomerno; lipa nad teboj šumlja skrivnostno, morebiti je utihnila eelo ona ter posluša vsa zavzeta — tvoja pesem pa poje in vriska in toži in plaka... Vsakemu zaigraš njegovo pesem : mladini njeno, kipečo od bujnega življenja in pomladanske radosti, drhtečo od skritega koprnjenja in s silo zadržanega hrepenenja, in starčku njegovo, slovo od življenja. Vsakemu njegovo — še siromaku in trpinu zagodiš eno. da se mu izlijejo iz srea solze, dolgo skrite v temnih globočinah: niso mogle prikipeti in privreti na dan, zato so pekle kakor smrtonosni strup v skeleči rani. Slednjemu zagodiš njegovo in nehaš... Ogledaš se — vsi molče ob tebi. molče še dolgo, preden se zdramijo iu se oddehnejo. Naenkrat izpregovori kdo z zamolklim glasom, in hipoma zašumi ob tebi kakor v lesu ob naglo došli vihri. Stotera hvala se ti glasi od vseh strani, nešteto rok sega po tvoji, da jo stisne in strese v zahvalo. (Pride še.) EDINI SLOVENSKI SALOOK ▼ Duluth, Minn. Rojakom Slovencem naansnjals da ae nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na de«nJ. •trani W. Michigan St. itev. 41* Ea obilen posest se priporočam JOS. SCHARABON. Suhe dežele? Eujakom naznanjam, da POZOR ROJAKI! Naju»peinije mazilo za 2«n»k« !a*e, kakor tudi ... . , . . v sa možke brke in brada. Od tetra mtn'i zrastejo t pošiljam vsakovrstne pnace krvn'»°,tik;kor, v?1 r o r" J mot Vi m krasni brki m brada in nabodo odpadali la to ie piva, žfrania in vino. ko?t!,bo,v*11 » J r t c> J v4.**v/. r.ojruh ;n v !:nzn. v dneh popom« m» ozdra- ! vim. rane, opekline, bule. ture. kraste in irnn:«. potne nog-e. kurje ocera. c-ebjine v psr dn-b po-polnnms odstranim. Kedor bi moje ic'roviia br«a ______ _ , -__„TT j»pehii rabli m>i jam«"-!m za JS.Q0. PUite taVoj po JOHN T. f\ p« TO n cenik, knjižico in žepni Koledar icpoiij t* i cent« box 1024 Pišite po cenik v markab za po&tBioo. Cheyenne, Wyo. jacob wahčič, 1092 E. 64. St.. Cleveland. O. Pozor! Pozori V zuloiii iiiuiuiu iz starega kraja importirau<* SRPE. Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. L Vaše dete je v nevarnosti, ee joka. Dete joka, ker čuti notranje boh eine. ne pustite, da bi dete jokalo! ne pustite, da bi dete trpelo! Izrc/ite tole sliko in idite v lekarno ter kupite steklenico BABY'S SAFETY z;i eentov. to bo morda rešilo detetovo življenje. baby's safety je najbolje zdravilo zoper krče, grižo, nadlego z zob-mi, kolcanju in zaprtiji. To bo olajšalo vašemu detetu in 1><. dobro spalo. Ako ne morete dobiti originalno v lekarni. potem pošljite nam papirnati dolar v navadnem pismu in mi vam bomo poslali--, tri steklenice baby's safety ter natančno navodilo. Poštne stroške plačamo mi. Pišite na : j Royal Mfg. Co. j Duquasr.3, Fa 11 Direction* Inside Royal Mfg. Co. Dep. C. Duquesne, Pa. -irtf-ir-n-ir'i r-tr-tr-trir-irit-iri r-» rinririnriririnn' ljl joij (-1 ljouultolizulj ij uu ui jiijotjljom DEL0 dobi ta koj 35 mož za delati drva. Plača $1.65 od kvarta. Katerega veseli, naj pride na Newton. W. Va.. ali pa pišite na: John Keržienik. Box 20. Camp 2. Czar, W. Va. DELO DOBI 15 gosidarjev. Plaeani od $2.75 do na dan. ČV pa kojejra veseli delati na kontrakt beliti hoje. potem plačam $1.25 za 1 Nov uzoren pisalni stroj! T5e__ No. JTic Standard Visible Writer KUPITE GA SEDAJ! Da, triumf na tem polju je tu! Ravno je prišel — in prišel leta, predno so ga izvedenci pričakovali. Izdelovalci so delali celo življenje, o 14 kron in mešan krompir po 12 kron 100 k*?. >'a to ponudil se je zgladilo sedem občanov, ki so za navedeno eeno prodali trgovcu krompir. Z razsodbo o-krajnega sodišča je bilo teh sedem prodajalcev in pa kupec obsojenih. da so krivi prestopka eesar-*ke naredbe z dne I. avgusta 1914. zakrivljenega s tem, da so v izkoriščanju vsled vojne nastalih izrednih razmer zahtevali za nepo-grešue potrebščine čezmerno ceno, trgovec pa radi tega, da je čin sedmih soobtožencev namenoma povzročil. Obsojeni so bi J i v denarno globo p<> :',0 kron. oziroma :{ dni zapora, trgovec pa na 2<)0 kron ali lo dni zapora. Obenem je sodišče i!/r»-klo, da zapadejo krompirjeve zaloge obtožencev v korist državi. Obtoženi so se pritožili in prizivno soditiče je oprostilo trgovca, priziv o-btoženili ' prodajalcev pa zavrnilo kot neutemeljen. N'ajvisje sodišče je pa izreklo, da s.- je vsled razsodbe ' okrajnega sodišča kršil zalton. -Kazsodba se j.- glede izreka kriv- ' de razveljavila in obtoženci so se 1 oprostili prestopka cesarske na- • redile. Razsodba se nt eni M juje:M Predpogoj navijanja cen po § 7 cesarske naredbe z ogodbe. kajti na njegovih papir- s jih stoji klavzula "Offerte t'rei- ) bleibend". vsled cesar tudi ni ve- 1 san. Kupec je nato tožil na doba- * to ali na odškodnino. Sodišče je ! rasi tea! o izvedenca, ki je izjavil. * la po trgovskih običajih pogod- 1 l>a obstoja. Okrožno sodisee je 2 ožbi ugodilo -z utemeljevanjem, 1 ta ponujajoči del ni vezan na po- s tiudbo, dokler nasprotnik ponnd- l C • [>e n« sprejme. s sprejemom ponudbe pa postane klavzula brez- ^ pomembna. Zoper to razsodbo je 1 jbtoženec vložil priziv na višje d«*- ^ želno sodišče, ki pa je potrdilo s prvotno sodbo z razlogi, da izba- s »a iz vsebine medsebojne korc ' »pondenee. da je prodajalec pre- 2 k'zel obvezno«! za dobavo ponuje- j ne množine lesa za slučaj, ko bi kup« e stavljene pogoje brezpogoj-lo odobril. To se je pismeno zgo-iilo in dobavna pogodba se mora kot sklenjena smatrati. Tiskana j ilavzula "ponudba prosta" nima \ i' stadiju sklepa pogodbe sploh ) nobenega pravnega pomena, ker ^ fu ne gre več za še ne sprejeto po- [ mdbo, ampak že za prevzete ob- * težnosti. Obtoženec torej nikakor j ni bil opravičen odstopiti od po- ( erodbe. — Tožiteljiea M. K. je bila 1 'a ročen a z go«rt il n k"-a r j cm A. Z. j Dne 1. decern br 1015 sta skupaj > i zel a v najem gostilno ter sta t -sredstva za nabavo zalog in na- > jenvščiuo založila iz skupnega pre- ; m oženja. Dogovorila sta s«' tudi, r ria «4» l>o obrat vršil na skupni ra- i 'un. Delmanje toziteljice je ob- j vtajalo v strežbi gostov, onkrbova- f n ju kuhinje in v pospravljanju, j s to/eneem ne ni nič zgovorila. \ ia bi za svoje delo dobivala plt-*o. ker sta si bila edina v tem, da ^ »e v kratkem poročita. Dne 29.1. februarja t. 1. se je razmerje med j f ljima razdrlo in tožiteljiea je *to- j )ila iz službe, ker gostilna ni d >-f, lačaia dobička. Zdaj je tožiteljiea1 ( o-žbenim potom zahtevala plačo! j ,jt delo v *o«Ulni za etm od 1. de- i cembra 1915 do 29. februarja 1916 v* skupnem znesku 120 K. Obrtno " sodiš.V tožbo zavrnilo, češ. da ■KI ... . . I^j T.-iu slučaju ne more biti govora ( o obrtnom mezdnem razmerju in zato ni dana pristojnost ob ni:--g a 1 sodiš«} a. ao « i - . m- SOI nem ca. V. Hohrman. ravna-tir kmetijske šole na Ormu, piše: Sedanje pomanjkanje olja je (V spravilo tudi to rastlino na ]>o-j vršje. .Sohičiiiee poUnamo pri nas povsod, saj so 0 močni rasti in po svojih močnih s-teblilu ampak tudi po r svojem živonimenein in -orjaškem ^ cvetju. Te rastline so ga imele pri n nas do zadnjega časa čisto pod-z rejeno ulogo. Sadile so se, ker so ^ dajale nekoliko ptičje klaje za na- 0 še senice pozimi, nekoliko pa tudi jn zaradi krasnega velikega cvetja, ia ki ga je lopo videti po naših nji-t, vah med krompirjem in turščico. )a Po drugih krajih so pa solnčniec N) bolj cenjene rastline in se v večji m meri pridelujejo zaradi semena, jn ki daje prav izvrstno, fino olje, ki v se fKlILkiije tudi s teiu, da dol-j go drži. Tako se pridelujejo solne- v nice na štajerskem že cnlnekdaj j, zaradi olja. Seje j o jih tamkaj med krompirjem ali pa kraj turščieuili a njiv. N"a Ruskem jih sejejo celo t(i njive in dobivajo olje. ki ga rabi-j jo in cenijo posebno v postnem . času, tako kakor pri nas maslo, namreč v^i zabelo in za inočnate j«yli. Pri sedanji stiski za olje je prav, če pose jemo tudi pri nas ne-~ kaj več te rastline. Po na.šili kra-.j jih namreč dobro uspeva in daje ■ bogate pridelke. Seveda ne boino a sejali celih njiv. kakor delajo na ^ Ruskem, prav pa je. če bomo po-, ta^knili nekaj več semena vmes u med krompir ali pa kraj turšČK-2 nih njiv in če bomo posnemali v j, i« m pogledu Spodnje Štajerce. , Manjšo prostore ali posaunezne grede pa lahko tudi letos eezineez e nasadimo s sobičnico. če so ti pro-. stori dosti vgnojeni, in sicer na ta c način. Ja ]>otaknemo seme i, po tri a zrne) v vrste, ki naj so 6<> cm na- 1 ( razen in v vrstah samih pa po 50 . cm. Med krompirjem se potafcne po ve.> metrov narazen, ta.ko < 1 kakor visoki fižol, da ni nobene 1 škode za poznejši pridelek krom- 1 pirja. (.»lede solnčuic je pripomniti. da potrebujejo mnogo gno- ^ jilne moči v zemlji, kar je povsem i ,j naravno, če pomislimo, kako rao- < gočno se te rastline razvijajo. Za- -. radi tega jih tudi sejemo med o-h kopavine. Oe sejemo pa solnčniec • j na posebnih prostorHi. jim mora- < ino dobro [)Ognojiti. Pri solnčni-|1 i cali razločujemo veliko vrst, tudi i take, ki se pridelujejo na vrtovih'< kot lepotičue rastline. Med solne-;! nicami, ki jih sejemo po njivah 1 t. zaradi semena, razločujemo na j1 . splošno dve vrsti: eno, ki nastavil1 \Th stebla eno samo veliko rožo.'« , in drugo, ki dela razraščena ste-r bin in napi-avlja po več manjših N e rož. Bolj cenjena za nas je pr\-a i vrsta z eno samo veliko rožo. Te ' rastline so občutljive proti mrazu. 1 zato jih sej»?ino koncem aprila in i meseca maja. Pri samo čisti setvi : ' solnčnic potrebujemo za orni zemlje jvovpre-k 18 litrov semena. : Solnčnice je obdela vat i tako, ka- * kor okopa vine. Po dvakrat jih : moramo okopa t i in nazadnje še ( osuti. tako kakor krompir Ln tur-( ščieo. Ko so rastline zrele, da se spravijo, jim je porezati glave, ki. naj spravijo pod streho na zračni prostor, da se tam d odo- ^ brega posnse. Nato so seme z ro- ■ • ko orc^bka ali pa na rokah omlati. < »i ' ŠTAJERSKO. u Trgovski tečaji za nezmožne vo. n jaške osebe, I^vd kratkim se j ■ ^ končal drugi štirimesečni tečaj o bančnem in »zavarovalnem pošlo-1, r vanju za vojnonezmožne častnike. ki ga je priredilo vojaško povelj->- st.vo v Gradcu v zvezi s trgovsko r akademijo. Od 14 obiskovalcev je dobilo 10 prvi red z odliko pri " končnem izpitu. V kratkem se prične tretji trgovski tečaj za j vojnonezmožne podčastnike, ki bo a trajal tri mesece, obenem pa tudi i- štirimesečni tečaj o bančnem in zavarovalnem poslovanju za voj-i- nonezmožne častnike. Pravila in i- uent red teh tet-ajev 5ie dobe brez-»- plačno v ravnateljski pisiarni tr-- govske akademije v Oradeu, pri-glasiti se ie pa pri vojaškem po-' i. veljst^m v Ora^leu. Nakup žita, ki je pod zaporo. H Najvišje sodeš«"e se je dne 8. apr. -j pečalo z ni»*nostno pritožbo nekc-^ ' j ga trgovca z deželnimi pridelki, ^ i ki je bil obsojen radi nakupa žit-j nih zalog, ki so bile pod zaporo in a odstranjen je teh. Neka tvrdka je 01 trgovcu naročila, naj nakupi za-i- njo reč, žifcniii vr»t. To je storil na podlagi potrdila^ okrajnega glavarstva v Gradcu, ne da bi imel dovoljenja okrajnega glavarstva v Foldbachu, kjer se je nakup vršil. Po nakupu je spravil zaloge iz skladišča na koiodvor. V ničnostni pritožbi navaja, da nakup zalog, ki so pod zaporo, ne spada pod določbe zakona, oziroma ces. naredbe z dne 21. februarja 1015. Kupec ni kazniv, kajti zakon govori le o prodajalcu, o konzumen-tu in o pridekvvatelju, ne pa o kupen. S tem. da je speljal zalogo iz skladišča na kolodvor, še ni odstranil in skril zalog, kajti kot tako bi se moralo smatrati, če bi skrivajo, ne da bi kdo vedel ali videl, žito odpeljal, dočim se je to zgodilo podnevu ko so vsi videli; polog tega je pa oblast zabranila transport v Gradcu. Ivasacijsko sodišče v smislu ničnostne pritožbi* obtoženca oprostilo. Oddaja živine. Štajerska je tako srečna, da še ima precej živine in je v primeri z drugimi kro-uovinami v tem oziru v razmer no dobrem položaju. Seveda bo dežela morala oddati vojaški oblasti in tudi za oskrbovanje prebival stva na Dunaju mnogo glav živi ne. Tako je n. pr. vojaška oblast že za mesec marce, zahtevala lli tisoč komadov. Ljudstvo se. kakor v drugem ožini, tako tudi glede na to zahtevo ne bode odtegnilo svoji dolžnosti. Pa tud-živinorejec sme po vsej pravici zahtevati, če mora prodati živino po zdaj ddiočenih nizkih cenah, da ima od tega zavživaleč dobiček ter da on dobi ceneje meso. Znano je pa, da so največji dobički šli v žepe prekupecv in Židov iti nižje cene niso znržale cen mesa po mestih. Vse to so mora urediti. Prav posebno pa bo treba paziti, da se s takim-le nesmiselnim prodajanjem ne izgubi vse boljše plemenske živine, kakor se je to že zgodilo v marsikaterih deželah. V ta namen se bo nakup živine monopoliziral. to se pravi: živino bo v celi deželi smela nakupovati lo vnovčevalniea. ki bo kot podružnica dunajske osrednje vuovčcvalnice imela sedež v Gradcu in bo pod vodstvom "'/A-vinoprometne deželne komisije'\ To vodi po načrtih, katere je izdalo poljedelsko ministrstvo, za to postavljen višji uradnik. Člani komisije bodo: 1. dva zastopnika vojaškega poveljstva v Gradcu. 1. zastopnik štajerskega deželnega odbora (grof Fr, At t ems kot. Ježelnoku 1 tnrni poročevalec), S. zastopnik mesta Gradca, 4. zastopnik Kmetijske dražbe štajerske,' '). zastopnik Zveze kmetijskih za-i drag in 6. vodja vnovčevalnice ži-! vine v Gradcu. Ta komisija bo' imela vsak teden seje in bo dolo-' čovala, koliko živine bodo zamo-1 sle oddati razne občine in okraji brez škode za poljedelca iu za ži-! vinorejo; nadalje bo oskrbovala' vojaštvo in prebivalstvo z me-! som; ona. bo določevala, koliko ži-' vino se bo smelo izvažati na dunajski trg; tudi za mesarje bo' skrbela ta komisija po svoji: vnovčevalniei. To vnovčevnlnico' bo vodil živinorejski nadlzomik Selineiter, ki je deželuik uradnik;! ■ njemu bo podrejenih več uradni-1 -kov in na-kirpcrvalcev za celo deželo. Začetkoma bodo smeli me-; sarji v določeuili občinah sami' nakupovati za sebe, toda po goto-! vem prehodnem roku bodo zamo-j gli dobivati živino le od deželne! vnovčevalnice. To podjetje, s ka-• terim namerava začeti dežela, je1 velike važnosti za živinorejce, ka-1 kor tudi za zavživalee mesa. Kar j se tiče živinorejca, je vestno gledati na to. da živinoreja ne bo na-1 zadovala. Zato so se posebno za to; vprašanje zanimali v Gradcu grofi Attems ter deželna odbornika' Hagenholer in Vcrstovšek, ki je' že pred ves tedni pridobil orne-!1 njena dva gospoda za skupno na-.' stopanje pri vladi. V dogovorih' z vlado Še niso rešene vse podrob-j nosti; pogajanja so vršijo p oseb-' no v tem oziru. da vlada še po-1 kliče v komisijo enega slovenske-' ga in enega nemškega zastopnika ' kmtn'ikega stanu. Deželni odbor se' tudi poteguje za to, da mora vlada ves dobiček vnovčevalnice prepustiti deželi za povzdigo poljedelstva, da ostane torej dobiček v deželi. Cene bodo namreč doio-j čene za živinorejca in za mesarja.'. Približno bodo v isti višini kakor j j dosedaj. Velik dobiček bo imela1 vnovčevalniea posebno pri naku- j; pu živine za graški in dunajski trg. ker so tukaj cene Jadatno večje nego na deželi, včasih je razlika do 100 K pri metr. stotu.| Ta dobiček zahtevajo kmečki za- : stopniki v deželnem odbora za deželne gospodarske namene, kar je opravičeno, ker pač ne gre, da bi"' ves ta dobiček vtaknila vnovče- v je sta moja brata JAKOB in JANEZ METELKO ? Jakob jc bil pred enim letom v Fayette Co., Pa., in Janez pa pred dvema letoma v C'oloradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zu nju naslov, uaj mi naznani, ali naj se pa sama oglasita. Ravno tako bi želel izvedeti za naslov svojega prijatelja FRANKA ŽABKAR iz Rake. Pred tremi leti jo bil v Milwaukee, Wis. — Louis Metelko, R. F. D. Box 153, Lat robe, Pa. (10-12—5> 1 ____ _______ _ _ i OGLAS. Cenjenim rojakom priporočam voja NABAVNA VINA. iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Ries-ing 1Q gal. $G.50, 27 do 28 gal. 15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče ino Zinfandel 27 do 28 galon 14, 50 galon $25. Lansko belo ino 27 do 28 galon $14, 50 galon 25, rdeče vino 27 do 28 galon 12.50, 50 galon $22.50. — 100 iroof močan tropinjevec 41/2 gal. 12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cnah je vštet tudi vojni davek a vino. — Potovalni agent je ro-ak M. ŽugeL S spoštovanjem S. JACKSB, ha 161 SL Helena. Cal tr ^ZASTONJ Zdravniška knjižica 1 nje krvi, mozolji, kožne bolezni, stare rane, ^kapavica, živčna slabost, moška onemoglost, semeno- tok, mehurne in ledvične teškoče, nalezljive in druge vspešno zdravijo privatno doma in z majhnimi stroški. l^HH^P^^^^^^i kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata Žila, revmatizem, katar, naduha in slične teškoče. na Itat^rcm izmed sloflePili simptomov: v l*rižu. b<">l<'«'»ne v z^ibih. ^la- ribanje, nečist .jezik, smrdeča ea]>a, izguba spanja, slabe »tnje, slabost in na^>la H^^B11Jj|j razburjenost, nervoziiost in razdra/cnost. om-mofilv.-t oh .iutrih. črni kolobarji ^H^^^^^^^HljM očmi, sramcžljivotit in izogibrn^c družbe, iiPninrnost. bojazen in srčna ^S^^^^^BHS&M^^Bmif Naša brezplačna knjižica vam nove dejsfva "lede teli simptomov in tcSkoč; pove vam tudi o naSem z"lravljt*nju. ki pomaga moški ni Si mmmmm 2 (Nadaljevanje). — N>, n«'-<*. — fJrtvr.r.-- o velikih nalivih, ki so kili zadnje dni in <0 boj<\ da hi še ne pripetili kaka nesrečs. Pred nekaj dnevi je res moenn deževalo; šestdeset ur neprenelm-Tii.'i. Ii»'ka liaroua je hita precej narasla. — Mi smo so popolnoma /an»*s|i nanjo, k-*r nam ni š*> nikdar pretila. — Smatrali srno jo za uobro sos.-do. - Veliko uaui je na mre/- koristila. — Njeni hrenovi kili tako varni in tako dale«\ ona je bila lako nežna, tako prijazna. — Ab sem rekel in skomignil z rameni. — Le vrjemi, da ne ho nit'-. - - L.t.» za h* t oni j«- /•■ vedno ista zgodba. — Kcki naraste hr- k'«t je/ni maeki, «'*«z n>H- se pa zopet j»ojniri in je nedolžna kot jayrnje. Le ne £.»v.«riti o fiaroni, že vem kakšna je. — Ros videl, 'ant. da tudi zdaj n«* noh<-ne nesreče. — Poglej, kako lepo vreme je. — Pokazal sem 2 rok«i proti nebu. Bil« \k* "koli sedmih zv<«"er. in solnee je ravno zahajalo. — Kako krasna slika! < "«lo nebo ji' bilo m»topljeno \ globoko temno modrino, samo na /apadu. tam. kj« r j< zahajalo solnee, je nekaj migljalo, podobno zlatemu prahu. Mirna sveoaru.st je padala na zemljo in nepolnjevala vse prostore. Nikdar še ni bilo v naši vasi tako mirno in tako svečano. S e» ste se je <"ido uovorjenje. nekj** se je zvonko smejala sose-da. Iz dalje so prihajali /: mol ki i '/lasov i: bila je goveda, ki se je vračala s paie. Oaroua je šumela. Nj«-iu. šumenje je bilo podobno pritajenemu jeznemu mrmranju. Toda šumenje ni kalilo miru, iti je vladal vsepovsod. — Mor«hi s«-m kil jaz preveč navajen nanj, da «ra nisem vedno slišal. Nebo je začelo bledeti, v va-i je vse utihnilo. Bil j.' krasen v«V-er; tak. kakoršen ponavadi sledi lepemu dnevu. Zdelo se mi je. da s.» vs.- bodoče letine, Veronikina zaroka in naia zadovoljnost velik božji blagoslov. Zdelo se mi je. da nas poplavljajoči se tlan blagoslavlja. - Vrnil sem se k mizi, kjer so ženske govorile in s«* smejale. Naenkrat je pa tišino tam zunaj pretrgal strašen krik. Tako za-nmre zakrivati človek le v najveejem obupu ali v smrtnem strahu. Prvemu kriku s,- je pridružil drugi, tretji, deseti. .Mi smo slišali le besedi: — Oarona! Oarona! Planili smo na dvorišče. Naša vasica Saint -lory je oddaljena kakih petsto metrov od ob-režja in l.-ži v k«»tu male dnliniee. Oh obrežju so bili nasajeni precej visoki topoli, ki bili ponoči podobni ogromnemu temnemu zidu. Videli nismo torej nieesar, ^amo krik "Oarona", 4rihaja proti nam strašna množita malih sivormenkastih živali. * In valovi so prihajali od vseh strani ter postajali vedno večji. Bila je silna količina vode, bilo je valovito, peneče se morje, prihajalo je k nam in pokrivalo tla pod seboj. In tedaj sino tudi mi tla ves glas iti iz vsega grla zakričali: — Oaroua! Oarona' Možki in ženske so š«- vedno letale po poti. — Za seboj |o slišali grozno šumenje vode. ki jih je hotela prehiteti. Valovi so tvorili eno samo erto, s hrumoni in šumom so se pretvarjali m grmeli. kot tin bi hita oh ro-trdila. Upravnistvo "<"!!«* Narol!ll,,. Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "TBE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če so bili osleparjeni, oropani ali če so z njimi slabo ravnali. Brezplačna navodila in pouk v naturalizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih dr-žav. kje se oplasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi Čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Olfice. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do dovete nre zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devete ure zvečer. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR {Notary Pobilo) ▼ GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR n CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y IZDKLU.ni IN PRB8KRBUJ1 vsakovrstna pooblastila, vojaške proinje in daje potreba« asa vete v vseh vojaških ssdevah. Rojakom, ki tele dobiti ameriški driavljanaki papir, daje potrsbna iniermaslje glsds datema lakrsanja ali Imena pnraikn. Obsnlts M aaapno as ajc«a, kj» bosi« loško ta sMsaL HARMONIKE bodisi knkrSnekoll vrste Izilelujem tn jK>pr;fvljam |»o najnižjih eenati. h «1o- lo trp*»žuo iu 7.rtiiepljtvfi. popravo Ziinesljivo vsakdo pošlje, ker fem že ua«l IS let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem dnma. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korsno kdo zahteva bre« nadaljnlh vprašanj. JOHN WKNZEI^ 101? East C2nd St., Cleveland. Ohio. Kkl prmrU. alaitdJl. K«i«H la MuaOt • tM >M M "Doli z orodjem f NAZNANILO. Rojakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da .iili bo obiskal naš zastopnik JDHN KUMŠE, ki je pooblaščati pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravništvo Glas Naroda. 'HUMS HAIODA" JI fPH>| DHKVMZK V uiiAirji Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino Do Jobregm aem se prepriCal, da dospejo denarne poSiljatf« tndl sedaj mnesljiTo t roke ntalovmkom; razlika je le ta« da potre J kujejo poAiljatre ▼ sedanjem Casn 21) do 24 dni. Torej ni nobenega droma za pošiljanje denarjev sorodnikov ta znancem ▼ staro domovino! 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. FRANK SAKSERI 82 Cortlandt Street, New York, N. Y 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. II! EMILE ZOLA: (i, POPLAVA! i (Pn^U.T., 1 !i . ' Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost je pri 28 palcih. i—jft Cena 15 centov, flg—» Zn.lej je natančen popis koliko obseza kaka drflavM« koliko ima vojakov, trdnjsv, bojnih ltdij Ltd. V »slogi imamo tndl Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri aas je dobiti tndl Tolike semljevide poaamesnlh drfav, kakor nsprimer od Italija, Rusija, IftmČijs, Fram-aijs, B*]£lja in Balkan»klk držav. Vsi ao vessni v platno in vsak stana 90 eentov. fefasoiil* ia deaai pošljite mq Slovenk Pobfishing Company, U OORTLAJTDT WTMMXT, WWW TOUi W. T, | Veliki vojni atlas vojskqjocih se evropskih držav in pa kolonij skih posestev vseh yelesi). Obsega 11 raznih zemljevidov, a* IStlh rttanek In vsakn atran Je IS% pri 1S% pnlsa ViUSl, Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas aa S itNakE, tanka pisna lp|II4 palely Cena samo 16 centov: ▼•i aemljevitli ao narejeni t rannik barvah, da ke VttkE lahko apoana. Osnajfens ao vsa ve^ja mesta, itevllo p»o-bivaleev, držav in possmecnih mest Ravno tako je povsod tndl omaiea oksef povrflne, katero snvaemajo poumeni dsisvs. Poiljite 18«. ali pa lB«i. t snamkah in natanian naatov ia tal vam takoj odpošljemo saleljeni atlaa. PH vaijaa odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, iS Cortlandt Street, Wev Tork, H. T.