AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 255
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 31ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
V torek, 25. oktobra, je pozna- j ni rojak Mr. Ludwig Skala iz -Chicage, nastopil na radio pro- 1 gramu v Milwaukee, Wisconsin. ] Pel je na WMAY radio postaji.;; Program je bil zelo zanimiv, in ; Mr. Skala je v resnici izvrsten | ] Pevec, sodeč "po izrazih rojakov, j ki so ga poslušali.	1
Iz Manistique, Michigan, se j poroča: Pravica se je že izrekla nad Geo. špeharjem, tukaj rojenim Slovencem, ki je pred dve ( nia tednoma umoril rojaka Geo. ; Štefanca, in sicer za steklenico j ftiunšajna. Pozorišče umora je bila neka farma, pet milj oddaljena od Manistique. Najprej sta se spopadla s pestmi. Pri tem Pa je bil štefanec močnejši in zato je špehar skočil po puško in svojemu nasprotniku prestrelil ; vrat. Geo. špehar je bil samec, star 52 let, doma iz Podloga pri Črnomlju. Tu zapušča očeta in brata.
Iz Ottawa, Illinois, se poroča: Josephine Šetinc iz mesta Peru, Illinois, je pred nekaj dnevi do smrti zabodla svojega moža1 < Pranka Šetinca v domačem prepiru. žensko so zaprli v Ottawi in zdaj se obnaša v ječi, kot bi bila blazna. Njeni zagovorniki bodo skušali dokazati, da se ji je j zmešalo, šetino je prodajal slad-ke pijače.
Avto je ubil Katarj.no Rožič, staro, 28 let, v Buffalo, N. Y. Doma je bila iz Božjakovega pri Metliki, kjer zapušča starše, tukaj pa moža, dve hčerki in sestro.
življenje si je vzel rojak Anton Kraus iz Puyallup, Washington. Ko je bila njegova soproga na delu v tovarni za konserve, se ( 3e mož v drvarnici obesil. Našla sta ga sinček in hčerka, ki sta ta- j koj obvestila mater. Ranjki je ■ bil bolan. Pred letom in pol je bil poslan v bolnico, pa je po- i begnil, nakar je ostal doma. Za -; Pušča ženo, dva mala otroka in i brata. Doma je bil iz Gornje vasi pri Mokronogu. Star je bil; šele 33 let.
-o-
Avtomobil se ne šteje kot
privatno stanovanje
Kansas City, 29. oktobra. Avtomobil ni privatno stanovanje, tako so odločili člani volivnega odbora v tem mestu, ko so črtali iz liste volivcev ime nekega Thomas Rhoades. Rhoades je demokrat, in ko so ga republikanski zastopniki volivnega odbora pozvali, da dokažejo, kje ima svoj dom, je priznal, da spi vsak večer v svojem avtomobili. nakar je volivni odbor prignal, da avtomobil ni rezidenca, 111 torej Rhoades ne more voliti.
Na napačni naslov
Direktor javne varnosti v Clevelandu, Frank J. Merrick, je eden najbolj iskrenih dmokratov, kolikor jih morete dobiti v Ameriki. Ampak ne ve se, kako se zgodilo, da je dobil Merrick v soboto pismo iz republikan-skegg glavnega, urada, v kate-rf»» se ga prosi, da skuša vplivali na 'vse svoje uslužbence," da folijo za — Hooverja. Merrick vrhovni načelnik 3,000 poli-Clstov in ognjegascev v Cleve-Wlu. "Hm," je rekel Merricl sprejetju pisma, "jaz že ne bom vplival na moje policiste ir o&njegasce, kaj naj volijo. Ja: k°m volil Roosevelta, policisti p: ^hko volijo kar hočejo."
_ Nocoj večer govori predsed ^k Hoover v Indiani.
Demokrati bodo uničili Ze-dinjene države, pravi pomočnik Hooverja
r
Cleveland. — V soboto je go- ^ i voril v Clevelandu Ray Lyman ^ Wilbur, tajnik notranjih zadev v r kabinetu predsednika Hooverja. j Zgovorni Wilbur je povedal, da ^ | se Herbert Hoover ne bori za se- ^ j be, pač pa za rešitev ameriškega j naroda. Povedal je, da demokra- ^ ti nimajo nobenega programa, } in življenje ameriškega naroda ( je v nevarnosti, ako bo izvoljen ^ Franklin Roosevelt. Povedal je, ( da časi, kot so danes, niso za demokrate, in če bo ameriški narod ^ glasoval za Roosevelta, bo glaso-val za "depresijo." Povedal pa ^ ni, da imamo že danes najhujšo c
depresijo, kar jih pomni zgodo- •
! J
vina ameriškega naroda. InWil-:'^ bur je tudi omenil, da je večina j j emeriškega naroda "prismoje- j na" (stupid), ako voli demokra-tični tiket. "Meni se zdi," je de- 1 jal Wilbur, "da bodo ljudje rabi- , li možgane, ne pa brce, ko bodo ( volili. In vsa znamenja kažejo, } ; da se obrača ameriški narod k } Hooverju, ki je edini zmožen, da ! reši ameriški narod. V resnici je -| edina rešitev za ameriški narod j izvolitev Hooverja. Kriza, kot jo ^ imamo danes ni niti najmanjša j primera napram orkanu depre- j sije, ki jo bomo imeli, ako zgu- j jbimo Hooverja. V resnici, ako ^ ne bo Hoover izvoljen, se bo kri- , i z s, za ameriški narod šele pri- , čela.." Wilbur je pozbail povedati, ^ kako da Hoover ni bil zmožen ^ preprečiti današnjo krizo, ki mo- , ri ameriški narod že tri leta. -o-
Cerkveni koncert
Glas novih orgelj v novi cer- j kvi sv. Vida je privabil sinoči mnogo nad tisoč ljudi v novo | cerkev. Razven velikega altar-ja je notranjščina cerkve sedaj 'popolna. Tudi veliki altar bo : gotov do 20. novembra, ko se i vrši blagoslovljenje cerkve. Si-: noči so pa farani imeli priliko j i prvič slišati glas krasnih orgel, I , ki so veljale §11,000, in so v Ii resnici mojstersko delo. Vsi or-ganisti, katerih je bilo pet, so iorglam izvabljali glasove, da so ^ljudje z radostjo poslušali. Zbori, mladinski kot oni odraslih, so bili izvrstni, in solisti imajo .{skrajno prijetne glasove. Ljud-j , je so zamaknjeno poslušali zla-j sti, ko je Mr. Ivan Zorman . spremljal samega sebe na or-\ glah pri oni čudovito lepi pe-5 smi: "O naša Gospa!" Odmev . po cerkvi je jako dober in se . sliši glas orgel po vsem obšir-2! nem prostoru enakomerno.
j	--o--
Neplačani davki Okrajni blagajnik Collister l( je naznanil, da bo pobiral neplačane davke, dasi postava tega nikakor ne dovoljuje. Collister je mnenja, da je tisoče v j ljudi, ki bi radi plačali davke, e|pa jih dosedaj niso sprejemali. , Marsikdo nima denarja, kadar je čas za plačilo davkov, a ima _ mogoče danes denar. Collister ](i pričakuje, da bodo ljudje te j. dni plačali stotisoče dolarjev v 5_ zaostalih davkih.
i- Izpuščeni jetniki
a! Tekom zadnjih mesecev so k i bili iz državnih zaporov v Co-i- lumbusu izpuščeni trije morilci, e- in vsi trije so kmalu potem zno-:k va povzročili umore. Najno-ie vejši tak bivši jetnik in morilec in je Charles Thompson, ki je bil iz pred 12. leti izpuščen iz zapora rov, pa je pretekli petek na 76.
cesti v nekem prepiru ustrelil d- svojega nasprotnika. Prehitre
jih spuščajo iz ječ.
Za vaš denar morate najti varen prostor
Današnji depresijski časi ne morejo trajati na večne čase, ni- 1 ti v Ameriki, niti po ostalem sve- i tu. Ker če se razmere ne spre- 1 menijo, mora svet poginiti. Do- i brodelne družbe tudi ne morejo : poslovati kar naprej, kajti en- 1 krat mora biti konec tudi največ- i jega bogastva, s katerim se hvali- < ta dežela, naša nova domovina . Amerika. Podpora ne proizvaja ' dela, niti zadovoljnosti ali uspe-ha. Le v dobrem delu je napre- i dek mogoč.	i
Svet je šel že skozi tisoče in i tisoče kriz in gospodarskih depresij, katerih ene so bile manjše, zopet druge sil ne j še, kot je i današnja. Strašna kriza n. pr. je zadela Ameriko takoj po skon-jčani civilni vojni, leta 1865, in i je ona kriza trajala skoro pet let, predno isi je dežela opomogla. Takoj po končani krizi izza civilne vojne je pa nastala v deželi velika prosperiteta, in ravno tedaj so začeli prihajati milijoni naseljencev v Ameriko, ki so naredili Ameriko to, kar je danes.
Ako izvzamemo krizo leta 1893, ki je bila v resnici občutna in strašna, toda ni tako dolgo trajala, kot današnja, in razven leta 1907, ko je vladala akutna kriza nekaj mesecev, Amerika ni imela od civilne vojne take kri ze, kot jo ima danes. Ta kriza se je pričela od časa, ko je bil Hoover izvoljen predsedhikom, in traja vseskozi danes. Značilno pri tej krizi je, da zaeno z Ameriko trpi tudi ves ostali svet radi splošnega zastoja gospodarskih razmer.
Preds. Hoover trdi, da mora Amerika povečati svojo vojno mornarico
Washington, 29. oktobra, j Predsednik Hoover je včeraj iz-j javil, da če se velesile ne bodo na svoji konferenci zedinile radi razorožitve na morju, da bodo Zedinjene države prisiljene zgraditi svojo vojno mornarico do skrajnosti, kot jo dovoljuje londonska pogodba, in bo v tem slučaju ameriška vojna mornarica najmočnejša na svetu. Hoover I pričakuje s to izjavo, da bo dosti vplival ha mnenja delegatov na razoroževalni konferenci. Hoover nadalje trdi, da je narodna obramba ena izmed glavnih nalog, ki jih ima zvezna vla-, da, in če ostale države sveta ne . želijo znižanja orožja, je dolžnost Amerike zavarovati se za vsak slučaj proti ostalim državam. '
-o-
Mrs. Mooney je odpotovala v Evropo za sina
New York, 29. oktobra. Mrs. ; Mary Mooney, 85 let stara mati ' obsojenega delavskega vodite-• Uja Tom Mooneya, je odpoto-r vala v Evropo na agitacijsko i pot za rešitev svojega sina iz 1 zaporov. Vlada v Washingtonu 5 ji je sprva nagajala radi potne-v | ga lista, toda na pritisk javnosti | se je morala podati.
j	Strupene gobe
i, Frank Fialko, 11220 Parkview >- Ave., je že eno leto brez dela )- Da si preskrbi večerjo za sebe h c družino, je šel nabirat gobe. Pri il nesel jih je domov celo košarico )- in mati je naredila večerjo. Kma 3. lu po večerji je pa zbolelo vsel il pet članov družine, da so jih mo •o rali odpeljati v bolnico. Najtiol nevarno bolan je oče.
Toda, kot smo najprvo omeni- K li, kriza ne more trajati večno. E Ne bo trajalo več kot leto, ko se v\ bodo začele svetovne razmere u zbeljševati, ko bo ponehala mr- Š1 žnja med narodi radi visokega čj tarifa, radi mirovnih pogodb, ra- z; di oroževanja. človek ima kop- r; čno tudi razum in ne bo vse svoje življenje samega sebe uniče- g val. Pričakujte torej dobrih ča- g sov tako sigurno, kot so sigurni V slabi časi, v katerih danes živi- p mo. Svet je iznajdljiv, svet bi r: rad delal, od medsebojnega t š: vraštva in mržnje, ne moremo v napredovati. Ljudje se bodo n ! spametovali, in državniki, ki vo- "V dijo današnje razmere, se bodo o morali podati pritisku narodnih o sil, in vse bo boljše.	t;
In v teku te strašne depresije, ki je sledila najbojljšim časom, kar smo jih kdaj imeli v Zedi-njenih državah, smo mi vsi sku- . ' pa j, v Ameriki, kot po ostalem svetu, dobili krasen nauk, ki je e vreden zlata, ako poslušamo svoj 11 razum, in ako bridka in trpka ' šola ni šla mimo nas neopažena. }
Pomisliti je treba, da smo skozi 1 osem let eli deset, predno je na- J 1 stopila kriza, dobro delali. Po-; misliti je treba, da smo dobro služili. In pri takem zaslužku ® sta na svetu dve vrsti ljudi: Oni,
>	y
ki sproti 'poženejo zaslužek za potrebne ali nepotrebne stvari, r,
I	r
m oni, ki vedo, da vedno prid-. ' ' za sedmerimi dobrimi leti — se- '' . elem suhih let. Pametni, previdni 11 ' in razumni bodo v dnevih obilice 1 1 in zaslužka spravili na stran del
svojega težko prisluženega za- j
- služka, da se vzdržijo v slabih letih. In tisoče naših ljudi je pametnih, razumnih, premišljenih. Prihranili so si, in dasi jim je danes tudi težko, pa vendar stradajo še ne. Nasprotno pa imamo i zopet stotine naših ljudi, ki so r " dobro služili, pa nikdar niti do- j larja položili na stran za leta mi- 1 . zerije in depresje, ko nas vendar 5 vse življenje uči, da ta svet ni za 1 D veselje, pač pa za trdo delo in 1 trplenje. Kako je to trplenje i J zmanjšano, je odvisno v največji ) meri od vsakega posameznika, ki i dela in hrani po premišljenem ]
El	Y i.	1
načrtu.
r
Tisoče naročnikov "Ameriške 1 v Domovine" se bo spominjalo, lca- ! i. ko smo v letu 1925 pisali nekako : i- tako: Možje, fantje, dobre čase :
imamo! Ali kaj pomislite, da ne .- vo vedno tako? Da pride nad de-e želo velika nesreča, brezposel-it nost, trplenje? Stotine naših k ljudi nam je tedaj sledilo in začeli so hraniti. Danes imajo samo dobro ibesedo za "Ameriško Domovino," ki jim je pravočasno >- in pošteno svetovala, človek mora vedno gledati v bodočnost, ki za nikogar ni sijajna, toda šolo .I imamo, in skušnje v tej šoli mo-
* rajo vsakogar izmodriti, kdor se
hoče preživeti v tem svetu. .
>	I
;o Naš slovenski narod v Cleve-! iz landu, in enako bratje Hrvati, so iu lahko hvaležni, da imamo v na-e- selbini slovenski denarni zavod, ti The North American Trust Co., ki stoji danes trdno in solidno, kot denarna trdnjava onih naših ! premišljenih rojakov, ki jih šte- j jemo na tisoče, in ki so v dobrih j ■w časih hranili svoje zaslužke v ia. North, Amercan Trust Co. Ni ta in denarni zavod nudil delavcem in ri- trgovcem velike obresti, pač pa ;o, primerne obresti, in kdor se ni ia- polakomnil visokih obresti, je eh hranil svoj denar v North Ame-io- rican Trust Co., ki je do danes olj izplačala vsako zahtevo po denarju točno in brez oporekanja.
Kot je naročil predsednik banke, Dr. James Seliškar: "Pay them with a smile!" To ustvari za-1., upanje, vero naroda v svoj po- ^ steni denarni zavod, ki v dobrih T Saših skrbi za slabe čase, skrbi1U
1 z1
za prehrano naroda, s pametnim, |n razumnim gospodarstvom.
Možje slovenski, delavci in tr- ^ £ovci, držite se svojega poštenega, solidnega denarnega zavoda! — Visoke obresti mami jo, toda ko ^ pride čas krize, se vse skupaj razblini, in danes je stotine na- g ših ljudi, ki ne morejo do denarja v drugih zavodih, kamor so ga ^ nakladali radi visokih obresti.
i £
Visoke obresti pomenijo visoko t
obveznost, in ko pride kriza, ni 'S
obresti, ne obveznosti, ne kapi- ' i. i i	ri
tala!
Tisti, ki delate, vlegajte svoj . denar v prvo in edino slovensko ^ bančno podjetje v Ameriki, The North American Trust Co., kjer
r
je vaš senar varen, točno izpla- ' čan, če ga potrebujete. Oni, ki ^ imate vloge, skrbite, da po nepo- j trebnem ne nosite denarja iz j banke, razven, kar absolutno po- j trebujete. Hranite, zaupajte svo. jim preizkušenim možem pri slo- 2 venski banki, prihranite vsak z dolar, ki ga le morete. Boljši ča- t si pridejo kmalu, in banka, The g North American Trust Co., ki \ vas je poznala v slabih časih, vas f bo toliko bolje poznala v dobrih, c Zapomnite si te vrstice, ki so na- i pisane v najboljšem namenu po- j: magati narodu V finančnem ozi- \ ru. I -o--c
Žito še nikdar ni bilo tako J poceni v Ameriki, kot 1 je te dni na tržnici ;
Chicago, 29. oktobra. Vprašanje kaj bo ameriški farmar na- ■ redil pri volitvah 8. novembra, ' je že rešeno. Cene žitu niso bi- ' le nikdar v zgodovini Zed. dr- : žav še tako nizke kot so te dni. 1 Farmarje več velja žito pospra- 1 viti, kot pa dobi za žito, Naj- ' nižje cene žitu v zgodovini so bile v letu 1896. , V resnici danes farmarja več velja pripeljati pšenico, koruzo ali oves na trg, kot pa dobi za bušelj žita. Poroča se tudi iz Kanade, da se prodaja danes tam pšenica $9 j za tono, dočim velja ena tona > žaganja $1.0. Farmarji so popolnoma obupani. Na chicaški tržnici se je prodajala pretekli teden pšenica po 44 centov bušelj, koruza po 24 centov, oves po 15 centov bušelj, rž pa 19 centov. Pričakuje se, da dobijo ameriške žitne tržnice večja naročila od zunaj, kar bi nekoliko pomagalo, da se cene žitu zvišajo, sicer preti farmarjem
popolen pogin.
—»-
Po volitvah bo bolje, pravijo Angleži
j London, 29. oktobra. Sir Herbert Horne, bivši angleški finančni minister, se je izjavil, da se bo po volitvah položaj precej zboljšal. Volitve prinašajo negotovost, ki povzroča j nezaupanje naroda.
I	"Vesela bračo"
i! Prav zanimiv je bil včerajšni i hrvatski radio program, tekom i katerega je izgral tamburaški i zbor "Vesela Bračo." Prednaša-i li so v resnici izvrstne komade.
-	Hrvatski radio program se vrši s vsako nedeljo od četrte ure do
-	pol pete popoldne na WJAY ra-.. dio postaji.
Japonska želi pomoči Ru- R sov in Francozov v man-džurski zmešnjavi
Moskva, 29. oktobra. Odnoša-ii med Japonsko in med Rusijo so že se zadnje čase znatno zboljšali, iji ni upanje je, da pride do tesne zve- tc ze prijateljstva med Rusijo in v< med Japonsko. S tako pogodbo j di bi bila odstranjena velika vojna či nevarnost. Poleg tega se vrše le ugodna pogajanja med japon-,v: skim zunanjim ministrom in rus- j ni kim poslanikom v Tokio. Ob! S istem času pa je začela Japon- j« ska vplivati na francosko vlado j O! v nadi, da napravi skupno fron- *"< to Japoncev, Francozov in Ru-jii £cv, da tako Japonska zaščiti J< svoje interese v Mandžuriji. .Na d japonsko vlado je skrajno ugod- n no vplival nastop sovjetske via-;Si de, ko je slednja prijazno spre- j d-jela japonske podanike in voja-|ii ke, ki so morali bežati pred kitaj-; skimi briganti v Mančuli. Ja- ri penska je izjavila, da je hvaležna : r Rusiji in bo skušala po svojih s< močeh Rusiji povrniti uslugo. c. -o--i si
Nemiri v Londonu
London, 30. oktobra. Kakih j, 25,000 brezposelnih se je mirno s zbralo na Trafalgar Square vu, tem mestu. Nihče ni kaj hude- r, ga mislil. Toda ko so razni go.-|jj vorniki z ostrimi govori raz-|n plamtili množico, je slednja naenkrat začela korakati proti! kraljevi palači. Tedaj je nastopila policija in se z vso silo vrgla na množice. S palicami so j ^ bili ljudje pognani od palače in y od parlamenta. Policisti na ko-L njih so ražgnali množico na vseig kraje. Voditelji so sicer sveto- jg vali ljudem, naj bodo mirni, to- v da ko je množica enkrat bila j v razpaljena, je ni mogel nihče g več zadrževati. Kakih 50 oseb v je bilo ranjenih v spopadu s po- j lici j o. Novih nemirov se priča- j, kuje v torek, ko bodo ljudje ^ skušali priti v parlament, da i predložijo peticijo za odpravo; g določila, da vsakdo, ki hoče do- c bivati vladno podporo, mora do-1 j kazati, da je brez sredstev. I r
-o--
Smrtna kosa Po dolgi bolezni je preminula včeraj dopoldne Angelina Bogo^ lin, stara šele 24 let. Ranjka je j bila rojena v Chicagi. Bila je c | članica društva sv. Ane, št. 4 < S. D. Z. Tu zapušča mater in j 1 dve sestri, Mary Blanč in Ann. 1 Pogreb pokojne se vrši v sredo ' ob 8:30 zjutraj iz hiše žalosti . na 15806 Trafalgar Ave., v cer- ] kev Marije Vnebovzete, potem ' pa na Calvary pokopališče pod j! vodstvom August F. Svetek. j. Bodi ranjki ohranjen blag spojnim Preostalim sorodnikom
I naše iskreno sožalje!
!
Rev. Brennan umrl
Včeraj malo pred 8. uro zjutraj je umrl Rev. John J. Bren-; nan, župnik in ustanovitelj katoliške cerkve sv. Filipa Neri na 82. cesti in St. Clair Ave. Umrl je za srčno hibo. Župnik , je bil pri ljudeh zelo priljubljen, j
ženska ropariea
V lekarno Ostende na 1100 E. 1 j 105th St. sta prišla včeraj mlad I moški in ženska. Dočim je moški ustrahoval prodajalca .v le-1 i karni, je ženska odprla register,; i pobrala $155, nakar je pobeg-i nila s svojim spremljevalcem.
i	češka slavnost
Čehi v Clevelandu so pretekli !, petek z veliko slavnostjo praz-i novali 14. obletnico ustanovitve o čeho-slovaške republike. Vršil - se je velik banket in mnogo 'slavnostnih govorov.
loosevelt je upanje Zedi-njenih držav, trdi Al Smith v govoru
Buffalo, 30. oktobra. "Ako si eli ameriški narod boljšo bodoč-icst, ako želi realistično vlado, cdaj naj izvoli Franklin Roosevelta bodočim predsednikom, je lejal Alfred Smith, demokrati-:ni predsedniški kandidat izza eta 1928. "Govoril sem z vsakovrstnimi ljudmi, katerim so znale ljudske težnje," je dejal >mith, "in prepričani so vsi, da" e sedanja republikanska vlada »gromno breme za ameriški na-•cd, in da se mora vlada v Wash-ngtonu spremeniti, ako se hoče-
0	znebiti današnje gospodarske lepresije. Pred štirimi leti so lam republikanci obljubili nebesa na zemlji, in trdili so, da bo-lo ta nebesa ogradili tako, da nas le bo nihče motil in bomo uživa-
1	nemoteno vso svetno srečo in adost. In zagotavljam ta ame-iški narod, da le v spremembi edanje vlade je mogoče, da se rgnemo nadaljni ogromni katastrofi, ki preti ameriškemu narodu. Ako je Hoover ponovno zvoljen, tedaj bo prepričan, da e ameriški narod zadovoljen s svojo vlado in razmerami, v ka-:erih živi, in vse bo ostalo po sta-*em. 8. novembra ima narod pri-iko, da spremeni sedanje raz-nere." '
-O-r—
Francija proti orožju
Paris, 29. oktobra. Francoski parlament je včeraj odglasoval s veliko večino o predlogu, da se odpravijo profesijonalne in stalne armade v Evropi, in da se upelje namesto dolgoletnega vojaškega službovanja, kratka vojaška doba. Ministerski predsednik Francije, Herriot, je povedal parlamentu, da predno se poda v Genevo k razoroževalni konferenci, da mora imeti zaupanje naroda za seboj. In parlament, ki je zastopnik francoskega naroda, mu je dal zaupnico, ko je 420 poslancev glasovalo za njegov predlog in samo 20 nasprotno.
-
Trije aretirani v zvezi z Lindbergh umorom
New York, 50. oktobra. Policija je aretirala v mestu Flan-dero, Long Island, tri moške, katere spravlja v zvezo z odpe-ljavo in umorom malega Lind-bergha. Eden izmed aretiranih je priznal, da je pisaril pisma policiji v New Jersey in Lind-berghu v zvezi z umorom otroka. Vsi trije aretirani so Italijani. Eden izmed aretiranih je imel vse polno izrezkov časopisov v žepih, in vsi so se tikali odpeljave in umora Lindberg-h otroka.
Nove stave
Tekom nedelje so se pojavile v Clevelandu sledeče politične stave: 100:80, da bo sodnik Le-ivine zopet izvoljen. 100:80, da i bo sodnik Silbert dobil največje j število glasov izmed vseh sodni-I kov, 100:80, da bo župan Chas. Ely poražen za okrajnega komisarja, 100:30, da bo šerif Sulz-mann zopet izvoljen, 100:70, da 1 bo senator Bulkley zopet izvo-j ljcn,
White in prohibicija
Včeraj je govoril governer Geo. White, ki je demokratični kandidat za ponovno izvolitev, in " je izjavil, da bo takoj po spre-! mtmbi Volstead postave deloval 1 na to, da se tudi v državi Ohio » nemudoma odpravi prohibicijska postava.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6X17 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1879.
No. 255, Mon., Oct. 31st, 1932
Vloga prohibicije v sedanji volivni kampanji
Demokratična stranka nastopa letos pred volilci z jasnim, odločno protiprohiibicističkim programom. V tem programu ni nikakih ovinkov, obotavljanja ali neodkritosrčnih pomislekov. Program je jasen in odkrit: Razveljavljenje osemnajstega amendmenta potom takojšnjega sklicanja ustavnih konvencij v vseh državah, izvoljenih le v svrho glasovanja o prohibiciji. Po odpravi federalne prohibicije naj se.regulacija glede alkoholnih pijač prepusti posameznim državam. Med tem pa, ko je v teku ustavno postopanje za odpravo zvezne prohibicije, naj kongres takoj spremeni sedanji Volsteadov zakon v svrho, da se legalizira izdelovanje in prodaja piva in vina tolike alkoholne vsebine, v kolikor je to mogoče pod še veljavnim osemnajstim amendmentom.
Skratka f naj se takoj začnejo potrebni koraki za popolno odpravo federalne prohibicije in med tem naj se takoj omogoči izdelovanje lahkih vin in pive.
Bolj jasen ta program ne bi mogel biti. Nikak nasprotnih prohibicije bi si ne mogel želeti boljšega. Predsedniški kandidat demokratične stranke, Franklin D. Roosevelt, jasno, odločno in brez obotavljanja stoji za tem programom.
Vsled tega je brezdvomno da izvolitev Roosevelta in de mokratičnega kongresa v novembru pomeni konec zvezne prohibicije in vsega zla, ki iz nje izvira.
Republikanska stranka se je pod pritiskom javnega mnenja bala ignorirati vprašanje prohibicije in, kakor je njena navada, sprejela program, ki je vrhunec neodkrito srčnosti, kajti njegov namen je, da zadovolji "mokračem," ne da bi se zameril "suhačem." In to je seveda nemogoče. Hoče pač voditi za nos "mokre" republikance in si pridržati podporo prohibicionistov. Ti še vedno smatrajo Hooverja za svojega in so izjavili, da bodo za njega glasovali. Pa naj ga imajo! Usmiljenja vredna pa So republikanci, ki ne ma rajo prohibicije. Kako opravičijo svoj glas za Hooverja pred svojo vestjo in pred drugimi, je nekaj, kar navadna človeška pamet ne razume. '
Prohibicija ni sicer najglavnejša točka sedanjega volilnega programa. Ob sedanjih gospodarskih razmerah so problemi gospodarskega značaja poglavitni zlasti, praktične mere v odpravo ogromne nezaposlenosti. Prohibicija pa ni le vprašanje pitja ali nepitja, marveč vsebuje tudi velevažne socijalne in gospodarske probleme.
Prohibicija ne stane le mnogo ljudskega denarja, marveč je odvzela vladi ogromne dohodke, ki bi se drugače ste kali v federalno in državne blagajne. Konzervativne cenitve nam pravijo, da je vlada potrošila za uveljavljanje pro hibicije približno 370 miljonov dolarjev od leta 1920 do leta 1931. Ali še hujše je to, kar je vlada vsled prohibicije izgubila na svojih dohodkih.
Treba pomisliti, da samo zvezna vlada je radi davka na alkoholne pijače imela v zadnjem letu pred prohibicijo do hodkov približno 483 miljonov. Kje pa so dohodki tedaj še "mokrih" držav vsled užitnin na pijače? "Udruženje proti prohibicijskemu amendmentu" ce ni jako konzervativno, da v teh 12 letih blažene prohibicije je vlada zgubila vsled od prave prihodov iz alkoholnih pijač nič manj kot skoro 1 hiljonov dolarjev. Ogromna je ta svota in ni treba veliko domišljije, da si predstavimo, kaj taka zguba pomenja v na rodnem gospodarstvu. Zguba dohodkov za leto 1931 ceni se na 1,000 miljonov dolarjev.
Že sama povrnitev piva bi takoj prinesla vladi 400 mi Ijonov dohodkov in pomenjala velikansko olajšanje sedanje krize.
O socijalnih zlih prohibicije niti ni treba da tu govori mo. Mi vsi znamo, da se pije še več kot prej, le da pijače so neznansko slabše. Vsled tega se je razširila ognjusna hi navščina širom dežele, ki je ostudna in demoralizujoča. ''Butlegarstvo" in režim "gengsterjev," demoralizacija mnogih nekdaj zmernih pivcev v pravcate alkoholike —* te in enake so posledice največe zmote, ki jo je fanatizem in moralno licemerstvo natvorilo na rame ameriškega naroda.
Končno se ljudstvo zdrami, in demokratična stranka je postala najodločnejša zagovornica borbe proti prohibiciji. Človeku se dobro zdi, da po dvanajstih letih obotavljanja in izbegavanja se sliši glas odločnega stališča.
Zmaga Franklin D. Roosevelta bo odklenkala za vedno nesrečni prohibiciji. Ako sedanji republikanski režim zmaga, bo prohibicija za štiri leta stala ravno tam, kjer danes stoji. Da je temu tako, ne more nihče dvomiti.
vi začetek, da bi povlekel za pravo nit.
Pa saj sem že pisala nekaj časa nazaj, da posledice zadnje svetovne vojne se še niso pomirile, kar nam je tudi povedal Mr. Newton D. Baker, ko je rekel, da mu je povedal neki general, da bo vojna trajala še 30 let. To tudi jaz verjamem, ker dnevno vidimo, da je to res. aZto ni treba verjet zopet obljubam. Današnja depresija je dolgotrajna bolezen ter bo vzelo leta in leta, predno bodo prišli normalni časi. To bo vsak pritrdil, kdor se zanima v splošnem, kako danes svet pelja. Marsikdo pravi, da ga take stvari ne zanimajo. In tukaj je pa tisti po-om: ako bi se ljudstvo bolj zanimalo in bi bilo bolj poučeno, ai vsak napravil svojo dolžnost in bi napravil svoje križe (X) na pravem mestu.
Zadnje čase se je pojavilo mnenje, da bi se upeljalo brezposelno zavarovalnino. Tudi to pri nekaterih ni našlo odmeva, cer stvari ne razumejo pravilno. Zato bi morali ljudje hodit na seje in tam bi slišali kaj to pomeni. To je bilo potrebno že pred 25. leti, pa bi ne bilo toliko j udi brez dela. To je najboljša ideja, kar se tiče ljudskega bla-gra, pa si jo je izmislil kdor hoče, kakor je bilo povedano na eni seji: naj bodo komunisti, socialisti, ali kdo drugi. Seve, to ne diši velikim kompanijam, ampak kadar bo ljudstvo dovolj poučeno o tem, bo gotovo glasova-o sto procentno za in naši možje bodo kmalu poklicani nazaj na delo. Zakaj? Zato, ker kom-panije bodo rajši dale nekaj zaslužit, kot pa bi plačale zavarovanje.
Torej prosim, kdor je količkaj zaveden, naj ne odneha, ker to je ena najbolj pametnih idej.
še nekaj. Prosim vse prijatelje zabave, da pridejo v soboto večer, 12. novembra k nam v belo Ljubljano, ker Ljubljanski klub se je zopet zmislil nekaj imenitnega za ta večer. Mislim, da bodo nekoga krstili, pa ne vem čigav je. Samo toliko vem, da mu je ime Martin. Lepe pozdrave vsem!
Jennie Hrvatin.
Maple Heights, O.—Kar se tiče naše slovenske naselbine, jo rinemo naprej, kot se rine v sedanjih časih. Tukajšnji Slovenci smo prizadeti v sedanji krizi in radi tega, ker so možje doma, so žene bolj dobre volje. Možje pomagajo ženam v kuhinji in pri drugih hišnih opravilih. Ko bo pa prišla prosperi-teta zopet izza vogala, bodo šli možje zopet v tovarne, žene pa bodo ostale same doma. (Ti boš pa doma ostala . . .)
Vinska sezona je tukaj. Pridno se pripravljamo po kleteh, namreč: vinske sode ogledujemo. Nekateri so še dobri, nekaj je pa sprijenih. To je tudi znamenje prosperitete.
Prvo pokušnjo letošnje kapljice bomo imeli 6. novembra v prostorih na 5087 Stanley Ave., v Maple Heights. Novo ustanovljeni klub priredi prvi shod ter prosto zabavo. Nastopilo bo več govornikov; vstopnina je prosta. Torej vabimo naše sosede iz Clevelanda, Newburga in od drugod. Zabava bo izvrstna, nobenemu ne bo žal, ki pride. — Pozdrav vsem čitateljem tega lista.
Andrew Režin.
onimi in med nami je velika razlika. Mi smo spodaj, kjer je izvirek mizerije, oni so zgoraj, kjer je razkošje in blagostanje.
Prihajajo pred nas, hočejo našo pomoč — naše glasove. Mi smo hodili k njim več ko tri leta in nismo dobili nobene pomoči. Mi hočemo delo in kruha, oni hočejo naše glasove. Mi nismo dobili ne dela ne kruha. Ali naj njim oddamo naše glasove?
Ne, tisočkrat ne! Naši glasovi so največja MOč. Oni hočejo to moč in bodo potrošili milijone da jo dobijo. Mi hočemo to moč, katero krvavo potrebujemo in jo bomo porabili v korist sebe — naših družin, v korist brezposelnih in lačnih.
Mi smo ogromna armada delavstva. Izrabimo svojo moč proti kapitalizmu, kateri je nas pahnil v to mizerijo. Mi hočemo da industrije obratujejo v korist nas. Mi hočemo vlado, katera bo naša.
Republikanci gredo notri in demokratje gredo ven; demo-kratje gredo notri in republikanci gredo ven. Mi smo pa vedno zunaj. Mi smo sedaj na dnu in zunaj.
Socialistična glasovnica bo nas poslala notri in bo pognala obe kapitalistični stranki ven. Za-
Ce verjamete al' pa ne.
Jutri čez 14 dni bodo naši hrabri lovci planili na gmajno in v grmovje po dolgoušce, fazane in medvede. Za prvi dve divjačini
kaj ne voliti za Norman Tho-masa in James H. Maurerja, socialistična kandidata za predsednika in podpredsednika?
Zakaj ne voliti za delavce, za vse socialistične kandidate, za popoln socialistični program, za industrijsko demokracijo in obenem za življenje, ki bo vredno človeka, čas je zrel za delavsko politično akcijo — za svobodo.
Kapitalizem se nahaja v zadnjem stadiju in socializem je upanje bodočnosti! t
Louis Zorko.
Slovenski Lovski Klub Barber ton
A. B.

-0-
ALI SI TUDI TI BREZ DELA?
Življenje gre temnejšo pot z vsakim dnem, tisti, ki so povzročili našo mizerijo, ne napravijo nobenega koraka, da bi jo nam omilili.
življenje je z vsakim dnem temnejše. Ni dela. ženske in otroci so lačni. Mnogo tisoč od nas jih je v krušnih linijah. Družinske vezi se trgajo. Mi smo obupani, ker ne vidimo izhoda.
Tako ni«ko smo padli, da se možje, žene in dekleta ponftjajo po časopisih, da: so pripravljeni sprejeti za vsako delo, brez vsake plače, zahtevajo samo, da se njim da sobo in trikrat na dan jesti. In nič drugega.
Zaposlevalni uradi so polni brezposelnih delavcev, ki si izposodijo denar, da se lahko priglasijo za delo in čakajo, čakajo noč in dan, upanje proti upanju, dela pa nikjer ni.
Neko jutro, kar nenadoma izve brezposelni mož, žena ali dekle, da je zaposlevalni urad zaprl vrata, človek se maščuje nad človekom. Izposojen denar je šel. Upanje je šlo. še naša mizerija je izvirek v kapitalističnem sistemu, ki služi korupciji.
Na tisoče družin bojuje' gigantski boj, da se obdržijo skupaj in na tisoče jih je že zrušenih, ki so bili primorani oddati svoje otroke v sirotišnice.
Nad 20,000 otrok je bilo poslanih v razne institucije samo v, mestu New Yorku, ker starši niso mogli priskrbeti hrane ne stanovanja za svoje ljubljence. To število se z vsakim dnem veča. Koliko časa se more še to nadaljevati, predno bomo mi, velika večina, znali porabiti svojo moč in zaustaviti to?
Zakaj se vrata industrije zapira pred nami? Zakaj tovarne počivajo in mašinerija rjavi? Zakaj mi zapravljamo čas s postopanjem, smo lačni in živimo v mizeriji?
Zakaj politikantje zapravljajo čas in ne napravijo ničesar za omiljenje naše bede? Zakaj oni zopet zahtevajo naše glasove?
Tri leta so imeli priliko. Napravili niso nič za naš dobrobit. Sedaj zahtevajo od nas, da jih ponovno pošljemo v ljudske urade. Pa zakaj bi jih mi?
Ali more dati kak človek odgovor, da mi, ki smo brezposelni, lačni, brez dom?, in raztrga-
ni zopet dali svpje glasove njim? Ne!
Mi hočemo delo, ne brezposelnost. Mi hočemo dohodke, ne pa stradati. Mi hočemo kruha, ne pa krušnih linij. Mi hočemo da naši otroci živijo z nami, ne pa da se jih jemlje v sirotišnice. Mi hočemo živeti ne pa počasi umirati. Mi hočemo delati za svoje življenje, ne pa miloščine od dobrodelnih organizacij. Mi hočemo zasigurano življen-sko eksistenco, ne pa vedni strah, kaj bo jutri.
K nam prihajajo profesionalni politikaši demokratske in republikanske stranke, oboji ed-naki, ki hočejo naše glasove. Lepo oblečeni, z smehom na ustnih, z debelim trebuhom, polna ustna so jih samih obljub. Zadaj za njimi je več milijonov dolarjev, da pridobijo naše glasove. Lastniki zaprtih tovaren, iz katerih so nas pognali na cesto, so prispevali. Lastniki — plutokratje zarjavelih mašin so prispevali v njih kampanjski fond. Bankirji — finančni kralji, kateri so glavni lastniki velikih industripj, v katere mi nimamo vstopa, so na prispevalni listi.
Oglejte si od bližje te politikan-te in videli boste kakšne ovratnike nosijo. Tukaj je senator, ki reprezentira železniške družbe. Tam je drugi oil korporaci-je. Tukaj je kongresman, ki nosi ovratnik jeklarnih industrij. Tam prihaja župan, ki je velik zagovornik privatne lastnine. Tukaj prihaja javni uradnik s polno vrečo, prisvojil si je ljudski denar in sedaj podari delež v kampanjski fond korupiranim kapitalističnim strankam.
Vse kapitalistične kreature prihajajo, zgleda j o kakor zveri v džungli in hočejo da jih mi častimo. Oni hočejo nazaj na svoje sedeže, da njim damo moč, da bodo lahko zopet brezobzirno vladali. Hočejo da jih pošljemo nazaj. Zavedejo se, da brez naših glasov ne morejo biti izvoljeni.
Poglejte one kapitalistično kreature, obenem p? poglejte na naše priprosto ljudstvo. Med
|Zadnjo nedeljo je llaš klub zaključil strelske vaje na lončene golobe za letošnjo sezono. Vsem tistim lovskim prijateljem, ko j i so nas obiskali in ob-iskavali na naših vajah, izrekamo tukaj najlepšo zahvalo. Prihodnje leto pa upamo, da se zopet snidemo na novem strelišču ter da nas bo vsaj dvakrat toliko kot letos za ta sport.
Sedaj pa naši fantje delajo načrte za lov na tiste nedolžne štirinožne živalice, ki jih kličemo in pravimo zajci. To sicer ni toliko zanimivo plaziti se po grmovju, čez bodeče žice, skakati čez grabne, trgati kožo in obleko na robidovju, da pride človek zvečer domov tako raz-praskan, da ga niti žena ne spozna. Sicer imajo jagri za take težkoče vedno seboj razna zdravila, toda iz bridkih izkušenj od naših jagrov so ta zdravila, vsaj zame, težko dosegljiva. Zato se bom pa skušal letos kam vkor-dat za paznika teh zdravil. Je pa toliko bol kontentno sedeti pri mizi, s zajčjo pečenko obloženi, kakor jih navadno oblože naše jagrovke s plenom dolgouhcev.
Eno takih miz nameravajo prirediti tudi letos s posebnimi okraski, o čemer bom pa poročal pozneje. Pravijo, da jih bo letos naš nadjager kar na zanko lovil, ker mu je neki nebodi-gatreba kar na svojo roko odpeljal Princa. Najbrže ga je peljal kam na vakance, pa mu je pozabil pustiti naslov. Queen je pa letos baje v najboljšem položaju. Le še nekoliko jo bo treba skumrat, za kar je še dovolj časa do sezone.
Slišal sem, da so šli cleveland-ski fantje po race v Sandusky. •Jaz sicer zelo obrajtam račjo pečenko in se je že naprej veselim. Pravijo, da se bo servira-la na 12. novembra, v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. Ako je šel tudi strategist Tony z njimi, sem uverjen, da jo bo tudi nekaj zame ostalo. Vendar se pa mi pa čudno zdi, ko je Cleveland večje mesto in ima večje tržnice, pa gredo ponje na "mark" v Sandusky. Zelo bi jim bil hvaležen, ako mi po radiju sporoče ceno.
Vsem našim prijateljem naj povem glede našega zadnjega streljanja, da je za letos odnesel slavo najboljšega strelca naš tovariš Mr. Putz iz Wooster, O. Ko bi stanoval v Berbertonu, bi mu jaz iz srca privoščil, tako pa že ne. Napravil je namreč 24 pik izmed 25, to je največ, kar jih je še kdo napravil na našem strelišču. To naj bo Cleveland-čanon^v premislek, kaj bo drugo leto, kaj Tony!
Ostali smo pa tako streljali: Petrich............ 15
. Zupec.............. 18
Lekšan.............. 17
Bomback............ 20
Putz................ 24
Brunsky.......... 16
Lukežič............ 10
-o-
KOLIKO PLAČAMO ZA ZDRAVILA
Zed. države, oziroma njih prebivalstvo plača letno za zdravila ogromno vsoto $715,000,000, ali okrog $6.00 na osebo. To je preračunal trgovski odsek vlade. Vzrok, da se toliko izda za zdravila, je napredujoča znanost v zdravilstvu, ki je vedno na delu, da pronajde zdravila za razne bolezni.
Dnevna vprašanja
1.	Katera reka je narjbolj široka na svetu?
2.	Katera je najbolj zapadna točka v Zedinjenih državah?
3.	Kdo je prvi izjavil ,da je svet okrogel?
4.	Kdaj so zgradili prvo "Belo hišo" v Washingtonu?
5.	Odkod je dobila republika Ecuador-svoje ime?
6.	Kaj so sestavine jajca?
7.	Kdo lastuje Saharsko puščavo ?
8.	Katera ameriška država ima največ visokih gora?
9.	Katera obala je daljša, na ameriškem ozemlju, obala Atlantika ali Pacifika?
10. V kateri deželi so najprvo rastle breskve?
Odgovori na vprašanja
1.	Amazon reka je najbolj široka na svetu. Ko prihaja v Brazilijo je široka dve milji.
2.	Cape ali rt Alva, v državi Washing ton. Pri tem ni všteta Alaska.
3.	Grški modrijan Pitagoras, v šestem stoletju pred Kri-stom.
4.	Dne 6. oktobra, 1792.
5.	Ker gre ekvator preko republike.
6.	V največji večini iz protei-na in maščobe, poleg tega pa iz vode in mineralnih snovi.
7.	Tri petine Saharske puščave v Afriki lastuje Francija, ostalo pripada španski.
8.	42 izmed najvišjih 55 gora V Zedinjenih državah se nahaja v Coloradi.
9.	Obala Pacifika je dolga 1,-366 milj, obala Atlantika pa 1,888 milj.
10. Breskev so najprvo sadili na Kitajskem.
je vsak dober, da le ve, kje gre strel iz puške. Za medvede mora biti človek pa že urnih nog, da lahko kosmatinca preteče, če je sila. Po mojem mnenju bi bilo najboljše, če bi se medvede lovilo na motornih kolesih, ali pa vsaj streljalo nanje iz aero-planov, od koder bi se človek brez vsake skrbi pačil zverini. To mi bo gotovo pritrdil Tone Baraga, ki se je lansko leto srečal z medvedom in je bila edina sreča ta, da je Tone prej videl medveda, kot pa medved njega. Po puško je šel pa drugi dan in jo je našel ravno na istem prostoru.
Naši ohijski zajčki imajo navado, da se skrivajo po luknjah, kar nikakor ne šteje njim v slavo. Ampak kaj se če, ko pride na vsakega zajčka po pet jagrov. Ampak zajčki niti v luknjah niso varni in jih lovci izkopljejo, ali izsmodijo, če le vrag ni. Enkrat sva z Gradi-škovim Francetom enega, kopala in je bil tunel dolg skoro pet milj, pa ni France odnehal, dokler ni prišel do zajca. Če je zajec v luknji ,ki ima samo en izhod, že še gre. Druga je pa, če ima luknja več izhodov in ima zajec navado, da ne skoči nikdar pri tisti luknji ven, kjer ga lovec čaka, kar je jako slaba razvada zajčjega rodu. Včasih se tudi pripeti, da zajček s tako silo zadrevi iz luknje, da skoči lovcu med nogami, predno more ta stisniti roke. Za take slučaje bi bilo pripravno, če bi lovci oblekli kiklje ali vsaj predpasnike. To bo vedel povedat Lovšetov France, ki je z odprtimi rokami čakal zajca pred luknjo. Ko so mu ga zbezali ven in je zajček planil iz luknje naravnost med Francetovimi rokami, se je ta tako ustrašil, da je skočil vstran in napravil prosto pot dolgoušcu. Vsa čast, Fran-celj!
čakajte, bom povedal, kako je Praznikov kovač izpod Turjaka lovil kuno. Neke zimske nedelje je šel kovač k maši na Kure-šček. Od maše grede je zapazil v snegu sled od kune. Takoj ga je prijelo, da bi kuno vjel, pa gre lepo za sledom. Sled je vodila v skalovje pod Zapotokom in se izgubila v nek bukov štor. Kovač si štor strategično ogleda in vidi, da ima tri luknje: eno spodaj pri zemlji, dve pa višje ocl tal. Kako naj napravi, da bo vse tri luknje zamašil in kuno vjel? šine mu pametna misel v glavo, pa si sleče svoje ir-haste hlače, jih zveže pri pasu s srobotom, hlačnice pa pritrdi vsako v eno luknjo v štoru. Naj skoči kuna pri tej ali oni luknji, zaletela se bo v hlačnico.
S palico pa začne drezat v spodnjo luknjo in kuno nagovarjat, naj pride ven. Dreza in dreza, a zvita kuna se ne zmeni za kovačevo prijazno vabilo, "čakaj, ti bom drugače pomagal iz luknje," pravi kovač, pa vzame žepni robec, nasuje vanj tobaka iz mehurja, vtakne vse skupaj v luknjo in zažge. Strašno grdo je smrdelo od tega goriva, ali kune le ni bilo ven. Potreboval bi še nekaj cunj, da bi jih zažgal pod štorom, a kje naj jih dobi? Pa zopet mu pride na pomoč njegova brihtna glava. Sleče si spodnje hlače, jih zbaše v luknjo in zažge. Saj veste, kaj lovec vsega ne napravi za svoj plen! Spodnje hlače so bile delane iz hodnega platna, ki je dajal močan dim in tudi dišalo je tako, da si je kovač nos tiščal. To je bilo menda tudi kuni preveč, ker planila je iz luknje v eno izmed hlačnic. Kovač jo je že mislil prijeti, toda oj smole: pozabil je bil zapreti vavtarco pri hlačah in skozi to vavtarco je kuna planila. Toda ker je bila odprtina premajhna, se je kuna vjela v vavtarci. Ampak ker je prišla iz luknje s takim zaletom, je odtrgala hlače od štora in bliskovito izginila ž njimi v bližnje grmovje, še predno se je kovač dobro zavedel položaja. Potem se je šele spomnil, da ne more tak domov, pa si je narezal smrekovih vej in šel počasi po zavrteli domov.
DOPISI
Iz bele Ljubljane.—Pregovor, pravi: ako več veš, več veljaš! Ako se Človek ne zanima za stvari okrog sebe, pa ne more naprej, ampak gre nazaj in potem ne napravi tega, kar je dolžnost vsakega. Kdor hoče doseči svoj cilj, mora iskati luči, ki kaže pravično življenje. Ker se nahajamo v svobodni (?) deželi, bi tudi morali biti svobodni,
ampak tega ni, kot kažejo poročila zadnjih par mesecev, namreč, da so nekateri mogotci, ki silijo svoje uslužbence, da volijo kandidate njih strank. To ni pravilno, s tem ni ljudstvo zadovoljno, ker obljube fcadnjih let niso prišle na dan, so jih nekem zamotali, da še sami ne vedo kje so. In sedaj, ko so spet volitve, jih skušajo zopet zamotavati in končno ne ve nihče, kje je pra-
staro zanesljivo TRINERJEVO GRENKO VINO Tonika za želodec in odvajanje
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
NOVEMBER
5—The Silver Mask Club, Ples v spodnji dvorani S. N. Do-taa.
5—Lightning	Bugs Club, ples v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave.
6—Slovenska	Dobrodelna Zveza, ples v obeh dvoranah S. N. Doma.
6.—Jadran, koncert v Slo-venskem Delavskem Domu.
6—Ples za odraslo mladino, Prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na Holmes Ave.
12—Društvo	George Washington št. 180 JSKJ, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. froma.
12.—Društvo "Soča" priredi Martinov večer v Slovenskem ^oniu na Holmes Ave.
12.—Klub	Slovenskih vdov, Plesna veselica v Knausovi dvojni.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, koncert in ples, v obeh dvoranah S. N. Doma.
13—Pevski	zbor Delavec, koncert v Slovenski Delavski dvorani na Prince Ave.
13__Društvo sv. Kristine št.
219 KSKJ, vinska krstitev z ^lodejanko "Raztresenec" v šolski dvorani sv. Kristine na Sliss Rd., Euclid, O.
13.—Ples prirejen po direktoriju Slovenskega Doma na holmes Ave.
19.—Društvo Comrades št. ^66 SNPJ, ples v spodnji dvojni S. N. Doma.
19.—Društvo	sv. Cirila in Metoda, ples v Slovenskem društvenem Domu, Recher Ave.
20.—Pevsko	društvo Slovenja, koncert v S. N. Domu na 80. cesti.
20.—Ples prirejen za odra-slo mladino pod pokroviteljstvom direktorija Slovenskega ^oma na Holmes Ave. 20.—Dramsko društvo Adri-priredi koncert z igro v Slo-Venskem Društvenem Domu na lecher Ave.
22.—Društvo	Orel, zabavni večer v novi šoli sv. Vida.
23.—Društvo	Pioneers HBZ, Ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Društvo sv. Jožefa št. 1(>9 KSKJ, banket v zgornji dvorani Slovenskega Doma na holmes Ave.
23.-24.—Dvodnevni	bazar v spodnji šolsk idvorani na Bliss Ud.
24.—Zarja,	odsek S. S. K. št. koncert in ples, v obeh dvo-
r*nah S. N. Doma.
24.—ženski odsek Sloven-skega Delavskega Doma priredi ples v Domu na Waterloo fcd.
24.—Slovenski Narodni Dom v Maple Heights priredi veseli-c° na 5087 Stanley Ave.
2	6__Društvo Slovenski Dom,
2abava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave.
2	7__Slovenska godba Bled,
Wcert v Slovenskem Delavcem Domu.
27.—Ples za odraslo mladi-prirejen po direktoriju Slo-v'enskega Doma na Holmes
Ave.
27—Klub zapadnih slovanskih društev ima plesno veseli-v Sachsenheim dvorani na 'Ooi Denison Ave.
DECEMBER 3—-Slavnostna seja in zaba-ob priliki 20-letnice društva ^'as št. 8 SDZ v zgornji dvo-Slovenskega Doma na ^°lmes Ave .
3—Društvo Modern Knights, i^Hoon dance, v Slovenskem l'Uštvenem Domu, Recher Ave. . —Jugoslovanski napredni zabava v obeh dvoranah Doma.
6«-—Slovenska šola Slovenskega Delavskega Doma prire-* koncert v Domu.
11.—Dramski zbor Abraše-vič, predstava v avditoriju S. N. Doma.
11.—Dramsko društvo Ve-rovšek, igra v Slovenskem Delavskem Domu.
11.—Društvo sv. Srca Marije št. 111 KSKJ, Barberton, O., priredi igro "Turški križ."
17. — Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25.—Društvo Orel, božična igra v Knausovi dvorani.
25.—šola	Slovenskega Doma priredi božičnico za svoje učence v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
26.—šolska	igra v spodnjih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd.
31.—Pevski zbor Jadran, zabavni večer v Slovenskem Delavskem Domu.
31.—A. G. Club, plesna veselica v Grdinovi dvorani.
31.—Silvestrov večer, pričakovanje Noveg aleta, v spod-
njih šolskih prostorih na Bliss Rd.
31.—Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ, priredi Silvestrov večer v zgornji dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave.
31.—Slovenski Društveni Dom priredi zabavo v svojih prostorih na Recher Ave.
JANUAR
15.—Liga ohijskih društev K. S. K. J., dobrodelna prireditev v Grdinovi dvorani.
15.—Društvo	"Soča" priredi koncert v dvorani Slovenskega Doma na Holmes Ave.
FEBRUAR
5.—Društvo Abraševič, igra in ples v Grdinovi dvorani.
19.—Društvo Orel, igra v Knausovi dvorani.
MARC
4.-5.—Društvo Abraševič priredi dvodnevni bazar v Grdinovi dvorani.
APRIL
16.—Društvo	Orel, igra v Knausovi dvorani.
29.—Društvo Orel, baseball ples v Grdinovi dvorani.
MAJ
13.—Društvo Orel, materinska proslava v Knausovi dvorani.
JUNIJ
11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik.
JULIJ
16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice.
DRAMSKA VSEBINA OPERETE "PRI TREH MLADENKAH"
(Piše V. Coff)
Torej fantje, sedaj smo pa zopet doma! Po vseh križih in težavah, ki smo jih predihali na farmah na našem strelišču, se bomo od jutri večer naprej spravili pod streho, na naše prezimovališče, v zgornjo dvorano Slovenskega doma na Holmes Ave. Tam se bo streljalo vsak torek večer, začetek ob osmi uri. če rečem ob osmih, ne pravim ob devetih ali pol enajstih! To je tudi mnenje našega vrlega, in strogega glavnega predsednika Janeza Brusa. Naše ženske so. že s strahom pričakovale te zimske sezone, ker sedaj bo zopet pela tista stara pesem: "Kaj se zdaj pride domov?" Jaz bi predlagal, da bi nam direktorij napravil v dvorani štrozake, kjer bi po tru-dapolnem delu vsak torek večer spali in šli kar od tam na šiht. Marsikatera bridka ura bi se s tem prihranila in tudi ušesa naših jagrov ne bi toliko pretrpela v sredo zjutraj. Seve, potem bi bilo treba pa tudi nekaj poskr-bet za zajterk v sredah zjutraj. Kakšne kisle ledice bi nam prav hodile.
Ampak naj bo-že kakor hoče, jutri^večer bomo umerili, kako bo kaj šlo. To bo naša prva strelska vaja v dvorani, mesečna-seja in povečerk. Zato so prijazno vabljene tudi članice Good Time
Hunting kluba, da pridejo. Naši fantje so se namreč zpiislili, da bi imeli radi guljaž in polento s ta novim ohajčanom zabeljeno. V torek večer bomo tudi natančno določili in obljubili, koliko časa se bo streljalo vsak torek, torej kdaj bo policijska ura. Pri tem bi bilo dobro, da bi ženske ne imele volivne pravice.
Zadnjo sredo so bile obljubljene vinarice na Močilnikarjevi farmi. Močno je deževalo vse popoldne, pa vseeno to ni prestrašilo štirih naših jagrov, ki so za tisto popoldne vzeli v najem Mo-čilnikarjevo hišo in si sami skuhali vse, kar je bilo namenjeno za 30 velikih oseb. Lepa manira je to! Ampak tisti, ki smo doma ostali, moramo pa kar tiho biti in prav nam je. Saj mi ne gre nič v nos, pa vendar bi rad vedel, če je bil Marnov France zraven.
V	torek je treba skleniti glede naše običajne lovske večerje: kaj bomo imeli, kdaj in koliko.
V	soboto 12. novembra ima naš sosednji klub, St. Clair Rifle klub račjo večerjo v Slov. Del. Domu na Holmes Ave., na kar opozarjam naše člane. Kdor bi rad lepo zabavo, naj gre tje; jaz bom gotovo tam.
Torej jutri večer vsi v Slovenski dom na Holmes Ave.
ZA JUGOSLOVANSKI DAN
Tretje dejanje (Prizori tretjega dejanja se dogajajo v mestnem parku.)
Mladi poročenci, gospod sedlar Brineder s svojo ljubko ženico Ha j deri in gospod poštar Binder s svojo Hederl ter njihovi zvestimi prijatelji, gospodje: operni pevec Fogl, kupletist g. švind in slikar Kupelvizor, napravijo izlet na prvo poročno jutro v mestni park. Veseleč se v sreči prvega poročnega dne se mladi znanci veselo zabavajo v rožnem vrtu, glej, že je v njihovi družbi galantni baron šober, katerega pa ni dovedlo sem to, da bi se sestal z novOporocenci, pač pa tajno dogovorjenje z ljubico Griči. Baron videč, da ga znanci lahko izdajo o njegovem sestanku z drugo ljubico, saj se je ravnokar na tihem zaročil z gospodično Hanerl čelovo in ni bilo to kaj prijetno da bi tajna ljubica izvedela da je šele novo zaročenec in kaj še da zazna mlada ženica, da ima kot zaročen in zvest ji sestanke z tajnimi ljubicami. Toda on baron se zna rešiti iz neljubih mu slučajev, enostavno predlaga, da naj bi možički peljali svoje mlade ženice na sladke bonbončke v bližnjo slaščičarno. Pogodil je: že se parčki in njih družba napoti za cukrčki. Baron se široko zasmeje in glej ga, že je gospod šubert tu in on naj bo tisti, ki naj očisti revir in za trenutek prevzame barona v svoje varstvo, navidez mu mora odvzeti nadležno ljubico Griči. Franc, plemeniti človek, je pripravljen storiti vse, samo da bi ne grenil veselega življenja njemu nekdaj ljubljene Hanerl. (Solo: 'Tisti dan se spoznala sva in sreča vsa se mi je bližala.) Vda'se, akoravno naj ga ljudje radi tega razvpijejo kot babjeka, in on je samo enkrat resnično ljubil. Tudi oče Čel ni imel obstanka doma, v glavi mu je rojilo tisoč misli, kdo in kje je oni, ki naj bi bil ljubček Gricin. V svojem tuhtanju in blodenju si končno osvoji trdno misel, da nihče drugi ne more biti ta. tajinstven ljubček, kakor ravno on sam, naravno, zakaj pa je potem ona prišla v njegovo hišo in galantno občevala z njim. Izprašal je vse povrsti, nihče ni hotel pripo-znati in vsi so mu zatrjevali in celo s tožbo grozili, da niso imeli in nimajo z Griči ničesar opraviti, torej kaj naj preostaja drugega kakor to, da je on, gospod dvorni steklar, oče treh mladenk, tajinstven ljubimec Gricin. Hanerl tudi ni mirovala preje, da jo je moral oče vzeti s seboj, v trdnem prepričanju, da se v parku sestane s svojim Francem; želja ji je spolnena. Gospod Čel pa ne želi, da bi mu kdo bil v napoto pri reševanju njegovih težkih misli, ter svetuje hčerki, da naj odvede šuberta na izpre-hod po parku. Seveda ubogljiva hčerka mora izpolniti željo očeta. Gospod čel, videč da sta z baronom sama, hitro povpraša njega, po nasvetu in rešitvi kaj čudnih sanj zadnje noči. Vse povrsti razloži šobru, kako se mu je prikazala ljubica v tihi noči, ko je on sedel v sami nočni srajci na jablani in kako božansko se mu je smehljala. Baron videč, da z gospodom očetom ni vse v redu, povabi ga na nadalj-no posvetovanje v bližnjo gostilno.
Gospodična Hanerl se vrača s izprehoda vsa razburjena. Presenečen ji sledi šubert in ne more si predstavljati kaj naj bi bil zagrešil, da jo je žalil. Ves zmeden zatrjuje, da on ni nikdar in nikoli ljubil Griči, da jo je šele včeraj prvič videl in on, da naj bo Gricin ljubček? Hanerl sledeč njegovim pojasnilom in zatrdilom, končno pride na idejo, da gospod šubert ni oni France, katerega je imela Griči v mislih ko je pojasnjevala s kom da ima
ona, Hanerl opraviti, pač pa je ta Franc njen Franc, baron šober. že se vrne baron, ojoj, kako ga pesti zaročenka radi njegove nezvestobe, da bo končno znal kaj se pravi zapeljevati mlada dekleta in jih izpred nosa odjedati resničnim ljubimcem, ga hoče ona ženiti in naučiti kaj so Dunajčanke. (Duet: "Vsaki ženin preje druge ljubil je.") In že mora hiteti k tajni poroki.
Grof šarntorf je dobil informacij da se ima v tem času njegova nezvesta ljubica sestati z onim. tajinstvem ljubimcem, katerega pa morata za vsako ceno zalotiti pri sestanku in točna navodila daje detektivu Nevotni-ju, kako in kaj naj postopa, da se mu iskanec ne izmuzne. Gospod čel si je v glavo trdno vte-pel, da nihče drugi ne more biti tajinstven ljubimec Gricin kakor on sam. V svoji domišljiji se je končno tudi res zaljubil v operno pevko, seveda ni pa o njegovi ljubezni menda vedela povsem nič, in ljubezen starega steklarja ji je bila prava zago-netka. Slučajno se v mestnem parku sestanejo vsi naši znanci in samo slučaj je bil, da se je za-gonetko o onem tajinstvenem ljubimcu končno rešilo brez velikih neprilik in tudi grof šarntorf je dobil nazaj svojo ljubico.
Opozarja se vse ljubitelje petja in dramatičnih predstav, da ne zamudijo prisostvovati opereti "Pri Treh Mladenkah." Lepe pesmi in dramska vsebina vam bo povrnila trojno, za vašo žrtvovalno vstopnino, kajti nekaj takega kakor je imenovana opereta je vredna več kakor pa male vstopnine. Jadran vas vabi, da se udeležite njihove prireditve v nedeljo dne 6. novembra v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Road.
-11—o---

P. M. Lauman—Rand Bigot:
SKRIVNOSTNA SNOV
ROMAN
DNEVNE VESTI
Morilec Lindbergh otroka prijet v Španiji?
Seville, Španija, 29. oktobra. Tu so prijeli nekega moškega, ki je povedal, da se piše Jean Saul in izjavil, da ni to njegovo pravilno ime. Aretiran je bil, ker ni imel potnega lista. Povedal je, da mu je precej znanega o $50,000 odškodnini, ki je bila po Lindberghu plačana bamditom, ki so odpeljali Lindbergh otroka. Mož je izjavil, da ni Amerikanec, toda da o Lindbergh slučaju ne bo povedal nikomur drugemu kot samo ameriški policiji. Najbrž bi mož rad prišel zastonj v Ameriko.
Francija je zgradila največji parnik na svetu
Saint Nazaire, 30. oktobra. Francija je danes spravila v morje največji parnik, kar jih je bilo kdaj zgrajenih na svetu. Je to parnik "Normandie," ki bo nosil 73,000 ton. Francija je čutila, da je nazadovala v trgovski mornarici na Atlantiku. Nemci so jo posekali z najhitrejšim parnikom "Europa," dočim so Italijani pretekle dni spravili promet največji preko-atlant-ski parnik "Rex." "Normandie" bo spopolnil to vrzel.
Teksanec je pri 80. letih zopet postal oče
Beaumont, Texas, 30. oktobra. J. B. Langham, 80 let star, je danes postal že tretjič oče, odkar je prekoračil 75. leto. Rojena mu je bila zdrava hčerka, že tretja v petih letih, žena je stara 33 let.
ter organizacije k udeležbi. Vse zgleda, da bo proslava velika in zanimiva.	A. G.,
predsednik.
Politične stave
V Clevelandu so danes v teku sledeče stave: 100:100, da bo Hoover zmagal v devetih državah; 140:100, da bo Hoover poražen v Californiji; 100:100, da bo Roosevelt zmagal v Cuyahoga county s 8,000 glasovi večine; 200:100, da Hoover zmaga v Pennsylvaniji; 75:100, da bd Sulzmann zmagal s 25,000 glasovine večine, itd., itd.
Vendar so bile potrebne gotove odredbe:
Od poldne naprej je promet vseh vrst vozov in pešcev po mestu prepovedan pod denarno kaznijo in ječo.
Plin in elektrika se ne bosta oddajala od poldne naprej do nove odredbe.
Zvonovi bodo oznanili, da se je ta položaj nehal."
Oni, ki je prišel Težak molk je vladal v veliki dvorani ministrstva notranjih zadev, kjer je bila zbrana francoska vlada z zastopniki velevla-sti za veliko, z rdečim baržunom pokrito mizo.
Zunaj v zraku pa se je vršilo nekaj čudnega. Opoldne je priplavala od zapada precej gosta masa svetlikajočih se točk. Te točke so letele v trikotu kot race. Gledali so jih skozi daljnoglede in opazili, da so to kovinske plošče, ki se vrte, morali so torej to biti letalni stroji neznanega sistema.
Odkod so pač prihajali? Ljudje so menili, da iz velikih pustinj Amerike ali Indije. Edino Escander je bil drugega mnenja, a ni dejal ničesar. Sicer pa njegove poizvedbe niso prinesle ničesar novega na dan.
Nad Parizom so se ti stroji razdelili, se spustili do višine 2,000 metrov in tu obstali. Tudi največji daljnogledi niso natančno kazali njih Obrisov, iz česar so sklepali, da sestojijo iz prosojne tvarine in so morda deloma pokriti s kovinskimi zrcali.
Točno ob drugi uri popoldne se je pripeljala ogromna limuzina pred palačo ministrstva notranjih zadev. Vodil je je elegantno rjavo oblečen šofer s turbanom.
Ko so kolesala zaškrtala po pesku, je pogovor v salonu v prvem nadstropju obmolknil. Vsi so se dvignili s svojih sedežev.
Pretekla je komaj minuta. Dva vratarja sta odprla vrata in izginila in prikazal se je človek. Bil je Tocra-Dasi-Pal. čakajoči so se zganili od začudenja.
Tocra je bil razkošno oblečen v lahno svilo, okoli ram mu je visel rdeč baržunast plašč, pretkan z zlatom in okrašen z biseri, njegova lepa glava je bila pokrita s turbanom iz fine bele svile. Ob levem boku mu je visela kriva sablja, katere ročaj in nožni ca sta se svetila od zlata in dragocenih kamnov.
Počasnih korakov se je približal. Njegov hladen in trd pogled je obvladoval skupino, ki je stala pred njim. Ko je prišel do mize, se je ustavil, se dotaknil čela z roko v pozdrav >n prekrižal roke na prsih.
Ministrski predsednik je stopil korak naprej in ga vprašal, kakor bi ga nikoli ne bil videl: "Kdo ste! Kaj hočete?" Okoli ust Tocre se je prikazal nasmeh, ki ga ni mogoče opisati.
S počasnim, umerj.enim glasom je govoril. ČuJ se je edino njegov glas, noben ropot ni prihajal od zunaj in motil slovesnosti tega trenutka:
"Predno vam odgovorim, kdo sem ali kdo sem bil, vam moram priklicati v spomin, da prihajam sem oborožen s strahovitimi sredstvi. Dokaz temu so vaša mesta, ki so bila uničena, tisoči vaših rojakov, ki so poginili vsled vaše svojeglavnosti, in pokrajine, ki so bile opustošene. Nikar me ne prisilite, da zače. nj*m znova."
"V tem trenutku so postavljeni možje, tako da jih lahko vidijo vsi, in ti lahko dajo znak mojim dva tisoč zrakoplovom, ki obvladujejo vaše mesto, da ga vkljub vojaškim varnostnim odredbam popolnoma uničijo. In če nisem v teku ene ure nazaj, bodo dali to znamenje."
"Torej boste umrli z nami, je
dejal angleški poslanik ledeno hladno."
"Umrl bom z vami, je nadaljeval Tocra-Dasi-Pal, ne da bi se premaknil, toda njegove oči so gledale še bolj odločno."
"Umrl bom z vami. človek ne podvzame takih stvari, ne da bi žrtvoval svojega življenja."
"K^Jo flu sem, ste vprtašali; včeraj sem bil še radža Vellove, danes sem vladar Indije, dedič vse indijske zemlje, in pravim angleškemu kralju: "Umakni svoje proklete čete iz svete zemlje, katero teptajo." Enako pravim Franciji, Portugalski in vsem državam, ki so zasedle deželo, kjer vladajo moji bogovi: "Odidite, ali pa bojte se moje jeze!"
Njegov glas se je lahno tresel, postal je bolj globok.
"Za seboj imamo deset milijonov dobre izvežbanih in oboroženih vojakov; pod svoje oblastjo ima mogočno uničujočo moč, zoper katero nič ne morete, če v teku enega meseca ne izpolnite, kar zahtevam, bom v imenu uničevalca Sive uničil vašo državo. To so moje besede."
Znova je dvignil roko k čelu in stopi korak nazaj.
Angleški poslanik je premaknil roko, ko bi hotel govoriti, toda Tocra je s kratkim, a odločnim mahljajem pomignil, naj molči, se obrnil in odšel s prožnim, mačjim korakom.
Tako so Francija, Nemčija, Anglija, Amerika in Italija dalj potrebne milijone, da je ta pustolovec, ta mali indijski princ uprizoril največji upor v svetovni zgodovini s pomočjo še neznane iznajdbe.
Ko je oni, ki je prišel diktirat svojo voljo velesilam, zaprl vrata svoje limuzine, je ta naglo oddr-čala. Takoj pa se je iz stranske ulice prikazal drug avto in sledil prvemu. V njem so sedeli trije odločni časnikarji, ki so hoteli za vsako ceno dobiti senzacij o-nelnih novic za svoje liste. Komaj pa je dospel na Aleksandrov most, čez katerega se je ravnokar peljala limuzina, ko je nekdo skočil izza cestne svetilke in vrgel bombo pod drugi avto, ki ga je s strašnim pokom raznesla na drobne kosce. Ko so možakarja pobrali, je ravno umiral.
(Dalje prihodnjič)
MALI OGLASI
BRAZIS BROS.
Pazite na "Ameriško Domovino," ko bo naznanjeno, kdaj se vrši bankrotna razprodaja Brazis Bros. Izvrstne obleke in suknje se bodo prodajale skoro zastonj. Nekaj dolarjev plačate, pa imate najboljšo obleko ali suknjo za zimo. Sa-no v naši Superior Ave. rgovini.
Brazis Bros. 6905 Superior Ave.
ženska ali dekle
dobi delo v candy prodajalni. Zglasi naj se osebno na 16717 Waterloo Rd.	(257)
Stanovanje
se odda, 5 sob, kopališče, fur-nez, vse ugodnosti. Vprašajte na 1058 E. 74th St. (257)
Dvoje stanovanj
se odda, eno sedem sob, za $25, drugo pa tri sobe in trgovina. Oddajo se tudi štiri sobe za $13. Vprašajte na 871 E. 67th St. __(257)
Stanovanje
se da v najem jako poceni. Tri čedne sobe zgorej, kopališče, podstrešje za sušenje obleke, klet za pranje in posebna klet za sadje. Vse na novo predelano in samo za sebe. Tudi garaža se dobi, ako jo hočete. Vprašajte na 6207 Carl Ave.
(Oct.28.31.Nov.2.X
1932 NOV. 1932
jr[fi|fflS|
S!7J 819111111 [12] 13 141516;il7 18 19 20 21i|22 23 24 25 26 *2728'29 30nnn
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
J. D.
Cleveland, O.—V petek večer se je vršila v SND seja ekse- ] kutive za jugoslovanski dan, ki se bo vršil 4. decembra. Med ji drugimi se je udeležil seje tudi Mr. Nick Bohar, v nastelbini dobro poznan brivec, ki je eden izmed voditeljev romunskega naroda v Ameriki in dober prijatelj Jugoslovanov. Mr. Bohar je obljubil sodelovanje za omenjeni dan, ker so tudi v domovini sporazumni odnošaji med obema vladama. Izjavil se je, da.bo od Romunske lige odbranih 10 krasotic v narodnih nošah. Mr. Bohar je imel jako pomenljiv govor o odnošajih zgodovine številnih slovanskih narodov. Izjavil je, da njega smatrajo Romunci za Jugoslovana, toda je rojen v Romunski, toda starši Mrs. Bohar prihaja-[ jo iz Srbije.
i Mr. Nikolaj Bohar je zelo zmožna oseba, in je že mnogo
-	napravil za Romunce v ameri-
-	ški javnosti. Take moramo posnemati in se družiti z njimi.
Nadalje se je na tej seji tudi poverilo nekaj poslov osebam, ki so mojstri v takem delu. Tako bo vzel v oskrbo delo na odru Mr. Math Grdina, ki se razume na take prireditve. Kadar on oskrbuje oder, je gotovo red in točnost ter polno zanimanja.
Tako se je poverilo tudi dr. James W. Mally-ju v oskrbo spodnje prostore večernega banketa. Nam je že znano, da je pod njegovo oskrbo vselej sijajen izid in ureditev prvovrst-. na. To boste že videli.
' Eksekutiva je nadalje raz-| pravljala o programu na odru za popoldne. V ta namen se je 1 razpravljalo o nastopu pevskih točk, godbe, orkestra, razvitje ' zastave in drugih točk, ki se imajo vršiti na odru med drugo in peto uro. Omenjalo se je, i da bi bilo dobro, da bi se vsa a pevska društva za par pesmi - združila v skupni nastop. Do-i- ločilo se je, da se povabi več zunanjih gostov in vsa društva
vedno časa tudi zame." Bil je že pri vratih. Sedaj pa se je vrnil in gledal proseče Tonetu v oči. "Kajne, Tonček — saj ne boš mislil, da imam jaz kaj proti Juliki?"
"Ne, ne — pa lahko noč. Peter!"
"Lahko noč!"
Vsa oprava v izbi se je zibala, ko je stopil po podu Peter.
Tonetu je večerja izborno teknila. Nato je posedel s pipo v ustih še kake pol ure ob peči — o čem je mislil in sanjaril, so pač pravile njegove svetle oči in smehljajoča se usta. Polglasno je požvižgaval pesmico, upihnil luč ter se nato vlegel na slam-njačo, da zaspi spanje srečneža, ki je še trdneje -in sladkeje nego spanje pravičnika.
Zjutraj, še predno se je do dobra zdanilo, se je pričelo v izbi zopet življenje. Najprej so si dobro založili želodce za-ves dan, a potem ha delo. Udarci sekire so odmevali iz gozda, žage so pele, lomenje padajočih debel je odmevalo preko zasneženega brega.
Tone je stopal z beležnico in barvilom od sežnja do sežnja. V tej zmedi vej bi mu bila pot te-
žavna. Pred njim pa je hodil < Peter Janez kot merilec z mero < v rokah, a pod njegovo težo so < se veje lomile ter obstale v sne- * gu. Tako je,tpač imel Tone za < Petrom kaj dobro gaz.	<
Ker je bila sobota, so drvarji
prenehali z delom že ob treh po-	-j
poldne. In sedaj jih je čakala ve-	!
sela vožnja v dolino. Po dva in	|
dva sta naložila svoj seženj drvi	j
na sani. Prvi je prevzel mesto	I
vodnika, drugi pa je sedel vrh	j
tovora kot potnik — in tako so	j
obdrzele sani za sanmi v dolino,	j
Vsaka taka vožnja, čeravno so	j
za vsake sani obesili kot zavoro	|
par težkih klad, je bila prešerna	j
igra z življenjem obeh ljudi, ki	f
sta bila na saneh. Sreča, da	f
plevel tako zlahka ne pozebe,	j pravi pregovor, kajti sicer bi' ob j
poti, koder drve sani v dolino,	j morala stati ena božja "martra" | za drugo.
Ko so zadnje sani odpeljale, sta imela Tone in Peter še kako uro dela, da sta končala zapisovanje in merjenje. Ko se je pričelo že mračiti, sta tudi ona-dva naložila svoje sani. Tone si je pripravil udoben sedež na kupu, a Peter je prevzel vodstvo sani. Da bo pa vožnja, kakor je menil Tone, imela tudi nekoliko "šnajda," nista navezala na sani zadaj nobene zavore. Peter j' je seveda zmajal z glavo — a če je Tone nekaj hotel, tedaj pač i ni smelo biti ugovora.
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK	<>
0411 St. Clair Ave.	<>
v Slov. Nar. Domu	a.
soba št. 10	V
Tel. HEnderson 0919	4>
Vaški apostol
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D.
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.) G419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
ODVETNIK
401 Engineers 31d|,
Malo 412«
Zvečer:
15621 Waterloo Rd
Kenmore 1694
I Michael Casserman I
^ 18700 Shawnee Ave. I | PLUMBING & HEATING |
1 KEnmore 3877
(Dalje prihodnjič)
:
ONLY	\ / ▼^agL
tine Way $6.50 round trip between CLEVELAND and BUFFALO
Autos, amy size, carried for only »3.75
($4.75 July ist to Sept. 14th inclusive)
Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More re3tful...cheapcr...and saves a day.
Steamers each way, every nisht, leaving at 9:00 P. M., May 15th to November 1st.
CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5th incl. on Friday, Saturday and Sunday only one way; $5.00 Rd. Trip. Any car only 93.75.
THE GLEVELAIVM iXO BUFFALO TBANSIT COMPANY
Ask your Ijicul Tourist or Ticket
/igmt for m w C 6■ IS Lin: Power,	^JJJfe
including I'ree Auto Map and	JfcS&O, details on our All Expense Trips.
East 9th Street Pier Cleveland, Ohio
AUTO .RATES.
Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller iz-žcmalcem vode. ZNIŽAN
*2600
MANDEL HARDWARE
Tom Mix, zhiani in priljubljeni filmski igralec, se je precej poškodoval, ko je galopiral na svojem slavnem konju "Tony-ju," ki se je spodtaknil in- padel na svojega gospodarja. Konj se ni poškodoval.
■utuw. .i:: .--i. ■ 11 ''-•■■■LL-i ■■ m i ',.u 11	:: i i .j < m i ...■■.•,-.. - ... {i i'	j^^Žisisft;'
Ko se je pripeljal Franklin D. Rosevelt v Pittsburgh, so bili Mrs. Anna Henry rojeni trojčki. Zato so izbrali za trojčke ime predsedniškega kandidata: Franklin, Dela in Roosevelt.
15704 Waterloo Rd
KEnmore 1282
Avtomobilski magnat Ford je imel po radiu govor, v katerem je apeliral na ameriški narod, da ponovno izvoli Hooverja predsednikom Zed. držav. Kljub njegovi silni ihti pa je Ford pozabil se registrirat in tako ne bo mogel volit za našega velikega inženjerja Hooverja.
Društva imajo izjemne cene na oglasih!
tal
Na nizki klopi, kraj vrat, je sedel nekdo, tiho in mirno. Kakor podvojeno bitje je izgledal, tako velik in neroden, kakor izgledajo ljudje, ki jih gledaš skozi stekleno kroglo.
"Bober večer, Peter!"
"Božji pozdrav, Ton."
Ta orjak je imel glas, tako neznaten in mehak, kakor glasek dečka. In docela počasi je govoril — izgledalo je, da dela z besedami na svojem jeziku baš tako, kakor dela varčen kmet z zlatniki, katere dvakrat obrne, predno jih odda.
"Zakaj pa nisi v koči?"
"Oni vedno tako govore . . . saj veš ... a meni ne dopade."
"Kaj pa počneš tu zunaj ?"
"Malo berem ... v nebeških bukvah."
"Kaj ?"
"Tako sem baš premišljeval, kaj bi zvezde utegnile biti."
Tone se je zasmejal. "To bi moral vendar vedeti še iz šole. Svetovi so, kakor je naša zemlja, veš?"
Temna kepa se je nekoliko zganila — Peter Janez je bil zmajal z glavo. "Tako pravijo ljudje. Jaz pa ne verujem. Če ljubi Bog stori, da pade najmanjši kamenček vedno navzdol, tedaj ne bi tudi tako težkih teles pustil tam gori. Zato pa morajo biti zvezde nekaj drugega."
"Kaj pa naj bi bile, kaj praviš?"
"Glej, Tonček," Peter Janez je polagoma privzdignil roko ter pokazal s prstom, "mnogo ljudi je dobrih, a marsikateri je tudi slab. Nu, vidiš, take grešne duše se mora ljubi Bog usmiliti v svoji dobrotljivosti, pa jih mora malo pokazati v noči, kadar vest ne spi, kako izgleda v nebesih. Zato si vedno mislim, da so zvezde male luknjice v nebeških tleh . . . in tu pusti Bog da pokuka malo ven nebeški blesk . . . Samo poglej jih, zvezdice, pa moraš verovati!"
Tone je pogledal gori k migljaj očim lučkam, in kakor da ga je resnost tega blagega glasu prevzela, je dejal sanjavo: "Nu, da, ako jih gledaš, kako se svetijo, imaš prav, potem bi si lahko človek kaj takega mislil."
Molčala sta, a njiju pogleda sta bila obrnjena tja gori v nepregledno noč. V koči so peli in klepetali drvarji vse povprek. Zraven pa se je še čulo pokanje gorečih klad in ropot železne posode.
Toneta, katerega je pot bila ugrela, je pričelo zebsti. "Pridi, poj diva v izbo, nocoj bo mrzlo."
"Mene ne zebe. Kadar tako premišljujem, mi vedno postane prav gorko."
Sedaj se je Tone zasmejal. "To bi bilo pa za revne ljudi"! Ti vsekakor morajo mnogo premišljevati, kako naj se prežive. Ce pa bi jih premišljevanje ugrelo, tedaj bi si vsekakor lahko prihranili drva za peč." Tone je potem stopil v kočo.
Poleg velike drvarske izbe je bila druga z lesom obita čum-nata. Tu sta običavala nočeva-ti stari Šumar ali pa njegov sin kadar sta prišla v goro. Čumnata je bila majhna, le za moža visoka, v njej mala peč, slamnjača, mizica in dve stolici. Tone je prižgal petrolejko, zakuril v peči, da si pripravi večerjo. Tedaj se je spomnil žup-pikovega naročila. "Peter!"
Težki koraki, vsled katerih se je vsa oprava v čumnati tresla — Peter Janez je vstopil pri vratih. Pri tem se je moral skloniti, globoko skloniti. Pa tudi v čumnati sp ni mogel vz-
ravnati, ako ni hotel s temenom zadeti ob strop. Za dobro glavo višji od Toneta, ki sam ni bil pritlikavec. In ta prsa, kakor velik sod, ta mogočna ramena, te grčave roke! Vse tako močno, skoro nadčloveško, vendar pa tako neoblično in nerodno, v tem brezmerju skoro smešno. In kakršna postava, takšen obraz: širok in koščat, docela brez brk, s grobim nizkim čelom, nos privihan in po-tefljan, štrleči uhlji, a trdi lasje medle, rjave barve. Povrh pa še — čeravno je bil Peter Janez le za leto' starejši od Toneta ■— nekaj tako starikavega v vseh potezah! Zavračujoči utis tega obraza so mogle udr-te, modre oči, iz katerih je odseval nek miren žar, in pa nežno zaokrožena usta, le malenkostno ublažiti. Njegov obraz je bil pač eden izmed onih, katerim še ženske smejejo. Kajti celo najgrša ženska je premalo ponižna, da bi se' ji tak -obraz dopadel.
In kaj mnogo vrednosti na svojo zunanjost menda Peter Janez tudi ni polagal. Seveda, bil je v svoji delavski obleki. Vendar pa je dobro služil in bi si bil lahko kupil nekaj boljšega, nego pa ta zopern cajhasti suknjič, ki je bil nekdaj moder, to grobo bomba-ževinasto srajco ter te ogromne, iz sive odeje vrezane hlače, ki so mu zadaj visele kakor vreča. Hlačnice so mu segala le do glež-njev, noge pa so tičale v ogromnih, težko okovanih coklah — za katere pravi ljudski rek, da varujejo človeka pred padcem.
"Kaj pa hočeš, Tonček?" je vprašal s svojim milim, počasnim glasom. In ker ni mogel v čumnati stati pokoncu, je stopil k mizi in sedel.
"Gospoda župnika sem bil srečal danes in ta mi je . . ." Tone je obmolknil, kajti šele sedaj pri luči je videl, da ima Peter Jane« preko obraza svežo, krvavo prasko. "Kaj se je pa zgodilo?"
"Meni? Nič!"
"Saj si krvav po obrazu."
"I, no, ta malenkost!" Peter se je prijel za lice — da je dvignil roko, je dvignil najprej laket, kakor bi mu bilo treba za dvig pesti posebnega vzvoda. "Veš, malo so se bili zopet skregali, ti nori pobje. Jaz pa sem jim prigovarjal, naj si bodo dobri, saj je življenje, tako lepo, če žive ljudje v miru med sabo .. . nu, da, nekoliko nagle jeze so bili, pa mi je eden njih malo skočil v obraz. Saj nisem niti čutil ... Pa kaj si mi hotel povedati o gospodu župniku?"
"I, izvedel je, kaj se je zgodilo zadnjo nedeljo v krčmi!"
"Tako, tako?" Peter se je smehljal. "Trebalo je pač malo prigovarjati — tako je moralo biti."
"Nu, sedaj pa ti sporoča gospod župnik, da pridi pojutr-šnjim, v nedeljo, malo k njemu, v zupnišče. Nekaj ti ima povedati."
"Tako, tako? No, da! K njemu grem-vedno rad. Saj je tako dober Človek! In od njega sem se marsičesa naučil. In tako potrpežljiv je z. menoj . . v spovednici, veš. Toliko časa mi vzame, da se spomnim vseh grehov."
"Ah, pojdi," se je zasmejal Tone. "Tvoje grehe lahko odnesem; vse na nosu."	*
"Nikar ne govori tako!" Peter je resno pogledal Toneta. "Vsakdo bi bil lahko boljši, kakor pa je v resnici. Kajti samo eden je bil docela dober: naš ljubi Gospod Jezus. In tega moramo posnemati. Ljubite se, je dejal . . . in dokler ni ljubezen v ljudeh, kakor je kri v srcu, ne sme Še
nihče dejati o sebi: jaz sem dober in brez greha."
Tone je molčal. Vedel je, da bi bil vsak ugovor nevaren. Tedaj ne bi Peter Janez več neha'! s svojim evangelijem.
Tako je bilo nekaj časa v čumnati vse tiho. Tone je pristavil vodo ter vanjo prekajenega mesa, ki si ga je prinesel s seboj. Nenadoma je vprašal: "Ali si že čul o pobalinstvu, katerega so napravili Malarici ?"
Peter Janez ni takoj odgovoril." Da, da, čul sem! .v. . Saj sem jaz spravil ubogi ženici dimnik zopet v red. In glej,", njegov glas je trepetal, "tu imaš dokaz, da nisem tudi jaz še zdaleka izmed dobrih. Kdor je v resnici dober, mora imeti enako ljubezen i za prijatelja i sovražnika . . ."
"To bi pa bilo nekoliko preveč."
"Seveda, da . . . saj sarn na sebi vidim . . . kajti na smrkavce, ki so ljubki ženici to "narihta-li," sem tako jezen ... da bi jih celo lahko nekoliko omlatil." Iztegnil je pred se pesti.
"Da jaz vem zanje, bi si jih celo jaz sam nekoliko privoščil, kajti take stvari mi ne ugajajo."
"Kajneda, kajneda!" Iz teh besed je odmevalo navdušenje, ki je bilo docela v nasprotju z njegovim običajnim mirom. "Take grdobije ne bi smeli nobenemu napraviti — še posebno ne Marjani!" S tem je mislil Mala-rico, kateri je bilo ime Marijana. "Marjano poznam jaz, veš. Njo imam rad, zelo rad, da!"
"Tega mi ni treba praviti, Pe-terček!" Tone si je prižgal pipo, sedel na slamnjačo. "Saj pre-sediš vse praznike pri njej in ji opraviš vsa težka dela ... in od časa do časa se tudi kak goldi-narček str ki j a v nje predal, kaj ?"
"Nak, ti, nak! To ni res! Prav gotovo, da ni res!" Peter je bil v, zadregi. To je izgledalo kaj čudno: ta velikan, pa rudeč zadrege kakor otročiček. "Marijana ne vzame niti krajcarja! To mi že lahko verjameš! Ampak, da ti po pravici povem, vsako
JOSEPH J. OGRIN
"SE,If #iq.qarq#tolls


bo popolen uspeh, ako jo
oglašate v
"AMERIŠKI DOMOVINI"
uslugo ji rad storim, in . . . včasih tudi pustim, da kaj zasluži, da! Kajti da ti povem, Marijana je najpridnejša ženska na svetu .. . in njena Lizabetica naj-ljubkejši otrok — da, ti, to mi lahko veruješ!"
"Pojdi, pojdi, nikar ju tako ne .hvali!" Tone je puhnil oblak dima predse. "Ampak — najpridnejša in najljubkejša, to pač ne šteje pri tebi bogve koliko, kajti ti ceniš ljudi vedno več, nego so pa v resnici vredni."
"Na, Tonček, na, — o Lizabe-tici pač rečem "najljubkejša," ker pač ne vem druge boljše besede." Peter Janez je vprl pesti na kolena, povesil nekoliko svojo ogromno glavo in dejal počasi, tiho, milo": "Kdior bo nekdaj dobil Lizabetico — tega ima ljubi Bog rad!"
Tone je vstal in z roko dvignil Petrovo glavo. "Peterček, Peter-ček! Saj misliš dobro! Ampak V glavi imaš oči, oči muhe, ki pač najdejo mrvice, a nikakor ne morejo videti sladkorjevega sto-ža do vrha. Moraš pač ljudi malo drugače opazovati, da boš vedel razliko med njimi. Ti, norček, ti!" Stopil je k peči. "V nedeljo si oglej mojo Juliko! Ona je sladkoren stož, ki odtehta vse drobtinice!"
Sedaj se je Peter zanesel, da je s hvalo druge, zadel Tonetovo srce in ponos. Docela prestrašil se je tega in jeca.1: "Julika . . . da, da, prav praviš! Nikar mi ne i zameri, prosim! Julika, da . . . s to se ne more nobena meriti! Saj sicer ne bi bila tvoja! Kajti vedno mora biti tvoje le, kar je najboljšega! In Julika, da — saj je tako ljubka — in — in tako rad jo imaš, kajne?! Proti Juliki ne more nihče ničesar reči! Ampak . . " Polagoma si j« s težko roko pogladil čelo.
V izbi je postalo mirneje. Le še par drvarjev je klepetalo j Drugi so že ležali na senu. Petei i je vstal. "Nu, pa si bom tudi jar-j kaj skuhal." I "Mar nisi še jedel?" | "I, moj Bog, onim je treba to-lliko prostora pri ognjišču. Ir i kadar so drugi dobili svoje, je še