posamezna številka zu stotin« leVfllK XI. VI Izhaja — izvzemSi ponedeljek — v-sak dan zfm\. — UrednUtvo: ulica sv. FntičKk« AslSkega §tev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se poUljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — .'izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodini - Lastnik tiskarna Edinost. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol leta L 32.— in cel > leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se ra£uoaj* * iirokosti ene kolone (72 nun). — O^Jasi tr^v^cv In obrtnikov mm oa tt itot. osmrtnice, zahvale, poslanice iti vaNIi po L 1.—, o*Usi ds^a.ni i ssvoiov mm po L % — Malt oglasi po 23 stot. l>esžla> najmanj pa L 2. — naročnica in reklamacije se ooliliaK-* IzkliuSa® iDrj^-i edinki, v Trstu, »Um -v FranČiSka Asižkega štev. 20, L naastroojc. — Teietoo nreinlttva in uprave 1 lol • Proti posvetovalnim konulsllam ^ . «• * ■ . i____i__ Brezobzirno uničenje samoupravnih pravic nase dežele je napravilo globok vtis na vse politične skupine Primorja, ki so si ohranile še nekaj stika z resničnim življenjem ljudstva. Kdor se zaveda in ve, kakšen pomen je imela samouprava v političnem življenju zadnjih desetletij, kako se je bil spojil ves napredek deežle s samoupravnim delovanjem deželnih zborov in ostalih samoupravnih zastopov, ta ne more niti za hip dvomiti, da se morajo vse struje in vse stranke, ki zastopajo resnične koristi primorskega ljudstva, dvigniti z vso odločnostjo proti predrznim napadom vlade, ki vidi svoj poklic in svojo nalogo v rušenju avtonomije Primorja. To škodljivo, lahkomiselno, pogubno delo je začela vlada ravno tedaj, ko so vse želje in vse potrebe primorskega ljudstva vpile po še večji, še globlji, socialnejši in pravičnejši avtonomiji, kakor nam jo je bila ustvarila Avstrija. Sledeč duhu časa in večjim zahtevam ljudskega življenja je izkrvaveli narod tir-jal avtonomijo, ki zajamči širokim plastem delavskega ljudstva vso oblast in vso moč v javnem življenju. Ljudstvo je hotelo biti prosto vsakega varuštva, hotelo je vzeti v roke vajeti, hotelo odločati samo o svojem gospodarskem, socialnem in upravnem življenju. Neznosna in ponižujoča je bila ljudstvu misel, da ga bodo še nadalje vodili po vrvici uradniki in dostojantsveniki. Mesto razširjene in izpopolnjene ljudske avtonomije so nas osrečili z odseki, odbori in ko-nisijami, ki jih je imenovala vlada. O usodi primorskega ljudstva ne bo odločalo ljudstvo samo, temveč ljudje, ki jih ljudstvo ne pozna, ki so mu tuji, ki jih po večini ni nili videlo še, ki niso bil nikdar v njegovi sredi, ki se niso nikoli zanj brigali. Kako bi mogli ljudje zdravega čuta videti v teh famoznih komisijah drugo nego prepir in razmah ljudske avtonomije? Naravno je, da so se tudi italijanske stranke uprle žaljivo - smešni ustanovi posvetovalnih komisij. Tako je zastopnik komunistov Tuntar podal na prvi seji protest in zapustil dvorano. da se ne vrne več. Takisto je zastopnik italijanske socialistične stranke Pue-cher dvignil protest in izrazil mnenje, da bo uspeh teh posvetovalnih komisij velika ničla. Tema dvema strankama so se priključili republikanci. Senator Mosconi je imenoval namreč v tehnične posvetovalne komisije tudi dva republikanca, in sicer gospoda Angela Scocchija ter drja Julija Cambaja. Republikanska stranka je to velikansko odlikovanje odklonila ter izjavila, da je z njeno zgolj žalitev ljudske volje in tvorba vladnega absolutizma. Izjava, ki sta jo podala dva republikanska zastopnika, je priob-čena v zadnji Emancipazione: «Republi-krnska stranka je dolžna odkloniti kakršnokoli sodelovanje v odborih in komisijah, ustanovljenih s kočljivo nalogo, da predložijo državnemu parlamentu ukrepe, ki naj bi bili splošnega pomena za nove pokrajine. Republikanska stranka ne priznava tem komisijam postavne veljave in zanika, da bi imele pravico se smatrati za izraz mišljenja dežele, kajti potrdilo jih ni nebeno ljudsko pooblastilo. Brez tega pooblastila pa nima nihče postavne pravice do javnega zastopstva. V teh komisijah moremo smatrati edino poslance za pooblaščence javnega mnenja, če izvzamemo tudi iz med njih nekatere, ki se imajo zahvaliti za svoj izvolitev le nasilstvu in slepariji njihovih strank proti volilcem drugih strank. Senatorji pa zavzemajo svoje mesto ne vsled javne izvolitve, temveč na podlagi privilegija kraljevega imenovanja. V komisijah in odborih prevladuje nesorazmerno veliko število zastopnikov konservativnih strank, ki tvorijo vse skupaj absolutno manjšino nasproti opozicionalnim strankam. Te komisije in ti odbori imajo izvršiti svojo nalogo v teku enega leta. Vlada je čakala več kakor leta, da vpraša deželo za njeno mnenje in danes hoče izprašati pokrajino po osebah, ki ne uživajo nobenega ugleda in niso nikomur odgovorne. In vendar nas ne ločita niti dva meseca od občinskih volitev, iz katerih bodo izšli občinski odbori. Edino občinski odbori, izvoljeni iz sredine ljudstva bodo imeli pravico trditi, da predstavljajo mišljenje dežele v njegovih različnih strujah. Kakor občine svobodno odločijo, tako naj vlada imenuje posvetovalne komisije in tehnične odbore, ki naj predložijo državnemu parlamentu načrte za končno ureditev vseh panog javne uprave v novih pokrajinah, za ureditev meja posameznih upravnih okrajev, meja in vsebine pokrajinskes in občinke avtonomije, všteta zakonodajna oblast deželnih zborov. Republikanska stranka je sklenila, da se bo borila za priznaje te pravice, ki jo hočejo ugrabiti občinam komisije, z vso odločnostjo, vzbujajoč potom tiska javno mnenje, vprizarjajoč ljudske shode, braneč načelo, da ima le ljudstvo pravico, imenovati zastopnike svojih lastnih interesov.» To je mnenje republikanske stranke. VdIJIt UUIVlUlliia ttl «« - "I--- i --' . i . . . častjo nezdružljivo, da bi sedeli zastopniki Njen nastop bo našel v nasi javnosti goto-republikanske stranke v komisjah, ki so! vo popolno odobravanje._ Jugoslavija Ministrski svet BELGRAD, 2. Na včerajšnji seji ministrskega sveta so govorilo o zahtevah Grške v vprašanju albanske meje, vendar pa ni bilo ničesar sklenjenega. Nato so razpravljali o odlikovanjih ministrov in narodnih poslancev, ki so se udeleževali dela pri ustavi. Praznik narodnega uedin jenja v Belgradu BELGRAD, 2. Praznik uedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev se je včeraj praznoval, vsled žalovanja, v katerem se nahaja država radi smrti blagopokojnega kralja Petra I., brez vsakih manifestacij. V vseh cerkvah so bile opravljene cerkvene slo-i esnosti. Ob 9. dop. je Nj. Vel. kralj Aleksander odšel v katoliško cerkev v spremstvu svoji suite. Ou pol 11. dop. pa se je udeležil slovesne službe božje v saborni cerkvi. Svečansotnemu obredu je prisostvovala vlada, ves diplomatski kor, narodna skupščina in načelniki uradov. Ealgarska Bolgarska ne spletkari proti Jugoslaviji SOFIJA, 2. Bolgarski dopisni urad javlja, da je pooblaščen, naj najodločneje zanika vest, ki jo je objavila belgrajska «Po-litka» in v kateri je bilo rečeno, da je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski imel na Dunaju sestanek z jugoslovenskim separatistom Frankom. Rušila Lenin o revoluciji in evakuaciji. BRN, 3. «Rosta» javlja, da je državna banka v sovjetski Rusiji začela svoje poslovanje 16. novembra, in sicer na podlagi odloka, ki ga je izdal vseruski centralni 'izvršilni odbor dne 8. oktobra. Banka je pooblaščena odpirati kredit industrijalnim podjetjem, nadalje tekoče zajamčene z blagom, inozemskimi vred-nostnicami, tratami itd., kredit na rok, zajamčene kakor zgoraj in skonte. Banka je tudi pooblaščena kupovati na svoj račun inozemske vrednostnice, trate, di-ize in dragocenosti, kakor tudi kreditna pisma za inozemstvo in iz inozemstva. Bančni zastopniki lahko podpisujejo v Angliji, Nemčiji, Finski in drugih državah pogodbe z inozemskimi bankami ki priznavajo državno banko sovjetske srovjetske republike. Lenin je medtem napisal zopet članek pod naslovom ^Pomen zlata sedaj in po popolni zmagi komunizma*, v katerem piše: «Od začetka 1. 1921. uporabljamo namesto starega načrta, stare metode in starega sitesma popolnoma različno in reformistično metodo.» Uničiti hočemo stare gospodarske in socialne podlage trgovine, majhnega gospodarstva, majhnih podjetij, toda vzpostaviti hočemo trgovino, majhna podjetja, kapitalizem, katere bomo primerno omejili in jih počasi podvrgli državni kontroli. Če ta položaj primerjamo s svojim minulim revolucionarnim položajem, je ta položaj res reformistični položaj. Lahko bi nam se stavila vprašanje: < Ker ste priznali ponesrečen je revolucionarnega gibanja in ste sprejeli reformistično stališče, ni li to dokaz, da se ni smelo začeti z revolucijo, temveč z reformami? » Do tega zaključka prihajajo menjševiki in njihovi prijatelji. Toda ta zaključek je sofizem. Največja, morda edina sovražnost za pravega revolucionarca je pretiravanje revolucionarstva in pozabljenje meja in pogojev za uspešno udejstvovanje revolucionarnih metod. Nesreče za prave revolucionarce, «ki pišejo revolucija« z velikimi črkami in hočejo narediti iz nje nekako božanstvo, je ta, da so izgubili glavo, si zlomili vrat in izgubili zmožnost treznega !razsoje-vanja, v kakih razmerah in v kakem času je treba uporabiti revolucionarno metodo, in kedaj pa reformistično...» Poljska Poljsko - nemška pogajanja, — Večina šlezijskih Poljakov pripade Poljski VARŠAVA, 2. Poljsko - nemška komisija, ki sta jo imenovali poljska in nemška vlada v smislu odločitve Zveze narodov o Gornji Šleziji, je obrazovala sledeče podkomisije: podkomisija za železnice, finance, premog in socialna vprašanja s sedežem v Kattowitzu, podkomisija za vode in plin s sedežem v Hindenburgu, podkomisi-aj za pošto s sedežem v Oppelnu. Število prebivalcev, ki pripadejo Poljski, znaša 1, 330.000 duš. Pod Nemčijo ostane še okoli 700.000 Poljakov. ■talila Strahovito psovanje med fašisti in socialisti ▼ zbornici RIM, 3. Včeraj je bila seja zbornice prava slika razburjenosti, ki vlada izven zbornice po vsej Italiji. Vsa razprava se je osredotočila na dvoboj med socialisti in fašisti, ki bi se bil nekolikokrai skoraj iz-pre menil iz besednega dvoboja v pravi dejanski pretep. Govor mantovanskega fašista Farinacci-ja je potekel precej mirno, če se iz vzamejo posamezni več ali manj zmerni medklici s strani socialistov. Farinacci je poudarjal, da v njegovem okraju nt nasprotno fašizmu toliko delavno ljudstvo, kolikor voditelji in tajnik delavskih zbornic. On, čeravno miroljuben, je bil proti mirovni pogodbi s socialisti, ker ni bila sklenjena direktno z masami. Kar pa se tiče stališča nasproti vladi, je izjavil, da bodo fašisti glasovali proti vladi, ker ni zmožna za vodstvo države. Silno razburjenje med fašisti je povzročil poslanec ljudske stranke Miglioli s svojim govorom o kazenskih pohodih agrarnih fašistov proti kmetom. Na Migliolijevo stran so se postavili tokrat tudi socialisti in komunisti in v zbornici je nastal tak krik, da je moral predsednik vzeti besede nekemu fašistovskemu poslancu. Toda ta prizor je bil še - le predpriprava za peklenski krik, ki je nastal tekom govora socialističnega poslanca Matteottija. Komaj je začel Matteotti govoriti, ga je že prekinil tržaški poslanec Giunta. Matteotti je odločno zavrnil poizkus tržaškega poslanca, da bi ga tikal, češ s takimi ljudmi, kakor je Giunta se ne mara bratiti. Matteotti je vprašal vlado, kaj je naredila in kaj namerava narediti spričo ustanavljanja tolp, ki ubijajo in pustošijo, toda ni mogel razviti do konca svoje misli, kajti fašisti so ga prekinili s krikom, da so te tolpe rešile Italijo. Ko je Matteotti potegnil iz žepa dokumente, iz katerih je razvidno, kakor je rekel, nad 200 slučajev nasilstev, izvršenih s strani omenjenih tolp, so fašisotvski poslanci skočili na noge in ga obsuli z najhujšimi psovkami. Vse prizadevanje, grožnje in prošnje predsednika zbornice niso nič pomagale. Nekateri poslanci so se že začeli pripravljati na pretep. Ko je videl predsednik, da ni pomoči, je vstal in odšel ogorčen iz dvorane. Ko se je krik in prepir nekoliko polegel, se je vrnil in zopet otvo-ril sejo, proseč fašiste in socialiste, naj se vendar nekoliko pomirijo. Matteotti je le s težavo, med neprestanim psovanjem fašistov nadaljeval svoj govor. Citiral je faši-stovske liste, iz katerih je razvidno, da se poslavljajo varnostni organi odkrito na stran fašistov. Tu je prekinil govornika ministrski predsednik z začudenim vprašanjem, kje da je ta dežela, kjer se godi vse to. — Matteotti je končno vendarle prišel do besede in citiral posamezne slučaje nasilstev proti osebam in imetju ter dogodke, iz katerih je razvidno, da varnostna oblast-va ne postopajo proti krivcem omenjenih zločinov. Matteotti je zaključil svoj govor, poudarjajoč, da so socialisti pripravljeni sodelovati, ne zaradi tega, da se rešijo iz sedanjih težkoČ, temveč zaradi tega, da odpravijo iz src delovnega ljudstva vsako željo po maščevanju. Če ne bo nihče razumel teh namenov socialistične stranke, bo v Italiji onemogočeno vsako kulturno so-življenje. Fašistovski poslanec Oviglio je očital vladi, da so njeni varnostni organi v Mode-ni streljali brez vsakega povoda na neobo-rožene fašistovske mladeniče. Pomirjenje je po njegovem mnenju nemogoče, dokler bo trajala neupravičena mržiija proti fašizmu. Dokler se bo fašizem označal za zločinsko tolpo, se bodo le še bolj podžigale strasti. Govornik je nato opisoval razmere v času, ko je imela vso moć v rokah socialistična stranka in je poizkušal dokazati, da fašizem ni nastal še-le v času, ko so socialistična nasilstva prenehala, temveč v času, ko so ta nasilstva dosegla višek in je državna avtoriteta povsem odpovedala. Mnogi od onih, ki so se združili s fašisti tekom volitev — je nadaljeval govornik — so se takoj po volitvah ločili od njih in pridigajo sedaj o miru, toda želja po miru ni njihov monopol, ker tudi fašisti živo hrepene po dejanskem miru. Da pa se naredi konec nasilstvom, je potrebna državna moč. Sedanja vlada po njegovem mnenju ni postopala pravilno, toda vkljub temu in vkljub socialističnim grožnjam je govornik prepričan, da se bo mir vendar-le dosegel in da pride za Italijo doba plodonosnega dela in kulture. Minister vnanjih stvari Delta Torretta o sedanjem vnanjepotitičnem položaju RIM, 3. Listi pišejo o izjavah, ki jih je dal tekom včerajšnje seje parlamentarne komisije minister za vnanje stvari Della Torretta. Minister Della Torretta je posebno obširno poročal o konfernci v Wa-shingtonu, o francosko - kemalistovskem dogovoru, o položaju Italije v Mali Aziji in o podpisu trgovskega dogovora z rusko delegacijo v Rimu. Kar se tiče washington-ske konference, je Della Torretta na kratko poročal o doslej doseženih uspehih. Glede vprašanja Tihega oceana in skrajnega vzhoda zastopa Italija stališče, da se mora uveljaviti prosta trgovina in sistem odprtih vrat. Glede razorožitve je italijanska delegacija zastopala mnenje, da se mora oborožitev omejiti, kolikor dovoljujejo potrebe državne obrambe. Navzkrižje med Ameriko in Japonsko glede pomorske razorožitve na Tihem oceanu še ni poravnano in tako se tozadevni dogovor še ne more skleniti. Kar se tiče razorožitve na suhem, je največ ugovarjala francoska delegacija, toda upati je, da se bo dosegel sporazum. Minister vnanjih stvari je ob tej priložnosti posebno obžaloval razširjenje vesti o neobstoječem incidentu med Briandom in Schanzerjem. Minister je tudi na dolgo poročal o množini vojske, lu jo imajo Še vedno pod orožjem Francija, Italija m Jugoslavija. Na vprašanje, kakšen je položaj Italije v Mali Aziji, je odgovoril minister vnanjih stvari, da je dala francoska pogodba s ke-malisti povod mnogim ugovorom s strani Anglije in tudi Italije. Italija pa itak ne more razvijati v Anatoliji svojega gospodarskega delovanja, dokler traja vojna med Grčijo in kemalisti. Dogovor med Italijo, Francijo in Anglijo je še vedno v veljavi, čeravno anatolski parlament ni še sankcioniral dogovora, ki ga je sklenil tedanji italijanski minister vnanjih stvari s kemali-stovskim ministrom vnanjih stvari Beki* rom Samy begom. Glede italijansko - ruskih pogajanj je minister izjavil, da je bil že sestavljen dogovor z zastopnikom ruske vlade Worow-;kim, ki je bil naprošen, da določi dan podpisa. Ker pa je Worowski pozneje izjavil, da bi morala italijanska vlada še pred podpisom tega dogovora smatrati za odpravljeno prejšnje diplomatsko zastopstvo, je italijanska vlada smatrala, da je to politično vprašanje, ki se mora reševati popolnoma neodvisno od sklepanja trgovske pogodbe. Na vprašanje, ali vlada zasleduje Stinne-sove poizkuse, da bi se s pomoč Anglije ustanovil mednarodni trust za gospodarsko obnovitev Rusije, je Della Torretta odgovoril, da vlada zasleduje to zelo važno vprašanje in da bo v vsakem slučaju ščitila italijanske interese. Nova demokratska skupina za vlado RIM, 3. Da je vladna kriza, ki je bila postala že skoraj neizogibna, za sedaj zopet odvrnjena, j z zasluga nove demokratske skupine (socialna in liberalna demokracija). Pred snočnjim je imelo vodstvo te nove stranke sejo, na kateri je bilo s 6 glasovi proti štirimi sklenjeno, da bo stranka izzvala vladno krizo. Poslanec Cocco Ortu je bil poslan k Bon omi ju, da ga pregovori, naj naznani .zbornici na današnji seji ostavko vlade. V istem času so šli drugi ugledni poslanci k drugim ministrom in so jih nagovarjali v istem smislu. Minstrski predsednik Bonomi je to zahtevo odločno odklonil, rekoč da hoče biti vržen in videti izid glasovanja. Nato je vodstvo zopet proučevalo položaj in" končno je bilo sklenjeno, da bo stranka glasovala za vlado. Francija Briand se je povrnil iz Amerike. — Njegov izjave o svojem uspehu v Washingtonu PARIZ, 3. Ministrski predsednik Briand se je povrnil včeraj popldne iz Washingto-na v Pariz. Za rešitev vzhodnega vprašanja. — Grki pristali na pogoje zaveznikov? LONDON, 3. Francoski poslanik Saint-Aulaire in Lord Curzon sta imela posvetovanje, na katerem sta se sporazumela o sledečem načrtu za rešitev vzhodnega vprašanja: V Pariz bi se sklical pripravljalni sestanek, katerega se vdeležijo Briand, Lord Curzon in italijanski poslanik Bonin Longare. Po tej konferenci bi se sklical vrhovni svet, ki bi rešil celokupno vprašanje bližnjega vzhoda. Glasom listov se je vojaški položaj Grkov v Mali Aziji baje poslabšal. Vsled tega so Grki pripravljeni sprejeti pogoje, pod katerimi bi zavezniki bil voljni posredovati med Grčijo in Turčijo. (Izpraznitev Male Azije.) Angleško - irska pogajanja LONDON, 3. Zagotavlja se, da bi ee pa zadnjem načrtu angleške vlade podelil« dominionska ustava le 26 grofijam južne Irske. Ulster ne bo priključen k tem grofijam, dokler se Irska iz svoje volje ne sporazume 'in ne bo sama predlagala enotnega vseirskega parlamenta. Meja med severno in južno Irsko se bo popravila. V ta namen se bo imenovala posebna razmejitvena komisija. LONDON, 3. Fenijanski odposlanci na angleško - irski konferenci so odpotovali včeraj iz Londona v Dublin, da predložijo fenijanski vladi nove predloge angleške vlade za rešitev irskega vprašanja. Amerika Wasbingtonska konferenca. — Francija in Italija zahtevate po 300.090 ton \VASHINGTON, 2. V vprašanju razorožitve na morju se še vedno razpravlja o razmerju med posameznimi mornaricami. Francija stoji na siališeu, da mora biti njena vojna mornarica enaka japonski, t. j. zahteva 3C0.0C0 ton velikih bojnih ladij in 75.000 ton za podmornice. Francosko in italijansko odposlanstvo sta se sporazumeli tudi o vprašanju razmerja med italijansko in francosko vojno mornarico. Francija je pristala na to, da imej Italija mornarico, ki bo enaka francoski. Na dru*i strani pa ni še gotovo, kakšno bo končno zadržanje japonskega odposlanstva. Admiral Kato je bil izjavil, da bo Japonska vztrajala pri tem, da mora tonaža njenih velikih bojnih cdinic znašati 10% in ne samo 60 T, tonaže, ki bo dovoljena Ameriki in Angliji. Ta izjava je napravila na kroge vvashington-ske konference mučen vtis, posebno pa na Amerikance, ki izjavljajo, da mora razmerje ostati 5:5:3. Ta mučen vtis pa je nekoliko popravil princ Tokugava, ki je izjavil, da je admiral Kato povedal le svoje esebno mnenje, dočim se o kakem uradnem PARIZ, 3. Ministrski predsednik Biiand je sprejel včeraj v ministrstvu za zunanje zadeve francoske in inozemske časnikarje. Briand jim je izjavil med drugim, da Francijo vprašanje razorožitve na kopnem najbolj zanima med vsemi drugimi vprašanji. Dostavil je, da je skušal in da se mu je j jn končnoveljavnem sklepu japonskega od-tudi posrečilo prepričati ameriško in sve- j poslanstva še ne more govoriti. Drugača tovno javno mnenje, da so očitanja s strani j pa so komisije pomorskih izvedencev že gotove propagande proti Franciji lažnjiva. Francija nikakor ne misli na vojaško^ gospodstvo, po kakršnem je stremela Nemčija. Dalje je rekel Briand, da je Francija vedno mnogo žrtvovala za ohranitev miru, toda njem sedanji položaj jo sili, da mora ohraniti svojo armado, ker si mora zavarovati svoje meje. Z ozirom na nedavni govor Lorda Cur-zona o vzhodnem vprašanju je Briand rekel, da je Francija vedno pripravljena prijateljsko se pogajati z angleško vlado, da pa se mu nikakor ne zmi potrebno, da bi se radi tega vprašanja moral takoj sklicati vrhovni svet. Dostavil pa je, da bo treba sklicati vrhovni svet, ako Nemčija predloži nov načrt za plačevanje odškodnine. Misli pa, da se kaj takega ne bo moglo zgoditi, dokler wa»hingtonska konferenca ne konča svojega dela. PARIZ, 3. Zastopnik agencije Havas je imel med vožnjo pogovor z ministrskim predsednikom Briandom. Briand je izrecno naglašal, da so ga javno mnenje in uradni krogi v Zedinjenih državah sprejeli kar najprisrčneje. Konferenca je popolnoma razumela izjemni položaj Francije. To je prvi uspeh moje poli in se ne sme nikakor podcenjevati. Tudi druga vprašanja se bodo brez dvoma povoljno rešila. V soboto — je zaključil Briand — bom poročal ministrskemu svetu o splošnem položaju in seveda bom na razpolago tudi parlamentu. PARIZ, 3. Tukajšnji obveščeni krogi izjavljajo, da so vesti o skorajšnjem sestanku med Briandom in Lloyd Georgeom brez vsake podlage. To vest so prvi prinesli angleški listi, toda zanikuje se tudi v angleških diplomatskih krogih. PoslaniSka konferenca. — Medzavezniške čete za Burgenland PARIZ, 3. Poslaniška konfernca je sklenila na včerajšnji seji, da se v šopronjski okraj, kjer se bo vršilo ljudsko glasovanje, pošlje oddelek medzavezniških čet. Ta oddelek se bo vzel iz medzavezniških čet v Gornji Šleziji. _ Anglija ANGLEŠKO-JAPONSKA ZVEZA RAZVELJAVLJENA PARIZ, 3. Pariška izdaja «New York Heralda» poroda: Iz popolnoma zanesljivega vira smo izvedeli, da bosta admiral Kato ii Battour naznanila na prihodnji plenarni seji washingtoaske konference, da sta se obe državi sklenili odpovedati svoji dosedanji zvezi. končale svoje delo in začetkom prihodnjega tedna se bo vršila plenarna seja, ako se medtem doseže popoln sporazum v vseh podrobnostih, ki se morajo rešiti. Kitajsko vprašanje WASHINGTON, 2. Komisija za vprašanja Daljnega Vzhoda nadaljuje s proučevanjem kitajskega vprašanja. Vse države so se enoglasno izrazile za neodvisnost in ne-takljivost Kitajske. Med drugimi vprašanji, ki se morajo rešiti v tem pogledu, je tudi ■vprašanje odprave pravice eksteritorialno-sti, ki jo vživajo na Kitajskem inozemske države. Ta pravica obstoja v tem, da kitajska oblastva nimajo pravice soditi tujim državljanom, temveč so za to pristojna le oblastva dotičnih držav. Komisija je sklenila resolucijo, v kaetri je rečeno, da se bo imenovala posebna komisija, ki se bo poslala na Kitajsko, da prouči kitajske pravne in sodne razmere. Komisija bo imela tudi nalogo podpirati kitajsko vlado pri uvajanju novih zakonov, tako da bi se pravica eksteritorialnosti lahko odpravila brez posebne škode za inozemske državljane na Kitajskem. Kitajski odposlanec Sze je naglašal, da so se vse države izrazile za neodvisnost Kitajske. Ta neodvisnost pa se sedaj hudo krši, kajti na kitajkem ozemlju se še vedno nahajajo vojaške čete tujih držav. Tako so na Šantungu 4 japonski bataljoni, en bataljon v Hang - Keu in ena divizija v Mandžuriji. Dalje so razne države zgradile na kitajskem ozemlju in brez dovoljenja kitajske vlade postaje za zračni brzojav. Japonska ima 10, Francija 4, Anglija 2 in Amerika 2 takšni postaji. Japonska ima zraven tega nekoliko navadnih brzojavnih uradov in ravno tako tudi Rusija. Japonski zastopnik je izjavil v odgovor na izvajanja g. Sze, da nima Japonska ni-kakih napadalnih namenov proti Kitajski ter da bo umeknila svoje čete s kitajskega ozemlja, kakor hitro bo kitajska vlada v stanu vzdrževati sama red v dotičnih pokrajinah, ___ Avstrija Prolidraginjski izgredi na Dunaju. — Delavska stavka. — Plenitve in pustošenja po vsem mestu. — Skoda več miljard. — Vsled izgredov velika brezposelnost DUNAJ, 1. Protidraginjske manifestacije delavstva so povzročUe, da je prišlo danes v središču mesta do izgredov, zlasti proti velikim kavarnam in trgovinam, ki so bile mestoma oplenjene. Sfran lt »£iftNtnrr* t irstu, doc 4. decembra DUNAJ, 1. V klubovem lokalu socialno-demokratske stranke so se danes pod pred-feedsfarom dr. Eaura zbrali zaupniki delavstva iz podjetij v Ottakringu« Hitzingu, Meidlingu in Floridsdorfu, kakor tudi iz mestnega dunajskega skladišča. Seji sta prisostvovala tudi zvezni kancelar dr. 6chober in finančni minister dr. Gtirtler. Zastopniki floridsdorfskih delavcev so opozarjali na razburjenje delavstva, ki je bilo povzročeno po strahoviti draginji. V imenu delavstva so zahtevali od vlade, da izpolni nastopne zahteve: 1. Nemudne odredbe, da se takoj in popolnoma izvede socialno - demokratski finančni načrt; 2. da se da promet z devizami in valutami pod kontrolo in stroge kazni proti špekulantom; 3. odprava davka na posestva; 4. uvedba provizoričnega davka na irao-vino; 5. naznačenje vseh denarnih zneskov, da se dvigne kronski kurz; 6. uvozna prepoved za luksusno blago; 7. da se cena živil polagoma zniža, ne da bi se pri tem znižalo delavske plače, in da se uvede otroško zavarovanje; 8. da se najstrožje nastopa zoper venž- nike in oderuhe. Tekom debate je povzel besedo dr. beho-ber in je zavračal očitke vladi ter omenjal, da je vlada z vso resnostjo premišljevala o socialno - demokratskem finančnem načrtu. Glede stavljenih zahtev bo v podrobnem govoril finančni minister. DUNAJ, 2. Tekom včerajšnjega popoldne so se na Dunaju v vseh mestnih okrajih razvili velikanski protidraginjski izgredi, ki so se zaključili z mnogoštevilnimi rlenitvami in pustošenji po kavarnah, restavracijah, gostilnah, hotelih in trgovinah. Danes nudi^Dunaj sliko groznega pustošenja in divjanja razjarjene, od neodpornih komunističnih elementov nahujskane množice. ...... . DUNAJ, 2. Med včerajšnjimi izgredi je bilo mnogo oseb več ali manj ranjenih. Zelo trda je predla na Kaerntnerci nekemu bogatašu. ki se je v prvih trenotk£ izgredov peljal po ulici v avtomobilu. Množica je besna planila nadenj in ga začela tepsti. V sprevodu so nosili tudi vislice, katere so takoj postavili pred avtomobil. Izgredmki so že bogatincu zadrgnili vrv ckoIi vratu. Pravočasno je posegla vmes številnejša straža, ki je moža rešila smrti. Pretepenih pa je bilo tudi mnogo elegantnih darn m gospodov. .. DUNAJ, 2. Izgredi so se ponavljah po-,no v noč. Okoli 8. zvečer so zadobili najobsežnejše dimenzije. Izgredniki so grozili ::e s požiganjem posameznih trgovin. Iz ir-f^vin so izgvedniki odnašali vse, kar se je moglo odnesti. Najbolj so oplenili hotel ■ BristoU. Tu so odnesli na ulico cclo velike marmornati plošče, ki reprezentiraj? velikansko miljonsko vrednost. Razrezali in porušili so vse, kar ni bilo zeleznega. Odnesli so tudi blagajno, v kateri je bii miljonski znesek. DUNAJ, 2. Po včerajšnjih izgredih povzročena škoda je velikanska. Po približni cenitvi cenijo škodo na več miljard. DUNAJ, 2. lCakor poroča <-Arbeiter-*eitung», so se včeraj oplenjene kavarne zatvorile, radi česar je postalo brez posla 5000 do 6GG0 kavarniških nameščencev. Vn tem so prizadeti tudi glasbeniki.__ Sliši Prošnje za vpis v volilni imenik za leto 1922 se vlagajo do dne Id. januarja 1922. Poudarjamo7 da gre tu za eržavnozborske In ne za občinske volitve. Opozarjamo vo-lilce na ta važen rok. Vsak naj skrbi, da vloži v predpisanem času prošnjo, h kateri naj priloži: krstni list, domovnico, v kateri je izrecno poudarjena pristojnost v občino pred 24. majem 1915, ter potrdilo o bivanju, ki spričuje, da biva prosilec v občini že nad eno leto. Odlok velja za celo Julijsko Benečijo in je velike važnosti, da dosežejo vsi volilci vpis v voiini seznam. Kdor ne more setaviti prošnje sam, naj prinese potrebne listine (krstni list, domovnico in potrdilo o bivanju) v urad «Po-litčnega društva «Edinost* v irstu ul. Sv. Frančiška 20. I. Urad je odprt vsak aan — tudi ob nedeljah in praznikih — nepretrgoma od 8'30 do 19 ure. ta položaj, da stremi prvič ca znižanjem plač in povišanjem delovnega časa, drugič pa skuša tudi omajati ali celo uničiti strokovne organizacije. Kar se tiče nižanja mezd, doživljamo dan za dnem, da so delavske organizacije primorane sprejeti nižje plače. Borba se vrši le v tem, da se striženje plač ne izvrši v oni meri, kakor bi to hoteli gospodarji. Gospodarska kriza svetovnega gospodarstva je torej vseh deželah povzročila, da so stopili politični smotri delavstva v ozadje in so le gospodarska vprašanja delavstva v ospredju. Takoj po vojni je stopilo delavstvo v odkrit boj proti kapitalu. Delavska gibanja, to smo imeli zlasti priliko opazovati v Italiji, so imela mnogokrat politično barvo. V premnogih velikih stav-kav so si proletarske množice priborile važne gmotne poboljške in tedaj so stavke zadobile politični pomen. Politični kakor tudi voditelji strokovnih organizacij so vodili delavske množice v boje in zmage v imenu boljševiških in socialističnih dogem. Zahteva po zrušitvi obstoječega reda je bil ideal delavstva in strašilo za buržoazijo, a posledica vedno nova gmotna pridobitev v vsakokratnem gibanju. Tedaj so predstavniki delavskega gibanja skušali vtisniti vsakemu ekonomskemu gibanju delavstva politični značaj. Danes je ravno narobe. To pot je kapital v napadu. V Italiji se je pričel napad z nastopom fašizma. Fašizem je stri politično moč in ugled delavskih ustanov ter tako pripravil pot današnjim naskokom velikega kapitala na proletarske ustanove. Fašizem je nastopil v imenu ogroženega itali-fanstva, torej z idealističnim smotrom ter udaril po delavskih ustanovah. Za seboj je imel skoraj vse izobraženstvo, malo meščanstvo a razume se, da tudi kapitaliste, ki niso videli v fašizmu le rešitve italijan-stva ampak tudi svojega bogastva. Kakor hitro so torej fašisti štrli nenarodno in brezdomovinsko boljševiško ne-varnosi, ko je torej politično gibanje delavskih množic stopilo v ozadje, tedaj je bilo umevno, da bo kapital skušal izrabiti pelitično oslabelost svojih nasprotnikov v dosego materialnih smotrov. Takp je kapital pričel boj s smotrom, da iztrže delavstvu gmotne pridobitve. V tem boju ima kapital na svoji strani močne zaveznike. Najboljši njegov zaveznik je brezposelnost doma in v inozemstvu. Oboje pripravlja zbeganost in strah v množicah, ki so primorane beračiti za delo. Delo je torej v izobilici na prodaj, a kupcev malo. Značilno je, da so sedaj kapitalisti oni, ki hočejo vtisniti vsakokratnemu delavskemu gibanju politično barvo. Sedaj so delavci oni, ki naglasa jo, da so njihove stavke nepolitične, zgolj ekonomskega značaja. Delavci se morajo braniti proti kapitalistom, ki hečejo nahujskati javno mnenje, celo^ s tem, da se takorekoč odrekajo končnim smotre m socializma. Zadnja stavka v naši pokrajini nam to prav nazorno pokazuje. Tu so kapitalisti dose^lf^opolno zmago nad stavkujočimi, medtem ko so ligurski in lombardski delavci neprimerno več rešili. Dejstvo, da se je vršilo zadnje gibanje pod vodstvom delavske zbornice, ki je komunistična, je pripomoglo k delavskemu polomu. Vsakemu gibanju, naj ima še tako gospodarski značaj, zamorejc. razni činitelji vtisniti boljševiško znamko ter tako ustvariti tu in v vsej državi tržaškemu delavstvu sovražno razpoloženje. _ Mm UoIsusK93a gšHania Velika brezposelnost delavskega sloja še vedno narašča v vseh deželah, kjer industrija preživlja miljonske množice. Glavni vzroki te brezposelnosti tiče v posledicah povojnih razmer. Mnoge dežele, ki so v mirnih časih v velikih množinah nakupovale industrijske izdelke v inozemstvu, tega ne zmorejo več, vsaj ne v tisti meri, kot pred vojno, ker so obubožale, ali pa so politične razmere take, da ne more prili do blagovnega izmenjavanja. Če pomislimo, da je danes izločena ogromna Rusija iz gospodarskega sodelovanja z ostalo Evropo, tedaj nam bo lahko razumeti krizo brezposelnosti v Angliji, Franciji in drugod. Stalno padanje nemške valute ogroža industrijske trge angleškega, francoskega in italijanskega kapitalizma, ker zamore Nemčija uspešno tekmovati na svetovnih trgih s svojimi cenejšimi izdelki. Vendar pa je tudi v Nemčiji brezposelnost, dasi ne v tisti meri kot v državah z visoko valuto. Vsled teh razmer so razne države primorane zavarovati se pred inozemskim blagom z raznimi carinskimi obzidji, ki ovi-r?jo zopet s svoje strani redno trgovino, ustvarjajo povsod neznosno draginjo, ki povzrča zopet brezposelnost In tako se vrti kol naprej, ustvarjajoč vedno neznos-nejše razmere, zlasti za delavske množice. Ni čuda. da skuša veliki kapital izrabiti Shod v Postolni (Nadaljevanje.) [Konec.) Predsednik da besedo pos!„ "Wilfanu, ki je izvajal približno takole: Bila je že več časa njegova želja, da se nam predstavi in oglasi v naši sredi. Ni temu kriv on, pač pa razmere v zadnji dobi, ki se niti dosedaj niso popolnoma razbistrile. Prišel je z namenom, da razvije nekatere misli, da se seznani z volilci in da se z njimi porazgovori. Govornik je na to obširno razpravljal o nesrečnem razmerju med sedanjo državno upravo in prebivalstvom in o vzrokih velikega nezadovoljstva med našim ljudstvom. Znašel se bo, kdor bo trdil, da hoče naše ljudstvo mirno živeti in delati, da bi bilo zadovoljno z razmerami, če bi ga njegovi voditelji ne hujskali, ki delajo vse to iz koristolovstva, Hujskaštvo nam kaj radi očitajo gotovi italijanski krogi, ki imajo polno izrazov za to, kakor mestatori, aiz-zatori, propagandisti iugoslavi i. t. d. Kaj tiči predvsme v tem očitanju? Nič drugega kot grd namen sejati nezaupanje med volilce in poslance, med maso in voditelje, razdvojiti priprosto ljudstvo in izobražene. Niso prvi Italijani, ki to delajo. Tako so ravnali tudi Nemci. Sami zase spoznavajo potrebo, da mora imeti ljudstvo voditelje. Ni vsak šolan, nima vsak potrebnega razumevanja in izkušnje. Vsako ljudstvo, tudi najizobraženejše mora imeti može, ki ga vodijo. Tako je pri Nemcih, tako pri Italijanih. Le naše ljudstvo, naj bi ne smelo imeti svojih voditeljev. Nam odrekajo, kar priznavajo zase. To je grdo, to je podlo! Kar sebi priznajo, morajo priznati tudi nam. Mari mislijo, da bo hodilo naše ljudstvo po nasvete h gospodi, ki je sedaj vlada in upravlja in da bo njih poslušalo? Pa kaj se vznemirjajo radi pre-tveznega hujskanja? Ce imajo dobre namene, se jim ga ni treba bati. Ljudstvo, ki Čuti krivico, a je tudi hvaležno za dobroto, bo samo spoznalo, da so naše pritožbe radi krivic sama hujskanja, čc so zares neupravičene. Ljudje, ki nas upravljajo, in ki bi hoteli reiiti ljudstvo njegovih koristolovnih huj-skačev, niti ne poznajo našega ljudstva, ga tudi nočejo poznati, zlasti, ker nobeden visokih gospodov ne zna slovenski in tudi Se nI kdo slišati, da hi se našega jezika kdo učiL Tirolcem so poslali Čred ara, ki zna nemški Če morda ne m homo zahtevati da bi visoki italijanski cr&dfelki že od prej znali slovenski, kakor je gotovo Credaro znal nemški, vendar se celo za Afriko, kdor hoče tam delovati, skuša naučiti vsaj par besedi domačega iezika. Zakaj bi se tisti, ki so pri nas, ne naučili slovenskega? Zakaj bi se ga ne naučili, da bi lahko naravnost razumeli in spoznali naše ljudstvo? Vsak stroj deluje dobro, le če ga vodi kdo, ki natančno pozna njegov ustroj, ki če se kaj pokvari, takoj spozna vzrok. Tem bolj velja to nasproti ljudstvu, ki se koi organizem da primerjati velikemu stroju. In ljudje, ki narave ljudstva, njegovih teženj in potreb prav nič ne poznajo, ker ne razumejo niti njegovega jezika, ga hoče upravljati! Mogoče pa ni izraz tem nedostatkom samo nevednost temveč prezir! Mi smo seveda reveži, smo berači, oni pa narod gospodov. Nimamo velikih bogatih mest, nimamo. plemenitašev i. .t d. Res je, mi smo priprost narod. Malo naših hodi po tržaških salonih. Vendar smo ponosni, ker smo pošten narod. Prišel bo pa čas, skoraj je že tu, razlike med takozvano gospodo in takozvanim priprostim ljudstvom izgublja res pomen in takrat bomo vsi enaki. V svoji revni priprostosti hočemo biti previdnih rok in jasnega čela, pa bomo zmagali na koncu tudi proti nevednosti in proti preziru! (Odobravanje.) A bojim se, da je neznosnim razmeram v deželi glavni vzrok še v nečem, v sovraštvu do nas, v sovražnih namenih proti nam. Ali mi vse tako, kakor da je našim gospodovalcem poglavitni smoter iztrebiti naš rod, naš jezik, naše ime iz te dežele? Zapirajo nam šol«, pačijo osebna in krajevna imena, ovirajo gospodarski razvoj, razpuščajo društva, dušijo kulturno delovanje, rušijo domove! Mari zato vse to, da se nam bo boljše godilo? Morda je tudi to očitanje hujskanja? Da, najhujši hujskači so pač — dejstva sama!» (Viharno odobravanje.) Ob sklepu so sprejeli zborovalci sledeče resolucije: Na današnjem shodu v Postojni zbrani volilci goriškega volilnega okrožja priznavamo potrebo zgradbe vodovoda iz Stran v Postojno, ki naj rabi prebivalstvu Hre-novške in postojnske občine in bi povrhu preskrboval tudi vse v Postojni se nahajajoče urade in vojaštvo z dobro pitno vodo. Zgradba tega toliko potrebnega vodovoda je pa le z državno pomočjo mogoča, in zato prosimo vlado prispevka i,000.000 lir. ki nam je bil že od tukajšnjega civilnega komisariata zagotovljen. IL Na današnjem shodu v Postojni zbrani volilci goriškega volilnega okraja vzamemo s zadoščenjem na znanje, da hoče vlada podaljšati vipavsko železnico od Ajdovščine do Postojne ali na Prestranek, Železnica naj bi se pa združila z južno železnico rajši v Postojni, kjer je sedež vseh uradov okraja, spodicijskih, trgovskih in industrialnih podjetij, katera edino omogočajo rentabiliteto železnice. Ob progi do Postojne pa leži tudi več obljudenih krajev, ki bi jim ta železnica rabila. IIL Na današnjem shodu zbrani volilci goriškega volilnega okraja poživljamo vlado, da takoj obnovi krajne in okrajne šolske svete ter cestne odbore, ne samo zastran tega, ker so v tem najbolj prizadeti občine in okraji, marveč tudi, ker je potrebno, kakor je to izkušnja zlasti v zadnjem času pokazala, sodelovanje strokovnih in meščanskih oseb v teh svetih, oziroma odborih. Treba jc rešiti administrativna in šolska vprašanja in cestne stvari, ki se ne morejo eni sami osebi prepustiti; za vse je bolje, da se odgovornost razdeli. Triodstotno državno posojilo Važno in nujno za občine! S kraljevim ukazom z dne 27. septembra t. 1. št. 1289 je bilo pooblaščeno zakladno ministrstvo v Rimu, da da občinam in deželam novih pokrajin posojila do skupnega zneska 40 miljonov lir. Posojila bi se izplačevala potom «Hra-nilnice in posojilnice» (Cassa depositi c prestiti), ko bo ta razširila svoj delokrog na nove pokrajine. ( _ Ta posojila se bodo morala vrniti najkasneje v 50 letih, v letnih obrokih s 3% obrestmi. Plačevanje letnih obrokov bi bilo zajamčeno z dohodki od doklad na direktne davke, pristojbine in užitnino. Posojila se bodo pa dajala le tam, kjer so neobhodno potrebna za vzdrževanje javnih ustanov, čijih stroškov ni mogoče pokriti z normalnimi dohodki, kakor z do-kladami, dohodki javnih premoženj itd. Prošnja za tako posojilo mora biti odobrena od javnih korporacij, ki prosijo posojila, v smislu obstoječih zakonov, odnosno predpisov. Ona mora vsebovati razloge, na katere se ozira, visokost zaprošenega posojila in dobo za povračilo; dalje mora navesti davke in davščine, ki bodo dali jamstva za povračilo posojil, kakor tudi določiti doklade za plačevanje letnih davkov. Taka prošnja mora nadalje vsebovati formalno izjavo, da se za sluča) ugodne rešitve, prosilka podvrže vsem pogojem vsebovanim v kraljevem ukazu z dne 26. 9. 1921. §t. 1289. Prošnje, kolekovane z kolekom 2 lir (ena znamka po L 2'—), se imajo predložiti generalnemu civilnemu komisariatu (političnemu oblastvu IL stopnje), ki jih predloži Centralnemu uradu za nove pokrajine v Rimu. Prošnji je treba priložiti: 1. prepis sklepa, s katerim se je sklenilo naprositi posojilo in na katerem mora biti potrjeno, da je bil pravilno objavljen, da ni bilo proti njemu utokov in da je bil odobren od višjega pristojnega oblastva (pri občinah od deželnega odbora); 2. preventivni račun za leto 1921 kakor tudi sklepni račun za minolo leto; 3. druge listine, iz katerih je mogoče razvide ti stanje občinskih financ in občinskega imetja sploh, kakor tudi listine, ki naj bi dokazale potrebo posojila; 4. suma-ričen izkaz semestralnih dohodkov iz občinskih doklad in drugih virov za dobo dveh let pred vložitvijo prošnje, katerega ima izdati davčni urad in potrditi finančno ravnateljstvo v Trstu. Priloge označene zgoraj ad 1. morajo biti kolekovane s kolekom 2 lir. O podelitvi posojila bo odločalo zakladno ministrstvo v Rimu. Pred izplačilom posojila bo morala občina, odnosno dežela izročiti finančnemu ravnateljstvu, toliko nakaznic na dohodke iz doklad, ki jamčijo letne odplačevalne obroke kolikor traja amortizacijska doba. Nakaznice, ki morajo biti kolekovane se pošljejo na zakladno ministrstvo, dočim drugi nekolekovani izvod ostane pri finančnem ravnateljstvu, ki poskrbi, da davčni uradi izroče od iztirjanih doklad letni obrok deželni zakladni blagajni. Občina, ki je vzela tako posojilo, je dolžna slaviti v vsak letni proračun odgovarjajočo svoto za pokritje letnega obroka. Z ozirom na nizko obrestno mero tega državnega posojila, ki znaša le Z%\ z ozirom na pomanjkanje denarja na finančnem trgu, bi bilo želeti, da se občine, ki imajo dane predpogoje, potegnejo za posojilo. 3% obrestna mera je dandanes, ko predstavlja eno tretjino tržne obrestne mere, tako nizka, da se splača v vsakem slučaju izkoristiti v najširši meri dano priložnost. Pomisleki bi bili le glede vprašanja, ali naj se vzamejo krediti za daljšo ali za krajšo dobo. Ker pa je dolžniku nasproti državi, kot upnici, ki ne išče dobičkov, v vsakem času mogoče vrniti svoj dolg ne oziraje se na njegovo zapadlost, se moramo odločiti za kar najdaljšo amortizacijsko dobo, ker bi v tem slučaju letni odplačilni obrok skupaj z obrestmi dosegel največ pet od sto posojenega kapitala. Le žal, da je bil kraljevi ukaz objavljen še-le 16. novembra in da marsikatera občina, ki bi upravičeno rabila posojilo, ne bo utegnila pravočasno zbrati vseh potrebnih listin. Naglasiti moramo namreč, da mora zakladno ministrstvo do konca tega leta že odločiti o poedinih prošnjah, vsled česar je neobhodno potrebno, da se even-tuelne prošnje takoj vlože pri generalnem civilnem komisariatu v Trstu. A. Otvoritev zasedanja osrednje posvetovalne komisije. Včeraj predpoldne se je vršila v Rimu v palači Viminale otvoritvena seja osrednje posvetovalne komisije za nove pokrajine JJulijsko Primorje, Trideniinska Benečija in Zader). Uradna agencija Štefani je priobčila včeraj o tej seji sledeče poročilo: - Danes predpoldne se je vršila v palači Viminale prva seja csrcdnfe posvetovalne komisije za nove pc krajine. Otvoritvi je prisostvovalo mnogo senatorjev, poslancev in drugih oseb iz treh priključenih pokrajin, generalni civilni komisar iz Trsta, generalni civilni komisar iz Tridenta in civilni komisar iz Zadra. Predsednik Sabata jc sporočil komifiU pozdrav mir »irskega predsednika Bonomija in zagotovilo najtoplejšega zanimanja vlade za delovanje posvetovalne komisije. Nato je g. Salata obrazložil podlapc, na katero se je vlada naslanjala pri začasnem urejevanju novih pokrajin. Nato je naglasa! pomen koraka, s katerim je vlada izkazala zaupanje domačinom iz novih pokrajin s tem, da je skoraj izključno njih poklicala h končnemu urejevanju zadev, ki se tičejo- njihovih dežel. Dalje je g. Salata omenil razna zagotovila vlade, v katerih je rečeno, da se bodo dežele, pokrajinske in krajevne avtonomije v novih pokrajinah ohranile. Izrazil je upanje, da bo posvetovalna komisija imela pri svojem delu vedno pred cčmi kerisii države, kar bo na dobro nevih pokrajin samih, ker so neraz-družno zvezane z usodo Italije. Govor senatorja Salate je žel cb zaključku burno odobravanje. Osrednja komisija je začela nato takoj z delom ter je v prvi vrsti določila svoje razmerje do deželnih posvetovalnih komisij. Seje se bodo nadaljevale jutri in v pondcljek.^ Tako se je otvorila tudi «ta velika* Sala-tova komisija. Mi pravimo temu Salatovemu nestvoru: «Kaj pa je tebe treba bilo ...!» Ako sta Rim in Salata zares tako naklonjena novim pokrajinam, naj jim dasta avtonomijo brez takih brezkončnih ovinkov. Kdor se obotavlja, ta noče dati... .... Primorski poslanci in senatorji v boju za svobodo Črne gore. Včerajšnji «Piccolo della Sera» poroča iz Rima, da se je vršil t?m sestanek radi neodvisnosti — Crne gore. Prisostvovali so mnogoštevilni poslanci in senatorji ter zastopniki vseh organizacij, ki so se ustanovile po državi za ^osvoboditev* Crne gore. Temu težavnemu in napornemu delu so dali na razpolago svoje moči tudi poslanci in senatorji iz Primorja. Izdala se je celo resolucija, v kateri se zgražajo, da so mirovne pogodbe krščile načelo narodnosti in samoodločbe narodov ter oropale tako samostojnosti črnogorski narod (ki obstoja le v domišljiji zborovalcev. Op. ur.). Končno zahtevajo, da se črnogorsko vprašanje spravi zopet na dnevni red, kajti črnogorskemu ljudstvu je treba zagotoviti « sv eto pravico, da odloča svobodno o svoji usodi*. Primorski poslmci in senatorji (med njimi je posebno zanimiv gospod Bombig iz Gorice) so namreč že popolnoma rešili vse probleme in težave Primorske, tako ne vedo več, kam bi sedaj obrnili svojo delovno moč. Kaj je bolj naravno, kakor da so se začeli pečati s Črno goro? Gospodom, ki se vne-majo za samoodločbo narodov vselej, kadar se tiče tujih držav, želimo najlepše uspehe. LJUDSKO ŠTETJE. Vsa potrebna navodila za izpolnjevanje popisnih pol dobite s pri Pol. društvu «Edinost» Via S. Francesco 20. Po mogočnosti se bodo izpolnjevale pole tistim, ki tega sami ne zmorejo. Od Sv. Ivana. Svetoivančani, kaj delamo? Nekateri doma debatirajo, drugi se pričkajo brez uspeha. Pogled na požgano tramovje mi vzbuja strašne občutke. O ti nesrečni narod, kako si razkropljen, kot mravlje na razdejanem mravljišču, še več, mravlje se ne sovražijo med seboj, ali med nami je sovraštvo in nesloga. Inteligenca ne išče stikov s priprostim ljudstvom in obratno. Zakaj tako? Ne smelo bi biti več tako, ne in stokrat ne. Čas bi bil, in sicer skrajni čas, da se združimo. Pomnite, da mso drugače uničeni. Ogenj nam je uničil zbirališče, ne smel bi nam pa uničiti srca. Nasprotniki nas hočejo na vsak način pogubiti in mi jim s svojo nedelavnostjo pri tem še pomagamo. Torej proč z neslogo, proč z ozkosrčnostjo. Čas je, da začnemo z delom, in sicer z resnim in složnim delom, kajti le v složnem delu je naša rešitev. Ne smemo se zadovoljiti z enim samim društvom. Dela je dovolj na vseh poljih, potrebna je torej organizacija v vsakem oziru. Skrbeti je treba, da se zbira ljudstvo v svojem krogu in da ne zabrede drugam. Rekli boste, da ni prostorov. Ta izgovor je jalov. Kdor ima resno in trdno voljo do dela, ta ne pozna ovir, vsaj tako malenkostnih ne. Izgovori razodevajo nedostatek volje. Ljubezen do lastne grude in do trpečega narnda mora prevzeti slehernega našega Človeka. Bog varuj, da bi pretiravali in zahtevali preveč. Živimo pač v razmerah, da ne vemo, pri kom siopimo na prag. Dolžnost naših razumnikov je, da se po-žuriio. Vzgledujejo naj se na možeh, ki so v prejšnjih dobah z jekleno voljo in neumorno vztrajnostjo rešili okolico iz rok tržaških Židov. Ti možje so danes zaničevani doktorji. Prepričani smo, da bi bila že vsa naša okolica v malhi oderuhov, če bi ne bilo tržaške hranilnice in posojilnice, ki nas je rešila iz židovskih rok. Ob zaključku teh vrstic kličemo ponovno Svc-toivančane k resnemu delu. Iz Škednjc. Kdor sledi redno poročilom v «Edinosti;>, z veseljem opaši, da so se mnog.i društva probudila k zopetnemu društvenemu delovanju. Še več, v krajih, kjer pred vejno niso imeli nobenega društva, se ustanavljajo pevska društva, razni krožki in klubi, da gojijo svojemu ljudstvu kulturo in prosveto. V naši vasi je ostalo še vedno vojno mrtvili.. Kar se je rodilo oziroma zbudilo meseca februarja lanskega leta, pri tem je ostalo in nič več. Od štirih društev, ki jih je imel Skedenj pred vojno, se je zbudila edir.a <Čitalnica>, in še o tej ne vemo, ali živi ali umira. Pelo društvo, «Dramatični krožek», ki se je rodilo v dobi prebujenj'a lanskega leta, je danes edini vzlic vsem zaprekam današnjffi razmer delujoči faktor in napreduje korakoma začrtanemu cilj'u nasproti. Kje pa so druga društva? Ali spe spanje pravičnega? Kje si, «Velesila., nekdanji ponos vseh tržaških in okoličankili društev! Kje jc tvoj odbor, kje so tvoji pevci? Kje so tvoje pesmi, ki so donele po vsej ožji m širši domovini? Kje si odber? AH te je strah, mogoče nimaš več moči, da zbereŠ zopet svoje pevce? Mnogo bivših velesilašev > je mnenja, da ni še čas, da razmere še niso zrele. Ali bodo zrele Fcle tedaj, ko bo društven inventar strohnel. Položite roko na srce in pc^ieilc delovanje bližnjih društev, poglejte Slavo®; ali morda nri njih veje že primeren zrak? <-Velesila-! Dovolj je sedemletnegoi spanja, odpri tvoja vrata, sklici občni zbor, dosti je mladih moči, ki čakajo tvojega klica, da vridijc «Velesilo« na višek, ki gaj je imela pred vojno. Nikakega cincanja več, manj besedi, več deinnja. Se enkrat ti kHčcino, zbudi se! V Skednju, dne 21. novembra 1021. Arka. Zadružni tečaj ^Zadružne Zveze v Trsiu.» Potreba po zadružnoizobraženih silah je postala v naših pokrajinah zelo občutia, malo ljudi }c po deželi, ki bi razpolagali z potrebnim znanjem za vodstvo gospodarskih zadrug. Zato fe bila ena prvih skrbi tržaške <«Zadruž-ne Zvezen, da otvori zadružni tečaj in da cki s tem priliko svojim članicam, da se tečaja udeleže. Zlasti po Istri primanjkuje ljudi, ki bi bili v stanu voditi tamošnje posojilnice in gospodarska društva, tako da so nekatere že več Časa zaprte vsled pomanjkanja voditeljev. S tečajem, ki ga |» otvorila Zadružna Zvezam se namerava odpomoči teaiu nedostatku in obvarovati gospodarske ustanove po deželi pred propadom. Zadružnega tečaja, ki jc pričel dne 21. novembra v Trstu, se udeležuje 30 učenccv, poslanih semkaj od raznih z: Jrufj dežele, in sicer iz Istre 16, iz Trsta 7, z Goriškega 4 in z Notranjskega 3. , Tečaj bo trajal 5 tednov in predava se na njem Knjigovodstvo in pisarniška dela sploh, zadružno računstvo, zadružništvo in korespondenca, kmetijstvo in zadružna zakonodaja. Za učiteljstvo se zniia vozaisa na parnikih v Jadranskem Eiorju. Generalni civilni komisa-riat objavlja: Državni podtajnik za trgovsko mornarico je odredil, da se ima anal^no kakor državnim uradnikom dovoliti tudi učitelj-stvu ljudskih šol 30% znižanje na veznini (živež izključen) na pomikih, ki krožijo na internih črtah Jadranskega morja, in sicer na račun države. Skedenj. — Miklavžev večer. Kakor je bilo že naznanjene, priredi Dramatični krožek jutri v pondeljek ob 7J4 zvečer svoj drugi Miklavžev večer v dvorani «Gosp. društva* s sledečim sporedom: Nastop Miklavža, razdelitev daril, srečolov, šaljiva pošta, presta zabava in oles. Vsak naj se zaveda svoje dolžnosti, da prinese darila vrtn?.rici gospe} Marici Trcb-čevi, in Miklavž bo z veseljem obdaroval in poplačal naše dobre zemljane za trud in požrtvovalnost. Preskrbljeno je za dober prigrizek in sladko kapljico*. Dobrodošli in nasvidenje pri jx)j>rnjenih mizah. Odbor. «Odvada» v torek 6. t. m. bo seja ob 20. uri in pol v navadnih prostorih. Bodite točni in polnoštevilnil Vodstvo. Dramatični odsek Št. Jakobske Čitalnice. Jutri v pondeljek ob 8. uri zvečer sestanek vseh članov v dvorani Delavskega konsumnefta društva pri Sv. Jakobu. Vsi, ki nameravajo sodelovati pri odseku, naj pridejo točno. Rav-notako se bodo vpisovali novi člani in članice ter so sploh dobrodošli vsi ljubitelji dramatično umetnosti. Vodstvo. V Trstu, dne 4. d^embra 1921. »EDINOST« Stran H. MOdavžer tcčct aa Opčiaafc (▼ Kettef«vi dvorani). Sv. Miklavž sporoča, da poseti po dolgem času njemu priljubljeno šolsko mladino na Opčinah, in sicer v sredo 7, t. m. ob 5. uri popol. in v četrtek 8. t. m. ob 4. uri pop. Pozor občine! Obračamo pažnjo vseh občin aa članek o triodstotnem državnem posojilu, ki ga priobču>emo v današnji številki. * Delavsko podporno društvo sklicuje za nedeljo 11. decembra t. 1. izreden občni zbor, ki se bo vršil ob 9Y> v društvenih prostorih, ulica Romagna 26, II. Dnevni red: Izpremem-ba pravil (zvišanje članskih prispevkov in podpor). — Odbor. Čiščenje snega, ako zapade. Tukajšnji municipij opozarja gospodarje hiš, vdoilelje in gospodarje trgovin, skladišč in prodajalnic, dalje vratarje, gospodarje oziroma oskrbnike praznih prostorov in sploh tiste, ki stanujejo v pritličju, da so v slučaju, da zapade sneg, obvezani spraviti sneg na kup na ulici, tako da ne bo na poti ljudem. Ako pade sneg po noči, se irora očistiti do 9. ure naslednjega dneva. V slučaju poledice morajo gospodarji hiš poskrbeti za to, da bo tlak posut z žaganjem, peskom, pepelom ali s premogom v prahu. V ta namen si morajo prizadeti nabaviti primerne količine ene ali druge gori omenjenih stvari. Kdor se ne bo ravnal po pričujočem predpisu« se bo kaznoval z globo do 100 lir ali z odgovarjajočim zaporom. Zraven tega bo moral povrniti stroške za čiščenje, ki ga bo dala izvršiti občina na njegov račun. Prošnja za dosego podpor za vdove. Municipij javlja: Prošnje za občinske podpore tržaškim vdovam delavskega stanu je treba vložiti v VIII. oddelku tukajšnjega občinskega urada najdalje do 22. decembra t. 1. ...Tako mladina pesnika slavi. Mladinsko društvo *Prosveta.> je priredilo v nedeljo 20. pret. m, v dvorani D. K. D. pri Sv. Jakobu, Gregorčičevo proslavo za svoje člane, poleg katerih je bilo navzoče tudi mnogobrojno občinstvo. Proslava se je začela s predavanjem člana, ki je v kratkih in jedrnatih besedah o-risal pesnikovo življenje, njegovo delovanje na pesniškem polju in njegov poseben pomen za Slovence v Julijski Benečiji. Po končanem predavanju so deklamirali člani društva: «Člo-j veka nikar^, < Soči» in «0 nevihti^ in reči i moram odkrito, da je mladina zbrala ravno najznačilnejše pesmi, v katerih se zrcali Gregorčičeva ljubezen do revnega slovenskega kmeta, do slovenskega naroda in njegovo glo-1 boko pojmovanje življenja. Nato je stopil predsednik društva na oder, se poklonil sliki našega velikana, ki je stala, z lavcrjem ovenčana pred zaprtim zagrinjalom ter izustil s ponosem bessde: «Simon Gregorčič, Tebi se t klanja slovenska ndadina.* V tem trenotku so vsi navzoči vstali, upognili glave ter z molkem izrazili vse svoje veliko spoJtcvanje do naše-1 ga pesnika. Proslava, ki je nad vse pričakovanje dobro* uspela, je bila res vredna1 naše mladine, na katero lahko gledamo z veseljem in ponosom. Kajti narod, katerega mladina ima tako spoštovanje do svojih velikih dtihov, dokazuje jasno, svojo visoko kulturno stopnjo. Le t^ko naprej miadina, ti, ki poznaš svojo težko nalogo. Pozor!! Danes vsi na Miklavžev večer, katerega priredi Šentjakobska Čitalnica« v dvorani Konsumnega društva pri Sv. Jake bu. Miklavž nastopi popoldne ob 2 in pc! za otrnke in ob 7. ur5 zvečer samo za odrasle. Spored, ki je bil že objavljen, je jako mnogoltčen in tudi marljivi zemljani, >.»!adi in stari, bodo gotovo napravili svojo dolžnost, da se pridejo poklonit v velikem številu sv. Miklavžu. Darila se sprejemajo danes od 8.—12. ure, in sicer proti odškodnini ene lire za shrambo in razdelitev. — Odbor ^Šentjakobske Čitalnice>-. Iz tržaškega iivllasila Osumljeni r&cllci Girald;;a ia mcr:!cl MuIIer-ja ptjČ Giraldijem. Frzcl snočnjim je pridrvel pred mestne bolnišnico vojaški tovorni avtomobil, iz katerega so izsiopili v spremstvu kr. stražnikov domrevni ranilci tajnika tiskarskega društva Jos;pa Giraltiija, o katerem smo žc s vej čas poročali. Aretiranci oziroma domnevni ranilci, in sicer reporter lista »Pcpolo di Trieste > Filip Italo Granato, šofer Giannoti Menotti, Ev gen Mann, Henrik Specogna, Pavel Genuzio in Henrik Dellegrazie, so bili pc-I^ani v posvetovalnico, kjer so jih že pričakoval? preiskovalni sodnik, njegov avskuliairt in Giraldi. Pred Giraldi>a so bili pripeljani domnevni ranilci eden po enem. Toda ko je videl preiskovali sodnik, da je Giraltli neodločen, da ne spozna nikogar, je dal pripeljati pred tajnika vseh šest aretirancev. Preiskovalni sodnik j-; na lo priporočil tajniku, naj govori resnico. Tajnik je po dclgem notranjem boju izjavil: -— Tud: moji ieni so bila poslana anonimna pisma, v katerih je bilo rečeno, če razkrijem, bom mrtev; naveličal sem se te more! — Pomirile se — je defcl preiskovalni sodnik — in ne bovenec» je zapelo par zborov in domača godba je zasvirala par komadov. Kar se tiče odra, je bil precej okusno napravljen, le kulisa je bila preveč dekorativna. Igralo se je primemo. Vidi se, da v marsikaterem g. diletantu tiči veselje do cdra. Rabiti pa ne bi smeli prisiljenega glasu, temveč nastop bi dobil več efekta, če bi vsak izmed njih govoril s svojim naravnim glasom. Če pa menijo, da za tem pretiranim glasom skrivajo svoje mlado grlo, se motijo, ker v nepopolnih maskah se pozna, da niso Se nobeni zreli možje. Drugače se je igralo v popolno zadovoljstvo došlega občinstva. Bilo bi še za omeniti, da naj se v burkah vloge bolj naitudirajo. Vsi štirje zbori pevskega društva pod novim vodstvom domačega g. učitelja so bili ravno tako izvedeni primerno, samo pomnoženje tenorjev in sopranov bi bilo potrebno. — Tudi 2 dekla-macij gospodov iz Trsta ne smemo pozabiti, ugajala je prva, druga malo preveč pretirana. Godbenemu društvu gre tudi zahvala, S svojimi: komadi so pokazali, da imajo med seboj dokaj dobrih elementov in predvsem veselje do šole. Po končani predstavi je sledila prosta zabava s šaljivo pošto — mestcr plesa. Žalostno, a povedati moramo, da imamo med Brežant še mnogo ljudi, kateri o prireditvah nimajc sploh pojma. Že večkrat je bilo omenjeno, da so to vedno isti razgrajači. Tokrat se je skazal ženski spol. ki je motil ves čas s smehom in hihitanjem. Naj raje drugič sploh ne prisostvujejo ali pa naj se preskrbi, da ne vstopijo. Čisti dobiček je bil namenjen domači podružnici «Prosvete», katera ima sedaj precej članov, ki bodo, kot se govori, kaj kmalu nastopili. Pričakujemo kaj kmalu odločitve in skorajšnje obvestilo. — Brežanski žk.— PREŠERNOVE POEZIJE kupim ali sprejmem na posojilo proti odškodnini. Naslov v upravništvu. 2230 PLESNA ZABAVA, vsako nedeljo m praznik, od 4. do 11. zvečer. Gostilna «Transval» (vdova Benčič), Vrdela-Škcljeto 155. 2231 ODLIKOVAN vrtnar išče službe za zboljšanje položaja. Gre eventuelno tudi v Jugoslavijo. Naslov pri upravništvu. 2221 NOVA ZIMSKA suknja in obleka srednje mere se ceno prodata v Barkovljah, Konto velska cesta 776. i 2223 SLOVENSKE KNJIGE, Ljubljanski Zvon letnik 1918-19-20, Dom in Svet letnik 1918-20 in več lepih, novih, modernih romanov, se prodajo po nizki ceni. Ruggero Manna 22, III. vrata 9. 2216 POSESTVO z mlinom, v dobrem stanju se radi družinskih razmer proda. Natančnejša po-jaznila daje Janez Dekleva, Pregarje 59. 2217 PODUK v srbščini, ogrŠčini, hrvaščini, raščmi, grščini in francoščini ter koreskondenci po L 5.— na uro. Pojasnila v ulici Tomaso Lu-ciani 10 (Via Media)._ 2179 STEKLENE SIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23. 55 MLADENIČ 26 let star, krznar, priden in pošten, želi znanja v svrho resne ženitve z dekletom od 19—25 let, pametno in nekoliko inteligentno šiviljo. Resne ponudbe s sliko pod «Bela lisica* na upravništvo. 219fi VINO belo, črno, 10—11 stopinj ponuja Martin Krajcar, Fontana pri Vršaru, Istra. 2126 POZOR! Kdor želi kupiti v Jugoslaviji po ceni hiše, trgovine in gostilne, naj se obrne pismeno ali ustmeno na Franja Puc, Kongresni trg 7, Ljubljana. 2219 2ENITNA PONUDBA . Vdova stara 40 let, zdrava, krepka in Čedne zunajosti, z< nekaj premoženja (hiša na prometnem kraju v bližini mesta in železniške postaje, pripravna za vsako obrt), želi znanja v svrho Ženitve z gospedem primerne starosti, tudi vdovcem brez otrok, poštenim in treznim, z nekaj premoženja ali pokojnino. Ponudbe s sliko pod «Mirna bodočnost* na upravništvo. Tajnost zajamčena, slike se vrnejo. 2220 VRTNARJI POZOR! Takoj se proda lepo vrtnarsko posestvo v lepem kraju pri Mariboru. Cena ugodna. Pojasnila daje A. M. Pobrežje pri Mariboru, Nasipna cesta 44. 2182 GOSTILNA, v dobrem stanju, z zemljiščem, 5 minut od postaje Pragersko, z večjimi stanovanji in inventarjem, se proda po ugodni ceni za K 560.000. Natančnejša pojasnila daje Alojzij Luršak, Pragersko pri Mariboru. UGLAŠANJE GLASOVIRJEV (v vsakem pogledu popolno.) Daje se tudi poduk v vijc-lini. Pisati na: Turrini, poštni predal 113, Trst 7. 2169 HIŠA z gospodarskim poslopjem, vrtom in večjim ali manjšim posestvom, se takoj proda. Križ št. 23, p. Tomaj. 2195 POSTELJE iz trdega lesa L 100.—, žimnice 40.—, vzmeti 55.—, ponočne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Fcn-derla 12, I. desno. 59 FLUID ZA KONJE, redilni prah za živino, vsakovrstna zdravila za živinske bolezni. Zaloga v lekarni, II. Bistrica._62 HIŠA v Dolini št. 104, z lepim vrtom, pripravna za penzijoniste, se proda. Natančnejša pojasnila se dobe pri oskrbniku Val. Jer-cog, Kroglje št. 1. 2202 POSESTVO v Materiji se proda. Obstoji iz hiše s petimi sobami, kuhinjo, pralnico in hlevom. Voda v hiši. Pri hiši 1400 ma vrta 128 sadnimi drevesi. Pojasnila daje M. Gu-lin, obč. tajnik v Materiji. 2204 PŠENIČNA moka po nizki ceni. Via S. Mau-rizio 5. 2211 BOLEZEN na gobcu in na parkljih ozdravi mnogo let preizkušeno zdravilo, ki se dobi v sežanski lekarni. 53 SREDSTVO proti infecijskemu kataru v spolovilih živine, kateri ovira oploditev krav prodaja lekarna v Sežani. _53 ZA ŽIVINO: krepilni iluid za člene, redilni prašek, čistilni prašek, prah proti kašlju za , konje, prah za krave (poboljšanje mleka) * I sežanski lekarni._53 DEKLE za lekarno in mirodilniski oddelek se išče. Lekarna v Sežani._2194 i ZLATO in »ebrne Vrone plaCam več kot drnf! I kupci. Albert Pcvh. yr»r, iMaiaiui 46 (v bližini j drvenega trga). _____** UBIRALEC in popra vtjalec glasovir je v in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, vi a Coroneo J, V. nad. ŠTEDILNIK, velik, nov, trpežen se proda za L 700.— Chiadino S. Luigi 572. 2210 SLUŽKINJA, Slovenka, vešča kuhinja se išče. Dobra plača, dobra hrana. Via Lavatoio 3. I. nadstr. MALI OGLASI MiRODILNICA Mislej Franc. Trst, Via S. Mi- chele 26. Velika izbera estraktov za likerje, barvil za lase (v več barvah), zdravila, oljnatih barv, čopičev itd. po jako nizkih cenah. 2222 NOVE POSTELJE L 95.— vzmeti 60.—, žimnice iz morske trave 50.—, iz volne 130.—, ponočne omarice, umivalniki, chiffoniers, omare, popolne sobe in dr. po izredno nizkih cenah. Fonderia 3. 2214 V OSMICI pri «Stari Lenčki», Campo Belve-dere št. 1, Zafred, se toči prvovrstno vino po L 4'20 1. 2215 POZOR! Srebrne krone in zlato to najvišjih cenah piaCuje edini gro&ist Belleli Vita, Via Madonnina 10. I- 38 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50 Rojasisko konsumno druSftvo naznanja, da Je preminul dne x7. novembra t. 1. njegov dolgoletni član in nadzornik železniški nadrevlđent v p. Društvo bo ohranilo vrlemu delavcu trajen spomin. 959 CUNJE, bele, velike, čiste, kupujem po L 1! do L 4. Ulica Solitario 1. 2200 $ KREPKEGA učenca sprejme trgovina Fran Repdč v Ajdovščini. 2218 ŠIVILJA se priporoča cenj. damam. Pride tudi na dom. Debenjak, Via Udine 49 III. 2227 DVE POSTELJI s hrano se oddata v ulici f Francesco Rismondo 12, I. (prej ulica Fontana), Petrovčič. 2228 LEP KROMPIR po 60 in 78 se prodaja v ulici Milano 7. 2224 ZAHVALA. Vsem, k; so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo k večnemu počitku našo nepoz bno in nenadomestljivo soprogo in mater MARIJO lOK izrekamo tem potom iskreno zalivalo. ........ Posebna zalivala pevskemu zboru za ganljive zalo tinke, učiteljstvu m šolski mlad ni gropajsko-padriške In katinarske šole, Kmetijski zadrugi za poklonjen venec, in vsem drugim. ki so na katerikoli način blažili našo žalost. 'JJ- OSTALI. IZVEŽBAN KROJAČ sprejme kakoršnosibedi delo. Ponudbe pod «Č e h» na upravništvo 2225 GOSTILNO vzamem v najem ali na račun, (eventuelno tudi na deželi). Sprejmem tudi mesto natakarja. Govorim tri jezike. Pojasnila v ulici Udine št. 7, gostilna «Trifoglio«. 2226 HIŠICA z vrtom se proda v Žavljah (Domio) št. 44. Cena L 11.000. 2229 PISARNIŠKEGA VAJENCA sprejme odvetniška pisarna. Ponudbe na inseratni oddelek < Edinostih pod «Vajenec». 2232 PRIPOROČA se dobroznana brivnica Josip Jerman. Trst, ul. XXX. Ottobre 14. PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteli Holandec Roman (3) III. POGLAVJE. Prikazen lepe Poctsove hčerke je napravila na FiBpa najživahnejši vtis in v njegovem srcu se je poteg prejšnjega nemira nastanila nova razburjenost. Ko je prišel domov, se je vrgel na posteljo, kjer ea je pred nekaj časa zbudil Mynheer Pools. Sprva se je zamislil v ravnokar popisane dogodke in njegova dcmišljia mu je slikala poteze lepe mladenke, njene oči, izraz njenega obraza in njenih besed srebrni studenček. Toda ljubko postavo so prepodile turobne misli na materino truplo, ki je ležalo v sosednji sobi in misli na tajno pismo njegovega očeta, ki mora biti krito v spodnjem delu hiše. Pogreb se je imel vršiti naslednjega jutra in Filip, ki po čudnem sestanku z zdravnikovo hčerko ni več tako silil preiskati usodno sobo, je sklenil temu poslu se posvetiti šele po pogrebu. Po tem sklepu je zaspal v spanje, iz katerega se je — telesno in duševno zelo izčrpan — prebudil šele naslednjega dne, ko g? je poklical duhovnik, da bi se udeležil po- greba. Čez eno uro je bilo že vse končano, pogrebci so se razšli in Filip se je vrnil domov; zaklenil je hišna vrata, da bi ga nikdo ne motil in se počutil srečnega, da je čisto sam. V našem bistvu leži čustvo, ki te vedno pojavi, če se le nahajamo v hiši, kjer je gostovala smrt. To je čustvo pomirjenja in olajšanja, ko smo enkrat odstranili spominske znake na smrt — tiha priča bežnosti našega dejanja in oehanja. Vemo, da moramo nekega dne umreti, toda nikoli nočemo razmišljati o tem. Neprestano razmišljanje o smrti bi bilo za nas prevelika ovira, da bi ne mogli uresničevati naših zemskih načrtov in gojiti želja, in čeprav nam neprestano pridigujejo, naj imamo vedno bodočnost pred očmr, se nam vendar vedno vsiljuje misel, da bi bilo življenje mrko in zagrenjeno, če bi nam ne bila dana misel na bodočnost pozabljati, kajti kedo neki bi še sanjal načrte, kedo bi mislil na njih uresničenje, če bi dan na dan imel le smrt pred očmi? Ali u-pamo, da bomo dalj časa živeli kot drugi, aH pa vsaj pozabljamo, da je nasprotno mogoče. Filip se je podal v sobo, kjer je še pred dobro uro ležala njegova mati in se je nehote počutil olajšanega. Spet se je spravil k omari in nadaljeval svoje raziskavanje. Zadnja stran je bila že odstranjena in odkril je skrit pedal« ki ga je izvlekel. In res, kot ji domneval se je zgodilo. V predalu je našel — ključ, ki je bU nalahno prevlečen z rjo. Pod ključem je našel papir, čigar pisava je bila ie oMedtla. Vsebina je bila napisana z materino roku ia ue fe takole glasila: i «2e dve noči sta prešli, odkar se je pripetil strašni dogodek, ki me je pripravil do tega, da sem zaklenila spodnjo sobo, in vendar me je še vedno groza, da se mi zdi, da postanem brezama*. Će mi v življenju ne bo dano odkriti, kar se je dogodilo, bo pa ta ključ služil v to, da bodo po moji smrti lahko dospeli v ono sobo. Ko sem takrat iz nje zbežala, aem tekla po stopnicah In oetala vso noč pri otroku. Drugo jutro sem zbrala vse svoje moči, da sem se podala doli, zaklenila sobna vrata, ključ pa vzela s seboj. Soba naj ostane zaprta do moje smrti. Niti beda, niti uboštvo me naj ne prisilita, da bi še kedaj v življenju prestopila njen prag, čeprav se nahaja v železni skrinji pod omaro dovolj denarja za vse moje potrebščine. Oni denar naj uporabi moj otrok, ko doraste, ki mu usodne tajnosti najbrže ne bom mogla nikoli razodeti. Spoznal bo, da je bolje če ostane ta skrivnost pozabljena, saj je dovolj strašna, ko me je pispeljala do takega sklepa. Ključi od skrinje in omar leže, kot se mi zdi, na mizi ali v mojih predalih, in so ostali tako, kot sem sobo zapustila. Na mizi se tudi nahaja neko pismo — vsaj zdi se mi. Zapečateno je. Nikdo drugi naj ga ne odpečati kot moj sm, m tudi ta ae preje, dokler ni čul o tej skrivnosti. Duhovnik naj ga sežge — kajti prokleto je; — in če bi imel moj sin zvedeti vse, kar je umni znano — ahl — bolje je« če preneha rs lisko vati ia aaj raje prejo premisli, prodna stre nočete. kalH^aai hi bilo bolje, da ne zre---(DatieL Naročajte in širit© .EDINOST" »i Proda sa lepo zidano Mu s hlevom, sadnim vrtom In njivo. Hiša j« zelo obsežna ter pripravna za kmeta, obrtnika ali zletnike. Po dogovora se dobi tudi gozd in polje. Hiša stoji v Bitnjah-Bohinj na Kranjskem ter se proda radi preme-ščenja. Cena okrog 35.0C0 L. Več se izve pri lastnika Bitnje-Bohinj št. 10. 920 NAZNANILO. Podpisana naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem odprla v Gorici s prvim dec. t l. gostilno zraven idnega trga (prej na ribjem trgu pri SandrotuM) ter se priporočam za obilen obisk. — Postrežba z gorkim! in mrzlimi jedili. 955 Feliclta vd. Pallk. Za Miklavža! Kupujte mladinske in druge knjige fenllaornl J. STOKA M OM fflHmo it. 37. v večjem kraju Julijske Krajine, ležeče ot državni cesii, nasproti kr. pošte. Obstoji ia treh hiš s celim inventarjem, travnikom, nj v, vinogradov in gozdov; v hiši je star.i prodajalna s ce!im inventarjem, trafika, gostilna, pekarna in mlin. Nadalje konji, goveda, vinski sodi, vozovi, kmetijsko orodje in vse druge pritikline. Cena po dogovoru. Naslov pove upravništvo „Edinosti14. (95ti Srebra 11 pločujem po nojvlfjlli cenah »->? Via Pondares št. 6, I. i I UERHOUTH I. vrste Domači izdelek, po najnižjih konkurenčnih cenah prodaja 958 A. Ouarantotfto Ulica S. fp linsro sfev. 3 (Madonnina) in njegov spremljevalec „Hišni prijatelj" dobita se v knjigarni J. !m Trst, Vio Hitano 37. Stran IV. »EDINOST« V Trstu, daeX decembra mi. Književnost in umetnost I KM scIRva si praii Mro ml« Leto 1844. Leto 1844. je v slovenskem slovstvu znamenito. Saj so se v tem letu rodili *rije naši velikani: Simon Gregorčič, naš naj-večji lirik, Jože! Jurčič, ustvaiitelj slovenskega romana, ter p. Stanislav Škrabec, svetovno-enani filolog in urednik znanega »Cvetja iz vrtov sv. FrančiškaTega leta j'e tudi umrl slavist Jernej Kopitar. Ml. Oorovl za nesrečne žrtve o Istri V spomin blagopokojnega Josipa Pupis nabrano 64'60 , nabrano na nab. polah 117 in 116 701 din. in 39 L, Ignacij Kovač, trgovec z lesom, Ajdovščina 77*60, A. L. Kaštelir 32, nabrali v Hudajužni gg. Eliza Zgaga in Angela jTorkar 154*50, nabrali v Oblokah gg. Eliza Debeljak in Franca Drclc 56. Zadnji izkaz: 148.821'05 L in 5802 din. Skupa«: 149.24475 L in 6503 din. ĐAKOVI V počast-.tev spomina pok. Josipa Saksida darujejo odbornice ženske GMD za božičnico 100 lir. Gospodarstvo — Uvoz in izvoz v Jugoslaviji. Finančno-gospodarstveni ministrski odbor je dovolil za to leio za izvoz kontingent 30.000 ovac in 50.000 k oš t runo v proti plačilu carine ter ostalih pristojbin. Tovarnam sladkorja se je dovolil iz vez 900 vagonov odpadkov sladkorja zadnje žetve. — Vojni dolg Srbije Angliji. Vlada Zedinje-nih kraljevin Velike Britanske in Irske je po-Kvala vlado kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, naj izda v kritje vojnega dolga Srbije Angliji pefcodsiotne obrestne zakladne liste v rne3ku 20 miljonov pfundov sterlingov ter naj plača Angliji od tega zneska za leto 1920. pet odstotkov obresti. Izvršitev te zahteve angleške vlade bi utegnila imeti zelo neugodne posledice za kuz dinarja. — Ustalitev jugoslovenske veliave* Belgraj-sJ-ii trgovci so sklenili o priliki neke konference na borzi resolucifo, s katero se poziva vlada, naj ukine nadaljnje zahteve kredita pri Narodni banki, naj izvoz čim bolj podpira, naj da prometna sredstva gcspodar3tvcnemu življenju; aa razpolago ter naj končno nudi trgovcem motnost, da plačajo viseči dolg v inozemstvu. Vlada je posvetila tem vprašanjem v interesu ustalitve valute več sej. Zaenkrat se je sklenilo, da se poviša carinska pristojbina od 300 na 400%, s čimer naj se dvignejo državni prejemki. Glede uvoza luksusnih predmetov se bodo uvedle nadaljnje omejitve. TISKARNA, trgovina s papirjem, knjigarna in uprava časopisov v slovenskem mestu Julijske Krajine. 950 Naslov pove upravništvo „Edinosti". HRASTOV LES približno 400 m5, v bližini Varaždina, S8 proda. Cena za 1 ras Kron 1800.—. Re-flektanti naj se zglasijo tekom 3 tednov. — Ludvik Vernik, Velika Nedelja, Slovenija Jugoslavija. (951) iz trdesa Mmio lesa se prodajajo vspeticosbemsktatiilčii 93C via mramor štev. zi FRANCESCO BUDA Trs«, «■ fciBMto St. t sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje. .41 Pozor u udavi ftazar na aaalovl Velika zaloga in tovarna pohiStva A. JUG — Trst Tovarna ulica sv. Martiri štev. 21 Zaloga ul. sv. Lucija 5 in al. del Fahbri 10 Velika zaloga spalnih in jedilnih sob, kuhinjskega pohištva kakor tudi drugih predmetov. Delo solidno. Cene zmerne. Uvozna in izvozna tvrdka OeMosio i Domeniš Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34 opozarja na novodošle velike partije stekle-■ nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode | in najrazličnejših šip v originalnih zabojih Kneflftte nitmi Kmetovalci preprodajalci! NAROČITE TAKOJ sUffloreznlce, pluge;.brane, sekire, capine, kakor tud najboljše, najceneje, po volji izkuSenih kmetovalcev izdelane kesa in srp« i* predvojnih Svadikiii Jekel, katere »e vsled sedanjega stanja inozemskih valut posebno priporočajo trgovcem in kmetijskim zadrugam. Za popravo pri meni kupljenega blapa nudim Ia:-tno delavnico z 10% popustom. Uzorci kos in srpov takoj na vpogled. (921 VEKOSLAV VILHAR — POSTOJNA. Bonna smroCila. Trst, dne 3. decembra 1921, Tu;a valuta na tržaškem trgu: odrske k?one ......... 3.40 3.60 avstrijsko nemške krone.......—,40--.50 češkoslov; 5ke krone........2«.-- 26 30 dinarji .............. 34.50— 36.— leji................15.50— 16.50 marke.............. 11.25— 12 25 dolarji.............. 23.50— 23.70 irancoski franki.......... 167.--169.— fivicmki franki.......... 451.--456.— aneieški funti papirnati....... 95.- 95.75 angleSki funti, zlatt........116.-118.- rapoSeoiJ ............. 93.--- 93.50 936 vseh velikosti ima v zalogi Moks Križe v Postojni. po najnižjih konkurenčnih cenah. Vse blago je Češkega izvora. 33 ALFA-LAVAL i zdeluje najboljše stroja in opreme mlekarne In sirarne. Ta pri nas 4e preti vojno sploino uprljana tvrdka instalira kompletu« mlekarne s par ■Imi napravami, pa-aterizatorjl,hlud.lmi, posnem*Jnikt, piid«-mi, tehtnicami za aile-fco, firpalmcuai, ban-gijami itd, razprodaja pa tađi posameue stroje xn ob»-rlja popravita pri jijej kupljenih Efcrojftv. 3e posebno znani pa so njeni posoemalniki. Alfa - Lavalovi posnemalniki f-e izdelujejo v rsab Velikostih. Najma oje i posnema 1 liter mleka na minuto in je vporabljiv v nuj manjših gospodarstvih (29—30 1. mleka na dan.) — Za vsa podrobna pojasnila, cano in nabave seje obrniti na (11) Ing. D. GustinčiC. Trst, Sv. Ivan 1009. | A 134'21 10 (954 Hs^lCLlCa Podpisano kr. okrajno sodišče proda sled predloga priglašenih dedičev pok. Josipa Kavčiča iz Gabrovice št. 22 na prostovoljni javni dražbi nepremičnine, skupno s pritiklinami, pripadajoče zapuščini dne 20. julija 1921 umrlega Josipa Kavčiča iz Gabrovice št. 22 in sicer kakor sledi: A, viož. št. 231 d. o. Gabrovica: I. žreb: stavb. pare. 28/4, hiša, dvorišče in hlev in zemlj. pare. 51, njiva in zemlj. pare. 62/1, pašnik; izklicna cena L 10.000 za hišo, L 1000 za ostalo. IL žreb: zemlj. pare. 481, travnik, imenovan »Doljnje Jažmerce*; izklicna cena L 150'—. III. žreb: zemlj. pare. 952 953, travnik imenovan «Gužca»; izklicna cena L 500—. IV. žreb: zemlj. pare. 1003, gozd in 1004, njiva, imenovana «Pclanjce»; izklicna cena L 3000'—. V. žreb: zemlj. pare. 122S 1 in 1228/2, travnik «Gučnedol»; izklicna cena L 1000. VI. žreb: zemlj. pare. 1287, travnik in emlj. pare. 1290 in 1291, viftograd; izklicna cena L 5000'—. VII. žreb: zemlj. pare. 1359, gozd; izklicna cena L 400'—. VIII. žreb: Še ne vpisane občinske deleže; izklicna cena L 1000'—. 8. vlož. št. 104 d. o. Kobjaglava: IX. žreb: zemli. pare. 2161, travnik; izklicna cena L 500'—. C vlož. št. 43 d. o. Tomaževica: X. žreb: zemlj. pare. 834, travnik imenovan «Zavod» in «Leščidol»; izklicna cena L 450 —. Dražba se vrši dne 19. decembra 1921. ob 9 uri na licu mesta v hiši Gabrovica št. 22. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejemajo. Vsak ponudnik mora pred ponudbo položiti pri sodnem odposlancu varščino v višini 10% izklicne cene. \'knjiženim upnikom ostanejo zavarovane njihove pravice ne glede na dražbo. Dražbeni pogoji se lahko v pogledajo pri podpisanem sodišču, soba št. 2, ob uradnih urah ali pa v pisarni dr. Henrika Okre-tiča, odvetnika, Via N. Machiavelli št. 15 I. Kr. okrajna sodnija odd. L Komen, dne 27. novembra 1921. Trtnfca Pipan, Preserje, p. Komen na Krasu, ima na prodaj več tisoč cepljenih trt, črnih in belih, na raznih amerikanskih podlagah, po najnižjih cenah, Cenik na razpolago. 913 ČEVUARNICA 57 MICOLICH Ts|t. vin U2ine 32 (vogal L' flriesto) 4zbera moškega, ženskega in otroškega obuvala — Lastna ddavnica. — Sprejema naročila po meri. — Cene zmerne. LiDiHlanskoHrsiinsMnlisl Podružnica v Trstu. i Centrala v Ljubljani. PoJružeice: Ulje. hm\% delita, Saraj., Iplil, Jrsf, Mm Ptuj. Detaiška glavnica K 50.3S3.839. Sesena K 45.009.68(1 Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice. Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13 Josip Spechar Trst Via l CfltertM ft 1 - Možu Mczzln Velika izbira aukna in blaga za gospode. Zunanji in domaći izdelki najnovejšega in lepega kroja po zelo ugodnih cenah. Velika zaloga izgoto vlj enih oblek z* moške in otroke, površnikov, paletots, hlač in gilet 46 fantasia itd. itd. VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, tnožkih nogavic Itd. Trst Cersa V. E. III. K. IMil štev. 24, raznih domačih in tujih vrst ter podlag, strogo sortirane in zajamčene, se dobijo pri Forčiču, Preserje p. Komen. «79 Đ8LFE, sadna drevesa itd. po znižanih konkurenčnih cenah. — Zahtevajte cenik. Trst, Riva Grumula št. Z. Velika zaloga istrskega belega in črnega vina, kakor tudi vermouta, maršale in tropinovke. Srebrne krone in zlato plačujem po najvišjih cenah RLOjZIJ POVH Trst, Psazza Garibaldi št. 2 (prej Barricra) Zalega: M, Piana Mm Mu < 36 (prej Piazza delle Poste). Prodajalci in mizarji | Okraski za rakve, pajčolanasta pokrivala, obleke in čevlji za mrtvece. 66 Zaloga na debelo po zmernih cenah fl. Hunz^Trst, Via Ugo Fosc Ig Jev. 15, Vina za tranzit nasproti trgovini, Hangar molo Venezia. 60 iepa, enonadstropna, v bližini tobačne tovarne, se ceno proda, — Ponudbe pod „Hiša 933*'na oglasni zavod Voršič, Maribor, Cankarjeva ulica štev, 15. 56 KOŽE USNJE ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti ulico Ufflne Si 49 (27) (prej Belvedere) Priporoča se F. CINK Urama In zlatarna Lorenzo Hncor Trst. Via Udina 26. Velika izbera budilk, regulatorjev, kuhinjskih ur in drugih urarskih potrebščin. Kupujem in zamenjujem zlato, srebro in dragulje. Lastna delavnica. 58) Dela se izvršujejo tekom dneva. „ITALIA PREVIDEHTE" Vzajemno zavarovale« anonimna družba proti požaru. — Glavno zastopstvo v Rimu. GLAVNO ZASTOPSTVO Trst, ul. S. Nicolo št 11, L n. Telefon St. 24-86 bis 759 Agenti in zastopniki po vseh glavnih krajih. Kdor želi imeti krasno sliko po nizki ceni, naj se obrne samo na FotoMtnl zavod DAGOERBE Cono Uffiorto Efflonueie iL 39 — Razglednice od 10 lir naprej — pSfiii«] fP Glavna vzajemna zavarovalna družba { proti požara In drugbn nezgodam s sedežem v Milanu. Zastopnik družbe „L'Urbaine" et „La Seine" v PARIZU. — Društveni kapital 10,000.000. — Zastopstva v Avstriji, mm, JiMi. Tiaialvim Glavno zastopstvo za Istro Trst, Via San Nicolo Stav. 11. zlatičine, lisičje, dihurjeve, vidrine, jaz-bečeve ter zajčeve plačuje po najvišjih cenah. 6i D. W1NDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadstr PurK Andrej 34 Trst — Via Medla St. 6 - Trst ima na prodaj večjo množino izgotov-ljenih Štedilnikov ter prevzema in iz-ršuje točno vsakovrstna nova naročila Pozor sta domačo tvrdko! rSMC SAUKIG, Gorico, Gosposko ulica sečoj Vio Csntacci it. 25. naznanja slavnemu občintvu. da ima veliko izbero šivalnih Strojv več vrst za krojače, šivilje in čevljarje iz najboljših nemSklii tovoren, kolere jamči 10 let. Dalje velika izbera dvokoles. Izjemno prodaja tudi na obroke. — Ceniki na zahtevo poštnine prosti. Lastna mehanična delavnica. 45 Podružnica v Kobaridu št 21. Podružnica v Kobaridu št. 21. Kartonažna tovarna 64 kompletno, z električnim pogonom, nad 66 strojev, v večjem mesta Slovenije, se po usodni ceni proda. Ponudbe pod Jtartonnina tovorno" no onončni zav. Drago leseljok. Ljubljane, Sodna unca 5. iMsnvsv A. D. MASI & G. SFERZA Mavrlcija Wackvitza nasledniki Trst« ulica Torre blanca 32. Telelon 29-83. Velika izbera m^joličnih in železnih peči, železnih prenesljtvih štedilnikov znamka „Triumph", popolnega žele?ja za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražnjev, cevi ti aparatov „Johon" za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje. i I m ■ lAnna KOC M A DAMI/A > I ^no. cene. DaMk, Rotor, Kron], Ljufr a IMUKHIN)I\H D Mri K M . j liano, HoM. HcMC. Opotiin. Smievo. sprejema vlogo n hranilne knjižice. 2n h (rito vlote pod neJitSoifBejffmi pogofL! M Smentk. Zntfnr. Zasrel>. Trs<, fflieo. ^SSBŠ^t M ____________« w m A « • « •• ■ _ _ __ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Poslovne zvezezvseml večjimi kraji vtu-In Inozemstvu iiaBiiBHiimmiiaBiiBsiiBaiimiaiiimmiii