PPkiviURSKI DNEVNIK Po&nJna plačana v gotovini -i/wv ». Abb. postale i gmppo Cena 40(1 lir Leto XXXVII. Št. 137 (10.959) TRST, četrtek, 11. junija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiska) v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NOV PREPERET PRI REŠEVANJU VLADNE KRIZE Arnaldo Forlani vrnil mandat Pertini že poklical Spadolinija Presenečenje v vrstah KD, kjer so do zadnjega verjeli v Forlani jev uspeh - Republikanski kandidat bo deležen «zanimanja» komunistov RLM — Forlani se je odpovedal mandatu za sestavo vlade sinoči ob 19 35 tajnik PRI sen. Giovanni Spadolini bo pa že danes zjutraj ob 9. uri na Kvirinalu, kjer mu bo Pertini poveril novo nalogo. Prvi del politične krize se tako zaključuje s polovičnim preobratom: Forlani je omagal prav tedaj, ko se je zdelo, da je blizu uspehu. Kaj se je vendar zgodilo v zadnjih 24 urah? Stranke, ki bi morale prispe-k sestavi vlade niso pokazale vati _ v resnici nobene zavzetosti,* je de jal Forlani, ko je odhajal s Kviri-nala, češ: ostal sem osamljen, v zadnjem trenutku je odpovedala politična solidarnost, ki so mi jo obljubili. Takoj nato je odšel Forlani s Piccolijem na sedež KD, da »ocenita položaj*. Pri tem je treba poudariti, da je Piccoli do 18.45 zagotavljal, da ni misliti na nikakršno odpoved, da bo Forlani nadaljeval svoj poskus. Demokrščanski tajnik je dajal take izjave s takšnim prepričanjem, da je spravljal v zadrego časnikarje, ki so že od jutra vedeli, da poverjeni predsednik ni i-mel več nobene možnosti uspeha. Poskušali bomo rekonstruirati, kaj se je pravzaprav zgodilo. Prvo znamenje je prišlo že v torek zvečer, po srečanju med Forlanijem in republikanci. Spadolini je na- ■iiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHiiiiMiliiiiMiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiimiHiiuiiiliMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiuiimtiiMHniiinu ZARADI NAPADA NA IRAŠKO JEDRSKO ELEKTRARNO Reagan preklical izročitev bombnikov «F 16» Izraelu Štiri nove bombnike bi morali izročiti danes - Jutri razprava v varnostnem svetu OZN - Preglavice za Mitterranda Novi mandatar za sestavo vlade Giovanni Spadolini (Telefoto AP) \VASHINGTON — Ameriški predsednik Reagan je sinoči sklenil, da iz protesta zaradi izraelskega napada na iraško jedrsko elektrarno prekine dobave letal vrste F-16 Izraelu. Štiri od takih letal bi morali izročiti danes. Sklep so sprejeli sinoči po celodnevnem posvetovanju obrambnega sveta ZDA ter po burnih sestankih med Reaganovimi sodelavci. Že takoj po nedeljskem napadu je bilo namreč očitno, da je Reaganova vlada v veliki zadregi. ZDA so namreč prodale letala F-15 in F-16 Izraelu pod pogojem, da jih uporabi samo za ob ambne namene. Tokrat pa, in sedaj o tem ni več nobenega dvoma, ni šlo za obrambno akcijo. Za Združene države Amerike se torej dejansko odpira nova doba, saj je to prvič, da je washington-ska administracija tako odločno u-krepala proti Izraelu. Po vsej verjetnosti sicer ZDA zaradi nedeljskega napada ne bodo pustile Izraela na cedilu, saj je navezanost Reaganove vlade na židovsko državo izredno močna, če upoštevamo tudi podporo, ki jo novi ameriški predsednik uživa od strani židovskih organizacij, še včeraj je malokdo dvomil, da bodo ZDA danes izročile Izraelu letala, tudi zato, ker je VVashington opogumilo dejstvo, da grožnja iraških oblasti s petrolejskim embargom do ZDA n> naletela na zaželen odziv. Očitno je bil tokrat za Reagana močnejši mednarodni aspekt vprašanja. Prvič, da je šlo za izrazito napadalno akcijo, drugič, da se Amerika noče pretirano zameriti arabskim državam, kar bi nedvomno pomenilo povečanje sovjetskega vpliva na Bližnjem vzhodu, tretjič, da si VVashington vendarle prizadeva, tudi preko misije Reaganovega od poslanca Habiba za miroljubno rešitev bližnjevzhodne krize. Prav zato ni izključeno, da bo varnostni svet OZN, ki se bo jutri sestal na zahtevo Iraka, sprejel resolucijo, s katero bo obsodil Izrael. To bi bila prva obsodba Izraela v varnostnem svetu, saj so doslej ZDA vedno z vetom preprečile take resolucije. Pač pa ne morejo čakati v Franci ji, kjer je izraelski napad povzročil Mitterrandu velike preglavice. Novoizvoljeni francoski predsednik je namreč hotel delno spremeniti politiko Giscardove vlade, ki je bila dokaj naklonjena Arabcem. Njegovo koketiranje z Izraelom pa je naletelo na nasproten učinek, saj so v Franciji s splošnim nezadovoljstvom ocenili izraelski napad, ki je bil, poleg drugega, naperjen proti napravi, ki so jo gradili Francozi in pri katerem je bil za nameček še ubit neki francoski strokovnjak. Možno je, da bo tudi to dejstvo vplivalo na potek nedeljskih francoskih političnih volitev. glasil z veliko vztrajnostjo nujnost jx) »razpustitvi lože P2» in je celo dejal, da «ni .jemati kot izvršeno dejstvo sodelovanje republikancev v vladi*. Vsi so tedaj tolmačili to izjavo tajnika PRI kot zelo oster napad na socialdemokrate. Tajnik PSDI Longo je namreč na spisku domnevnih članov skrivne frama-sonske lože «P2», kar spravlja v nemajhno zadrego zlasti laične zaveznike. Takoj nato se je Forlani srečal z delegacijo PSI, ki prav tako ni pokazala po sestanku posebnega navdušenja. Že včeraj zjutraj so se razširili prvi pesimistični glasovi: ravno srečanje s socialisti «ni šlo dobro* so zatrjevali vplivni voditelji PSI. Forlani ni resno upošteval nobenega od bistvenih predlogov PSI: niti obveze o »zamenjavi* pri predsedstvu vlade niti razpustitve lože «P2» niti obveze o nujni reformi inštitucij. Razumeti je bilo, da se je za besedami sprožil politični dogodek: predsednik republike naj bi bil pozval PSI k pospešenim tempom. Poskus, da bi zavlačevab krizo do volitev 21. junija, od katerih pričakuje PSI znatno okrepitev, ni imel več možnosti uspeha. Hkrati so republikanci, ki so začutili duh po palači Chigi, cepetali z nogami in je zato odpadel skupni v vrh* med KD, PSI. PSDI, PRI in PLI; ki naj bi poglobil programske in politične osnove druge Forlanijeve vlade. KD se je poskušala do zadnjega temu upirati, tudi zato, ker za Forlanijem nima drugega resnega kandidata za predsednika vlade. Tako je moč razumeti izjave Piccolija in drugih demokrščanskih voditeljev. Zaradi tega ni mogoče izključevati domneve, da je Forlani odšel k Per-tiniju (petič po odstopu vlade) in si poskusil še enkrat izprositi nadaljnji odlog, da bi premostil kolebanja PSI, trmo republikancev in zelo nerodno vprašanje socialdemokratov. V takem položaju mu ga je Pertini odklonil, zaskrbljen zaradi predolgega trajanja krize in kritik, ki ......................iiiiiiiiiiiiiMin«iiiHimi tistega dr. Guida Loren-zona. profesorja iz Trevisa. ki je s svojimi izjavami privedel pado-vanske sodnike na sled prevratniški trojki. Profesor je včeraj v celoti potrdil izjave, ki jih je bil dal že med .preiskavo Dogodki, ki jim je bil Lorenzon priča, so se odvijali od jeseni 1969. leta do začetka naslednjega leta Slednjemu ie Giovanni Ventura septembra 1969 pokazal na svo.jem domu v Castetfrancu Veneto sve ženj natipkanih listov, ki niso bili nič drugega kot rokopis poznejše inkriminirane «rdeče knjižice*. Lorenzon je potrdil, da je bil prvi del (obsežnejši) posvečen predvsem delovanju policijskega funkcionarja Juliana in nekaterih pa dovanskih sodnikov ter da mu je Giovanni Ventura namignil, da bodo vso stvar objavili. Ventura mu je tudi pokazal in posredoval knji- Bogo Samsa novi predsednik Slovenskega stalnega gledališča Upravni svet Slovenskega stalnega gledališča je sprejel ostf vko dolgoletnega zaslužnega predsednika Josipa Tavčarja in je izvolil za novega predsednika dosedanjega člana izvršnega odbora Boga Samso, za tajnika Aceta Mermoljo in za blagajnika Silvija Tavčarja. (4 Do sprememb v izvršilnih organih osrednje zamejske kulturne ustanove je prišlo na željo dosedanjega predsednika Josipa Tavčarja, kateremu so se člani upravnega sveta zahvalili za dolgoletno požrtvovalno in uspešno delo. Josip Tavčar je bil dolga leta v vodstvu SSG, nato pa je bil dvanajst let njegov predsednik. Kljub večkratnim težkim trenutkom je bistveno pripomogel k stalni umetniški rasti našega gledališča. To svoje poslanstvo je opravljal s požrtvovalnostjo in z globokim poznanjem gledališke problematike. Še v tem mesecu bo upravni svet razpravljal o repertoarju In o proračunu Slovenskega stalnega gledališča za sezono 1981 - 82. Slovensko stalno gledališče v Trstu PO UGOTOVITVAH MEJNE POLICIJE V preteklem maju več prometa čez mejne prehode na Tržaškem V mednarodnem in krajevnem prometu je v preteklem mesecu prestopilo mejo 1,921.144 ljudi, to je 25% več k&kor Sani Osebni promet na meji med Italijo in Jugoslavijo na Tržaškem je po daljšem času v preteklem maju začel ponovno naraščati. Po ugotovitvah mejne policije je namreč v preteklem mesecu stopilo na sosedna območja skupno 1,921.144 ljudi, kar predstavlja napredek za 25,31 odst. v primeri z majem lanskega leta. ko je mejo prestopilo 1,526.940 ljudi. Povečanje prometa so zabeležili predvsem pri turistih s potnimi li sti: v letošnjem maju je namreč v mednarodnem prometu potovalo čez mejo 1,262.496 ljudi, to je 44.19 odst. več kakor v maju lanskega leta (875.521). Pri tem je na italijanske državljane odpadlo 351 290 (lani 254.438) prehodov — ta postavka se je povečala za 58,06 odst. —, na tujce pa 911.206 (lani 621.083) prehodov, kar pomeni napredek za 46,71 odst. V maloobmejnem prometu (s prepustnicami) pa je v maju stopilo čez mejo skupno 658.648 ljudi, medtem ko so jih v istem mesecu la- ni našteli 651.419. Napredek je bi! komaj zaznavan in je znašal 1.10 odst. Pri tem pa je zanimivo, da medtem ko se je število italijanskih državljanov povečalo z lanskih 437.546 na 448.567 ali za 2 51 odst., se je nasprotno število jugoslovanskih državljanov zmanjšalo z 213.873 na 210.061 ali za 1,77 odst. Danes praznuje rojstni dan BAZILIJA HRVATIČ Iskreno ji čestitata mešani zbor in KD Slavec f Čestitke Danes praznujeta rojstni dan BA '/ALIJA HRVATIČ in ILEANA GOB BO. Vse najboljše jima želijo Zden ko, Sonja, Riko in Fabio. položaj Franca Frede. Ta je namreč včeraj izjavil, da ni avtor »rdeče knjižice*. Proces se bo nadaljeval danes z zaslišanjem preostalih prič. Stavka v trzaš' em arzenalu sv. Marka Delavci tržaškega arzenala «sv. Marka*, tovarniški svet in pokrajinsko tajništvo FLM so včeraj na skupščini oklicali 17-urno stavko, ki se bo končala danes ob 6.30. Obenem so za dangs napovedali,tudf ppjdrugo-, urno razčlenjeno stavko, ki bo zajela vse sektorje arzenala. Za ves teden pa so se delavci odpovedali nadurnemu delu, službenim potovanjem in sobotnemu delu. Do tega sklepa so prišli po včerajšnji nenadni napovedi vodstva arzenala, da bo vsled stavke pomorščakov, ki so vkrcani na ladji «Elisa» (slednji so oklicali 72 urno stavko zaradi prekinitve pogajanj za vsedržavno obnovo pogodbe) vpisalo v dopolnilno blagajno 37 delavcev arzenala. Tovarišica Lidija je bila med vojno po nalogu vodstva narodnoosvobodilnega gibanja nekaj časa tudi vodilna predstavnica gibanja v Trstu in njeno ilegalno delovanje v našem mestu je veliko pomenilo za razvoj in utrditev narodnoosvobodilnega gibanja v našem mestu ter za povezovanje vseh naprednih sil v boju proti nacifašizmu. Mnogim tedanjim tržaškim aktivistom in aktivistkam, ki so bili z njo v neposrednem stiku, je še danes v dobrem spominu, kar se je pokazalo tudi na sinočnjem tovariškem srečanju, katerega se je udeležilo res veliko število bivših aktivistov, med njimi tudi Branko Babič, ki je bil tudi med vodilnimi predstavniki gibanja v Trstu in na Primorskem, predsednik SKGZ Boris Race, generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj in konzul Vlado Plečaš, predsednik Združenja vojnih invalidov NOB Dušan Furlan, predsednik Društva u-pokojencev Vojko Ferluga, predsednik NŠK dr. Franc Škerlj in še toliko drugih. Ugledno gostjo je v imenu Združenja bivših aktivistov Tržaškega o-zemlja pozdravila predsednica združenja Neva Lukeš in izrazila zadovoljstvo, da jo tržaški aktivisti lahko pozdravijo v svoji sredi, da skupno z njo obudijo spomine na težke, a slavne čase NOB. Kratko sta jo pozdravila tudi Anica Udovič - Iva, ki je bila v Trstu Lidijina kurirka, in pa ravnatelj Odseka za zgodovino NŠK Milan Pahor, ki ji je tudi izročil nekaj zadnjih publikacij OZE s tematiko narodnoosvobodilnega boja v Trstu. Tovarišica Lidija Šentjurčeva se je toplo zahvalila za tovariški sprejem in potem v prijetni pripovedi obnovila spomin na čase, ko je prišla v Trst z varnim spremstvom kurirke Zvezde, kako je živela in delala v našem mestu, s kom vse je prihajala v svojem delovanju v stik itd. Dotaknila se je tudi razvoja dogodkov neposredno po osvoboditvi Trsta v zvezi z bojem za pravične meje. Svoje izvajanje je strnila v povabilo vsem, naj napišejo svoje medvojno doživljanje v aktivističnem delu, saj so prav ti drobni spomini danes izredno dragocen prispevek za zgodovino našega boja posebno še zato, ker sami dokumenti, kot so dragoceni, prikazati veličastnosti takratnega časa. ledi* z izborom ljudskih pesmi, nato pa se je razvilo tovariško kramljanje, v katerem je živo sodelovala tudi Lidija Šentjurčeva. aiiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiitiiiiMiiiiimiiiiiiiMiMuiiitiMiiiiiiMmiMiirmimMifiiMiiiifiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiii Končan obisk delegacije «0slobodjenja» mu žico med potjo od Castelfranca v Padovo približno mesec kasneje. Tri dni po pokolu na Trgu Forta-na v Milanu .je Lorenzon začutil moralno potrebo, da obvesti sodstvo o vsej zadevi. Posvetoval se je z odvetnikom Steccanello, kateremu je predal izvod *rdeče knjižice* in nekaj zapiskov o celotni stvari. Odvetnik je vse skupaj posredoval beneškemu glavnemu tožilcu Bianci D'Espinosa. Ko je Ventura zvedel, da se je Lorenzon obrnil na sodstvo, .je od njega zahteval, naj prekliče vse svoje izjave. Sam Freda naj bi mu telefonsko narekoval vsebino preklica. Lorenzon .je privolil v preklic*, »odvetnik Steccanella pa se je temu uprl. Lorenzona je medtem zaslišal tudi sodnik Calogero, kateremu naj bi profesor iz Trevisa omenil ime Franca Frede kot morebitnega avtorja brošurice. To je Fredo razkačilo. Giovannija Ventu-ro in Lorenzona naj bi pozval na srečanje v Mestre (20. januarja 1970), kjer naj bi slednjega •maličil*, kako naj prekliče svoje izjave. Lorenzon je včeraj potrdil vse svoje izjave, na nekatera sicer obrobna vprašanja pa je odgovoril, da se vsega ne spominja več dobro, češ da je odtlej minilo že precej časa. Izredno zanimivo je bilo tudi pričevanje odvetnika Alberta Stecca-nelle, ki je v vsem potrdil, kar je bil že prej povedal Lorenzon. De jal je. da je hotel slednji preklicati vse svoje izjave in zahteval, da mu vrne «rdečo knjižico* in njegove. zapiske, a tega ni storil, ker ie bil že predal brošurice sodstvu. Na vrsto je prišel nato Franco Ccmacebio, kateremu naj bi An gelo Ventura nekaj dni pred pokolom v Milanu izjavil, da se bo kmalu pripetilo v bankah »nekaj velikega*. Ventura naj bi mu iz ročil brošurico s priporočilom, nai .jo skrbno skriva, češ da je zelo »nevarna*. Comacchio naj bi tudi sodeloval pri prevozu večjega števila brošur iz Castelfranca v Padovo, kjer naj bi jih skrili v tiskarni Giovannija Venture. Vse to se je dogajalo jeseni '69. Angelo Ventura naj bi prišel nato na njegov dom v začetku naslednjega leta, zahteval izvod »rdeče knjiži-če», ki mu ga je bil nekaj mesecev prej dal, in ga vrgel v peč. Od ostalih prič je bilo zanimivo še pričevanje nekdanjega uslužbenca v Venturovi knjigarni Rug-gera Pana. Izjavil .je, da je nekega dne. bilo je septembra 1969. leta. opazil v notranjih prostorih knjigarne dva zaboja knjižic. Ko .ie eno prebral, je razvidel, da ima isto vi.ebino kot rokopis, ki ga je prelistal pri Venturi približno mesec prej. Ventura mu je naročil, naj poskrbi za odposlanje knjižic v belih ovojnicah na razne naslove. on pa je zavrnil naročilo. Januarja naslednjega leta ie zapustil delo v knjigarni Giovannija Venture Sodniki so zaslišali včeraj še nekatere priče, ki so vse potrdile prejšnje izjave ter tako poslabšale fllHIMHIIMIIIinillllllllllMIIIIIIIIIIIIHIinilfllHIIIIIIimiMIIIIIIIIIIIIIITIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItlllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHtlHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIMItl Milena Muhičeva v monodrami Lizika Sinoči v Krožku za kulturo Uspešen nastop mladinskega zbora GM V dvorani Krožka za kulturo in umetnost je sinoči s celovečernim koncertom nastopil mladinski pevski zbor Glasbene matice, ki ga vodi Stojan Kuret. Nastov je v malo dvorano tržaškega gledališča Verdi privabil veliko poslušalcev, predvsem ljubiteljev dobre zborovske pesmi, saj je nastopajoči zbor znan po svoji kakovosti. Mladi zborovodja Stojan Kuret, ki sicer študira v Ljubljani na višji šoli za dirigente, je prevzel vodstvo nad mladinskim zborom Glasbene matice že pred dobrimi šestimi leti, skupina mladih pevcev, gre pred vsem za osnovnošolske otroke iz mestnega središča, pa je na tekmovanjih v Italiji in Sloveniji osvojila že precej priznanj. Na včerajšnjem nastopu, ki ga je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom, so gojenci Glasbene matice med drugim izvajali Srebotnjakovo Kraško vas, Ravanellovo Ave Mario, niz ljudskih skladb ter vrsto pesmi v madžarščini, češčini in norveškem jeziku. .V okviru sporeda so otroci zapeli tudi skladbo italijanskega avtorja Soresina II neceli io leone e la volpe. katero so kot obvezno točko izvajali tudi na državnem tekmovanju v Prat.u. • Jutri ob 20. uri se na sedežu v Ul. dei Mille 16 sestane rajonski svet za Kjadin - Rocol. NA TORKOVI SEJI SKUPŠČINE Repentabrski občinski svet z večino odobril proračun Tudi na Repentabru so v torek odobrili letošnji občinski proračun z glasovi svetovalske večine, medtem ko se je manjšina vzdržala. Proračun, ki ga je orisal župan dr. Pavel Colja, predvideva 1 milijardo in 20 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov, od katerih je 323 milijonov za tekoče izdatke, 602 milijona za investicije in javna dela, 30 milijonov za povračilo glavnic in 59 milijonov za krožne postavke. Poleg številnih osnovnih socialnih u-slug, kot so vzdrževanje otroškega vrtca, osnovne šole in zdravstvena služba, so predvidena številna javna dela kot na primer razširitev ceste proti Zagradcu, popravilo cestnega omrežja, občinskih poslopij in otroškega vrtca ter razširitev pokopališča. Predviden je tudi najem posojila za nakup vozila za smetarsko službo, ki jo bodo morah ustanoviti. Upravni preostanek 30 milijonov lir bedo namenih za kritje izgube vodovodnega konzorciia, za ureditev pokopališča, za v7drževanje zunanjih cest in za nakup montažnih kioskov za razsteve. Za nakup opreme telovadnice pa so namenih 11 milijonov deželnega prispevka in 7 milijonov pasivnih preostankov. Načelnik svetovalske manjšine Karlo Guštin je priznal, da na ra- •MIHHIIMIIIIIIMIIHItMII iiiiiHHiimmiiiMiitiiiiiiiiiiifiMiiiiiifiiiiifiiMiiiiiitfiiiiiiiifittiniiimiiii Pismo uredništvu Šo o slovenščini v poštn'h uradih Priobčujemo pojasniino pismo skupine slovenskih poštnih uslužbencev v zvezi z našim sestavkom o slovenskem poštnem osebju z dne 21. maja. Leta 1970 se je pri poštni upravi v Trstu prvič vršil izpit iz slovenščine; opravilo ga .je kakih 15 slovenskih poštnih uradnikov iz tr- žaški Kras. ne pa tudi za druga področja, kjer prebiva slovenski človek. Vprašujemo poštno upravo, zakaj zakon tega ne predvideva tudi za začasne upravitelje (to so tako imenovani «reggenti»), ki so na tem mestu tudi več let, celo deset, ter opravljajo iste službene dolžnosti kot stalni direktorji. . ... ,, , • . Sedaj so v teku trije notranji zaske okolice. Za ta izpit, kakor , - L k. „ 'idieia.u tudi za onega, ki se bo vršil v kratkem, se je potegoval tudi sindikat CGIL - FIP. Uradniki, ki so uspešno opravih izpit, prejmejo za vsak delavnik 750 lir doklade po zakonu iz leta 1970. in to v svoj-stvu prevajalca in tolmača. Popolnoma drugačen pa je polo žaj uradnika v Bocnu. ki z uporabniki poštnih uslug posluje dvo jezično; tam sta namreč italijanščina in nemščina enakovredna jezika in zato je tudi doklada večia. Tega pri nas zakon zaenkrat ne predvideva, kar pa je do naše narodnostne skupnosti krivično. Slovenec,'se. v okoliškem poštnem uradu lahko obrne do tolmača ah nre-vajalca, kjer ta .je. ne pa na sogovornika za svoje 'potrebe. Slovenski uradniki pa poslujejo dvojezično. kot jim vest narekuje. Mo goče bo poštno ministrstvo to tudi kdaj upoštevalo. Izpiti o pravem znanki sloven ščine so popolnoma pravilni in no-trebni. ker bi se sicer lahko zgodilo. da bi nekdo, ki zna samo par ne morejo slovenskih besed, kljub dobri veri poštne uprave (saj izpitno komisijo predstavlja profesor slovenske šo-'eL dobil t zvračo celo mesto di Večer je s svojim nastopom pope- ____ _ s tri! a ženska pevska skupina »Stu | rektorja okoliškega poštnega urada, kar je nezakonito. Upravitelji okoliških uradov morajo dobro ob vladati slovenščino, na žalost na zakon to predvideva samo za tr- za prehod v višjo kategorijo. Zmagovalci natečajev, ki obvladajo slovenščino, lahko postanejo upravitelji okohških uradov, kjer je to mesto prosto. Od poštne uprave zahtevamo, da skrbno preveri znanje slovenščine, ki ga imajo ti kandidati, kakor določa zakon. V nekem okoliškem uradu (glej Prosek) je za direktorja nekdo, ki je opravil izpit iz slovenščine v Rimu; kako ga je opravil, je uganka, saj ta človek slovenščine v resnici sploh ne zna! Upamo, da se več ponovilo. kaj takega ne bo (sledi jo podpisi) Teko se turizem-.jj. ne pospešuje V Trstu se dosti govori o dvojezičnosti in prenekateri krogi zatrjujejo, da Slovencem v bistvu nič ne manjka in da so enakopravni. Ne bi se spuščali v te pogovore, ampak samo za ilustracijo o tem, naj navedemo primer, ki pokaže, da bi se o tem dalo še dosti pogovarjati... Predvčerajšnjim, 9. junija, so se ob 15.20 peljale štiri ženske iz Slovenije (po govorici iz Ljubljane ali okolice mesta) v mestnem avtobusu številka 1. Ko so vstopile, so imele kupljene listke, ki pa jih niso žigosale v strojčku v avtobusu (v Sloveniji m te prakse). Vstopil je kontrolor, ki je mirne duše zavrnil ponujene listke, češ da niso veljavni, ker nimajo datuma ir. številke avtobusa. Niti ena ženska ni znala1 italijansko, a so vseeno morale ^razumeti», da morajo plačati kazen. Plačale so jo v dinarjih. Hitra menjava, ni kaj reči; ne vemo pa, če je zakonita. Ko se je neki prisoten Slovenec ojunačil in vprašal kontrolorja, zakaj tako počne z ljudmi, ki ga ne razumejo in morda le niso hoteli goljufati, povrhu vsega pa so še v tuji deželi, je dobil odgovor, da je tudi on — kontrolor — že plačal kazen v tuji deželi. Poudarek je bil na «tuji». »Pa saj je to samo obroben primer», bo kdo rekel, pa vseeno... I. P. Delegacija uredništva največjega dnevnika v republiki Bosni in Hercegovini »Oslobodjenje* in istoimenske založniške hiše, ki jo je vodil glavni in odgovorni urednik Ljubiša Jakšič, je včeraj popoldne končala svoj tridnevni obisk pri »Primorskem dnevniku* in se vrnila v domovino. Včeraj jo je sprejel na sedežu v Ul. sv. Frančiška predsednik SKGZ Boris Race in jo zadržal na krajšem razgovoru. Glavni urednik »Oslobodjenja* Ljubiša Jakšič je predsedniku Racetu ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad u- spehom obiska, saj je med njim v razgovorih s predstavniki uredništva »Primorskega dnevnika* in Založništva tržaškega tiska, kakor tudi s predstavniki izvršnega in teritorialnih odborov SKGZ v Trstu, Gorici in Čedadu, prišlo do koristnih medsebojnih informacij, predvsem pa do konkretnih dogovorov o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju tako med časnikarji kot med poslovnimi partnerji obeh založništev. Ljubiša Jakšič je tudi poudaril, da se je delegacija v neposrednih stikih z našimi ljudmi na Tržaškem, Slovenski klub v Trstu je sinoči zaključil svojo letošnjo sezono in to z gledališkim večerom. V Gregorčičevi dvorani se je tako številnemu občinstvu predstavila igralka SNG iz Maribora Milena Muhičeva z monodramo *Lizika». Delo je napisal Milenko Vučetič režiser pa je bil Voja Soldatovič. Monodrama »Lizika* je v Sloveniji dosegla velik u speh, saj je zabeležila več kot 170 ponovitev; uspeh, ki ga je imelo delo med občinstvom pa je povsem razumljiv. Igra je neposredna, njena govorica je preprosta, hkrati pa prinaša številna aktualna sporočila. Lizika je delavka, ki mora v pen-zijo, ob priložnosti priredi zanjo vodstvo tovarne, kjer dela, poslovilno slavje, Lizika mora zato prebrati zbranemu kolektivu in vodstvu tovarne priložnostni govor. Med branjem razkriva delavka svoje življenje. Govor je sicer visokodoneč, priložnostno bombastičen in stkan iz lepih a neresničnih fraz; med i-gro izvemo, da ga je rnpisal neki avtor popevk. Delavka pa branje, njej v bistvu tujega teksta, večkrat prekine in začne govoriti neposredno, prav tu razkrije svoje drobne m velike probleme, svoje stiske in radosti, pa tudi svojo samoto. Med osebnim pripovedovanjem in priložnostnim govorom se ustvari napetost, ki govori o dejanski stvarnosti in laži. Govor je hvalica direktorju tovarne, lepim načelom, parolam o enakosti, neposredna pripoved pa odkriva resnico, ki nikakor ni zrcalna podoba lepih načel in fraz. Omenjeno vsebino monodrame izo-strujeta humor in ironija. Milena Muhičeva je nastopila prepričljivo, v hipu je izpostavila neposreden odnos z občinstvom ter igrala občuteno in z naravnim realizmom. Brez dvoma je njen nastop tekst pravilno ovrednotil in tudi dopolnil. Predstava je v svoji neposrednosti in ironični kritičnosti uspela, kar je dokazal tudi resnično topel sprejem občinstva, ki je igralkino delo poplačalo » odkritim aplavzom. Goriškem in posebno še v Beneški Sloveniji, seznanila z vitalnostjo naše narodne skupnosti v Italiji in njeno zavzetostjo v boju za ohranitev narodne identitete. Predsednik SKGZ Boris Race je delegacijo novinarjev iz Bosne in Hercegovine prosil, naj ponese pozdrave vodstvu SZDL Bosne in Hercegovine, ki je bilo prejšnji teden gost SKGZ in izrazil prepričanje, da lahko prav novinarji z vlogo, ki jo imajo sredstva množičnega obveščanja, mnogo naredijo v naporih za priznanje in izvajanje naših narodnostnih pravic. Delegacija »Oslobodjenja* je imela tudi priložnost sestati se z generalnim konzulom SFRJ v Trstu Štefanom Cigojem. Pred slovesom sta glavna urednika obeh glasil, Ljubiša Jakšič in Jože Koren, podpisala programski dogovor o sodelovanju. (Na sliki o-bisk gostov in gostiteljev na sede žil SKGZ). Poškodovala ga je Izpušna cev Med popravljanjem avta v me hanični delavnici v Ul. SS. Mar-tiri 2 se .je včeraj ponesrečil 18-letni mehanik Alessandro Viezzoli iz Ul. Benussi 8/2. Medtem ko je odklapljal izpušno cev, mu je ta padla na nogo in mu zmečkala prst. Viezzolija so spre.jeli na ortopedskem oddelku, kjer bo okreval v 30 dneh. Partizanski praznik kriške sekcije VZPI Kriška sekcija VZPI - ANPI prireja od jutri do nedelje na prireditvenem prostoru v bližini Trbiške ceste v Križu drugi partizanski praznik. Jutri bo v popoldanskih urah turnir v briškoli, sledil bo nastop domače godbe na pihala »Vesna*, v večernih urah pa bodo predvajali diapozitive o slovesnosti ob odkritju vaškega spomenika padlim. V soboto pa bosta na partizanskem prazniku v Križu kot izjemna gosta nastopila pevski zbor iz Gribelj na Dolenjskem ter folklorna skupina iz Črnomlja. Prireditev se bo zaključila v nedeljo z govoroma voditelja VZPI - ANPI Riccarda Giacuzza ter pokrajinskega tajnika iste organizacije Dušana Košute. Praznik bosta sklenila nastopa moškega zbora »Vesna* ter mladinske baletne skupine »Mladina*. V soboto in nedeljo bo za ples igral ansambel Me-lody. čun proračuna ne more izraziti negativne ocene in kritike. Želi si, da bi bilo sodelovanje konstruktivno in poglobljeno z željo, da bi v bodoče lahko glasovali za proračun. Župan se je nato zahvalil za pozitivno stališče in ugotovil, da bo sodelovanje že potrebno pri skorajšnji izdelavi predloga za revizijo regulacijskega načrta. B. S. Deželni svet sprejel tri nove zakone Na včerajšnji seji je deželni svet Furlanije - Julijske krajine odobril tri zakonske osnutke; s prvim je refinansiral že obstoječi deželni zakon, ki predvideva posege za dopolnitev sejemskih in trgovinskih infrastruktur iz naše dežele; v te namene je dežela namenila 2,5 milijarde lir za obdobje 1981 - 82 zakon je bil sprejet z večino glasov. Soglasno pa je skupščina sprejela zakonski usnutek, ki določa deželne normative glede zaščite vodnih tokov pred onesnaženjem; s tem je dežela dejansko aplicirala določila državnega zakona Merli in točno določila pristojnosti, ki jih ima na tem področju. Po seji skupščine je svetovalska skupina KD v tiskovnem poročilu izrazila zadovoljstvo nad izglasovanjem tega zakona, S tretjim zakonskim osnutkom, ki je bil ravno tako soglasno sprejet, je dežela podelila posebne in izredne prispevke podjetjem, ki imajo v zakupu javne preveze; v te namene sta za letošnje leto predvideni 2,4 milijarde lir izdatkov. Prihodnja seja deželnega sveta bo v petek, 19. junija. Odlikovanja SFRJ za zasluge v boju proti nacifašizmu Poleg slovesnih podelitev o-dlikovanj, ki so že bile v Pordenonu, Vidmu in Tržiču (za goriško pokrajino), so v teh dneh na vrsti slovesne podelitve še na Tržaškem v naslednjih krajih. 12. t.m. ob 19.30 na Opčinah v dvorani Prosvetnega doma (180 odlikovancev). 13. t.m. ob 20. uri v Lonjer-ju v kulturnem krožku Lonjer • Katinara (23 odlikovancev). 14. t.m. ob 10.30 v Repnu v Kulturnem domu «Albin Bubnič* (11 odlikovancev). Kongres sindikata upokojencev V socialnem centru v Naselju Sv. Sergija se bo jutri začel 2. kongres sindikata upokojencev SPI - CGIL za vzhodnotriaško področje. Kongresa se bo udeležilo 63 delegatov, ki bodo zastopali 3.200 vpisanih. Uvodno poročilo na temo »Upokojenci protagonisti enotnosti sindikata ter njihova vloga pri spremembi družbe in iskanju boljših življenjskih pogojev ostarelih* bo podal deželni tajnik Francesco Ludovisi. • V dvorani ENAIP v Istrski ulici 57 bo danes ob 20.30 javna manifestacija z naslovom «Lakota v; svetu, vzroki in možnosti za njeno odpravo*. • Okrožno ravnateljstvo tržaške železniške uprave spioroča, da zaradi stavke osebja avtonomnega desničarskega sindikata Fisafs - Cisal -Cisnal, ki se bo začela danes ob 16. urt; za potujoče osebje in ob, 21. uri za osebje na železniški postaji, bodo potniki lahko imeli določene težave. Ravnateljstvo uprave vabi potnike, naj bodo pozorni na sporočila, ki jih bo oddajala po zvočnikih, ali pa v drugih oblikah. • Zaradi čiščenja bo v petek od 14. do 18. ure prepovedano parkiranje na ulicah Settefontane, Ver-gerio (prepoved bo veljala tudi za parkirišč-* na pločniku), Revoltella n Rossetti. V spomin na Milko Gerdol darujeta Lojzka in Lidija Podgornik 20.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. Anica in Milan Slokar darujeta 10.000 lir za SPDT. V spomin na Štefanijo Stefani darujeta družini Doles in Veljak 20.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice. Namesto cvetja na grob Eme Tomažič daruje Srečko Colja 10.000 lir za šolo P. Tomažič - Trebče. Mladinski odsek KD Vesna daruje 30.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Križa. Namesto cvetja na grob Marije Zuban daruje Marija Brecelj 10.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob Milke Gerdol — mame g. Maruške Kuret darujeta družini Polojac in Lokar 50 000 lir za Glasbeno matico. 11. 6. 1979 11. 6. 1981 Danes potekata dve leti, odkar nas je v tujini zapustila naša nepozabna ELVIRA TURINA - D’ANGEL0 Z ljubeznijo se je spominjajo sestra Jelka, brata Lado In Dorči, Ivan, Vanja, sinovi Glauco, Dušan, Boris, hčerka Sonja, drugi sorodniki ter njene dobre prijateljice iz D.K. Trst, Montevideo, Buenos Aires, 11. junija 1981 Prisrčna zaključna prireditev osnovne šole in vrtca v Borštu Prejšnjo soboto popoldne je bila v dvorani pri šolskih sestrah zaključna prireditev otrok, ki obiskujejo vrtec ir. osnovno šolo v Borštu. Pestra in bogata prireditev se je začela z nastopom naših najmlajših iz vrtca. Zelo prisrčno so zapeli pesmi o miškah, žabah, snežnem možu in pomladi. Nato so zaigrali pravljico «Volk in sedem kozic*. Zelo so navdušili s svojim prisrčnim nastopom, posebno sta se izkazala voik in mama kozica. Nato smo prišli na vrsto mi o-snovnošolci. Zbranim poslušalcem se je predstavil naš šolski zborček, ki je pod vodstvom Karmen Kosmač zapel pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad, Šmentana muha ter Stari Medo. Nato so se na odru zvrstili razni prizorčki nas tretješolcev. Tako sta Andrej in Mitja povedala, zakaj telovadita tako navdušeno; oba Maksa sta se odpravila po svetu z nahrbtnikom na rami. Hotela sta na južni tečaj, a misel na dobro kosilo, ki ju prav ta dan ča-k> doma. ju je premamila. Sklenila sta, da pojdeta tja. ko ne bo mamica kuhala več tako okusnih jedi. Prizorček «Moja Punči je zbole- la* sta lepo in živahno podali Bar bara in Mirjana, zdravnika Ra je poosebil Igor. V prizoru »Zobobol* sta nas zabavala David in Maks. Učenci prvega in drugega razreda, oblečeni v gozdne živalice, so prisrčno in živahno podali igrico »Zrcalce*. Učenci četrtega razreda so pripovedovali, kako je bilo letos v šoli, učenci petega razreda, pa so se s skupno recitacijo poslovili od osnovne šole in obljubili, da se bodo pridno učili tudi v srednji šoli v Dolini. Za vesel zaključek je spet poskrbel naš šolski zborček. Zapel je pesmi Vesela pionirska, Pozdravi, čuk se je oženil, ob spremljavi flavt in klavirčka pa še Moja domovina. Nato smo učenci 1„ 2. in 3. razreda zaolesali kolo Lepa Anka, naši večji sošolci pa so nas spremljali z raznimi inštrumenti. Starši in vaščani, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili z našo prireditvijo zelo zadovoljni in so nam navdušeno ploskali. Tudi mi otroci smo bili srečni, da je naš nastop tako lepo u-spel, saj smo se potrudili prav vsi; mi učenci in naše učiteljice. Učenci 3. razreda KULTURNO DRUŠTVO 'lAebelen BOUUNEC Gledališče F. Prešeren - Boljunec — danes,, 11. junija, ob 20.30 Mladinska gledališka skupina KD «F. Prešeren* - Boljunec SERGEJ VERČ - MARKO KRAVOS «S kakšno pravico ti rečem dober dan ?» PONOVITEV Gledališka lepljenka po motivih iz pesniške zbirke MARKA KRAVOSA «TRETJE OKO* «S kakšno pravico ti rečem/dober dan, Ace?/ Tvoja stvar, ta tvoj dan,/ jaz se ne vtikam./ Dam ti samo roko,/ roka roko ogreje,/ ko greva vsak po svoje/ od dneva do dneva... UPRIZORITEV SO PRIPRAVILI: Igralci: Gabrijela Prodan, Breda Kozina, Mirjana Granduc, Klavdija Žerjal, Marino Kofol, Romina Maver, Edi Zobec, Franko Korošec, Laura Pečenik, Nataša Pečenik, Elena Alberti, Miriam Maver, Marina Benčič, Magda in Nadja Švara. Režiser: SERGEJ VERČ Komponist: PAVEL OTA Koreografija: NADJA KRIŠČAK Sodelavci: Magda Maver, Giuseppe Mauro, David Krmec. Originalno glasbo izvaja ansambel »DOBER DAN*. SEKCIJA VZPI ANPI JZ KRIŽA PRIREDI 12., 13. IN 14. JUNIJA PARTIZANSKI PRAZNIK z bogatim kulturnim programom. Govorila bosta Riccardo Gia-cuzzo in Dušan Košuta. V soboto iti' nedefjčfjlles. ANSAMBEL »ANDROMEDA* priredi KONCERT v soboto, 13. junija, ob 18. uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29 Vabljeni! Razstave PODRUŽNICA GLASBENE MATICE NA OPČINAH Danes, 11. t.m„ ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah sklepni nastop Vabljeni! Danes ob 19. uri bodo v galeriji «Planetario» v Ul. Diaz 1 odprli razstavo del slikarja Giulia Tur-cata. Prisoten bo sam umetnik, pa tudi kritik I. Mussa. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 11. junija SREČKO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54 — Dolžina dneva 15.39 — Luna vzide ob 14.47 in zatone ob 2.27. Jutri, PETEK, 12. junija ČEDOMIR Vreme včeraj: najvišja temperatura 28,2 stopinje, najnižja 20,8, ob 18. uri 26 stopinj, zračni tlak 1016,5 mb ustaljen, veter zahodnik 4 km na uro, vlaga 50 odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Andrea Clochiatti, Angelo Janjetovic, Ariana Iecic, Giulia Zaccaria. UMRLI SO: 82-letni Mario Pesaro, 77- letna Maria Roseano vd. Carli, 82-letna Berta Pellarini vd. Pricocco, 78- letna Elisabetta Farbowski vd. Su-ligoi, 37-letna Adriana Selatti por. Galmonte, 69-letna Maria Milavec Por. Sirca, 76-letni Natale Ota, 75-letni Attilio Bullo, 56 letni Mario Daneu. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV aprila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4. NOČNP SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. septembra 4. Ul. Bernini 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124( Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211««: Prosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesijan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124. zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od K. do 21. ure in praznična od 8. 20 ura, tcL 6844L Gledališča VERDI Jutri ob 20.30 (red A) in v soboto ob 18. uri (red B) — ponovitev — bo v gledališču Verdi v sklopu spomladanske simfonične sezone koncert orkestra Verdi, ki ga bo vodil znani italijanski dirigent Donato Renzetti. Na programu Mendelssoh-nove in Ravelove skladbe. Nastopil bo tudi zbor, ki ga vodi Andrea Giorgi. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za oba koncerta. TEATRO STABILE - AVDITORIJ Drevi ob 20.30 Jole Silvani in Witz Orchestra: «Un baul pien de ricor-di» Vstopnice pri osrednji blagajni. Popust 50 odst. za skupine nad 4 ljudi. Zadnji teden. Kino Ariston Danes zaprto. Eden 18.00 «Soidato Giulia agli or-dini*. Ritz 17.30—22.00 «Chinatown». Jack Nicholson, Faye Dunaway. Gratlacielo 16.00 »Passione d'amo-re». L. Antonelli. Prepovedan mladini pod 14. letom. Fenice 17.00 «Tenente Colombo: ri-scatto per un uomo morto». Aurora 16.30 «Dalle 9 alle 5... orario continuato*. Capitol Zaprto zaradi počitnic Cristallo 16.30 «Linea di sangue*. A. Hepburn, O. Sharif. Vittorio Veneto 17.00 »Bocche vizio-se». Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 18.00 «La derobada*. Maria Schneider, Miou, Miou. Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.30 «Piu fSrte di Bruce Lee». ■ i Mignon 16 30 »I guerrieri della not-te». Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazionale 15.30 «Porno segretaria particolare*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 14.30—22.00 «L'esta-si e 1’angoscia*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.30 «Exibition blue*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 »Sha-lako*. Sean Connery, Brigitte Bardot, Jack Horkines ZA REŠEVANJE OSNOVNIH VPRAŠANJ GOSPODARSTVA Na Goriškem danes triurna splošna stavka v industriji Osrednja sindikalna manifestacija bo v Trstu ob 10. uri Govorila bosta župan Blasig in član pokrajinskega tajništva delavske zbornice CGIL Giuliano Bon Prosveta PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V ŠKEDNJU Danes, 11. t.m., ob 20.30 v Ukmarjevem domu v Skednju sklepni nastop Sodelujejo gojenci podružnice iz Skednja in gojenci glasbene šole iz Pirana. Vabljeni! ivo i,ipa Bazovica piiiedi 1— m 14. junija proslavo 40-letnice ustanovitve OF. V soboto, 13. junija, ob 20. uri odprtje fotografske razstave. V nedeljo. 14. junija, ob 18. uri kulturni program. Nastopajo u-čenci osnovne šole P. Trubar iz Bazovice, recitatorji in pevski zbor Lipa. Govornik Milan Pahor. Oba večera ples. Izleti SPDT obvešča, da je še nekaj prostih mest, za avtobusni izlet v Bardo na srečanje planincev v nedeljo, 14. junija. Odhod avtobusa ob 7. uri izmed sodne palače. Društvo slovenskih upokojencev priredi 25. t.m., izlet v Dražgoše nad Škofjo Loko. Vpisovanje danes, 11. in 12. t.m., (danes za člane društva in jutri za prijatelje) od 10. do 12. ure na sedežu Ul. Cicerone 8/b. Mali oglasi telefon (040) .7946 72 V vseh industrijskih obratih na Goriškem bo danes od 9. do 12. ure splošna triurna stavka, s katero nameravajo sindikati pospešiti reševanje osnovnih vprašanj gospodarstva v naši pokrajini, ki je kakor znano, zašlo v globoko krizo, ob pasivnem zadržanju pristojnih deželnih oblasti ter gospodarstvenikov. Stavkali bodo predvsem delavci v industrijskih obratih, stavki pa se bodo po. vsej. verjetnosti pridružili tudi dijaki, v Tržiču, kjer bo osrednja manifestacija na Trgu republike, pa tudi trgovci in obrtniki, ki bodo v času manifestacije spustili navo.inice, Delavci-se bodo kakor po navadi zbrali pri Anconetti ob 9.30, šli nato v sprevodu po glavnih tržiškib ulicah, ter se ob 10. uri zbrali na trgu prpd županstvom, kjer bosta govorila župan Luigi Blasig in član pokrajinskega tajništva delavske zbornice CGIL. Giuliano Bon. Sindikati zahtevajo od pristojnih oblasti pripravo in uresničevanje načrta za gospodarsko poživitev in razvoj, jamstva za ohranitev zaposlitvene ravni ter aktivnejšo vlogo poldržavnih podjetij in zasebnih podjetnikov v procesu oživljanja gospodarstva. Teden dni po nesreči stanje dveh ranjencev še zmeraj resno Teden dni po hudi nesreši pri Fo-ljanu, v kateri so izgubile življenje štiri osebe, petnajst pa je bilo ranjenih — zgodila se je prejšnji četrtek, nekaj minut po 14. uri — je zdravstveno stanje 18-letnega Maura Sella in 14-letne Myriam Margutti še zmeraj zelo resno in najbrž bo treba počakati še nekaj dni, preden bodo zdravniki lahko povedali prognozo. Po nepotrjenih vesteh, naj bi se zdravstveno stanje Maura Seila zadnje dni rahlo izboljšalo in fant je menda, čeprav s težavo, že pričel govoriti. Brez bistvenih sprememb pa je stanje Margutti je ve. Preiskovalni postopek v zvezi s strašno nesrečo tudi še ni zaključen. Menda še ni izdelano poročilo, ki ga mora pripraviti prometna policija in nato posredovati državnemu pravdniku. Tako je šofer ba- gerja, ki je menda zakrivil nesrečo, 44-letni Cecilio Luša, še zmeraj v zaporu, ,na razpolago sodnim o-blastem. SREDNJA ŠOLA S. GREGORČIČ DOLINA vabi na ZAKLJUČNO PRIREDITEV ki bo jutri, 12. junija, ob 20. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Sodeluje tudi harmonikarski ansambel Sintesy 4. Ob tej priliki bo tudi podeljevanje nagrad in bralnih značk ter že tradicionalno srečanje šola - družina. GLASBENA MATICA TRST SKLICUJE v ponedeljek, 15. junija 1981. ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju, na sedežu GM v Trstu, Ul. R. Manna 29, redni občni zbor Dnevni red: otvoritev; poročila; razprava; razrešnica staremu odboru; volitve novega odbora: razno. Razna obvestila KD Vesna in ŠD Mladina obve ščata, da bar, ki deluje v domu A. Sirk v Križu ima zu svoje člane nov urnik: od 20. do 23. ure. 13. In 14. junija bo v Šempolaju praznik ZKM1. IŠČEMO delovno moč za prodajo v skladišču gradbenega materiala. Ponudbe nasloviti na »Skladišče* — poštni predal 2043, 34016 Opčine. NUJNO iščem opremljeno sobo v Trstu ali okolici za dobo nekaj mesecev. Telefonirati v večernih urah na št. 040/54421. PRODAM vikend na Lokvah. 130 kvadratnih metrov uporabne po: vršine, 1200 kvadratnih metrov zemljišča. Informacije: Nova Gorica, tel, 22-872 od 19. ure dalje. OBČINA Devin - Nabrežina išče šoferje. Pogoji: 1. starost do 35 let razen ■ poviškpv, ki jih predvideva zakon; 2. italijansko državljanstvo; 3. diploma nižje srednje šole; 4. vozniško dovoljenje C in D kategorije. Prošnje na prostem papirju morajo' interesenti dostaviti občini Devin - Nabrežina do 30. 6. 1981 uradu za stike z javnostjo in prevajanje - soba št. 20. OSMICO je odprl Silvester Komar -Ricmanje 70. Toči belo in črno vino. VESPO 125 ali' močnejšo kupim v gotovini. Tel. (040) 52-277 v večernih urah. DAJEM V NAJEM tri sobe za ura de v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne). Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag-gin 1/1). telefon 833-82 PRODAM fiat 500 L. letnik 1972 v dobrem stanju. Telefonirati na št. 040/422128 ob večernih urah. PRODAM prikolico znamke »roller* (3.80 m) v dobrem stanju, s šotorom, Ugodna cena. Tel. (0481) 82 779, v večernih urah. ŠOLA GLASBENE MATICE V GORICI vabi na 2. ZAKLJUČNO PRODUKCIJO jutri, 12. t.m., ob 20.30 v predavalnici v UL della Croce 3. Tiskovna konferenca o bolnišnici v Šempetru Kot smo poročali že v nedeljo, so v Šempetru zaključili drugo in zaključno fazo del za izgradnjo tamkajšnje splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca*. Ob tem pomembnem dogodku, ki zadeva zdravstveno varstvo oziroma zaščito okoli 120.000 prebivalcev na območju štirih severnoprimorskih občin, bo jutri, 12. junija ob 10. uri po jugoslovanskem času v bolnišnici tiskovna konferenca. Sklical jo je predsednik upravnega odbora Sklada, ki je vodil gradnjo Tine Remškar. V vabilu je poudarjeno, da so novinarsko konferenco sklicali «v interesu objektivnega in celovitega obveščanja delovnih ljudi in občanov o gradnji bolnišnice*. Nastop gojencev Glasbene matice V prostorih Glasbene šole v Ul. Croce je bila prva letošnja zaključna produkcija. V Gorici bosta takšni produkciji še dve, jutri, 12., in 17. junija. V petek zvečer so nastopili naslednji gojenci: pianistki (štiri-ročno) Tanja Pelicon in Elisabeta Pavletič, violinistka Emanuela Koren (na klavir jo je spremljala Erika Zavadlav), pianistka Daša Hoban, harmonikar Mirjam Koncut, pianistka Fiorenza Ožbot, violinistka Tatjana Cotič (ob spremljavi pianistke Katarine Tabaj), pianistki Magda Prinčič in Silvia Zazzaro, harmonikar Ugo Tomšič in trio Fabio Devetak (flavta), Mitja Bavcon (violončelo) in Tanja Hmeljak (klavir). Na gornji sliki vidimo trio med igranjem Telemannove sonata v G-duru. , JUTRI ZANIMIVO PREDAVANJE UGODNE POSLEDICE IZIDA REFERENDUMA Potrebno je pospešiti tudi delovanje družinskih posvetovalnic Volilni izid na referendumu za o-hranitev zakona 194, (67 odstotkov državljanov se je svobodno izreklo za ohranitev zakona o splavu), predstavlja pomembno prelomnico v ljudski zavesti. Pokazal je, da gre ta družba v nekaterih poglavitnih vprašanjih omike, kljub protislovjem. samo naprej. Na Goriškem ie bitko za ohranitev zakona 194 vodil odbor zastopnic petih laičnih strank. Ta odbor je po referendumu dobil drugačni naslov: preimenoval se je v pokrajinski odbor za izvajanje zakona 194. Poleg tega, da se je preimenoval, je ta odbor začel voditi akcijo, da odpravi ovire, ki se v zdravstvenih ustanovah in tudi v konservativnih krogih še pojavljajo. Tako je v soglasju z goriškim zdravstvenim konzorcijem sklical za jutri, v petek ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani konferenco o Spolnosti, materinstvu •in koiifračfepci'jskih /SredstvihPredavanje predstavlja nadaljevanje javnega in med referendumsko kampanjo javno propagiranega stališča, da je splav zadnje zlo, ki ga je potrebno preprečiti s spolno vzgojo, z uporabo kontracepcijskih sredstev, s humanizacijo odnosov med moškim in žensko itd. Toda to je samo eno izmed številnih vprašanj, ki jih odpira zdravstvena reforma in ki se s težavo prebijajo v javnost. Pred časom smo poročali o pobudi rajonske skupščine v Štandrežu, da doseže večjo popularizacijo družinske posvetovalnice. Socialni delavci so namreč opozorili na nedopustne zamude v teh posvetovalnicah. Tako je štandreška rajonska skupščina prevzela pobudo in sklicala predsednike vseh goriških rajonskih skupščin, ki so sprejeli predlog, da ovrednotijo družinsko posvetovalnico s tem. da dajo večjo težo socialnim delavcem, sociologom, psihiatrom, skratka ljudem, ki bodo pomagali zdraviti določene bolezni z odkrivanjem njihovih družbenih vzrokov. Na tej osnovi je prišlo tudi do srečanja med predstavnikom štandreške rajonske skupščine in Ženskim iniciativnim odborom. Tržičuiaala zanimAnja za bencinske »o tu Kakor smo že pred nekaj dnevi zabeležili, prebivalcem Tržiča, oziroma lastnikom avtomobilov v tej občini, ni veliko mar za nakaznice za gorivo goriške proste cone. Doslej je nakaznice dvignilo nekaj nad 60 odstotkov upravičencev, okrog 3500 upravičencev pa se mora še zglasiti na županstvu. Z razdeljevanjem nakaznic bodo prenehali 2. julija. Po tem roku upravičenci, kakor znano, izgubijo sleherno pravico do bonov. V SOBOTO NA GORIŠKEM GRADU KONCERT ZA LJUBITELJE ZBOROVSKEGA PETJA f< • k.» :£ - v ■ ’• > ' . ■ - . Nastopila bosta zbor Marij Kogoj iz Solkana ter zbor Ars mušica V dvorani deželnih stanov na go-fiškem gradu bo v soboto, 13. t.m., celovečerni koncert zborov Marij Kogoj , iz Solkana ter Ars mušica iz Gorice. Prireditev sodi v okvir sodelovanja med vokalnimi ansambli iz sosednjih mest. Pred kratkim je namreč zbor Ars mušica, ki ga vodi Franc Valentinsig nastopil v Novi Gorici, v soboto pa bedo pevci iz tega kraja vrnili obisk. Zbor Marij Kogoj je za sobotni nastop pripravil pester spored, ki zajema polifonske skladbe, slovenske in jugoslovanske pesmi ter nekaj poznanih skladb italijanskih sodobnih skladateljev. Zbor vodi Ivan Mignozzi. S krajšim sporedom bo nastopil zbor Ars mušica, ki je v program uvrstil tudi Kernjakovo Ko b' jaz vedela. Vstopnine, kakor so sporočili prireditelji.' ne bo, kopcert pa se bo pričel ob 21. uri. bln -.Ufi r lin i js . Tekmovanje za prvi glas Primorske Mladinska organizacija iz Anhovega in Deskel bo priredila jutri in v soboto že tradicionalno tekmovanje za tako imenovani Prvi glas Primorske. Udeleženci bodo tekmovali za najlepši glas in najbolj popularno popevko. Predvidena je HiiiinMiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiHHiiinitiiiiiiiHiiiiiiiuuiiiiHiiiiimiiimininiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiinimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiiMHiHiiiiiiKmntHiinniHiiiiHiiMiiiiMiiHiimHiHiHiniiiniHmi* UGOTOVITVE OBČINSKE KONFERENCE O KMETIJSTVU V GORICI , Kmetijstvo je v tako kritičnem stanju da bi bil zanj usoden vsak ponoven padec Popoln propad cvetočega vrtnarstva v Štandrežu - Uveljaviti urbanistične inštrumente in vlogo krajevnih ustanov - Nepopravljiva škoda za narodnostno skupnost BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ; • S. P- A. TRST • ULICA'F. PiLZT.jO • E-’ i>WWdet 10. 6. 1981 Ameriški dolar 1180.— Funt šterling 2.300,— Irski funt šterling 1810.— Švicarski frank 564.— Francoski frank 207,— Belgijski frank 29.— Nemška marka 495.— Avstrijski šiling 69,75 Kanadski dola- 980.— Holandski f.orin* 445,— Danska krona 156.— Švedska krona 230,— .Norveška krona 199.— Drahma 17,— Mali dinar 30,— Veliki dinar 28,— MENJALNICA vseh tujih valut »Pred pričetkom razlaščanja zemlje, ko smo v Štandrežu razpolagali s 500 ha dobre obdelovalne površine’, smo 'prednjačili v pridelovanju vrtnin v naši deželi. Samo iz Štan-dreža smo na dan odpeljali na zelenjavni trg v Trst 13-14 tovornjakov, zalagali pa smo tudi goriške-ga.» Viljem Zavadlav, predsednik kmečkega društva v Štandrežu, ki je kmetijsko konferenco seznanil z nekdaj zelo" razvito specializacijo, pa je navedel tudi povsem nemogoč odnos do zemljiških lastnikov še po razlastitvenem postopku. Tako nekateri še po '5 letih, odkar so jim zemljo odvzeli po zakonu 167, niso prejeli dogovorjene odškodnine. Tudi železnica jim dolguje denar, nekateri pa niso še kasirali odškodnine za državno cesto 56 bis. 20 odstotkov prizadetih še vedno čaka na odškodnino za zemljo zaseženo za avtocesto, vsi prizadeti pa zahtevajo, da se v novi ceni upošteva inflacija, štandreški kmetje so si prizadevali, da bi obdržali vsaj tisto zemljo, ki je na drugi strani Mihaelove ulice, vendar so jim odgovorili, da jo potrebujejo za širjenje industrijske cone, češ. da je še vedno premajhna. Sedaj je na vrsti nova zemlja za avtoport. V takšnih rezmerah so mladi spoznali, da kmetijstvo ne more biti njihova zaposlitvena perspektiva. Štandrež je tako povsem spremenil svoj značaj. Kako naprej, se je vprašal Zavadlav. Omenil je vprašanje obljubljenih 200 milijonov lir, ki jih ni od nobene strani. Pred leti so hoteli za namakanje najbolj nerodovitne zemlje, ki je še ostala z umetnim dežjem uporabiti Sočo. pa je konzorcij odgovoril, da je potrebno vodo črpati iz jaškov. Tako je padel v vodo tudi ta načrt. Viljem Zavadlav je od občine zahteval, da v zameno za razlaščeno zemljo sama poskrbi za namakanje. Posreduje naj, da bodo zemljiški lastniki prejeli odškodnino za razlaščeno zemljo, in predlagal u- reditev prehoda pri Vrtojbi, da bo-1 do lahko dvolastniki obdelovali nji- j ve, ki jih imajo na drugi strani meje. To je bil samo eden, vendar zelo stvaren poseg- na ponedeljski kmetijski konferenci, ki jo je sklicala občinska uprava v deželnem avditoriju in na kateri je župan Scarano dejal, da se morajo o koristnosti variante državne ceste št. 56 (nove ceste med Gorico in Vidmom) izreči naprej kmetovalci, pa- tudi občinske uprave. Ta cesta bi bila namreč speljana po rodovitnih površinah in je ob upoštevanju vseh posledic njena izgradnja postala vprašljiva. Prav tako je po županovih besedah potrebno temeljiteje preučiti vprašanje izgradnje jezu na Soči. Upoštevati je potrebno vse posledice, ki jih bi ta objekt imel na kmetijstvo, podnebje, varstvo okolja itd. Potem ko je napovedal ustanovitev kmetijske konzulte, je župan dodal, da so v proračunu za kmetijstvo namenili večja denarna sredstva. To naj 1 i po njegovih besedah že dokazovalo večjo občutljivost občinske uprave za kmetijska vprašanja. S temi zagotovili so konferenco zaključili. Zanimiva so nadalje bila sklepna izvajanja prof. Cesara Gottarda. Po njegovih besedah je rešitev za kmetijstvo, v iskanju pravega odnosa med njegovo profesionalizacijo in kmečkim delom, ki predstavlja dopolnitev zaslužka (part - time). Got-tard je prisodil pomembno vlogo zadrugi, ki se pojavi takrat, ko zasebnik odpove. Part - time je naravna in stalna oblika dela v državah. kjer je malo zemlje jn veliko prebivalcev. Po njegovih besedah mora biti profesionalno kmetijstvo zaobjeto v zadrugah, part -time pa mora pomagati. še pred sklepnimi izvajanji so prebrali dve poročili. Tako je predstavnik raziskovalnega inštituta SO DECA Mario Gregori dejal, da se je število kmečkih posestev od leta 1961 do leta 1971 znižalo od 1.027 na okoli 250. Njihova površina se je v tem desetletju povečala od 2,1 na 4 ha. Poglavitni razlog za zmanjšanje števila zaposlenih v kmetijstvu je privlačevanje zaposlitve v izvenkmetijskih dejavnostih. Zaradi prostovoljnega zapuščanja kmečkega poklica je danes samo 141 resničnih kmetov, od tega jih je 138 s starostjo nad 60 let in samo trije pod 30 let starosti. Raziskava je naštela 448 part - time kmetij. Obsegajo 490 ha. V teh kmetijah je 1.120 oseb, od katerih jih je 780 zaposlenih v drugih poklicih. Ne redijo živali, pridelujejo predvsem vrtnine, bolj kot za trg za lastno uporabo. Po Gregoriju se bo poklicno delo na kmetiji še zmanjševalo na prostovoljni osnovi. Prof. Gottardo je sodil, da je kmetijska kriza posledica politične in gospodarske negotovosti. Izhod je v večjem zanimanju krajevne oblasti (dežele, občin) za to vprašanje. Industrija in kmetijstvo sta v tesni medsebojni povezavi. Kjer je slabo razvita industrija, je tudi slabo razvito kmetijstvo. In obratno. Gottardo se povsem zaveda, da bi nadaljnji propad kmetijstva pomenil njegovo stopanje po poti. ki vodo v dokončni propad, iz katerega ni povratka. S kvarnimi vplivi za celotno krajevno gospodarstvo za družbeno in kulturno stvarnost. Funkcionar deželne ustanove ER SA dr. Damijan Paulin je dejal, da ne izvajamo še navodil evropskega trga, da je potrebno določiti vlogo krajevnih ustanov v kmetijski politiki, predvsem pa morajo od dežele, ki je to pristojnost prevzel od države, zahtevati, da naredi več. Zavzel se je za večjo koordinacijo vseh zg kmetijstvo pristojnih u-stanov in organizmov in za razpustitev nekoristnih. Dodal je, da so se z zadnjim urbanističnim načrtom v Gorici skušale popraviti nekatere udeležba mladih pevcev iz vse Slovenije in tudi iz zamejstva v Italiji. Izbirni del prireditve se bo začel jutri ob 20. uri po jugoslovanskem času v Kulturnem domu v Desklah. Finalni večer pa bo v soboto z začetkom ob 20.30, tudi po jugoslovanskem času. Program bo vodila in povezovala napovedovalka TV Ljubljane Metka šišernik - Volčič. Vstopnice za to popularno prireditev je moč nabaviti pri blagajni Kulturnega doma vsak dan od 15. do 17. ure, zmeraj po jugoslovanskem času. Prireditve Učenci in učitelji osnovne šole v Ulici V. Veneto v Gorici, vabijo na zaključno prireditev v soboto, 13. t.m., ob 10.30. Otroški in ženski zbor KD Oton Župančič ■ vabita jutri, 12. t.m., ob 21. uri na zaključni nastop. Koncert bo v domu Andreja Budala v Štandrežu. Vabljeni. Razna obvestila Podporno društvo za Goriško, obvešča, da bo 32. redni letni občni zbor, v petek, 19. junija, ob 20. uri (ob prvem sklicu) ter ob 20.30 v drugem sklicu. Občni zbor bo v predavalnici v Ulici della. Croce 3 v Gorici. Mešani pevski zbor Sedej iz Šte-verjana vabi na koncert komornega zbora iz Nove- Gorice, ki bo danes ob 21. uri v Sedejevem domu v Števerjanu. Vpisovanje v 1. razred osnovne šole bo od 18. do 25. junija od 9. do 12. ure na vseh šolah. V prvi razred se vpišejo otroci rojeni leta 1975. Ob vpisu je treba predložiti potrdilo o cepljenju ter rojstni list. Izleti napake in da je v tej smeri možno še kaj postoriti. Pri tem je omenil povezavo med parcelami ki jih prečkajo nove ceste. Dr. Mirko Primožič, funkcionar deželne ustanove ERSA, je dejal, da se niso analizirali vzroki, ki so povzročili sedanjo krizo goriškega kmetijstva, niti se ni določilo, na čigavi strani je krivda za takšno stanje. Industrijski obrati so se hoteli zgraditi na dobri zemlji ha levem bregu Soče, namesto da bi za to dejavnost uporabili slabo zemljo na desnem bregu. Pri tem je največ škode • utrpela slovenska narodnostna skupnost v štandrežu in v So-vodnjah. Ker se z izgubo zemlje, kmetovalci niso preusmerili v druge poklice, so se spremenili v nestrokovno delovno silo. Ugotovil je, da represivni ukrepi niso. prizadeli briškega vinogradništva, ter opozoril na možnosti modernizacije kmetijskih poslopij, ki jih daje splošni urbanistični načrt. Marija Ferletič je povedala, da so urbanistični inštrumenti omejevali kmetijstvo. V Tržiču so meliorirano zemljo, ki so jo sprva namenili ža kmetijstvo, uporabili v industrijske namene. Inž. Cosolo je dejal, da zemlje kot sredstva za proizvodnjo ni mogoče dobiti v obdelavo, na svobodnem trgu pa jo preplačujejo zaradi investicije. Navedel je primer velike javne denarne pomoči za krizne tovarne, medtem ko se kmetijstvu ne pomaga. Silvino Poletto je odprl nekaj vprašanj. Kaj narediti z zemljo u-stanove Tre Venezie; spremeniti odnos dežele do namakalnih konzorcijev. v katere smo veliko investirali. pa delo ni dokončano; posnemati primer zadružnega hleva v So-vodnjah; okrepiti skupne pobude z Jugoslavijo (obramba pred točo) ip poiskati možnosti skupnega razvoja živinoreje v Posočju. Spregovorili so še Attems, Formentini in Piani; Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi člane in vse prijatelje, v nedeljo, 14. t.m., na planinsko srečanje v Brdu v Terski dolini. Društvo obvešča, da je v avtobusu na razpolago še dovolj prostih mest. Prijave sprejemajo še danes na sedežu društva. Kino (iorfcu VERDI 18.00-22.00 »n diabolico com-plotto del dottor Fu Man Chu*. P. Sellers in H. Mirren. Barvni film. CORSO 18.00-22.00 »Rock machi-ne». R. Sharkey. Barvni film. VITTORIA 17.00 - 22.00 »Pornogra-fia cempagnola*. Prepovedan mladim pod 18. letom. Trzt* EXCELSIOR 18.00-22.00 »Marion -play lady super porno*. PRINCIPE 18.00-22.00 »Sesso nero*. Aonri (iorico in okolica SOČA 18.00-20.00 »Otok piratov*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Dama s kamelijami*. Ameriški film. DESKLE 19.30' »Mojstri Šaolina*. Hongkonški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D’Udine, Trg sv. Frančiška 4. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute, Ul. Cosulich, tel. 72-480. 1000/ 1300cc. Leyland •»'V i. POSEG ŽUPANA EDVINA ŠVABA NA VIDEMSKI KONFERENCI O TERITORIJU Koordinirano načrtovanje lahko prispeva k reševanju problemov dolinske občine ¥■*! Patronat KZ -1NAC svetuje Na videmski konferenci o prostorskem načrtovanju je najbolj pereče probleme dolinske občine orisal župan Edvin Švab:, Njegov poseg objavljamo v daljšem izvlečku. Dolinska občinska uprava je z veliko pozornostjo proučila program konference in menila, da bi to lahko bila konkretna priložnost preverjanja posameznih stvarnosti in različnih modelov prostorskega načrtovanja. Spoznati sedanje stanje teritorija ter predvsem smernice nameravanega načrtovanja — tako na deželni ravni kot v posameznih krajevnih stvarnostih -— je bistvene važnosti za učinkovito načrtovanje na različnih ravneh. Menimo, da samo tako načrtovanje. ki naj bo integrirano med različnimi ustanovami s pristojnostmi na področju prostorskega planiranja in ki naj sloni na premostitvi vsakršne municipalistične ali sektorialne vizije, lahko ima pozitivne učinke na teritoriju. Dolinska občina kaže nekatere splošne značilnosti in nekatere bolj specifične posebnosti. Splošne značilnosti izhajajo predvsem iz dejstva, da gre za manjšo občino na meji z mestom, ter da ga označujejo kompleksne funkcije: prisotnost industrijskih objektov, kmetijska dejavnost in znatno am-bientalno bogastvo. Bolj specifični posebnosti pa sta bližina meje z Jugoslavijo, ter dejstvo, da v občini prebivajo pripadniki neke nacionalne manjšine. Glavni problemi dolinske občine Izhajajo prav iz bližine mesta, ki raste in se širi. Gre pa za zgolj fizično širjenje, ki ni odraz nekega dejanskega gospodarskega in družbenega razvoja. Občina, kot je Dolina, pa mora za ta razvoj plačati težko ceno, prvič, ker mora mestu odstopiti prostor za njegov razvoj, predvsem glede stanovanj, drugič zaradi prisotnosti infrastruktur (naftovod, meta-novod, plinovod, velike cestne povezave, EZIT, SIOT), ki sicer koristijo celotni pokrajini, in torej tudi Dolini, za katero pa predstavljajo znatno breme, in tretjič zaradi energetskih infrastruktur, ki so prisotne na občinskem teritoriju, vendar občini ne prinašajo nobenega pozitivnega učinka, ampak samo nevšečnosti. Večletni načrt dolinske občine predvideva izdatek 5 milijard lir za uresničitev omrežja za razdeljevanje metana, pri tem pa so nastale težave, saj občini ni uspelo. da bi se dogovorila za sestanek s pristojnim deželnim odbornikom. ' Prisostvujemo tudi nenehnemu zasedanju teritorija in torej istočasnemu krčenju kmetijskih področij, kar ogroža ambientalno ravnotežje. Prav to pa zgovorno dokazuje važnost prostorskega planiranja, ki naj bo tesno koordinirano med našo občino in drugimi ustanovami s kpmpetencami na tem področju; s sosednjimi občinami — v prvi vrsti s Trstom — z deželo in z ustanovo za industrijsko cono. Teritorij ni neomejena dobrina. Lahko se izčrpa, če njegovo izkoriščanje ne bo pazljivo načrtovano. Ta skrb je toliko bolj utemeljena v pokrajini, kakršna je Tržaška z izredno omejenim teritorijem. Ni mogoče capljati za problemi ter iskati priložnostne odgovore, kadar se problemi pojavljajo; nasprotno jih je treba predvideti in pripraviti ustrezne rešitve, še pre-•uiitMiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiii 111111111111111 iiiiimiiiiiiir Francosko priznanje Vaclavu Havlu PARIZ — Francosko gledališko nagrado rPlaisir du theatre 1981» so včeraj podelili češkoslovaškemu dramaturgu Vaclavu Havlu, e-nemu od podpisnikov «Charte 77», ki so ga v Pragi zaprli zaradi «.pre-vratniške dejavnosti». Havel je nagrado prejel predvsem zaradi svoje drame »Petition», ki jo trenutno uprizarjajo v nekem pari-šlcem gledališču. den se pojavijo. Skratka, potrebno je globalno programiranje, ki naj upošteva vse funkcije na teritoriju. 'Dolinska občinska uprava želi odgovoriti na vse probleme — kot so potreba po, stanovanjih in produktivni razvoj — ni pa pripravljena plačati previsoke cene. In to ne samo v interesu krajevne skupnosti, ampak širše pokrajinske in deželne skupnosti. Glede vprašanja kmetijstva so bile na občinskem teritoriju sprožene različne pobude, vendar brez rezultatov, kajti s strani pristojnih deželnih organov so imeli le preglede in pismene ter ustne obljube. Isti položaj najdemo v vsej tržaški pokrajini, zato izkoristimo to priložnost, da opozorimo na to pomanjkanje interesa s strani odgovornih. Mi mislimo, da ni antiteze-med prjmi, kot so «nov model gospodarskega razvoja^, «družbe-na raste, ^ambientalno ravnovesje*. Toda potrebna je skupna akcija vseh zainteresiranih ustanov, brez sektorskih ločevanj, pa tudi brgz sklepov z vrha. Prvi koraki so bili že storjeni: pomislimo na mednarodno zasedanje o Glinščici, ki predstavlja primer sodelovanja ob kar največjem medsebojnem spoštovanju in korektnosti. Glede specifičnih značilnosti občine gre poudariti, da je Dolina na meji z Jugoslavijo, in da je torej neposredno zainteresirana za popolno uresničenje osimskih sporazumov in sporazuma med EGS in Jugoslavijo. Te sporazume je treba oceniti kot celoto, ter uresničevati v duhu miru in pomiritve, ki jih je navdihoval. V ta namen pa niso dovolj svečane izjave; potrebne so konkretne akcije, ne samo na industrijskem sektorju, ampak tudi na področju kmetijstva, turizma, raziskav, kulture, potrebne so konkretne akcije za za jamčenje zaščite in družbenega razvoja slovenske manjšine. Prostovoljni prispevki bivših odvisnih delavcev ostali enaki kot lansko leto Vpr.: <že dobro leto plačujem prostovoljne prispevke, vendar pa mi niso na nekem patronatu jasno raztolmačili stvari in imam zato veliko dvomov. Zakaj so mi dodelili 25. kategorijo prispevkov, saj sem imela le okoli 490.000 lir mesečne plače? Zakaj so mi storili plačati po devet tednov vsake tri mesece? Se mi splača še naprej plačevati prispevke in so se morda letos kaj povečali?» M. P. Od.: Pa začnimo kar z odgovorom na zadnje vprašanje. Na začetku letošnjega leta je zavarovalni zavod INPS potrdil tudi za leto 1981 višino prostovoljnih prispevkov iz lanskega leta s pridržkom. da bo naknadno javil morebitne poviške od 1. januarja dalje. Do sedaj pa. ko se bliža rok za poravnavo prvega trimesečja, ni bil še sprejet neben sk'ep, kar pomeni, da bedo tudi za letošnje leto prostovoljni prispevki ostali nespremenjeni. Od ostalih vprašanj vam lahko le na prvo točno odgovorim: 25. kategorija prostovoljnih prispevkov (24.614 lir na teden) odgovarja po tabeli tedenski plači med 97.600 lir in 104.900 lir. kar pomeni, da povsem- ustreza vašim zadnjim prejemkom. Zakaj so vam svetovali plačevanje devetih prispevkov v vsakem trimesečju, vam ne morem pojasniti, ker se nekaj takega zdi nelogično, saj ima vsako trimesečje po 13 tednov za skupno 52 letnih prispevkov. To je seveda maksimalno število tednov, zavarovanec pa lahko po lastni presoji plača tudi manj ali celo nič, z večjimi ali manjšimi časovnimi presledki. Ker v pismu ne navajate, koliko prispevkov že uvel javi iate in kateri so vaši bodoči načrti, ne morem trezno presoditi. če bi imeli kako ugodnost z nadaljnjim plačevanjem prispevkov. če se ne mislite več redno zaposliti, si zagotovite le 15- letno- pokojninsko dobo, ki vam daje pravico do minimalne starostne pokojnine in tega zneska bi ne presegli z nadaljnjim plačevanjem prostovoljnih prispevkov. Bistveno drugače pa je, če se nameravate pred upokojitvijo zaposliti še za vsaj tri leta. V tem pri-' meru bi vam prostovoljno plačevanje povečalo pokojninsko dobo in tudi višino pokojninskega zneska. Zaključen svetovni kongres gledališča MADRID — V Madridu se je zaključil 19. svetovni kongres gledališča, ki je tra;al en teden in je bil letos posvečen «pdgovorno-sti gledališča pred človeštvom». Kongresa so se udeležili predstavniki kakih 50 držav vsega sveta, ki so v svojih 'posegih razčlenili najbolj akutne probleme gledališča v tem trenutku. Nova Mini Metro: e-dini avtomobil, ki spada v sredn|i razred (1000 kub. cm - 1300 kub. cm), »boljšega tipa» Vesoljsko vozilo boljšega Upa. kar zadeva tehnologiio, prostornost, udobnost, varnost in varčnost. Tehnologi|a bodočnosti. Novo Mini Metro izdeluje Leyland na najbolj izpopolnjenem tekočem traku v Evropi in je dovolj en kontrolni odrezek vsakih 20.000 km. Barva je nanesena kar v 12. plasteh. Serijska oprema je najbogatejša v tej kategoriji: komandna armaturna plošča z vsemi svetlobnimi signali, tudi za ročno zavoro, ventilator z dvojno hitrostjo, zadnje meglenke, ogrevana zadnja šipa, gumijasti blatniki, varnostni pasovi z opozorilno lučjo. Neverjetno! 20,8 km z enim litrom*. Rekord v varčnosti! Po kolesu in telovadnih čevljih je Mini Metro najbolj varčno sredstvo: model nja motor vso moč HLE 1000 kub. cm prevozi 20,8 km z enim litrom pri hitrosti 90 km/h. Pri tem pa ohra-in vitalnost. Neverjetno! Večja znotraj kot zunaj. 5 udobnih sedežev v 3,4 m dolžine. Prtljažnik 212 dm3, ki se poveča na 1294, če je zadnji sedež zvrnjen: ista prostornina kot pri avtomobilu družinskega tipa. Zadnji sedež je razdeljen na dva asimetrična dela, ki se lahko zvrneta ločeno ali skupno, po potrebi. Neverjetno! Izziv zraku. Oblika avta Mini Metro, ki ga je izoblikoval kompjuter, nudi najnižjo upornost zraku v tej kategoriji, tj. koeficient 0,41. Poleg tega maksimalno izkorišča prednosti aerodinamike: prihranek pri gorivu, stabilnost, tišino in udobnost. Neverjetno! Pri zastopniku od Lit 4.644.000, davek I.V.A. izkliučen. 'v • . • c \ * :• ' * .♦ r* v-'. • K -• v. ♦' ♦ ' •’ .• ;• -/ . ■ \w # U< i m M NOVA MINI METRO. NEKAJ NEVERJETNEGA. : .* • ^ • * ’■ ■ • • Sk ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 šolska vzgoja: Arheologija 13.00 Dan za dnem - ' rubrika DNEVNIKA 1 13.25 Vremenske razmere 13.30 DNEVNIK 14.00 Giuseppe Balsamo - 7. del 14.30 Danes v parlamentu 14.40 Šolska vzgoja: We speak English 15.00 Zodovina - predstava: Bitka pri Lepantu (1571) 16.10 Boj za obstanek - dok. oddaja 16.30 Doctor Who - TV film 17.00 DNEVNIK 1 - Flash 17.05 Braccio di ferro - risanka 17.10 Bil je nekoč .. . človek - risanka 17.35 Shirab, fant iz Bagdada -risani film 18.00 Šolska vzgoja: Odprta dimenzija 18.30 Job - rečno delo - dck. oddaja 19.00 Italijanske kronike 19.20 Zdravniki ponoči - TV film, 19.45 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 20.40 Flash - nagradno tekmovanje 21.55 Posebna oddaja DNEVNIKA 1 22.45 Mash - TV film Ob koncu DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenske razmere; " Drugi kanal ,12.30 En groš, dva groša . 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Šolska vzgoja: Fotografija v šoli 14.00 Popoldan, dnevna rubrika 14.10 Kingston, dosjer strahu 15.25 šolska vzgoja: Nova - dok. oddaja 16.10 Prenos mednarodne pesmi iz Lignana Sabbiadoro 17.00 DNEVNIK 2 - Flash 17.05 Popoldan, n. del 17.05 Mnenje Vittoria Emilianija 17.25 Srečanje z Aldom Forbice Program za mladino 17.30 Capitan Harlock - risani film 18.00 šolska vzgoja: Vrzimo most - 2. del 18.50 Dober večer s . .. Paolom Ferrarijem Vmes TV film iz serije Rho-da - Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 20.40 Politična tribuna 21.25 *Starsky in Hutch - TV film 22.15 Petnajstdnevnih o knjižnih informacijah Ob koncu DNEVNIK 2 - Zad nje vesti Tretji kanal 17.40 Vabilo v gledališče 18.40 Sto mest Italije 19.00 in 19.30 DNEVNIK 3 in De želne vesti 20.05 šolska vzgoja 20.45 Spomin črnega naroda - 1 del 21.35 DNEVNIK 3 - Tedenska oddaja 22.03 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.25 Poročila 18.30 Deklica, ki ni znala niti kra ve pomolsti 19.00 Mozaik kratkega filma: Krog, Nepremični, jugeslo vanska filma 19.30 Obzornik 19.40 Na sedmi stezi 20.10 Risanka 20.22 TV nocoj 20.24 Zrno do zrna 20.30 TV dnevnik 20.55 Vreme 2100 Studio 2 22.30 Naši baletni umetniki: Metod Jeras 23.00 V znamenju Koper 17.25 Nogomet: Jugoslovansko prvenstvo: Zagreb - Sarajevo 19.00 Odprta meja 19.30 Jugo rock - glasbena oddaja 20.C0 Risank° 20.15 TV D - Stičišče Dve minuti 20.30 Zadira bomba - film 22 00 TV D - Danes 22.10 Sedem orhidej - film Zapret) 19.25 Kronika občine Split 19.45 Uerabiteli. angleška serija 20.30 TV dnevnik 21.00 Aktualna oddaja ŠVICA 18 00 Program za naimlajše 18.05 Oddaja za mladino 18.50 Dokumentarni film o morju 20.40 Bang! - film TRST A 7.00, 8.00, 10.00,13.00, 14.00,17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe: 11.30 Beležka: 11.35 Paleta orkestrov; 12.00 Iz sveta umetnosti: 12.40 Melodije od vsepovsod; 13,20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; T4.45 Problemi slovenskega jtežtka; 13.00 Glas-' beni revival; 16,20 Jazz v Italiji: 17.10 Mi in glasba: Deset a-benmajskih sezon tržaške Glasbene matice; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10 30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . 10.15 Knjiga po radiu: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Do-re-mi: 11.10 Leteči zmaj; 11.32 Kim, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Glasbena oddaja; 17.00 V razgovoru s slovenskimi pesniki in pisatelji; 17.10 Izbrali smo jih za vas: 17.32 Crasli; 17.55 Knjige v Izložbi: 18.32 Glasbeni slovar; 19.15 Poje Meri Cetinič. KOPEP (Slovenski program) 7.30. 8.25. 14.30,. 15.30 Poročila: 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.37 Kinospored; 9.00 Val 202; 14.00 Najava sporeda - pregled dogodkov; 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Mladi izvajalci; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi: 16 30 Glasba po' željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna melodija na vaš telefonski sklic; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00. 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19 00 Poročila; 6.00 Glasbena kombinacija; 9.00 Radio anch’io; 11,00 štiri četrtine; 12.05 Pulcinella, ljubezen moja; 12.30 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Pošt na kočija: 13.35 Master: 14.30 Predvčerajšnjim: 15.05 Popoldan ska srečanja: 16.10 Rally; 16.30 Radijska priredba; 17.05 Star gags; 17.10 Blu Milano; 19 30 Zgodba jazza; 19.58 Dvcdejanka: 21.10 Glasbena Evropa 81; 22.25 Glasba včeraj in jutri. RADIO 2 7.30. 8.30; 9,30. 11.30. 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18 30, 19.30 Poročila: 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.05 Radijska priredba; 9.32 - 10.12 Ra dio 2 - 3131; 11.32 Tisoč pesmi: 12.45 Kontakt radio; 15.00 - 15.42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Glasbene ure: 18 32 Bili smo prihodnost; 19.50 šolska vzgoja; 20.10 Spazio X, glasba za vse o-kuse; 22.00 Milan ponoči. LJUBLJANA 7.00, 7.30. 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.30 Mladina po je; 10.C5 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za . ..; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13 40 Od vasi do vasi; 14.00 Iz naših kra jev - Iz naših sporedov: 14.30 Pri poročajo vam . . 15,05 Mehurč- ki; 15.20 Koncert za mlade poslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Zabavna glasba: 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17.00 Vrtiljak: 18.00 Studio; 19 00 Vsa zemlja bo z nami zapela . .. «Delavski pozdrav*; 19.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo; 19.35 Jakob Jež: Dve otroški suiti; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.03 Literarni večer; 22.45 Lepe melodije; 23.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 00.05 Lirični utrinki; 00.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev. MARJAN TOMŠIČ: •Zdaj bi morali biti tu in vse to videti!« si je rekel in se oziral, da bi še kje kakšnega uzrl. Pa ga ni bilo, nobenega. •Škoda, škoda,« je zasopel rin se je razpotegnil čez okrogle hrbte obrečnih hribov, tja proti Planjavam in Kapeli. * * * Padale so zvezde vso noč. Njihove poti so bile zaznamovane z dolgimi, 'iz neskončnosti do zemlje razpotegnjenimi črtami. Žarele so te poti belo, da je jemalo vid. Križem kražem so se vlekle čez vse nebo. Marinič je zaman razpenjal svoj stari, preluknjani dežnik, kajti to ni bil dež, bile so zvezde-, spodrsnilo jim je v nebeških višavah, ko so se razposajeno igrale ob robu prepada, in so strmoglavile in dolgo, dolgo padale na Zemlja Večni popotnik Marino Boškin jih je prvič uzrl, ko je korakal preko kraške planote. Zašel je namreč tudi na Kras, tako so ga pač vodila njegova skrivna in nikomur razumljiva pota. Na planjavi, visoko nad Lačno, ga je zajel zvezdni metež. Tekel je, da bi mu ušel in škilil je. kje bi uzrl kak borovec ali kako drugo drevo ali morda jamo, da bi se skril. Ampak ni bilo na vsej širjavi ničesar takega, kar bi ga zaščitilo. ♦Sssiiik! Sssiiik!« so padale zvezde nanj in mu predirale že itak razcefrani dežnik. In ko so padale nanj, so mu predirale tudi razcapano obleko in kožo ter prodirale globoko, in tam so izginjale. Vsaj tako se je zdelo Mariniču. Toda v resnici niso ugasnile, temveč so se v potepuhovem srcu razletavale v tisočere drobcene iskre in tudi te iskre niso ugasnile; potovale so po žilah z Mariničevo krvjo na vse konce1 telesa in so povsod prižigale nove lučke, da ga je peklo in skelelo po vsem životu. Drobno je mrgolelo v njem, migetalo, trepetalo in žarelo. Vse to pa ni bilo prav nič prijetno, celo zoprno, in potepuh si ni mogel kaj, da ne bi na glas godrnjal in celo hudo zabavljal čez božanske zadeve. To pa mu ni prav nič pomagalo, zvezdni dež je padal brez prestanka in preden je Marinič dosegel prve jame ob skalni prelomnici, ki loči Kras od Istre, je bil že ves poln težkega in omamnega cvetenja. Pijan od zvezdnih ploh in- me-teža, se je zavlekel pod skalni previs; takrat pa se je že začelo svitati in na Žemljo so padale zadnje zvezde. Ko se je sonce prikazalo, je bilo vse končano, le tu in tam se je še kratko zabliskalo. Povsod naokoli pa je po tleh ležal droban prah, srebrno siv in neviden za človeške oči. Marinič je trdo zaspal, kljub žarenju, drhtenju in pikanju v sebi. In sanjalo se mu je o vsemogočni svetlobi. Bočila se je od obzorja do obzorja, nikjer ji ni bilo ne začetka ne konca. Sredi nje se je znašel tudi sam in ni mogel dojeti, ali je on del te svetlobe ali pa svetloba izvira iz njega in sije na vse strani. Izgubljal se je v njej, izginjal, razblinjal. * * * • Pridi, pridi, boš pomagal luščiti fežo!« ga je vabila Jakominka. Malo res zaradi fižola, ki ga je bila polna kuhinja, bolj pa zaradi njega samega. Nihče ne bi mogel razložiti, zakaj so imele ženske Mariniča na neki čuden način zelo rade. Čeprav je bjl vedno umazan, raztrgan, kosmat, so ga vabile - k sebi in bile srečne v njegovi bližini. Pa ne, da bi se ' katere 'dotaknil'ali da bi kdaj v katero silil! Tega ne pomni nobena niti iz tistih časov, ko je bil še pri močeh in ko je rad pomagal kmetom na polju in doma.. Toplina je žarela iž njega, mehkoba posebne vrste; oboje je bilo skrito v glasu, v kretnjah in v pogledu. Pravili so, da se človek v Mariničevih očeh kar raztaplja in mehko izgublja, pogreza v blažilne daljave. In res, kdor se mu je zazrl v zenice, je videl tam, in tudi -čutil v sebi, milino in nežnost. Nihče ni točno vedel, koliko je star. Moral pa je biti že precej. Toda ljudi je čudila žametna, svilena, mehkoba njegovih prstov in svežina, bistrost, prozorna, prav kristalna jasnost', ki je sijala iz oči. Vse to se ni skladalo s starostjo, ki jo je picer kazalo telo. Toplo mehkobo rok so najbolj čutile ženske. Imel je namreč navado, da .jih je rad prijemal za roke, ko se je šalil z njimi in se navidez norčeval iz njih. Ob dotiku z njegovimi prsti in dlanmi so ženske vztrepetavale, po telesu so jim hiteli prijetni, sladki, omamni in tolažilni občutki. Marsikatera se je Mariniču, potepuhu, brezdomcu in pijančku dostikrat potožila, mu razodela bolno srce in pričakovala od njega zdravilne besede. Kar pa se tiče pijače, tudi tu ni bilo ljudem jasno, kako in kaj. Videvali so ga dosti' piti, včasih se je po vseh štirih kobacal iz oštarije, toda že čez hip je bil povsem trezen in se je pogovarjal, kot da bi ne bij okusil nobene kapljice. Zaradi takih in še drugačnih lastnosti je bil Marinič ljudem uganka, Sicer pa niso kaj dosti razmišljali o njem. V navadi Istrana je, da vzame človeka takšnega, kot ga ponuja narava in se ne muči do-sti z vprašanji, ki presegajo zdravo pamet. In tako so imeli Mariniča pač radi, bil je del vseh teh krajev in nikoli mu ničesar ni manjkalo. «Oštrigeta!» je zasopel Boškin, ko se je zrinil v ozko kuhinjo in je sčdol za preobloženo mizo. •Kaj misliš, da ti bom zdaj ves fižol zluščil? Kaj pa si delala prej? Vse te dneve, ko je zunaj lilo in sem se le jaz potikal pod milim nebom. Jaz in moje živali.* •Kedo pa pravi, da moraš luščiti!« se je delala Jakominka hudo. «če češ, daj. če nečeš, pusti.« Pa sta vseeno luščila, vsak na svojem koncu mize. Drobila sta vmes besede, kar tako, da ne bi bilo tiho. Nazadnje pa je Jakominka le prišla z besedo na dan, sai £>a je zaradi tega tudi poklicala. Morilo jo je namreč nekaj, kar pa se ni dalo povedati nobenemu drugemu, kakor le Mariniču. In je začela- «Poslušaj ti, ki dosti sveta obhodiš in veš, kar nam, navadnim smrtnikom, ni dano vedeti. Gledi: že trikrat se mi je zgodilo eno in isto. Sla sem mimo britofa, luna je sijala, bilo je svetlo kuker podnevi. Grem po svoji poti in mislim to in ono, saj veš, kaj blodi po glavah takim, kakor sem jaz. Vidiš, pridem do one poti, ki vodi proti Kortini, ko. ti zagledam procesijo mrtvakov v belih haljah in vsaki je držal v roki lučko. NOGOMET 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Beograjska C. zvezda pred velikim slavjem Tako Crvena zvezda kot Hajduk sta včeraj igrala neodločeno Olimpija osvojila točko • Napredak drugoligaš Beograjska Crvena zvezda je praktično že letošnji državni prvak. Po sinočnjem, 33. kolu je namreč razlika na vrhu lestvice med Crveno zvezdo in Hajdukom ostala nespremenjena. Beograjčani bi si zapravili naslov le s katastrofalnim po razom v zadnjem kolu. Najnevarnejši tekmec Beograjčanov, splitski Hajduk se je moral namreč včeraj na Reki zadovoljiti le s točko in tako so upi Spličanov, da bi posegli po končnem prvem mestu, minimalni. Zanesljivo v drugo ligo pa se je presenetil Napredak, ki je včeraj izgubo v Nišu proti Radničkemu. Ljubljanska Olimpija je v tem kolu gostovala v Banjaluki, kjer je proti Borcu osvoiila točko. IZIDI 33. KOLA Zagreb — Sarajevo Rijeka — Hajduk Partizan — Beograd Velež — C. zvezda Željezničar — Dinamo Borac — Olimpija Sloboda — Budučnost Radnički — Napredak Vardar — Vojvodina LESTVICA Crvena zvezda 43; Haiduk 41; Radnički 40; Rijeka, Vele? in S'o-boda 34; Dinamo in Partizan 33; Budučnost, Vojvodina, Olimpija in Željezničar 32; Vardar 31; Sarajevo in Zagreb 30: Borac 29; Beograd 28; Napredak 26. logna - Juventus in Fiorentina - A-vellino. Na dan prihajajo nova i-mena in nove podrobnosti, ki le še potrjujejo ugotovitve, da odraz krize italijanskega nogometa ni bila le neslavna «odprava» na Dansko, ampak je bil neuspeh na severu v glavnem le odraz nezdravih razmer in afer, do katerih prihaja v zadnjih letih v italijanskem nogometu. BARI — Enrico Catuzzi, ki je prevzel vodstvo nogometne enajsterice Barija pred dvema mesecema. bo moštvo vodil tudi v sezoni 1981 82. ATLETIKA MEDNARODNI TURNIR V FIRENCAH Sebasfian Coe fantastičen Izboljšal je svetovni rekord v teku na 800 m s časom 1’41”72 - Odličen \ui\ Američan Lewis na 100 m (10”13) - Saračevič prvi v metu krogle FIRENCE — Veliko pričakovanje, ki je vladalo v Firencah za nastop slovitega angleškega tekača Sebastjana Coea na mednarodnem mitingu v tem mestu ni ostalo neizpolnjeno: Coe je namreč pretekel sinoči 800 m v izrednem času 1’41”72 in je s tem popravil kar za 61 stotink sekunde svoj lastni dosedanji svetovni rekord, katerega je postavil 5. septembra 1979 v Oslu. O regularnosti novega rekorda ni dvomov, saj ga je žirija že uradno potrdila. Vse drugače je bilo s tekom na 100 m, kjer so tudi napovedali svetovni rekord, postavil pa naj bi ga veliki obet ameriške atletike, Carl Lewis, s časom 9”92. Ta čas je za 3:1 2:2 1:1 0:0 4:1 1:1 2.T 4:1 2:1 KOLESARSTVO AMATERSKI «GlRO» Včerajšnja prva etapa za Enza Serpellonija Predstavnik naše dežele Canesin na devetem mestu TURNIR V TOKIU Poraz Interja TOKIO — interju ni uspel podvig Pa mednarodnem nogometnem turnirju v Tokiu, da bi osvojil lovoriko »Japan Kirin Cup». V finalu za prvo mesto na tem turnirju je namreč milansko moštvo zgubilo proti belgijski ekipi Bru-gesa z 0:2 (0:1). Strelca za Bruges sta bila v 14. •nin. Maes in v 86. min. Sorensen. Tekmo so odigrali pred 32 000 gledalci. V polfinalu je Inter premagal E-verton s 4:1, Bruges pa japonsko reprezentanco z 2:0. Pruzzo poškodovan RIM — V povratni polfinalni tekmi proti Juventusu se je srednji napadalec Rome poškodoval in vse je kazalo na huje. Poškodba pa le ni tako huda, kot je v začetku kazalo. Pruzzo sicer ne bo mogel, igrati v soboto prvega finalnega srečanja proti Torinu, verjetno pa bo nared za povratno tekmo. DISCIPLINSKI UKREPI Cremonese v B liji RIM — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze ni sprejela priziva Fana glede neregularnosti prvenstvene tekme z dne 31. maja, ko je prišlo do izgredov med tekmo Cremonese - Fano (izid 2:0). Cremonese je tako uradno napredoval v B ligo skupno z Reggiano. Disciplinska komisija pa je bila že posebno ostra z drugoligaši. Pa lermo ne bo mogel igrati ene tekme na lastnem igrišču, poleg t"'ga pa je izključenih kar 15 igralcev. Le-ti so: Scaini (Verona), Sartori (Sampdoria) in Chierico (Piša) vsi za dve koli; Di Cicco (Palermo), Arecco (Pescara), Castagnini (Cata-nia), Chinellato (Pescara), Manfrin (Genoa). Massimi (Piša). Odorizzi (Genoa), Pieri (Spal), Roselli (Sampdoria), Sanguin (Lazio), Scoppa (Ta-ranto) in Taddei (Pescara) vsi za eno kolo. Za eno kolo sta v A ligi izključena Fanna (Juventus) in Patrizio Sala (Torino), Bagni (Perugia) pa d° 17,-junija. Italijanski časopis «Domeniea del Gorriere* priobčuje v svoji današnji številki nove podrobnosti v zvezi s sleparijami, do katerih naj bi Prišlo na prvenstvenih tekmah Bo MARSCIANO — Sprint trojice kolesarjev je včeraj odločal o zmagovalcu prve etape amaterskega »Gi-ra», ki se je zaključila z uspehom 21-letnega (in skoraj 190 cm viso kega) Enza Serpellonija, člana li-gurijske deželne vrste. To je bila njegova že peta zmaga v tej sezoni, kar jasno kaže, da njegov včerajšnji uspeh nikakor hi bil slučajen. Glavni junak prve etape je bil Sovjet Sergej Kadatski, ki je bil skoraj ves čas v vodilnem položaju Proga je merila skupno 129 km, razdeljena pa je bila na šest 21,5 km dolgih krogov. Že po 16 km je Kadatski ušel, pridružil se mu je Italijan Venturini in oba sta voz>'a v ospredju do zadnjega kroga. Ob koncu tretjega kroga sta imela u-bežnika tri minute prednosti. V predzadnjem krogu pa sta Ka-datskega in Venturinija ujela Ser-pelloni in Sovjet Lisjak. Ker sta u-trujeni Venturini in Lisjak kmalu zaostala, je vse kazalo, da bosta Kadatski in SerpeJoni privozila na cilj sama. Toda devet km pred ci-ljem ju je nepričakovano ujel 29* letni Fedrigo, zmagovalec lanskega «babygira». Ubežna trojica se je tako sama predstavila na cilju, 200 m pred belo črto je silovito potegnil Serpelloni, prispel prvi na cilj, glavnina pa je imela 18" zaostanka. Včerajšnja etapa se je odvijala na valovitem zemljišču in proga je vodila prav tam, kjer bo prihodnje leto svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo. Današnja etapa bo merila 143 km in ne bo preveč zahtevna. Lestvica včerajšnje etape je bila taka: 1. Serpelloni (Ligurija) s časom 2.57'35”.in p.h. 43,585 km na uro 2. Fedrigo (Piemont) 3 Kadatski (SZ) 4. Mastellotto (Veneto) po 18" 5. Ricco (Emilija) 6 Maffei (Toskana) 7 Cassani (Emilija) S Sabatini (Toskana) 9 Canesin (F-JK) JO Mnrf;ni AVTOMOBILIZEM Poskusil bo zrušiti svetovni hitrostni rekord na zemlji LONDON — Anglež Richard Nob-le bo na slani stezi v Bonnevillu v Utahu (ZDA) poskušal postaviti nov svetovni hitrostni rekord na zemlji. Rekord sedaj pripada Američanu Garyju Gabelichu, ki je le-t 1970 na vozilu «blue flame* dosegel hitrost 1001,63 km na uro. Ri-chardovo vozilo, za katero so potrošili več kot milijardo in pol lir. katere je prispevalo 150 angleških podjetij, poganja letalski reakcijski motor znamke rolls royce in je kar 70-krat močnejši od avtomobilov formule ena. Poskusi v laboratoriju so pokazali, da bi Noble-jevo vozilo, ki ga je poimenoval «1 hrust 2», lahko doseglo kar 1126,5 km na uro. RIM — Mednarodno prijateljsko nogometno srečanje med mladinskima reprezentancama Italije in LR Kitajske bo v 17. t.m. v Cerveteri-ju pri Rimu. SINOČI NA KONTOVELU Občni zbor ŠD Kontovel V dvorani športnega društva je bil sinoči redni občni zbor ŠD Kon to vel, na katerem so podali obračun preteklega delovanja, uspehov pa tudi težav in pomanjkljivosti. Razvila se je tudi živahna razprava, v katero ni manjkalo zavretih, posegov, ki so nakazali kaj bi treba v bodoče narediti, da bo društveno delovanje še bolje steklo. Podrobneje . bomo o sinočnjem občnem zboru še poročali. 3 stotinke boljši od svetovnega rekorda, katerega je Američan Hines postavil 14. oktobra 1968 v Ciudad Mexicu. Toda po zvočnikih so kmalu objavili popravek: elektronske časomerilne naprave so se namreč pokvarile, pokazale so napačen čas, kajti ročno merjenje je potrdilo, da je Lewis to razdaljo pretekel «le» v 10”13, kar je. seveda, še vedno izjemen sprinterski dosežek. Da je občinstvo «neu.speh» časome-rilcev pozdravilo z oglušujočim žvižganjem, ni treba niti pripomniti. Še nekaj drugih boljših izidov: d.sk moški L Bugar (ČSSR) 63,98 m 2. De Vincentis (It.) 58,54 m višina ženske 1. Kielan (Pol.) 188 cm krogla ženske L Fibingerova (ČSSR) 20,75 m 2. Petrucci (It.) S7,50 m 200 m ženske 1. Kratochvilova (ČSSR) 22’’45 2. Masullo (It.) 23”54 10.000 m 1. Kedir (Etio.) 27’47” 2. Mamede (Port.) 27’55”6 5. Solone (It.) 28’36”3 400 m moški L Gonzales (šp.) 46”72 3. Corti (It.) 47”73 daljina moški L Klimaszevvski (Pol.) 7,66 m Secchi (It.) 7,30 m 100 m ženske 1. Orosz (Mad.) 11”68 3. Taddei (It.) I2”ll 1500 m moški L Gonzales (Šp.) 3’38’’ 3. Mei (It.) 3'40"3 3.000 m zapreke 1. Tura (Etio.) 8’30”1 3. Bettati (It.) 8’37”1 krog’a moški 1. Saraševič (Jug.) 20 13 m 2 Montelatici (It.) 19,18 m 800 m ženske 1. Dorio (It.) 2’ V nadaljevanju tega turnirja pa je Nizozemska igrala s Španijo in jo premagala z 12:8. MADRID — Po letu in pol nezavesti je v Madridu včeraj umrl španski boksar Santiago Monzon. Pred poldrugim letom je prejel med nekim dvobojem k.o. in se od tedaj ni več ovedel. Star je bil 27 let in je boksal v lahki kategoriji. LUCCA — Na mednarodnem turnirju štirih polprofesionalnih nogometnih reprezentanc v Lucci je v prvem večeru Anglija premagala Nizozemsko z 2:0, Italija pa je i-grala s škotsko neodločeno 0:0. INTERVJU Z NAJBOLJŠIM JUGOSLOVANSKIM STRELCEM Radovič v Como? Milan Radovič je s 25 zadetki daleč najboljši strelec letošnje prve jugoslovanske nogometne lige. Zanesljivo bo zmagal na tej, posebni lestvici, saj je »drugouvrščeni* Radonjič (Budučnost) doslej zbral le 14 golov. Radovič pa ni le zato trenutno »zanimiv*. Reški srednji napadalec je sedaj v središču pozornosti skoraj vse italijanske «nogometne javnosti*. Italijanski športni dnevniki (in ne samo le-ti) pišejo te dni da je Radovič skoraj 90 od sto gotovo novi član italijanskega prvoligaša Coma. Najboljšega jugoslovanskega strelca smo pozvali po telefonu. vec v tako stanoviti formi. Marinška teniška prvakinja se je v tu 1981 ustalila med najboljšo de-‘terico na svetu, pa ni pretirano 'Pisati, da se bo z Wendy Turn illovo, Pam Shriverjevo, Sylvio aniko in Virginijo Ružiči borila ' šesto pozicijo na svetovni lestvi- • če bo nadaljevala s takšno neokrnjeno serijo uspehov, kakršna : ie začela s Flushing Meadowsom lanskem avgustu. Primerjalni podatki postajajo vse ilj impozantni, saj je Mima Jau-'vec močno izboljšala razmerje Pag in porazov (26 zmag: 12 po-'zom v letu 1981 v primerjavi s ' zmagami: 12 porazom v istem idobju leta 1980). Sicer pa je naj ilj zgovoren že podatek, da se je lima Jaušovec uvrstila po Flushing ■eadovvsu kar sedemnajstkrat med iem najboljših igralk na posamez-h turnirjih, kar ji ni uspelo v ta-i kratkem obdobju š« nikoli doslej, saj ni minilo leto dni po Flushing Meadovvsu. v zadnjih treh letih pa ni zabeležila Mima Jaušovec nikoli več kot osem uvrstitev med najboljšo osmerico v posamezni sezoni (1978 —7, 1979 -8, 1980 — 8). Vsaka primerjava s sezonami pred letom 1978 pa je močno obremenjena z dejstvom, da so poprej najboljše igralke na svetu igrale na evropski turneji le v VVimbledonu, saj so nastopale v profesionalni ameriški mestni ligi WTT. Mima Jaušovec je v Parizu nastopila kot nosilka skupine številka 7, obenem pa je imela tudi ugoden žreb, potem pa je bil še razplet zanjo takšen, kakršnega je lahko le želela: Candy Reynolds je izločila Kathy Jordanovo, eno izmed najboljših ameriških igralk, s katero bi se Mima Jaušovec pomerila v osmini-finala, če ne bi bilo presenečenja. Uvrstitev v četrtfinale na slovitem teniškem stadionu Roland Garros pa je nedvomno velik uspeh Mirne Jaušovec, saj je izpadla po ogorčenem boju z Andreo Jaeger, ki je 4. junija 1981 v Parizu pro slavljala šestnajsti rojstni dan. prav na rojstni dan pa se je Andrei Jaeger ponujala v dvoboju s Sylvio Haniko priložnost, da se prvikrat v svoji uspešni teniški karieri uvrsti v finale turnirja, ki šteje za Grand Siam. Mima Jaušovec je v letu 1980 izgubila dvoboja z Andreo Jaeger v Hilton Headu (1:6, 0:6) in Las Vegasu (0:6, 6:7), v Parizu pa je doživela še tretji zaporedni poraz, toda rezultat je bil tesnejši (6:4, 2:6, 0:6). Andrea Jaeger, ki je s turnirsko zmago v Las Vegasu 1980 dokazala svoje šampionske kvalitete, je potem igrala v finalu zaključnih turnirjev v seriji Colgate Grand Prix (s Tracy Austinovo) in Avon (z Martino Navratilovo), medtem ko je v letu 1981 osvojila turnirja v Kansas Cityju in Oaklandu, kar je bila potrditev njene izredne teniške moči, zato lahko mirno zapišemo, da je Mima Jaušovec dosegla v Parizu velik uspeh, pa tudi s svojo igro z Andreo Jaeger je dokazala, da je vse bliže najboljšim igralkam na svetu. Andrea Jaeger pa bo odpotovala tudi v Wimbledon z velikimi možnostmi za uvrstitev med najboljšo četverico, potem ko je bila že v letu 1980 povsem blizu takšnemu uspehu, toda v četrtfinalu je zaigrala s Chris Evertovo in dvakrat izvedla »break*. toda v dvoboju s Chris Evertovo je osvojila le dve igri. Seveda pa bo v letošnjem Wim-bledonu tudi za Mimo Jaušovec marsikaj odvisno predvsem od žreba, še posebej, ker je veliko vprašanje, ali bo med nosilkami najboljših osmih skupin, ker bodo v Wimbledonu skorajda zagotovo na- je včeraj' prišel na dan nov element: kasacijsko sodišče v Rimu je namreč oprostilo zdravnike v primeru nogometaša Perugie, Renata Curija, ki je umrl v zelo podobnih okoliščinah kot Vendemini. fz poteka včerajšnje obravnave v Forliju je bilo že opaziti, da se je položaj obtoženih zdravnikov izboljšal, saj so sodniki obravnavali sodni postopek mnogo bolj previdno, kot doslej. stopile tudi Tracy Austinova, Pam Shriverjeva in Wendy Turnbullova, pa je realno pričakovati uvrstitev Mirne Jaušovec med najboljšo šestnajsterico, kar pa bi skorajda zagotovo zadostovalo, da bi obdržala visoko mesto v seriji Colgate Grand Prix, v katgri je razvrstitev po pariškem turnirju najboljša ilustracija, da lahko pričakujemo dramatičen boj za uvrstitev na zaključni turnir z udeležbo osmih najboljših igralk na svetu: Lestvica po prvenstvu Franclje Chris Evert (ZDA) 660; Hana Mandlikova (ČSSR) 435; Virginia Ružiči (Romunija) 430; Martina Navratilova (ZDA) 430; Regina Mar-sikova (ČSSR) 415; Sylvia Hanika (ZRN) 390; Andrea Jaeger (ZDA) 375; Mima Jaušovec (Jugoslavija) I 335; Ivanna Madruga (Argentina) 210; Diana Fromholtz (Avstralija) 165, Pam Shriver (ZDA) 165; Kathy Rinaldi (ZDA) 160; Yvonne Verma-ak (JA) 155; Kathy Horvath (ZDA) 145. ‘ Seveda pa ne smemo pozabiti, da je Tracy Austin odigrala doslej šele prvi turnir v Berlinu, kjer se je uvrstila v četrtfinale, pa je pričakovati, da bo imela precej težav zaradi hude poškodbe. VVimbledon bo pravzaprav že nekoliko razčistil položaj med najboljšo osmerico. ACO PASTERNJAK Ob svetovnem letu invalida Zelo uspešen nastop KRUT v Ankaranu Krožek za rekreacijsko udejstvovanje Trst se je - udeležil 6. t.m. v Ankaranu športnega srečanja, ki ga je ŠD Invalid iz Kopra organiziralo ob svetovnem letu invalidov in je obenem slavilo jubilejno 30. leto svojega delovanja na športno - rekreacijskem polju. To srečanje je zelo pomembno za krožpk, ker je prvič nastopal s tolikim številom udeležencev v različnih panogah naenkrat, pa tudi zato, ker je imel za nasprotnike izkušene športnike. čeprav je bila konkurenca zelo ostra je krožek osvojil 2. mesto v balinanju, v šahu in streljanju pa si je priboril 5. mesto. Treba je podčrtati, da je to športno srečanje imelo predvsem družabni značaj. To je bilo razvidno ves čas tekmovanja in po slovesnosti, ki je sledila. Taka srečanja KRUT vsekakor pozdravlja. Udeležba KRUT pri tem srečanju je korak naprej k uspešnemu delovanju te športno - rekreacijsko - družbene organizacije, ki si je ob svoji ustanovitvi zadala nalogo, da preraste v zgleden aktiv te vrste. A. B. C. Elisi) (Bor) in Elisi) 9; dve lestvici: ena za ritmično gimnastiko (kolebnica in žoga), druga pa za parterno vajo. V vseh treh disciplinah so nastopile le štiri deklice in neuradna lestvica teh treh nastopov je taka: 1. Pilat Maša (Bor) 22,30, 2. Pavletič Poljanka (Bor) 22,10, 3. Geometrante Raffaella (OŠ Ul. Conti) 17 in 4. Vatta Barbara (OŠ Ul. Conti) 16. Tekmovanje kot celota, za katero se je še posebno zavzel prof. Bassi od -šolskega skrbništva, je bilo dobro pripravljeno, za naše deklice pa pomeni veliko vzpodbudo za bodočnost, saj je pokazalo, da se bodo lahko ob vestnejši vadbi povsem enakovredno kosale z ostalimi svojimi tržaškimi vrstnicami. IZIDI Parter 1. Nicotra Paola (CO 9,10; 2. Kermec Vera Gherlani Barbara (CO C.________ _ 4. Spano Elisa (CO C. Elisi) 8,90 5. Pavleiič Polianka (Bor) in Tor-cello CJaudia (ČO C. Elisi) 8,70: 7. Pilat Maša (Bor)', Boscolo Sabrina in Natola (obe CO C. Elisi) 8,30; 10. Ferluga Tanja (Bor) 8.20; 11. Vetter S. (OŠ Cffftti) ka (Bor) 8,10; 13. Sta C. Elisi), Bandelj Maša in Volpi Helena (obe Bor)' 8; lft*VWči Laura (CO C. Elisi), Bucik Katja. Mijot Jana, Piščanc Nadja, Rudež Alessia in Vespi Lara (vse Bor) 7,80; 22. Valenčič Kristina (Bor) 7,70 : 23. Vatta Barbara (CO C. Elisi) 7,50; 24. Ciriani Cinzia (Bor) 7,10; 25. Geometrante Raffaella (OŠ Ul. Conti) 7,30. Žoga 1. Seppi Sabrina (CO C. Elisi) 8,50; 2. Pastrovicchio Enrica (CO C. Elisi) 8; 3. Giorgini Annalisa (CO C. Elisi) 7.40: 4. Pilat Maša (Bor) 7,20; 5. Pavletič Poljanka (Bor) 6.90; 6. Vatta Barbara (OŠ Ul. Conti) 4; 7. Geometrante Raffaella (OŠ Ul. Cbnti) 3,80. Kolebnica 1. Seppi Sabrina (CO C. Elisi) 8.50; 2. Giorgini Annalisa (CO C. Elisi) 8,20; 3. Pastrovicchio Enrica (CO C. Elisi) 7,90; 4. Volpi Helena (Bor) 7.20; 5. Succi Erika (Bor) 7,10; 6. Bucik Katja in Ferluga Tanja (Bor) 7; 8. Pavletič Poljanka (Bor) 6,90; 9. Pilat Maša (Bor) 6,80; 10. Kermec Vera (Bor) 6,50; 11. Mijot Jana (Bor) 6,30; 12. Geometrante Raffaella (OŠ Ul. Conti) 5,90; 13. Bandelj Maša (Bor) 5,50; 14. Valenta Giulia-na (OŠ Ul. Conti) 5; 15. Vatta Barbara (OŠ Ul. Conti) 4,50. Biatlon (kolebnica in žoga) 1. Seppi Sabrina (C. C. Elisi) 17; 2. Pastrovicchio Enrica (CO C. E-lisi) 15,90; 3. Giorgini Annalisa (CO C. Elisi) 15,60; 4. Pilat Maša (Bor) 14; 5. Pavletič Poljanka (Bor) 13,40; 6,-Geometrante Raffaella (OŠ Ul .Conti) 9,70; 7 Vatta Barbara (Oš Ul, Conti) 8,50. KOŠARKA Innocentin namesto Tonuta v državni reprezentanci RIM — Italijanska košarkarska zveza (FIP) je sporočila, da se bo priprav italijanske državne reprezentance, ki bodo v Rosetu degli Abruzzi od 23. do 26. t.m. ter drugih poletnih turnirjev, namesto Alberta Tonuta, ki igra pri tržaškem Hurlingbamu, udeležil Lenis Innocentin (Squibb Cantu). Pričakujejo skoraj 4.000 kolesarjev Verjetno se bo tudi v nedeljo na Senenem trgu v Gorici zbralo več tisoč jugoslovanskih in italijanskih kolesarjev, udeležencev 2, mednarodnega turističnega kolesarjenja, ki ga prireja društvo «Pedale Gori-zia». Prireditev je v okviru manifestacij, ki se v zadnjih letih vrstijo z velikim uspehom ob meji in utrjujejo prijateljstvo ljudi. ki živijo v teh krajih. Množičnost udeležencev na lanski izdaji je potrdila, da je kolesarjenje zelo priljubljena oblika športa, oziroma rekreacije, tako da se je na startu zbralo več tisoč kolesarjev iz številnih krajev severne Italije in iz Jugoslavije. Glede letošnje prireditve, naj povemo, da bo proga dolga o-koli 65 kin. Start in cilj pa bosta v Gorici. Kolesarji bodo namreč skozi mesto vozili po Podgori, Sovodnjah, Gabrjah, Devetakih, Doberdobu, Zagra-ju, Foljanu (tu bodo imeli polurni počitek z okrepčevalnico). Nato bodo nadaljevali pot skozi Martinščino, Vrh, Petovlje, Gabrje, Rupo, zopet v Gorico, kjer bo na Senenem trgu tudi cilj. - Za vpis in vse ostale informacije se interesenti lahko obrnejo neposredno do predsednika pripravljalnega odbora El-via Feriga na sedežu CONI, Ulica 24. maja (tel. 84-830). Odhod bo v nedeljo, ob 10. uri. s Senenega trga. Nagrajevanje udeležencev 2. mednarodnega turističnega kolesarjenja pa bo popoldne na cilju ob 17. uri. (PR) Upam pa, da se bo vse končalo ? najboljšem redu.* «Koliko vam je Como ponudil?» «0 ekonomskih vsotah vedno odločajo predstavniki obeh zainteresiranih klubov.* «Zo vas pa se je zainteresiralo več evropskih klubov, ne le Como.* «Da! Dobil sem ponudbe iz vseh strani Evrope. Pozvali so me na primer predstavniki Leedsa, Atleti-ca iz Madrida, Grasshoppersa. Au-strie z Dunaja. Rapida. Sploh se ne spomnim vseh imen teh društev.* «Koj mislite o italijanskem nopo-metu in katera naj bi bila razlika med jugoslovanskim in italijanskim prvenstvom?» «Zelo cenim italijanski nogomet. Igra je dokaj kakovostna, čeprav menim, da je vseeno itali anska reprezentanca le prestara in da ne predva.’a sodobne igre. Mislim pa, da je bolje igrati v italijanskem prvenstvu kot v našem. V Italiu igra ni tako groba, poleg tega je tudi sojenje znatno boljše * «Katere italijanske nogometaše najbolj cenite?* »Iz prejšnje generacije sem najbolj cenil Giannija Rivero in Sandra Mazzolo, pa čeprav sta bila nogometaša različnih tehničnih značilnosti. Trenutno pa sta mi najbolj všeč Bettega in Antognoni.* «Kaj veste o eventualni vaši novi ekipi, o Comu?» «Resnici na ljubo, zelo malo. Vem, da je Como osvojil dvanajsto mesto v prvenstvu in da je izgubil enega svojega nogometaša, ki je prestopil v juventus. Sicer pa so mi rekli, da je Como kot mesto čudovito in da so navijači v tem kraju zelo navezani na svojega prvoligaša.* «Ko bi prestopili v Como, koliko zadetkov mislite, da bi dosegli v italijanskem prvenstvu?» »Težko je rgči. Italijanske obrambe so izredno rtiočne. Težko je priti do gola. Zadovoljen bi bil, ko bi dosegel na primer trinajst štirinajst zadetkov.* tčeprav ste zanesljivo najboljši jugoslovanski strelec, pa vseeno niste dobili mesta v reprezentanci. Pred vami niso le Halilhodžič, Zlatko Vujovič itd., Milianič je celo v reprezentanco vključil veterana Ba-jeviča...* «Veste, to je stara hiba naše reprezentance. Ko ne igraš v vrhunskem klubu, so ti vrata zaprta. Naj vam navedem le primer Santrača, ki je bil najboljši prvenstveni strelec vseh časov v Jugoslaviji, vseeno pa je odigral le eno tekmo za renrezentanco.* To nam je torej rekel Milan Radovič, 29-letni srednji napadalec Ri-jeke, skromen po značaju, simpatičen. Za reškega prvoligaša igra štiri leta. prej. pa je branil barve dru-goliša Radničkega iz Pirota. ., (B. Lakovič) ADELAIDE — Avstralija je premagala Taiwan s 3:2 v kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo 1982. V tej skupini je zdaj lestvica taka: Nova Zelandija 12, Avstralija 5, Fidži 3, Taiwan in Indonezija 1 točko. Nogomet za diiake ZURICH — Mednarodna nogometna zveza namerava organizirati svetovno nogometno prvenstvo za dijake, v starosti od 14. do 16. leta. Delovanje ZSŠDI REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR ZSŠDI Izvršni odbor ZSŠDI je določil, da bo jutri, 12. junija, v Gregorčičevi dvorani v Trstu ob 19.30 r prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju izredni in 11. redni občni zbor ZSŠDI. Na Izrednem občnem zboru bodo spremenili statut združenja. Dnevni red občnega zbora pa j« naslednji: 1. izvolitev volilne komisije 2. Predsedniško poročilo 3. Pozdravi in diskusija na poročilo 4. Izvolitev predsednika in članov izvršnega odbori. 5. Izvolitev nadzornega odbora In razsodišča 6. Razno NimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiimiiiuiiHiiiimfHimiiiiiiiiiiiitmimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiumiiHiiiiiiumiiHniiimHHHMHmuiuuinmMmMtuMtn Iz planinskega sveta LOKOSTRELSTVO Na svetovnem lokosti elskem pr venstvu v Punti Ala pri Grossetu so na najboljših mestih le tuji tekmovalci. Pri moških vodi v kategoriji streljanja na veliko razdaljo Sovjet Gabelkov, pred Fincem Poikolaine-nom. Sovjetom Ečsevom. Italijanom Ferrarijem, Madžarom Nagyjem in drugimi. Pri ženskah pa je na prvem mestu Britanka Edvvard, pred Kitajko Vanai, Korejko Hwang, Švicarko Hess in ostalimi. Danes bodo streljali na kratke razdalje. SPDG po poteh AVNOJ SPD Gorica je priredilo izredno uspel tridnevni avtobusni izlet po poteh AVNOJ. Izletniki so potovali skozi Ljubljano in Zagreb, ustavili so se v Jasenovcu, kjer so si ogledali zloglasno ustaško taborišče in veličasten spomenik žrtvam tega kraja smrti. Pot jih je vodila na Kozaro kjer so se prav tako ustavili ob čudovitem spomeniku težkim bojem na tej slavni gori, s položitvijo venca in krajšo svečanostjo so pa tudi počastili spomin na žrtve teh krajev. Po ogledu muzeja in filma o Kozari so odšli v Banjaluko, kjer so prenočili. Naslednjega dne jih je pot privedla n Jajce, rojstni kraj nove Jugoslavije, kjer so si ogledali vse, kar je pomembnega v tem znamenitem kraju. V Drvarju so obiskali Titovo pečino, v Bihaču pa so spet prenočili. V tretjem dnevu so preko Korduna prišli na Petrovo goro (ogled parti zanske bolnišnice), nato pa so se skozi Karlovac vrnili v Slovenijo, kjer jih je pot privedla skozi Belo krajino še v Kočevski Rog (ogled baze 20). Na Muljavi so obiskali Jurčičevo rojstno hišo, zvečer pa so bili, polni nepozabnih vtisov, že spet v Gorici. SPDG že pripravlja za september štiridnevni izlet v Sarajevo, Mostar, Sutjesko. TRIDNEVNI IZLET SPDT ZA MLADINO SPDT prireja konec tega meseca, točneje v petek 26., sobobo, 27., in nedeljo, 28. junija, tridnevni izlet za srednješolsko mladino, izleta pa se lahko tudi udeležijo dijaki nižjih razredov naših višjih srednjih šol. Izlet je že tradicionalen, saj se odvija redno že več let zaporedoma, potekal pa bo v območju Storžiča, veličastne gore, ki kraljuje nad Kranjem. Točen program izleta je tale: v petek zjutraj je zbirališče dijakov in vodičev ob 6.45 na Foro Ulpiauo v Trstu (izpred sodnije), odhod najetega avtobusa pa točno ob 7. uri. Prihod v Preddvor na Gorenjskem bo okoli 10. ure, tu pa bodo začeli izletniki hoditi. Cilj tega prvega dneva je Dom Kokrskega odreda na Kolišču, kamor se pride po triurni hoji po gozdu. Naslednjega dne je program bolj pester. Najprej se bodo dijaki povzpeli na vrh Storžiča (dve uri hoje), ter se nato spustili do doma pod Storžičem, za kar bodo spet potrebovali kaki dve uri. Tu bo prenočevanje. Tretjega in zadnjega dne pa bo povratek preko Male poljane in Tolstega vrha ter še po grebenu do Kriške gore ter nato še do zdravilišča Golnik, kjer bo izletnike čakal avtobus. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (VI. sv. Frančiška, 20/2, tel 767304) od 10. do 11. ure do vključno sobote, 13. t.m. Izlet stane 20.000 lir (vožnja in prenočišče). OSTALO DELOVANJE SPDT To nedeljo prireja SPDT avtobusni izlet v Bardo v Beneški Sloveniji ob priliki 10. tradicionalnega srečanja članov zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine, ki ga prireja Beneško planinsko društvo - Čedad. Na razpolago je še nekaj prostih mest, vpisovanje pa !e na sedem ZSŠDI v jutranjih urah (tel. 767204). Okvirni program srečama je naslednji: ob 12. uri bodo priložnostni govori in pozdravi, na'o bo kulturni spored z nastopom domačih zborov, nato nastop zborov, godbenih s':u-pin, plesalcev in drugih, nazadnje pa še družabnost s plesom. Vabljeni vsi, ne samo planinci, saj ta dan ne bo nobenih vzponov. • * * V nedeljo, 21. t.m.. bo avtobusni izlet na Platak, z vzponom na Snežnik. Podrobnosti bomo še ja vili. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečna 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številko 5,50 din. ob nedeljah 6.00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00. letno 1000.00. Poštni tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2iro ročun 50101-603-45361 «ADIT> DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.0P0 lir. Finančni 900, legalni 800. osmrtnice 300, sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. 11. junija 1981 Odgovorni urednik Gorazd Vese! fzdaisl Irt tiska f \z član ftaflfanska Zveze časopisnih založnikov FIEG V ŽARIŠČIH NAPETOSTI . Piše Pavel Stranj Ciper: otok razpet med dvema celinama - Evropo in Azijo Vsa ciprska zgodovina je eno samo prepletanje vplivov in privlačnih sil, ki izhajajo iz grškega polotoka m eni strani in iz turškega na drugi. Otok je velik nekoliko manj od polovice Slovenije, na njem živi 520.000 Grkov in 120.000 Turkov; to razmerje 80 odst. Grkov in 18 odst. Turkov (ostalo prebivalstvo tvorijo razne manjšine) je rezultat dolge in burne zgodovine osvajanj evropskih in azijskih velesil. Zlasti po umiku sil beneške republike, so Turki izkoristili svojo premoč za intenzivno naseljevanje otoka in grški del prebivalstva se je temu in drugim carigrajskim pritiskom zaman večkrat uprl. Po odprtju Sueškega prekopa se je za otok začela zanimati nova velesila, Anglija, ki je vedno bolj skrbela za svoj sistem postojank na poti proti Indiji. Pred 130 leti je otok postal angleško vplivno območje in London si ga je dokončno prilastil med prvo svetovno vojno. Po svoji stari navadi je Anglija podžgala nasprotja med obema narodnostnima skupinama na otoku in ta napetost se je še bolj razvila. Ni čudno; v dobi hladne vojne sta dve veliki angleški vojaški oporišči dobili še večji strateški pomen, saj je od otoka le 65 km do turške o-bale in 85 do sirske. Kmalu po zadnji vojni je začel med Grki izstopati, kot vodilna politična osebnost nadškof Ma-karios. Leta 1950 je predlagal plebiscit in izid je izražal stališče grške večine: priključitev Grčiji. a Anglija ni imela namena, da se otoku odpove. Na Cipru se je pojavila grška teroristična organizacija EOKA, ki jo je vodil polk. Grivas ztian po svojih akcijah proti nacističnemu okupatorju, a tudi po svojem antikomunizmu. Vzporedno z bojem proti angleški prisotnosti je konflikt na otoku dobival vse večji značaj spopada med turško manjšino in grško večino, podobno kot deset let prej v bližnji Palestini. Leta 1959 je bila Anglija vendarle prisiliena obljubiti neodvisnost in po dolgih pogajanjih je bil izoblikovan zapleten mehanizem, ki naj bi zagotavljal e-nakopravnost obeh narodnosti: predsednik nove države bo Grk, podpredsednik Turk, polovica javnih uprav bi bila v rokah ene skupnosti druga polovica v rokah druge itd. Anglija je seveda obdržala oporišča. Neodvisnost je bila proglašena 16. avgusta 1960, za predsednika je bil izvoljen Makarios, ki se je že dva tedna pozneje udeležil prve konference neuvrščenih v Beogradu. To ni bilo všeč ne samo Angliji, ampak niti ZDA, ki so prevzele angleško vlogo na Bližnjem vzhodu. Podobno kot Anglija so tudi ZDA računale na notranje razprtije med prebivalci, da bi laže ohranili otok v svojem vplivnem območju. Toliko bolj, ker je na otoku precej močna grška komunistična stranica AKEL, ki šteje dobro četrtino grških članov skupščine. Božič 1963 je lahko datum novega izbruha notranjih spopadov med obema skupnostma na o-toku, začelo se je z incidenti (Libanon je bil deset let pozneje nov primer podobnega razvoja), ki so v teku enega leta prerasli v državljansko vojno. Prišle so čete OZN in otok je bil razdeljen na dve območji. Stiki med ciprskimi Grki in Turki so se prekinili za 10 let. Prišlo je leto 1967, ko so polkovniki prevzeli oblast v Atenah: kmalu za tem so se na otoku poživile sile, ki so zahtevale združitev z Grčijo, Atene so te težnje podpirale in avgusta 1971 se je Grivas vrnil na otok, pojavila se je spet EOKA in atentati so dosegli višek pred volitvami, februarja 1973, ko bi moral biti Makarios tretjič potrjen za predsednika. Makarios je bil izvoljen, kljub nemirom, Grivas je umrl (star 76 let) januarja 1974, a pr o grško gibanje se je nadaljevalo z nezmanjšano silo in podporo Aten. Julija 1974 je Makarios obtožil grškega predsednika, da pripravlja državni udar proti njemu in slab teden po obtožbi je_ ciprska narodna garda (ki jo je vodilo 650 grških oficirjev) res poskušala ubiti predsednika. Namesto, da bi se otok tako, sicer krvavo, vrnil pod okrilje Zahoda je ponesrečeni udar povečal zdrahe: Turčija je tri dni po udaru, ob zori 20. julija, izkrcala svoje čete na otoku. Grški polkovniki so plačali svoj neuspeh, a turški poseg je razdvojil ta bistveni del zavezništva NATO. Turčija bi lahko s položaji, ki jih je pridobila, začela novo pot v povezovanju otoških razprtij, a šla je na pot nepopustljivosti in izsiljevanja. Njenih 40.000 vojakov je v treh dneh, v avgustu 1974, dokončno osvojilo 40 odst. otoka. Grčija se je užaljena umaknila iz NATO pakta in zato so ZDA pritisnile na Turčijo z odpovedjo vojaških naročil. V Turčiji je tedaj začelo tisto vrenje, ki se je potem stopnjevalo do lanskega državnega udara. Makarios se je sicer lahko vrnil na svoje mesto, že decembra 1974. a Turki so na svojem delu otoka proglasili nekaj mesecev pozneje svojo federativno državo, ki jo vodi Denktaš in vsem težavam se je dodalo še kakih 120.000 Grkov, ki so morali, kot begunci, zapustiti turški del ozemlja. Avgusta 1977 je Makarios nenadoma umrl, nasledil ga je Kiprianou in od tedaj potekajo pogajanja med turškimi in grškimi predstavniki o novi obliki državne ureditve. Turki zahtevajo federacijo, ki bi ohranjala sedanjo mejo, ki razdvaja otok. Grki pa so proti omejevanju gibanja in lastnine. Situacija se ni premaknila niti po turškem državnem udaru. Morda se mora sprostiti še kakšen politični potres, predno se bo lahko ta dolgi spor začel počasi reševati. TISKOVNA KONFERENCA KPI, FG, PDUP IN DP V VIDMU Nadvse kritična ocena razprave o manjšinah v deželnem sveta Večina kritik Krščanski demokraciji zaradi preprečitve razprave o posameznih zakonskih osnutkih - Zavzetost za izvajanje 6. čl. ustave VIDEM — Načelniki svetovalskih skupin KPI. DP, PDUP in Furlanskega giban.ja v deželnem svetu Furlanije - Julijske krajine so včeraj v Vidmu obrazložili svoje stališče o nedavni razpravi v deželnem svetu v zvezi z zakonskimi osnutki za zaščito Slovencev. Furlanov in Nemcev, ki živijo na območju dežele Furlanije - Julijske krajine. Na tiskovni konferenci so stavnikov štirih strank, ne morejo KD in njeni zavezniki misliti, da so s tem zaustavili obravnavanje tega vprašanja: v deželi se veča zanimanje za manjšinsko problematiko, še zlasti med Slovenci in med Furlani. Na včerajšnji tiskovni konferenci so predstavniki vseh štirih strank še poudarili, zavzetost, da se uveljavi 6. člen ustave, ki iz- Pascolat (KPI). De Agostini (FG), rečno govori o pravicah manjšin. /TDnirtn . ________ .. Barazzutti (PDUP) in Cavallo (DP) podali skupno izjavo, v kateri uvodoma ugotavljajo, da je bila — po splošni oceni — razprava v deželnem svetu o zaščiti narodnostnih in jezikovnih manjšin ena najpomembnejših razprav v tej skupščini sploh. To je dokaz zrelosti naše deželne družbe, pa tudi političnih sil, ki so se tako lotile razprave o velikih vprašanjih, ki so kočljiva in zahtevajo veliko zavzetost, saj gre za avtonomijo in za izrazite značilnosti naše dežele, je rečeno v skupni izjavi. Predstavniki vseh štirih strank so zelo kritično ocenili zadržanje KD, ki je skupaj z ostalimi strankami večine (PRI, PSI in tudi PSDI) preprečila razpravo in glasovanje o posameznih členih ter je zavrnila resolucije, ki so jih predložile razne politične stranke, «Na ta način, je rečeno v dokumentu, je KD še zlasti z zelo ostrim in provokatorskim zadržanjem svojega načelnika svetovalske skupine preprečila, da bi deželni svet Furlanije - Julijske krajine prispeval k razpravi, ki bo v teh dneh v državnem parlamentu, kjer bodo začeli z obravnavanjem zakonskih osnutkov, ki so jih predložile razne politične skupine.» Na ta način, so dejali včeraj v Vidmu, je bila ponižana najvišja skupščina v deželi Furlaniji - Julijski krajini prav pri obravnavanju tistih vprašanj,: ki so najznačilnejši razlog za av-: tonomijo te dežele. Ta vprašanja, je bilo še poudarjeno, bodo ko bodo pač rešena, odločilno vpliva- la n,a Jsultouv SS&tja v tej deželi, na spoštovanje značilnosti posameznih skupin, na obrambo same enotnosti dežele Furlanije-Julijske krajine in na uresničitev mednarodne vloge dežele kot dejavnika prijateljstva in mostu pri utrjevanju miru med sosednjimi narodi KD je, no mnenju predstavnikov vseh štirih strank, naredila velik korak nazaj v primerjavi z besedami njenih vidnih predstavnikov na nedavnem zasedanju v Vidmu in tudi v primerjavi s samim dokumentom. ki ga .je sprejelo deželno strankino vodstvo. Vendar pa, je rečeno v skupni izjavi pred- V zvezi z zadnjo razpravo v de- želnem svetu pa so bile izrečene kritike tudi drugim strankam, predvsem socialistom z utemeljitvijo, da njihovo zadržanje v deželnem svetu ni bilo v skladu z zakonskimi osnutki, ki so jih sami predstavili v parlamentu, delno pa tudi Slovenski skupnosti, o kateri so menili, da bi se ne smela zadovoljiti s končno resolucijo, s katero je deželni svet poslal zakonski osnutek SSk parlamentu le kot priporočilo. (iHiiiiiiiiiiimiiiiiiioiimiiiMiHiiimmiiiiMiiiitiiiiuifiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimtniii Kratkotrajna iluzija Pando Chia-Ghla, ki so ga iz Londona pripeljali v uashingtonski Zoološki vrt, da bi se pridružil vrstnici Ling-Ling, je izbirčna samica odslovila že po prvem njunem sestanku. Da bi ne bilo dvomov je gorečega ljubimca kratkomalo pretepla, da so ga pošteno pobitega poslali nazaj v Evropo. Posnetek kaže, kako si samec (za mrežo) pobi skritih želja ogleduje obljubljeno zaročenko (Telefojo AP) PRIMORSKE VESTI V Piranu se ukvarjajo s preobrazbo šolstva Ena najpomembnejših nalog je krepitev sožitja med otroki italijanske in slovenske narodnosti PIRAN — Vsestranska preobrazba šolstva je ena od glavnih nalog, ki so si jih zadali v piranski občini. Včeraj je na primer občinski izvršni svet podrobno proučil zajetno in izčrpno gradivo o problematiki in preoblikovanju šolstva, ki so ga sestavile občinska skupnost otroškega varstva, izobraževalna skupnost in koprska enota zavoda za šolstvo. Predvsem gre za dograjevanje mreže vrtcev, prehod iz poldnevne v marksistično zasnovano celodnevno oz. novo osnovno šolo in za usmerjeno izobraževanje v srednjem šolstvu. Nalog, ki čakajo Pirančane na tem področju ni malo. Vzgojnovar-stvena dejavnost se v občini hitreje razvija od leta 1974, ko so se občani z referendumom odločili, da bodo s samoprispevkom reševali najbolj pereče probleme vzgojnega varstva. Zdaj je v tej občini v vrtcih prostora za 777 otrok, to pomeni za slabo polovico predšolskih otrok (48 odstotkov). Število otrok pa strmo narašča. Še letos naj bi začeli graditi nov vrtec v Portorožu za 176 otrok, ki naj bi začel z delom že septembra prihodnje leto. Ena od pomembnih nalog vzgoj-novarstvenih organizacij v tem letu je bila vzgoja sožitja, s katero želijo že od mladih nog navajati otroke, da žive na narodnostno mešanem območju. Tako lahko dobijo otroci ene ali druge narodnosti že v vrtcu prve priložnosti, da se naučijo drugega jezika — italijanščine ah slovenščine. Starši so za to novost pokazali izredno zanimanje, kar potrjuje tudi visok odstotek obiska na roditeljskih sestankih, kjer so staršem predstavili omenjene programe vzgoje sožitja. Na področju osnovnega šolstva so člani piranskega izvršnega sveta ugotovili predvsem dve stvari, da je njihova občina ena redkih v Sloveniji, kjer imajo prav vsi licenci pouk samo dopoldan in da so objekti osnovnega šolstva, glede na število prebivalcev in površino občine izredno razpršeni in razdrobljeni, saj skorajda ni krajevne skupnosti, ki ne bi imela «svo-je» šole. c Programe osnovnih šol naj bi v bodoče izvajali v treh šolskih okoliših in v štirih velikih in primerno opremljenih šolskih zgradbah*, so menili pri piranski izobraževalni skupnosti. Predlagali so dogra ditev druge faze osnovne šole v Piranu, ki naj bi sprejela otroke iz piranske krajevne skupnosti in dve tretjini otrok iz portoroške krajevne skupnosti, čimprej naj bi dogradili še osnovno šolo v Luciji. kamor bi vključili 740 učencev i* Lucije. V Luciji ali v bližini Portoroža naj bi začeli graditi še eno šolo, ki naj bi sprejela tretjino otrok s portoroške krajevne skupnosti, vse otroke iz Strunjana in otroke iz krajevne skupnosti Lucija po letu 1985 pa naj bi še posodobili osnovno šolo v Sečovljah. BORIS ŠULIGOJ Problemi koprske ribiške družine KOPER — Na območju ribiškega okoliša koprske ribiške družine je le še dobra tretjina koristne in lovne površine za sladkovodne ribe. Od okrog 26 ha lovnih površin je namreč nekaj manj kot 17 ha površin, ki so nelovne kot pravijo ribiči. Gre predvsem za spodnji del reke Rižane od ankaranskega mostu do izliva v morje. Ta del reke je namreč po ocenah ribičev postal pravi kanal industrijskih odplak in je zato v njem uničeno vsako življenje. Vedno bolj pa je ogrožen tudi gornji kot Rižane, ker vanjo iz obrežnih zaselkov in posameznih hiš tudi spuščajo vse odplake. Podobno kot Rižana pa postajata vse bolj ogroženi tudi Dragonja ir-: Vanganelsko jezero. Ribiči si zato prizadevajo, da bi problematiko onesnaževanja vod na njihovem območju kar najhitreje razrešili. Vendar prizadevanja ne naletijo na kakšen poseben odziv, ne v krajevnih skupnostih ne pri neposrednih onesnaževalciii, Vsem onesnaževalcem so namreč ponudili samoupravni sporazum, ki bi jih zadolžil zato, da poskrbijo, da bodo v reke in jezero spuščali 1? očiščena nenevarne vode. vendar se doslej nihče ni javil s podpisanim sporazumom, kar kaže na to, da niso preveč pripravljeni sodelovati pri razreševanju omenjene problematike. Pa še en ne ravno enostaven problem tare člane riDi-ške družine Koper - čuvajska služba. To so doslej dokaj uspešno upravljali kar ribiči, člani družine sami, v zadnjem letu pa se je dobesedno začel bohotiti krivolov, kateremu le stežka stopajo na prste. Krivolovci so namreč tudi agresivni in najraje lovijo ponoči, z ostmi in to ob nizkem vodostaju, (gr) Prispevajte za DIJAŠKO MATICO --------------------------—------------------- 1'trf&fon muha biti phsuoidm koi mJvavIja. Telefon, nujnost Telefon je potreben vsem. Ker se s telefonskim pozivom lahko prihrani na času, denarju in energiji. Ali pa se enostavno pokliče prijatelja, drago osebo. Do danes je telefonski promet slonel na elektromagnetskem sistemu, ki pa je že dosegel svojo maksimalno zmogljivost. Da se torej zagotovi nadaljnji razvoj telefonske službe, mora telefon preiti na elektronski sistem. Telefon, elektronika. Po vseh evropskih državah delajo za elektronsko transformacijo telefonskega sistema. Prednosti bodo zelo številne. Saj bo telefonska centrala lahko razporedila promet v najkrajšem času, v mikrosekundah, in tako omogočila širšo uporabo telefonske službe in boljšo kakovost v prenosu glasa Nadalje bodo centrale sposobne sprejemati in oddajati besede, podatke in slike. Telefon, Informacija. Tako bo vsak telefonski poziv sredstvo za številne, vsem koristne, informacije. Ne le to. Popolna transformacija elektronskega sistema bo nudila pogoje za znaten razmah elektronike-in industrij na tem področja Toda, da postane služba bolj modema in učinkovita, mora telefonski sistem investirati. Zato smo o telefonu rekli, da mora biti previden kot mravlja Telefon, Investicija. V predvidevanju novih zahtev o komunikaciji potrebuje telefon potrebna sredstva, ki bi zagotovila razvoj sistema. Za plačilo stroškov za investicije, surovine in delovno silo. Ker sodobnejši telefon služi vsem. Huz/e^o/7. 7ucj qlaA