Štev. 285. V UnUlanl. v četrtek, dne 15. decembra 1910. leto xxxviii. = Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . K 28'— za pol leta „ . „ 13*— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35*— = V npravništvn: == Za celo leto naprej . K 22*40 za pol leta „ . „ 11*20 za četrt leta „ . „ 5*60 za en meseo „ . „ 1*90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne it. 10 v. Cnostolpna petltvrsta (72 nun): za enkrat . . . . po 15 r za dvakrat . . . za trikrat . . . za več ko trikrat V reklamnih notloah stane enostolpna garmondvrata 30 vinarjev. Pri večkrataea objavljenjn primeren popnat. it 13 H 10 H 9 izhaja:: vsak dan, lzvzemll nedelje la praznike, ob 5. ort popoldne. (ttf* Uredništvo ]e v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6. neg = Sprejema naročnino, Inserate In reklamaoije. = ===== Upravnlškega telefona štev. 188. ■■ DanaSnia številka obsega 6 strani. Dogodki v parlamentu. Dunaj, 14. grudna 1910. Včeraj je šumelo v zbornici kakor v čebelnjaku. Posvetovali so se vsi klubi o situaciji, časnikarji so dr-vili za posameznimi poslanci in jih iz-praševali, kaj bo. Danes pa se jc polegla vsa nervoznost in stvari se razvijajo normalnim potom. Vlada je in »statu demissionis«. Njena naloga jc samo, da vodi pošlo do sestave nove vlade. To se zgodi brez dvoma žc do srede prihodnjega meseca. Vsa ugibanja so danes prazna. Ako se posreči češko-nemško premirje v celoti ali le ! na podlagi že dogovorjenega kompromisa, pride na krmilo nova, vsaj pove- j čini parlamentarna vlada, v kateri bodo imeli tudi Čehi dva ali tri svoje za- ' stopnike. Ako se zopet izjalovijo češ-ko-nemška pogajanja, potem je v zbornici nemogoča zanesljiva večina in nemogoča tudi parlamentarna vlada. V tem slučaju vlada imenuje uradniško ministrstvo. To pa bi bila le začasna rešitev vladne krize, ker je parlament sam že v krizi. Naravna posledica bi bila razpust zbornice in nove volitve. Le nova vlada ,ki se more naslanjati na zanesljivo večino, more zopet voz spraviti v pravi tir. Naš »Slovenski klub« bi le z veseljem pozdravil nove volitve. Vse druge stranke pa se boje novih volitev, kakor hudoba križa. Zato bodo vse storile, da parlament reši nujne in na obroke vezane predloge. To sta v prvi vrsti proračunski provizorij in volitev delegacije, kar je mogoče še ta teden. Italijanska pravna fakulteta. Danes popoldne se je zbral proračunski odsek. Ivot prva točka je bila še od poletja na dnevnem redu italijanska pravna fakulteta. Člani »Slovenskega kluba« so bili pripravljeni tudi na skrajno obstrukcijo, ako bi večina hotela s silo rešili to vprašanje. Naš najboljši zaveznik sedaj pa jc koledar. Država, no vlada, potrebuje vsaj začasni proračun. Ako ga ne dovoli parlament, dovoli si ga vlada sama s § 14. Posledica pa bi bila prvič najmanj šestmesečni provizorij. Dalje bi vlada črtala iz proračuna vse mogoče podpore in prispevke za razne ljudske potrebščine. In končno bi zvladal zloglasni § 14., ki jc smrtni udarec za istočasni parlament ali vsaj znamenje onemoglosti. Torej jc le v interesu ta-kozvanih večinskih strank, ako si pomagajo iz zadrege ob 12. uri. To pa jc le na ta način mogoče, ako postavijo vprašanje italijanske pravne fakultete na postranski tir. Naloga opozicije gotovo ni, da bi večini stregla. Danes so si ves božji dan ubijali glave, kako pridejo čez prelaz. Čehi, Poljaki in socialni demokrati so odklanjali to neprijetno uslugo. Koncčno so morali Nemci ugrizniti v lesniko. V imenu nemške zveze je začetkom seje predlagal dr. K e d 1 i c h, naj se italijanska pravna fakulteta zapostavi in preje reši proračunski provizorij. Proti temu predlogu jc odločno ugovarjal dr. Conci v imenu italijanskih poslancev. Krščanski socialec S c h m i d jc izjavil v imenu svojih tovarišev, da glasujejo za Redlichov predlog, dasi žele, naj se Italijanom dovoli pravna fakulteta. Po tej kratki razpravi je predsednik baron C h i ari dal Redlichov predlog na glasovanje. Predlog je obveljal s 30 glasovi. Proliglasovanja ni bilo. Zastopniki »Slovenskega kluba« niso ugovarjali, ker obstrukeija je imela in ima edinole ta namen, da zavlačuje italijansko pravno fakulteto toliko časa, dokler vlada tudi Slovencem ne dovoli primerne kompenzacije v vseučiliš-kem vprašanju. Zadnji dogovor z vlado ne velja, odkar je vlada odstopila. Torej ostane to vprašanje »in suspen-so«, dokler ni imenovana nova vlada, s katero se bode mogoče zopet pogajati. Italijanska pravna fakulteta je sedaj sicer kot prva točka na dnevnem redu proračunskega odseka, ko reši začasni proračun. Toda s tem stvar ni še rešena. Ako bi tudi dopuščal čas, da bi odsek botel rešiti to vprašauje še pred prazniki, zaprečijo ta poskus štirje člani »Slovenskega kluba« sami z obstrukcijo. Orožje je pripravljeno. Govori se tudi, da hočejo predlagati jiododsek, kateremu naj bi se odkazalo to vprašanje. S tem pa italijanska fakulteta še ni zagotovljena. Obstrukeija je mogoča tudi v pododseku in pozneje v odseku samem in v zbornici. Sicer pa je izključeno, da bi se letos sploh še razpravljalo o tem vprašanju, ker ta teden je delo v poslanski zbornici končano. Italijani so seveda jako poparjeni in so takoj izvajali posledice. Dr. Conci je izjavil kot 1. govornik v proračun, razpravi, da glasujejo proli začasnemu proračunu. Sedaj ob pol 7. uri, ko pišem to poročilo, razprava LISTEK. Merella. (Angleški spisal Edgar Allan Poe.) S tihim, globokim spoštovanjem sem gledal na svojo prijateljico Mo-rello. Ko sem se pred mnogimi leti slučajno ž njo sestal, se jc vnela moja duša v mogočnih plamenih, ki jih doslej še nisem bil spoznal; ali to niso bili plameni ljubezni in trpel sem v bridkem in vedno jasnejem spoznanju, da si ne morem razjasniti njenega nedoločenega vpliva, niti omejiti njene moči. Ine kljub temu sva se našla pri oltarju; nikdar ji nisem govoril o svojih čustvih, nikdar nisem mislil na ljubezen. In vendar je zapustila družbo, se rr.e oklenila in živela le zame. in tako me je napravila srečnega. Bila .ie ta sreča polna čudežev in sladkih, opojnih sanj. Neverjetno je, kako hitro se je Mo-rella vsake stvari naučila. Pri moji veri. njena nadarjenost ni bila navadna in gigantična je bila moč njenega duha. Čutil sem to in postal v mnogih stvareh njen učenec. Pa spoznal sem kmalu, da me hoče seznaniti, mogoče vsled svoje vzgoje v Požunu, z neka- terimi mističnimi spisi, ki se smatrajo navadno kot nekak posnetek zgodnje nemške literature. In ti spisi so bili njeno najljubše in vsakdanje čtivo, in da sem jih tudi jaz začel ceniti in pro-učavati, se imam zahvaliti skromnemu ali vendar močnemu vplivu njene navade. Ako sc ne motim, ni imela moja pamet tu mnogo opraviti. Moj spomin me ne vara, če trdim, da so ostali nvoji nazori kljub vsem tem idealom stari in da ni niti najmanjša sled te mistike vplivala na moje misli in dejanja. Prepričan o tem dejstvu sem se dal brez kakega strahu voditi svoji soprogi in sem se poglobil pogumno v labirint njenih študij. In če sem začu-lil v sebi rastočo moč njenega duha, tedaj je položila More 11 a svojo hladno roko na mojo in govorila tihe, čudne besede, ki jih je bila našla v pepelu kake mrtve filozofije in ki so zapuščale v mojem spominu sledove svojega pomena. In tako sem sedel uro za uro ob njeni strani in poslušal godbo njenega glasu, in če je naposled zazve-uel o njegovem govoru glas ¡¡rože in strahu, tedaj je padla na mojo dušo senca in postal sem bled in sem trepetal pri teh nadzemskih glasovih. In la-ko se je spremenilo veselje v grozo in naikrasnpjša stvar postala jo najstrašnejša. ni bila še končana. Na vsak način pa hočejo še nocoj rešiti v odseku proračun, da pride v petek v zbornici na dnevni red. Malik pogorel. Poslanec Malik jc poseben prijatelj Slovencem. Povsod so mu na potu. Danes je v zbornici vprašal predsednika, zakaj pusti v seji poslanca dr. V e r s t o v š k a, ker jc baje v njegovi družini doma škrlatica. Ker mu dr. Pattai ni dal zadovoljnega odgovora, otrese! jc svojo sitnost tudi v proračunskem odseku. Zapazil je v dvorani dr. Verstovška in vprajal predsednika barona Chiarija, zakaj se ne odstrani dr. Verstovšck. Baron Chiari zmaje z ramama, Malik pa svetlo gleda okoli sebe, kje bi zapazil nevarno škrlatico. Splošen smeh. Dr. Korošec izjavi: »Ker smo prepričani, da v sedanji situaciji ne dovolimo proračuna vladi, ampak si ga dovoli parlament le sebi za vzdrževanje ustavnosti, zato izjavim, da jaz in moj tovariš Gostin-čar glasujeva za neobhodno potrebne postavke v predlogi, ki je v razpravi.« Dr. Hočevar in Demšar sta glasovala proti, ker sta dobila mandat v odseku od čeških agrarcev. Reforma poslovnika. Pred letom sta dr. Krek in dr. Kramar iznenadila zbornico in širšo javnost z nujnim predlogom, ki je v toliko poostril zbornični poslovnik, da je izključena najizdatnejša obstrukeija z nujnimi predlogi. Predsednik more namreč nujne predloge odložiti na Konec seje. Ta reforma pa je veljavna samo do 20. t. m. Vlada jc sicer spomladi predložila načrt novega poslovnika, toda odsek jc ta načrt odklonil, češ, da je poslovnik izključno stvar zbornice. Pač je odsek sklenil, da sc podaljša lani sklenjena reforma poslovnika do konca prihodnjega leta. Izpuščena je samo določba, da predsednik ne more izključiti poslanca iz zbornice zaradi velikih izgredov. Ta določba jo bila itak mrtva črka, ker predsednik ni imel nobenega sredstva, da bi nagajivega poslanca vrgel skozi vrata. To jc bila danes edina točka na dnevnem redu in jo je zbornica rešila pri razmerno krotki razpravi. Ko seje zglasil za besedo ministrski predsednik, začeli so kričati češki radikalci. Poslanec F resi je predlagal, naj sc ta točka odloži. Predlog pa ni obveljal. Baron Bienerth je priporočal reformo v interesu zbornice in obljubil, da jo Ne zdi se mi potrebno, opisovati natančno način teh razmotrivanj, ki so bila posledica že poprej omenjenih knjig, in ki so dolgo časa bila edina vsebino pogovorov med menoj in Mo-rello. Kdor jc proučaval teologični nauk o morali, oni me bode razumel, drugi ne. Nejasni panteizem Fichtejev, modificirati nauk o Pitagorovih učencev o prerojen,ju in pred vsem Schel-lingov nauk o identiteti, vse to je Mo-rello, ki je bila polna fantazije, neskončno mikalo. Pa prišel je čas, ko me je začel skrivnostni duh moje soproge težili kot mora. Nisem mogel več strpeti dotik-ljaja njenih ozkih prstov, tihega glasu njenega muzikaličnega govorjenja in n jenih žalostnih oči. Vse I o je ona čutil«, a mi ni nikdar tega očitala; bila je spoznala mojo slabost ali budalost, pa jo je imenovala smehljaje se slučaj usode; zdelo se mi je, da je polog tega tudi še vedel« za meni nepoznan vzrok moje umirajoči' ljubezni; pa nikdar ni omenila niti /. najmanjšo besedico, kak naj bi bil i a v/i >k. Kljub temu .jo imela dovolj žensko naravo v sobi, tako da ji1 začela hirali ob km spoznanju. Polagon.a sem /.ač"l J opazovati na njenem licu neko bolno ' rdečico in modre žile na bledom čelu so I se bolj in bolj prikazovale, in innogo- bode zagovarjal tudi v gosposki zbor» niči. Proti reformi poslovnika so gla> sovali samo češki in nemški radikalci ter Rusini. Belokranjska železnica. Poslanci J a r c, V u k o v i č in tovariši so vložili nujni predlog, naj vlada pospeši priprave za zgradbo bc« lokranjske železnice do Dalmacije. Slovanska Jednota. Danes dne 14. t. m. je bilo v »Slo* venskem klubu« posvetovanje »Slovanske Jednotc« o spremembi pravil katera je z ozirom na enotni »Češki klub« postala potrebna. Udeležili so se posvetovanja Fiedler, dr. Šusteršič, dr Korošec, dr. Ploj, Klofač in Šramek Doseglo sc je v vseh bistevnih zadevah popolno sporazumljenje. Upati je, da bo »Slovanska Jednota« vstala v novi obliki že pred božičnimi parlamentarnimi počitnicami, kar bo najboljši de-menti proti vsem zlobnim govoricam o razpadu češko-slovcnske vzajemnosti. Znano je, da so se te govorice razna-šalo v svet tudi od izvestne jugoslovanske strani. Naše šolsko polje. 1. Še, vedno so šole, ki po krivdi liberalnih pedagogov nimajo naročenega »Slovenskega Učitelja» Opetovano prosimo svoje somišljenike posebno gg. katehete na podeželskih šolah, naj pri prvi priliki zahtevaj« naročitve. Po novem letu ne sme biti šole in ne poštenega vzgojitelja brez — »Slovenskega Učitelja«. 2. »Slovenski U čitelj« prinaša med drugimi aktualnimi sestav* ki izpod peresa tovariša Ivana Štruklja tudi zanimiv spis »Šolski voditelj«, kjer se poljudno popisuje opravek vodstva začetkom šolskega leta in dalje, Mlajšim tovarišem priporočamo nujno potrebno razpravo v uvaževanje in poljubno posnemanje, da jim ne bo treba hoditi predolge in prenadležne poti — praktične izobrazbe. 3. Katera učilnica ima dober šolski o b i s < ? Stoinsto-krat obravnavano, a še vedno aktualno vprašanje. Nekateri menijo, da se vso doseže z denarnimi in zapornimi kazni-mi. Faktum pa je, da na učilnicah ne zakrivi slabega šolskega obiska le za-nikrnost in upornost starišev, ampak vzroki leže globlje. — Pri neki krajni učiteljski konferenci so povdarjali, da jo k dobremu šolskemu obisku potre-ha: a) ureditve posebnih oddelkov za krat. se je topila moja duša v brezmejnem usmiljenju in sočutju, pa v naslednjem trenutku sem zapazil spet pogled njenih oči, in tedaj je zatrepetalo srce in bilo mi je, kakor bi gledal v brezupne in neskončne prepade. Priznati moram, da sem z rosniČ« nim in neodoljivim hrepenenjem čakal Morelline smrti. Toda slabotne moči njenega telesa niso tako hitro ginile, kot sem želel jaz. Dneve, tedne in dolge, dolgo, mučne mesece je trajala bolezen, in končno so moji izmučeni živci premagali voljo in to večno umiranje me je napolnilo z besnostjo in preklinjal sem v strašni jezi dneve in tire in vso grenke trenutke, ki so postajali tem daljši, čim bolj se je bližalo to nežno življenje svojemu koncu. Nekoga jesenskega večera, ko so vetrovi spali v zračnih višinah, tedaj me jo poklicala Morella k sebi, k svoji postelji. Kot prozorna tančica je bila razprostrta megla čez polja, topol žar jo bil nad vodo in mod bujnim jesen-,-kini listjem v gozdu je trepetala mavrica. »Danes jo dan jednak drugim dne« volil,« dejala jo, ko som k njej pristopil; dan življenja, ali dan sturli. Čaroben dan za sirove te zemlje, lega življenja; i sc lepši za hčere neba, za hčere smrti!« oddaljene in uvedbe potovalnih učiteljev, b) gospodarskega gibanja novejšega Časa, ki bo povzdignilo v naši dežel! kmetski stan in delavski stan; ko ne bo tako občutnega pomanjkanja de-bvskin šil, I o kinel lažje pogrešal šo-loobiskujočega otroku; c) previdne obravnavo. šolskih zamud, ki sloni na pogostili opominih in svarilih in ne na pogostih kaznih; d) denarnih in zapornih kazni, ki pa morajo biti redke, ostre, hitro izvršene in neodpustljive; e) vzajemnega delovanja učitelja in duhovnika. Več o referatu bo poročal stanovski list »Slovenski 1'čitelj«. 4. O k r a j 11 i šolski 11 a d z o r-o i k, ki bi gotovo no bil vesel, da ga imenujemo, ima navado, da pri nadzorovanju šikanira člane »Slomškove zveze«. Neka gdč. učiteljica jo bila na nečuven način kregana vpričo otrok radi popolnoma malenkostnega po-greška pri napisu računske naloge in tudi sicer jo liberalni gospod podal krščanski učiteljici poln koš nepotrebnih sitnosti in neopravičenih zahtev. Člane »Slomškove zveze« opozarjamo, da vsak slučaj neopravičenega preganjanja sporoče osrednjemu odboru, ki bo priskrbel liberalno idejo podpirajočim možem — primernih priznanj. 5. Kmetijski pouk v Belgiji jo na zelo visoki stopinji. Katoliška parlamentarna večina skrbi v obilni meri za povzdigo kmetijstva, s katerim so peča 1,204.810 mož in žena, čeprav jo Belgija s 0,693.548 prebivalci v prvi vrsti industrijska država. Polje-deljsko ministrstvo jo izdalo v letu 1910 samo za kmetijski pouk okrog 100.000 kron, kar je ogromna vsota, ako upoštevamo, da vzdržujejo v Belgiji tudi posamezne občine mnogo kmetijskih šol. O zelo praktični ureditvi pouka bomo še poročali, za danes le omenjamo, da nas je Belgija prekosila tudi glede - kmetijskega pouka v vojašnicah. Za poskušnjo so bili uvedeni poljedelski tečaji v belgijskih vojašnicah že lota 1890; od leta 1901 pa so v poljedelstvu poučujejo vojaki vseh garnizij, če se oglasi k pouku vsaj 20 fantov. Tečaji se vrše po eno uro, in sicer dvakrat na teden v mesecih decembru, januarju, februarju in marcu. lTčno sobo preskrbi vojaška oblast, razsvetljavo in kurjavo pa plača poljedelsko ministrstvo. Ua vojaki teoretično pridobljeno lahko tudi opazujejo praktično, prireja predavatelj ob nedeljah z vojaki poučne izlete na okoliška poskusna polja. Semtertje se vrše tudi izpraševanja, ki prineso za pouk so zanima jočim obiskovalcem kot darila knjige, ponajveč kmetijske vsebine. Poljedelski pouk v belgijskih vojašnicah, ki je tudi sicer urejen jako zanimivo, jo obiskovalo v preteklih treh letih 3000 vojakov. Pri nas gre vsa stvar prepočasi od rok! 6. Kako kažejo r o ž i č k e! Ne mino dan, da bi se 110 hvalili naši Za-vezarji, da se ne bojujejo proti veri, ampak za »osvoboditev kmeta iz far-ških rok«. Kaki so li možje v resnici in kako hitro pokažejo li »vzgojitelji naroda« rožičke. ako ne čuva nad njimi ljudstvo, nam svodočijo najbolj protiverski nastopi liberalnih učiteljev na severnem Češkem. Našuntali so ljudi, da tudi ob nedeljah ne pošiljajo otrok k božji službi. V šoli so odpra- vili katoliški Očenaš in sedaj izgovarjajo z otroci pred in po pouku brezpomemben pregovor. Izginiti je moral katoliški pozdrav »Hvaljen Jezus!« in na mnogih šolali se otroci kakor mu-tasti le pripogibajo pred učiteljem. Svobodomiselni učiteljski Ust »Rei-chonberger Freie Sehulzeituhg« pa po-vdarja, da nimajo kateheti ničesar iskati v šoli. Kmetijske poučne tečaje priredi deželni odbor kranjski dno 18. 111 19. decembra 1910.: a) v šolskih prostorih v Št. V i d u |> r i Vi p a v i. — Spored: V nedeljo, 18. decembra, ob 3. uri popoldne: Zadružništvo. Predava deželni živinorejski nadzornik inženir Jan. Rataj. — V ponedeljek, 19. decembra, ob 0. uri dopoldne: Sadjarstvo in vinarstvo. Predava c. kr. kletarski nadzornik Franc Gombač. V ponedeljek ob 3. uri popoldne: Živinoreja in umetna gnojila. Predava dež. mlekarski nadzornik Radoslav Legvart. — b) V mlekarni v Kočah. Spored: V nedeljo, 18. decembra, ob 3. uri popoldne: Živinoreja in umetna gnojila. Prodava, dež. mlekarski nadzornik Radosl. Legvart. — V ponedeljek, 19. decembra, ob 9. uri dopoldne: Sadjarstvo. Prodava deželni sadjarski inštruktor Martin Ilumek. V ponedeljek ob 3. uri popoldne: Zadružništvo. Predava clež. živinorejski nadzornik inž. Jan. Rataj. — c) V šolskih prostorih v Vidmu pri Dobre-p o 1 j a h. Spored: V nedeljo, 18. decembra, od 1 - 8. uro naprej: Splošna, živinoreja. Predava deželni strokovni učitelj Anton Planinšek. Ta dan ob 3. uri popoldne: Zadružništvo. Predava dež. zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik. — V ponedeljek, 19. decembra, od 9. ure dopoldne naprej: Prošičereja. Predava ravnatelj kranjske kmetijske šolo na Grmu, Viktor Rohrman. — d) V šolskih prostorih v V i š 11 j i g o r i. Spored: V nedeljo, 18. dcc., od VaS. ure dop. naprej: Prašičereja. Predava ravnatelj kranjske kmetijske šole na Grmu, Viktor Rohrman. Ta dan ob 3. uri pojioldno: Umetna gnojila in pridelovanje krme. Predava profesor Franc Pengov. - V ponedeljek, 19. decembra, ob 9. uri dopoldne: Zadružništvo. Predava dež. zadružni komisar dr. Lovro Pogačnik. Ta dan ob 3. uri popoldne: Splošna živinoreja. Prodava deželni strokovni učitelj Anton Planinšek. Dnevne novice. + Malik agitira za učenje slovenščine. No nedeljskem nemškem shodu v Ptuju je agitira 1 vsenemški kričač Malik pri dijakih za učenje slovenščine. To svojo agitacijo jo utrjeval z motivacijo, d a bodo Nemci š e -1 c t e cl a j uspešno pregnali SI 0-vence z n a šib u 1* a d. m c s t. če bodo z 11 a 1 i jezik 1 j u d s t v a. Nemci že dolgo delujejo v toni smislu. Zato morajo biti slovenski politiki in jiodagogi pozorni, da se bode naše clija-štvo pravočasno naučilo dovolj nemščine, da 110 bo neznanje nemščine pretveza za prodiranje nemškega uradni-štva na. mesta, ki bi jih morali imeti Slovenci, in da si Slovenci 110 zapro potov do višjih služb v državi. •f Kako se laže list mladinov. List mladinov ima veliko sušo. Do resnih jn pravih informacij nikjer ne more, zato pa z izmišljenimi stvarmi polni svoje predalo. Iz parlamenta posebno ima tako »vesti«, ki niso vredne piška-v\ega oreha, ne pa 4 vinarje, kar jo za tako izmišljotine in varanjc javnosti odločno preveč Tako so ti poštenjaki predvčerajšnjem skovali kar v uredništvu »brzojavko« z Dunaja o »strahoviti blainaži dr. Šusteršiča«, v kateri poročajo, da je dr. šusteršič v proračunskem odseku v zadnjem trenotku umaknil svoj predlog, naj slovanski poslanci glasujejo proti izvolitvi barona Chiuriju. Ta »brzojavka« je od konca do kraja izmišljena. Dr. šusteršič niti član proračunskega odseka ni, torej ni mogel predloga staviti in tudi 110 jemati nazaj. Tudi sploh ni bil noben tak predlog umaknjen. List mladinov pa je zopet dokazal, da dela z belgrajskimi manirami. r Italijanska pravna iakulteta. Posl. dr. Conci, dr. Gontili in dr. Bu-gatto so imeli včeraj daljšo konferenco z ministrskim predsednikom Biener-tliom in naučilim ministrom grofom . Sturgkliom zaradi italijanske vseučili-ške predloge v proračunskem odseku. Bienerth je poudarjal, da je vlada v stat,11 demissionis in mora vsled tega prepustiti odločitev strankam. Italijanski poslanci so nato konforirali z načelniki strank, ki so vsi opozarjali na sklep Slovencev, ki so so, izrekli proti temu, da bi se izročila italijanska fakultetna predloga posebnemu pod-oclseku in ki zahtevajo, da so ta zadeva preloži. Slovenski poslanci so izjavili, da. dovolijo državi poslovnik, proračunski provizorij, italijanske fakultetne predloge pa 110 morejo smatrati za državno potrebščino. Posvetovanje dr. Faiduttija z dr. Šusteršičem je bilo istotako brezuspešno. Italijanski poslanci nameravajo izvajati konsekven-ce, ako se odloži njihova fakultetna predloga z dnevnega reda v proračunskem odseku ter bodo glasovali v tem slučaju proti proračunskemu provizo-riju. Kakor se vidi, je poteza naših poslancev prav dobra. + V obrambo pravaške četvorice dalmatinskih poslancev na Dunaju pri-občuje tudi »Prava Cervena Hrvatska« z dne 10 t- m. uvoden članek. Zavrača liberalna natolcevanja.in grdenja proti onim poslancem, proti dr. šusteršiču in »sebičnim Kranjcem«,, kakor dalmatin- . ski hrv. liberalci zaničljivo 111 sovražno nazivajo nas Slovence. List pravi, da bi se bili imeli pošteni hrvaški poslanci iz vsega početka pridružiti Slovenskemu klubu, kjer edino je zanje prava in varna zaslomba. Slovenci no čutijo samo s Hrvati, marvpč se že več let tudi izpostavljajo za Hrvate. Sprejeli so pravaški program in razvili ogromno delavnost, da Dalmacijo gospodarsko in industrijsko dvignejo, oni žele. in hočejo s Hrvati deliti dobro in zlo. Kako se moro polom o njih pisati, da niso dosegli nikak uspeh in da zasledujejo le sebične osebne interese. I11 če bi ros kdaj kak Slovenec zasedel jugoslovanski ministrski sedež na Dunaju — kaj bi bilo to hudega? O dr. šusteršiču piše list: Nimamo razloga, laskati se dr. šusteršiču in ga tudi ne poznamo, a njegov govor na protestnem shodu proti Nathanu jo moral zadiviti tudi nas, ki hočemo, cla bodi sv. stolica ono, za kat jo je postavil Odrešenik. Poslanca Pe-rič in Ivaniševič sta postopala popolnoma v duhu svoje vesti, ko sta se v »Slovenskem klubu« pridružila bratom po političnem in religijoznem prepričanju. I- šibeniška »Hrvatska Rieč« in Zndrska »Hrvatska Kruna« z dne 10. t, 111. odločno zavračata laži »Slovenskega Naroda« o petih milijonih, ki da jih je ljubljanska Zadružna Zveza utaknila v Dalmacijo in jih nikdar več videla ne bo; v odškodnino teh milijonov je pra-vaška četvorica dalmatinskih poslancev na Dunaju vstopila v Slovenski klub. Lista označujeta to pisanje kot zlobno liberalno laž. -f Najnovejša nesramnost Ploje« vega lista. V zabavo čitateljov omenjamo samo najnovejšo »duhovitost« plo-jaškega lista. »Sloga« primerja liofrata Ploja z Odrcšenikom. Pravi, cla kakor so nekdaj pismarji napadali Odrešeni-ka, tako mora zdaj mnogo pretrpeti tudi — hofrat Ploj. Kdor še sedaj nima usmiljenja s toni najmodernejšim mu-čenikom, ta. nima človeškega srca. 4 Razburjenje »Poljskega kola« zoper bivšega ministra Bilinskega. V zadnji številki lista »Montags Revue«, čegar lastnik jo Bilinski, je priobčil članek, kjer piše sam naravnost in v prvi osebi, da je ravno 011 v ministrskem svetu stavil predlog, naj se kanali ne delajo. Obenem so pritožuje zoper dr. Koritovskega, čoš da mu koplje jamo pod nogami in poživijo Glabinskega in Kozlovskega, naj 110 gresta nalimanicc Koritovskomu. Toda ta |>oziv je prišel že prepozno, ker jo Bilinski poprej prenehal biti minister. V »Poljskem kolu« vlada zaradi tega veliko razburjenje zoper Bilinskega. Poljski poslanci priznavajo, tla jih jo Bilinski ves čas vodil za nos. Poljski listi in celo taki, ki so nekdaj najbolj vneto zagovarjali Bilinskega, pišejo sedaj proti Bilin-skemu. Na Savi v »Delavskem Domu« bo v nedeljo dopoldne ob '/j na 10. uro shod naše strokovne delavske organizacije, na kar opozarjamo. -f O podr/avljenju policije v Zadrti zabeležil jo »Hrvatska Kruna« še drugo vest, da je namreč nastop službe odgo-den za 15 dni zato, ker se hoče 11 oveni u oso b j u 1J. r v a t o v in S1 o -v e 11 c o v v tem času clati priliko, da so v Trstu praktično izvožba. Podržav-ljenje se torej uvede najkasneje 15y/a-t nuarja 1911. Bil bi tudi skrajni čas. Minuli teden je bil zopet na ulici napaden Hrvat, in to glavni sotrudnik »Hrvatske Krune«. + Kandidatje v delavski skupini za volitve v nezgodno zavarovalnico v Tr-siu so: III. kategorija: Alojz Čatar, delavec tobačne tovarne v Rožni dolini št. 185; namestnik: Srečko Žoleznik: elektrotehnik v Trstu, via Giorgio Galatti 18. — IV. kategorija: Ivan Vitasovič, klosar v Pnlju, via Siana 61; namestnik: Ivan Medica, knjigovodja v Ljubljani, Levstikova ulica 13. — V. kategorija: Silvo Pertot, tiskar v Trstu, via Giorgio Galatti 18; namestnik: Fortu-nat Baučor, delavec v Ajdovščini 82. —• R a. z s o d i š č o: Priscdnik: Ivan M. Micheluzzi, strojnik v Trstu, via Scog-lio 333. Namestniki: 1. Ivan Dorčič, mizar v Pulju, via Kancllcr 9. 2. Anton Jc- Poljuhil sem njeno čelo in ona je nadaljevala : »Umrjem, in vseeno boni še živela!« »Morellal« »Vem, da ni bilo nikdar onega Časa, ko hi me bil mogel ti ljubiti; pa povem ti, da bodeš njo, ki si jo zaničeval v življenju, častil in molil v smrti.« »Moi'ella!« »Ponavljani, da moram umreti. Ali v meni jo zaslava 0110 - ah, tako mrzle in kratke ljubezni, ki si jo bil daroval meni, Morolli. In če se poslovi moja duša, lodaj bodo živelo dote, tvoje in moje dele, olrok Morellin. Pa tvoji dnevi bodo dnevi trpljenja one tuge, ki traja na ¡daljo, kakor ima cipresa izmed vseh dreves najtrdnejšo življenje. Kajti minilo ?» telesu in hi! je Ponolua nodoba umrlo Morello in jaz sem ljubil dete z ljubeznijo, tako vročo, s kakršno nisem nikdar verjel, cla bi zamogel ljubiti kako bitje na svetu. Ali ni dolgo trajalo in zmračilo se jo nebo to čisto ljubezni, in oblaki teme, strahu in bridkosti so zakrili jasno nebo. Dejal sem že, cla se je doto zelo hitro razvijalo. V resnici čuclna je bila rast njegovega telesa, grozno, o grozne pa so bilo moje misli, če sem opazoval, kako se je razvijal otrokov duh! \li jo pn tudi moglo bili drugače, ko som našel v otroku z vsakim dnem jasnejšo znake n zrelih močeh in zmožnostih ženo? Ko sem čul iz otrokovih ust nauke, ki so morali izvirati iz izkušenosti? In ko so modrost in strasti zrelo žene žarelo v teh polnili in zamišljenih očeh? In ko sem opazoval vse to s prestrašenim srcem, ko si nisem mogel tega več prikrivati, niti samega sobo varati, ali so bodo komu čudno zdelo, da se jo vzbudila v meni grozna in vzburljivn sumnja. in da sem so moral nehote spominjati na čudne pripovedke in na pretresljivo slutnje pokopane Morello-' Skril som pred svetom bitje, katerega me jo prisilila usoda ljubiti, in v samoti svoje hiše čuval sem z bolestno skrbjo nad vsem, kar so je likalo det.ela. I11 ko so odtekala leta in leta, ko sem dan za dnem glodal v to svoio, milo in zgovorno obličje in se čudil rasti njenega lolosa, leda j s<'in našel vsaki dan nove podobnosti 7 mmo moteno. In /. vmik') liro jo nosiaiahi ena- kost jasnejša, bolj polna in bolj vzbur-l.jiva. Saj sem lahko trpel, da je bil dekličin smeh smeh materin, toda takoj potem sem trepetal ob preveliki enakosti toga smeha. Lahko som trpel, cla čio bile oči podobne onim umrle matere, toda potem so te oči spet zrle v globino mojo duše z ono strogostjo, ki jo bila lastna Morolli. In tudi visoko, bledo čelo, zlati, mehki laski, drobni prstki, žalostni, godbo polni glas njenega govorjenja in predvsem, ah, oblika in snovi pogovorov, v vsem tem so jo kazala umrla Morella. In tako setn trepetal v večnem spoznanju in gojil črva v duši, ki ni hotel umreti. Tako je bilo preteklo deset let, odkar je živela moja hčerka, a ni imela še nobenega imena. »Dete moje« in »moj ljubček«, ta dva imena je poznala očetovska ljubezen. Nikdar nisem govoril z otrokom o njegovi materi; nemogočo mi jo bilo o tem govoriti. Ime Morolla jo bilo umrlo skupno s svojo lastnico. In to dole ni poznalo življenja tam zunaj. Slednjič zazre moj oslabeli in razburjeni duh v ceremoniji svetega krsta dobrodošlo oprostitev iz svojo strašne usode. In pri krstnem kamnu sem iskal imena lomu detetu. Domislil sem so mnogih imen, ki so jih nosili lopi in modri ljudje v starih in sedanjih časih, imen iz svojo domovino, kakor tudi iz tujih dežel, domislil sem so iiiion mnogih plemenitih, visokih, srečnih in dobrih ljudij. Kuj 1110 je pač moralo gnali, da som vzbudil spomin na mrlvo in ookonano svoio sonroiro? Kak vrag me jo li premotil, da sem zajecljal ime, katero mi je gnalo vedno vso kri k srcu? Kak peklenski sovrag je li govoril iz moje duše, cla sem v teh mračnih prostorih in v temi brezzvezdne no "i zašepOtal na duhovnikovo uho »Morolla?« In kak satan je tedaj spačil poteze mojega otroka, da mu je obraz prebledel in da so je streslo telo, ko je padlo na črno kumenito ploščo naše družinske rakve. Ostoklcnele oči pa so se ozrle v nebo in začul sem iz teh bledih ust odgovor: »Tu som!« Jasno in razločno, polne hladno, in mirne umljivosti. so zvenele te skromno besedo, in padalo kot žgoči utrinki na, mojo dušo. Lota in lota bodo pretekla, a spomin na oni čas ne izgine! In dasira.vuo sem se mnogokrat omamljal v vinu in v ljubezni, besede umrle Morello o cipresi in mrtvaškem oblačilu so 1110 kljub temu pekle in težile brez miru in brez konca. In nisem opazoval časa, 110 kraja, in zvezde moje usodo so obledele na nebu in tako je postala zemlja zame temna, njena bitja so hodila mimo meno kot sence. Pa med vsemi som videl le Morello. Vetrovi so šuniljaje izgovarjali to ime in bučočo valovje jo klicalo vodno in vedno: Morolla. Ona pa je umrla in z lastnimi rokami som jo vlekel k rakvi in smejal som so dolgo in bridko, ko nisem našel v krsti, v katero sem položil drugo Morello, niti najmanjšega sledu prvi, ki jo hlht mojn žena. riba. delavec pri Devici Mariji v Polju št. 22. 3. Vlado Karabaič, kotlar v Pu-lju, via Giovia 22. -f- Belokranjska železnica. Železniška stavbna direkcija je odobrila na podlagi zadnje trasne revizije in stacij-ske komisije izdelane detajlne načrte za belokranjsko železnico. Detajlni načrti se ozirajo po možnosti na opravičene želje, ki so jih interesentje navedli pri trasni reviziji. Politični shod se bo vršil najbrže meseca januarja. + Frotialkoholni shod duhovnikov bo v četrtek, 29. decembra v Ljubljani v prostorih krščansko - socialne zveze. Prosimo, da bi se rpi določanju konferenc blagovolilo na to se ozirati. Na-tančneji spored pozneje. — Vincencijeva družba z imenom konferenca karmelske Matere božje, se je ustanovila 8. decembra za Moste-Se-lo-Udmat. pomagati hoče revežem in zanemarjenim otrokom. Glavni predsednik Vincencijevih družb za Kranjsko vlč. g. profesor in pisatelj dr. Gruden je zbranemu občinstvu v lepem predavanju opisal namen, sestavo in način delovanja Vincencijevih družb. Za konferenco karmelske Matere božje za Udmat - Selo - Moste je bil predsednikom izvoljen gospod Ivan Orehek, posestnik v Udmatu, blagajnikom pa g. Ivan Tejkal, posestnik v Udmatu. Sestanki bodo vsako sredo ob šesti uri zvečer v sobi Kat. slov. izobraževalnega društva pri Kebru. Za podporo revežev se prispeva z denarjem, živili in obleko. — Umrl je v Kronovem pri Beli cerkvi Jožef Košak, vulgo Šlosar, daleč naokoli znani homeopat. Naj v miru počiva! — V Zgornji šiškl bo prihodnjo Uedeljo 17. t. m. v ondotnem katoliškem izobraževalnem društvu predaval gosp. kaplan T o m e 1 j. Predavanje bo ob i. uri popoludne. — Iz Kočevja se nam piše: V Kočevju so sredi mesta na prodaj dve eno-nadstropne hiše pod ugodnimi pogoji, ena z gostilniško koncesijo. V predmestju se da v najem ali proda hiša z gostilno in zemljiščem. Ker v Kočevju Slovenci še nimajo svoje gostilne, bi bila slovenskemu gostilničarju zasigu-rana cvetoča bodočnost. — Umrla Je v Štrekljevcu gospa Pranja Pire, vpokojena učiteljica, 34. letu kratkega, a trpečega življenja. <—- Okrajni glavar celovSkl, deželni frl&dni svetnik Maks vitez pl. Grab-taajrr, je žel v pokoj. Vodstvo okrajnega glavarstva se je začasno izročilo c. kr. okr. komisarju g. dr. Wolsegger. — Umrl je dne 13. decembra ob pol !0. tiri zvečer gospod Ivan Spritzey, nadučitelj pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Rajni je bil star šele 43 let. Bil je pošten učitelj stare korenine. N. v m. p.! —- Not hrvatski skladatelj. Začetkom januarja prihodnjega leta uprizo-re v Zagrebu opero »Ogenj«, delo mladega hrvaškega glasbenika Benita Bersa, brata Vladimira Bersa, ki je uglasbil med drugim operi »Čubrano-vič« in »Cvieta«. Mladi glasbenik je z odličnim uspehom dovršil dunajski konservatorij. Libreto za opero »Ogenj« mu je spisal znani nemški libretist Willner. — Zgodovinske spominske plošče v Zagreba. Upravni odbor »Brače Hrvat-skoga Zmaja« je sklenil prihodnje leto postaviti naslednje zgodovinske plošče: Na Markovem trgu, na hiši baronice Burati (nekdanja kraljeva palača), v Kapucinski ulici št. 3 (hiša Zrinjskih), tia Popovem tornju, na orfanotrofiju (nekdaj samostan Benediktincev) in na hiši septemviralnega sodišča v Opatič-ki ulici (nekdaj Narodni Dom in muzej), vsega skupaj torej šest plošč. — Živinozdravniško predavanje je Imel na Vrhniki v »Društvenem domu« c. kr. živinozdravnik g. Bihar. Govoril je o prešičji kugi in rdečici ter goveji kugi na gobcu in parkljih. "i General pl. Schemua, katerega «od izhaja iz gorjanske župnije na Gorenjskem, stopi v pokoj. L splošni gostilničarski shod. Shod otvori in vodi predsednik Zveze Ogorelec. Pozdravi navzoče, imenoma mag. svetnika šeška, dr. VVindischerja in zadružnega inštruktorja dr. Hermana Blodiga. V imenu srgovske in obrtne zbornice in zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem pozdravi shod dr. Windischer. Želi, aaj se širi in napreduje zadružna mi- slovenski poslanci sklenit1', za proračunski provizorij glasovati, ker je večina brezpogojno sprejela stališče Slovencev, da se ima laška fakultetna predloga sploh od dnevnega reda odstaviti in je tako večina sama pomagala uveljaviti opozicijsko stališče slovenskih poslancev, kojih opozicija, oziroma obstrukcija v budget nem odseku ima samo ta namen, da se vprašanje laške fakultete zavleče tako dolgo, da se vlada v ugodnem zmislu loti tudi jugoslovanskih visokošolskih zahtev. Čehov pri glasovanju ni bilo zraven, ker so bili zadržani po neki važni interni reči. Med največjo napetostjo je dr. Korošec, ko je proračunski odsek bil sprejel Redlicliov predlog, da se laško fakultetno vprašanje odstavi, izjavil, da bode on s poslancem Gostinčur-jem glasoval za proračunski provizorij, ki se itak razteza samo na tri mesece, in sicer zato, ker se provizorij to pot ne dovoli vladi, ki se nahaja in statu de-missionis, ampak zalo, da se vzdrži ustavnost parlamenta, ki bi sicer prišel po 8 14. v nevarnost. Ta izjava in taktično postopanje »Slovenskega kluba« jc vzbudilo velikansko pozornost in mnogi so kar obstali, ko so se videli postavljeno nasproti taki mojstrski potezi. Čehi, ki so prišli pozneje, so bili kon-sternirani, nato pa to popolnoma odobravali in se tej taktiki pridružili. Največji vtis pa je to napravilo na »Savez južnih Slavena«, kojega načelnik, liof-rat Ploj, se jo temu pridružil in podal prav tako izjavo, da bo i njegov klub za proračun glasoval. Lahi so seveda silno konsternirani in vsled velikega vspelia »Slovenskega kluba« kar iz sebe, večina pa in. sploh vsi politični krogi pa stoje pod vtisom izborne politiko Slovencev, oziroma klubovega načelnika dr. Šusteršiča. VOLITVE V DELEGACIJE. Dunaj, 15. decembra. Danes je zbornica izvolila delegate za delogacij-sko zasedanje, ki se začne sredi januarja. Za Kranjsko je izvoljen dr. šusteršič, njega namestnik pa je Pogačnik, za Goriško F on, za Dalmacijo po žrebu Tresič in Ivaniševič, za Štajersko po kompromisu topot oba Nemca: Wagner in Markhl. Za Markh-la je glasovala tudi Ploieva skupina. Za Koroško je izvoljen Dobernig, za Istro pa Bartoli. NUJNI PREDLOG ZAVOLJO HRIBARJA. Dunaj, 15. decembra. V današnji seji poslanske zbornice je dr. Kramar vlado in statu demissionis prijemal zaradi nepotrditve bivšega župana Ivana Hribarja in predlaga, da zbornica zoper to izroče energičen protest. NOVI POMOŽNI ŠKOF SOLNO-GRAŠKI. Solnograd, 15. decembra. Dekan leologične fakulteto prélat dr. Ignacij Ricder jo imenovali za pomožnega škofa. NOVE SRBSKE VOJNE PRIPRAVE. Belgrad. 15. decembra. »Belgrad-sko Novine« poročajo, da srbska vlada namerava zahtevati od skupščine 680.000 frankov za nabavo hitrostelnih pušk. SENZAČNA ARETACIJA. Berolin, 15. decembra. Velikansko senzacijo je tu vzbudila aretacija volo-uglednega aristokrata, grofa Giesbert Wolff-Matternicha. Aretacija se ni izvršila vsled nedoločenega suma, marveč pravi obtožnica z vso odločnostjo, da jo grof svojo ime in ugled za (o zlo- rabljal, da jc veliki bandi goljufivih igravcev donašal žrtve, da so jih iz-želi. Vsled tega so vsi poizkusi doseči, da bi se grofa pustilo na svobodi, ostali brezuspešni. Grofa pa toži tudi neki londonski juvelir, da je pod goljufivo pretvezo izvabil iz njega mnogo tisoč mark vredne bisere, in neka dama, da je na enak način izgoljufal od nje konja. 40 ROPARJEV ARETOVANIH. Peterburg, 15. decembra. V Kijevu so aretirali včeraj roparsko družbo, 40 oseb, ki niso nič manj kot 18 roparskih umorov zakrivili. V neki hiši, kjer so stanovali roparji, so našli večje skladišče pušk, mnogo streliva, kakor tudi 200 revolverjev in mnogo ponarejenih potnih listov. PRI OBČINSKIH VOLITVAH V OSJEKU. je v tretjem razredu zmagala lista dr. Pinteroviča in dr. Neumanova. Kompromisna lista je propadla. Razglednice „Slovenske Straže", krasno delo akademič-nega slikarja, izidejo to soboto. Ne kupujte za Božič in Novo leto tujih! Prosimo nujnih naročil, da jih potem takoj izvršimo! Razprodajalci, trgovci, podružnice in društva dobe 100 izvodov za 8 K. Naročila na „Slovensko Stražo" v Ljubljani. iazne strni. 10 milijonov dolarjev za svetovni mir. Ameriški milijonar Andrew Carnegie namerava, kakor so poroča iz Washingtoua, osnovati mednarodni odbor, ki bo sestavljen iz odličnih oseb tor bo imel nalogo, da vzdržuje svetovni mir. Carnegie bo daroval deset milijonov dolarjev temu odboru, cla bo lahko vršil svojo nalogo. Državnega pravdnika ustrelil. V Iloionu je krojač Boilin ustrelil državnega pravdnika in njegovega substi-tuta, kor je neka pravda zani neugodno so izvršila. Letošnje Nobelnove nagrade so dobili: Mirovno mednarodni mirovni odbor v Bernu, literarno Pavel Uoyse iz Monakova, za kemijo vseučiliški profesor in ravnatelj Oton Wallach v Göt-tingenu, za fiziko vseučiliški profesor Ditrieh van der Waals v Amsterdamu, za medicino profesor Albreht Ivossel iz Heidelbo.rga. Med peterimi odlikovanci so trije Nemci. šola za služkinje. Dunajsko gospo» dinjsko društvo jc olvorilo v prvem okraju šolo za služkinjo, ki zolo uspešno deluje. V današnjih časih jo vedno težavnejše, dobiti pripravnih poslov. Z deželo pridejo v mesta dobra dekleta, ki pa šo niso priučena raznih del in morajo opravljati po velikih mestih najnižja dela, žalibog premnogokrat tudi v moralno škodo. Gospodinje pa dostikrat tudi samo niso zmožne, da bi primerno poučile priprosta dekleta. Omenjena šola je tako urejena, da se morejo služkinje v prostih urah vežba-ti v njej v kuhanju, šivanju, likanju in drugih domačih delili. Ni napačna misel, ustanavljati tako šolo. Stavka tatov. Listi poročajo h Varšave, da so bili v noči 11. t. m. nabiti po vseli varšavskih cestah lepaki, ki slabo osvetljujejo razmere v ruski policiji. Vsebina lepakov se glasi: Združeni tatovi v Varšavi javno naznanjajo, da stopijo v slavko in prenehajo z delom. Doslej se je zadovoljevala policija s polovico našega plena. Sedaj zahteva 75 odstotkov, tako, da nam ostane od vsakega ukradenega rublja samo borih 25 kopejk. Ker vztraja policija pri svoji zahtevi, smo prisiljeni stopiti v stavko. Opustiti moramo svojo obrt, ker pod takimi pogoji ne moremo več živeti dostojno. »Črna roka« v Ameriki. Iz Now Yorka poročajo, da je policijski podpredsednik Flynn na sledu glavarju »Črno roke«, italijanske lopovske organizacijo, ki je bila dolga leta strah ncwyorških prebivalcev in ki jo z zločini izsiljevala od ljudi denar. Pred kratkem so v neki beznici aretovali 10 članov te družbe. Flynn upa, da bo sedaj zasledil tudi kolovodjo. Toliko jc gotovo, da so vodja »Črne roke« sani ne udeležuje aktivno zločinov, pač pa vodi zločinsko početje »Črne roke« v nekem newyorskem predmestnem okraju. Božična darili Preden si nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izlo/.bc in presodite ccne! — Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam daje ilrape volje vsakima pojasnila, da sc prepričate in odločili «e bndetc takoj, cla si nabavite svoje potrebščine le pri domači ivrdki M. SUTTNKR, LJUBLJANA. Mestni trjj ali Sv. Petra test«. Specialna trgovina najnovejših preci/ijskili ur moj'e lastne tovarne ur v Svld z znamko ,IKO . • Največja zaloga ur. zlatnine in srebrnim-, jnvelov ter briljnntnih nakitov itd., iitetako ogromna izbira kina-srebrnega blaga kakor nastavkov, jedilnega orodja itd., itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Telefon "¿73. Brzojavni naslov: „H. SUTTNrR". Na lisiren« vpraiaja i« «n«vir|i t ikntm pelli. Cenik «lilitlie ?rss!s. Dijaški nemiri na Romunskem. Iz Bukarešta se poroča, da so vsi dijaki gozdarske šole v Kanegki zaCeli stavkati, ker ni ugodilo ravnateljstvo njihovim zahtevam glede na reorganizacijo zavoda. Zaradi te stavke so izključili iz zavoda 142 dijakov z ukazom, da v 24. urah odpotujejo. Nato so dijaki šli ter pobili okna na ravnate-Ijevem stanovanju. Ravnateljeva soproga jo težko ranjena. Mnogo dijakov je aretiranih. Skozi okno je skočila v Rimu žena odvetnika Lorenzinija, Margareta Kti-ferstein iz Draždan, ki je bila ž njim Šele pred kratkem poročena ter 20 let starejša kot on in zelo bogata. Odvetnika sumijo, da je povzročitelj ženinega samoumora ali pa, da jo je celo sam vrgel skozi okno. Ko se je to zgodilo, ni poklical nobenega na pomoč ter tudi ni nikogar obvestil, kar je vzbudilo sum. Odvetnika so zaprli. Iz sibirskih ječ. Iz Peterburga se poroča, da je pustil novoimenovani ravnatelj v sibirski jetnišnici v Gornji Sarantji pretepsti morilca bivšega notranjega ministra Plehveja, Sasonova, do smrti, kakor brzojavlja njegov brat. Vsled groznih kazni z bičanjem se dogajajo v omenjeni jetnišnici številni «amoumori med političnimi jetniki. Poneverjenja v francoskem arze-nalu. V arzenalu v Toulonu so odkrili nova poneverjenja. Bakrene odpadke so vtihotapljali z drugimi vozovi vred skozi straže. Doslej so našli 1200 kg ukradenega bakra. Stražnik, ki je nadzoroval vozove, se jo obesil v svojem stanovanju, da bi ušel aretaciji. Skrivnostno izginola Angležinja. Iz Rima se poroča, da je izginila brez sledu neka mlada londonska dama, mis Knox, ki je pred nekoliko dnevi prišla s svojo materjo v Rim in se nastanila v nekem hotelu. Sumi se, da jo je nasilno odpeljal nek mlad Italijan, ki se ji je skušal zaman približati. Učenjaki žrtve ljndožrcev. Po 1 i letih so našli na otoku Quadalcanar v salomonskem otočju ostanke trupel raziskovalca barona Norbecka in njegovih 11 spremljevalcev, ki so leta 1896. odpotovali z avstrijsko bojno ladjo »Albatros« na triletno znanstveno eks-pcdicijo in postali na omenjenem otoku žrtve ljudožreev. Zaradi tatvine otrok zaprta. Iz Peterburga se poroča, da so oblasti zaprle tamkajšnjega časnikarja Gajde-burova in njegovo ženo, ker sta kradla otroke in zaradi drugih številnih sleparij. Gajdehurova trdi, da je nezakonska hči umrlega večkratnega milijonarja kneza Oginskega ter edina upravičena dedinja po umrlem knezu. Izjavila je, da more predložiti sodišču tozadevno oporoko. Na ta način bi bila to že četrta ponarejena oporoka kneza Oginskega. Vsled ponareditve neke take oporoke je bil že pred kratkim aretovan carjev hlevar. Zakonska Gaj-deburova imata 12 sinov, kljub temu, da sta šele. osem let poročena. Koliko izmed teh otrok je njunih in koliko ukradenih, še ni dognano. Sumi se, da sta otroke kradla, oziroma jemala k sebi, samo da bi jima bilo mogoče pridobiti si kolikor mogoče več dedščino po umrlem Oginskcm. Vsa zadeva vzbuja v Peterburgu zelo mnogo zanimanja. Ki je že deloma izurjena v papirju, vešča >lov. in nemškega jezika, sprejme tiskarna Ig. pl. Kleinmager & Fed. Bamberg v Ljubljani. Le pismene ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in starosti naj se pošiljajo na gorenji naslov. 3572 mamil Meteoroloflično poročilo. tišina n. moriem 306-2/«, sred. iraüni (lak 736-U mm £ La» opa-b ¿ovaiija , _ . Strnile horo-nielra v mm 1 empe-ralurn po Celzilu Vel rovi Nebo 3 « e > a 3 « c - * 14 9 zveč. 734 3 85 brezvetr. oblačno 25 i (5!7zjutr. 2. pop. Srertn'a 733 6 732 7 vč ral 6 4 , si. jug 8 3 si. ssvzh. sma i?'iio. 80' n n B urin —1 ' 'J! k t 1% 4 € ) » A JS i 'j, Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 15. decembra. ženica za april 1011.....11 — ženica za oktober 1Q11 . . . . 10 76 za april 1911.......7 81 >es za april 1911......833 /2°/o ■ Ogrska zlata renta 4°/0 . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska invosticijska renta 3 °ia Delnice nvstrijsko-ogrsko banke Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci...... Rublji........... 0380 9365 9755 9750 11635 9350 83:5 11175 9195 8190 1874 G6890 24010 11755 2350 1903 9490 253" Zahvala. Srčno se zahvaljujemo vsem za vsako ljubav, ki so jo kadarsibodi skazovali naši dragi sestri Mariji in povodom njene smrti nam. Iskrena zahvala Vam, ki ste jo 13. t. m. pospremili na kraj njenega večnega miru. In to vsem Vam: začenši od milostivih, častitih in blagorodnih gospodov ter veleblagorodnih dam učiteljic in neučiteljic do poslednje šolske učenke. Ljubljana, 15. grudna 1910. lamo, Katarina in Usiieza Zupanovi. 3628 poštenih staršev se sprejme v večjo trgovino na Dolenjskem. Ponudbe je poslati pod „št. 100" na upravništvo „Slovenca" 3-154 sprejme takoj JfiKGB SEM, trgovec z mešanim blagom v Gornjemgradu, Štajersko. 3634 5 (Rlharleui In drug! nopeol). 8 za solo in mM zbor, 2 za moški zbor. Uredil Josip Sicherl, Ribnico. Naroče sc po nakaznici pri skladatelju v Rib-3632 niči. Partitura samo K 1*20. 6 z dobro upeljano in vspevajočo trgovino, se želi glede Odi oo poročitve seznaniti z gospodično primerne starosti, ki bi imelu nekoliko premoženju in veselje do trgovine. Dopise s sliko v prilogi, ki pa se vrne, je doposlati pod: „Šre£en zakon, nesela bodočnost" na upravništvo tega lista. Tajnost pod častjo zajamčena. 3633 3 *J i Kavarni vsak dan dunajska damska godba Začetek ob 9. uri zvečer. - Vstop prosi. Izvežban, samostojen starejši solicitator se sprejme v odvetniško pisarno na Štajerskem. Naslov v upravništvu. 3609 3 Zlatnina v najraznovrstnejšil], priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila 0 za Božič U se dobi pri zlatarju I. Vecchiet Ljubljana, naspr. glavne pošte. 2714 Optični zavod Fr. P. Zajec Ljubljana, Stari trs 2( priporoča veliko zalogo očal, ščipalcev. toplomerjev, barometrov in vse optično izdelke. 357S Očala in ščipalci po zdravniškem receptu. V strokovnjaško dobro urejeni delavnici sc vsa popravila izvršujejo dobro in ceno. —————— Ceniki brezplačno. ■■ K V I KI Rokavice, nogavice, zimsko perilo, žepne robce, galoše, predpasnike, spodnja krila, kožuho-vitio in druga božična darila kupiš najugodneje v modni trgovini O.Jezeršek (prej K. Recknagel) Mestni trg 24. 3630 I t HS93 SsSiUSS Štev. 1151 Razpis. 3619 Pri „Društva v pospeševanje obdelovanja Ljubljanskega barja" v Ljubljani je s 15. februarjem I. 1911 izpraznjena služba provizoričnega travniškega mojstra. S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K, ki se morejo po zadovoljivim službovanju primerno zvišati. Prosilci s potrebno kmetijsko naobrazbo naj pošljejo, svoje z dokazili o usposo» bljenosti opremljene prošnje podpisanemu odboru do 15. januarja 1911. f jnttvi v psitimile abdelovanjs PMa Barja" \ MIlani Salendnm ulica šle*, i Ljubljana, dne 15. decembra 1910. 362'i V konkurzu trgovca josipa Samca se bo blago t. j. perilo, čipke itd. ali v celoti, ali v oddelkih prodalo iz proste roke, a ne pod inventurno ceno in sicer najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe jc vposlati najkasneje do 18. t. m. upravniku konkurzne mase. Dne 19. t. m. bo blago prevzeti proti gotovemu plačilu. Inventar jc na vgopled pri sodišču in upravniku, ki na željo razkaže blago. Ivan P. Vencajz, odvetnik, začasni upravnik konkurzne mase. St. 39.005. Začetkom ieta 1911. se ima v smislu zakona z dne 29. marca 1869 (drž. zak. št. 67), oziroma vsled odloka c. ki. ministrstva za notranje stvari z dne 20. avgusta 1910 (št. 148 drž. zak.) izvršiti splošno ljudsko popisovanje po stanju z dne 31. decembra 1910. Za to popisovanje si mora vsakdo svoje listine, kakor rojstni list, poročni list, poselsko knjigo itd. pravočasno poskrbeti in imeti ob popisovanju pri rokah. Z ozirorn na določbo 19. in 23. zgoraj navedenega zakona jc dolžan nadalje vsak imetnik stanovanja, oziroma vsak družinski gospodar, imeti pripravljene za moške osebe, katere je v stanovanju popisati in katere so rojene v letih 1891. do vštetega leta 1901. ter imajo domovinsko pravico v kaki v državnem zboru zastopanih kronovin, kolka proste izpiske iz rojstne knjige, katere je izdati brezplačno, ali pa poverjen prepis rojstnega lista. Dolžni so torej vsi imetniki stanovanj in družinski gospodarji, v kojih stanovanjih so ali bodo dne 31. decembra t. I. take osebe, ako le-te še nimajo poverjenih prepisov dotičnih rojstnih listin, preskrbeti si za vsako tako osebo takšen prepis ali izpisek najpozneje do konca tega leta ter se imajo v ta namen takoj obrniti na dotični župnijski ali matični urad, kjer se ti podatki hranijo ali kjer se je vpisalo rojstvo. Ta rojstni list, oziroma ta izpisek bode potem prilepiti na raznanil-nico, v kateri sc izvrši popis dotične osebe. To se daje javno na znanje vsled razpisa c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 6. decembra 1910, št. 29.985. Mestni magistrat ljubljanski dne 11. decembra 1910. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik 3627 Laschan 1. r. 3625 Agente (6) za prodajo garantovanih srečk in papirja trajne vrednosti se iSče proti visoki proviziji in nagradi. Ponudbe naj sc pošiljajo na: Administracijo Jaiie forluna" Budapest u, Bdrse. Postlach 78. Župni urad v Vavtivasi razpisuje Plača letnih 800 K v gotovini, prosto stanovanje in poraba vrta. — Prednost imajo tisti, ki znajo voditi pevski zbor. Nastop ob novem letu. 3565 10 Vedno najnovejše damsko volneno blago, tu- in inozemsko sukno za gospode, perilne parhente, kotonc, zastore, preproge vse vrste, odeje, moško letno ih zimsko perilo, kravate, nogavice, rokavice izvrstne kakovosti po vsaki poljubni ceni. Posebno priporoča svojo veliko zalogo Sifona, platna, brisalk, namiznega perila, ter vezenine za nevestine opreme. 3241 Malta trgovina I.K0STEVC, Udlloi, Sv. Petra cesta 4. Vzorci poštnine prosto. -—————;-;- Cene strogo solidne. 3591 (3) Oklic ft I 155/10 ~ 26 s katerim se sklicujejo sodišču neznani dediči. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I. naznanja, da je umrla dne 1. februvarja 1910 v Ljubljani gospa Renko A\arija, zasebnica iz Poljšnika pri Litiji, ne da bi zapustila kako naredbo poslednje volje. K zapuščini so se do sedaj priglasili Helena in Polona Renko v Lokah št. 14 in Martin Renko iz Košice št. 25. kot dediči iz naslova zakona. Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim nadaljnim osebam gre do njene zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vse nedaljne osebe, katere nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino ali del te zapuščine za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkažavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je medtem postavil za skrbnika gospod Karol Franke v Ljubljani, obravnavalo z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslov svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim bi bi zasegla nenastopljeni del zapuščine, ali če bi sc nikdo nc zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično. C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, odd. I. dne 7. decembra 1910. St. 19135/10. Razpis 3617 (3) Podpisani deželni odbor razpisuje službe okrožnih zdravnikov v Fari (okraj Kočevski), na Grosupljem (okraj Ljubljanski), v Senožečah (okraj Postojnski), v Logatcu (okraj Logaški s sedežem v Planini), na Raki (okraj Krški) in na Brdu (okraj Kamniški s sedežem v Lukovici). S temi službami je združena v prvih treh krajih plača 1600 K, in v zadnjih treh plača 1400 K, z aktivitetno doklado 200 K in z dvema starostnima dokladama (petletnicami) po 100 K v vsakem kraju. Zdravnik v Fari dobiva od zdravstvenega zastopa tudi 1200 K pavšala za pota, zdravnik na Brdu 400 K priboljška, 300 K pavšala za vožnje in 50 K pavšala za obiske v Moravčah, zdravniku na Raki pa gre po nekem volilu nabiralno stanovanje z vrtom in vinogradom za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raki. Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru do 5. januarja 1911. z dokazili o starosti, upravičenju do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sposobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemškega jezika. Deželni odbor kranjski V Ljubljani, dne 11. decembra 1910. CENE ZA TEKOČI TEDEN: lisah petek se dobe po čudovito nizkih cenah iz Severnega morja pri fMTONU STHCULU Vahnja (Schellfisch) velika riba brez glave ...... 1 „ „ mala riba z glavo.......1 Trska (kabljö) brez glave ............I Morski losos (Seelachs).............1 Morska postrv (Knurrhahn) ...........1 Ostriga (Austernfisch) zelo delikatna, brnz glavo .... I Zlati ostriš (Goldbarsch).............1 Schollen (Flundern) srednje velika za praženjc .... 1 Rudeči list (Rotzunge) nadoni. za soles .......1 Steinbutt (Turbot)...............1 kg K 1-40 » » I"-, l-—. , --90. „ 1-40 „ —-80' ., 1-50' „ t'60' .. 2'40' Na željo p. n. naročnikov so na razpolago zastonj kuharske knjige-Obenem priporočani vsak dan sveže polnjeno Reiniflghausooo bavarsko In marčno pfoo, ki sc naročnikom franko dobavlja na dom. ■^■■■■■■■■■■■HaBBH^ K olesarjem v znanje! Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, da naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter shraniti v primerno tem-poriranein prostoru. 3621 Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da brezplačno na razpolago tvrdka K. Čamernik Ljubljana, Dunajska c. 9. Vsak vprašuje kje bi dobro in poceni nakupil 3570 ftožična i« novoletna darila. Da ustreženi želji cenjenega občinstva, bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago. Staro zlato, srebro in drage kaninc kupujem ali jemljem v zameno. Cenjena naročila kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje ter po izredno nizki ceni. v Lud. Cerne jovalir, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ulica štev. 3. T Po lastni ceni zaradi pomanjkanja nrostora za Božič in Novo leto & prodajam narejene obleke, zimske sukne, pelerine za gospode in dečke kakor tudi najnovejšo konfekcijo za dame in deklice H. lllklČ, Ljubljana, Pred škofijo 19. Svilnato blago baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, fabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri. Mpdna trgovina P. JV(agdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 3012 Poziv župnim uradom ljubljanske in goriške škofije. Čč. župni uradi imenovanih škofij, zlasti oni, ki so blizo dekanije in župnije Vipava, sc naprošajo, da poiščejo v svojih maticah poročne date nastopnih oseb: 1. Štefana Pretnru (Premeri, Praemrau ali slično) in Katarine (poroka je bila okoli L 1690.) 2. Andreja Premru in Katarine (poročena okoli 1. 1690.) 3. Urbana Premru in Neže (poročena okoli 1. 1745.) 4. Janeza Premru in Marijane Fegic (Fagez) poročena okoli 1. 1770, V ugodnem slučaju naj se izdela^ za navedene osebe poročni list in pošlje župnemu uradu v Vipavi, ki bo poslal zanj postavno takso in primerno nagrado za raziskavanje. Zupni urad Vipava, dne 9. decembra 1910. 3620 n pri J. Grobelniku u Lfubliani. Do konca tega leta se morajo lokali izprazniti, zaraditega prodajam ose ostalo mannfaktnrno blago odslej za vsako primerno ceno. Izkoriščajte to redko priliko! Gospodje! Sukna je še lepa izbira; pre-skrbite se torej z oblekami, površniki in zimskimi suk-:-: njami! :-: