podaljSujejo vojnd tadi pristaSi skupine, ki hoCe priklopiti ozemlja. Tretja skapiaa onih, ki podaljSnjejo vojsko, pa so po Čerminovem maenju nei ateri politični roditelji, ki čakajo agodne rešitve svujih političnih zahtev od naših soTražaikov, ali cd splošnega sklepamja miru. Černin se je tu predvsem obrnil proti Čehom. Grof Cernin o položajn, NaS znnanji minister grof Černin se je ob orazaikih vrnil iz Ramuaije, kjer še variio mir ¦vno pogodbo z Rnmunijo. V torek, dne 2 t. m. ie sprejel odposlanstvo duoajskega mestnega sveta, s ateremu je obširao pojssnil sedanji zunanjepoli tični položaj. Grof Čemin je povdarjal med dragim: Mir smo sklenili z Rasijo, z Ukrajino in Rumunijo. S tem je na vzhodu odstranjena nevarnost vojne. Glede na govor severoameriške^a cedsednika Wilsona povdarja Černin, da Wilson ^ svojimi naCrti menda ni imel namena razdvojiti Avstrijo in Nemčijo, temveč on smatra Daaaj kot ugodna tla, da položi seme za splošni mir. One *!iri točke, ki jih je navajal Wilson, bi bile pri pravna podlaga za razpravo o spleSnem miru. — Pred sedanjo nemško ofenziTO na zabodu je fran(oski ministrski predsednik Clemenceau na Daaaja \ prašal, ali bi bil grof Cernin pripra^ljen se po fajati in na kaki podlagi. Sporazamno z Beroli! om sem mu edgovoril, da za mir ni drage zapreke nego francoska zahteva po Alzaciji in Lotaringiji. Francozi so odgoTorili, da se na tej podlsgi ne morejo pogajati. Nato se je pričela nemška ofenziva. Z Ramonijo smo sklenili mir, Vi bo kakor npamo, temelj bodočib prijatelj.kih < dnoSajev med našo in rumunsko dr^avo. Meja iiroti Romaniji se je le toliko spremenila, da smo ' obro zavarovani proti rumunskemu napadu na Ogrsko. Kar se tiče oboroževanja, se bo moralo 7. mednarodno pogodbo omejiti oboroževanje. Dol,«ovi, ki so nastali v tej vojski, so tako ogromni, da pač nobena država ne bo v stanu izdajati zo! et vsako leto več milijard za vojaštvo. Rumaaija ** bo za škodo, ki jo je trpela v vojni in za odstop o^emlja, mogla odškoditi z rumunskimi deli nekdanje ruske pokrajiDe Besarabije. 0 do važanja živil iz Ukrajine je rekel grof Černin, da i1 doroz eiozdaj zelo slab, prisio je k nam samo HO ragonoT žita in soči»ja; toda dovoz se bo zboljšal. — Avstrija ne mara pnklop;ti tajih potrrajin in tajih narodov, to bi le otežkočilo splošni mir. Zagotoviti si hočemo tembolj gospodarske n»odnosti v pokrajinah, ki jih imamo zasedene. Mi noCemo nniciti Srbije, temreč ji hoCemo dati priliki za razvoj. 2elimo si gospodarske zreze s ^rbijo in Črnogoro. Nato je Černin gororil proti fnim ki neprestano prosijo za mir. Rekel je, da ti delajo samo za podaljšanje vojske. Rarnotako — Ali je Cernin s svojimi trditvarni proti Slovanom do^egel, kar je želel, dvomioro. Kajti ves svet ve, * a so ravao Slovani bili v sedanji vojni listi, ki so trpeli največ in žrtvovali svoje najboljše sile za zmago Avstrije. Zakaj ni pohvalil tudi Slo- veace in Hrrate, ki so se na;bolj junasko borili v tej vojni?