Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-la postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst,	11 / 6464
Poštnina plačana v gotovini TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna štev. 50.— lir N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: lotna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 747
TRST, ČETRTEK 6. JUNIJA 1969, GORICA
LET. XVIII.
(Polfližtie ho pofiretiic
Pri britanski založbi Routledge and Ke-gan Paul je izšla pred nedavnim knjiga z naslovom »Political Parties« (Politične stranke), katere avtor je dr. James Jupp. Dr. Jupp je Avstralec in univerzitetni profesor za politične in državnoslovne vede. V svoji knjigi »Politične stranke« je strnil svoja spoznanja in razmišljanja o tako važnem pojavu modernega demokratičnega sveta, kot so politične stranke. Pri tem se ni omejil na Avstralijo in tudi ne samo na britanski Common-wealth, ampak je pritegnil v svoje primerjave ves svet.
Čeprav je knjiga sorazmerno drobna — šteje namreč samo 109 strani — je vsebinsko izredno bogata. Dr. Jupp do take mere obvlada svojo snov, da mu je zadostovalo tudi to malo število strani, da je mogel v polni meri prikazati in razčleniti vso problematiko političnih strank. V svoji knjigi obravnava različne strankarske politične sisteme, kol na primer dvostrankarski sistem, pri katerem spet loči goli dvostrankarski sistem, že utrjen v tradiciji, in bolj ali manj slučajno, začasno prevladovanje dveh strank, ki se borita za oblast; dalje obravnava mnogo-strankarski sistem in sistem ene vladajoče in monopolne stranke totalitarnega tipa. Vmes pa je po njegovih definicijah še cela vrsta odtenkov.
Zanimivo je zlasti njegovo razločevanje med totalitarizmi oziroma totalitarističnimi strankami. Razlikuje namreč čisto totalitarne strankarske sisteme in takšne, kjer imajo edine vladajoče stranke samo določene totalitarne poteze, medtem ko se v drugih ločijo od čistih totalitarnih strank. Take razlike v presoji so po njegovem potrebne, če hočemo razumeti naravo nekaterih afriških enostrankarskih sistemov in tudi nekatere vzhodnoevropske komunistične stranke, v ka terih se večkrat popolnoma menja vodstvo, v nasprotju s popolnoma totalitarnimi strankami, v katerih se vodstvo tudi po več desetletij ne menja, ker je onemogočena vsaka odkrita opozicija tako zunaj stranke kot v njej sami.
Dr. James Jupp v svoji knjigi tudi pobija precej razširjeno nerazpoložen j e proti strankarskemu sistemu v demokratičnih državah. Pri tem poudarja, da bi brez večstrankarskega sistema ne mogli legalizirati modernih demokratičnih političnih sistemov in jim zagotoviti podpore državljanov. Stranke same po sebi niso zato niti dobre niti slabe, ampak enostavno potrebne. Od državljanov samih je odvisno, kako funkcionirajo in opravljajo svoje politične in demokratične naloge. Pri vsem tem pa avtor ne prikriva, da daje pred nost dvostrankarskemu sistemu, kot je v navadi v anglo-saških deželah, in da je pri tem s srcem na strani laburističnih oziroma so-cialno-demokratičnih strank. To odkrito priznanje daje njegovi knjigi še večji značaj objektivnosti.
Pomen regulacijskega načrta tu našo skupnost
Tržaški občinski svet bo v kratkem ponovno začel razpravljati o regulacijskem načrtu. Predmet razprave bodo zlasti pripombe deželnega urada za urbanistiko, ki med drugim zahteva, naj načrt predvideva večja nezazidljiva področja na tržaškem Krasu. V tej zvezi so nastali v nekaterih prizadetih tržaških krogih precejšnje polemike, ki so imele odmev tudi pri nekaterih slovenskih ljudeh, zlasti pri lastnikih zemlje.
Zato danes objavljamo sestavek našega sodelavca, ki načelno in praktično obravnava kočljivo in komplektno vpraašnje regulacijskih načrtov, pri čemer upošteva zlasti splošne koristi naše slovenske skupnosti na tržaškem Krasu. S tem tudi v našem listu odpiramo razpravo o regulacijskem načrtu z željo, da bi se je udeležili tudi drugi naši strokovnjaki in tisti, ki se za to vprašanje zanimajo.
Uredništvo
Polemike oziroma tudi molk okoli regulacijskih načrtov nam dajo jasno diagnozo o stanju, v katerem se nahaja naša zamejska skupnost. Odpor proti omejitvam, ki jih glede na gradbeno izkoriščanje prinašajo regulacijski načrti, ni omejen na kako maloštevilno skupino. To pomeni, da se tudi široke ljudske plasti ne zavedajo pomena, ki ga imajo regulacijski načrti ne samo za bodočo gospodarsko dejavnost, ampak tudi za bodočo socialno, narodno in krajinsko podobo o-zemlja. Vzroki za tako stanje so prav gotovo v protislovjih, ki označujejo sedanjo dobo: kljub geslom, ki kličejo po razredni ali narodni solidarnosti, obrambi narodnega telesa itd., je malokje opaziti resnično skrb za usodo slovenske zamejske skupnosti. Ni se treba torej čuditi, če prihajajo na dan tako enostranski pogledi, ki zagovarjajo pravico do čisto svobodnega razpolaganja z zemljišči in ki ne kažejo potrebe, da bi se o problemih bodočega razvoja ozemlja razpravljalo na poglobljen in čim bolj objektiven ter kompetenten način. Gre torej za pojav raz-središčenega gledanja na stvari, iz perspektive čiste osebne koristi, ki je še tako lepo dekorirane ideološke prevleke naših političnih strank in skupin ne morejo zakriti. Naše politične skupine se morajo končno spoprijeti z vprašanjem naše bodoze vloge v tem prostoru, sicer bomo še bolj odrinjeni od vplivanja na dogajanje. Vsaj takrat, ko gre za bodočo podobo krajev, v katerih živijo, bi morali biti Slovenci prvi, ki sedejo za mizo in si razčistijo poglede o odločitvah in stališčih, ki jih je treba sprejeti.
Z gonjo proti omejitvam gradbenih površin bi dosegli samo to, da bi na široko odprli vrata vdoru ljudi na tržaški Kras. Regulacijski načrt tržaške občine je predvideval naselitev 100.000 ljudi na področju med Sv. Križem in Bazovico, kar hoče deželno odbor-•ništvo za urbanistiko sedaj močno znižati. iKdor se zato zavzema za prvotni načrt, ta ho-
te ali nehote podpira lahkomiselno prodajo slovenske zemlje, se zavzema za opustošenje kmetijske dejavnosti in krajinskih značilnosti, vse to pa bi prejudiciralo ne samo razvoj manjšine na šolskem področju, temveč tudi na gospodarskem.
ZA SKUPNE KORISTI
Lahkomiselno razpolaganje z denarjem še ni nikjer prineslo pozitivnih rezultatov. Naš up, da bomo znali zavzeti odgovornejše stališče do teh problemov, bi ob vsej slepoti bilo utopično, če ne bi vedeli, da tičijo vzroki za tako stanje v osamljenosti, nepoučenosti in pomanjkanju diskusije, če ne bi vedeli, da je tako stanje posledica preteklih ideoloških razprtij in izživljanja v čisto ideološkem boju, ki je marsikomu vzel vero v prihodnost naše zamejske skupnosti. Vendar naš človek ni tako na psu, da bi vrgel puško v koruzo. Zbeganosti in vdoru posebnih interesov je pač treba zoperstaviti iskanje skupnih elementov. Pri tem pa je treba slednje znati izluščiti. Za obstoj naše zamejske skupnosti bo odločilnega in temeljnega pomena usmerjanje urbanistične politike in priprava regulacijskih načrtov. Da bi se pa o tem vprašanju lahko razpolagalo na odgovoren način, je potrebno, da ga izločimo iz dnevne politike. Delati bo treba podobno kot takrat, ko je šlo za ureditev statusa Slovenskega gledališča v Trstu. Prvi koraki so bili v tem oziru sicer storjeni, toda tu bo še dosti javnih razgovorov in diskusij, ki bodo osvetlile te probleme tudi širokim plastem naše skupnosti na čim bolj popolen in vsestranski način. Mogoče bo potem priti do veljavnejših konceptov in trdnejših temeljev Zc. reševanje še ostalih odprtih vprašanj.
Če hočemo, da bo politika spet to, kar naj bi v skladu s svojim bistvom tudi res bila, t. j. reševanje skupnih zadev, bomo morali spet začeti daajti pobude, iskati novih poti in idej, morali se bomo soočati z načinom našega življenja, znati pa bomo morali tudi dati prednost skupnim koristim in nadosebnim vrednotam. Brez lega bo z nami konec.
ODGOVORNOST, NE KAOS
Če bi res obveljalo stališče tistih, ki pravijo, da pomenijo regulacijski načrti takrat, ko omejujejo gradbene površine, razvrednotenje zemlje, potem bi morali sprejeti načelo, da je vinkulacija zemljišč v nezazi-dalne namene enaka razlastitvi in da je torej treba poskrbeti za odškodnino. V tem primeru bi grozila nevarnost, da preidejo ogromne površine v last občin ali države. Problem ni torej tako enostaven. Zaradi
(nadalj. na 4. strani)
Jo	Jlennijevemobisku
Uradni obisk italijanskega zunanjega mi- ^ lijansko-jugoslovanska diplomatska akcija v nistra Pietra Nennija v Beogradu odpira j pričakovanju sklicanja že omenjene evrop-novo pot v ilalijansko-jugoslovanskih odno lskc konference, kar predstavlja novost ne sih. To med drugim potrjujejo izjave samega italijanskega državnika, ki se je iz so-
sedne prestolnice vrnil očitno zadovoljen z opravljenim delom. Nenni je izjavil, da so odnosi med dvema državama naredili po tem obisku »kvalitetni skok«, pri čemer ni imel toliko v mislih vprašanj, ki zadevajo le oba partnerja, temveč posluh in zanimanje, ki ju jugoslovanski vodilni politični krogi kažejo za pobudo italijanske diplomacije za ureditev odprtih in spornih vprašanj v Evropi, zlasti za zagotovitev njene varnosti.
Priletni italijanski socialistični voditelj je kot zunanji minister razvil široko diplomatsko in politično akcijo, katere glavni cilj je, postopno porušiti pregrade, ki so v Ev-fopi nastale v ozračju hladne vojne. To pa naj se zgodi ob upoštevanju stvarnega stanja, ob upoštevanju, da obstaja tako zahodna Evropa in njene skupne institucije, kot vzhodna Evropa, da pa je pri tem še vrsta nevtralnih in nevezanih evropskih držav, med katerimi zlasti Jugoslavija, ki je »med neangažiranimi državami najbolj angažirana«, kot je dobesedno dejal Nenni.
O problemu evropske varnosti bi morala po Nennijevi zamisli razpravljati posebna konferenca, na kateri naj poleg držav obeh taborov sodelujejo tudi nevtralne in neuvrščene države, med temi zlasti Jugoslavija Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Tepavac in sam predsednik Tito sta z velikim zanimanjem poslušala Nennijeva izvajanja ter sta zagotovila, da bo Jugoslavija gotovo sodelovala na taki konferenci, če bodo dobro in skrbno opravljena predhodna pripravljalna dela.
Glede na dejstvo, da je v skupnem uradnem sporočilu poudarjeno, da bosta ministra ohranila stalne medsebojne stike, moremo sklepati, da se pripravlja skupna ita-
Novlce po svetu
Preiskava zaradi umora dečka Ermanna La-vorinija v Viareggiu je še vedno v slepi ulici, vendar se je izkazalo, da so dečki, ki so zaprti, vse doslej strahotno lagali, ko so zapletali v umor razne odrasle. V glavnem gre za psihopate.
Belgijska televizija je prenehala oddajati prenose s kolesarske dirke po Italiji, odkar je bil belgijski kolesarski prvak Mercks izključen, ker je baje uporabljal mamila. Vedno bolj pa se utrjuje sum, da so mu mamilo podtaknili tisti, ki so hoteli zmago nekoga drugega, kar kaže na gnile razmere v italijanskem kolesarskem športu.
samo v zgodovini odnosov med tema državama, temveč predvsem novost v širšem evropskem smislu.
O strogo dvostranskih problemih sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili, da se sodelovanje naravnost vzorno razvija, glede na dejstvo, da gre za državi z različnima družbenima redoma. Pri izboljšanju in poglabljanju medsebonjih odnosov odločilno prispeva zlasti na široko odprta meja, ki omogoča, da se skoznjo dnevno preliva množica ljudi iz obeh držav in da se krepi sodelovanje med obmejnim prebivalstvom, pri čemer imata svojo posebno nalogo narodni manjšini tako v Italiji kot v Jugoslaviji.
REŠITEV ZA VISOKO CENO?
Predvidevanja v zadnji številki N. 1. so se v polni meri uresničila: Biafrski predsednik general Ojukvvu ima zajete italijanske petrolejske tehnike za sopomagače na-padavcev in okupatorjev Nigerijcev ter jih je vsaj formalno obsodil zaradi tega na smrt. V teku so hlastni poskusi, da bi jih rešili, kar se bo nedvomno posrečilo, če bo italijanska vlada pokazala več realističnega čuta kot vodstvo ENIja,
Po najnovejših poročilih je baje Ojukvvu sklenil italijanske ujetnike izpustiti. Ni še znamo, kakšno politično ali materialno odkupnino je plačala Italija za to. Vsekakor je morala poslati v Biafro na pogajanja enega svojih državnih podtajnikov, kar pomeni polovično priznanje biafrske neodvisnosti.
Vladne krize zaradi razporoke ne bo
V italijanskem parlamentu se je zadnji čas razvnela diskusija o ločitvi zakona, v zvezi
skupnost, ne veljajo za zakonske in morajo nositi brez svoje krivde za to hude posledice
z njo pa so se pojavili glasovi, da bo prišlo , (znano je, kako groteskne situacije nastajajo
do vladne krize, češ da krščanski demokrati ne bodo pristali na zakon, ki bi dovoljeval ločitv zakona.
Kot je znano, je Italija ena zadnjih držav na svetu, ki še vedno ne dovoljuje svojim državljanom razporoke in vztraja tudi v pogledu zakonodaje pri religioznem načelu o ne-razdružljivosti zakonske zveze. Toda tudi Italija, kjr so sicer družinske vezi že po tradiciji zelo trdne in upoštevane, se ni mogla izogniti vplivom novga časa, ki je prinesel tudi v tem pogledu novo pojmovanje, in tako je prišlo tudi v mnogih italijanskih zakonskih parih do razdora in do dejanske ločitve. To je v nemajhni meri pogojeno že od samih modernih razmer, v katerih uživajo ženske dejansko e-nakopravnost in zato niso pripravljene pasivno prenašati moževe nezvestobe ali njegove tiranije, pijančevanje itd. ali pa mu ostati ob. strani kljub temu, da je morebiti zločinec in obsojen na dolgoletne zaporne kazni ter je nakopal njej in otrokom sramoto. Poleg tega so mnoge ženske v službah, zahajajo v družbo, se udeležujejo javnega življenja itd. ter so tako tudi same bolj proste, nenadzirane po možu in tako izpostavljene raznim skušnjavam, ki niso v prid zakonski zvestobi. Dejstvo je, da so na razporoki ženske še bolj zainteresirane kot moški.
Tako je prišlo v zadnjih desetletjih do sto-tisočev primerov de:anske ločitve brez pravne formule in do takoimenovanih »divjih zakonov« ali konkubinata, iz katrih so se rodili seveda tudi otroci, ki kljub temu, da starša živita skupaj in dejansko sestavljata družinsko
Degolizem s Pompidoujem
Novice po svetu
Z nepričakovano visokim odstotkom glasov je zmagal pri prvostopenjskih predsedniških volitvah v Franciji Georges Pompi-dou, De Gaullov naslednik kot vodja dego-listov. Potrebne pa bodo še drugostopenjske volitve, pri katerih bo kandidiral proli njemu samo Poher. Pompidouju je zmaga že takorekoč zagotovljena.
Na vladi bo ostal torej degolizem brez De Gaulla.
Nepričakovano šibka se je izkazala francoska demokratična levica.
E. Cuy!er Hammon, podpredsednik Ameriške družbe proti raku, je z obsežno anketo, ki je zajela okrog 80.000 ljudi v teku 6 let, ugotovil, da umre med tistimi, ki spijo po deset in več ur na dan, dvakrat več ljudi od srčne in možganske kapi kakor med tistimi, ki spijo samo sedem ur.
V Ljubljani je umrl dr. Julij Felaher, doma s Koroškega, ustanovitelj Kluba koroških S' vencev v Ljubljani in podpornik koroških študentov ter koroških ustanov, zlasti vaških knjižnic. Bil ie zelo znana in priljubljena osebnost.
iz tega, npr. v pogledu pravice do imena, dediščine, itd. Dogaja se namreč, da nosijo ime moža, ki ga je žena zapustila, otroci, ki jih je imela ta potem z drugim moškim, ne morejo pa nositi imena njenega moža otroci, ki jih je imel on z drugo žensko, in da ima pravico do dediščine po možu žena, ki ne živi več z njim in je šla morebiti živet z drugim, ne pa ženska, s katero je mož dejansko dolga leta živel in mu je bila zvesta ter mu rodila otroke, skrbela zanj v bolezni itd.)
Vseh teh hudih problemov, ki so se začeli kopičiti, demokratične italijanske stranke, ki odgovorno zastopajo ljudstvo v parlamentu, niso mogle več ignorirati in tciko je bil izdelan osnutek zakona o razporoki, o katerem zdaj razpravlja parlament. Vodstvo krščanske demokracije je sicer sklenilo, da bo stranka kot celota nastopila proti temu zakonskemu predlogu, vendar pa se mu bo upirala na demokratičen način, ne da bi ga skušala preprečiti z obstrukcijo v parlamentu. Kljub zahtevi nekaterih krščansko-demokratskih politikov (npr. Gonella) je vodstvo krščansko-de-mokratske stranke tudi sklenilo, da ne bo povzročilo vladne krize zaradi razporoke, kar pomeni, da bo pristalo na zakon o razporoki, če bo dobil v parlamentu večino (kot zdaj kaže).
Nekateri nasprotniki razporoke se sklicujejo na ustavo in na konkordat, toda pri tem pozabljajo, da zakon o razporoki ni in ne more biti nekako nasprotje zakramentu sv. zakona, kajti tega ne more razveljaviti. Če sta bivša zakonca verna katoličana, se pač ne bosta več poročila, tudi če bosta zakonito (civilno) ločena. Še vedno bosta odgovorna Cerkvi in svoji vesti. Kdor pa ni veren, pa mu niti Cerkev niti zakon ne more preprečiti, da ne bi sklenil nove zakonske ali nelegalne zveze, bodisi po zakoniti razporoki ali brez nje.
Namen zakona o razporoki je torej le ta, da uredi civilno stanje ljudi, ki se hočejo ločiti, in njihovih otrok, ne da bi se spuščal v religiozno tolmačenje zakona, ki je pridržano Cerkvi. Upoštevati je pač treba, da je tudi v Italiji mnogo ljudi, ki se v pogledu zakona ne čutijo vezane po katoliškem pojmovanju ne-razdružljivosti zakonske zveze.
Pisma uredništvu
 ______i	i__________________________
Spoštovani g. urednik Novega Lista,
prebral sem članek »Čuden duhovnik v Nabor jetu«, ki ga je objavil Vaš list. Z velikim in bolestnim začudenjem sem opazil več netočnih trditev, nekaj pa jih je celo lažnih. Zato Vas vljudno in živo naprošam, da po obstoječih predpisih objavite naslednji popravek, ki sem ga kot župnik v Naborjetu dolžan zahtevati in do katerega imam tudi pravico:
Najprej o netočnostih:
1. tisto nedeljo ni bil 3. maj, temveč 4.;
2. se ni poročil »nekdo« z nevesto iz tiste vasi, temveč sta bili dve iporoki hkrati, z istim obredom, med redno nedeljSKO mašo; en par je bil mešanega jezika, drugi pa italijanskega;
3. poročnega obreda in maše ni opravil župnik, ampak duhovnik Umberto Bittolo, ki je stric italijanskega ženina.
Foglejmo sedaj lažne trditve:
1. Župnik v Naborjetu ni »prekinil« pevcev; dopustil je, da so delali, ikar so hoteli;
2. ni res, da bi župnik v Naborjetu posvaril pevce, naj ne pridejo več pet v naborjetsko cerkev, ker so peli slovenski, kot je jasno in izrečno rečeno v Novem listu. Kako bi mogel kaj takega narediti, če sem jim sam dovolil peti! To lahko potrdi ženin, g. Sosič, Ki je povabil pevce. To nadalje lahko izpričajo različni ljudje iz župnije, kar so pripravljeni potrditi tudi pred sodiščem, ce podpisani ne do prejel od ukljanskih pevcev oprostilnega pisma.
Za italijansko, tatinsko in nemško petje bi bil zadostoval naborjetski zoor. Ukljanski zbor je bil povabljen, da bi ugodili upravičeni želji gospoda Sosiča, naj bi pel slovenski.
Ravnanje naborjetskoga župnika je v zvezi z dejstvom, da se ukljanski pevci niso držali dogovorov med župnikom in g. Sosičem. Ti dogovori so bili jasno obrazloženi predstavniku ukljan-skega zbora; dogovorjeno je namreč bilo, da bo zoor pel samo ob darovanju in obhajilu, kot je v naborjetski cerkvi ustavljena navada za vse, 'n sicer zaradi spoštovanja načela pravičnosti in enakosti. Dogovorili smo se, da bo ena pesem slovenska, ena pa italijanska ali latinska v znak spoštovanja do drugega poročnega para. Župnik pa bi ne odprl ust, četudi bi obe pesmi bili slovenski, a samo ob darovanju in obhajilu. Toda ukljanski pevci so prekinili mašnika ob vstopu in celo med samim poročnim obredom. Ce imajo tako navado v Ukvah, nimam kaj pripomniti, a v Naborjetu obstaja župnijski pastoralni svet, ki ga je demokratično izvolilo vse prebivalstvo. Ta je tudi pristojen za vse, kar zadeva versko življenje v župniji. Naborjetski župnik se vestno drži vsega, kar sklene ta svet, in ne vsiluje svojevolno ničesar.
Gospod urednik, kadar ste kamorkoli vabljeni, -h kaki slovesnosti ali podobnemu slavju, morda zahtevate, da bi vsilili svoje navade, svoje običaje, čeprav bi te bile lepe in svete? Ali se raje ne prilagodite navadam in običajem kraja, kamor ste povabljeni, kot zahteva olika in v našem primeru prav zaradi »mirnega sožitja med različnimi narodnostmi«?
Za svojo osebo mislim, da sem že dokazal, kako znam praktično izvajati duha enciklike »Ha cent in terris«; ko sem pred tremi leti prišel v Naborjet, nisel znal niti ene nemške besede, medtem ko je vsaj tretjina naborjetskih faranov nemškega jezika. Takoj sem se začel učiti nemški in sem že začel pridigati v tem jeziku. Dovolite, da Vam tudi omenim, da poznam nn govorim Iran coski in angleški ter da imam nekaj osnovnega znanja španskega jezika. Zato mislim, da nisem tako »čuden«, kot je o meni rečeno v naslovu članka, objavljenega v Vašem tedniku.
V pričakovanju, da bom ta popravek našel v Prihodnji številki Novega lista, Vas pozdravljam s spoštovanjem.
Ariedo Jogna — župnik v Naborjetu
Rade volje objavljamo popravek, ki nam ga jv Poslal naborjetski župnik Ariedo Jogna. Takoj pa Pripominjamo, da se mu ni bilo treba sklicevati na obstoj oče predpise o tisku, kajti prav po teh Predpisih bi popravka ne bili dolžni objaviti. Popravek je namreč mnogo daljši od »inkriminiranega« članka v našem listu.
Ker nam je župnik hkrati dostavil tudi pivpis italijanskega prevoda članka, moramo žal ugotoviti, da je prevod na nekaterih mestih bistveno spremenil člankovo vsebino, kar je najbrž, župniku dalo povod za tako piker odgovor.
ObisK v
Kot dopolnilo k obisku katolišne cerkve sv. Klare v Miinchenu je sledil obisk nekdanjega zloglasnega koncentracijskega taborišča ijacnau pri Miinchenu.
Dachau leži kakih 30 km vzhodno od Mtin-chena, sredi prostrane ravnine. Pot iz mesta m predmestij vodi skozi prijeten gozdič, danes ze prepleten s počitniškimi hišicami, tako da ne moreš verjeti, da so tisoči posvetili to cesto s svoijm nečloveškim trpljenjem. Danes ožarja to pokrajino zlato pomladno sonce, iz zemlje kipi nova pomladna rast, vse je v nekem veselem razpoloženju, kakor je bilo najbrž tudi v letih groze. Nad vhodnimi vrati taborišča, ki lezi na juzm strani mesta uacnau, stoji sicer pomemben napis, ki pa dobiva tu svoj pošastno groteskni pomen: AKBE1T MACHI’ KBE1 -DELO OSVOBAJA.
Potem ko se človek vrača iz taborišča, ko je videl in podoživel vse grozote, se vpraša, ali je mogla te besede na ta kraj groze, obupa in smrti zapisati normalna človeška roka? lo je za zdrav razum absolutno nemogoče. Najvecja tragedija človeštva je res menda v tem, da se vedno spet najdejo taki, ki človeške ideale izdajo, in njih vrednote zlorabijo za najhujše okrutnosti.
Koncentracijsko taborišče Dachau je bilo kot prvo nemško koncentracijsko taborišče u-stanovljeno 2. marca 1933 na kraju municijske tovarne poleg mesta Dachau. V njem so »Izolirali« politične nasprotnike, duhovnike in ta-koimenovane »nezaželene elemente« kot sovražnike nacionalsocialistične države. Že leta 1937 se je pokazalo taborišče, dotlej zgrajeno za 5000 pripornikov, za premajhno in so ga razširili. Od leta 1933. do 1945. do konca vojne, je bilo tu vpisanih preko 206.000 pripornikov, povsem neznano je pa število na tisoče prehodnih, ki so jih mimogrede namestili v Dachau.
Taborišče je obdano z nekaj metu visokim zidom, nad katerim je vodila z elektriko nabita žica, kar je docela onemogočalo pobeg. Žarometi so ponoči razsvetljevali taborišče, v stražnih stilpih mitraljezci!
V taborišču je bilo 30 stanovanjskih barak, te so danes porušene, razen ene, ki je ostala v opomin živim. Vsaka je bila razdeljena v štiri »štube«, vsaka »štuba« je imela svoj dnevni in spalni prostor. Dve »štubi« sta imeli eno skupno umivalnico in stranišče, to je za 104 pripornike, ker je bilo v vsaki »štubi« nameščenih 52 pripornikov, v baraki pa skupno 208. Med vojno, ko se je nacistični teror razširil nad vso Evropo in so prihajali transporti z vseh strani kontinenta, so natrpali v posamezne barake do 1.600 pripornikov. Ali si je sploh moč predstavljati kakšne zdravstvene in higijenske razmere so vladale v taborišču?
Kako se je odvijalo življenje v taborišču? Vsako jutro in vsak večer so se morali pojaviti
Zborovanje komunist
V Moskvi se je začelo 5. t. m. zborovanje komunističnih strank. Udeležuje se ga 72 strank, odsotne pa so komunistične stranke Kitajske, Albanije, Jugoslavije, Severne Koreje in Severnega Vietnama (kljub temu, da Rusija zelo pomaga Vietnamu z orožjem
Zato ne bomo z njegovimi trditvami polemizi rali. V članku je bilo rečenop da je župnik ukljan-ske pevce »oštel, ker so peli slovensko«, medtem ko sedaj pojasnuje, da je tako ravnal, ker so kljub dogovorom peli ne samo ob darovanju in obhajilu, temveč tudi ob vstopu in med samim poročnim obredom. Formalno ima prav, kajti »pac ta sunt severanda«, vendar bi lahko vzel za dobro tudi drugi izrek, ki pravi »melius abbundare quam deficere«.
Vsekakor mu čestitamo za pastoralni svet in za njegov trud pri učenju nemškega jezika. Glede na dejstvo, da ima izreden talent za jezike, pa bi mu priporočali, naj se začne učiti še slovenski, kar bi mu gotovo 'koristilo v dušnem pastirstvu v samem Naborjetu in hkrati omogočilo> da bi bral v izvirnem besedilu, kar se o njem piše. D. L.
Dachauu
vsi priporniki na »apel« prostoru; o tem pričajo številne slike, razstavljene v muzeju, ki je nameščen v prejšnjih upravnih prostorih taborišča. žoudili so jih ob petih in jih spodili v umivalnice, kjer so se zapovrstjo umili in opravili svoje potrebe, vse v rekordnem času. Saj so ob 6. uri že morale biti pospravljene vse postelje pogradi v 3. nadstropju, osnazene vse barake in nosači so morali že prinesti iz kuhinje v kotlih »jutranjo kavo«, če se žlobo-dra, ki so jo dajali, mogla tako imenovati.
Na prostoru za »apel« (štetje) so morali stati priporniki od 6. do 6.45 ure; skupno se je tu zbralo zadnja leta dnevno 12 do 14.000 ljudi, kor so medtem en del že poslali na prisilno delo, ostalih 8 do 10.000 pripornikov je pa bolnih ležalžož v bolniških revirjih. Spet je zatulila sirena in sledilo je povelje: tormirati »delovne komande«. Pri gneči, ki je nastala, so SS-ovci ali kapoti, spet, kot pri vstajenju in umivanju, suvali m pretepali ljudi, če se niso hitro znašli. Nato so dolge kolone korakale na delo skozi glavna vrata, nad katerimi je visel omenjeni napis: Arbeit macht frei — delo osvobaja, v porog vsem trpečim in preganjanim, pa tudi skozi zadnja vrata taborišča, ki so vodila na taboriščne nasade.
Po težkem celodnevnem delu v tovarnah ali na plantažah je sledil ob 18. uri večerni apel, ki je trajal eno, dve, tri pa tudi vec ur, kakor se je zazdelo poveljniku, da mora kaznovati pripornike. Medtem se je tisto bore malo »večerja« shladilo. Nato so spet zatulile sirene, pozimi ob devetih, poleti ob desetih in to je pomenilo: vsi na ležišča. Ce se je kak pripornik po tej sireni pojavil zunaj barake, so ga neusmiljeno ustrelili. Luč je morala ugasniti in zavladati je morala popolna tišina
To je bil »normalni« dan v taborišču, nekateri dnevi pa so bili mnogo bolj grozotni. Saj si za najmanjši prestopek dobil kazen. Kazni so bile najrazličnejše, tako: ure dolgo nepremično stati, včasih nag sredi dvorišča ob vsakem vremenu, bičanje, obešenje za roke ali noge, in slično. Morda so bile najhujše kazni najrazličnejši preizkusi na ljudeh, ki so se mnogokrat končali s smrtjo.
Nešteto slik v muzeju priča o vseh teh grozodejstvih, kjer so zamenjali ljudi s poizkusnimi zajčki. Pri tem ni pozabiti strahotne lakote, ki je vladala v taborišču in je pripeljala ljudi do tega, da so pobirali med odpadki gnile krompirjeve lupine in druge odrezke tudi že pokvarjenih živil. Ni čuda, da je število bolnih nezadržno naraščalo.
Kako so ravnali z bolniki, je drugo sramotno poglavje taborišča. Že normalni življenjski pogoji v barakah so bili tako katastrofalni, da je ob osvoboditvi nad polovico barak spadalo med »bolniške revirje«. Kakšen pekel je vladal med bolniki, si je težko moč predstaviti.
(dalje)
icnih partij v Moskvi
za gverilce in z gospodarsko pomočjo), in še nekatere druge. Vseh komunističnih partij na svetu je 96.
Zelo mrzlo sta bili sprejeti na letališču v Moskvi delegaciji italijanske in romunske partije, ki sta med tistimi, ki še niso prelomile z Moskvo, najbolj kritični do nje, zlasti po sovjetskem vdoru na češkoslovaško.
Zboi'ovanja komunističnih partij v Moskvi so pripravljali štiri leta. Namen zborovanja je predvsem la, da bi na njem potrdili rusko doktrino »omejene suverenosti« v prid intervencije Rusov za stvar socializma, to je za sovjetske imperialistične interese, in da bi obsodili kitajsko partijo in državno vodstvo, hkrati pa določili nove smernice za prodiranje tistega »komunizma«, ki ga nadzoruje Moskva, na Zahod in med narode po ostalem svetu.
Novi izvršni odbor Slovenske skupnosti
Pod predsedstvom Mateja Poštovana je v petek, 30. maja, nadaljeval svojo redno sejo svet Slovenske skupnosti. Na dnevnem redu je bila izvolitev izvršnega odbora Slov. skupnosti, ki ga po novem statutu sestavljajo politični tajnik in štirje referenti. Po dolgi razpravi, med katero so obrazložili svoja stališča predstavniki SLG, SKSZ in SNOS, je bil z veliko večino glasov izvoljen novi izvršni odbor v naslednji sestavi: politični tajnik je Drago Štoka, deželni sveto-vavec; referent za stike z javnostjo je Teo-fil Simčič, bivši dolgoletni tržaški občinski svetovavec; referent za tisk Saša Rudolf, bivši pokrajinski odbornik; referent za organizacijska vprašanja je Rafko Dolhar, tržaški občinski svetovavec; referent za finančna vprašanja pa je Drago Legiša, župan v Nabrežini.
Kot je razvidno iz sestave izvršnega odbora, je v svetu prevladalo mišljenje, naj vodstvo skupne politične organizacije prevzamejo sedanji izvoljeni predstavniki ali ljudje, ki so v preteklosti zavzemali kol izvoljeni predstavniki mesta v krajevnih u-pravah.
VZAJEMNOST SLOV. SKUPNOSTI
V petek, 6. t. m., dopoldne je obiskala delavce, ki so v znak protesta zasedli ladjedelnico Sv. Marka, delegacija Slovenske skupnosti. Sestavljali so jo politični tajnik Drago Štoka in člana izvršnega odbora Legiša ter Rudolf. Delegacija je izrazila vzajemnost z upravičenimi zahtevami delavcev, ki imajo namen s svojo akcijo opozoriti javnost na svoje probleme in hkrati na-]
rediti konec premajhni prizadevnosti odgovornih krogov za usodo tržaških ladjedelnic, ki so že po tradiciji osnova tržaške industrije.
—o—
STAVKA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU
Kir prosvetno ministrstvo še ni sprejelo zahtev slovenskih šolnikov ob stavki 20. februarja tega leta, iker ni raztegnilo zakonov Bellisario na slovenske šole; .ker ni uredilo pravnega in službenega položaja šolnikov; ker ni rešilo vprašanja nestalnih profesorjev niti vseh ostalih splošnih vprašanj, zaradi katerih stavkajo tudi sorodne italijanske sindikalne organizacije, je Sindikat slovenske šole na svoji st.ji 27. 5, t. I. sklenil, da bo stopil v stavkovno gibanje ob zaključku letošnjega šolskega leta.
Potek stavkovnega gibanja:
1.	Do 12. junija naj se vsi profesorji na vseh srednjih šolah vzdržijo ocenjevalnih konferenc. O-
pozarjamo, da noben zakonski predpis na zahteva, da mora profesor že pred 12. junijem izpolniti redovalnico, še več v duhu zakona mora ocene predlagati sam predmetni profesor na razredni profesorski seji, ile ta o njih razpravlja in jih določa
2.	Dne 13. in 14. junija bodo stavkali profesorji in ravnatelji vseh višjih srednjih šol.
3. -13. junija bodo stavkali profesorji in ravnatelji vseh težjih srednjiih šol.
4.-16. junija bodo stavkali samo profesorji italijanščine na nižjih srednjih 'šolah.
5.-17. junija bodo stavkali profesorji slovenščine in ravnatelji vseh nižjih srednjih šol.
6. -18. junija bodo stavkali profesorji tujega jezika na nižjih srednjih šolah.
7. -19. junija bodo stavkali profesorji matematike na nižjih srednjih šolah.
8.-20. junija bodo stavkali profesorji latinščine na nižjih srednjih šolaih.
9.-21. junija bodo stavkali profesorji likovne vzgoje, telesne vzgoje, tehnične vzgoje in verouka.
Sindikat še posebej obvešča kolege letne su-plente in začasne suplente, da me bodo izgubili pravice do plače poletje, če se -udeležijo stavke, kajti po razsodbi kasači j skega sodišča se stav.ka ne šteje za samovoljno odsotnost.
Ravnateljem na slovenskih srednjih šolah priporočamo, da se drže zakonskih predpisov in naj ne kratijo pravic slovanskim profesorjem do stavke kot ne delajo njihovi stanovski kolegi na italijanskih šolah, sicer 'borno objavili njihova imena v časopisju.	ODBOR	SINDIKATA
Pomen regulacijskega načrta
(Nadalj. s 1. str.) tega se nam zdi bolj smotrna teza, ki jo je zavzelo ustavno sodišče z razsodbo št. 55, da zemljiška posest sama po sebi ne daje pravice do odškodnine. Povečana vrednost, torej tista, ki presega vloženi kapital s strani lastnika in izboljšave, ki jih je slednji dosegel s svojim delom, je torej sad urbanizacije, vodovodov itd. Sicer bi odprli vrata samo enostranskemu izkoriščanju prostora in dispriminirali vse ostale dejavnosti.
Ce bi torej obveljal princip zgolj utilitarističnega in popolno svobodnega razpolaganja z osebno lastnino, bi torej tudi kulturniki in publicisti lahko mirno rekli, da
Ladjedelnica SV. Marka zasedena
Delavci ladjedelnice Sv. Marka so v sredo, 4. t. m., zasedli prostore tovarne. Ustanovili so poseben odbor, ki je prevzel nadzorstvo nad vsemi tovarniškimi napravami in ki skrbi za redni potek protestne manifestacije. Delavci namreč negativno ocenjujejo razgovore, ki so bili na pristojnem ministrstvu v Rimu, ter trdijo, da niso prejeli stvarnih zagotovil in trdnih jamstev za nemoteno nadaljnje delo v ladjedelnici. Pri tem se sklicujejo na sklepe medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje v
oktobru 1968, po katerih je bil ladjedelnici zagotovljen nadaljnji obstoj, medtem ko se zdi, da hočejo odgovorni dejavniki zdaj prejšn je sklepe izvodeneti.
Sindikalni predstavniki so te dni ponovno odšli na razgovor v Rim, da se skuša najti zadovoljiva rešitev spornega vprašanja.
Delavce v zasedeni ladjedelnici so medtem obiskala predstavništva številnih političnih organizacij in krajevnih ustanov, ki so jim izrazila vso svojo solidarnost in obljubila posredovanje na pristojnih mestih.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000 TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TEL. ŠT. 38-101, 38-045	BRZOJAVNI	NASLOV: BANKRED
nima smisla, ukvarjati se z resnim kulturnim delom, in bi svojo pozornost posvetili raje donosnejšemu delu npr. pisanju pornografije. Pravica do ipopolnoma svobodnega razpolaganja z osebno lastnino, naj si bo to zemlja posestnika ali pero kulturnika, nas bi peljala v popolen kaos. Meje, ki jih človeštvo postavlja lastnini, so nadoseb-ne narave in so vir napisanih in nenapisanih moralnih zakonov, na katerih sloni življenje ljudi v skupnosti.
Bolj smotrno bi torej bilo, da bi našo pozornost usmerili na vprašanja, ki so v zvezi z ohranitvijo narodne strnjenosti na tržaškem Krasu, da bi skušali ne samo ohraniti, ampak tudi okrepiti kmetijstvo, ki je edina skoraj stoodstotna slovenska gospodarska dejavnost, se še močneje vključiti v terciarne dejavnosti (mnogo premalo je Slovencev, ki se poslužujejo denarnih prispevkov, ki jih nudijo deželni zakoni za razvoj turistične, obrtniške ali pa kmetijske dejavnosti.) Prodaja zemlje bi ne menjala položaja, v katerem se nahajamo, za katerega je značilno pasivno čakanje in pomanjkanje iniciativnosti in organiziranosti. Diletantskih razmer pa ne bomo mogli pomagati odpravljati s podpiranjem komodnosti in lahkomiselnosti. Predimenzionirati na tak način problem omejitev gradbenih površin kaže na drugi strani, da smo daleč od socialne odgovornosti in psihološke zrelosti, ki bi jo morala pokazati skupnost na tako izpostavljenem ozemlju. Naj nam bo torej diskusija o regulacijskih načrtih hkrati tudi sredstvo za vzpostavljanje in razvijanje bolj u-ravnovešene zamejske slovenske skupnosti.
KRAJINSKA ZAŠČITA V NABREŽINSKI OBČINI
Pokrajinska komisija za zaščito naravnih lepot je na seji z dne 13. februarja 1969 sklenila uvesti krajinsko zaščito r.ad obširnim področjem devinsko-nabrežinske občine. Zapisnik omenjene seje si lahko vsakdo ogleda na občinski oglasni deski ali v občinskem tajništvu. Določen je rok treh mesecev za morebitne ugovore in pripombe.
Doberdob:
ZA PROTO-SINHROTRON
Kandidatura Doberdoba za protosinhro-tron prihaja vedno bolj v ospredje. Po ogledu in skoraj enotnem pristanku mednarodnih strokovnjakov za zgradbo največje jedrske centrale na našem Krasu, je sedaj precej odvisno od rimske vlade, kako bo znala pridobiti še druge činitelje za utesni; šitev velikopoteznega načrta.
Senator Merzagora, ki je predsednik odbora za zgradnjo protosinhrotrona v Doberdobu, je posredoval pri predsedniku Sara-gatu, da bi se tudi italijanska vlada z vso vnemo zavzela pri mednarodnem odboru in pri drugih vladah, da pride do udejstvitve jedrskega naselja, ki bo največje na svetu in ki bo vsej deželi baje prineslo največje gospodarske dobrine.
Ponavljamo pa, da je šc vedno odprto vprašanje, kako in v koliko bo pri tem zavarovana naša etnična skupina na dober-dobski planoti.
SLIKARSKA RAZSTAVA
V nedeljo, 1. junija dopoldne je bila odprta v razstavni dvorani »Pro loco«, na Verdijevem korzu v galeriji, osebna razstava našega mladega umetnika Vladimirja Klanj-ščeka.
Slikar ima šele 25 let. Rojen je bil na Va-lerišču v Števerjanu. Dovršil je slovensko u-čiteljišče v Gorici. Sedaj študira na višji u-umetnostni šoli v Ljubljani. Nadarjenost za slikanje je imel že zgodaj, o čemer priča tudi vrsta njegovih del in najrazličnejših risb.
Na svoji prvi umetniški razstavi se Klanjšček predstavi s kakimi štiridesetimi slikami, ki kažejo razne načine umetnikovega izraza in smeri. Ne zadovoljuje se z enotno tehniko in obliko; išče še svojo pot, a kaže že tudi lastno izvirnost. V razširjeni barvitosti kaže že tudi lastno izvirnost. V razširjeni barvitosti kaže zlasti domače briške motive s precejšnjo fantazijo. Razstava bo odprta do 15. junija.
Nadškofov jubilej
V torek, 3. nadškof msgr.
junija, je praznoval goriški Cocolin srebrni jubilej maš-
niškega posvečenja. Msgr. Cocolina je po-
Rupa:	POROKA
Z veseljem zapišemo to pot, da smo imeli v nedeljo, 1. junija, poroko v naši cerkvi.
svetil nadškof Margotti dne 3. junija 1944 ?akonsko zvestobo sta si obljubila nevesta
Miiclrn I i7hnl iv nnco vnwi in vrmm rctiHi \/ILr
goriški baziliki Srca Jezusovega; z njim
vred je bilo posvečenih še 26 drugih novo-mašnikov. Med temi je tudi letošnji srebr-nomašnik prof. Dragotin Butkovič, župnik v Rupi; osem jih je v Jugoslaviji, osem v Trstu.
V ponedeljek jc nadškof jubilant somaše-val s skoro vsemi svojimi sošolci v svetišču Matere božje na Vojni nad Barkovljami.
Gospodu nadškofu in vsem srebrnomaš-nikom, zlasti našim rojakom, pošiljamo spoštljive čestitke.
POKRAJINSKA ZGUBA
Dne 30. maja so goriški pokrajinski sveto-vavci razpravljali o letošnjem proračunu. Pravzaprav so le ugotovili, da izkazuje letošnji proračun zopet velik primanjkljaj, in sicer 750 milijonov lir. Če prištejemo to vsoto k primanjkljajem prejšnjih let, dobimo kar 4700 milijonov zgube.
Razumljivo je, da so se začeli svetovavci prerekati, odkod tolikšen primanjkljaj. Finančni odbornik Peressin je skušal pojasniti, da je kriva vlada, ki je goriški pokrajini obljubila pomoč, a ni dala, razen rednih podpor, niti lire za kritje zgub. Dodal je tudi, da gredo visoki milijoni za redne u-pravne stroške in da ne ostane nič za investicije. Res je, da je na pokrajini preveč uradništva. Zato bo še zanimiva razprava na ponedeljkovi seji.
HC-lvInU" frti&Uetju
V nedeljo, 1. junija, so praznovali naši briški sosedje dvojno slavje: 100-letnico briškega tabora pod Dobrovim na Reki in praznik češenj.
Cenijo, da se je zbralo k razgibanim slovesnostim in k folklornim nastopom okrog 10.000 ljudi. Pripravljalni odbor pod vodstvom ravnatelja osnovne šole Petra Žigona je imel polne roke dela, da je spored tako brezhibno potekel.
Pisatelj Bevk je ob deseti uri govoril o Veličastju in pomenu briškega tabora za Razvoj in obstoj narodne zavesti v briških srcih. Nastopili so tudi združeni pevski zbo-ri s Krasa, Vipave in Brd, razni okteti, ki so ob spremljavi godbe ljudske milice prepevali taborske udarne pesmi. Izkazale so se tudi razne folklorne skupine s svojimi posebnostmi, med temi tudi skupine iz Tar-čenta, Repentabra, Bohinja, Ljubljane. Vi-Sek pa je bil briški folklorni sprevod, ki je Prikazoval briške češnje od drevesa do trga v razvoju zadnjih desetletij.
Za to taborsko in češnjevo proslavo je izdal pripravljalni odbor tudi lepo knjižico s Prispevki prof. Mrevljeta, ravnatelja Maru-
šiča in Ludvika Zorzuta. Dobro bi bilo tudi bolj poudariti osebnost mož, ki so imeli pri taboru največ zaslug: deželnega poslanca Žigona, poslanca Josipa Tonklija in takratnega župana v Kojskem Franca Cukjatija.
Pri taborski proslavi je bila tudi razstava kmetijskega orodja in slik petih tekmovalcev »ex tempore«.
Koncert pevskih zborov in ljudsko rajanje na Križadi sta zaključili ta briški spominski dan.
DRAŽJI SLADKOR
Pokrajinski odbor za cone jo pod vodstvom predsednika, goriškoga prefekta Pietrostefana do ločil novo cono sladkorja proste cone na 130 lit za kilogram. Doslej so ga prodajali po 118 lir. Nova cena, ki je stopila v veljavo 20. maja, bo trajala vse leto 1969 za kontingent sladkorja v izvozu 20.600 stotov.
Za novo ceno so se potegovali predvsem trgov ci na debelo, češ da so morali pri stari ceni še sami kaj utrpeti.
OBVESTILO
Ravnateljstvo Nižje srednje šole v Gorici vabi starše dijakov, ki obiskujejo tretje razrede te šole. na sestanek, ki bo v nedeljo, 8. junija, ob 10.30 v šoli, ul. Randaccio 10.
Nuška Ožbot iz naše vasi in ženin Rudi Volk s sosedne Peči. Pri poročni maši je ubrano prepeval cerkveni zbor Rupa-Peč. ženin je doma v ugledni družini, nevesta je pa že več let vztrajna pevka pri našem zboru. Zato čuti pevski zbor še za posebno dolžnost, da izreka novoporočencema iskrena voščila na novi življenjski poti.
S sosedne strani:
SPOMINSKA SLAVNOST
V nedeljo, 15. junija, bodo odkrili na po budo kluba starih goriških študentov spominsko ploščo skladatelju Ivanu Laharnarju na Šentviški gori.
Plošča je vzidana na skladateljevi rojstni hiši. Laharnar (1866- 1944) se je rodil v kmečki hiši. že v mladih letih je kazal veliko glasbeno nadarjenost. Pozneje se je sam izpopolnjeval. Izdal je več zbirk cerkvenih in svetnih skladb in je postal eden izmed najbolj bogatih primorskih glasbenih u-stvarjalcev.
Spominska slavnost bo ob vsakem vremenu Ob 16. uri. Začela se bo s pozdravnim nagovorom klubovega predsednika Frana Gorkiča, osrednji govor bo pa imel tržaški glasbenik dr. Zorko Harcj. Nastopili bodo tudi domači pevski zbor, šolska mladina z recitacijami in petjem in drugi govorniki.
Vabljeni so tudi drugi pevski zbori, ki se lahko poljubno prijavijo pri prirediteljih za nastop.
Dostavljamo, da je najlažji prihod z avtomobili s Slapa ob Idriji. Dohod bo izmenoma enosmeren. Na razpolago so gostišča in parkirni prostori.
Klub starih goriških študentov pripravlja še spominsko proslavo za jezikoslovca patra škrabca na Kostanjevici in za vikarja Andreja Žnidarčiča, ljudskega organizatorja in ustanovitelja »Slovenskega jeza« v Brdih.
Dreka:
ŽUPANSKI SEDEŽ
Stara hiša, kjer je bil sedež dreške občine, je pred dobrim mesecem pogorela. Zdaj se pa mnenja Občinarjev dele na vse strani, kje naj bi stalo novo občinsko poslopje. Nekaterim se zdi dosedanji kraj v Krasu preveč oddaljen za druge vasi. Zato predlagajo nekateri kot novi občinski sedež Što-blank, drugi vas Trinki, tretji Kras.
Ker pa takšni razgovori ne privedejo do konca, so nekateri občani dali predlog za ljudsko glasovanje. Občinarji naj tajno glasujejo, k je hočejo imeti županski sedež. Tu pa tiči nevarnost, da bi po ljudeh najštevilnejši zaselek odločil, čeprav leži na robu občine.
Načrti za novo zgradbo so že pripravljeni in tudi dežela je že potrdila poseben prispevek za stroške zgradbe.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Nova slovenska revija „Prostor in čas”
Lahko se reče, da je slovenska kulturna javnost na tej in na oni strani meje z velikim za nimanjem čakala na prvo številko nove slovenske revije »Prostor in čas«, ki je bila napovedana že proti koncu lanskega leta. Zdaj je Končno izsxa, Kot dvojna, pi va m druga številka, v nekoliko manjšem formatu kot večina osrednjih slovenskih revij in na 96 straneh. Izhajala bo vsak drugi mesec.
Kar zadeva vsebino, lahko rečemo, da nas prva številKa revije »Prostor in čas« ni razočarala .Prijetno in sveže učinkuje predvsem zaradi svojega realizma v obravnavanju vseh problemov, ki jih načenja, zlasti slovenskih, in zaradi svoje uravnovešenosti, ali bolje rečeno, mere, ki jo kaže v vsem. S tem hočemo zla',ti reci, da v njej ni tistega po sili avantgardi-zma in hlastanja za literarnimi modami in najnovejšimi izrni, ki \ pliva v nekaterih drugih slovenskih revijah provincialno in odbijajoče.
V precej obširni »Uvodni besedi« uredništva je rečeno med drugim: »Ker so torej Perspektive prenehale izhajati, v bodobnost pa marsikdo ni hotel pisati, so si neKateri ustvar-javci poisKali prostor drugje — v Dialogin, v Proolemih in drugod — marsikdo pa taicega prostora ni našel in je ostal ob strani, obmolk-nil. V dolgih letin spopadov med kulturo in politiko se je takih užaljenih, zagrenjenih, ali pa vsaj razočaranih, molčečih kulturnih delavcev nabralo kar precej, 'loliko bolj zaradi čudne poteze, ki se zdi lastna vsemu našemu javnemu življenju: da se ljudem dogajajo krivice ni da družba, skupnost tali kdor že) pozneje javno ali tiho prizna, da je bila storjena krivica, vendar se žrtvi ne opraviči in krivice javno ne popravi. Ta nadvse neprijetna lastnost naše družbe je povzročila, da se je že toliico dragocenih ljudi umaknilo iz javnega življenja in stojijo nedejavno ob strani, ko bi bilo njihovo sodelovanje nadvse potrebno... Nastal je položaj, v katerem se je prej ali siej nujno moral oglasiti klic po novi reviji. Casi, ki jih preživljamo, so takšni, da zaveden razumnik ali u-stvarjavec ne more stati nedejavno ob strani, ne da bi se mu prej ali slej zbudil občutek krivde... V zavesti, da stojimo pred tako težavnimi nalogami, se želimo ustanovitelji revije
Nova, 86. številka revije Trieste prinaša na uvodnem mestu dolg esej Guida Botterija pod naslovom »Mednarodno kulturno poslanstvo Trsta«. V članku citira izjave starejših avtorjev-Tržačanov iz prejšnjega stoletja, ki so spoznaii, Kakšno mednarodno poslanstvo v gospodarskem, pa tudi kulturnem pogledu bi lahko igral Trst, Kot na primer zgodovinarja Pietra Kandlerja in literata Nicoloja Tommasea. »Trst ima posebno možnost — piše Botteri — da opravlja to poslanstvo avtonomno in izvirno. Gotovo jo je imel v preteklosti in jo je kljub vsemu izvajal. Lahko jo ima tudi danes in še bolj bi jo lahko razvijal v bodočnosti. Odvisno je od Tržačanov, da to možnost razumejo in pospešujejo«. V nadaljevanju prikazuje, kako je Trst opravljal to svojo mednarodno nalogo v preteklosti, in njegovo kozmopolitsko kulturno podobo; kar pa zadeva današnji čas, ugotavlja med drugim: »Pomanjkljivost današnjega Trsta ie v tem, da nima take vodilne plasti, ki bi čutila to njegovo »poslanstvo« in ki bi bila tudi sposobna, da ga uresniči s konkretnimi dejanji«. Ta izredno aK-tualni članek, ki skuša prodreti v globino resnične tržaške problematike, ilustrira nekaj značilnih fotografij, ki izžarevajo mednarodno vzdušje Trsta.
Ta članek dopolnjuje Antonio Marussi s člankom »Mednarodno znanstveno poslanstvo Trsta«. V njem zlasti poudarja važnost znanstvenega raziskavanja in investicij v ta namen. V njem govori tudi o atomskem pospeševalniku, ki naj bi bil zgrajen na Doberdobski planoti, in o raznih drugih načrtih, oziroma o'novih znanstvenih ustanovah, ki naj bi jih zgradili na kraškem
Prostor in čas pridružiti skupnemu naporu, ki je potreben, in si ustvariti torišče, na katerem bomo mogli prispevati svoj delež... Slabe izkušnje v slovenskem povojnem revialnem življenju... so nam narekovale ustanovitev revije, ki ne bo imela nobenih varuhov nad seboj, temveč ji bodo izdajatelji kulturni delavci sami... Prepričani smo, da ie široki krog ustvar-javcev in drugih kulturnih delavcev, ki misli nositi revijo, zmožen sam presojati, o čem in kako je treba pisati. Zavedamo se nalog, ki jih slovenskemu izobražencu zadaja pripadnost naši narodni skupnosti, in se jih želimo lotevati z vso odgovornostjo...«. To ie seveda le nekaj izmed najznačilnejših odlomkov obširnega u-voda, ki dobro označuje prostor in vzdušje, v katerem je revija nastala
Edvard Kocbek je prispeval za Prostor in čas Odlomke iz svojega Nemškega dnevnika, pod naslovom »Tujstvo«. Niti ni potrebno omenjati, da so sijajno napisani, vendar se kritični bravec le ne more strinjati z vsem, kar je na
V skladu s svojim zdaj že ustaljenim konceptom, da je vsaka številka revije »Cerkev v sedanjem svetu« posvečena v glavnem kakemu posebnemu vprašanju, je tudi ta najnovejša. 5-6. letošnja številka urejena v znamenju določenega cerkvenega vprašanja, ki ga čimbolj vsestransko osvetli. Tokrat gre za vprašanje cerkvene glasbe. To vprašanje se morda komu ne bo zdelo bogvekako važno za versko oziroma cerKveno življenje, toda to je zmotno mišljenje. S cerkveno glasbo se je ukvarjal tudi drugi vatikanski cerkveni zbor, i-iot tudi z drugimi umetnostmi, ki prihajajo v poštev v cerkvi — to pa so skoro vse. V koncilski poslanici umetnikom je bilo uidi zapisano — in ta citat omenja ta številka revije: »Svetu, v katerem živimo, je lepota potrebna, da ga ne prekrije somrak obu pa.«
V nem smislu je napisal uvodnik Štefan Kovač iz Kopra. V njegovem članku tudi beremo med drugim: »Lepota se dobremu človeku razkrije šele takrat, ko ponižno išče, razglablja
področju v bližini Trst, kot na primer na juž nem pobočju Grmade.
Angelo Ara sodeluje v tej številki s člankom zgodovinskega značaja »Eksplozija nacionalizmov po zlomu Avstrije«. Ce izvzamemo razne netočnosti — na primer tisto, kar piše Ara o dobrem ravnanju s slovensko manjšino v novi Avstriji, ki je izšla iz stare avstro-ogrske monarhije — se mora reči, da je ta razprava zelo dobro in objektivno napisana. Iz nje je razvidna naravnost strahotna slika nacionalističnega egoizma, zaslepljenosti in nesposobnosti vodilnih plasti v državah naslednicah stare Avstrije, kot na primer na Češkoslovaškem, v prejšnji Jugoslaviji, na Poijskem in v Romuniji. Narodi, ki so se komaj sami rešili stoletnega tujega gospostva — oziroma jih je rešila delno prva svetovna vojna, v kateri so druge sile premagale in razbile avstro-ogrsko monarhijo — so se kot besni spravili na druge, manjše narode, katere so vključili v svoje države in jim odrekali ne le priznanje vsaj kulturne avtonomije, ampak celo priznanje narodne individualnosti. Izgradili so tipično in zagrizeno centralistične države.
Giorgio Cesare piše o vzhodnonemškem ka-sarniškem komunizmu, Aulo Rubino o odnosu med bogatimi in revnimi v Peruju, kjer seveda vlada malo število bogatih, Romano Boico pa prikazuje svojo zamisel o ureditvi Rižarne v spomenik odporništva. Dino Dardi kritično po-! roča o knjigi Anite Pittoni »Duša Trsta, pisma profesorju«, Fulvio Tomizza pa piše o tem, kako je postal pisatelj, zlasti pa o svoji novi knjigi »Drevo sanj«.
pisal, kajti Kocbek vse preveč ugiba, kako bi bilo če bi bilo, namreč s slovenskim narodom v zgodovini, in to ga zavaja v nekatere čudne zaključke, ki so tuji slovenski resničnosti.
Dejstvo je, da bi Slovenci, kot naj bi jih Lila izoblikovala zgodovina po Kocbekovih željah, sploh ne bili več Slovenci, kakršni smo. Tu pa se seveda znajdemo že onstran meje, ki loči realno od nerealnega.
Mnogo realnejši in Konkretnejši je esej Borisa Pahorja »Odisej ob jamboru«, ki tudi obravnava usodo slovenstva, ki pa ga pojmuje kot nekaj polnokrvnega, resničnega in neodtujene-ga svojemu bistvu. Alojz Rebula je napisal nekaj aktualnih in globokih misli o kulturi; o njih bi bilo treba spregovoriti posebej. Božidar Debenjak opozarja, da nacionalno vprašanje ni le manever birokratov, kot bi radi nekateri prepričali slovensko in jugoslovansko javnost, ampak resničen in velik problem.
Pripovedništvo je bolj šibko zastopano z odlomKom iz nekega romana Draga Graha, v reportažni tehniki in z močno socialno-kritično noto. Boljši so pesniški prispevki, med katerimi je treba posebej omeniti Štiri pesmi Jožeta Udoviča.
S tem pa bogata vsebina prve dvojne številke revije »Prostor in cas« seveda še nikakor ni izčrpana.
večne zakone največjega Mojstra, Stvarnika, in odKnje Resnico. Resnica je ponižnost, dobrota. IjuDezen, je čudovita simiomja združitve naše duše s stvarnikom. Morda bo kdo reKei, da so te misli namenjene samo onim, ki se razumejo na umetnost, da so preveč vzvišene za preproste ljudi. Ne! Mi vsi, ki s pesmijo na ustni spremljamo božjo daritev, moramo iskati najvišje cilje, moramo zreti v največje vzore... Za to obliko višje molitve pa ni treba ne vem kako umetniško izdelanih sKlado. Sezimo po bogati zakladnici drobnih, navidezno nepomembnih pe srnic znanih ali neznanih ustvarjalcev. Poglobimo se vanje, zapojmo jih z veliko ljubeznijo in spoznali bomo, da smo se srečali z lepoto...«.
Te besede so nedvomno namenjene tudi tistim organistom in duhovnikom, ki menijo, da mora biti nedeljsko petje na cerkvenem koru pravi koncert vedno novih pesmi, medtem ko si ljudje, to je verniki v cerkvi, v resnici želijo, da bi mogli tudi sami peti in zapeti stare, a vedno lepe ljudske pobožne pesmi, ki jih vsi znajo in ki jim povedo veliko več kakor marsikatera nova pesem, katere besedilo komaj razumejo ali sploh ne in kateri se ne morejo pridružiti, ker ne znajo ne besed ne melodije. Tako morajo sa mo poslušati. Pri tem pa stare ljudske pobožne pesmi počasi odmirajo.
V tej številki najdemo seveda še več drugih tehtnih prispevkov o cerkveni glasbi in petju. Rafko Valenčič je napisal članek »Vloga pev-spega zbora v obnovljenem bogoslužju«, v katerem opozarja na njegovo liturgično vlogo. Marijan Smolik je avtor članka »Različni načini petja mašnih spevov«. Tudi on se ukvarja z vprašanjem ljudskih cerkvenih pesmi ter piše; »Upajmo, da slovenski liturgični in glasbeni sveti ne bodo predolgo pripravljali predloga za škofovsko liturgično komisijo. Glasno recitiranje mašnih spevov bo po tej poti mogoče vsaj omejiti zlasti o velikih praznikih, za katere imamo dovolj primernih pesmi, ljudskih in zborovskih S tem bi odpadla tudi dva izmed pogostih ugovorov zoper novo liturgijo, češ da ni dovolj časa za petje in da je nevarno, da se naše lepe slovenske »maše« ter mašne in prazniške pesmi popolnoma pozabijo.«
Jože Krošl piše o mednarodnih organizaci jah za cerkveno glasbo, J. C. o slovenski cerkveni glasbi, Gregor Zafošnik o elektronskih orglah, Stanko Trobina je prispeval »Misli k problemu cerkvene glasbe«, Marijan Smolik pa je tudi naslovil odprto pismo na slovenske cerkvene skladatelje.
To pa še niso vsi sestavki o cerkveni glasbi, ki jih najdemo v tej številki. Med ostalo vsebino je omeniti članek Valterja Dermote »Smoletov Krst pri Savici in problem Boga pri modernem človeku«, ki je izredno aktualen in opozarja, kako postaja problem Boga važen tudi za modernega človeka.
»HlcUnai-adM	IcidtuAM	fiesta«
O moderni cerKveni glasbi
tfoflofifio Is met![h ti'o
Vinogradništvo kot donosna postranska dejavnost
Izkužnje kažejo, da je vinogradništvo ena najbolj primernih in donosnih dejavnosti za ve tiste, ki se s kmetijstvom ukvarjajo postransko. In ravno polkmetov je posebno na Tržaškem največ. Vinogradništvo je namreč zelo pomembna kmetijska dejavnost, ki ne pozna težav glede prodaje (nekateri prodajo svojo vino gostilnam v mesto, drugi pa ga točijo neposredno v osmicah). Če je vino dobro, je moč doseči pri belem vinu približno 360 lir za liter, pri črnem pa več, tudi po 480 lir. Glede na to, da je delo v vinogradu časovno dobro razporejeno, lahko računamo, da tisti, ki se ukvarja z vinogradništvom postransko, doseže brez prevelike obremenitve srednji pridelek okoli 10 do 15 hi vina. Izkupiček iz take postranske dejavnosti je torej razmeroma zelo visok. Uvedba stalnih vinskih razstav je še bolj ovrednotila domače vino. Vinogradniki imajo tako še dodatno možnost, da pridejo v stik z odjemalci.
SEZNAM OSMIČ
Kar se tiče osmič, bi bilo verjetno pametno postaviti po posameznih vaseh sezname odprtih osmič, časopisje pa bi mora lo uvesti stalne rubrike o odprtih osmicah. Reklame ni nikoli dovolj. Povrh pa vinogradništvo ne pozna tistih težav na tržišču, ki jih ima cvetličarstvo, kjer improvizirani cvetličarji kvarno vplivajo na odkupne cene, ker se hočejo čimprej in za vsako ceno znebili svojega pridelka. Razvoj vinogradništva je tesno odvisen od stanja poljskih pol oziroma dobave vode področjem, kjer ji Primanjkuje. Glede ureditve poljskih poti je slišati zadnje čase precej razveseljive novice. Nekatere občinske uprave hitijo z ustanavljanjem konzorcijev za ureditev poljskih Poti in pripravljanjem načrtov, tako, da bo k pomočjo prispevkov, ki jih predvidevajo zadevni deželni kmetijski zakoni, končno zginilo z dnevnega dela tudi to vprašanje. Ok repitev vinogradniške dejavnosti bi spet vrnila pomen ohranitvi in obdelovanju zemlje, hkrati bi to pomenilo tudi okrepitev socialne stabilnosti. V prihodnosti, ko bodo ljudje imeli čedalje več prostega časa, bo vinogradništvo mimo dobrega postranskega zaslužka nudilo tudi prijetno telesno in duhovno razvedrilo, hkrati bo zemljiška po-
fe Trsta
GOSTOVANJE SG V SRBIJI
Slovensko gledališče v Trstu je šlo ponovno ha pot, tokrat v Novi Sad, Beograd in Sarajevo, kjer se je predstavilo s tremi deli iz letošnjega repertoarja: »Red mora biti« Josipa Tavčarja. "Amfitruo« T. M. Plautusa ter »Tri sestre« A. P Čehova.
Ansambel je odpotoval v petek, no. maja •n se bo vrnil 6. junija. Poleg izrednega uspeha', ki ga je Slovensko gledališče v Trstu zabeležilo ?e s tem, da je bilo izbrano za »Sterijavo pozor le« (Sterijev oder — jugoslovanski dramski festi vaD s Tavčarjevo predstavo »Red mora biti«, Pomeni gostovanje v Jugoslovenskem dramskem Pozorištu v Beogradu in v Sarajevu še posebno Priznanje. Slovensko gledališče v Trstu kot ena 'zmed vodilnih kulturnih ustanov slovenske nacionalne skupnosti v Italiji s to svojo turnejo uveljavlja tudi visoke nivoje naše kulturne na r°dne biti,
sest pomagala prebroditi težave, ki bodo nastopile z morebitnimi gospodarskimi krizami.
PRISPEVKI ZA NOVE NASADE
Vinogradništvo ima torej še veliko možnosti za razvoj in želeti je, da bi se še mnogo ljudi poslužilo ugodnosti, ki jih nudi deželni zakon za razvoj žlahtnih kultur. Gre za denarne prispevke do 50 odstotkov dopustnih izdatkov. Prispevki se nanašajo na ureditev zemljišč, na nakup potrebnih gonilnih in obdelovalnih strojev, na zidanje podpornih zidov, na napeljavo vode itd. Vinograd mora sicer ustrezati strokovnim določilom, ki jih daje področno kmetijsko nad-zorništvo. Izbrati je treba torej le sorte, ki so za določeno področje najbolj primerne. Z zmanjšanjem števila sort bo moč na drugi strani doseči tisto poenotenje in tipičnost pridelka, ki edino omogoča, da se vino nekega področja uveljavi v polni meri. S pravilnim nasadom pa si zagotovimo optimalno donosnost in smotrnost pri obdelovanju.
Prispevek dobijo tisti, ki vložijo prošnjo na področnem kmetijskem nadzorništvu. Treba se je torej najprej zglasiti na kme
Iz Gorice
RAZSTAVNA PALAČA
Kaže, da bomo tudi v Gorici kmalu imeli veliko občinsko razstavno palačo. Goriška občinska uprava je že lani, ob petdesetletnici zmage dala tristo milijonov na razpolago v la namen. Palača naj bi imela tudi ustrezne prostore za zborovanja, shode, razstave, mednarodne kulturne tekme in podobno.
Najprej so mislili postaviti zgradbo v ulici svete Klare, kjer je bil nekdanji nunski samostan, sedaj vojašnica policijskih u-službencev. Ta načrt pa je propadel zaradi tesnega zunanjega prostora med trgom in pošto. Parkiranje avtov bi bilo nemogoče v bližini palače ob kakih prireditvah ali razstavah v njej.
GLADOVNA STAVKA V RUSKEM
KONCENTRACIJSKEM TABORIŠČU
V ruskem koncentracijskem taborišču v Potmi so začeli zaradi nečloveškega ravnanja gladovno stavko zaprti izobraženci in pisatelji Aleksandr Ginsburg, Jurij Galan-skov, Valerij Ronkin, Julij Daniel in še nekateri drugi.
Ginsburg izvaja gladovno stavko že nad tri tedne in ga hranijo s silo z injekcijami. Ker je šibkega zdravja, se prijatelji boje, da bo podlegel. Njegova mati je poslala cen-
tijskem nadzorništvu, ki daje vse potrebne tralnemu komiteju sovj. partije protestno informacije in navodila.	pismo.
livtdiihhu* 2fj’tnr/('f> /jrt	zn	Zfhnrjf?
V Zahodni Nemči ji se je razvnela debata med nekaterimi zdravniki in industrijo ce menta, ker so tisti zdravniki mnenja - in o tem so tudi pisali v časnikih in revijah - da so železobetonske zgradbe (zgradbe, ki imajo stene iz cementa) škodljive za zdravje. Do lega rezultata je prišel zlasti dr. Huberl Palm iz Kostanzc in razni drugi zdravniki in strokovnjaki za bioklimatologijo so mu pritrdili, ker so sami opazili ta po-av. Preizkusi so trajali več let in so pokazali, da so mnogi ljudje, ki stanujejo ali delajo v betonskih zgradbah, pogosto utrujeni in zbili, kol da bi imeli vse kosti polomljene. Večkrat tudi resno obolijo, trpijo od nespečnosti in se pri delu ali v šoli ne morejo koncentrirati. Pogosto so tudi razdraženi in razburljivi. Vse to pa so učinki betonskih zradb, trdijo bioklimatologi.
Dr. Palm, ki se ga je prijelo ime »oče biološke arhitekture«, je odkril, da železo-betonske stene normalno nevtralizirajo šibke električne napetosti v ozračju, človeški organizem pa potrebuje polje elektrostatič-’ ne napetosti, ki ga obdaja, če te električne napetosti za dalje časa zmanjka, to negativno vpliva na vse telesne funkcije. Človek sc prehitro stara, podvržen je kroničnim boleznim in tudi pri delu je manj učinkovit. Do istih rezultatov sla prišla neodvisno od Palma prof. Hans Kritzinger v Karlsruhe in Francoski znanstvenik J. L. Pech. Dr. Palm je delal poskuse z napravami za umetno električno napetost v ozračju v železobe-tonskih hišah in dokazal, da je to ugodno vplivalo na ljudi v njih. Tako je med drugim dosegel s svojimi napravami, da so se za 50 odst. zboljšali učni rezultati v neki dekliški šoli v Karlsruhe, v pravi železobetonski palači. Povsod, kjer so uvedli naprave, kot
jih je svetoval, se je zdravje ljudi v železo-betonskih hišah zboljšalo. Naprave so vgrajene v strop al v pod. Zanimivo je, da so enake pojave opazili in dosegli z novimi napravami enako ugodne rezultate tudi pri reji govedi in drugih živali v železobetonskih hlevih in celo pri rastlinah.
Toda industrija cementa seveda zanika te ugotovitve in pri tem jo podpirajo tudi razni univerzitetni in tehnični instituti. Vendar bioklimatologi upajo, da ni več daleč čas, ko bodo zmagala njihova spoznanja.
ČUTIL JE BOGA V VESOLJU
Ameriški astronavt polk. James McDivitt je prispel te dni na obisk v Rim in je ob tej priložnosti odgovoril na nekaj vprašanj časnikarjev. Ti so ga med drugim vprašali: »Vam vzbuja tam gori vesoljska praznina občutek sstrahu in tesnobe?«
McDivitt, ki je poveljeval vesoljsko kabino »Apollo 9« (poskusi za pristanek na Luni), je izjavil: »Ne, človek ima tam občutek velike sreče. Nisem se bal praznin in tudi ne stroja, ki nas je nosil. Bolj se bojim voziti z avtomobilom po Parizu ali Rimu kot letenja z vesoljsko kabino okrog Zemlje.«
Na vprašanje: »Ko se je Gagarin vrnil od tam, je rekel, da v vesolju ni videl Boga. Ste ga vi videli?«, je McDivitt odvrnil: »Nisem ga videl in tudi nisem pričakoval, da ga bom videl. A sem ga čutil. Ko se gleda skozi lino, se vidi našo Zemljo in čudovito nebo: v tej neskončnosti se čutimo majhni in hvaležni Bogu, ki ju je ustvaril in nam dal vse to. Vsaj zame je bilo tako.«
RADIO TRST A
♦ NEDELJA, 3. junija, ob: 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Sv. maša; 9.50 Franck: Piece heroique za orgle. Igra Devetak: 10. Zachariasov orkester; 10.15 Poslušali boste; 10.45 V praznič nem tonu. 11.15 Oddaja za najmlajše; Capuana: »Scurpiddu«. Druga oddaja; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Za vsakogar n>3-kaj; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.30 J. Cuk !n J. Kavčič: »Prijatelj«. Radijska drama; 16.20 Koncert Tria Jevdijenijevič-Brandl; 16.55 Revija orkestrov; 17.30 Beseda in glasba; 18.00 Miniaturni koncert; 18.30 Obletnica meseca: »Jacques Offenbach, ob -50. obletnici rojstva«, pripr. D. Ne doh; 18.45 Operetne melodije; 19.15 Sedem dni v svetu; 19.30 Klasiki lahke glasbe; 20.00 Šport;
20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Semenj plošč; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; Izvajajo: fl. Dapretto, pf. Došek, tolk. Zanetto vich, klaviatura Prešeren; 22.40 Zabavna glasba.
♦ PONEDELJEK, 9. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Duo Santo in Johnny; 12.10 Pomenek s po slušavkami; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Casamassimov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Čar glasbenih umetnir.
17.35 Vaše čtivo; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Ume, nost; 18.30 Novi zbor »Montasio«; 18.45 Roseo.' orkester; 19.10 Odvetnik za vsakogar; 19.20 Zna ne melodije; 20.00 Športna tribuna; 20.35 Sestanek s Fansi; 21.05 Maria Forte: »Muratova hiša«; 21.25 Romantične melodije; 22.00 Slovenski solisti. Pianist Marijan Fajdiga: 6 skladb za mladino; Miniature; 22.25 Zabavna glasba.
♦ TOREK, 10. junija: 7.30 Junija glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Na elektronske orgle igra Cristiano; 12.00 Iz slovenske folklore; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Pacchiorijev ansambel; 17.20 Za mlade poslušavce: Plošče za vas, pripravlja Lovrečič — Novice iz sveta lahke glasbe; 18.15 Umetnost; 18.30 Sopranistka Ljuba Berce Košuta, pri klavirju Gabrijel Pisani. Samospevi Ivana Grbca; 18.50 Ba-siejev orkester, 19.10 Trst v delih Iva Andrica;
19.30 »The Finnjenkas«; 19.45 Zbor »Slovenskih Madrigalistov«; 20.00 Šport; 20.35 Verdi: »La tra-viata«; 22.50 Zabavna glasba.
♦ SREDA, 11. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Trobentač Jones; 12.10 »Stanko Premrl«, pripr. A. Bratuž; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasua po željah; 17.00 Bevilacquov orkester; 17.20 Za mlade poslušavce: Ansambli na Radiu Trst; 17.35 Rinaldo De Benedetti: Pionirji elektrike; 17.55 Ne vse, o vsem - rad. poljudna enciklopedija; 18.15 Umetnost; 18.30 Iz potne torbe Milka Matičeto-vega; 18.50 Italian Jazz Quartet; 19.10 Hiigena in zdravje; 19.15 Romantične melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; V odmoru (21.30) Za vašo knjižno polico; 22.20 Zabavna glasba.
♦ ČETRTEK, "2. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Harmonikar Frontiere; 12.00 Beseda in glasba; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Boschettijev trio; 17.20 Za mlade poslušavce: Razkuštrane pesmi; 17.55 Kako in zakaj; 18.15 Umetnost; 13.30 Sodobni iLal. skladatelji; 18.55 Duo Morghon-Mellier; 19.10 Pisani balončki; 19.40 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Mario Soldati: »Resnica o zadevi Motta«. Dram. A. Moriconi, prev. Jeza; 21.00 Ostervvaldov sekstet; 22.00 Komorne skladbe;
22.20	Zabavna glasba.
♦ PETEK, 13. junija, ob: 7.00 Koledar; 7.30 Ju tranja glasba; 11 35 Šopek slovenskih pesmi;
11.50 Saksofonist Rollins; 12.10 Blagoznanstvo za domačo rabo; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.3J Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandolinski an sambel; 17.20 Za mlade poilusavce: Glasbeni moj stri; 17.50 Slovenščina za Slovence; 18.15 Ume. nost; 18.30 Komorni kon'ert; 18.50 Tommasijev Trio jazz; 19.10 G. Budal: - Naš Kras«; 19., 5 Koste lanetzov orkester; 19.45 -Beri, beri jožmarin zeleni«; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo,
20.50 Koncert operne glasbe; 21.50 Veseli utrinki; 22.00 Skladbe davnih dob; 22.10 Zabavm; glasba.
♦ SOBOTA, 14 junija, ob: 7.30 Jutranja glasba
11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 K&rakteri stični ansambli; 12.10 Iz starih časov; 12.20 vsakogar nekaj; 13.30 G!asLa po željah; 14.45 Glasba iz vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 V tričetrtinskem taktu; 16.30 Bevk: »Kresna noč<-. Dramatizacija Jevnikar. Tretja oddaja. Izvajajo
SLOVENSKI PRIMORSKI KOLEDARJI
Bibliografijo sestavil in uvodno študijo napisal MARIJAN BRECELJ ■ 1!) ■
1934
KOLEDAR Goriške Matice za leto 1934. [Uredil Damir Feigel. Ovitek in zaglavja za mesece Julče Božič.] Gorizia. Izd. in zal. »Goriška Matica«. Unione Editoriale Goriziana. (Tipografia Consorziale - Trieste) 1933. 120 str. + (VIII) str. oglasov + ovoj 28,3x 20,5. Ilustr.	146
PRATIKA za navadno leto 1934. [Uredil Rado Bednarik.] Gorizia. Editr. »Sigma«. Tip. Consorziale - Trieste 1933. 127 + (I) str. + ovoj. 13,5 x 9. Ilustr.
147
SOČA. Kalendar izbjeglica iz Istre, Trsta i Goričke za godinu 1934. Zagreb. Nakladom konzorcija lista »Istra«. [ Jugoslovenska štampa d. d., Zagreb.] 118 str. + (XXVI) strani praznih. + ovoj. 10,2x6,5. Ilustr.
148
SVETOLETNI koledar 1934. [Uredil Anton Kacin.] (Gorizia.) Gor. Mohorjeva družba. (Katoliška Tiskarna 1933.) 70 str. -f (X) str. oglasov. -I- ovoj 20,7 x 15. Ilustr.
149
SVETOVAVEC za navadno leto 1934. III
[prav: XII]. (Uredil inž. Franc Pegan.] Gorizia. Katoliška knjigarna. Katoliška tiskarna 1933.(148) str. 13,5x9.
150
VEDEŽ. Splošni žepni koledar za leto 1934.
[Uredil Ferdo Kleinmayr.] Letnik XVIII. (Trieste. Izd. in zal. knjigarna in papirnica J. Štoka. Tipografia Consorziale.) 110 str. 13x9.
151
1935
JADRANSKI kalendar 1935. (Kalendar jugo-slovenskih emigranata iz Julijske Krajine. U-redio Tone Peruško. Naslovnu stranu i ilustracije izradio I. Rezek.) U Zagrebu. Konzorcij lista »Istra«. Jugoslovenska štampa d. d. 212 str. + (XII) str. oglasov. 23x15,3. Ilustr.	152
KOLEDAR Goriške Matice za leto 1935. ([Uredil Damir Feigel. Ovitek in zaglavja za mesece] Julče Božič. Gorizia.) Izd. in zal. »Goriška Matica«. Unione Editoriale Goriziana 1934. [Tipografia Consorziale - Trieste.] 124 str. + ovoj 28,2 x 20,5. Ilustr.
153
dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu-
17.20	Dialog - Cerkev v sodobnem svetu; 17.30 Za mlade poslušavce: Od šolskega nastopa do koncerta; 17.45 Lepo pisanje, vzori in zgledi mla dega rodu; 18.00 Moj prosti čas; 18.15 Umetnos' 18 30 Miillerjev orkester; 19.10 Družinski obzoi nik; 19.25 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.50 Cortese: Resničnost domišljije: »D’Artagnan<;
21.30	Vabilo na ples.
TEDENSKI KOLEDARČEK
8. junija, nedelja: Modard, Vila
9. junija, ponedeljek: Primož in Felicijan
10. junija, torek: Marjeta, Bogomil
11. junija: sreda: Barnaba, Darinka
12. junija, četi tek: Janez Fak., Adolf
13. petek: Silverij, Nenad
14. sobota: Vazilij, Vasja
Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. ♦ Odgovorni urednik: Drago Legiša ♦ Tiska tiskarna »Graphis« Trst
KOLEDAR 1935. [Uredil Anton Kacin. Oprema platnic] R. Merkuža) Gorizia. Goriška Mohorjeva družba. (Tipografia Consorzia-■ le - Trieste) 1934. 39 str. + (IV) str. oglasov, j 20,5x14. Ilustr.
|	154
Izšlo namesto Koledarja Goriške Mohorjeve družbe za leto 1935.
PRATIKA za navadno leto 1935. (Uredil R. Bednarik. [Ovitek risal] Domen [ = Peter But-kovič].) Editr. »Sigma«. Tip. Consorziale -Trieste. 134. 127 + (III) str. oglasov. 13,4 x 9,7.
155
SOČA. Kalendar izbjeglica iz Istre, Trsta i Goričke za godinu 1935. Zagreb. Nakladom konzorcija lista »Istra«. (Jugoslovenska štampa d.d., Zagreb). 112 str. + (XLVIII) strani praznih. 10,2x6,5. Ilustr.
156
(Dalje)
Z Goriškega
Štandrež:	ZAKLJUČEK STOLETNICE
V soboto, nedeljo in ponedeljek so bile v Štandrežu zaključne prireditve ob stoletnici domače čitalnice. Osrednji nastop je bil koncert ljubljanskih opernih solistov na odru športnega prostora pri župnijskem kulturnem domu. Pel je tudi domačin, operni pevec Miro Brajnik, poleg Vilme Bukovčeve, Lada Korošca, Božene Glavačeve in Marcela Ostaševskega. Posebne točke sta predvajala baletna solista Remškarjeva in Udovič.
V nedeljo dopoldne so slovenski srednješolci tekmovali v risanju ex tempore. Za domačine je bilo to nekaj novega. Prvo nagrado je prejel dijak Igor Zavadlav iz štandre-ža za risbo župne cerkve. Tudi ostalih devet tekmovavcev je ocenjevalni zbor pohvalil.
Popoldne se je pa že začelo gnesti po ulicah in na trgu na stotine ljudi, ki so sc kar trli ob stojnicah z okusnimi šparglji, katerim sta bila posvečena zadnja dva dneva; tudi druge prigrizke in izborno kapljico so gostje zelo pohvalili. Zvečer so jih pa razveseljevali »Veseli planšarji« s popevkami in poskočno glasbo, da je prišla tudi mladina do svojega.
V ponedeljek zvečer se je kljub grozečim oblakom zopet zbrala velikanska množica k tridejanki »Naši trije angeli«. Komedijo Sama in Belle Spevvack so odigrali člani gledališča iz Nove Gorico v splošno zadovoljnost vseh navzočih. Sledilo je večerno rajanje do poznih ur.
Standrežci, posebno pa delavni odbor s predsednikom na čelu, ter vsi, ki so kakorkoli pomagali pri tej kulturni proslavi, so lahko zadovoljni s svojim uspehom. Saj so poskrbeli za kulturni višek z nastopi in dvema zelo dobro obiskanima razstavama. Kmetijstvo in pridelovalne dosežke je pokazal ogled kmetijskih strojev in nemalo tudi pokuševanje domačih špargljev. Pomerili so se tudi športniki in prepričljivo dokazali, da se znajo tudi oni vključevati v skupne kulturne, gospodarske in športne nastope, kar je razvidno tudi iz prikupne in izčrpne spominske brošure »Ob stoletnici štandre-ške čitalnice«.