S
Kmetijſke in rokodelſke novize.
Na ſvetlobo dane od z. k. kmetijſke drushbe.
N G.
V ſrédo 9. vélikiga ſerpana.
1843.
Te novize pridejo vſako ſrédo na dvéh zhetertnih liſtih v Ljubljani na ſvitlo. Plazhujejo ſe v piſarnizi z. k. kmetijſke drushbe
v hiſhi 195 v Şalendrovi ulizi bliso Brega; sa Ljubljano in sa tiſte, ki jih ne dobivajo po póſhti, sa zélo leto s 2 ſl., —
sa pol leta s 1 fl.; prejemljejo ſe pa pri natiſkovavzu na Bregu Nr. 190. Po poſhti veljajo sa zelo leto 2 fl. 30 kr., —
sa pol léta 1 fl. 15 kr. Po vſih z. k poſhtah ſe snajo dobiti.
Kako ſe imájo naſhe kmetije poprav-
Ijati, de bo prav?
(Konez.)
Po ſuhotnih ſenoshelih, zhe je perloshno,
ſe mora ob perpravnim zhaſu voda ſpuſháti; nar
bolj je to ſtoriti koj po koſhnji, po tem po simi, tu-
di ſpomladi, dokler trava poganjati ne sazhne. Ne-
ktere ſenosheli popijejo vezh vode, druge menj;
ilovnata semlja zèlo malo vode potrebuje; peſhé-
na, rahla, in ſizer ſuhotna semlja ſe mora bolj na-
makvati, ker ſe voda na nji kmalo vſéde. Seno-
sheti na hribih, in take, po kterih ſe voda ni-
kakor napeljáti ne da, de bi ſe mogle namakvati,
je dobro s gnojnizo jih poliváti, s pregnójenim
drobisham, s pepélam, s shivim apnam, in s
drugo drobno ſharo jih potroſiti; naj bolj in sa
ſtanovitnoſt pa bote ſenosheti popravili, zhe bote
dobre perſti na-nje navosili; reſ je, teſhko vam
ſtane, drusiga dela ſe podſtopiti, pa vender, ko
je mogozhe, in zhe je upati, de ſe plazha, naj
ſe sgodí.
Preſoditi mora kmet, zhe bi ſe veliko per-
sadevanje plazhevalo; zhe tega ni upati, je bolj
puſte in ſuhotne ſenosheti v njive preorati in té
po tém mozhnó gnojiti. Ko bi kdo take ſeno-
sheti imel, de bi ſe na nobéno visho popravljati
in poshlahtniti ne dale, de bi tudi ne verglo jih
v njive preorali, in de bi ſe tudi zlo malo na
njih vkoſilo, je bolj take proſtore sa koſhnjo
opuſtiti, in jih sa léſ napravljati; to je, po njih
drevje naſaditi, ali pa drevniga ſemena naſjati.
Po mozhvirnih ſenoshetih in travnikih ſe
ſploh vezh vkoſí; vezhdél ſe pa dobre pizhe
ne dobi, kakor po verhovſkih ſenoshetih.
Prevelika mozhava ſe da po narejenih po-
vodnikih odtozhiti; umétni obdelovavez bo ſkerb-
no prevdariti védel, de travniku le toliko mo-
króte ſme odtegniti, kar je prav; sakaj iravnike,
od sazhetka na veliko mokroto navájene, vſe
ſuhotne narediti bi bilo narobe.
Tudi ne samore vſák ſvojim travnikam mozh-
virnoſti odvseti. Ali ſo malni in jesovi ali je kaj
drusiga takiga na poti, de voda naſtopa; tukej
drusiga ſtoriti ni, kakor toliko perſti, ruſhnje in
druge takſhne ſhare navositi, de bo ſvét viſhji
in de ſe voda vſéde; savoljo tega bo na ledini, ki
bo s dobro perſtjo ſmeſhana, shlahtna trava raſtla.
Tudi po bréshnih ſenoshelih ſe najdejo pod-
ſuti viri, ki nimajo porédniga odtoka. Semlja
ſe od njih napije, in ſe raſmozhi, de ſe uſadi
vderajo; doſtikrat ſe takó ſhkoda sgodi. Kraj
tazih isviraliſh je posimi posnati, ker nar pred
ſnég ſkopnji in selenje ſe káshe. Odkopati ſe
morajo taki isviri, de voda odtêzhe, in semlja
ſe ne bo tergala, uſádi ſe ne bojo vderali.
Kmetu semlja rezhe,
K ſe mu delat' nezhe:
Le obdelaj mè ,
Al' obdelam tè
(Star pregovor.)
☞
100 funtov ſena redi
Ljubi kmelje! to bo ſleherni ismed vaſ vedel,
toliko, kolikor funtov:
de je ſhe nar bolj travnike in ſenosheti s shivin-
I. Serna od shita in ſozhivja.
ſkim gnojam gnojiti. Ker ſe pa to povſod in
vſelej sgoditi ne more, ko gnoj sa perdelovanje
Pſhenize . . . . . . . . .
. . . 40
shita na ſvoje njive oberniti morate, ſi ſaj per-
Ershí . . . . . . . . . . .
. . 45
. .
Jezhmena.
sadevajte, kaj druge gnojne meſhanize v ſvojih
50
Ovſa .
55
gnojiſhih napraviti, kakor: ſmèti od pometanja,
45
pepela shiviga in shehtniga, ruſhnje, perſti, Turſhize.
apna, tudi rasſipa od ſtarih sidov, ſajovine, oka-
Ajde . .
50
Graha, lezhe, graharja, bôba.
jéne ſtreſhnize *), in vezh takih oſtankov. To
ſharo morate na kùpu vezhkrat prevrezhi, de
II. Podsémeljſki ſád.
ſe ſmeſha, in de dobro pregnije; potem je pa
Krompirja . . . . . .
ob jeſenſkim zhaſu pred ſnegam, ali koj ſpom-
Péſe . . . . . . . .
lad, po travnikih troſite, predin seleniti sazhne-
Répe . . . . . . .
jo. Trava bo potém raſtla po njih, de bo veſelje.
. .
Korenja .
She nektére ſoſeſke ſo nakmétih, ki imajo
III. Selſha sa kermo in trave.
velikiga proſtóra, ali gmajne, kamor ſoſéſkno zhe-
do na páſho gonijo. Umétni ſoſéſkni moshje,
Dobriga trávniſhkiga ſená .
. . 100
zhe bi le hotli nekoliko pomiſliti, kakó málo
Slabiga
. .
. . . . 150
dobizhka od velikiga proſtóra semlje njim pride,
Detale, in detale s ſenam sméſhane
. . 90
Trave in selene detale . . .
de po takih gonjah le malo shivesha shivína
450
dobí, ker vezh pohódi paſhe, kakor je vshije;
Perja seleniga od répe in krompirja
. 500
tudi de zhèda veliko zhaſa sahódi, in takó nar
Perja ſuſiga od répe in krompirja.
. 200
boljiga gnoja veliko v nizh pride, bojo ſposnali,
de bi bilo prav, paſhnje gmajnſke sa travnike
oberniti. Naj bi med ſeboj ſoſedje gmajno ſi
raspartili, in vſakimu po méri njegoviga laſt-
niga semljiſha naj mu bi bil ſvoj part odlozhen.
Gotóvo bi ſe ſleherni hitro pomujal, is ſvojiga
parta vezh perdelka dobiti, kakor mu ga puſta
paſhnja perneſti samore.
Is gmajne bi bil s zhaſama lep vert; le po-
ſkuſili naj bi, zhes kaj let, perdelke vſih partov
zeniti; preprizhali bi ſe, de bi ſadajni perdelki
naſproti poprejſhnji sgol paſhnji ſtó krat vezh ve-
ljali; takó, ljubi kmélji, le s mujo ſe kaj ſtori;
veſte, de:
Z'lo bres vſe muje
Se zhrev'l ne obuje.
(Poleg némſhkih noviz: Tirolor Wochenblatt.)
.. 200
. . 250
. 250
250
IV. Slama.
Od osimne pſhenize in ershí . . . . . 300
Od jare
„ „ „ . . . . . 230
Ovſéne in jezhmenove . .
.
. . 200
Turſhizhne . . . . .
250
Od lézhe . . . . . .
. 150
Proſéne .
. . . .
.
200
. 175
Graharja . . . . .
Graha . . . . .
. .
. 190
Boba . . . . .
400
Ajde.
200
Plév od shita, detale. .
150
V. Oſtánki od vezh rezhí.
Zherne ali sadnje móke. . . .
Otrobóv . . . . . . . . .
Préſhe. .
Vôlarſkih drósh (oſtanki od môlza) .
Oſtankov od krompirja v shganjarijah
„ shita
40
. 50
. 70
60
100
600
150
L.
Tézhnoft shiveshov.
VI. Leſnjina.
Vſakimu kmetovavzu ſkuſhnja pové, de je
med futram ali kermo velik raslozhik, namrezh, Perja od drévja. . . . . . . . . . 150
Divjiga koſtanja. . . . . . . . . . 75
de ne isdá vſaka ſorta pri reji shivine toliko,
kolikor druga tékne. Ker ſe vezhkrat priméri, de
kmetovavez nameſti ſená tudi druge pizhe in oſtan-
kov shivini povershe, in mu ni vſe eno, koliko
shivina bres sgube mozhí in rabe dobí, mu tu-
kaj pokashemo, koliko tezhnoſti imajo shi-
veshi, s kterimi navadno shivino redé, memo
ſená, kakor je ſkuſhnja pokasala.
Kako le vglobokih rudarſkih jamah
hudi srak (Iuft) odshěne.
Snano je, de delovzi v rudarijah vezhkrat
na kraje sadenejo, kjér jim hud srak ſapo sa-
préti in jih saduſhiti hozhe. Nar bolj gotovo sna-
minje taziga hudiga sraka je, de v njem luzh
vezh nezhe goréti. Vezh ſkuſhinj ſo shé ſtorili.
kako bi ſe tak hud srak odgnal, pa nobena ni
veliko pomagala. Nék uzhén goſpod na Némſh-
kim, Doktor Majer, je pomozhek isnaſhel, ker
Kar ſtreſhnizo od dima okajeno, sadene, hozhemo vaſ le opo-
minjati, de je ſhkodljivo, jo shivini naſtiljati, ker ſe ſajnoto ka-
dílo shivini na pljuzha vlèshe, konjam ſe od take ſtelje hráſte
po nogah naredijo.
*
3
je v ſvojih ſkuſhnjah na ſledezhe priſhel: V ru-
darſko 60 zhevljev globoko jamo, v kteri je tak
hud srak bil, je poltretje védro vréle vode vliti
vkasal. To je ſtorilo, de ſo góſte megle ſoparniga
dima, ki ſo ſe 15 do 20 minut is jame valile,
hud srak is nje s ſeboj vséle in delovzam je bilo
mogózhe, prêzej po tem v jamo nótri do vôde
k ſvojimu delu iti, bres de bi jih kaka teshava
obhajala, in tudi luzh je po tem ſpet dobro go-
réla. Ker ſe tudi pri nekterih vodnjákih ali ſhtir-
nah priméri, kadar jih kopljejo, de hudi srak ali
luſt delovze saduſhiti hozhe, ſe jim to ſtoríti ſvelje.
Is dólniga Shtajerſkiga.
Predgovorzhek.
Ljubi Krajnzi, z. k. kmetijſka drushba v Ljubljani je
is méſta Radgone (Radkersburg) na dolnim ˛Shtajerſkim
piſmo prejela, ktero vam bo gotovo dopadlo. S veſeljem
ga bodete brali; le nekaj ſe mora opomniti, de ne bóte
rêkli, de vam s nepotrébnimi rezhmi veſelje kalimo. Vezh
piſem je shé drushba prejela, slaſti is ˛Shtajerſkiga, vſe v
ſlovénſkim jesiku piſane in vſazimu Krajnzu rasumljive;
ſamo piſanje ſe v tém od piſanja naſhih noviz raslózhi, de
je s takimi zherkami piſano, s kakorſhnimi Zhehi, Morav-
zi, Poljaki, Slovaki, naſhi ſoſédji Horvatji, Dalmatinzi in
Slavónzi piſhejo. Niſo pa vſe zherke drugazhne, ſamo té ſo le:
c, ki ſe tako isgovarja, kakor naſhe z;
č, ki ſe tako isgovarja, kakor naſhe zh;
s, ki ſe tako isgovarja, kakor naſhe ſ;
š, ki ſe tako isgovarja, kakor naſhe ſh;
s, ki ſe tako isgovarja, kakor naſhe s;
, ki ſe tako isgovarja, kakor naſhe sh. — Glejte, v
teh 6 zherkah je veſ raslozhek. Vém, de bodete v pol ure
s takimi zherkami tako galdko brali, kakor s dosdajnimi.
Naſhi ródni bratji na ˛Shtajerſkim in Koróſhkim she vézhji
dél s temi zherkami piſhejo in tudi pri naſ she nizh noviga
niſo. She v letu 18 1 ſo ſe v Ljubljani troje bukve s ta-
kimi zherkami natiſnile in dolgo ſhe ni, kar ſo ſe sopet nove
bukvize letaſ tudi na ſvitlo dale. Davno ſo tudi she drugi
ſlovénſki narodi in uzheni moshjé sheljeli, de bi ſe mi Krajnzi
s njimi v piſanju sedenili. Serzhno jim tadaj roke podajmo
in podperajmo edin drusiga v dobrih in koriſtnih rezhéh s
ljubesnijo, s miram in s edinoſtjo. — Nate piſmo tako pi-
ſano; poſkuſite ga brati:
močjo in z groznim straham tako obdal, de
sim z višejunačkoj siloj in skor čezčlovečkim
perzadenjam se kumaj obvarvala. Ali v ka-
koršni silno boleči raztožnosti sim skuzi debele
solze gledati mogla, kako je leti nespodo-
ben vkončavec po svojim od me odbitju ker-
viželen in od jeze goreč čez Muro 2) prék
se spustivši tukaj moje vboge Slovence nes-
milno vmarjal, njih hiše vse požgal, njive
in vinske gorice od njih tako skerbno in ob-
lepotno obdelane, tako razveselno obsadovane
k terdim tlam naredil, v divjim vihrenju se
gnajoč gor na Černečko široko polje per Apo-
čah, de bi tamkaj vas čerstve Krajnce z Šta-
jerskimi, Koroškimi in Horvaskimi Slovenca-
mi, ter z močnimi Nemcami združene poča-
kal. Ta združena vojska od Lipničkiga polja
pod vižanjom našiga hrabriga vajvoda Erne-
sta želézniga 5) pride sim doli, in Turk,
kako njo vidi, velkobesedno reče: „Leté jaz
za kosilco pojém." Turki rés z velikim vpitjam
planejo nad vojsko našo, in postane vroča
bitva; ali Krajnci 4), Štajerci, Korošci in Hor-
vati zred Nemcami njim kakor stolétno hrastje
stojijo pod brado — in Ozmani, kakor zvi-
hrijo, njih je tud' že toliko ukup zmlačenih,
de pobegniti morajo. Kakor stréla oni per-
letijo dol k meni, tukaj jih pa čaka vroča
kosilca, ker njih je v kratkim toliko vbitih 5),
de so steze polne mertvih in se Mura od
njih kervi rudeči. Tako sim jaz moje smertne
strahe srečno prestala, in sim oprostena (oslo-
bodjena) od Turkov, kterim ste, ljubi Krajn-
ci! tudi vi pomagali njih silni meč potreti.
— Rada sim jaz zdaj odperla vse vinske kle-
ti, in sim trudnim vojšakam zavpila: Bog živi
Štajerce, Korošce, Krajnce in Horvate, vsi smo
od edne slovenske matere, ktera nas je učila,
skerbno perpravljat kruha in vina; Bog sivi
močne Nemce, Bog zivi našiga Ernesta! —
Lepo serčno vam Krajncam se zdaj zahvalim,
ker ste tako čerstvo pomagali réšiti mene in
našo celo deželo. Bog vas živi z vsimi Slo-
vencami vkup!“
Ljubim Krajncam, našim bratam, bratovsko
pozdravljenje od Radgone na malim Štajeru.
Kako sercarazširno sim jaz (Radgona) se
razveselila nad oglasam vašiga lepiga in vse
hvale vrédniga naprejvzetja z vašimi „Novi-
cami“, to le jaz (jest) občutiti zamorem, ker
vas, ljubi slovenski brati! že od stariga časa
sem v serčno perjatnim spomeniku imam.
Žalo! sim več kakor štiri sto lét z težavo ča-
kala na le to perložnost, de bi vam, ljubim
bratam, mojo serčno pozdravljenje in veselo
zahvalo pernesla.
„Vi ste taisti, kteri ste mene iz trepeče
težave in kervave nevarnosti réšili pomagali,
kader je grozoviten sovražnik Keršanstva, ne-
smilen Turk 1), mene v letu 1418 z veliko
Turki ſo ſhe l8 pred ſhtérimi ſtó lét is Asie v Evropo,
naſh del ſvetá, priſhli, ſilno pobójni in mogozhni. — Nobena
Tone Krempl.
mozh ſe jim ni mogla vbraniti in vſo Evropo ſo dolgo lét s
vojſkami nadlegovali in kerſhanſko kri prelivali. Njih namen
ni bil ſamo, lepe deshele v ſvojo oblaſt ſpraviti, temuzh ker-
ſhanſki véri konez ſtoriti in Mahomovo vero rasſhiriti po zé-
lim ſvetu. Mahom je bil njih nar vezhi prerok. Tudi Osmani
ſe imenujejo.
Mura, réka na Şhtajerſkim, ki mejo med Slovénſkim in
Némſhkim narodam na Şhtajerſkim ſtorí; unkraj Mure ſlo-
vénſki jesik omolkne.
Erneſt shelésni je bil Şhtajerſke, Koróſhke in Krajnſke
deshele vojvoda. Shivil je od léta 1377 do léta 1424; umerl
je tadaj pred 419 létmi. Shelesniga ſo ga sato imenovali,
ker je bil ſilno ſerzhán, pobójin in ſtanoviten v vſim ſvojim
djanju.
Bere ſe v ſtarih prigodbinih bukvih, de ſo ſe Krajnzi pod
nékim Turjaſhkim goſpodam (Auersperg) v tém boju
junaſhko odrésali.
Ravno tam ſe bere, de je bilo v tiſti bitvi zh s 12000 Tur-
Malavašic.
kov pobitih.
Unajne povéſti.
(Velik pridelik shide.) Goſpód Burger, sdaj
zak dvorni poſvetovavez, je bil pred nektermi letmi od vik-
ſhih oblaſtnikov na Laſhko poſlan, de bi bil pregledal, kako
ſe na Benéſhkim in Milánſkim sapovedana zenitev semeljſkih
perdelkov ispeljuje. Per ti priloshnoſti je on talianſko ali
laſhko kmetiſhtvo v nemſhkim jesiku lepó popiſal in kaſnej
na ſvitlobo dal. On terdi, de ſe je is zolſkih samérkov pre-
vishal, de Milanesi svunaj Benezhanov, to je, ſamo tih devet,
na proſtor zlò majhnih kraſij, ktere pod Milanſko ſliſhijo —
prodajo na leto sa 20 milionov goldinarjev shide, bres kar
jo v ſvoje potrebe obernejo, bres kar je dajo noter v zelo
zeſarſtvo, in bres tega ſhteti, kar je bresveſtni ljudje zhes
meje v unajne deshele odneſó (kontrabantijo) — ſhe enkrat,
je prodajo vun is zeſarſtva sa 20 milionov goldinarjev ſre-
berniga denara! Pové dalej, de s 10 milioni vſe poplazhajo,
karkóli is drusih deshel po kupzhiji vdobvajo. Njim oſtane
tedaj ſamo od shide na leto po 10 milionov goldinarjev.
Tó je bogatija! ni zhudo tedaj, de ſo po ſvojih lepih poljah
terte vezhi del vunvergli, kakor ſmo ſami vidili, in jih s
murvami naſadili, de bi ſhe tolikajn vezh shidnih goſenz
(kavalirjev) redili. —
r. — z.
(Is Rima) V Dunajſkih novizah ſe bere piſanje is
Rima od 30. maliga ſerpana: „Vzheraj predpoldne ſo ſvéti
Ozhe, Papesh, v zerkvi ſvetiga Petra in Pavla v ſpomin
teh dvéh apoſteljnov pri velikim altarju véliko péto maſho
iméli, pri kteri Jim je vezh kardinalov in prelatov ſtréglo,
kar ſe navadno vſako léto lé trikrat sgodi. Kakor ſe vidi,
imajo ſveti Ozhe, deſiravno she 78 lét ſtari, ſhe terdno sdravje,
ako ravno ſe je v poſlédnim zhaſu ſliſhalo, de ni tako. V
vſih zerkvah ſo, kakor vſako léto, prasnik obeh patrónov
rimſkiga méſta, s velikim poſvezhevanjem obhajali Tudi dobre
dela ſo bi le doprineſhene: reveshi ſo dobili shivesha in de-
narjev. — Drugi dan ſo ſe ſvéti Ozhe v zerkev ſvetiga Pavla
peljali in ſo tam nad grôbam téga apoſteljna tiho maſho brali.
Kuplja Shenpetrove zerkve je bila pred-tá dan svezher s
vezh tavshenti luzhk rasſvitljena, ktere je pa veter vezh
del pogaſil, — k veliki shali ptujzov, kterih vſako leto na
ta dan is vſih krajev vezh tavshent v Rim pride."
Dalje ravno tó piſmo govori: „Ako je ravno ſpomlad
slo deshevalo in shito na polji od mrasa in kobiliz slo po-
ſhkodovano bilo, ſmo vunder tako bogato shetev iméli, de
ſo kmetji sadovoljni. Sená je toliko, de ga ſkoraj nimajo
vſiga kam poſpraviti.“
dobro vohajo, in ſe pſov bolj kakor vſake druge shivali boje,
tako sopern, de is polja, kjér ga savohajo, gotovo sbeshé.
(Kako na ˛Shvéſhkim hraſte poſékavajo.)
Na ˛Shvéſhkim imajo dolgo she navado, de tiſte hraſte, is
kterih barke délajo, proti pomladi s korenino vred po-
derejo in jih ſkosi léto, kakor ſo veliki, leshati
puſté. Tako ſe sgodi, de ſhe poſékano dervo perje poganja
in tako veſ ſvoj notrajni ſók sgubí, — de ſe tadaj léſ bolj
popolnoma poſuſhi in ſe ne raspoka, kakor pa, zhe dervo
nad korenina poſékajo in mu veje in mladike okleſtijo. Sakaj
tako ſe sgodí, de ſe ſok, ki je ſhe v derveſu, ſamo ispari,
léſ pa raspóka.
Ali bi ne bilo prav, tudi drugazhne dreveſa tako po-
ſekavati? Ali bi ſe ne poſuſhil léſ tako bolj popolnama in
bershejſhi na sraku? Ali bi ne bilo to pri tiſtih dreveſih ſve-
tovati, is kterih deſke ali dile delajo, de bi ſe deſke na
sraku pre urno ne ſuſhile in tako tudi ſhpranj in raspokov
ne dobivale. Leſ, ki je ſkos in ſkosi preſuſhen je gotovo nar
bolji. Savolj tega, de léſ pri naſhih pohiſhtvih in pri naſhim
oródju vezh zhaſa terpí, ſe tudi menj leſa potroſi, in kolikor
menj ſe leſá potróſi, toliko bolj ſe naſhi gojsdi varjejo in to-
liko bolj kup bo léſ.
(Na Laſhkim) shivi na tavshente ljudí od polente
is koſtanja in od vôde pri terdim delu. Ti revéshi pravijo
norzhvaje: „Mi jemo kruh is leſá in pijemo vino
is oblakov."
Dober goſpodár, — ali pa odertník?
Ovno poſtrishe — pomólse — odere do belih koſtí,
Músik polishe — poſerka do sadniga kanzhika kri.
1 — z.
Osnanilo.
Per meni v Loblani poleg zeſarſkiga grabna Nr. 10
bomo sazheli preſti letaſhni ſviloprejſki ale shidni
pridelk. V tém deli podvka shelne bodo s veſeljam vsete
ino podvzhène.
Kdor sheli ſvoj shidni perdelk dat preſti, plazha od
funta prashne shide 2 ſl. 8 kr. Kdor ga pa raji prodá,
mu bó po vrednoſti plazhan.
Nekaj sa vſakiga.
(Dober ſvèt.) Vſak kmet, kterimu otròk na ſvét
pride, bi imel ſadno dervo vſaditi, — in s numero sasnam-
vati. To dervo bi bilo otrokovo, pa dolshnoſt bi imel otrok
ga rediti — Kako majhen opravek je tó, ki ſe da bres de-
narjev ſtoriti, memo velizih dobizhkov, zhe bi deshela vſako
leto ravno toliko dervéſ dobila, kolikor otrok! Dobizhek v
prihódnoſti bi ſe ne dal prerajtati; vſa deshela bi bila kmalo
vertu enaka, in vſako dervo bi imélo ſvojiga prijatla in ſvo-
jiga varha, s kterim bi raſtlo, ki bi ga ljubil in redil!
Tudi travje ſemena is ſvojiga perdelka imam na prodaj:
1. Pahovke (französiſch Raigras) funt po 24 kr.
2. Mazhjiga repa (Liesch - oder Timothäusgras)
funt po 30 kr.
Tudi ſe per meni dobijo rasne ſorte kuhinſkih
ſélſh, ktére tukaj poratajo ino ſeme donèſejo.
Dr. Orel.
U Ljubljani
U Krajnu
Shitni kup.
5. vélikiga
ſerpana.
1. vélikiga
ſerpana.
fl.
fl.
kr.
kr.
Sméf.
(Kako ſe ſtorí, de sajzi ne objédajo sélja
in répe na polju) V kôplji okrog in okrog selnika, pa
ne pre daljezh ſah ſêbi, piſkre ali lonze v semljo, ki toliko
dershé, kakor bokál. V vſaziga deni paſjiga blata in ſta-
riga ſmerdliviga ſéra toliko, de je dno od piſkra sa 2 perſta
dehelo sakrito. Na to toliko vode vlij, de je vſak piſker na
pol poln Od zhaſa do zhaſa ſe mora ta smeſ s palizo
premeſhati, de ſe ſmrad ponôvi. Ta ſmrad je sajzam, ki ſilno
1 mirnik Pſhenize domazhe
banaſhke
„
„
Turſhize . .
.
Sorſhize . . .
Ershi . . . .
Jezhmena . . .
Proſa . . . .
Ajde .
.
Ovſa
1
1
1
I „
„
1
24
26
58
55
55
57
40
1
1
1
1
24
5
2
1
3
—
V Ljubljani. Natiſnil in saloshil Joshef Blasnik.