Časi se spreminjajo in z njimi tudi mi. V prvih povoj-tiih petletkah je bilo hudo. Revščine je bilo na vsakem ko-raku. V ijudeh pa so se iskrile želje po daljavah in višinah.
in tudi lani smo si v voščilu rekli, da vsaj slabše ne bi bilo. Kako naj si voščimo letos?
Kako naj si pričaramo ve-drino in optimizem, ko pa imamo    v   našem    skupnem
lejših žalitev in stopnjevanje sovražnosti z vsesplošno blo-kado, kakršne smo bili v povoj-nem obdobju deležni le leta 1948, s strani Stalioa. Pretijo   in   kričijo,   enotni
stu, takoj za jeseniško občino. pristne slovenske vljudnosti in Besa in razočaranosti je v nas tudi potrpežljivosti ter modro-dovolj, če bi nam manjkalo še    sti,  bi sedaj popadli te naše
Še bolj si stisnimo roke, še globlje poglejmo v oči
Takrat so si Ijudje, takole ob novetn letu, v novoletnih voš-čilih želeli novih delovnih zmag, uspebov in še trdnejšo sociatistično skupnost. Veliko želja iz tedanjih voščil je bilo uresničenih, veliko delovnib zmag doseženih. Tako dobro nam je šlo, da se nam je obe-talo dobiteti razviti svet. Pa se je zaustavilo in lepo počasi vse podrlo. Prišla so leta spoznanj resnice o naši gospodarski pre-napihnjenosti. Pa je nekaj časa že zaradi sile vztrajnosti še kar nekako šlo. Še pred nekaj kti
domu 1 poaorelega razgrajača, ki nam v pričo vseb stanoval-cev uničuje dom, našo skupno svetinjo?
Ob dnevu republike stno do-končno spoznali vso resnico tudi o sožitju in bratstvu v do-movini Jugoslaviji. Priče smo, kako se ta pred očmi vseb di-žavnih organov našega sijaj-nega sistema, s katerim smo se še nedolgo tega dičili v svetu, spreminja v mržnjo in strab. Vpričo vseb, tudi JLA, ki te dini praznuje svoj praznik, smo bili deležni provokacij, najpod-
v sovraštvu, in se očiščujejo z valjanjem besede Jugoslavija po uštib, kot bi bila ta žvečilni gumi, da jo labko vsakomur in kadarkoli izpljunejo v obraz. S skrbno izbranimi kadri v uredništvih, njihovi mediji vsakodnevno stikajo Slovence za sovražnike Srbije, za faši-ste, izkoriščevalce in razdi-ralce Jugoslavije. Vse podlosti in barbarstva so dovoljena.
V naši občini imatno veliko občanov, ki so Srbi. Po številu delavcev iz dnigib republik smo v Sloveniji na drugem me-
drugače govoreče sodržavljane in se zaesli nad njimi. Toda mi vemo, da sedanje srbsko vod-stvo želi prav to, slavili bi zmago, če bi tudi mi spregovo-rili v njibovem jeziku sovraštva in oasilja. Vedo, dpbro vedo, da so prav ti njihovi rojaki, ki žive ia delajo z nami, še stoječi mostovi in nevarni prenašalci drugačne resnice o Slovencib in njihovem vodstvu med Ijudi    v Srbiji.
Kako naj si torej voščimo ob letošnjem letu?
Rekel bi, da ostanimo kljub črnitn doetn optimisti, neu-trudni graditelji mostov med narodi. lmamo vizijo, še vedno imamo želje po daljavah, imamo tudi programe, potre-bujemo le neizmerno veliko volje iu medsebojne sloge. Zato si ob letošnjem novem letu še močneje stisnimo roke in si še globlje poglejmo v oči. SLAVKO GERLICA