fr2* Ithaja dvakrat na teden, in sicer t sredo in soboto ,111. uri predpoldne tor stane z izrednimi prilogami 'rS •Kažipotom« ob novem lehi vred po poŠti pro- mm ali v Gorici na dom poSiljana: YS0 Ido.......13 K 20 h, ali gld. 6-GO pol leta........¦ B » 60 » » » 3-30 lelrt k>ta....... 3 » 40 » . » 170 posamične številke slauc^. tO.»in. ----;.;lj.^. .:.,,,„., jforočnino sprejema npravniStvo v Gosposki ulici -¦eVi ;, v Gorici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček tsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah )R od s. do 12. ure. Ra naroČila brez doposlaae na •ofoine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo • po„»|ifitit?VKtah. če iskano 1-krat 8 .kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsa to ista- Večkrat po dogodbi. — Večje črke po prostora - Beklarae in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta - Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od-rovpraoat. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Y Gorici, v sredo dfte 14 marca 1906. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavric. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7 v Gorici v I. nai,tr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do. 12. dopoludne tor od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCatl loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacijo in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upravnistvu. ______ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »^oče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naši knjigarni, v tobakarni Schvvarz v Šolski ulici, Jel le rs Ha v Nunski ulici in v Korenski ulici St. 22 ; — v Trstu v tobakarni Lavrenči5 na trgu della Caserma. — Tolafon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Jesenice. Z napetostjo smo pričakovali, kako skončajo občinske volitve na Jesenicah na Gorenjskem. Kakor smo naznanjali v raznih noticah, se je bil zvezal tamkajšnji župnife Zabukovee z Nemci proti naprednjakom, SeŠ, naj vse vrag vzame, če ne obvelja njegova. Kako je malo mar politikujočim slovenskim duhovnikom naš narodni boj, se je pokazalo V najgrši luči ob teh volitvah. Nemci stezajo roke po Jesenicah, na vse kriplje delajo, da bi dobili to važno občino v svoje kremplje, vsled česar bi padel ves gornji del Gorenjske do koroške meje njim v žrelo — in ob takih okoliščinah se dobi slovenski duhovnik, ki pri volitvah noče iti s svojimi slovenskimi rojaki, marveč išče zveze z Nemci, kajti njegova mora veljati, pa naj se zgodi kar hoče. Da sprtvi sebe in par svojih ntamelukov v občinski odbor, za to stori tudi naglavni greh narodnega izdajalštva. Slovenski klerikalci in Nemci so se skupno borili pri volitvah; če bi bili zmagali, bi bile danes Jesenice izgubljene, bile bi nemške. Seveda katoliški duhovnik Zabukovee b\ bil ponosen na zmago, občini pa bi gospodaril Nemec! Tako brezčutni, tako brezdomovin-ski, tako zavrženi so dandanašnji poli-tikujoči slovenski duhovniki, da jih ni sram celo izdajati Slovence tujcu, ako se jim obeta pri tem kako okoriščanje. Ali k sreči so resnični rodoljubi preprečili nakane klerikalno - nemške zveze na Jesenicah. Izid volitev je ta, da je narodno-napredna stranka v občinskem odboru najmočnejša in ima 1 glas veČine, šteje skupno 20 glasov, kle-rikalno-nemška zveza pa 19 glasov. Kakšna nevarnost, da bi bili prodrli črni brezdomovinci! Karkoli je črnega in nemškega po Jesenicah, vse je šlo v boj za to, da bi padla občina v roke kierikaino-nemške zveze, in tudi slavna kranjska vlada, ki je popolnoma v službi škofa in je nemška skoziinakozi, je pomagala z vso mogočo pristranostjo in svoje volj nos tj o svojega komisarja. Prav videlo se je, kako težko so čakali, da zmagajo klerikalci in Nemci. Da se to ni zgodilo, se je zahvaliti zavednim možem, katerim bije v prsih čisto slovensko srce.... Tukaj se vidi pač jasno razliko med narodno-napredno hi klerikalno stranko. Dočim se prva bori za obstoj naišega naroda, dočim ima s svetlimi črkami napisan na svojem prapor ju boj za slovenstvo, dere klerikalna stranka v dosego svojih namenov v boj makari tudi z našimi največjimi sovražniki. Na Goriškem imamo zvezo slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci, in vsled te zveze trpi slovenski del dežele neizmerno, načeluje pa jej duhovnik — na Jesenicah se veže slovenski duhovnik z nemškim liberalcem, da bi le prodrl on s svojimi pajdaši, pa če.pri tem naša narodna reč trpi še tako škodo. Tukaj se vidi, kaka zavržena stvar je politikujoči duhovnik, kako nevarni so črni možje v politiki! Ta človek zasluži, da se ga izpostavi na sramoten oder, da mu vsakdo lahko v obraz pljune, tak Človek zasluži bič in bafcine. Zatogadel pa svarimo pred vsako zvezo s politikujočimi duhovniki. Kajti za njimi tiči vedno le bisaga in pa izdajstvo. So že tako vzgojeni, da hočejo le komandirati in dobro živeti — naša sveta narodna stvar jim je deveta briga. Dolžnost vsakega pravega Slovenca je: bojevati se neizprosno proti posvečenim brezdomovincem, proti izdajalcem slovenskega naroda, proti našim največjim sovražnikom, Proč ž njimi na celi črti! -— To nam bodi trdna parola vselej in po-vsodi! Volilna reforma. Novi mandati. Vlada se že bavi s kompromisom na ta način, da zviša število mandatov od 455 na 473 do 475. Poljakom v Galiciji da 5 mandatov več, tako da bodo imeli skupno 93 mandatov. Nemci, ki pa še niso svojih zahtev ofi-cijalno formulirali, dobe baje devet novih mandatov, in sicer 5 na Nižjeavstrijskein, l za Kočevje, 1 za Šlezijo, 1 za Line in i za mesto Dunaj. Tudi Lahom se dasta še dva mandata! Slovanom se zviša število mandatov od 230 na 230, tako da so Nemci napram prvotni volilni reformi za Štiri mandate na boljšem pred Slovani! Odsek, ki se mu izroči volilna reforma v nadaljno posvetovanje, bo sestavljen sledeče: Poljski klub 7 Članov, Mladočehi 7 (enega odstopijo češkim rndikalcem), nemška ljudska stranka 6, nemška napredna stranka 4, ustavoverni 3, centrum 3, Jugoslovani 4, nemški konzerva-tivci 2, krščanski socijalisti 3, Vsenemci z divjaki 3, soc. demokratje, Malorusi in Rumuni po enega člana. Jugoslovane bodo zastopali dr. F e r j a n č i č (za naprednjake), dr. Ivčevič, dr. Ploj in dr. Šusteršič. Razni glasovi. Debata o volilni reformi v poslanski zbornici bo trajala še ves prihodnji teden. Baron Gautsch namerava odgovoriti na vse re-kriminacije nasprotnikov volilne reforme. Do-sedaj so govorili skoro vsi glavni nasprotniki volilne reforme, odslej čujemo le bolj glasove privržencev te reforme. Češki minister dr. Randa baje odstopi, ker je prišlo med njim in Staročehi do ostrega nasprotja radi tega, ker se Randa zavzema za vladni načrt volilne reforme. Shod ^Staročehov v Pragi, ki je bil slabo obiskan, se je izrekel. za splošno ne pa tudi za enako volilno pravico. MladočeLi iz Moravske zahtevajo, da se pri volilni reformi da mestom več zastopnikov. Na Koroškem je bilo v nedeljo zopet več shodov, na katerih se je protestiralo proti krivici, katera se zadaja koroškim Slovancem potom vladnega načrta volilne reforme. Prihodnjo nedeljo bo zopet 10 shodov. Poslanec Licht je na shodu na Dunaju povdarjal, da j a pristaš splošne volilne reforme, ali z razdelitvijo volilnih okrajev ni zadovoljen. Pozval je nemške poslance, naj se izrečejo končno za Gautschev načrt po nekakih spremembah, kajti vsaka kasnejša volilna reforma bi bila za Nemce še slabša od sedanje. Verzegnassi je govoril. Laški deželni in državni poslanec dr. Verzegnassi je eden tistih zaostalih laških politikov; ki iščejo argumente v zabavljanju, pretiravanju in v neresnici. Govoril je v parlamentu glede volilne reforme. Naj prvo je rekel, da. pripo-znava, da uvedba splošne, direktne, tajne in jednake volilne pravice ^.igo-varja političnim svobodomiselnim idejam. Potem je pa kmalu zajahal svojega starega konjička, katerega poznamo iz goriške deželne zbornice, da se namreč godi Lahom strašna krivica. Pripo* vedo val je, da Lahi presegajo Slovence kulturno ter da plačujejo več davkov, dve tretjini da plačujejo Lahi, le eno pa mi. Zato pa je zahteval še en mandat za Lahe v Goriško-Gradiščanski. Verzegnassi je sicer fanatičen nasprotnik Slovencev ali v svojih nazorih tako zastarel, da se nain ne zdi vredno, obširneje se baviti z njegovim govorom. Po-vdarjati hočemo le to, da temeljni princip volilne reforme je ta, da pride vsak državljan do svoje politične pravice in da ima nehati razlika glede direktnega davka in drugih davkov, o katerih nekateri ljudje tako radi fabulirajo. Verzegnassi je trdil, koliko strašnega direktnega davka plačujejo Lahi in kako malo Slovenci. Pri takih trditvah so računi gospodov Lahov kaj površni. Fur- Grof Monte Cristo. napisal fllexandre Dumas. iPalje.) „ Podpisani Louis Jacques Beaurepairej podpolkovnik arti-Ijerije, Etienne Ducaampy, brig«dni general in Claut Leckarpal, gozdni in vodni ravnatelj, izjavljajo, daje prišlo 4. febmvarja leta 1815. z otoka Elbe pismo, ki je priporočalo generala Flavierja de Quesael naklonjenosti in zaupnosti članov bonapartističnega kluba, Ques-nel je služil cesarja od leta 1804. dO 1813. in je moral biti cesarja zvesto udan kljub tema, da mu je podaril Ludovik XVIII. baronski naslov po njegovem posestvu Epinav. »Zaradi tega pisma se je pisal generalu Quesnelu list, v katerem se ga je prosilo, naj bi prisostoval seji prihodnjega dne, to je petega. V listu ni bila imenovana niti številka niti ulica hiše, v kateri se je imelo vršiti zborovanje, in tudi ni imelo nobenega podpisa, toda javljalo je generalu, če se hoče odzvati, povabilu, da pride zvečer ob devetih ponj voz. „Seje so se vršile ob devetih zvečer do polnoči. »Ob devetih je prišel h generalu predsednik kluba. Ge-nernl je bil pripravljen. Predsednik mu je rekel, da je eden prvih pogojev te družbe ta, da nihče ne izve za kraj njihovih Ostankov in da si mora torej dati zavezati oči in ne poskušati, k bi si jih odvezal. General de Quesnel je sprejel ta predlog in obljubil pri syoji časti, da ne bode skušal izvedeti, kam ga peljejo. »General je imel pripravljen svoj voz, toda predsednik •to je zagotovilj da ne ga ni mogoče poslužid, ker pač ni treba zavezati gospodu očij, če sluga lahko z odprtimi očmi spozna ulice, po katerih vodi pot. „,Kaj je torej storiti ?"' vpraša general. „,Jaz imam tukaj svoj voz,"' pravi predsednik. „,Ali ste si svojega kočijaža tako svesti, da mu lahko zaupate skrivnost, katere moj ne sme vedeti pod nobenim pogojem?" „,Moj kočijaž je član kluba," pravi predsednik. „Peljal naju bode državni svetnik/ „,Torej/ pravi general smejč, ;y tem slučaju sva v drugi nevarnosti, namreč da se prevrneva.' „Ta dovtip poročamo v dokaz, da generala ni nihče silil, naj se udeleži seje, ampak da je prišel le k nji iz proste volje.« „Ko gospoda sedeta v voz, dovoli general, zvest svoji obljubi, da mu predsednik zaveže oči. :)Med vožnjo se zazdi predsedniku, da general poskuša odstraniti svojo zavezo, in ga spomni njegove obljube. ,,,Ah, res je/ pravi general. > „Voz ostane v ulici Saint-Jacques. General izstopi in se opre na roko predsednikovo, katerega je smatral za navadnega klubovega člana, gre z njim po stopnicah in stopi z njim v dvorano, kjer se je navadno zborovalo. „Seja se je pričela. Člani, ki so bili obveščeni, da jim bode predstavljen general, so se zbrali v jako velikem Številu. „Ko pride general sredi sobe, mu reko, naj si odveze oči. On stori to takoj in je zelo osupel, ker najde tako veliko število poznanih obrazov v toj skupščini, o kateri doslej ni niti slutil, da obstoji. »Vprašajo ga po njegovih nazorih, toda on odvrne, da morajo biti njegovi nazori zboru zadostno znani iz piHma, ki je došlo z Elbe..." Franc se prekine. „Moj oče je bil rojalist," pravi, »torej ga ni bilo treba vprašati po njegovih nazorih, ki so bili itak dovolj znani." „In od tod," pravi Villefort, »izvira moja zveza z vašim očetom, ljubi baron. Ljudje, katerih nazori so jednaki, postajajo navadno prijatelji." , ¦ „Čitajte!" prosi starčevo oko. ' ¦' Franc nadaljuje: „Nato prične predsednik govoriti, da bi pregovoril generala do neke določene izjave, a gospod Quesnel odgovori, da bi rad vedel, kaj žele od njega. »Prečitajo mu pismo z Elbe, v katerem se je Quesnel opisoval skupščini kot mož, na katerega podporo se lahko računi z gotovostjo. Cel odstavek je govoril o možni cesarjevi vrnitvi z otoka Elbe in obljubljal novo, natančneje pismo, katero prinese ,Pharaon/ ladja trgovca Morrela v Marseillu, katere, kapitan je bil udan cesarju čisto posebno. „Ko se je čitalo to pismo, se pokaže general, na katerega pomoč so se zanašali s tako gotovostjo, čisto jasno nezadovoljnega in stvari nenaklonjenega. „Ko je čitanje končano, ostane nem, in čelo mu potemni. „,Torej, gospod general/ ga nagovori predsednik, ,kaj pravite k temu pismu?' „,Pravim, da smo pred prekratkim časom prisegali kralju Ludoviku XVIII. prisego zvestobe, da bi jo že zopet prelomili na korist ex-cesarja.f „Topotje bil odgovor prejasen, da bi bilo še nogoče dvomiti o mišljenju generalovem. „,Geheral/ pravi predsednik, ,mi ne poznamo niti kralja Ludovika XVIII., niti ex-cesarja. Mi poznamo samo Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja, ki je izza šestih, mesecev s silo j in i2dajo pregnan iz Francijo, svoje države." lanske davč»e okraje seštejejo, potem pa Se pripišejo sebi 868.697 K direktnega davka, katerega plača goriški davčni okraj ¦— ni vraga, da izkazujejo potem, da plačujejo toliko in toliko več! Ponovno povemo tisto Lahom tako neljubo resnico, da Gorico držijo Slovenci po koncu, da jo redijo Slovenci, in če bi jih ne bilo v Gorico, ne morejo Lahi plačati skoro nobenega davka. In kaj vraga ni nič Slovencev v* goriškem davčnem okraju in v Gorici ?! — To je pa že skrajna drznost, da farba Ver-zegnassi parlament z laško kulturo v naši deželi, katero smo že pred kratkim osvetlili, in z davčno močjo! Skrijejo naj se pa lepo.....molčijo .. in zadovoljni naj bodo, da dobijo dva mandata, kajti če bi premotrivali prav njihovo resnično kulturo po nižini in po glavnem mestu — potem bi jim ne pritikal bržčas niti en mandat — ker že toliko trkajo na kulturo! — Sicer pa, kakor rečeno, odpraviti se morajo privilegiji, in ž njimi naj gredo v pokoj tudi taki poslanci, kakoršen je Ver-zegnassi, ki nima nikakega smisla za nove čase. Namesto da čveče take reči po parlamentu, naj bi se rajši pobrigal malce za zaspano Pajerjevo stranko, kateri pripada, ker drugače jim poberejo vse mandate klerikalci! Sicer pa ni škode, če izginejo taki farba rji s površja... _________ DOPISI. Ajdovščina. (Predava n j e.) — Dne 21. pr. in. je imela naša vrla podružnica slov. plan. društva predavanje. Akoravno je ves dan deževalo in razsajala huda burja, ali vsega tega se niso ustrašili naši Yrli planinci, ter prihiteli k predavanju, po katerem so toliko hrepeneli. Ali še bolj so še Čudili, ko so zagledali v svoji sredi vrlega planinca gosp. Ed-munda Čibeja, nadučitelja z Dola, kateri je imel predavanje. Živa duša se ni prikazala istega dne z gore v Ajdovščino. Pa kako bi prišli, ko ni bilo mogoče stopiti na cesto, še celo pismonoša z gore je ostal istega dne doma za gorko pečjo. Ali vrlega planinca ni ustrašila težavna pot. Prepustil se je vsem nevarnostim in z veliko težavo je primahal v vipavsko metropolo, kjer so ga prav presrčno sprejeli. Kar zadene predavanja g. Ed. Čibeja, mora molčati še najstrožji kritik, reci moramo, da so bili vsi kar očarani, ko so slišali o trnovski krasoti in njenih krasnih razgledih, Popredavanju se je zahvalil g. Franc Turk, učitelj, v imenu vseh planincev g. E. Čibeju za krasno predavanje in za ves njegov trud. Zahvalil se je vsem cenjenim udeležnikom, posebno pa cenj. gospicam. Tako so ostali planinci več časa skupaj in rapravljali še o raznih napravah. Vidi se, da planinstvo v Ajdovščini in okolici dobro napreduje, za kar gre vsa čast g. vodjem. Res da imamo tudi nekoliko nasprotnikov, modrijanov, ali bolj ko ti 'nasprotujejo, tem več jih pristopa k dru- štvu. V kratkem bdde Se edno predavanje, katero bode tudi jako zanimivo. Torej vsak, kdor le more naj prihiti k predavanju, za kar mu ne bo nikoli žal. S trnovske planote. — (lUzno.) — Ni ga skoraj kraja, da bi se od tamkaj ne čitalo kakega dopisa ali sporočila v eni in drugi stvari, bodi si pa že slabo ali dobro. — Le s trnovske planote, ali da bodete bolj razumeli, iz obe. Dol-OtKca, od tu pa ni nič. Kaj je temu uzrok? Menda, ga ni nobenega, da bi znal v »cajtenge? kaj pisati, porečejo dragi O temu hi tako. Zakaj pa imamo Šole pa da bi nobeden nič ne znal? Seveda tako ne kakor kak visokošolec, pa vendar za silo se tudi nekaj naredi. Zatorej pa, Vi, gospod urednik, imejte potrpljenje s takimi dopisi, če Vas je volja še kaj zvedeti, kako] da se imamo. Vem, da še marsikateri poprašuje in si misli: Kje so ti ubogi gorjani (tako sploh nazivljejo tuk. ljudi) sedaj v zimskem času, kaj in s kom se živijo? Da, prašati je treba! Le pomislite, ljudj' božji, letina je bila slaba, žita je bilo tudi malo, krompirja tako srednje. To je dobro, da ni gnjil, kakor druga leta, ker potem bi bilo uničeno glavno gorsko življenje. Ako bi se primerilo, kar Bog ne daj, da bi bolezen ta pridelek uničevala, potem bi bilo še hujše gorje. No, živinoreja, ta bi bila še velike važnosti, ako bi se za žival tako skrbelo kakor po nekaterih drugih krajih. Večina gospodarjev je, ki imajo več živine, ko si je upajo rediti, in tako nima potem nikakega dobička. Zima je letos jako neugodna. Že takoj v jesen je zapadel sneg. Potem je zopet skopnel za nekaj časa, ter bilo lepo vreme, tako da so si kmetje in bajtarji napravili nekoliko stelje, pa seveda, ne popolnoma. In potem je začelo zopet slabo vreme, dež, sneg in burja, katere skoraj nam nikoli ne manjka. Meseca februvarja je snežilo naprej, tako da je tam gori v govcih 3 do 4 m snega. Dol niže bi ga bilo manj, po vsled silovite burje so zameti kot egiptovske piramide ter so nekatere hiše popolnoma s snegom obkoljene. Tako je torej, kaj se hoče, v Sibiriji smo, pa ne v rusovski. Kje ste sedaj planinska društva ? Radi bi videli, da pridete sedaj nas kaj obiskat, in potem Vam rečemo, da. ste korenjaki 1 Gotovo se tudi ne boste kesali, ne za napor pa tudi ne pa stroške, kar bodete videli v tukajšnjih planinah. Torej na svidenje, če ne prej, zagotovo pa na poletje ob tistem času, ko ni potreba kožuha s seboj jemati! Brez vsakih dobrot pa vendar nismo, kakor bi si kdo mislil. O tega pa že ne 1 Če bi drugega ne bilo, vsaj novo županstvo je, ki lepo uraduje, da je veselje. Samo policijski red g. Župan drži strašno ostro. Ako bi kak harmonikar le parkrat svoje mehove v kaki krčmi brez županskega dovoljenja nategnil, alo drugi dan že dobi dotični list za toliko kron plačati za kazen. Le za enega da so paragrafi milejši, makari tudi če pri njem igra prav ciganjska muzika! Še kaj drugih stvari bi se dalo spregovoriti pa drugič. Seveda tako sme delati le tisti, ki se šteje, da je klerikalec. Pa naj bode za sedaj toliko, morda da se kdo oglasi, ki so mu stvari bolj natanko znane, in na površje spravi kaj takega, da se bode še komu ob belem dnevi tema pred očmi delala, čeprav ne bode solnce mrčalo. Koitr, dne* 12. marca 1906. (Otroci proti razdrnžljivosti zakona.) — Kakor imajo učitejjifičniki in atroci vadnice vsako nedeljo in praznik svojo šolsko mašo, tako so imeli tudi prošlo nedeljo, dne" 11. t. m. V sakristiji pa, kjer se zbero vadničarji, otroci stari 6—12 let, je šla med njimi od enega do druzega knjižica, naj se i,odpiSejo, da so prntivni razdružljivosti zakona. Podpisali so sb vsi, ako so le znali zapisati svoje ime. Ko so prišli pa po dokončani maši iz cerkve, so se povpraševali, kaj je bila tista knjiga, katero jim je cerkovnik: J. (Benčič) Bencich dal. Na ta pozor, ker tako se najbrže dela po vseh ljudskih šolah. Domače in razne nouice. Možki In ženski zbor »Pevskega In glasbenega draltM" V Sorte! priredita dne 17. in 18. marca 11)06. v gledališki dvorani »Trgovskega doma" opero „V lOdnJato", češkega sklad**« j.j-- Viljelma Blodek-a, besede Karla Sabina. C^be: Jerica, kmečka hči, sopran, poje gospica Pavla Treo, Polona, stara žena, alt poje gospa Inna Fon, Janko, kmečki sin, tenor poje gosp. Viktor Črnko, Jurij, kmet, stari vdovec, bas poje gosp. Artur Jakše. Zbor kmečkih deklic in fantov. Vodi društveni pevovodja: g. Josip Michl. Pred opero svira vojaški orkester c. kr. pešpolka 47. pod vodstvom kapelnika gosp. Ii. pl. Benczur: 1. It. Wagner: Velika fantazija iz »lasbene drame »Rheingold". 2. P. I. Oaj-kovskij: »Internacionalna suha", a) Poljski ples, b) francoska romanca, c) češki ples, č) italijanska pesem, d) peseu ruskega goslarja, e) tirolski ples, f) ogrska koračnica, g) nnpo-litanska plesna pesem. Začetek ob 87* zvečer. Vstopnice in besedilo se dobe v prodajalni« Andr. Gabrščeka v Gosposki ulici in Ant. Jeretiča v Semeniški ulici, na dan predstave od 772 naprej pri blagajnici. Cene: Sedeži v parterju L—H. vrsta 4 K, III.—V. vrsta 8 K, VI. X. vrsta 2 K; na galeriji I. vrsta zadej 4 K, II. vrsta 3 K, III. vrsta 2 K. Stojišča po 1 K; za dijake, vojake-nečastnike in člane slov. pevskih društev polovica. . ' Besedilo po 30 vinarjev. K obilni udeležbi vabi pevski zbor. Dvorana bo med proizvajanjem zc.nrta. ¦ Smrtna kosa. — Pri Sv. Ivanu pri Trstu je umrl g. Ivan M. Vatovec, bivši mestni odbornik in vrl rodoljnb. Naznanilo. — V nedeljo dm'- 18. t. m. ob 2. uri popoldne po večernicah bode imelo »Sadjarsko društvo* v Tolmina v občinski dvorani poučni shod. Predaval bode društveni tajnik Andrej Vrtovec o sadjarstvu. " * , ¦ * Po shodu bo v društveni drevesnici razdelitev lepih, žlahtnih dreves mej društvene člane, ki so letnino po 1 K plačali. Vsak član, ki je letnino plačal, dobi f> močnih, žlahtnih jablan. Žlahtne cepiče ja dobi vsakdo brezplačno, tudi če ni društvenik. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Za zastavo »Pevskega in bralnega društva" » Št. Andražu so darovali po 10 K: BaŠin Andr. v Stračicah, Brajnik Al., Kuzmin Jos. (predsednik), Budal Jos., Furlan H., Nanut Andr., Marušič Ant., Nanut Jan. (Toncil), Boštjančič Iv., vsi iz Št. Andreža; 15 K je daroval Nanut Ant. iz Št. Andreža; 5 K Batistič Ferd. 12 Št. Andreža; po 1 K Tabaj Ant iz Št. Andreža in P. Birsa, restavrater v »Trg. Domu" v Gorici. Skupno 112 K, poprej je nabranih 117 K.. Rodoljubi, podpirajte vrlo okoličansko društvo! Peiar V Krminil. — I)nč 10. t. m. je gorelo ob 1. uri zjutraj v Krininu v Novi ulici. Zgorela je tovarna za pohištvo tvrdke Cernetič, Vizintin in Zorzut. Škoda je okoli"20.000 K: zavarovana je tvrdka pri „Generali*. — Prihitela je gledat ogenj jako velika množica ljudij, ali- nikdd se ni zganil, da bi bil šel gasit. Načelnik železniške postaje je dal na razpolago brizgalnico, ali nikdo se ni zmenil za to, da bi jo pripeljali do požara, da bi i njo gasili! ...... Tako je v klerikalni občini. (Jgnjegasnega društva seveda tudi nimajo. Za pobožno ljudstvo je bil ogenj le »divertiment4 -• o ljubezni do bližnjega ne duha ne sluha! V opisanem dejstvu pa tiči tudi lep kos laške kulture! Verzegnassi, kje si? Novo koialftti v 6riiflifa 01 M. — Višji inženir A. Griinhut iz hidravličnega urada je napravil načrt za novo* kopališče v Soči. O tem bo razpravljal obč. svet v Gradišča te dni. Tudi goriški mestni svet bi se stnelmalo pobrigati za kako udobno kopališče t Soči! Ogled za gradnja nove ceste. ¦ Dne 9. t. m. se je vršil politični ogled v svrho gradnje dela ceste od Molinuta v dolenjski občini do mosta v Kožbanski občini. Vlada bo prispevala "s 20.000 K, dež.' odbor s 0000 K. Vejaiki.naior.i Borid. — Dne 10. t. m. so bili na naboru iz občin: Solkan, Podgora in Sovodnje. Pri Jo jih je 154. Potrjenih je: iz Solkana v prvem razredu 14, v drugem 2, v tretjem 5; iz Podgore v prvem 12, v drugem 4, v tretjem 3; iz Sovodenj v drugem % v tretjem 2. Skupno 50. Dat'' 12. t. m. je prišlo na nabor iz občin Vrtojba, Ozeljan, Osek, Šempas in Hente 144 raladeničev. Potrjenih je iz Vrtojbe v #rvem .razredu'U, v drugem 2, v tretjem 1; iz Oze-ljana v prvem 0, v drugem 2, v tretjem 1 ; iz Šempasa" v prvem 0, v tretjem 2; iz Oseka v prvem 4; iz Henč v prvem 10, v drugem 3', v tretjem 1. Skupno je torej potrjenih 44, izmed teh 40 v stalno vojaško službo, 4 pa nadomestno reservo. (Dalje v prilogi.) „,Oprostite, gospodje/ pravi general, ,mogoče je, da vi ne poznate kralja Ludovika XVIII., a jaz ga pripoznam in nikdar ne pozabim, da me je imenoval baronom in maršalom/ „,Gospod/ prayi predsednik z zelo resnim glasom in se dvigne, ,pcmisU.te dobro, kaj pravite. Iz vaših besed razvidimo jasno, da se misli na otoku Elbi o vas napačno in da smo mi varani. Odkrili smo se vam, zanašajo se na čut, ki bi vas lahko le častil, a zdaj uvidevamo svojo zmoto: naslov in dostojanstvo stavite v zvezo z vlado, katero hočemo mi odstraniti. Nikogar ne moremo in tudi nočemo siliti, naj proti svojim načelom in brez svobodne volje pristopi k nam, toda prisiliti vas hočemo, da bodete ravnali kot galanten mož tudi v slučaju, da hi ne bili voljni.' „,Vi pravite, če ne razkrijem vaše zarote, katero poznam, da bi ravnal kot galanten mož ? Jaz pravim, da bi bil vaš sokrivec. Vidite, da sem jaz odkritosrčnejši kakor vi...'" »Ah, moj oče!u pravi Franc. »Zdaj vem, zakaj so ga umorili." Valentina se ne more premagati, da bi ne pogledala Franca: mladi mož je bil v svojem sinovskem navdušenju res lep. — Villefort s' ir.ične nemirno sprehajati po sobi. Noirtierjeve oči premerijo vsakega posebej, a sam ostane resen in častitljiv kakor je bil. Franc zopet vpre svoj pogled v rokopis in nadaljnje: „,Gospod/ pravi predsednik, »prosili smo vas, da se udeležite te seje, in nismo vas s silo privedli sem; stavili smo vam za pogoj, da si daste zavezati oči, in vi ste to storili. Ko ste storili to, ste pač dobro vedeli, da ne poskušamo utrditi prestola Ludovika XVIII., ker bi se v tem slučaju ne skrivali tako skrbno pred policijo. Zdaj — to razumete — bi bilo pač udobno, vreči z obraza krinko, ki nas je varala, da bi nas, ki smo se vam zaupali, pogubili. Ne, ne, izjavite jasno in odločno, ali ste pristaš slučajnega kralja, ki vlada ta hip, ali pristaš Njegovega Veličanstva cesarja/ „,Jaz sem rojalist/ odvrne general, »in ne prelomim pri- j šege, katero sem prisegel Ludoviku XVIII.' „Te besede zbude splošno mrmranje, in večini prisotnih se pozna, da govore o tem, da bi kaznovali generala za njegove neprevidne besede. »Predsednik se dvigne vnovič in ukaže molk. »,Gospod/ mu pravi, ,vi ste prerosen in preizkušen mož, da bi ne uvideli vse resnosti položaja, v katerem ste vi in smo mi. In vaša odkritosrčnost sama nam daje navodilo, kako imamo postopati proti vam. Prisezite nam torej na svojo čast, da ne izdaste ničesar, kar ste tu slišali/ »General položi svojo roko na meč in vsklikno: „,če govorite o Časti, ne sinete ravnati proti zakonom časti in ničesar prisiliti z nasiljem/ »,In vi, gospod,' odvrne predsednik, katerega mir je bil j še strašnejši od generalove jeze, ,ne potegujte svojega meča !, To je svet, katerega vam dajem/ | »General se ozre okoli sebe s pogledom, v katerem je bilo jasno citati nemir. Toda ne uda se, ampak zbere yse svoje moči. „,Ne prisežeml' pravi. „,Torej umrjete, gospod/ o/y»j predsednik mirno. »Gospod d'Epinav silno prebledi; vnovič se ozre okoli sebe; več klubovih članov zasika in potegne meče izpod svojih »,General/ pravi predsednik, ,bodite brez skrbi, kajti med možmi ste, ki poskusijo vse, predno se poslužijo zadnjega sredstva; toda vi veste za našo skrivnost, in mi moramo biti zagotovljeni, da se ne izve/ »Po teh besedah nastane pomenljiv molk. In ko general nič ne odgovori, pravi predsednik: ^Zaprite vrata!" „ Grobna tišina nastane po teh besedah v dvorani. »General se dvigne in pravi z vidnim notranjim bojem: „,Sina imam, in ta ne sme imeti za očeta zarotnika/ »»General/ pravi predsednik dostojanstveno, Jeden ima vedno pravico, da jih razžali petdeset, to je predpravka sle-botnosti. Toda dotičnik nima prav, Pe se te pravice poslužuje. Prisezite, general, in ločimo se v miru/ f General se še vedno obotavlja, toda končno stopi pred predsednika. ».Kako se glasi prisega?' vpraša. „,Takole: »Na svojo čast prisegam, da nikdar in nikomur ne izdam, kar sem videl in slišal dne 5. februarja leta l*l.>. zvečer med deveto in deseto uro, ter izjavljam, če prelomim svojo prisego, da zaslužim smrt." »V silni razburjenosti svojih živcev general ne more takoj odgovoriti: po težkem duševnem boju »»riseže po navedenih besedah, toda tako tiho, da zahteva ve? članov, naj ponovi svoje besede odločnejše in glasnejše, kar se tndi zgodi. «,Zdaj želim oditi/ pravi general. ,Ali sem končno že enkrat prost V »Predsednik izbere tri {spremljevalce, mu zaveže oči iu ga spremi v voz. r;Kam naj vas peljemo V vpraša predsednik. »,Karaorkoli hočete, samo da bodem prost vaše prisotnosti/ odvrne gospod d* Epinav. „,Gospod/ odvrne na te besede predsednik, ,zdaj niste več v zboru, ampak imate opraviti s posamezniki; ne žalite, če ne marate sprejeti za svoja žaljenja tudi odgovornosti/ »Toda mesto da bi se oziral na to svarilo, odvrne general : „,V svojem vozu ste hrabri prav tako kakor v svojem klubu, gospod, kajti dobro veste, da so štirje možje močnejši kalor jeden sam/ »Predsednik ustavi voz. »Bili so baš pri nasipu des Ormes, tam, kjer vodijo stopnice v reko. Priloga »Sott" it. 211 dne 14. marca IBDB. ' Včeraj so bili na naboru iz občin Miren, Vogersko, Št. Ferjan in Kojsko, skupno 166. potrjenih iz občin: Miren v prvem razredu g v drugem 1, v tretjem 1; Vogrsko v prvem 2, v drugem i; Št. Ferjan v prvem 10, v drugem 6, v tretjem 4; Kojsko v prvem 1% v drugem 6, v tretjem 1. Skupaj 04, izmed teh 42 v dejanski službi, 12 v nad. reservo. Ta dan je bil.^ojtrjen .tudj.^ .1 .iz občine Osek, in sicer v tretjem razredu. Optra »V Klfojlku". — Naše »pevsko in glasbeno društvo", katero nam je nudilo že niarsikak muzikaličen užitek, nam obeta to pot nekaj izrednega z opere »V vqdnjaku". Zbor z orkestrom . se pridno vadi vsak dau,"Tn smemo pričakovati, — da vspe prva slovenja opera v Gorici vsestransko povoljno, ka-_ kor je vspela na ljubljanskem odru. Prihodnjo soboto in nedeljo naj torej niktlo ne zamudi prilike ter pohiti v naš »Trgovski dom" naslajat se ob slovanski godbi in pesmi. Besedilo stane 30 vin. ter m dobi v knjigarnah lig. A. GabršČeka in Ank Jeretiča, kjer se dobo tudi vstopnice in sedeži. Prav je, če si vsakdo besedilo že prej nih.*** t da mu bode tako mogoče lažje slediti operi. Posebna vabili se niso razpošiljala. Podružnica slov, planinskega društva odsek Gori™ naznanja, da bode prihodnji izlet v ponedeljek dne 1!>. t. m. na praznik Sv. Jožefa in sicer na hrib Sv. Gabrijela (647 m). Dne 11. t. m. je odpadel ta izlet radi slabega vremena. Neti predseftik višje deželne sodnije v Trstu. — Dosedanji predsednik dr. E. Kindiger je stopil v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan dr. Adnlbert Gertscher, doslej predsednik višje dež. sodnije v Zadru in tajni svetovalec, (lertscher je rojen leta 1846. v Tržiču na Kranjskem. Po dovršenih Študijah je služboval v Postojni, Celju, Mariboru, v Trstu je bil višji državni prnvdnik, leta 1898. je prišel v Zader kot predsednik višje deželne sodnije. Novi predsednik je zmožen popolnoma slovenskega, hrvatskega in laškega jezika. Drtfta sv. Cirila In MeMa > LJubljani je imela dne T. marca 1906. svojo 169. vodstveno sejo v (iružbinih prostorih »Narodnega doma". -Prvomestnik Tomo Zupan otvori sejo ob 3. tiri ter poroča, da je istopila h družbine službe ena učna moč, kar seje vzelo na znanje. Šolskim vodstvom na Ojstrici pri Spodnjem Dravogradu in pri sv. Ani na Krembergu se je sklenilo poslati večjo zbirko učnih in zabavnih knjižic. Objednem se je sklenilo, da se. preskrbi na pripravnejem papirju narodni kolek, ki bode tudi klejen vstrajneje. Tem potom se vstreže raznim pritožbam in željam. Potem, ko so se rešile nekatere personalne zadeve in se je poročalo posebno še o koroških in tržaških razmerah, je zaključil prvomestnik ob ti. uri pop. sejo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Slepar - - Po goriških gostilnah bodi neki mlad Človek, ki ima s seboj kos blaga za obleko ter ga usiljuje ljudem takisto prefri-gano, kakor znajo take vrste sleparji, ki hvalijo na vse pretege preležano, zastarelo, nič vredno blago. Pred kratkim je ponujal nekje blago za 9 goldinariev, slednjič ga js, prodal j za 4 K, in kakorhitro jih je dobil, je izginil ' kot kafra. Prodaja tudi britve ter zmerja j kmeta, če noče nič kupiti, s »ščavom". Poli- ' cija naj malce pogleda za tem sleparovičem. ' Ljudje pa naj se spametujejo ter naj ne kupujejo takih zanikernih rečij po cestah in oštarijah! Razprave radi Javnih nasilstev 'se letos nena- ^Mo^n^fbže.-^tHtenca fohmvflrija je bilo že 13 razprav pred tuk. okr. sodhijo. Lani jih je bilo .celo leto 30., Izmed letošnjih je bila jedna proti orožništvu, 12 pa proti občinskim redarjem. Pogostoma nastanejo take tožbe prav na č? 'en način. Redar igra poprej v gostilni -z gosci »briškolo", ko pa prihaja policijska ura, odide, se napravi v uniformo potem pa pride v imenu postave nad tiste, s katerimi je_ malo poprej igral. In takoLnastane^prička-nje, češ, kaj me podiš, ko si ti sam tak igralec -— zoperstavljanje, javno nasiistvo, zapor, Tuintam po deželi je potreba kaj popraviti v policijski službi. Seveda pa nočemo morda valiti vsake krivde na redarje; kdor je res kriv javnega nasilstva, naj bo tudi kaznovan, je prav tako. Premembe v domobranskih polkih? — K domobranskemu polku št. 5. pripadajoči okraji Gorica-meisto, okolica in Gradišče preidejo baje odslej pod domobranski polk št. 27. v Ljubljani. Tako odpadejo iz teh okrajev domobranci polku št. 5., kateremu pa se v nadomestilo priklopi okraja Postojna in Volosko. S tem se oslabi laški element v domobranskem polku št. 5. Koncert češkega kvarteta sinoči v »Centraiu« je uspel prav lepo. Kvartet je sviral tako iz-borno, da je imelo naviuče občinstvo res izreden užitek na tej glasbi. , Kako se Furlanl brigajo za pouk v kmetijstvu. — Se ni dolgo tega, ko smo poročali, da se nekje v Furlaniji napovedani kmetijski shod potov, kmetijskega učitelja Perhavca ni mogel vršiti, ker so se odzvali vabilu v tako malemu številu, da se ni splačalo govoriti. Sedaj se je imel vršiti tak shod v Ronkih, ali se ni mogel vršiti, ker ni bilo niti jednega poslušalca. Perhavec je ostal sam. Pravijo, da je bila um neugodna; mogoče, da res, ali tudi pri ugodni jih ni bilo blizu! Torej sledi iz tega, da nimajo nikakega zanimanja za kmetijski napredek. Verzegnassi pa govori v parlamentu o laški kulturi v naši deželi. Naj pride med Slovence pogledat na kmetijske shode, ki se prav sedaj vršijo. — Kaka razlika med Slovenci in Furlani! Informacije glede* železniškega prometa. — železniško ministerstvo se je odločilo, da bo za nedolžen čas pošiljalo funkcijonarje ravnatejj-stva državnih železnic na važnejše postaje, da se poučijo o prometu, o posebnostih, da sprejemajo prošnje in pritožbe. Na Goriškem bosta taki dve postaji Ajdovščina in Červinjan. Ke-daj pride na kako postajo tak funkcijonar, se bo naznanjalo po listih ter po lepakih na po- Po „8orid" hvalijo tolminskega okrajnega šolskega nadzornika Lasiča ter se zadirajo v Vrtovca. Ker hvalijo Lasiča, oprodo tolminskega okr. glavarja, se ni treba čuditi, če začno v kratkem slavo peti 3e Prinzigu, tolminskemu okr. glavarju! Razni vladni hlapci so sposobni za vse!! ' Tatvine. — V hiši št. 13 y ulici Sv. Petra so udrli neznani tatovi v stanovanje Fr. Schreva ter tam vse preobrnili. Hoteli so odpreti tudi blagajno pa ni šlo, slednjič so pobrali 5 K, katere so našli v žepu služkinje I. Mičev. Prijeli so 14 Jetnega Jos. Ciapa, na Rafutu stanujočega, ko je v PokopališM ulici kradel perici M. Cufarin razno perilo. Konja je podkoval v ulici Dreossi neki kovač ; kar se je konj utrgal ter tekel do Travnika; tam šele sta ga ustavila dva redarja. Na račun Šivilje Eme Badin v Raštelu je vzela v trgovini Hedžet tv Koritnik neka Lucija Crnic blaga za 13 K. Ko je omenjena tvrdka čez čas poslala račun šivilji, je ta izjavila, da ni .nikomur ukazala .YzetL blago na njeno ime. Aretirali SO 34 letnega znanega postopača Karla Gorjupa iz Gorice, ker je na sumu cerkvenega ropa. Prijeli, so ga v Komnu. PO (Bili Je Udaril s steklenico 21 letni A, Remec v Sempasu v soboto zvečer, ko so se nekaj pričkali pa je on hotel imeti »ražon"; pri tem se je steklenica razdrobila in Remec se je ranil na roki. Ko je prišel v ponedeljek v Gorico na nabor, so mu svetovali, naj se gre zdravit v bolnišnico, kar je tudi storil. Samomor' — Obesil se je 28-letni trgovec Mih. Kumar, in sicer v svoji zalogi v Stračicah. Kumar je bil doma iz kojščanske županije. Bil je priden in dober človek. Po smrti svoje matere je bil vedno žalosten; otenmel mu je najbrže ura. Trgovski shod v Postojni. V nedeljo se je vršil v Postojni trgovski shod, katerega je sklicalo ljubljansko trgovsko društvo »Merkur''. Udeležnikov je bilo okoli 300: iz Ljubljane, vse. Notranjske, iz Vipave, Ajdovščine, iz Gorice 10, iz Trsta in z Reke. G. G. Piki, župan postonjski, je v prisrčnih in toplih besedah pozdravil zborovalce y imenu občine ter izražal svoje veselje nad tem, da si je »Merkur" ;,zbral narodni trg Postojno za kraj, kjer priredi prvi svoj trgovski shod' izven Ljubljane. Želel je, da bi imel shod obilo uspeha. Društveni podpredsednik gospod Lilleg se zahvali g. županu za pozdrav, pozdravi vse navzoče zborovalce zlasti pa one iz Trsta, Gori ter Reke. Končno otvarja shod in da besedo predsedniku kranjsko trgovske in obrtne zbornice g. Josipu Lenarčiču, ki je burno aklamiran poročal o našem trgovskem položaju i n T r s t u. G. Lenarčič je podal v skoraj uro trajajočem govoru jasen pregled slovenskega trgovskega položaja. O Trstu je rekel: Trst je bil svoj časjako važno pristanišče v svetovnem prometu. Odkar pa je dobil hudo konkurenco v severnonemških pristaniščih, in avstrijski trgovci vsled izborne nemške tarifne politike pošiljajo v kraje ob sredozemskem morju celo čez Hamburg svoje blago, kjer jim pride precej ceneje, je Trst in njegovo pristanišče zelo padlo v svetovnem prometu in Ženeva, ki je bila nekdaj za Trstom, ima dandanes 2 in polkrat večji promet od njega. Govornik se je pečal na to z razmerami pri tržaškem Llovdu. Kar se tiče tržaškega prometa, znaša ta na leto Čez 1,387.000 ton. Vsako leto se zviša za 50;000 ton. Čez 20 let ga bo torej 2, 387.000ion. Po novi železni«i se pričakuje zvišanja za 500.000 ton, torej bi znašalo to 2,887.000 ton. Dandanes je že promet tak, da prišedši brodovi ne morejo do brega in da - čakajo včasih po teden dni na morju. To ima za svetovni promet slabe posledice, zato se pa veliki brodovi izogibajo Trsta. Da se to odpravi, je bil sprejet projekt, po katerem se napravijo pri novi luki pri Sv. Andreju stopnjevaje 3 obrambni zidovi in da se poleg brega napravijo 3 pomoli, v kotu pri Skednju pa naj bi bik luka za les. Vkljub novi železnici bo ostala lesna trgovina v Trstu še vedno na starem mestu in je ne- umevno, kako so mogli pri gradnji te železnice prezirati to djfolhdat, — Govoenik up* končno, da bodo imele te zgradbe za našd deželo ugodne posledic«. Nam je treba gledati, da se nam Trst ne odtuji v narodneto ozinu in da se narodna zavest slovenskega prebivalstva v Trstii povzdigne. To važno mesto moramo zopet pridobiti našemu slovenskemu narodu, Čigar last je bilo nekdaj in čigar last mora ostati v bodočnosti. O potrebi trgovske Organizacije je govoril zbornični svetnik gospod Anton Diirlch. O poklicu in namenu slovenskega trgovskega društva »Merkur" je govoril obširno in temeljito g. dr. Fran Windischer. Pomen tarifaričnih določb za trgovce je razložil g. Karel Meglic zelo obširno. Sprejeta resolucija se glasi: Na trgovskem shodu v Postojni, dne 11. marca 1906. v mnogobrojnem številu zbrano trgovstvo se odločno izreka: prvič, da se ustanove po večjih slovenjih mestih in trgih slovenske trgovske Šole kot prva izobraževališča trgovskega naraščaja, katerega smo mi Slovenci doslej menda edini pogrešali in drugič, da se Čimprej ustanovi v Ljubljani trgovska akademija. Pri točki slučajnosti je nasvetoval gosp. Josip Dekleva iz Gorice naj bi se slovensko trgovsko društvo »Merkur« posvetilo vprašanju, da bi se ustanovilo slov. trgovsko podjetje, ki bi vzelo v roke izvoz in uvoz za naSe kraje in tuje dežele. To podjetje naj bi se osnovalo z delnicami. Na ta nasvet je odgovoril gosp. Josip Lenarčič, naj napravi gosp. Dekleva nekak kalkul za to svojo idejo, Ker je bil s tem oficijalni del shoda končan, se je zahvalil gospod Lilleg županu g. Piklu za prijazni sprejem ter udeležbo, zahvalil se tudi vsem navzočim, izmed katerih se mnogi niso strašili ne pota ne stroškov, da so prišli na ta shod. Razgled po suehi. Bfžavnl Zbor. — Razprava o volilni reformi. -— Za Verzegnassijeui je govoril češki poslanec Formanek, ki je odložno protestoval proti temu, da bi se povečalo število nemških mandatov, ter pozival volilnore-tormni odsek, naj volilno reformo izvede zgolj po načelu pravičnosti, obenem pa' naj vzame v pretres vprašanje, ako bi ne kazalo dati volilne pravice tudi ženskam, zakaj baš o ženskah se lahko upravičeno trdi, da so državo vzdržujoč element. (Živahna veselost.) Nato je govoril član češkega konservativnega veleposestvagrof Syiva-Tarouca. Grof Sylva-Tarouca je uaglašal, da so fevdalni veleposestniki vselej pošteno služili cesarju in državi in da je sedaj napočil čas, ko se jim pravi, da je zamorec storil svojo dolžnost' iti da lahko odstopi s pozorišča. To je gOrjupo spoznanje, kar pa čeških veleposer^^v ne moti, da bi ne razpravljali o pred i volilni reformi sine ira et studio. Go.^aik je nato slikal zasluge, ki so si jih pridobili plemiči na polju ustavnega življenja, in zatrjevat, da ni splošna in enaka volilna pravica najpra-vičnejša, marveč da je najbolj pravična ona splošna volilna pravica, ki sloni na zastopstvu raznih interesov. Preje ali sleje se bo morala uvesti dejansko splošna in enaka volilna pravica, v tem slučaju pa pretežna slovanska večina ne bo več iskala nobene aliance iz enostavnega vzroka,' ker je ne bo več potrebovala. Govornik je koncem svojega govora zahteval, da se zajedeno z volilno reformo mora tudi ustava podvreči potrebni reviziji. Za grofom Sylvo-Tarouco je govoril vodja avstrijske socijalne demokracije dr. A d 1 e r. »/Zakaj ste dali ustaviti na tem mestu V vpraša gospod d' Epinav. „,Ker ste razžalili posameznika, gospod/ odvrne predsednik, ,in ker se ta posameznik ne pelje z vami niti korak naprej, ne da bi na lojalen način zahteval od v&s častno izjavo/ n,Drug način umora/ pravi general in zmigne z ramami. »,Ne delajte hrupa, gospod/ pravi predsednik, ,če nočete, da bi vas prišteval k ljudem, o katerih ste pravkar govorili, da vas torej proglasim strahopetcem, kateremu služi njegova ^abotnost za ščit. Sami Jte in odzove se vam jeden sam; oba imava meče, najini spremljevalci nama bodo za priče. Zdaj, izvolite odstraniti svojo zavezo." »General potegne robec z očij. ».Končno hočem vedeti/ pravi> ,s kom imam opraviti/ „Vrata voza se odpro, in štirje možje izstopno..." Frauc se prekine še enkrat. Mrzel pot mu je lil po čelu, i iMtrašno je bilo videti te-?a bledega, trepetajočega sina, kije citat na glas te doslej neznane mu podrobnosti o smrti svojega preziranja in ponosa, Valentina sklene roke, kakor da hoče nekaj prositi. Noirtier pogleda Villeforta s skoro nadnaravnim izrazom očeta. Franc nadaljnje: .Kakor smo rekli, je bilo 5. februarja. Že nekuj dnij je zmrzovalo, in stopnice so bile zmrzb in polzke. Predsednik mu da izstopiti poleg rampev »Bvo priči sledita. »Noč je bila temna, voda tam spodaj je bila videti črna in globoka ter je valila seboj kosove ledu. „Jeden izmed prič gre iskat svetilko, In pri luči te svetilke pregledajo orožje. »Predsednikov meč je bil mnogo krajši in priprostejši kakor meč njegovega nasprotnika in brez vsake varnostne naprave na ročaju. „ General d' Epinay predlaga, naj žreb določi orožje, toda predsednik odgovori, da ga je on pozval in da kot tak predlaga, naj obrdrži vsak svoje orožje. »Priči skušata ugovarjati, a predsednik jima ukaže, naj molčita. »Svetilko postavijo na tla, nasprotnika stopita vsak na svojo stran, in prične se boj. »V svitu luči sta bila videti meča jednaka dvema bliskoma. Moža je bilo v temi komaj razločevati. »Gospoda generala so smatrali za enega najboljših boril-cev cele armade. Toda takoj v pričetim se mu zlomi meč, in on se spodtakne ter pade. »Priči menita, da je mrtev, toda njegov nasprotnik, ve-doč, da ga ni zadel, mu ponudi roko, da bi mu pomagal na noge. To generala razjari, mesto da bi* ga pomirilo, in sicer tako, da plane v svojega nasprotnika. »Toda nasprotnik se ne umakne niti za ped in mu nastavi svoj meč. Trikrat ga general odbije, a tretjič izgubi ravnotežje ter pade vnovič. »Mislijo, da mu je spodrsnilo kakor prvič; toda ko priči vidita, da se več ne dvigne, hitita k njemu, da bi mu pomagala na noge, a začutita na svojih rokah toplo tekočino. »Bila je kri. »General se zbudi iz svoje omedlevice. „,0/ pravi, ,poslaii so mi na vrat kakega pretepača ali borilnega učitelja/ »Molče stopi predsednik k svetilki, si zaviha rokav, pokaže roko, ki je bila dvakrat prebodena, odpre nato svoj telovnik in pokaže tretjo ranoi »In vendar ni ves čas niti vzdihnil. , »General d' Epinay se prične boriti s smrtjo in pet minut pozneje umrje..." Franc čita te besede s tako pridušenim glasom, da ga je; komaj razumeti,, in pokrije svoje oči z roko, kakor da bi pregnal j meglo, ki jih je zakrila. i Ko se nekoliko zbere, nadaljuje: »Predsednik vtakne svoj meč v nožnico in se vrne k vozu, pustivši v snegu za seboj krvavo sled. Naenkrat zasliši temen šum: bilo je truplo generalovo, katero sta priči, prepričavši se o njegovi smrti, vrgla v vodo. »General Quesnel, baron d' Epinay jo torej umri v lojalnem dvoboju in ni bil umorjen zaviatno, kakor se je krivo mislilo »Tu napisano smo podpisaM kot svedočbo« resnico tako, kakor se je zgodilo> in sicer iz sttrah%da pride lahko trenotel% da bi katerega izmed udeležencev tega? stoaSnega prizora tožili zaradi umora ali zaradi kršenja zakonov časti, To pričajo: Beaurepaife, D^cliampy in LecHarpal Ko Franc konča to za sina tako mučno čitanje, si Valentina, bleda vsled ginjenosti, otre solzo, dočim stoji gospod VJf-lefort sključeno in trepetaje v kotu in se zastonj ozira s prose-čimi pogledi v neizprosnega starca. »Gospod," pravi d' Epinay Noirtierju, »ker vam je ta žalostna povest znana tako natanko, ker se zdi, da sočustvujete z menoj, dasi vzbuja to sočutje samo bolečine, zato mi ne od-recite še zadnjega zadoščenja in mi povejte ime klubovega predsednika, da končno izvem za onega, ki je usmrtil mojega ubogega očeta." Villefort prične ves zmeden iskati kljuko vrat. Valentina, ki je razumela starca in videla na njegovi roki dve brazgotini^ vstrepeta. »Za Boga, gospica," pravi Franc, obrnivši se k svoji zaročenki, »prosite za m$, chv izvem ime onegfy je ki iz mene kot iz dveletnega dečka naredil siroto." Valentina se ne zgane. »Oujlte, gospod/' pravi Villefort, ne podaljšujte tega strašnega prizora; imena so itak namenoma zamolčana. Moj, oče sam tega predsednika ne pozna, in če bi tudi vedel zanj, bi" ga ne mogel imenovati, kor lastnih imen n! v slovarju/' V svojem govoru je naglaSal, da bodo soci-jalni demokrati nadaljevali boj, da se da volilna pravica tudi ženskam, ter se izrekel proti tajnemu skrutuuju, ki ga določa vladni načrt. Govornik je pojasnjeval razmerje soci-jalnih demokratov k državi in narodnosti in rekel- Mi prav tako spadamo k svojemu narodu kakor vsakdo izmed vas. Kakor je poslanec Daszynski izjavil, da je Poljak, tako tudi jaz lahko rečem, da sem Nemec, m sicer boljši Nemec, kakor marsikdo drugi. Soctfalno-demokratska stranka reprezentuje razum, nasprotne stranke pa neumnost. Socijalna demokracija si je nadela nalogo, da zagotovi vsakemu narodu njegove pravice. Poleg skupnih proletarskih interesov stoje narodni interesi. Proletarijat priznava narodne interese, zame-tuje pa one narodne interese, ki bi se opirali m krivico in nasilstvo ali na gospodstvo. v tem tiči razloček med proletarijatom m meščanstvom. Razpravljajo o volilni reformi je rekel govornik: Ako volilni reformi zares ničesar drugega ne nedostaja, kakor diferenca nekoliko mandatov, ki jih stranke zahtevajo za-se, potem je pravzaprav volilna reforma docela dobra stvar. Toda jaz govorim Nemcem, Slovanom bo govoril slovanski tovariš: Ne prenapenjajte svojih želja, ne prenapenjajte medsebojnih narodnih interesov. Pravo izpolnjevanje narodnih dolžnosti ni zaroblje-nje drugih in nasilstvo, marveč požrtvovalno delo v zavesti, da so vsi narodi solidarni. V kolu samostojnih narodov naj se porodi nova Avstrija. Narodi hočejo nastopiti svojo ded-ščino, zato se mora v grob položiti krivica. To je predpogoj tega, po čemer mi vsi koprnimo in hrepenimo, to je predpogoj narodnega miru. Navdaja nas prepričanje, daje volilna reforma zmagala v tej zbornici. Dr. Grabma-yer je izjavil, da je Gautscheva volilna reforma mrtva. Komur se prezgodaj napoveduje smrt, ta navadno živi dolgo. V tej zbornici vidim samo enega mrtveca; mrtvi so privilegiji in k novemu življenju se je zbudila sveta stara pravda vseh narodov. Za Adlerjem je govoril grof Sternberg, ki je polemizoval s socialnodemokratskimi govorniki in ljuto napadal vlado in Gautscha ter branil Poljake pred napadi dr. Adlerja. Razprava se je zaključila z govorom Romuna dr. Onciula, ki je zahteval, da se mora ustvariti ravnotežje med slovanskimi in neslo-vanskimi mandati. Včeraj se je spominjal predsednik Vet-ter s toplimi besedami katastrofe v Gourrie-resu. Potem so nadaljevali razpravo o volilni reformi. Govoril je Lemisch, Benatti, ki je sahteval pomnožitev laških mandatov, Pergelt, ki je nasprotnik volilne reforme. Avstrija In Črna gora. — iz Kotora je došla vest, da je od tam pobegnil neki topničarski častnik v Črnp goro ter postal poveljnik novega črnogorskega topništva in topov, ki jih je poslala Italija. Topovi se nastavijo tako, da bodo ustrahovali ves kotorski zaliv in njegove utrdbe. V vojaških krogih je ta afera, ki so jo skušali prikriti, vzbudila veliko razburjenje. Tudi uradno se priznava, da je res iz Kotora neznano kam izginil neki častnik. L' V Trstu so zmagali pri volitvah 4. razr. v pon. in tor. kandidatje „Patrije." Samomor I Trstu. — 29 letna Ana Andolšek v ulici Toricelli je pila karbolno kislino ter umrla. Zapustila je moža in 3 otroke. V Biorje |e hotel Skočiti v Trstu 17 letni Vladimir M. Kaj ga je pripravilo do poskusa, poiskati v morju smrt, ni znano; prepeljali so nesrečnika v bolnišnico v opazovalnico za umobome. V pretep« je ranil v iiOnjerju delavec E. Jakič Jos. Orlica z nožem v prsi, zadal mu je dve težki rani. Jakiča so aretirali. Grozni nesreča v rudniku Courrieres. - Velikanska nesreča se je zgodila v courrierskih rudnikih na Francoskem. Vneli so se v rudniku plini in ji: življecje izgubilo približno 1200 rudarjev. V soboto opoldne so prinesli prvega ranjenca na dan. Tekom sobote so rešili 120 živih rudarjev/ ki so ušli na neki oder. Ker je ž»vigal iz rovov plinov plamen, je bila pomoč jako težavna. Grozni obupni prizori so se dogajali pred vhodi v rove, kjer je čakalo prebivalstvo svojcev iz rudnikov, o katerih niso vedeli, ali še žive ali so pa že zgoreli živi v plinovih plamenih. V francoski zbornici je vest o nesreči zelo pretresla poslance. Vglobočini kakih 800 metrov so .stili cel kup nakopičenih mrličev. Še bolj globoko W^SM^iSčitMl^a^''W~^^^^ Grozna vročina in strupeni plini so preprečili, da rešilno moštvo ni moglo bolj globoko prodreti. Proti večeru so spravili na dan več živih ru-'I darjev, izmed katerih jih več ni moglo govoriti. Veliko jih je omedlelo, ko so zagledali beli dan. Med mrliči so tudi trije nadzorniki, ki so se zadušili med rešilnim delom. Število ponesrečencev ceni rudarsko ravnateljstvo po svojih zapiskih na 1200. V rovu št. 4 niso rešili izmed 825 rudarjev niti enega. — Ma- i Ione vsi evropski vladarji so izjavili brzojavno svoje sožalje predsedniku Fallieresu. Vlada namerava predlagati, da dovoli zbornica velike vsote za žrtve te nesreče, ki so jo podrobno popisovale posebne izdaje pariških listov. V seji 12. t. m. je zbornica rodbinam žrtev izrazila svoje sožalje. Posl. Basly je predlagal, naj se rodbinam žrtev dovoli v podporo 500.000 frankov. Predsednik je dal takoj predlog na glasovanje. Isti je bil vsprejet *so-glasno s 594 glasovi, nakar je bila seja zaključena. O tej nesreči poročajo še: Množica je ustavljala vozove, na katerih so odpeljavali mrliče. Iz rovov II., IV. in X. neprenehoma vlačijo mrliče. Zvečer so stavili mrliče na pare. Trupla, ki jih bodo agnoscirali, se izroče rodbinam. — Radarska družba v Courrieresu ceni na temelju izkazov o rudarjih, ki so ae spustili v jamo in ki so prišli iz jame, število žrtev na 1060. — Municipalni svet v Parizu je daroval 25.000 frankov za rodbine ponesrečenih rudarjev v Courrieresu. — Pri jami IV., kjer leži 39 trupel, je vedno zbrana velika mnežica ljudi. Mnogo trupel ni možno prepoznati. Mrliče, ki so jih izvlekli iz jame II., so vse agnoscirali. Ker so se ponesrečenci zadušili, zato so bila trupla popolnoma nepoškodovana. Neprestano dohajajo milodari za rodbine ponesrečencev. Družba, lastnica premoga, bo morala plačevati za penzije vdovam, oziroma podpore ostalim sirotam okolu 400.000 frankov na leto. — Na rešilnih delih je našlo smrt 17 mož. V krogih rudarjev cenijo, da je našlo smrt v premogovniku 1300 do 1400 oseb. — Zastopniki premogovnih društev, ki so bili zbrani v Parizu, so sklenili kakor prvi prinos razdeliti med rodbine ponesrečenih rudarjev v Courrieresu 200 tisoč frankov. Občinske volitve ni Jesenicah so se vršile pretekli teden. V torek so volile podobčine, in sicer Hrušica (napredno) s 43 proti 12 glasovom; Plavški Rovt (napredno) s 7 proti O glasovom; Sava - Jesenice (klerikalno) z 210 proti 77 glasovom; Planina (klerikalno) z 12 glasovi. Govori se, da je razdelil klerikalno-nemški agitator 200 gld. med ondotne posestnike, da se niso udeležili volitve. — V četrtek je volil tretji razred. Izvoljenih je vseh sedem klerikalnih odbornikov z 277 do 283 glasovi proti 148 do 190 glasovom. Volitev je bila ta dan končana šele ob poldevetih zvečer. — V soboto dopoldne je volil drugi r.*.red, v katerem je voljenih 5 Nemcev in 2 Slovenca (napr.) —- Pol ure pozneje pa je volil prvi razred. Tu je stalo 15 naprednih proti 15 klerikalno-nemškim glasovom. V tem razredu so naprednjaki zmagali z vsemi 7 odborniki. Razmerje posameznih strank v novem obč. odboru bo naslednje: narodno-napredna stranka 7 odbornikov prvega razreda, 2 odbornika drugega razreda, 2 podžupana in 9 virilistov, torej skupno 20 mož; klerikalna 7 odbornikov tretjega razreda in 2 podžupana, torej 9 ?aož: Nemci imajo 5 odbornikov drugega razreda in 5 virilistov, torej 10 mož. Viikarjev spomenik i Postojni. — Na lepem in prostornem trgu pred šolo v Postojni nameravajo postaviti spomenik Miroslavu Vilharju, pesniku, skadatelju, časnikarju, pisatelju in neumornemu boritelju za pravice slovenskega naroda. Načrte je izvršil notranjski rojak, arhitekt g. Ivan Jager. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akade-mični kipar g. Alojzij Repič. Spomenik bo stal okoli ! 2.000 K. Ker pa ima odbor zdaj komaj pičlo polovico, te vsote, se obrača na vsa rodoljubna slovenska srca, proseč radodarnih prispevkov, ki jih sprejema g. Gregor Pikel v Postojni. Akad.-tenn. društvo „Trlglav" v Gradcu bo imelo svoj VII. redni občni zbor dne" 15. sušea 1900.. ob 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim vsporedom: 1, čitanje zapisnika; 2. poročilo odborovo; 3. sklepni računi glede tridesetletnice in tozadevno poroč.Uo preglednikov; 4. slučajnosti. Francoska ministerska kriza rešena, Nastopilo je novo ministerstvo. Predsedstvo in pravosodje prevzame Sarrien. Soc. posl. Briand, poročevalec o zakonu gled(! ločitve cerkve od države, prevzame ministerstvo za uk in bogo-častje. Novo ministerstvo pomeni nadaljevanje zapričetega dela proti klerikalizmu. Belgija ima 13.013 ljudskih šol, na vsakih 516 prebivalcev pride po ena ljudska šola. Resolucija bosansko - hercegovskih dijakov. — Dijaki iz Bosne in Hercegovine, ki pohajajo visoke šole na Dunaju, so imeli 10. t. m. sestanek, na katerem so se posvetovali o političnem in gospodarskem položaju Bosne in Hercegovine. Zborovalci so vsprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo nastopno: 1. Popolno avtonomijo posamičnih političnih občin; svobodo tiska, govora in sestajanja; sprejemanje domačih lju i v državne službe; uvedenje domače vojske, ki bi po državnopravnem položaju Bosne in Hercegovine imela služiti le njenim interesom In V njenih mejah; jednostavneja uprava. 2. Povzdigo narodne naobrazbe uve* denjem obveznega in brezplačnega obiskovanja šol; popolno versko-kulturo avtonomijo vseh veroizpovedovanj, v soglasju z duhom in značajem dotičnega veroizpovedanja; podeljevanje štipendij domačin sinovom v veči meri. 3. Re-šenje agrarnega vprašanja. Evropski potnik, -- Tehnik Ivan Sopraski iz Sofije je stavil lani, da prepotuje od juri. 1905. do konca marca 1906. Evropo. Stava gre za 10.000 K. Res je prepotoval že Bedaj EvropD ter se" vrača domov. V petek je bil na Reki, odkoder je krenil v Zagreb, od tam gre v Be-ligrad in brez dvoma pride do konca meseca v Sofijo. Tatvina V Vlaku. — Z Reke proti Zagrebu se je vozil v noči na petek neki Štefan Gjorgv iz Krapine. Ž njim je bil v kupeju še neki drug človek. Gjorgv je zaspal, ko pa se je zbudil, ni bilo več sopotnika pa tudi ne Gjor-gvjeve listnice z denarjem 160 K. Baje je oni neznani sopotnik skočil iz vlaka, ko je bil še v teku. Gospodarstvo. o novih trgovinskih pogudbab. (I. Rollett.) (Dalje.) Predno pa bo moje pero suho, bi vendar rad premotril nekoliko z Nemčijo pogojene carinske stavke. Kakor rečeno, so znašali stari stavki 20 in 80 mark, novi pa znašajo 12 in 72 mark. Oba stavka sta bila znižana vsled spretnih pogajanj in vsled pritiska avstrijskih agrarcev in lesnih industrijalcev za 8 mark. Ali žal, s tem se je položaj avstrijskih lesnih industrijalcev le poslabšal, kajti ti so stremili po znižanju napetosti od 20 na 80. Torej poprej je bila med surovim lesom in reznim materijalom štirikratna napetost. Kaj to pomeni in kako so bili opravičeni industrijalci v znižanje napetosti, naj dokažejo številke. Nemčija je dobila v letu 1903. lesnega blaga 22,919.737 me, v 1. 1905. pa 22,760.7(15 me, torej manj za 158.972 rac. %% bi sicer ne bilo veliko, ako se upošteva kolosalno od-vzetje lesa. Ako pa se preišče te številke natančneje, v detajlu, pridemo do precej velikega presenečenja. Nemčija je kupila v letu 1 >03. reznin 5,004.269 me, leta 1905. pa 4,688.392 me, torej manj 315.877 me, ali izvozilo seje reznin manj za 67»%f dočim se je izvoz surovega lesa zvišal prav za diferenco; v tem pa tiči nezadovoljnost avstrijske žagarske industrije. Kajti že pri starih carinskih stavkih je delal nemški žagar pri nakupu lesa v Avstriji svojemu avstrijskemu kolegi hudo konkurenco, namreč dražil je surovi materijal, dočim je mogel avstrijski žagar svoje deske le težko spraviti v Nemčijo, ker je štirikratna napetost dajala dobro varstvo nemškemu Žagarju. To po starem razmerju. „0 kakšna škoda!" vsklikne Franc. „Jedino, kar mi je, dajalo moč, da sem čital to strašno povest do konca, je bilo upanje, da izvem ime onega, kije usmrtil mojega očeta. Gospod, gospod,* vsklikne, obrnivši se k Noirtierju, „za Boga, storite, prosim vas, kar morete, da vas bom razumel..." „Da," odvrne Noirtier. „0 gospica, gosjpica," vsklikne Franc, ,,vaš ded mi je dal znamenje, da mi lahko imenuje — tega človeka... Pomagajte mi... saj me razumete... ne odrecite mi svoje podpore/5 Noirtier se ozre na slovar. Franc trepetajo vzame knjige in našteje abecedo do črke F. Pri tej; črki da starec znamenje, da je dovolj. „F?" ponovi Franp. Prst mladega moža drsi po besedah s to začetnico, a ne najde prave. Valentina zakrije svoj obraz z rokrmi. Franc končno najde besedo „jaz". . „Da,tt pritrdi starec. »Vi!" vsklikne Frane in. lasje se mu naježe. „Vi, gospod Noirtier, vi ste usmrtili mojega očeta?" „Da," odvrne Noirtier in pogleda mladega moža z maje-stetičnim pogledom. Franc omahne onemogel na bližnji stol. Villefort odpre vrata in zbeži, kajti prične so mu porajati misel, da bi zadušil poslednjo iskro življenja, ki je še ostala v strašnem starčevem srcu. XIX. Napredovanja mladega Cavalcantija. Med tem je gospod Cavalcanti starejši odpotoval, da vstopi zopet v službo, ne sicer v armadi Njegovega Veličanstva cesarja avstrijskega, ampak v luški kopališki igralnici, kjer je bil on eden najvestnejših dvorjanov. Ne da bi bilo treba omenjati, je čitatetfu pač razumljivo, da je z največjo skrbnOBljjo spravil denar, ki mu je bil obljub- ljen in ga je dobil za potovanje in pa za mojstrsko častitljivost, I s katero je igral ulogo očeta. Gospod Andrea je j sdedoval pri njegovem odhodu vse one papirje, ki so dokazovali, da ima čast biti sin grofa Bartolomea Cavalcantija in marir^e Leonore Carsinari. ! Zdaj je bil že skoro čist j domač v pariški družbi, ki tako rada sprejema tujce in jih celo smatra za vse to, kar hočejo biti. Kaj se pa sicer zahteva v Parisu od mladega moža? Da govori precej dobro francoski, se lepo oblači, zna dobro igrati in plačuje z zlatom. Andrea je bil že po štirinajstih dneh čisto na konju. Imenovali so ga gospoda grofa, si pripovedovali, da ima petdeset tisoč liber rent in se pogovarjali o neizmernih zakladih njegovega očeta, ki so nakopičeni v kamenolomih v Saravezzi. In ko je celo neki učenjak ' javil, da je te kamenolome videl, se je izpremenilo to govoričenje v trdno prepričanje. Tako so stale stvari v pariški družbi, s katero smo seznanili svojega čitatelja, ko pride nekega večera Monte Cristo obiskat Danglarsa. Gospoda Danglarsa ni bilo doma, a pravijo mu, da lahko govori z baronico; in grof se ji res da javiti. Izza obeda v Auteuilu in njegovih posledic se vpričo gospe Danglarsove ni nikdar izgovorilo grofovo ime, ne da bi ona nervozno vstrepetala. To pot Monte Cristova prikazen ta neugoden vtis oslabi; njegova mirnost, njegov jasni pogled, njegova prijaznost, da, postrežljivost, ki jo je izražalo njegovo vedenje, vse to prežene njen strah. Nemogoče se ji zazdi, da bi mogel biti človek, ki je tako prijazen, njen sovražnik, Ko vstopi Monte Cristo v boudoir, kamor smo že parkrat povedli svojega čitatelja, je listala baronica nemirno v zbirki risarij, katere sta gledala prej njena hči in gospod Andrea Cavalcanti Dočim je pred nekaj sekundami še vstrepetala pri njegovem imenu, ga zdaj prijazno pozdravi. Ta pregleda z jednim pogledom celo situacijo. Na majhni zofi poleg baronice je sedela Evgenija, in Cavalcanti je stal poleg nje. Mladi mož je bil oblečen črno kakor kak Goethejev junak, v lakastih čevljih in svitlih nogavicah iz bele svile. Njegova lepa, skrbno negovana roka je grabila po njegovih* plavih laseh, med katerimi se je svetil demant, ki ga je nosil ne-čimurni Andrea klub Monte Cristovemu svetu na svojem mezincu. Zdajpazdaj se je hrepeneče ozrl v gospico Danglars in vzdihnil. Gospica Danglars je bila vedno ista, namreč lepa, hladna in porogljiva. Preslišala ni nobenega Cavalcantijevega vzdihljeja, prezrla nobenega njegovega pogleda. Toda vsi ti vzdibljeji in vsi ti pogledi so se odbili ©d trdnega Minervinega oklepa. Evgenija pozdravi grofa hladno ter porabi Dato ugodno priliko, da se umakne v svojo sobo. Kmalu se začujeta od tam dva glasna, smejoča se glasova. Godba piana pojasni grofu, da je gospici Evgeniji družba njene učiteljice Louise d'Armilly ljubša nego njegova in Cavalcantijeva. Pogovarjaj e se z gospo Danglarsovo, opazuje zajedno gospoda Andreo Cavalcantija, ki z občudovanjem posluša pred vrati godbo, ne da bi si upal vstopiti za Evgenijo v njeno sobo. Med tem vstopi bankir. Najprej pozdravi grofa, potem se obrne h Cavalcantiju. Svojo ženo pozdravi na način, kakor imajo mnogi možje navado pozdravljati svoje žene, namreč malomarno in prisiljeno. (Dalje pride.) Ni pa treba tftti pretok, da se.?iui, ako premotriva nove carinske stavke, da bo Ijamerje za avstrijskega Žagarja le slabše. W^ popolnoma res je, da vsako olajšanje brinsluh stavkov mora poživiti promet in zni-F za 8 mark lesni promet z Nemčijo gotovo avisa prav izdatno; ali samo promet s inrovim lesom, kajti promet z deskami mora opasti. - *v , .,.. --;.,-.-*¦ ; Dokaz: carina na surovi les se je znižala 20 na 12 mark, torej za 40%; avstrijski, CiroBia češki in gališki lastniki gojzdov-se norejo le veseliti. Tako izdatno znižanje mora 8 nemško industrijo vabiti k nakupu deblovine r ježke in gališke gojzdove, in keFpa Tttdi ia Češkem in v" Galiciji drevesa ne rastejo v lebesft, zapadejo vendarle ponudbi in popra-ivanju. Ponudba izostane, popraševauja pa ^pridejo, in zelenosuknježi niso tako abotni, Ida bi te konstelacije ne izkoristili popolnoma. iKaj poreče k temu č.eški ali gališki Žagar, to to vseeno gospodom lastnikom gojzdov, kajti ;i ge abs-olutno ne bodo dali motiti pri prijetem trženju. Carina na reznine se je znižala od 80 [na 72 mark, torej tudi za 8 mark, točno za 1U0„. Tukaj 10 proti gorišnira 40n/0, ali je to jednako znižanje V Carina za rezninski ma-iterijal bi bila morala biti znižana, da bi se ¦spohiavila pariteta od poprej, na 48 ma» V in Be na 12 mark. Pri 12 in 48 markah bi bila lapetost, kakor prej, štirikratna, situacija bi se (sker s tetn ne zbtljšala pa tudi ne poslabšala, .dočim bo znašala v bodočnosti 12 in 72 mark, torej šestkratna napetost, Žagarji str hoteli imeti napetost znižano, sedaj je pa povečana. Akc se je izvoz desk pod' štirikratno napetostjo znižal, se mora pri. šestkratni napetosti še bolj znižati. . Da pa v vladnih krogih itd. tudi uvide-vajo to otežkočenje avstrijske trgovine z deskami, tO je dejstvo, ali, kakor se vidi, se ni moglo pri nemških pogajateljih več doječi. Nasproti temu se čuje v različnih krogih, da se zravna industriji z žagami s popustitvijo pri voznimi odmanjkljaj pri carinskih stavkih. Ali to je čudna reč. Vozninski stavek za vagone z (leskami je moral biti znižan za razliko v napetosti, to je, kakor dokazano, od 72 im 48 niark, to bi bilo za vagon 24 mark. (Konec prihodnjič.) Praes 84 Oklic. Vsled ukaza predsedništva okrožnega sodišča goriškega od 25/2 1906. Praes. 476/176 vršila se bode z n i ž e-valna dražba oddanja del za raz-fieUta^opiMJKftjr -zapojak podpisanega sodišča, kakor močnejše »utrdbe oken, vrat itd. dne 27. marca 1906. ob 10. uri dopoludne pri tukajšnjem sodišču v sobi št. 4. • Izklicna cena- določena je na — 810 K 38 h. * ' Vsakemu ponudniku bode položiti varščine v znesku 40 K pred dražbo, dostajalca pa dopolniti omenjeno varščino z 10% zdražnine kot jamščino. Najboljši ponudnik bode oni koji odpusti največ od izklicne cene. Dražbeni pogoji, načrt del in cene pregledajo se lahko med uradnimi urami v pisarni tukajšnje sodnije. G. kr. okrajno sodišče Kobarid, 6. marca 1906. Fabijan. Fnnlarrlnvn cuih od 60 kr d0 ®ld- 3*70' rUUIdlUUVU 5VII1I meter za bluze in obleke. Franko in carine prosto na dom. Bogata vzorna zbirka z obratno pošto. Tovarna svile Henneberg v Curihu. (2) Sblnčniki u največji izbčri po vsaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZOKNIK - GOIUCA Gosposka ulica 10. Največja izbera modercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZOBNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okrasiti za spoinladne in letne obleke so vže začeli dohajati. J. ZOBNIK - GOBICA Gosposka ulica 10. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št. 2. uelika zaloga = = oljkinega olja prve vrste lajbaljiih tv:dk iz Istre, Oa)maci;e Molfetle, Bal in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: K -'64, -72, -'80, ~"88, -•96,112,1-20,1*36, H4, 1*60, 189, 2'-. -------- Na debelo cene ugrodrie. -------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posotlo se pusta kupcu do popolne vporabc olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga -------------------mila in sveč.------------------- Cene zmerne* * Sprejmejo se takoj V Stalno delo štirje čevljarski pomočniki. Plača po dogovora. Ponudbe sprejema Peter Cot»č, čevlj. mojster v Gorici, v Raštelju št. 324 NATEČAJ Z DARILOM! Ker namerujem dati svoji restavraciji v »Trgovskem Domu" pripravno ime sem otvoril natečaj z darilom, katerega se lahko vsakdo udeleži. V posebnem pismu dobro zaprtem, lastnoročno podpisano ?., naslovljeno na restavracijo Birsa »Trgovski Dom" zabeleži udeleženec natečaja izbrano ime, ki mora biti mejnarodnega znaCaja. Čas natečaja je do 10. t. m. do 6. ure zvečer. Ta večer in ob tej u_r zbran mejnarodni juri odpre vsa dospela pisma ter izbere pripravno ime. Kdor zmaga dobi v dar en sod piva s 50 litri. V GORICI* 13. marca 1906. Peter Birsa, lastnik in gostilničar restavracije v ..Trgovskem Domu". Zahvala. Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja povodom bridke smrli naše ljubljene mame, soproge in tete, gospe Ivane Dolenc roj. Rejc izrekajo podpisani dragim sorodnikom in znancem ki so darovali krasne vence kakor vsem drugim za obilno spremstvo k večnemu počitku svojo najiskrenejo zahvalo. Nadalje se zahvaljujejo podpisani cenj. gg. zdravnikom dr. Fink-u, dr. Dereani-ju in dr. Wein-lechner-ju ki so se posebno trudili za časa bolezni ranjke ji pomagati, a žal da je bil njih trud že prepozen. Enako zahvalo so podpisani dolžni cenj. g. prometnemu vodju Rudolfu Hrabal-u za njegovo ljubeznivost ki je dragi ranjki za časa njene bolezni olajšal prevoz v goriško žensko bolnišnico po železnici po njegovi najboljši možnosti. Ajdovščina, dne 13. marca 1906. Žalujoči ostali Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo že nad 30 let!! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica ia trgovina z gotovimi oblekami. Vabfm cenj. gosp. naročnike, da si ogledajo vsak čas ----------- v moji trgovini te dneve dospelo ------------- spomladansko in letno blago. Anton Krušič, "'is^jvr" u Gorici tekališfie Prana Josipa 35 — tekališče Josipa Verdi 33. Trj>oV5ko-obrtqa zadruga V Gorici registrovana zadruga s neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premcnjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Dajo svojim Članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestov^iu. Doba zr. odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalee plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/8% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navf^ne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 47» #t večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«, KS Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, ]g| naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. §§ Načelstvo in nadzorstvo. Največja zaloga slik u modernih in antiknih okvirjih, — umetniške vrednosti. — Slike pruih slouanskih slikarjev. — flabožne slike slovečih slikarjev.'— francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov. -«p ^c *G *C *& «r Razstava slik v I. nadstropju, v prostorih tiskarne. *G*G*CG'<€; Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici. I = Zahtevajte pn nakupu = [ Schicht-ovo štedilno milo Varstvena znamka. S i Oao I« lfty> mučeno «8tO -*«MI !¦ br« vaaka kiodljlva prlajaal. Para Izvratao. Kdor hoč« dobiti zaroa Jamcaao prlatao, parllv aaikadljlvo »IIomj dobro pazi da bo laial vaak koaiad lata „SCMCHT" la varatvaao zaaaiko „ JELEN". QlSfi *«bl«kt A»9St| «. E. - Najvacja tovaraa ta vrata aa avropaiakaot ozanljal DoblUA §L DOUSOd ! Zastopnik:UmbertoBozzini-Gorica, Magistratna ulica štev^ 4. ~~....... '......... ¦U Hiša na prodaj z vrtom in gozdom na Vrhovljah št. 80. V tej hiši je že dolgo let gostilna ter se odda tudi gostilniška koncesija. Voda je v hiši. Hiša je pripravna za trgovino ker leži na razkrižju cesl iz celih Brd, Plave-Kojsko, Kamberško - Marijno Celje itd. Lep razgled po Vipavskem in Furlaniji. Na zahtevo se pošiljajo razglednice. Ponudbe na : Melinek Fran, Vrhovlje p. Kojsko. Andrej Fajt pekovski mojster 8 v Gorici Gorss Franc. GiMS. št. 2. S filiJAlkA V isti ulici št. 20. | Sprejema naročila vsakovrstnega S peciva, tudi najfinejega, za novo • maše in godove, kolače za bir- m mance, poroke itd. Vsa naročila 3 ^izvršuje točno in natančno po želji 1 riiaročnikov. m k Ima tudi na prodaj različne moke, L [>fino pecivo, fina vina in likerje • ;po zmernih cenah. a Za Tellko noč priporoča goriške m plnce, potlee Itd. J Qalama fine ogrske gld. 175; iz gnjati i O d la IIJ t? zelo priljubljene gld. V80; dunajske 86 kr.; bolj fine gld. 3*15 za kilo. pn?Qf a la Praga 1 gld.; brez kosti gld. VJIlJclt i-20; pleče brez kosti 95 kr.; soho meso 86 kr.; slanina 88 kr.; glavina fina 50 kr. za kilo. - Fine kranjske klobase, vel., ena L0 kr. QliY7/wlrsi brinjevec, gld. i^(> l-^r mUVUVA«) pošilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Mnogo priznanj o dopo-slanom blagu. — Kupujem pa vedno — - brinjevo olj°. Odlikouana pekarija in sladdčarna. pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornuv(lastni hiši.) PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birmaiice, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. 5 mu in še več zaslužita na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost in delo prodajamo mi. Družba [za domaČa deia in sirojeo za pletenje Tomaž H. W5iittick & C.o, Budimpešta, IV. Havas ulica 3-434. — Praga trg sv. Petra 7. - 434. .Narodni kolek' koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja Knjigarna A. Gabršček. V najem se da s 1. aprilom dobro idoč, na novo urejen MILIN~*a s petimi tečaji na turbino. Natančneja pojasnila pri lastniku Josip Kogovšek v Idriji. P. Hc ^v Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo izgotov-ljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 # pod tovarniško ceno. Posebno črno blago za novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu ostane v dobrem spominu tvrdka v Gorici, na Travniku št. S. »Goriško vinarsko društvo" — (vpisana zadruga z omejeno zavezo) __ ==z v Gorici == ima v svojih zalogah in prodala <**¦«-• naravna in pristna vina «,»»M«, z Brd, z Vipavskega in Krasa. ~»*~¦ ¦* Razpošilja na vse kraje od 56 lltro? dalje. Uzorce vin pošilja na zanievo. Cene zmerne, postrežba točna In reelna. $tdtL dpaštfa: dorica, ulica JSarzellii)! 22. Kajcenejža in najhitrejša vožnja y Ameriko je s parniki ..Severonemškega LIoyda". s cesarskimi brzoparniki „KAISER WILHELM II.", »KRONPRINZ VVILHELM" in »KAISER VVILHELM der GROSSE«. ¦ < Preko morska vožnja traja samo 5-B dni. ^ Natančen, xanealjiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega ~~* parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v>3 .j v Ljubljani edino ie pri jsr ITAEI HIB, KolTorste * št. 35 3 j t nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". taS | Odhod it LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se L2 j tičejo pob ' inja, točno in bresplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ~*L Poteikom, ;. aenjenim v rapadne države kakor t Colorado, Mesiko, Californijo, , , -% Arfe , vtab, Wioming, Nevada, Oregon in Waahington nudi naše društvo 1 J?t posebno ugodno In izredno cžno 5rez Galvettoa. Odhod na tej progi *»^"*» is Breuma enkrat mesečno. "^ Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor: * BrazlUjo, Kubo, Buenos-Aires, Oolombo, Singapore v Avstralijo itd. ¦ Se dobi/a v vseh lekarnah. Ng^boljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah« REVMATIZMU in PROTINU je liker fiodiaa |ieX; ^Y*l!lLSF^^ "A,,» "•d«»»« •»•«• «•««*•" p^ »v. j.kobu; j,.*p ao^., =^= Oem steklenice I MO. Iz Trsta se ne razpošilja manj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K 7- prosto poštnine. ' Zemljevid- Um gfofije Qorišl