Pa piliti prejemati: za celo leio naprej 26 K — h pol lata „ 13, — , četrt , , 6 „ 50 „ mesec „ 2 „ 20 „ -V upravrJštvu prejem««: za uo celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10 „ — , 1.7«, «etrt „ mesec Za pošiljanje na d«m 20 h aa mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, Defraukovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niških ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 246, V Ljubljani, v petek 26. oktobra 1900. Letnik XXVIII. ^ Volilno gibžm|e. Iz kozjanskega okraja. Kdor do zdaj ni verjel, da klerikalci biepc po nadvladi, da. ao hinavci, lažnjivci, nemirneži, kakor »Slov. Narod« dan na dan od >tod v svet; trobi, -.se bo o ušesa slišite javno spoznavanje liberalne vere, kako ei upate o tem govoriti, ali pisati, Be veste li, da , ste tako s klerikalci vred najostudnejši lažnjiv«! Kako morete iz besed liberalnega doktorja in njegovega pi sarja sklepati na njuno notranje mišljenje, ko pa liberalec v svoji čudoviti ponižnosti sam sebi ne upa verjeti ? Mnogo dejstev bi lahko naštel, iz katerih bi lahko spoznali gori omenjene grde lastnosti klerikalcev, spoznali pa tudi, kako neizrečeno skromni, ponižni, odkritosrčni, značajni itd. da so liberalci. Opozorim samo na dve pravljici. Prva je basen o ježu in lisici, ki je vsakomur znana. Klerikalna pamet je dosihdob mislila, da je lisica imela pravico v tvoji jami, da je bila ona v posesti, pa da je jež M »vsiljenec«. Liberalni dohtar v svojem »Slov. Narodu« pa drugače uči. Jež je,im.;l pravico in lisjak je bil »vsiljenemPrenesimo to na ,politiko v doma&jm okraju, pa t>udi na širjo politiko na Spodnjem Štajerskem. Klerikalci so mislili, da imajo vv svojem klerikalnem okrajnem na čelniku moža, ki se v tem okraju ni same »pogrel«, ampak se Hrvati vedno več trpeli rego pa od nje imeli koristi. Ni nam mogoča na tem mestu, navesti vseh onih hudih bc irb,. ki so jih imeli Hrvati radi svoje samot italnosti z Mažaii vkljub oseimstoletnej zvezi, nego hočemo omeniti ne kega dogodka iz Iljvatske cerkvene zgo-do vine, ker se ravno zdaj Mažarii toliko toge )te, da je hrvatska samostalna v cerkvenem pogledu, in da ni d ana Mažaronn oblast postavljati na Hrvatskem za škofe može po njihovem ukusu. (Kooec prih.) Politični preg;led. V Ljubljani, 26. oktobra. Kompromis mej Dtpaulijevo in Schop/erjevo stranko. Stra3t»n boj, ki ga je pričel prof. Schoepfer s s-vojimi ožjimi somišljeniki proti dosedanjemu poslancu V. skupine v briksenskem volilnesa okraju, baronu Dipauliju, je sedaj končan in posredovanjem svaka barona Dipaulija, dosedanjega poslauca Zallingerja, ki se, kakor smo že omenili, nič kaj ni ogreval za kandidaturo Dipaulijevo v V. skupini, se je sklenil dne 22. t. m. v Briksenu kompromis, ki ga je, kakor poroča »Brix. Chronik«, odobril tudi briksenški knezoškof. Glavne določbe tega kompromisa obstoje v sledečem : Število mandatov ostane pri obeh strankah, katol. ljudski in kršč.-soc., nespremenjeno. Vsaka stranka si ohrani dva mandata, le s tem razločkom, da se umakne baron Dipauli iz V. skupine, kjer se postavi pristaš Schop-ferjev, bržkone dež. poslanec Schraufl. Baron Dipauli je potisnjen v kmečko skupino, ako bo sploh kandidiral, kar pa dosedaj še ni gotovo. Dunajska Židinja sicer poroča, da je imela dosedaj katol. ljudska stranka v posesti vse štiri mandate in da je sedaj izgubila dve mesti; to pa ni resnično, ker so imeli Schopferjevi že sedaj dva mandata v rokah. Ta list ve tudi poročati, da je baron Dipauli že odstopil od kandidature. Ta vest je dokaj verjetna, ker se čuti Dipauli kolikor toliko užaljenega in menda tudi ne čuti nikake potrebe po mandatu. Češki deželni »bor. V zadnji seji češkega deželnega odbora je naznanil pred sednik grof Schonborn, kot smo omenili, da je vlada voljna sklicati deželni zbor za kake tri dni koncem meseca decembra, da sprejme vladno predlogo o pobiranju naklade na žganje, ki bo došla tudi ostalim deželnim zborom, in vsprejme nekajmesečni pro računski provizorij. S tem predloženim vlad ni po vse zadovoljna češka mm nar večii jm odboru in na predi' odbornika dr. Heroldk so obveljali sledeči sklepi:" 1. Deželni odbor vzame na znanje vladni dopis, iz katerega pa razvidi, da se ni nič ukrenilo glede pobiranja naklade v letošnjem novembru in decembru, vsled česar se sk lene, da naj se 2. pobiranje te naklade v dosedanji višini naknadno odobri'za ta dva meaeca; 3. vlada se naprosi, da čie v tem mesticu skliče deželni zbor; 4. deželni odbor ne parevzame nikake odgovornosti za navstale rmraere, ako vlada ne ustreže iej zahtevi; 5, ii sklepi naj se takoj prijavijo osrednji vladi, — Prvi dve točki ter posled^ nja so bile v,sprejete soglasno, tretja in četrta pa z vsoi.oi proti glasovoma obeh nemških odbornikov; Kaj neki ukrenejo ostali deželni zastop i'.5* Poraz jHiUškega osrednjega volilnega odbor a. Župan krakovskega mesta Friedlein j'3 sklical te dni shod zaupnikov, da se d o govore o taktiki in kandidatih za bodoče državnozborske volitve. Pri tej priliki se je .is .ražala obča nezadovoljnost z gališkim osredmjim odborom, ki nastavlja kandidate po vse] Gališki, ne da bi se oziral na mnenje volivcov. Vsled tega je ta shod s 24 proti 12 glasovom sklenil, da sostavi poseben volivni o dbor. »Nova Reforma« piše o tem dejstva : Mesto Krakov se je vendar vzdramilo j n se oprostilo komande konservativnih teroristov. Kako pridejo Dzie-duszycki in drugovi do tega, da vsiljujejo našim volivcem naprošeni nasvet, komu naj poverijo svoje mand ite ? Dovolj je ptujega vmešavanja. Mažari in g\ of Revertera. V predzadnji seji finančn« ga odseka ogerske poslanske zbornice so Sžell in njegovi ožji somišljeniki uvideli nu,;no potrebo, spomniti se tudi Vatikana, grofa Revertere ter škofov Stadler in Strossma; f er, ki sta bila brez milostnega dovoljenja Itmdimpeštanskih mogoč-nežev tako milostno vsprejeta v Vatikanu. Posebno sta nad nj i mi rohnela poslanca Ga-jari in Komjathi. Si 3 veda jima je Szell takoj rad ustregel s potreibnimi pojasnili. Priznal je, da Revertera rii znal »zadostno« varovati interesov Ogerske 1 »i Vatikanu, ter popolno zaupno razodel gciE.podom v odseku, da bo Reverterovo vpraiiajjje kmalu rešeno in da ogersko stališče ne bo podleglo. — Veselje varuha ogerskec ;a„ reate prostozidarskega stališča bo pa bi žkone še prezgodnje, ker bo odšel grof R evcertera še le v prihodnjemu januvariju ali pa še pozneje, uživajoč po polno zaupanje vladarjevo. Hrvatskii deželni zbor se snide, kat že omenjeno, v mesecu novembru Dežolni proračun, s k. aterim se bo pečal ta zastep v jesenskem zai sedlanju, je že sostavljen, to je pa tudi vse, s čimur se bodo smeli pečati hrvatski dež elta poslanci. Vladni večini je to seveda prav ljubo, ker se tako izogns raz nim neprije tnostim, ne tako pa delavni opoziciji, ki 7Di rada pomogla prebivalstvu iz neznosne lede v vseh ozirih. Toda v Budimpešti vkljub jasnim določilom nagodbe ne dovolijo,. da bi se hrvatski deželni zastop ukvarjal tudi s politiko, ban kot pokorni sluga Szel love vlade pa molči k vsem številnim ne postavnostim. Pa tudi strogo gospodarska 1 vprašanja bo vlada skušala čim največ i.nogoče odvračati z dnevnega reda, prvič ra,di tega, ker ve, da bi morala pre-čuti m arsikatero pikro od strani pravih ljudskih z;*stopnikov, drugič pa tudi zato, ker manjk.a denarja za večja potrebna podjetje. Hrvat,Bka mora skrbeti v prvi vrsti za Ma-žare, od katerih nima nikake koristi, njej pa pobam ne preostaja denarja, niti sa najpotreb-neje investicije. Preosnova angleškega kabineta b« vendarle precej radikalna, akoravno so gotovi londonski listi svojedobno trdili, da se ne misli na večjo premembo. »Daily Express« poroča, da gre Cromer mesto dosedanjega podkralja Curzona v Indijo, Bal-four prevzame od Salisburyja zunanje zadeve, Ritchie postane minister za mornarico in le Chamberlain in Landsdowne ohranita svoje dosedanje portfelje. Objednem se tudi poroča, da se število kabinetnih članov zmanjša od 19 na 15 ali 16. No, saj jih je še itak dokaj obilo. Turški sultan v velikih skrbeh. Grški princ Jurij, krečanski nadkomisar, biva te dni na ruskih tleh, kjer je carju Nikolaju predložil svoj načrt glede konečne rešitve krečanskega vprašanja. Načrt meri kajpada na to, da se otok Kreta popolno otrese sultanovega jerobatva, ki jej več škodi nego koristi, ter da pride princ Jurij čim prej na čelb samostojne državice. Ta načrt toplo podpira tudi grška kraljica, ki je odšla samo rad* tega v Livadijo, da carja pridobi za sinov načrt. Sultan se že sedaj trese strahu pred uresničenjem te ideje, tembolj, ker je jelo vreti tudi v Makedoniji. No, za sedaj sultan še lahko mirno spi, ker bodo Nemci in Angleži že poskrbeli, da se ne uresniči grško-ruska želja. I>opl»i. Št. Vid pri Vipavi dne 81. okt. K uvodnemu članku v »Slov.« št. 226 »Davčni vijak v postojinskem okraju« imam tudi podpisani nekatero, prav čedno postopanje iste slavne davčne oblasii sporočati iz lastne skušnje, kajti pretekli teden bilo mi je po očitni dražbi prodano 15 stotov detelje, cenjene po zapriseženem cenilcu po 1 K 80 h. atot — prodana pa je bila po 8 K 30 h. Da bo stvar jasnejša in morda komu v vodilo, kako naij nikar ne ravna, če hoče zdravo kožo in spravljeno deteljo obraniti, naj pojasnim ta siučaj — za mojo osebo prvi; — še prej pa nekaj besedi kot uvod. Z novim personalnim davkom naložila se je c. kr/ davčnim oblastim naloga, katere povsem tudi same niso umele. — Tudi na novo obdačeni niso mogli vsega vedeti, kako sestaviti dotične izkaze. Podpisani je pri sostavi za 1. 1898 izkazal vestno vse svoje dohodke, in na podlagi tega izkaza odmerjena mu je bila avota osebne dohodarine na 8 gl. 30 kr., še nekoliko manj, kot je bil po izkazu plačati pripravljen, to pa zato, ker so se dohodki verskega zaklada že o priliki izplačevanja obdačili. Dne 16. maja 1898 prijavil je naš »Ljublj. škofijski list« v št. III. odlok c. kr. fin ministerstva z dne 30. dec. 1897 št. 64549, po katerem se imajo dohodki sv. maš in štol-nine zarad osebne dohodnine izkazovati le v istem znssku, ki je veljaven za fasijo (oddelek 10 stran 46), zato sem podpisani v iz-povedbi za 1. 1899 dohodke sv. maš in štol-nine izpustil, kar je c. kr. fin. oblast kot veljavno spoznala, pa vendar osebno dohodnino na 14 gld. zvišala (priziv je to znižal na 12 gld.) — Kako je ista e. kr. fin. oblast dohodke svojevoljno zvišala, bi tudi lahke pojasnil, kajti priznala je na mojo interpe--lacijo dne 10. jun. 1899 št. 2955 sama : »Da službenih dohodkov ne more detajlirati, ker; se iz cenilnega zapisnika številoma ne morejo razvideti natančni podatki o teh dohodkih, posebea sklep komisije o posameznih; virih dohodkov pa se še ni vršil«. — 3ri-zivu se je ugodilo za 8 gld., ker so se dohodki znižali deloma v vrednosti stanovanja, deloma službe. Človek bi mislil, da bo to veljalo tudi za prihodnjost, vsaj se je menda to. »po. sklepu komisije dognalo«, pa človek sa motis c. kr. fin*. oblasti ne, kajti po izkazu osebne dohodnine za 1. 1900 se je od podpisanega še zahtevalo: a) Zemljiški dohodki so detailirati. (če tudi sem prej priznal, da se bc> pokazaL »mi- I nus«, ako se to zgodi.) b) Vrednost stanovanja je peenizko napovedana. c) Napovedati je dohodke iz manualnih in ustan. sv. maš za pretekla tri leta 1897, 1898 in 1899. Na to zahtevo sem dne 10. apr. 1900: Ad a) Izkazal natančno zemljiške dohodke in stroške, in pokazal se je res ((minus« 75 K. Ad b) Prosil, naj se slavna cenilna komisija po izvedencih prepriča, če je po tukajšnjih razmerah res prenizko cenjeno. Ad c) Zarad sv. maš se izjavil, da jih bom takoj napovedal, kakor hitro mi slavna c. kr. davčna oblast naznani, ali je, in kdaj je odlok c. kr. fin. ministerstva z dne 30. dec. 1897 prišel iz veljave. Ne men^ se za ta pojasnila je c. kr. davčna oblast dne 14. aprila 1900 zahtevala izkaz ustan. in manualnih sv. maš — ne da bi pojasnila neveljavnost odloka c. kr. fin. ministerstva, na kojega sem se skliceval, in diktirala globo 20 K, pristavila pa je, da se na ta odlok nimam sklicevati, ker ni bil pravomočno razglašen. Dne 18. aprila 1900 priznal sem torej tudi dohodke ustanov, kakor že 1. 1898 in tudi* one manualnih' sv. maš,- ko za že večkrat citirani odlok še vedel' nisem. — Ob enenv pa sem se osmelil dokazati, da je ta odlok vsaj za duhovščino ljubljanske škofije — po človeško soditi — bil v Škof. listu št. IIL 1. 1898 zadostno razglašen, ker ob konou se še bere : Von den- vorstehenden Beefcimmungen sind summtliche Steuerbe-horden und Schutzungscommissionen in Kenntniss zu setzen — in da naj slavna c. kr.> davčna oblast zažugano globo šiloma iztirja, ako jo spozna za pravično zarad tega, da sem se na ta odlok skliceval, prostovoljno je ne plačam, ker se čutim povsem nekrivega, pač pa opravičenega, ravnati po jasno in očitno razglašenem odloku c. kr. fin. ministerstva. Enaka kazen iz istega vzroka bila je diktirana tudi mojemu g. sosedu v Podragi; on se je pa slavni davčni oblasti nasproti izrazil: čutim se nedolžnega*, in kjer ni krivde (sklicevati se odlok c. kr. fin. minist.! tudi kazen odpade — in to njegovo izjavo amatrali. so kot ugovor zoper napovedano globo, katere je bil po c- kr. fin. direkciji tudi povsem oproščen. Moje izjave pa niso hoteli priznati za ugovor, pač pa so čakali dobre 4 mesece, in potem me začeli po c. kr. davkariji vipavski tir jati, rubiti in prodajati, in 16. t m. doletela me je izvanredna, dozdaj še ne skušena osoda, da mi je bil licitando proda« s trudom domu spravljeni poljski pridelek, da se zadosti pravici in poravna zaslužena (?) globa, ker sem ravnal pri napovedbi dohodkov za osebno dohodnino po dozdaj veljavnih določilih višjih oblastij, ne da bi se mi na moje zahtevanje naznanilo, da iste niso, in od kdaj več niso veljavne. Za eno preprijetno (?) skušnjo sem bogatejši. Pristavim le še, kako lepo progresivno meni raste osebna dohodnina: 1. leto < & gld. 30 kr., 2. leto = 14 gld. (po do-gnanem prizivu, zoper kojega ni več ugovora), = 12 gld. 3. leto = 40 kron (koliko se bo prizivu. ugodilo, zvedelo ae bo kje po novem letu enkrat) in globe 20 kron s pripadki. Blagor njim, katere Suva skrbna roka finančnih oblasti! Janez Demšar, župnik. Dnevne novice. V Ljubljani, 26. oktobra. Deželni zbor kranjski se snide jed-nako ostalim dež. zborom zadnje dni dec. h, kratkemu zasedanju. To je sporočilo dež. predsedstvo te dni dež* odboru. Dovoliti bo moral proračunski provizorij in pa odobriti vladno predlogo o dež. nakladi na davek od žganja. Sestanek „zvexe desnice" ua Du-naju. Včeraj smo ponatisnili v tej zadevi članek iz »Hrvatske Domovine«. Iz zanesljivega vira pa izvemo, da je bil vrli hrvatski list v tem pogledu popolno m a napačno poučen. Zadevni sestanek ni bila sklicala vlada, t&muč sklicali so ga i& lastnega nagiba č e š k i v e 1 e-p.o se s t-n i k i. Glede razmerja nasproti vladi se moro laglje reči, da je bil sestanek vladi n a -sproten, nego pa prijazen. Predavanje v .Katol domu". Sinoči je v »Kat. Domu« predaval g. Godec o težavah kat. misijonarjev v daljnih divjih krajih. Največjo zapreko delajo evropski špekulantje pa tudi državni činitelji s tem, da 2 zamorci postopajo najsuroveje, jih mučijo in trgujejo z njimi. Ljudje seveda zgube zaupanje konečno tudi v misijonarje, ako vidijo, da počenjajo grozovitosti krščeni ljudje. Vkljub temu pa imajo kat. misijoni velikansk uspeh, kar se je zahvaliti božji pomoči. Obisk je bil prav povoljen, predavanje izborno in je napravilo na poslušalce globok vtis. — Prihodnje predavanje ho v sredo, 31. oktobra ob navadni uri. Predaval bo g. kanonik Suš ni k o pariški razstavi. Osebne vesti. Za učitelje na tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli so potrjeni: realčns profesorja Fr. Keller in cesarski svetnik Iv. Franke, potem učitelj risanja K. Wer-n er, telovadni učitelj F. B r u n e t in ljudsko-šolski učitelj Iv. Kruleč. — Župnik v vačini je postal gospod Jožef Prim oži^ kurat v Logu, na njegovo mesto pa pri('c gospod Fr. Andrejček, kaplan v Prv»' čini. — Profesorjem risanja na goriški realki je imenovan gospod Peter Senzig. — Konceptni praktikant pri tržaškem finančnem ravnateljstvu Alb. Alberti je imenovan avskultantom pri deželnem nadsodisču, kan-oelist Josip Sa#io je pa premeščen z Vo-loskega v Lošinj. Duhovske zadeve v krški škofiji-Č. g. Mart. Krejči, župnik na Vratah, je imenovan za župnika v Libeličah; č. g. Janez Obereder, provizor v Št. Jakobu v Leški dolini, je postal župnik ravno tam. — C. g. Val. Limpel ostane kot provizor v Šmarjeti nad Velikovcem, č. g. Franc Meško pa postane provizor v Knezovi. — Nevarno boleha č. gosp. Vojteh Krejči, župnik v Gorijah. — Župnijo Žitaravas bode po odhodu č. gosp. župnika J. Stiberc-a oskrboval č. g. Franc M i h e 1, župnik v Št. Lipšu. — Prestavljeni so čč. gg.: K. Hraba, provizor v Št. Lipšu, na Visoko Bistrico; Janez S mole j, kaplan v Št. Jakobu v Rožu, v Črno; J. Keuschnig iz Iršena v Trebenj; J. Schader iz Trebnja v Celovec; V. Reinsperger iz Milštata v Šmartin nad Beljakom; J. Kukačka, kaplan v Črni, v Gorije; J. Schneditz za kaplana v Škocijan; S. Mi k ein, kaplan v Vetrinju, v Šmihel nad Pliberkom; Franc Mažir, kaplan v Smihelu nad Pliberkom, za provizorja na Vrata, ob enem bo oskrboval tudi Kokovo. — Do 30. nov. je razpisana župnija Weissenstein. V Konjicah bo imelo v nedeljo dne 28. t. m. ondotno polit, društvo »Slomše-kovo besedo« zvezano s političnim zborovanjem. Ker je g. poslanec prof. Robič zadržan, govoril bo o polit, položaju na Sp. Štajerskem učni prefekt iz Maribora g. Ant. Korošec. Zaradi velevažnosti tega shoda pričakuje se obilna udeležba. Dvorni svetnik dr. Miroslav Ploj, ki je postavljen kandidatom kmetskih občin Ptui-Ljutomer, se bo predstavljal svojim vo-lilcem v sredini meseca novembra. Dva shoda priredi prihodnjo nedeljo, 28. t, m. »Katol. polit, in gospod, društvo za Slovence na Koroškem«. Ob l/a 10. uri dopoludne je shod v župnišču v Grebinjskem kloštru, ob 4. uri popoludne v gostilni pri DUrnwirtu v Št. Jakobu pri Velikovcu. O državnozborskih volitvah bo poročal g. dež. poslanec Fr. Gralenauer. Novo društvo. V Šmartnem pri Litiji se je osnovalo novo »Slov. katol. polit, društvo za litijski okraj«, čegar pravila je vlada že potrdila. Politično društvo ,,Edinost" priredi v nedeljo, dne 28. oktobra t, 1. ob 4. uri po poludne javen shod v Sv. Križu v prostorih »Konsumnega društva« s sledečim vsporedom : 1. Pozdrav predsednika. 2. Pogovor o volitvah. 3. Eventualnosti. Z Breznice (Gorenjsko) Imeli smo volitev novega občinskega odbora. Županom je že tretjič izvoljen občespoštovani gosp. Anton Kržišnik, posestnik v Žirovnici. Občinskimi svetovalci so izvoljeni gg. Franc Papler iz Doslovič, Egidij Jeglič s Sela, Anton Svetina iz Žirovnice in Janez Fin-žgar z Breznice. — Se ve, da so vsi popolnoma našega mišljenja. Gledališka predstava v Mariboru v »Narodnem domu« bo 4. in ne 1. nov. Predstavljali bodo žaloigro »Mlinar in njegova hči« v korist družbe sv. Cirila in Metoda. Koga napadajo Kristan et cona Iz Trsta se nam piše : V programu gosp. Kristana, po katerem hoče osrečiti Istro, je ni najmanjše ostre besede na račun vladnega sistema na Primorskem, pač pa se sumniči nase voditelje kot provzročitelje rabuk in narodnih prepirov. — O štrajku železničarjev so Kristan in sodrugi govorili o vsem drugem, napadali vse drugo, samo merodajnih faktorjev ne. Največ psovk je slo na račun »Edinosti«, takoj za njo pa so dobili največjo porcijo ubogi »policijsti«, ki so morali vršiti svojo dolžnost, pa bilo tudi proti Kristanovi gardi. — Kandidat Kopač je napadal slovenske poslance, zakaj niso »skovali« zakonov, ki bi onemogočili izseljevanje v tuje dežele, da bi našim in — glejte čuda! — Italijanom ne trebalo hoditi s trebuhom za kruhom izven mej svoje domovine ter da bi dr. Rybar ne moral govoriti 1 ih privandrancih. — Nemško -u« Ceh Duschek je grajal vanske državnozborske poslance, ker so baje oni uvedli uvozno carino na žito ter s tem podražili kruh. — Vse se je napadalo, vse blatilo, samo tisti slavni naš sistem, ki je kriv neznosnim razmeram na Primorskem, se je Kristanu et conB. tako omilil, da se ga niso dotikali niti z rokavicami. Najvišji vrhunec, do katerega se zna povspeti gosp. Kristan v svojem obsojanju in psovanju, je kak policijski komisar. Glej sceno na shodu pri Sv. Jakobu, ko je bil g. Kristan tako korajžen, da je nastopil kot branitelj židovstva. Zakaj tako ? Odgovor je jasen. Gospod Kristan potrebuje obzirnosti od zgoraj, kajti če bi te ne bilo, bi lahko nekoga, ki se javno hvali s svojimi anarhističnimi načeli, morda vtaknili v luknjo. Nov steber nemškega mostu do Adrije. Iz Trsta se nam piše: Gradnja nemškega mostu do Adrije napreduje po trdno določenem načrtu. Nov steber postavljajo baš v Trstu. Tu se je ustanovilo društvo »Deutsches Haus«, katero hvali ofici-jozna »Triester Zeitung«, da bo največje nemško društvo v Trstu, da bo obsegalo vsa ostala nemška društva ter jim zgradilo veličasten »Narodni dom«. Ko smo si Slovenci vzeli v najem znani »Monte verde«, je začel takoj delovati ves italijanski oficijelni in neoficijelni aparat, da bi nas postavil na cesto, kar se mu je deloma posrečilo, kakor ste svoje dni poročali. Sedaj pa, ko gredo Nemci — do polovice pruski podaniki — za tem, da se ugnezdijo javno in za vedno v Trstu, kjer so bili dosedaj še podobni nekakim kukavicam — molči » Picolo «, molči » Indipendente «, molče »Avanti« e tutti quanti, kakor da bi se nič ne zgodilo. Quem deus vult perdere, de-mentat! Nekaj o šolstvu na Koroškem. Celovškemu »Miru» poročajo : Volitveno gibanje in pričetek novega šolskega leta po-tiskavata naše šolsko vprašanje zopet ua površje. Bog se nas usmili, reši nas znane vnebovpijoče krivice, ki prav po načrtu ugo« noblja naš narod! Pa danes nekaj novega. Zavedni Slovenec, ki se mora ukvarjati s poučevanjem naše mladine pod jarmom obstoječih uredb, je — mučenik! Ko človek greš proti šoli s katekizmom v žepu, moraš še-le premišljevati, v katerem jeziku bi pa danes poučeval. Premišljuješ in prevdarjaš in rešitve ne najdeš. Nemški otroci ne razumejo, slovenski pa brati ne znajo; gospodje v Celovcu učiteljem pravega znanja vliti nočejo in zato ga učitelji otrokom vliti ne morejo. Res lepe uredbe, ki na ta način branijo Bogu v šolo, veri v otroška srca! In v enem in istem razredu dobiš lahko 8 ali 10 različnih katekizmov: mali, srednji, veliki, stari koroški, ljubljanski (tudi mali in veliki) nemški, slovenski itd. . . . Vsak ima svoje častno mesto in sicer v različnih izdajah in oblikah; tako da se človeku že skoro dobro zdi, če pri kakem otroku — nobenega ne vidiš. Kam bi zavpil na pomoč ? Ali bi se ne mogla vsaj katehelska stran našega šolskega vprašanja rešiti nekje — med zidovjem koroškim. Začnimo morda pri — prehitrem prestavljanju katehetov. — In še nekaj! Če se že ne vpelje za celo deželo obvezni začetek novega šolskega leta na gotovi eni in isti dan, če se že pusti posam-nim okrajem pravica, določiti razmeram prikladni začetek šolskega leta, a tako pa naj vendar gledajo poklicane oblasti, da v pravem času priskrbijo učiteljske moči ter urede vse potrebno do določenega časa. V Preva-ljah na primer se je začelo šolsko leto že 16. oktobra, manjkata pa še dve učiteljski moči, kakor da bi jih ne bilo dovolj. Eden, pravijo, je pri vojaških vajah, drugi pa še čaka — na dekret! To je čudna skrb za »sveto« šolo, za izobrazbo ljudstva. Brez pravega vzroka se otroci pošiljajo domu. Če pa kak posamezni otrok v času večje potrebe na kmetih izostane par dnij, kaznujejo očeta! To se pravi igrati se s šolo ter vznemirjati ljudi! Naš rojak med RuBi. Več naših slovenskih rojakov deluje med Rusi v odličnih službah. Deluje tam tudi gosp. Božidar Š t i f t a r. Iz pisma, katero je pisal odlični mož, povzamemo : »Južno od Moskve, Btare stolice mogočne Rusije in središča ruskega veličastja in mogočnosti, v Kalugi, stolnem mestu kaluške gubernije, sedim že skoraj 25 let. Dne 11. novembra bom prazno- val svojo 251etnico. Tu sem bil nastavljen za protesorja klasičnega jezikoslovja, ko sem petrograjsko vseučilišče dovršil z odličnim uspehom. Začetkom sem učil v manjših razredih, kakih 15 let pa učim izključno v 7. in 8. razredu latinsko in grško, tu pa tam tudi nemško. V Kalugi sem se oženil s plemenito Rusinjo, imam tri otroke, enega fanta in dvojo deklet. Otroci so letos izvršili srednje šole in sicer vsi z zlatimi medaljami, kar je tukaj največje odlikovanje. Medalje so resnične, ne samo na papirju, vsaka velja 50 rubljev, t. j. okrog 70 avstr. goldinarjev.« G. Štiftar se je porodil v Lučah na Štajerskem ter se šolal najprej na ljudski šoli v Zel. Kapli na Koroškem. Ljubljanske novice. Ukradeno kolo zasledili. Kolo, ki je je 24. t. m. nekdo ukral nadporočniku pl. RUlingu na Bleivveissovi cesti, so zasledili včeraj pri hlapcu Ant. Rojcu na Poljanski cesti. Ta je povedal, da je je kupil od nekega Ant. Ka-stelica in nekega neznanca. Kastelica so že prijeli, neznanca pa zasledujejo. Kastelic ga baje ne pozna. — Potresne sunke čutijo te dni prav dobro prebivalci na Poljanskem nasipu, ki pa prihajajo seveda le od zabijanja pilotov. Trčila sta včeraj zjutraj dva tovorna vlaka na neki štajerski postaji južne železnice ravno pred dohodom brzovlaka, katerega so še pravočasno ustavili. Razbitih je osem voz, jeden strojevodja ranjen. Nova brzojavna postaja v Loč-niku Dne 23. t. m. odprla se je v Loč-niku, polit, okraju Gorica, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom. Ljubljanska meščanska godba priredi v nedeljo dne 28. t. m. ob pol 3 popoldne v areni »Narodnega doma« pro-menadni koncert, pod vodstvom kapelnika g. Beniška. Vstopnina za osebo 30 vin. Pri tem koncertu nastopi cela godba. Od 6. ure dalje svira meščanska godba v »Katoliškem domu«, zvečer pa v »Narodni kavarni«. Mrtvega so našli dne 22. t. m. zjutraj pod stolpom cerkve v Studencih pri Mariboru delavca Sabernika. Vzrok smrti je neznan. Ponesrečil se je na rožnivenško nedeljo na Bučah strelec Eržovar. Vnel se mu je pri streljanju smodnik v možnarju, ki se je razpočil in ga poškodoval. Potres na Krasu. Dunajskim listom poročajo iz Šempetra na Krasu, da se je pojavil tam 22. t. m. ob 11. uri 42 min. po noči precej močen potresni sunek, čegar smer je bila od juga proti severu. Škode menda ni provzročil. Dvoboj je bil dne 19. okt. v Celovcu med nekim častnikom in civilistom. Dvo-bojevala sta se s sabljama. Civilist je precej ranjen, b tem tedaj je zopet oprana razžaljena »čast«. Kup premoga se je užgal dne 24. t. m. zvečer na kolodvoru južne železnice v Mariboru. Celo noč so imeli delo, da so lo-kalizirali in pogasili ogenj. 60 000 kron je glavni dobitek loterije za invalide. Izplača se v gotovini po odbitku 20%. Opozarjamo, da je žrebanje 10. novembra 1900. l>ruštva. (Delavsko gledališče v Ljubljani.) V nedeljo dne 28. oktobra 1. 1900 v veliki dvorani »Katoliškega Doma« »Mlini pod zemljo« ali »Zadnji dnevi paganstva v Rimu«. Igra v štirih dejanjih. Iz vposebne prijaznosti sodeluje g. J. Šršen Šusteršič, bivši član slovenskega gledališča. Pred predstavo koncert meščanske godbe. Vspored: 1. Jugoslovanski pohod, Hmkl. — 2. Slovanske cvetke, potpouri, Parma. — 3. Ljubavna pesem, solo za flauto, Pikel. — 4. Ouvertura »Graničari«, Iv. pl. Zaje — 5. Lepa Valenčanka, Kral. — 6. Potpouri čeških pesmi, oramek. — Vstopnina : Sedeži I. vrste 1 gold., II. vrste 70 kr., III. vrste 50 kr., IV. vrste 40 kr., V. vrste 20 kr. Stojišča 10 kr. Sedeži in stojišča se prodajajo vsak dan v prodajalnici g. Fr. Bre-skvarja pred škofijo in v nedeljo zvečer pri blagajnici. — Blagajna se otvori točno ob 6. uri zvečer. — Začetek koncerta ob 1/l na 7. zvečer. — Začetek predstave po 7. uri zvečer. — Prihodnja predstava delavskega gledališča bode dne 11. novembra. Igrala se bode izvirna šaloigra. — K obilni udeležbi vabi odbor »Slov. krščan. socijalne zveze«. (Tombola in koncert) prostovolj nega gasilnega društva radovljiškega na mestnem trgu, ki sta pretečeno nedeljo vsled preslabega vremena morala izostati, vrši se v nedeljo dne 28. t. m. Glavna dobitka sta kolo (bicikelj) in krava (buša). Začetek ob 3. uri popoludne. Telefonska in brzojavna poročila. SjOjmaJ^ 26. okt. Neki tukajšnji list poročala odstopi v kratkem zunanji minister grof Goluhovski in pride na njegovo mesto pl. Kallay (?). Dunaj, 26. okt. Jutri popoldne je pri ministru Goluhovskem skupen posvet ministrov zaradi grajenja železnic v Bosni. Dunaj, 26. okt. Raznim listom poročajo iz Merana, da je kompromis v tirolskem veleposestvu gotova stvar. Dunaj, 26. okt. „Vaterland" poroča glede dogovora za volitve mej Zallingerjem in Schopferjem na Tirolskem, da se Dipauli tega dogovora ni udeležil, da on svoje kandidature v V. skupini ni postavil in tudi ne umaknil ter da se konservativna stranka ne čuti vezana na ta dogovor. •-Dugaj^ 26. okt. „Nar. Listy" poročajo, da sodnijska razprava proti Hil-snerju svet iznenadi in se najbrže ne bo nadaljevala. Ta vest je popolnoma izmišljena in je le želja židovskih prijateljev, katerih posle tud omenjeni list opravlja. Pizek, 26. oktobra. (Hilsner preč porotniki,) Do opoludne je trajalo včeraj branje obtožnice. Popoludae ob tretj uri je bil najprej zaslišan Hilsner. Iz javil je, da se čuti krivega le obrekovanja Wassermanna in Erbmanna, češ da sta umorila Nežo Hruzovo. Umorom on ni zakrivil. Ko pojasnuje, kaj je po čel 29. marca, pride večkrat v nasprotji s svojimi prejšnjimi izjavami ter s po jasnili prič. Hruze pravi da ni poznal ter da oni dan ni bil v gozdu Brezini in ni imel rujave, marveč višnjev« obleko. 0 krvavem madežu na oblek pravi, da ne ve, kako je nastal; mo goče, da je kedaj nevarno padel. Pred sednik izjavi, da se sodaj ne da več dognati ali je ta madež sploh krvav ali ne. Hilsne pravi, da imenovani dan ni iinel noži pri sebi. Ko ga predsednik opomni, di je pri prvi preiskavi nekaj vedel < umoru, pravi Hilsner, da je bil teda ves konfuzen, ker je zvedel, da bo ob sojen. Izgubil je zavest in ni vedel, ka govori. Isto pravi o obrekovanju. -Dr. Baxa dokazuje, da je bil Hilsne tedaj pri polni zavesti, ker je že ulož ugovor proti obsodbi, temu ugovarj Hilsnerjev zagovornik dr. Uredničeb češ, da je ugovor sam podpisal in nil ni vprašal Hilsnerja, ki je bil tedaj š v smrtnem strahu. Ob 6. uri zvečer s je obravnava prekinila in se nadaljeval danes dopoldne. Budimpešta, 26. okt. Zbornica j vzela na znanje dopis ministerskeg predsednika glede začasne določitv kvote z vsemi proti glasovom opozicijf Weimar, 26. okt. Evangeljsk zveza je za podporo protestantskeg gibanja v Avstriji zopet dobila 200.00 mark. Rim, 26. oktobra. Papež je dovrš novo okrožnico, ki je posvečena Odrt šitelju sveta kot kralju vekov. Leon XII se ozira v tem pismu na preteklo ste letje ter opisuje borbe in zmage cerkv proti zmotam in neveri ter se z zaups njem ozira na novi vek, v katerem f bo kraljestvo božje še bolj širilo ter t ločeni kristijani vrnili v naročje cerkvi Bruselj, 26. oktobra. Francosk vlada je dovolila, da se belgijskemu sc dišču izroči v Parizu bivajoči Sipid« ki je napadel princa valeškega. Kapstadt, 26. okt. Armada gen« rala Frencha se pomika proti Heide bergu in se mora vsak dan bojevat Polkovnik Haun je ujel 35 Burov i mnogo živine. Paget je ujel v treh dne 65 Burov. London, 26. okt. Vojni urad p< roča: Lord Roberts se nadja (?), da t mogel Afriko. 15. novembra ostaviti Južno Vojska na Kitajskem. Dunaj, 26. okt. „Pol. Oorr." poročajo iz Pariza: „Teraps" objavlja brzojavko iz Pekina: General Vunglu je odpotoval v Singanfu z ofioijelnim naročilom. naj zahteva od cesarja obglav-ljenje vstaških vodij. — Položaj na jugu je vedno neugodneji. Berolin, 26. okt. Po uradnih poročilih iz Tsingtaua se je bil 23. t. m. boj mej nemškimi četami in vstaši. Več vasij je bilo razdejanih. Nemški oddelek nima izgub. Vstaši imajo veliko ubitih in ranjenih. Nemci so se vrnili nazaj v Kaunci. Hongkong, 26. okt. Guverner je prejel sporočilo, da je vstaše napadlo v Pengkoke 400 vaščanov. ki so imeli 200 ubitih, vstaši pa 400. Pozneje so vstaši zažgali dve vasi. Na pomoč je prišlo 2000 vojakov, ki so 22. t. m. zadeli ob vstaše. Izid boja je neznan. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Aleksandro Manzoni. prevel I. B—C. (Dalje.) „A vi", konča kardinal, „niste vedeli, da se brigate le za svojo časno srečo! Kako ogromna sc vam je zdela, da ste radi nje vse drugo pozabili!" „Seveda, ker sem jo videl nevarnost iz obličja v obličje", zine don Abbondio. „Jaz sam sem slišal one besede. Vaša prevzvišenost lepo govori. A sami bi morali biti v škripcu kot jaz ubožec!" Jedva izgovori te besede, vgrizne se v jezik, ker opazi, da se je preveč razvnel, in si misli: — Sedaj pride nevihta! — Ko dvomljivo pogleda kvišku, začudi se, ko vidi obraz moža, katerega ni mogel nikdar uganiti in umeti; ko vidi njegov obraz, kako prehaja iz pomenljive in zapovedujoče resnosti v potrto in zamišljeno otožnost. „Res je!" pravi Federigo. „To je žalostna naša osoda! Od drugih zahtevamo, čegar sami najbrže ne bi mogli storiti. Mi sodimo, poboljšujemo in karamo, a Bog vč, kaj bi storili v istem položaji, kaj smo storili v jednakih položajih! Gorje, če bi moral po svoji slabosti meriti dolžnosti druzih in svoje nauke! A res je, da moram raz ven naukov drugim tudi dajati vzglede, ne smem pa delati kot učenjak, ki drugim nalaga neznosna bremena, samemu sebi pa se zdi nedotakljiv. Dragi sin in brat! Ker so napake predstojnikov bolj znane drugim, nego njim samim, povejte mi odkritosrčno, če sem iz malodušnosti ali drugih ozirov kdaj zanemaril svojo dolžnost! Kjer ni bilo vzgleda, tam naj vsaj zadošča priznanje. Očitajte mi odkrito moje slabosti! Potem bodo besede v mojih ustih več veljale, ker bodete živo čutili, da niso moje, ampak Onega, ki lahko meni in vam dd moč, da jih izpolnjujemo." Oh, to je svetnik! Kako me muči! — misli si don Abbondio. — Naj le preiskuje, pomeša, poskuša in brska tudi sam pri sebi! — Potem pa na glas reče: „0 monsignore! Šalite se! Kdo ne pozna hrabrih prsij, neustrašene gorečnosti Vaše prevzvišenosti?" Sam pri sebi pa misli: Še predobro! ,.Jaz vas nisem prosil hvale, katere se bojim", reče Federigo. „Bog pozna moje napake; one, katere jaz poznam, zadoščajo, da se ponižam. Midva oba se morava pred Njim ponižati, da se okrepiva v veri. V vašo korist bi rad videl, da bi vi spoznali svoje napačno ravnanje in kako malo se zlaga vaše govorjenje s postavo, katero pridigujete, po kateri bodete sojeni!" „Vse leti name", pravi don Abbondio, „ali vam osebe, ki so to povedale, niso tudi priznale, kako so izdajski udrle v mojo hišo, da bi me prehvapile in poroko proti postavi posilile?" „Povedale so mi, dragi moj! A jaz sem žalosten in strmim, da se skušate še izgovarjati, da se opravičujete s tem, da druge obtožujete stvarij, katere bi morali sami priznati. Kdo jih je zapeljal v skušnjavo, da so to storili? Ali bi iskali nenavadne poti, če bi jim bila postavna odprta ? Ali bi skušali prevarati svojega pastirja, če bi jih z obema rokama vsprejel, podpiral in jim svetoval? Ali bi ga prehvapili, če bi se ne skril? Na te valite krivdo? Jezite se, da so po taki nezgodi, ne, sredi svoje nesreče dali duška svoji jezi proti svojemu višjemu pastirju? Tožb stiskanih in žalostnih seveda svet ne čuje. Svet je uže tak; a mi? Kaj bi vam hasnilo, če bi molčali ? Ali bi bilo bolje za vas, če bi to prišlo pred božji stol? Ali nimate novega vzroka — koliko jih že imate! — da jih še bolj ljubite, ker so vam dali priložnost, da čujete odkriti glas svojega škofa, da bolje spoznate in deloma izpolnite veliko dolžnost, katero imate proti njim? Če bi vas dražili, razžalili, trapili, rekel bi vam — ali bi vam moral še reči? — da jih morate še bolj ljubiti. Ljubite jih, ker so trpeli, ker trpe, ker so vaše slabotne ovčice, ker potrebujete odpuščanja, katero vam najlažje oni izprosijo!" Don Abbondio molči, a ne več nejevoljno in nepotrpežljivo. Molčal je, kakor bi imel več misliti nego govoriti. Te besede so bile zanj povsem nepričakovane in nove, a poučne, kar je tudi sam sebi pripoznal. Gane ga zopet tuja nesreča, na katero do tedaj navadno ni mislil, ker se je bal svoje nesreče. Če tudi se ni tako kesal, kakor bi kardinal rad dosegel s svojo pridigo — branil mu je še vedno oni strah — vender se jezi sam nad sabo in pomiluje druge. Ves je zmešan in zbegan. Bil je — saj nam je dovoljena ta primera — podoben mokremu in suhemu stenju sveče, če ga držimo na plamenu velike baklje. Izprva se kadi, prasketa in se neče užgati, a nazadnje se vname in gori, četudi ne posebno dobro. Obtožil bi se in jokal bi, če bi ne mislil na dona Rodrigo. A vender je bil tako ginjen, da je kardinal lahko opazil, kako so uplivale njegove besede. ,.Sedaj", nadaljuje Federigo, „sedaj je prvi zbežal z doma, druga ga kmalu zapusti; oba imata vzrok, da se sčm več ne prikažeta; zadovoljna morata biti, če se moreta drugje združiti. Sedaj vas ne potrebujeta. Vi jima ne morete nobene dobrote izkazati, in kolikor moremo videti v bodočnost, tudi ne pozneje. A kdo ve, če vam Bog ne da priložnosti? Ne izgubite je! Iščite jo, prežite na njo in molite, da pride kmalu!" „Gotovo, monsignore, seveda!" odgovori don Abbondio, kateremu se vidi, da mu gredo besede od srca. „Tak6, moj sin, takč!" vsklikne Federigo in končd s strastno dostojnostjo: „Bog je priča, da bi z vami rad kaj druzega govoril. Oba sva že precej živela. Nebo mi je priča, da nisem imel namena s karanjem žalostiti vaše bele glave; bolj bi bil zadovoljen, če bi si mogla razodeti svoje skupne skrbi in skupne nadloge in če bi mogla govoriti o srečnih nebesih, katera so že tako blizu. Dal Bog, da bodo te besede meni in vam v korist! Ne pustite, da bi se jaz moral zagovarjati, ker sem vas obdržal v službi, katero ste tako zanemarili. Porabiva čas! P61-noč se bliža. Ženin ne more čakati, prižgiva svoje svetilke! Ponudiva svoji žalostni, prazni srci Bogu, da ji napolni z ljubeznijo, ki popravi preteklost, zagotovi bodočnost, ki se boji in zaupa, joče in se veseli, a vse modro, ki vsak čas pelje h kreposti, katere potrebujeva." Nato vstane in don Abbondio mu sledi. Tu nam pisec namigne, da kardinal in don Abbondio nista govorila samo tedaj in da ni bila samo Lucia predmet njijih pogovorov, da pa se je on omejil na to, da bi se preveč ne oddaljil od povesti, da iz istega vzroka ne omeni drugih znamenitih stvarij, katere je Federigo govoril mej tem obiskom, kako je bil darežljiv, kako je poravnal razprtije, kako je zadušil, prav za prav ublažil stara sovraštva mej osebami, družinami, celimi vasmi, kako je marsikakega potepuha ali nasilnika za zmirom ali le za kratek čas ukrotil. To je storil povsod, kjerkoli se je prikazal v svoji škofiji. Drugo jutro pride kot dogovorjeno donna Prassede po Lucijo; ob jednem se pokloni kardinalu, ki jo hvali in se ji vroče priporoča. Lucia se loči z jokom od matere, loči se že drugič od svoje hišice in od vasice; dvakrat grenka je bila ta ločitev, ker je zapustila kraj, ki ji je bil tako priljubljen in ker mora pozabiti za vselej nanj. A slovo od matere ni bilo poslednje. Donna Prassede je namreč rekla, da ostane še par dnij na svoji vili, ki ni bila daleč. Agnese zato obljubi, da pride h hčerki še po bolestneje slovo. (Dalje prih.) Damast svilena roba gl. 9 — in višje ! — 12 metrov! — poštnine in carine prosto. Vzorci obratno; ravno tako črne, bele in barvene „lIennebergove svile" od 45 kr. do gld. 14 65 mete.-. G. Henneberg, tovarne za svilo 4 (c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curibu. 148-7 27. septembra Barbara Topolavc, posestnika žena, 61 let, Martinova ce.-ta 9, baernia umbilicalis cum eveutracione et ileo. Umrli so: 21. oktobra. Angela Jevnikar, zidarja hči, 51/, leta, Hradeckega vas, 18, božjast in dušljivi kašelj. V bolnišnici: 22. oktobra. Andrej Veternik, trgovski vajenec, 17 let, vsled opekline. 23. oktobra. Ivan Urankar, hlapec, 40 let, srčna hiba. 24. oktobra. Jakob Petek, gostač, 68 let, catharrus intest et cachexia. — Hrabroslav Debevc, zasebnega uradnika sin, 8 let, paralysis cordis. Cena žitu na dunajski borzi dnč 25. oktobra 1900. Za 50 kilogramov. Pšenica za jesen K 7-60 do K 7-65 » » pomlad .. » 8-06 » » 807 Rž za jesen . . ,. » 7-52 » » 7-55 » » pomlad.. » 7-72 » » 773 Turšica za jesen » 6 45 » a 650 » » pomlad. » 5-36 » » 5 37 Oves za jesen . . » 5-74 » » 5-75 > „ pomlad . . » 5-94 » » 5-95 Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0mm. J 0a« opazovanja Stanje barometra f mm. Temperatura I po Celziju j Vetrovi Nebo . -o |!j is s. 25| 9. *v»<5. | 735'6 | 7-3 | sr. szah. | jasno 9A 7. zjuti. I 733 4 |2. popol.) 731-0 4'1 ! brezv. j megla 14'9 | si. svzh. 'pol oblač.l Srednja včerajšnja temperatura 7-6 normale: 8 7 00 venecijanske in španske. Najcene še ima \7TVUV, v zalogi tvrdka BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 22S 22 11—5 Dobro ohranjen 962 3~2 zaprti voz „Fejton", vreden 180 gld., je na prodaj v Gradišču št. 7. Sprejme se v za prodajalnico in veliko trafiko pri J. Modic u v Novi vasi pri Rakeku pod dobrimi pogoji. — Več se pojasni pri dotičnem. 965 3—2 Fužino, popolnoma na novo prezidano, s prijaznim stanovanjem in zadostno vodno močjo odda takoj v najem pod jako ugodnimi pogoji Josip Smolnikar, župan in posestnik v Zgornjem Tuhinju nad Kamnikom 964 3-2 Št. 34.313. 954 3-2 Dne 2. deoembra oddati je pri mestnem magistratu ljubljanskem cesar Fran Josipove jubilejske ustanove namenjene onim mestnim revežem, ki ne dobivajo redne podpore iz ubožnega zaklada. — Teh u^nov je dvanajst in sicer dve po 50 K, deset pa po 40 K in je prošnje za njih podelitev vložiti do 20- novemDra letos pri magistratnem vložuem zapisniku. -v M^ § *» ■ | dne 18. oktobra 1900. Velika loterija za vojake -invali z dobitki v zlatu Glavni dobitek f v gotovini z 20% odbiti ijjg | Zadnji mesec. 1 in srebru. lOOkron ka. | Srečke za invalide po 1 krono j I priporoča C. v Ljubljani. 118 8 j Dne 26. oktobra. Skupni državni dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4"/, . . . ... . Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. ■ Kreditne delnice, 160 gld...... London vista • • • • • ' , ' , NemSki drž. bankovci za 100 m. nem.dr? vel' 96-65 96-60 11425 9775 114-20 90 05 1696'— 652 25 240-67 117-75 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... Dne 25. oktobra. 3-2°/0 državne srečke 1. 186-1, 250 gld.. . 5°/ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke l. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Budolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld. . Dunavske vravnavne srečke B°/„ 23-55 19 20 90-50 11-37 170 -160--197'— 93-— 105-60 93-75 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice , > južne železnice 3°/0 , » južne železnice 5°/0 , > dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4"/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld.....1215 Riidnlfove srečke. 10 ald. 60- - 321-20 11925 99 50 390 -350 — 42'25 20-— j 70*_ Salmove srečke, 40 gld.......• lqo __ St. Genois srečke, 40 gld........_ _ VValdsteinove srečke, 20 gld..............50 — Ljubljanske srečke .... • • • * ' ' Akcije anglo-avstrijske banke, 200 g Id. . .. 8MoO Akcije Ferdinandove sev. želez., 1