Letnik 15 Številka 1, 2 Žiri, maj 1985 Planske obveznosti v letu 1985 Ni razloga za omahovanje Gospodarski načrt za poslovno leto 1985 vsebuje elemente resolucije o politiki izvajanja plana SRS za obdobje 1981—1985 v tekočem letu 1985. Poleg tega gospodarski načrt vsebuje realne možnosti in hotenja planov kolektiva delovne organizacije. Plan celotnega dohodka 1984 1985 Celotni dohodek 506,487.901,— 897,104.657,— Porabljena sredstva 212,724.919,— 370,397.148,— Dohodek 293,762.982,— 526,707.509,— Poslovni stroški 286,661.064,— 509,296.991,— Čisti dohodek 219,826.837,— 387,807.666,— Osnovna naloga, ki nas čaka v letu 1985 je, da vso svojo duhovno in fizično moč porabimo, da zaustavimo inflacijo v internem podjetniškem smislu. Tehnologijo s katero razpolagamo v naši proizvodnji smo v precejšnji meri nabavili na konvertibilnem področju in tudi del repromateriala, orodja za obdelavo in rezervnih delov rabimo iz tega področja. Poleg tega imamo tudi v naprej namero, da se bomo z najzahtevnejšimi stroji in opremo oskrbovali iz konvertibilnega področja. Zato ni utemeljenega razloga, da bi omahovali pri uresničevanju tega cilja. In, če sedaj pogledamo katere so tiste najvažnejše naloge, katere moramo pravilno planirati in jih na osnovi dolgoročnih, srednjeročnih, letnih, kvartalnih, mesečnih in tedenskih planov uresničevati ter kontrolirati. Osnova v delovni organizaciji so kadri, zato plan vsebuje redno povečanje števila delavcev, izboljšano kadrovsko strukturo, katero bomo pospeševali pri širše družbeno priznanem izobraževanju in funkcionalnem izobraževanju. V primerih, da bomo imeli možnost pridobiti visoko strokovne kadre za katere trenutno ne bomo imeli planiranih potreb, bomo sproti ocenili smiselnost zaposlovanja takih kadrov na naše dolgoročne razvojne usmeritve. Danes zaposlujemo 275 delavcev, struktura zaposlenih pa je naslednja: VS VŠ SS KV PK NK 1984 1985 11 delavcev ali 4 % 9 delavcev ali 3,27 % 62 delavcev ali 22,54 % 112 delavcev ali 40,72 % 6 delavcev ali 2,18 % 75 delavcev ali 27,27 % 15 ali 5 % 13 ali 4,33 % 69 ali 23 % 122 ali 40,66 % 6 ali 2,00 % 75 ali 25,00 % Z vidika organiziranosti delovne organizacije bomo prestruktuirali delovne moči v smeri približevanja trgu na višjem strokovnem nivoju in hitrejšem kvalitetnem razvoju komponent in sistemov. Poleg tega bomo organiziranost delovne organizacije preverili iz stališča boljšega obračanja obratnih sredstev, t.j. uvedbo enega skladišča, namesto sedanjih (skladišče gotovih izdelkov in skladišče polizdelkov), ter neprekinjenega dela na najdražji opremi. Pri nagrajevanju se bomo organizirali tako, da bo način nagrajevanja čimbolj približan pogojem, katerih bo delovna organizacija izpostavljena na trgu. Poleg tega bomo bolje nagrajevali kreativno delo, katero bo dajalo dobre rezultate na trgu. Pri razvoju novih izdelkov bomo v prvi vrsti razvijali izdelke, ki bodo dosegali višji tehnološki nivo, dajali boljše energetske karakteristike na porabljeno enoto energije in dajali večji dohodek in čisti dohodek na enoto porabljene energije. Poleg tega bomo pri osvajanju novih izdelkov bolj dosledno že pred osvajanjem ocenili, kakšen tehnološki nivo bomo dosegli, v kakšnem času bomo izdelek razvili in kolikšna sredstva bodo potrebna za ta razvoj. V tehnologiji bomo dosledneje spremljali realizacijo tehnoloških postopkov preko obračuna serij polizdelkov in gotovih izdelkov in analitično po posameznih programih pripravili in realizirali tehnološke izboljšave v smislu zmanjšanja porabe materiala, časa in izboljšanja kvalitete. Pri prodaji naših izdelkov bomo dvignili strokovni nivo in tudi številčno ojačali prodajo. Poleg tega bomo vložili večji napor pri osvajanju zahtevnega konvertibilnega tržišča, osvajanju tržišča na investicijskem področju, osvajanju tržišča pri prodaji zahtevnejših komponent in sistemov. Doslednjeje bomo spremljali nivo kvalitete naših izdelkov in izdelkov konkurenčnih izdelovalcev, prav tako, pa tudi nivo cen glede na nivo kvalitete. V letošnjem letu bomo zgradili nove delovne prostore in sodelovali pri investicijah na področju Krajevne skupnosti v obsegu katerega vsebuje plan investicij. V proizvodnji bomo v letošnjem letu izpopolnili terminsko planiranje, da bomo izboljšali poslovanje pri doseganju rokov, povečali bomo faktor obračanja zalog repro materiala, proizvodnje v teku in zalog polizdelkov. Uvedli bomo neprekinjeno delo na najdražji opremi in uporabili vse možne ukrepe za dosego zahtevane kvalitete izdelkov in dosego tedenskega, mesečnega in letnega plana. R. B. KLADIVAR PRED NOVO INVESTICIJO Struktura investicije in predračunska vrednost Čeprav je v Kladivarju investicijska dejavnost nenehna, saj že vrsto let intenzivno vlagamo v osnovna sredstva in v razvoj proizvodnega programa, pa zadnje čase vse pogosteje razpravljamo o drugi najpomembnejši investiciji, ki jo dejansko že skoraj dve leti načrtujemo in katere uraden naziv je INVESTICIJA V POVEČANO PROIZVODNJO ELEMENTOV, KOMPONENT IN SISTEMOV ZA HIDRAVLIKO. Fizično zajema investicija gradnjo nove proizvodne hale, ki bo locirana na sedanjem parkirišču (proti potoku Rakulk) in katere izmere znašajo 30 X 45 m = 1350 m2. V podaljšku sedanjih prostorov splošnih funkcij (bivšega hleva) bomo zgradili objekt površinske zaščite (lakirnico in galvaniko) v skupni izmeri 12 x 43 m = 516 m2. V istem prostoru bo locirana tudi čistilna naprava za čiščenje tehnoloških odplak. Gradnjo zaokrožuje tudi zunanja ureditev s pripadajočimi pomožnimi objekti (kontejnerji za shranjevanje vnetljivih snovi in podobno). Okrog 43 % celotne predračunske vrednosti zajema pretežno tehnološka oprema, ki bo vrednostno dve tretjini domača, približno tretjino pa jo bomo uvozili. Za plačilo uvozne opreme smo pri mednarodnem finančnem združenju (IFC) že zaprosili za devizni kredit v znesku okrog 1 mio. nemških mark. Ob upoštevanju ostalih investicijskih stroškov ter potrebnih obratnih sredstev znaša celotna predračunska vrednost investicije: — po sedanji vrednosti 585.288.000,— din — po eskalirani vrednosti (s predvidenimi podražitvami) 725.000.000,— din S to naložbo bomo v letu 1987 (leto po investiranju) dosegli 2 do 3-krat večji celoten prihodek, povečali izvoz in (po predvidevanjih) dosegli tudi druge pozitivne ekonomske učinke. Po terminskem planu bi morali z gradnjo pričeti že v maju letošnjega leta, žal pa se bo pričetek gradnje za kakšen mesec zavlekel, ker iz objektivnih vzrokov kasnimo z zagotavljanjem potrebnih (zlasti deviznih) finančnih sredstev. O točni tehnični in finančni strukturi obravnavane investicijske naložbe bomo poročali ob dokončni prijavi pri Službi družbenega knjigovodstva. Ob tej priliki bomo tudi podrobneje obravnavali celoten postopek priprav. J. Primožič Tehnologija in oprema Bistveni sestavni del vsake investicije v neko proizvodnjo je priprava tehnologije in investicija v opremo, ki mora biti izbrana na osnovi potreb v okviru tehnološkega koncepta proizvodnje. Tehnološki koncept proizvodnje se z novo investicijo ne menja, ampak je dan poudarek razširitvi proizvodnje in z novo opremo pričakujemo boljšo produktivnost predvsem pa boljšo kvaliteto naših izdelkov in seveda boljše pogoje dela ter ekološko zaščito okolja, kar se nanaša predvsem na oddelka kalilnico in galvano. Proizvodnja bo po investiciji potekala po naslednji razporeditvi prostorov: v obstoječi hali bo organizirana strojna obdelovalnica, ki se razširi na sedanji prostor montaže HO. Oddelek »vibratorjev« ostane na istem mestu s tem, da se delavnica razširi in montaža strežnih naprav se loči in se organizira v novi hali. V prvi tretjini obstoječe hale bodo locirani: orodjarna s pripravo orodja in skladiščena orodja, prototip in na sedanjem prostoru kontrole bo oddelek vzdrževanja z nekaj obdelovalnimi stroji (stružnici in frezalna stroja). V novi hali bodo stacionirane predvsem montaže komponent, hidravličnih sistemov, pnevmo sistemov in skladišče gotovih izdelkov in polizdelkov. Novi del bo s steno popolnoma ločen od obstoječe hale, kjer bo strojna obdelovalnica. Aneks v hali se ravno tako v širini pet metrov širi po celotni dolžini na vzhodni strani in še (samo v etaži) na severni strani. Pod aneksom bo montaža komponent. Drugi del investicije zajema objekt površinske zaščite, ki se v podaljšku stare stavbe širi proti zahodu za 43 m. V podaljšku stare stavbe bo na dolžini 26 m galvana s čistilno napravo in na dolžini 17 m lakirnica. Prostor sedanje lakirnice je predviden za širitev razreza, sedanji prostor galvane in priročne lakirnice pa je predviden za skladišče materiala. Medtem ko ostali prostori ostanejo nespremenjeni, razen tega, da se jedilnica razširi na prostor sedanjega skladišča gotovih izdelkov. To je v kratkem in grobem opisana dispozicija prostorov kakršna naj bi bila po investiciji. Kot je že rečeno, se v splošnem tehnološki koncept ne menja, ampak gre pri novi investiciji v glavnem za povečanje proizvodnje in dviga kvalitete izdelkom. Če v kratkem opišem glavne postavke s seznama domače in uvožene opreme bi na prvem mestu omenil od domače opreme struženje z razrezom, ploščinsko brušenje, vrtanje in opremo za galvano in lakirnico s čistilnimi napravami. Na seznamu sta dve NC stružnici (TS-62 in TN 480 Prvomajska Raša) in dve konvencionalni stružnici D-420 ravno tako od Raše. Poleg tega je še od Prvomajske Raše še tračna žaga Selektomat. Ploščinsko brušenje rešujemo s čelnim vertikalnim brusilnim strojem sovjet- ske proizvodnje, ki je dobavljiv za dinarje. Poleg tega sta na seznamu opreme še dva vrtalna stroja Dalma-stroj iz Splita in še nekaj manjših strojčkov in naprav s proizvodnim inventarjem. Naslednja večja postavka s.o linije za galvaniziranje (za postopke fosfatiranje, bruniranje, trdo in mehko elok-siranje in trdo kromanje) oprema in ureditev obstoječe za lakirnico ter čistilne naprave. Dejstvo je, da ta oprema v prvi fazi ne bo polno zasedena (predvsem velja za galvanske linije), vendar smo primorani investirati v to opremo zaradi humanizacije dela in ekoloških vidikov zaščite okolja, da bomo sploh še lahko opravljali to dejavnost. Z uvoženo opremo pa predvsem dopolnjujemo postopke, za katere ni domače opreme in hočemo dosegati kvalitetne obdelave in sploh s tem dvigniti kvaliteto našim izdelkom. Najpomembnejša postavka je stroj za notranje brušenje, ki je CNC krmiljen, kar je nujno za našo razdrobljeno proizvodnjo. Poleg tega so na seznamu uvozne opreme še stroj za honanje, stroj za navijanje tuljav, frezalni kopirni stroj za potrebe orodjarne, stroj za ostrenje svedrov z možnostjo troravninskega brušenja konice svedra in NC programsko mesto za potrebe konstruiranja in izdelave ponudb hidravličnih sistemov. Vsa uvozna oprema nabavljena z namenom, da dvignemo produktivnost in kvaliteto proizvodnje in seveda kvalitetno pripravo orodja za proizvodnjo, kajti kvaliteta je eden ključnih problemov, ki pogojujejo uspešen razvoj pri proizvodnji hidravličnih komponent in sistemov. Janez Kosmač FORMIRANJE PRODAJNEGA INŽENIRINGA V dokaj zaostrenih pogojih gospodarjenja, pričakujemo pa, da se bodo ti pogoji še zaostrili, se je potrebno učinkovito prilagajati tem razmeram tudi v organizacijskem smislu. Iskati in uveljaviti moramo variante in načine primerne organiziranosti posameznih poslovnih funkcij delovne organizacije, ki bodo omogočale učinkovito poslovanje in nastop na trgu. Prav zaradi omenjenih dejstev ter zaradi učinkovitejšega obvladovanja trga smo pristopili k znani reorganizaciji oziroma formiranju prodajnega inžiniringa v v okviru FPS. Istočasno se organizira enotna razisko- valno razvojna funkcija oziroma dejavnost v okviru katere je organizirana tudi Indok služba. S formiranjem prodajnega inžiniringa se projektivni del nalog prične izvajati v tem oddelku. Značilnosti našega proizvodnega programa so takšne, da je nujna zelo tesna povezanost projektivnih in prodajnih aktivnosti, katerih učinkovito realizacijo na trgu lahko zagotavljajo s skupnim in enotnim nastopom ter pristnostjo. Prednosti formiranja prodajnega inžiniringa v okviru PFS so poleg ostalih povečanje kapacitet, pojačanj stika s trgom, kakor tudi v večji orientaciji proti svetovnemu trgu. Situacija na trgu postaja vse težja. Za pridobitev ter uveljavljanje novih programov na trgu je potrebno vedno več strokovnega in komercialnega angažiranja, zato je tudi iz tega vidika intenzivnejši stik s trgom nujen, zlasti še, ker sta za uspeh na trgu vedno bolj odločujočega pomena kvaliteta in rok. Omenjena reorganizacija ne zahteva dodatnega zaposlovanja v večji meri kot je to predvideno s kadrovskim in gospodarskim načrtom za tekoče leto, gre za razporeditev tistih strokovnih delavcev v prodajnem inženiringu, ki so se že do sedaj večji del svojega delovnega časa ukvarjali s projektivno dejavnostjo (reševanje in realizacija planskih listov). Nova oblika organiziranosti se je pričela izvajati z mesecem majem 1985, pri čemer pa bo potreben določen čas uvajanja. Prav gotovo pa se bodo pojavljale tudi razne težave, katere pa bo treba reševati sproti. E. B. ROAS pred reorganizacijo NAJVAŽNEJŠI SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV 3. redna seja disciplinske komisije DO Kladivar Žiri, razmerja. Ukrep se izreče pogojno, tako da se odloži dne 6. 12. 1984 njegova izvršitev za dobo 12 mesecev oziroma od do- Andreju Filipiču se izreče ukrep prenehanje delovnega končnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep razmerja. Ukrep se izreče pogojno, tako da se odloži ne bo izvršil, če delavec v tem času ne bo kršil delovne njegova izvršitev za dobo 6 mesecev oziroma od do- obveznosti. končnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep 3. redna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, dne ne bo izvršil, če delavec v tem času ne bo kršil delovne 6. 12. 1984 obveznosti. Izvrši se brezplačni prenos naslednjih osnovnih sred- Valentinu Šubicu se izreče ukrep prenehanje delovnega štev: Nabavna Sedanja Dejanska ^aP- Naziv opreme vrednost vrednost vrednost st. (v din) (v din) (v din) 1. priprava za snemanje (mali indikator) — 2 MR-16 (inv. št. 930) 2.221,70 2.281,70 2.281,70 2. priprava za odvijanje ohišja (PF-2) z motorjem 1,25 kw (inv. št. 928) 3.345,60 3.345,60 3.345,60 3. priprava za odvijanje ohišja malih indikat. z motorjem 0,6 kw (inv. št. 929) 3.345,60 3.345,60 3.345,60 4. stroj za brizganje plastičnih mas (inv. št. 922) in FIPA-motor 3 kw 40.373,40 40.373,40 40.373,40 531.681,60 302.190,50 302.190,50 5. stroj za brizganje plastičnih mas veliki (inv. št. 921) 141.114,90 141.114,90 141.114,90 in FIPA-motor 5,5 kw (inv. št. 919) 1,389.902.50 777.993,10 777.993,10 6. sušilna peč (inv. št. 925) 52.965,50 52.965,50 52.965,50 Skupaj: 2,165.010,80 1,323.610,30 1,323.610,30 Osnovna sredstva se brezplačno prenesejo na »Elektro-vod« Ljubljana. Imenuje se komisija za oceno in prevzem osnovnih sredstev v naslednji sestavi: Andrej Starman — predsednik Stane Slabe — član Milan Frelih — član Janez Kosmač — član Obenem se razreši člane prejšnje komisije. Nabavi se dodatna merilna oprema, in sicer: 1. Senzor Tiltz z digitalnim kazalnim sistemom (firma Tiltz ZRN) 2. Elementi za merjenje moči (firma Univerzal elektronik import Avstrija) 1. seja razpisne komisije za imenovanje individualnega poslovodnega organa v DO Kladivar Žiri, dne 7.12.1984. Objava razpisa za imenovanje individualnega poslovodnega organa se izvede v skladu s 132. členom Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo »Kladivar« p. o. Žiri. 2. Postopek imenovanja individualnega poslovodnega organa določajo členi 132, 133, 134, 135 in 136 Statuta tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar p. o. Žiri. 3. Razpis za individualnega poslovodnega organa se objavi v časopisu »Glas« 21. 12. 1984. Razpisni rok je 8 dni po objavi. Vsebina razpisa po 132. členu Sta- tuta tovarne elementov za avtomatizacijo Kladivar p. o. Žiri. 4. Razpisna komisija se na svoji 2. seji sestane dne 10. 1. 1985. 7. redna seja komisije za delovna razmerja DO Kladivar Žiri, dne 8. 12. 1984 1. Pri Darku Benediku, pomožni strugar, in Janezu Demšarju, pomožni strugar, se imenuje izpitna komisija v sestavi: — Anton Beovič, dipl. ing. strojništva, predsednik, — Anton Kristan, strojni delovodja, član, — Iztok Kavčič, rudarski tehnik, član. Njun mentor je Vinko Rudolf. Darko Benedik in Janez Demšar bosta strokovni izpit opravljala dne 12. 12. 1984. 2. Pri Tomažu Frelihu, elektrikar elektronik, se imenuje izpitna komisija v sestavi: — Anton Beovič, dipl. ing. strojništva, predsednik, — Franci Temelj, elektrotehnik, član, — Marjan Poljanšek, dipl. ing. elektrotehnike, član. Njegov mentor je Stane Slabe. Tomaž Frelih bo strokovni izpit opravljal dne 21.12.1984. 3. Pri Mariji Ušeničnik, organizator dela in Mariji Kolenc, pravnik, se imenuje izpitna komisija v sestavi: — Anton Beovič, dipl. ing. strojništva, predsednik, — Andreja Luznar, dipl. ekonomist, član, — Milan Mlinar, dipl. pravnik (zunanji sodelavec), član. Njun mentor je Bogdan Erznožnik. Marija Ušeničnik in Marija Kolenc bosta strokovni izpit opravljali dne 21. 12. 1984. Marinki Dolinar se odobri 15-dnevni študijski dopust za opravljanje zaključnega izpita — diplome na I. stopnji Visoke ekonomsko-komercialne šole v Mariboru. 4. seja komisije za družbeni standard DO Kladivar Žiri, dne 8. 12. 1984 1. Pri novih prosilcih je potrebno izvesti ogled stanovanjskih razmer, v katerih živijo. 2. Komisija bo oglede opravila v ponedeljek 10. 12. 1984 in v torek 11. 12. 1984 v popoldanskem času. 3. Komisija se bo ponovno sestala na svoji 5. seji v sredo 12. 12. 1984, na kateri bo odločala o dodelitvi posojil. Za ogled in ugotovitev stanovanjskih razmer prosilcev se imenuje komisija v naslednji sestavi: — Jože Mlinar — Marjan Šorli — Iztok Kavčič Komisija po ogledu sestavi zapisnik opravljenega ogleda in ga posreduje komisiji za družbeni standard. 5. redna seja komisije za družbeni standard DO Kladivar Žiri, dne 12. 12. 1984 I. Delavcem se odobri naslednji znesek posojila za stanovanjsko izgradnjo: 1. Mihu Bogataju 400.000,— 2. Janezu Vidmarju 400.000,— 3. Benjaminu Kavčiču 400.000,— 4. Marjanu Mlinarju 300.000,— 5. Antonu Kristanu 300.000,— 6. Stanislavu Kavčiču 300.000,— 7. Milošu Neveda 300.000,— 8. Miheli Kokalj 200.000,— 9. Janezu Kopaču 200.000,— Skupaj 2.8000.000,— Odobrena sredstva bodo delavci koristili iz sredstev po pogodbi o vezavi sredstev rn 95020-752 z dne 20. 12. 1983, sklenjeni med DO »KLADIVAR« Žiri in Ljubljansko banko, TBG, ki je sproščena. II. Iz sklada skupne porabe — stanovanjski del — pa je komisija na svoji seji odobrila posojila za stanovanjsko izgradnjo naslednjim delavcem: 1. Branku Poljanšku 2. Ernestu Bogataju 3. Romanu Koklju 4. Julijani Leskovec 5. Adolfu Peternelju 6. Nevenki Trček 200.000,— 200.000,— 200.000,— 200.000,— 125.000,— 125.000,— Skupaj 1.050.000,— Z Ljubljansko banko, TBG, se sklene pogodba o poslovanju po pooblastilu za skupen znesek odobrenih posojil iz sklada skupne porabe — stanovanjski del — v višini 1.050.000,— din. Zbor delavcev DO Kladivar Žiri, dne 21. 12. 1984 Potrdi se investicijska študija (zasnova) za investicijo »Povečana proizvodnja elementov, komponent in sistemov za hidravliko« v znesku 535.419.000,— din. Za realizacijo investicije je potrebno: — zagotoviti potrebna lastna sredstva in združena finančna sredstva, — zagotoviti potrebne bančne investicijske kredite, devizne kredite za uvoženo opremo in komercialne kredite. Predsednika delavskega sveta Vaneta Mole se pooblašča za podpis izjave, da investitor DO Kladivar Žiri nima neporavnanih zapadlih obveznosti za investicijske kredite in drugih zapadlih obveznosti za investicije v skladu z drugim odstavkom 4. člena Zakona o posebnih pogojih za investicijske kredite (Ur. I. SFRJ št. 62/79, 59/81 in 13/82). Za podpis kreditne pogodbe in vseh ostalih dokumentov se pooblašča naslednje podpisnike: — direktor Rado Bogataj — vodja finančno-prodajnega sektorja Andreja Luznar, dipl. oec. Investicija se po potrebi izvaja tudi fazno glede na finančne možnosti investitorja in zagotovljenega (zunanjega) finančnega potenciala. Preostali znesek od investicijskih, vzdrževalnih in zaključnih del v višini 588.880.75 din ostane krajevni skupnosti za pripravo II. faze gradnje cest v industrijski coni. Cesta se prenese v last in upravljanje Krajevni skupnosti Žiri. S tem pa se prenese na Krajevno skupnost Žiri tudi združeni delež, ki znaša za DO Kladivar Žiri 3.130.366,— din. 4. izredna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, dne 24. 12. 1984 V mesecu decembru 1984 se vsem zaposlenim izplača poračun v smislu predloga in v predlogu navedene obrazložitve. Delavci, ki opravljajo posamezna dela oziroma naloge in ki zaradi dela nimajo možnosti koristiti presežka minut v mesecu decembru 1984, lahko koristijo ta presežek do konca meseca januarja 1985. Vodje sektorjev se zadolži, da izdelajo spisek delavcev, ki zaradi planskih obveznosti ne morejo koristiti presežka v decembru 1984. Spisek teh delavcev je potrebno oddati v splošni sektor do 28. 12. 1984. 8. redna seja komisije za delovna razmerja DO Kladivar Žiri, dne 5. 1. 1985. Razporeditev Simona Jesenka in Milana Mohoriča, ki opravljata dela oziroma naloge končnega kontrolorja-pomočnika, k opravljanju del oziroma nalog končnega kontrolorja se ne izvede, ker ni v skladu s Pravilnikom o delovnih razmerjih DO Kladivar Žiri in ker ne izpolnjujeta pogojev (najmanj 2 leti delovnih izkušenj), ki so v skladu s Pravilnikom o razvidu del oziroma nalog DO Kladivar Žiri in sklepom delavskega sveta DO Kladivar Žiri z dne 28. 6. 1983. Pri Miroslavu Bogataju, dipl. inž., se imenuje izpitna komisija v sestavi: — Anton Beovič, dipl. inž. stroj., predsednik — Milan Kopač, dipl. inž. stroj., član — Anton Burjek, dipl. inž. stroj., član Njegov mentor je Janez Zupančič, dipl. inž. strojništva. Miroslav Bogataj, dipl. inž. bo strokovni izpit opravljal 25. 1. 1985. Pri Ivu Gantarju, orodjar in Marku Marovtu, orodjar, se imenuje izpitna komisija v sestavi: — Anton Beovič, dipl. inž. stroj., predsednik — Ciril Kacin, inž. stroj., član — Anton Mlinar, strojni delovodja, član Njun mentor je Branko Božič. Ivo Gantar in Marko Marovt bosta strokovni izpit opravljala dne 25. 1. 1985. Pri Mihu Trevnu, strugar in Vojku Erznožniku, strugar, se imenuje izpitna komisija v sestavi: — Anton Beovič, dipl. inž. stroj., predsednik — Anton Mlinar, strojni delovodja, član — Jože Frelih, strojni delovodja, član Njun mentor je Vinko Rudolf. Miha Treven in Vojko Erznožnik bosta strokovni izpit opravljala dne 25. 1. 1985. Pri Rrenatu Peternelju, strojni ključavničar, Iztoku Kavčiču, strojni ključavničar, Igorju Podobniku, strojni ključavničar in Antonu Jerebu, strojni ključavničar, se imenuje izpitna komisija v sestavi: — Anton Beovič, dipl. inž. stroj., predsednik — Anton Mlinar, strojni delovodja, član — Stane Slabe, strojni tehnik, član Njihova mentorja sta Miran Mlinar in Anton Kristan. Renato Peternelj, Iztok Kavčič, Igor Podobnik, Anton Jereb bodo strokovni izpit opravljali dne 25. 1. 1985. 6. redna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, dne 25. 1. 1985 Na predlog razpisne komisije pri delavskem svetu DO Kladivar Žiri delavski svet imenuje Rada Bogataja za individualnega poslovodnega organa (direktorja) za mandatno dobo 4 let. Rado Bogataj bo dela oziroma naloge individualnega poslovodnega organa pričel opravljati z dnem 25. 1. 1985 in s tem dnem mu prične teči tudi mandat. Potrdi se zapisnik licitacijske komisije in obenem odobri ponovna objava licitacije za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: — hidravlična stiskalnica 10 ton — 1 kom., — hidravlična stiskalnica 10 ton — HPCN-2-10 — 1 — shaping (brez pogonskega motorja) — 1 kom. katerih izklicne cene je potrebno ponovno ugotoviti. Odobri se dodatna sredstva za pripravo na investicijo »Povečana proizvodnja elementov, komponent in sistemov za hidravliko«, in sicer v znesku 3.000.000,— din. Nabavi se naslednja oprema: — digimer 30 — aparat za merjenje električnih karakteristik po predračunu 33.060,— din (2 kom.) — TGM — digitalna letev po predračunu 85.097,— din (1 kom.), — montaža merilnega sistema po predračunu 120.000,— din, — termoakumulacijska peč 4 kW AEG po predračunu 54.342,20 din (2 kom.). Nabavi se osebni avtomobil renault 18 TLJ (model in izdelava 1985) po predračunski vrednosti 1.044.391,— din (1 kom.). Nabavi se avtoradio skupaj z avtoanteno po predračunski vrednosti 29.242,02 din (1 kom.). Potrdi in dodeli se enotna nagrada v znesku 20.455,— din Janezu Žaklju za inv. predloge št. 4, 5, 6, 7, 8, 9, 13 in 14. Potrdi in dodeli se enotna nagrada v znesku 1.155,— din Ernestu Bogataju za inv. predlog št. 11. Potrdi in dodeli se enotna nagrada v znesku 3.765,— din Valentini Gantar za inv. predlog št. 12. Potrdi in dodeli se enotna nagrada — enkratna odškodnina v znesku 3.030,— din Mihu Bogataju, dipl. inž. in v znesku 2.020,— din Francu Kopaču za inv. predlog št. 10. DO Kladivar Žiri se strinja, da se rafinancirajo glavnice za leto 1984 v skupnem znesku USA $ 39.335,84 po devizni garanciji 4/78-FK. Delavcem v ROFT Škofja Loka se od 1. 1. 1985 dalje zagotovi nadomestilo za malico v obliki vrednostnih bonov. Nadomestilo za prehrano med delom za delavce ROFT v obliki vrednostnih bonov predstavlja srednjo ceno med cenejšo in srednjo ceno malice (na Nami). 9. redna seja komisije za delovna razmerja DO Kladivar Žiri dne 31. 1. 1985 Na podlagi določil samoupravnih aktov delovne organizacije se v sredstvih javnega obveščanja razpišejo dela oziroma naloge vodje finančno-prodajnega sektorja, pri katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Filip Klemenčič, ki opravlja dela oziroma naloge vzdrževalca II, se razporedi k opravljanju del oziroma nalog vzdrževalca I. Razporeditev se izvede z dnem 1.1. 1985. Srečko Gaber, ki opravlja dela oziroma naloge orodjarja II, se razporedi k opravljanju del oziroma nalog orodjarja I. Razporeditev se izvede z dnem 1. 1. 1985. Delovna organizacija daje soglasje Miroslavu Jurjeviču, dipl. inž., za opravljanje popoldanske dejavnosti »izdelava drobnih kovinskih in nekovinskih izdelkov«. 7. redna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, dne 11. 2. 1985 Potrdi se zapisnik inventurne komisije za gotove izdelke. Odpravijo se napake po zapisniku komisije in knjižijo na ustrezen konto. Knjižijo se viški v znesku 131.496,40 din in manjki 85.485,30 din. Ker se za prikazane manjke ne more ugotoviti neposrednega vzroka, se obračuna ustrezen davek. Servisno službo se opozori na odgovornejše vodenje materialnega poslovanja. Odpiše se nekorantni material (ostanki specialnega opuščenega programa) v vrednosti 78.992,24 din. Obračuna se davek in blago fizično odstrani iz skladišča 96. Potrdi se zapisnik inventurne komisije za popis osnovnih sredstev. Odpišejo se osnovna sredstva v višini nabavne vrednosti 366.252,97 din. Oprema je amortizirana in je knjižena vrednost 0. Knjiži se višek 550.742,00 din, ki je opremljen z ustreznimi inventarnimi številkami. Potrdi se zapisnik komisije za popis proizvodnje v teku v skupni vrednosti 19,595.557,21 din. Potrdi se delo komisije za popis orodja in merilnega orodja v uporabi. Zadolži se PPS, da v sodelovanju splošnega sektorja in TK v roku treh mesecev ažurira stanje na izpisih in končno uredi stanje v skladišču orodja. V nasprotnem primeru je potrebno sprožiti ustrezne disciplinske ukrepe. Potrdi se zapisnik inventurne komisije za popis SSP. Potrdi se zapisnik komisije za popis denarnih sredstev v blagajni, na žiro računih in ostalih računih. Potrdi se zapisnik komisije za popis terjatev in obveznosti pri kupcih in dobaviteljih. — obresti se v letu 1985 stornirajo, če jih ne bo možno izterjati, — izterjajo se zneski pri kupcih, ki so potrdili saldo po obrazcu IOS, — tiste, ki niso potrdili salda po obrazcu IOS, se prenese v sporne in dvomljive terjatve ter izterja v letu 1985. Za leto 1984 se terjatev ne odpisuje v breme celotnega dohodka. Zadolži se knjigovodski sektor, da se intenzivira delo na področju izterjav dolgov kupcev. Seznamu kupcev, ki ne izpolnjujejo obveznosti, naj se upošteva pri izdajanju ponudb v FPS. Potrdi se zapisnik komisije za popis hrane, pijače in embalaže v kuhinji za področje hrane in kave, ne pa tudi za pijačo in embalažo. Inventurni komisiji se vrne v ponovno preverko pijača z embalažo, postopek pa naj bo naslednji: — prekine se dobava pijače Slovin Ljubljana, — komisija se ojača s strokovnim delavcem iz knjigovodskega sektorja, — organizira se zbiranje embalaže po vsej delovni organizaciji in ugotovi dejansko stanje embalaže, — organizira se prodaja pijače v kuhinji, tako da bo poslovanje omogočalo konkretno odgovornost (skladiščenje, kavcija za embalažo, priročno skladišče), — o dokončnih ugotovitvah in ukrepih se v roku 30 dni poroča centralni inventurni komisiji in v roku 45 dni delavskemu svetu, — za izvedbo sklepov se zadolži splošni sektor. Roki za izdelavo osnutka Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in za skupno porabo delitev DO Kladivar Žiri ter Samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost združenih raziskovalnih organizacij Slovenije, javne razprave na osnutek, določitev predloga in datuma referenduma bi bili sledeči: — izdelava osnutka: do 11. 2. 1985 — javna razprava: od 12. 2. do 27. 2. 1985 — poprejšnja obravnava osnutka sporazuma na zboru delavcev: 15. 2. 1985 — določitev dokončnega besedila sporazuma in obravnava istega na delavskem svetu: 1. 3. 1985 — referendum za sprejem sporazuma se razpiše za 4. 3. 1985 — sprejem ugotovitvenega sklepa o izidu referenduma na delavskem svetu: 5. 3. 1985 Imenuje se ekipa za radio postajo v naslednji sestavi: 1. Franc Temelj, 1952, vodja ekipe 2. Pavel Likar, 1939, vezist — pomočnik vodje ekipe 3. Andrej Naglič, 1944, vezist 4. Pavel Krvina, 1942, vezist 5. Jože Frelih, 1946, pomočnik 6. Marija Žakelj, 1963, pomočnik 7. Andreja Smeh, 1964, pomočnik 8. Marija Kolenc, 1961, pomočnik Določijo se nove višine povračil stroškov. Na novo določeni zneski veljajo od 1. 1. 1985 dalje. Gasilskemu društvu Žiri se odobri finančna pomoč v višini 50.000,— din. ŽPZ DPD Svoboda Žiri in Me PZ Anton Jobst Žiri se odobri finančna pomoč v višini 20.000,— din. 5. izredna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, dne 27. 2. 1985 Pristopi se k samoupravnemu sporazumu za pokrivanje izgube v DO Šport in rekreacija Škofja Loka v višini 3.000. 000,— din kot sanacijski kredit s 3-letnim moratorijem, 3-Ietno vračilno dobo in 6 % letno obrestno mero. Pripravi se nov predlog samoupravnega sporazuma, ki bo v skladu s tem sklepom. Podpiše se Samoupravni sporazum o združevanju sredstev v obliki sanacijskega kredita za kritje izgube v DO Cevovod, in sicer v višini sredstev 2,630.419,00 din, ki se jih plasira v obliki sanacijskega kredita s 3-letnim moratorijem, 3-letno vračilno dobo in 6 % letni obrestni meri. Za podpis samoupravnega sporazuma se zadolži predsednika delavskega sveta oziroma njegovega namestnika. Za pokrivanje izgube v DO Široka potrošnja, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov Reteče, se odobri kredit iz prostih sredstev republiškega in občinskega sklada v višini 50 % prostih sredstev s prenosom certifikatov. Iz republiškega sklada se odobri 2,432.754,20 din, iz občinskega pa 1,198.000,— din. Kredit se odobri pod naslednjimi pogoji: — vračilni rok: 5 let, s tem, da rok za vračilo kredita teče od 1. 4. 1986 dalje — obrestna mera: 6 % letno — način vračila: v enakih letnih obrokih — zapadlost prvega obroka: 1. 4. 1987 — zapadlost zadnjega obroka: 1. 4. 1991 Zbor delavcev DO Kladivar Žiri, dne 27. 2. 1985 Sprejme se poročilo in ocenitev rezultatov dela in poslovanja v poslovnem letu 1984. Sprejme se predlog o končni delitvi ustvarjenega dohodka v poslovnem letu 1984. 8. redna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, 1. 3. 1985 Člani delavskega sveta soglasno določijo dokončno besedilo Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev DO Kladivar Žiri v smislu podanih sprememb in dopolnitev ter na podlagi osnutka, ki je bil v javni razpravi v času od 12. 2. 1985 do 27. 2. 1985. Člani delavskega sveta soglasno določijo dokončno besedilo Samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost združenih raziskovalnih organizacij Slovenije na podlagi osnutka, ki je bil v javni razpravi od 12. 2. 1985 do 27. 2. 1985. Nabavi se visokotlačni pralnik »Feroper« Rade Končar po predračunu 249.000,— din 1 kom. Odobri se izvršitev generalnega popravila kotla, ki ga bo izvršila »Sigma« Žalec po predračunu 1,550.000,— din. Nabavi se odsesovalne roke »Inofleks« SOP Krško, in sicer 2 kom po predračunu 309.000, din in 1 kom po predračunu 155.000,— din. Nabavi se termoakumulacijska peč po predračunu 29.000, — din — 2 kom. Sprejme se Samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za realizacijo investicijskega programa za proizvodnjo elementov, komponent in sistemov za hidravliko med DO Kladivar Žiri in AC TOZD Volan. 9. redna seja delavskega sveta DO Kladivar Žiri, 5. 3. 1985 Sprejme se Pravilnik o oblikovanju cen in pogojev poslovanja pri opravljanju prometa iz proizvodnega programa DO »Kladivar« Žiri. Na podlagi razglasa z dne 5. 3. 1985, s katerim volilna komisija razglaša izid referenduma, se sprejme ugotovitveni sklep, s katerim delavski svet DO »Kladivar« Žiri ugotavlja, da sta Samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO »Kladivar« Žiri in Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost združenih organizacij (raziskovalnih) Slovenije sprejeta z večino glasov vpisanih volilcev. Delavski svet sprejme sklep o objavi, in sicer se Samoupravni sporazum o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo DO »Kladivar« Žiri in Samoupravni sporazum o združitvi v poslovno skupnost združenih raziskovalnih organizacij Slovenije objavita dne 11.3. 1985 na običajen način. Gospodarski načrt za leto 1985 se sprejme in potrdi. Sprejme se plan uresničevanja dogovora o delitvi osebnih dohodkov v letu 1985. Vrednost točke se začasno poveča iz 0,46 din bto na 0,76 din bto. Nabavi se dostavno vozilo Renault Trafic Kamionet (diesel s cerado) — 1 kom po predračunski vrednosti 2,037.306,00 din. 6. redna seja komisije za družbeni standard DO Kladivar, 7. 3. 1985 Delavcem se odobri naslednji znesek posojila za stanovanjsko izgradnjo: 1. Branko Šubic 400.000,— 2. Rado Kogovšek 400.000,— 3. Mira Drmota 400.000,— 4. Bogomir Kavčič 400.000,— 5. Ferdo Erznožnik 400.000,— 6. Janez Kosmač 300.000,— 7. Marjan Peternelj 300.000,— 8. Franci Kalan 300.000,— 9. Andreja Luznar 300.000,— 10. Janez Pirnat 300.000,— 11. Jože Šubic 300.000,— 12. Jože Bogataj 300.000,— 13. Miroslav Jurjevič 220.000,— 14. Jolanda Bekš 200.000,— 15. Milan Kopač 200.000,— skupaj 4,720.000,— Odobrena sredstva bodo delavci koristili iz sredstev po pogodbi o vezavi sredstev r n. 950 20-751 z dne 20. 12. 1983, sklenjeni med DO Kladivar Žiri in Ljub- Ijansko banko, TBG, ki je sproščena. Iz pogodbe o vezavi sredstev rn. 950 20-752 z dne 20. 12. 1983 se odobri naslednje posojilo za stanovanjsko izgradnjo: Miroslav Jurjevič 80.000,— Iz sklada skupne porabe — stanovanjski del — je komisija na svoji seji odobrila naslednje posojilo za stanovanjsko izgradnjo: Franc Rupnik 250.000,— Z ljubljansko banko TBG, se sklene pogodba o poslovanju po pooblastilu za znesek odobrenega posojila iz sklada skupne porabe — stanovanjski del — v višini 250.000,— din. Z Ljubljansko banko TBG, se sklene dve novi pogodbi o vezavi sredstev. Po prvi pogodbi bi vezali 2,000.000,— din za dobo 10 mesecev z enkratnim pologom, po drugi pogodbi pa bi vezali 600.000,— din z mesečnimi pologi za dobo 10 mesecev. Pristopi se k skupnemu reševanju stanovanjskega problema za Rajka Veharja, zaposlenega v DO »Kladivar« Žiri in DO »Alpina« Žiri v skladu s svojimi samoupravnimi akti. 10. redna seja komisije za delovna razmerja DO Kladivar, 18. 3. 1985 Za vodjo prodajno-finančnega sektorja se za mandatno dobo 4 let imenuje Andreja Luznar, dipl. oec. Mandat prične teči z dnem 16. 3. 1985. Za opravljanje del oziroma nalog nabavnega referenta se izbira med prijavljenimi kandidati ne izvede. Delavec, ki sedaj opravlja ta dela oziroma naloge, bo ta dela oziroma naloge opravljal v bodoče. K opravljanju del oziroma nalog referenta za kooperacije se razporedi Alojz Pišler, ki trenutno opravlja dela oziroma naloge strugarja. Razporeditev se izvede z dnem 19. 3. 1985. K opravljanju del oziroma nalog administratorja v tehnološkem oddelku se razporedi Marinka Dolinar (potem, ko se se porodniškega dopusta vrne Silva Zalar), ki trenutno opravlja dela oziroma naloge ko-respondenta v skladišču materiala. Razporeditev se izvede za določen čas (nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom). V sredstvih javnega obveščanja se ponovno objavijo prosta dela oziroma naloge normirca. Istočasno se objavijo tudi prosta dela oziroma naloge: — samostojnega konstruktorja, — frezalca I, — monterja HO I. Delavskemu svetu se predlaga, da imenuje komisijo za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti pri Milanu Frelihu, inž. in sicer v naslednji sestavi: — Miha Bogataj, dipl. inž. — predsednik — Anton Burjek, dipl. inž. — član — Dušan Seljak, dipl. inž. — član Andreja Smeh, ki trenutno opravlja dela oziroma naloge evidentičarja, se razporedi k opravljanju del oziroma nalog referenta za kontinuirano inventuro. Razporeditev se izvede z dnem 18. 2. 1985. Rajku Mlinarju, ki opravlja dela oziroma naloge voznika viličarja, se povrnejo stroški udeležbe na seminarju za voznike viličarja in odobri koriščenj študijski dopust. Iztoku Kavčiču ml. in Bojanu Kristanu se bodo povrnili stroški udeležbe na tečaju za varilce in odobri študijski dopust. Z njima se sklene pogodba o funkcionalnem izobraževanju. Objave prostih del oziroma nalog bodo v bodoče objavljene preko sredstev javnega obveščanja, in sicer po radiu Žiri, na oglasni deski v uradnih prostorih skupnosti za zaposlovanje in na oglasnih deskah v delovni organizaciji. 6. izredna seja delavskega sveta, 20. 3. 1985 Imenuje se stalna komisija za oceno investicijskega programa v naslednji sestavi: — Anton Beovič, dipl. inž., predsednik, — Bogdan Erznožnik, član, — Mira Poljanšek, član. Predno bomo nabavili uvozno opremo po investicijskem elaboratu, bo delavski svet ponovno obravnaval spisek opreme, ki jo bomo uvozili. Spisek bo potrebno izdelati v pismeni obliki (z obrazložitvijo), in sicer po posameznih specifikacijah. Program investicije se soglasno potrdi. Izredni zbor delavcev, 20. 3. 1985 Potrdi se in sprejme se investicija »povečana proizvodnja elementov, komponent in sistemov za hidravliko« v obsegu, ki jo obravnava investicijski program. V ta namen DO »Kladivar« Žiri najame potrebne dinarske in devizne kredite ter podpiše samoupravne sporazume o združevanju potrebnih finančnih sredstev pod dogovorjenimi pogoji kreditodajalcev. Za podpis vseh dokumentov (pogodb) se pooblašča direktorja Rada Bogataja in vodjo FPS Andrejo Luznar, dipl. oec. Za zagotovitev uspešnosti investicije iz razvojno-raz-iskovalnega in tehnološkega vidika se pristopi in vloži RIP (razvojno-inovacijski projekt) z naslovom »proporcionalna fluidna tehnika« v višini 248,000.000,— din po specifikaciji. RIP se v inovacijski verigi opredeljuje kot faza preizkusne proizvodnje, v kateri se preveri in izpelje tehnološko proizvodni postopek za kvalitetno in enakomerno serijsko proizvodnjo. Imenovani RIP predstavlja sintezo vseh dosedanjih RIP s področja fluidne tehnike in se zato izvaja skupaj z investicijo. 7. izredna seja delavskega sveta, 26. 3. 1985 Sprejme se predlog cenika za elektromagnete, hidravlične elemente in hidravlične preoblikovalne stroje na ravni maloprodajnih cen, za vibratorje, mazalnike, servisne in prevozne storitve ter osnove hidravličnih sistemov pa na ravni proizvajalčevih cen. Predlagane cene temeljijo na količinskem in vrednostnem obsegu proizvodnje za leto 1985, na elementih za oblikovanje cen iz obrazca št. 1 Pravilnika o oblikovanju cen in pogojev poslovanja pri oblikovanju prometa iz proizvodnega programa DO »Kladivar« Žiri, na dinamiki ponudbe in povpraševanja in na cenikih tujih proizvajalcev. Družbeni pravobranilki samoupravljanja se pošlje odgovor na opozorilo v isti vsebini, kot je bila posredovana delavskemu svetu. Imenuje se komisija za ugotavljanje z delom pridobljenih zmožnosti pri Milanu Frelih, inž., za opravljanje del oziroma nalog samostojnega tehnologa v naslednji sestavi: — Miha Bogataj, dipl. inž., predsednik, — Dušan Seljak, dipl. inž., član, — Anton Burjek, dipl. inž., član. Za ROFT Škofja Loka se za potrebe razvoja in proračunov proporcionalnih ventilov in hidravličnih sistemov ter za obdelavo merilnih rezultatov nabavi računalniška oprema po predračunu št. 330/59. 10. redna seja delavskega sveta, 8. 4. 1985 Shaping se ponudi v neposredno prodajo šolskim delavnicam v Škofji Loki. V primeru, da se neposredna prodaja ne izvede, se ponovno izvede licitacijski postopek. Hidravlično stiskalnico 10 ton HPCN-2-10 obnovi oddelek za vzdrževanje in obnovljeno stiskalnico prenese v prodajni sektor, kateri poskrbi za nadaljno prodajo. Hidravlično stiskalnico 10 ton se prenese v uporabo oddelku za vzdrževanje ali pa oddelku montaže HO. — Knjižijo se dejanski viški in manjki, ki se izkazujejo po opravljeni korekturi zaradi evidentiranih zamenjav. — Od manjkov v skupnem znesku 1,607.559,70 din se obračuna prometni davek in zamudne obresti v skladu s sklepom SDK. — Potrebno je sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo oziroma zmanjšanje napak pri prometu materiala. — Splošni sektor se zadolži, da uskladi pravilnik o organizaciji in izvedbi inventure (popisa) sredstev in njihovih virov z ustreznimi zakoni, in sicer do 8. 5. 1985. — Pri izvedbi naslednjih inventur je potrebno upoštevati določila pravilnika o inventurah glede postopkov in dela inventurnih komisij. — Ponovno je potrebno preveriti zakonsko podlago, predvsem pa praktične možnosti za uvedbo kontinuirane inventure, saj obstoječe stanje ne daje realnih možnosti za uvedbo. a Pijača se bo spravljala na določenem prostoru (zaklonišče od koder se bo dostavljala v kuhinjo le v količinah, ki bo zadostovala dnevni porabi, b Pijačo bo prodajal zadolženi delavec, ki bo odgovoren za eventuelne manjke pri prodaji, c Pri prodaji pijače se bo za steklenice zaračunavala kavcija. d Poslovanje po zgoraj sprejetih sklepih se uredi v roku 7 dni od seje delavskega sveta, e Embalaže v vrednosti 148.587,16 din se odpiše v breme sklada skupne porabe. Odobri se nabava naslednje opreme: — vrtljivi stol z vijakom brez naslona — 10 kom a 2.600,— 26.000,— din — stol leseni z naslonom — navadni — 5 kom a 3.200,— 16.000,— din skupaj: 42.000,— din Stoli se nabavijo za potrebe montaže HK. Petdnevni blagajniški maksimum v letu 1985 znaša 95.000,— din. Če bi se okoliščine, na podlagi katerih je bil blagajniški maksimum določen, spremenile in bi se pokazala potreba, se znesek blagajniškega maksimuma lahko spremeni. Blagajniški iztržki se polagajo na žiro račun vsak peti dan (vsak petek). Gotovino z žiro računa dviga in jo nanj polaga blagajničarka delovne organizacije. Gotovina se odvaja s položnico preko pošte. Gotovino do 200.000,— din lahko prenaša ena oseba. Gotovino je treba prenašati v kovčku ali torbi. V primeru, da je znesek večji od 200.000,— din, pa mora imeti oseba, ki dviga gotovino, spremstvo. Sprejme se Samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev kovinsko predelovalne in elektro industrije Slovenije. Za delegata v Poslovno skupnost združenih raziskovalnih organizacij Slovenije se imenuje Miha Bogataj, dipl. inž. Za delegata v občinsko konferenco delegatov Zavarovalne skupnosti Triglav se za mandatno dobo 4 let imenuje Andrej Starman. a Sprejme se spremembe in dopolnitve pravilnika o razvidu del oziroma nalog, upoštevaje pripombe, ki se jih pri spremembah in dopolnitvah upošteva, b Posamezne razporeditve izvede komisija za delovna razmerja do 30. 4. 1985. c Na novo uvedena dela oziroma naloge se analitsko ovrednotijo pri naslednji preverki analitske ocene in sicer do 31. 12. 1985. Dopolni se predlog, ki ga je delavski svet sprejel na svoji seji dne 18. 8. 1982. Dopolnjen predlog se glasi: Uvede se III. (nočna) oziroma IV. izmena (neprekinjeno delo) v strojnem oddelku. Sprejme se Samoupravni sporazum o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Škofja Loka. Za reševanje prošenj za finančno pomoč se določi in zadolži komisija v sestavi: — Rado Bogataj, direktor, — Andreja Luznar, dipl. oec., vodja FPS, — Vane Mole, predsednik DS. Krajevni organizaciji RK Žiri, društvu upokojencev Žiri, gasilskemu društvu Račeva in planinskemu društvu Žiri se odobri finančna pomoč in sicer za vsako društvo po 10.000,— din. Čebelarskemu krožku OŠ Žiri se odobri finančna pomoč v višini 12.000,— din. OO ZSMS PM Škofja Loka se odobri finančno pomoč v višini 5,000,— din. ZD Škofja Loka se ne odobri finančne pomoči. a Sprejme se aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za ureditev strojno kovinarskih delavnic. b Strojno kovinarskim delavnicam se dodelijo finančna sredstva v višini 1,000.000,— din v gotovini in 3,320.000,— din v opremi oziroma izdelkih kot učnih pripomočkih. 5. redna seja disciplinske komisije, 15. 4. 1985 Andreju Starmanu se izreče ukrep javni opomin. Francu Kalanu se izreče ukrep javni opomin. Francu Kavčiču, ml. se izreče ukrep javni opomin. Branku Kržišniku se izreče ukrep javni opomin. Jožetu Kogovšek se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ukrep se izreče pogojno, tako da se odloži njegova izvršitev za dobo 12. mesecev oziroma od dokončnosti izrečenega ukrepa s pogojem, da se ukrep ne bo izvršil če delavec v tem času ne bo kršil delovne obveznosti. Disciplinska komisija se bo sestajala vsak zadnji teden v mesecu in sicer v primeru, da bo v tem času podana vsaj ena prijava kršitve delovne obveznosti. Z IZNAJDLJIVOSTJO DO BOLJŠIH REŠITEV Inovator Janez Žakelj prejel drugo nagrado ORS Škofja Loka Inventivna dejavnost se v zadnjem času v naši DO dobro razvija predvsem po zaslugi nekaterih posameznikov. Vsekakor s tem še ne moremo biti zadovoljni, saj naša proizvodnja nudi še veliko možnosti za razne izboljšave in koristne predloge. Med tistimi, ki se najbolj pogostokrat vpišejo med inovatorje je Janez Žakelj — nastavljalec v strojnem oddelku. V mesecu novembru preteklega leta, ko je komisija za inventivno dejavnost obravnavala prispele predloge, je Janez pripravil kar osem inovacij. Vse so bile ocenjene kot koristni predlogi in izvirajo iz neposredne proizvodnje. Njegove inovacije pripomorejo k lažjemu in hitrejše opravljenem delu. Sam pravi, da bo svoje delo na tem področju še nadaljeval tudi v prihodnje. O inventivni dejavnosti pa Janez razmišlja takole: »V današnjem času pogostokrat slišimo besedo — inovacija. Gospodarske razmere so nas prisilile, da se sami zanimamo za boljše in cenejše načine proizvodnje. V kovinski industriji je za razne izboljšave in inovacije še dosti možnosti. K boljšim rešitvam lahko veliko pripomore ravno delavec, ki je vezan na neposredno proizvodnjo. Ta bo najprej ugotovil, kaj bi bilo treba izboljšati, da bi delo potekalo nemoteno. Tudi v našem podjetju ne smemo misliti, da je vse urejeno, če imamo dovolj dela. Marsikaj bi se dalo z večjo iznajdljivostjo še izboljšati in s tem zmanjšati stroške. V prvi vrsti mislim, da je potrebna sodobnejša oprema v orodjarni. Zaradi zastarelega Maximata se izgubi veliko delovnih ur. Dobro opremljena orodjarna je za tako podjetje, kot je naše, osnovna stvar. S tem bi lahko rešili marsikatero pomanjkljivost. Za sam potek proizvodnje bi se morali bolj zanimati tudi vsi mladi delavci. Vsak, ki misli, da bi lahko kaj prispeval k posodobitvi proizvodnje, naj svojo rešitev pove. Zavedati se moramo, da bomo z lastnim znanjem veliko pripomogli k uveljavitvi Kladivarja.« Na koncu naj povemo še to, da je bil Janez pri občinski raziskovalni skupnosti Škofja Loka predlagan za dodelitev nagrade INOVATOR LETA in prejel drugo nagrado v občini Škofja Loka. Ob tem mu iskreno čestitamo. „ ,, Inovator Janez pri delu VPRAŠANJA IN ODGOVORI RADIA ERIVAN Vprašanje: Odgovor: — Ali je možno, da dobiš otroka od Hoffmanovih — Načelno ne. Razen, če so to kapljice tovariša Hoff-kapljic? mana. Pri urejanju samoupravne normativne dejavnosti ugotavljamo, da so nekateri obstoječi interni akti neustrezni zaradi spremenjenih zakonskih določil ali novih zakonov in jih je potrebno popraviti oz. uskladiti. Glede na to smo izdelali dva pravilnika in sicer: — Pravilnik o načinu, postopku in merilih za ugotavljanje z delom pridobljenih delovnih zmožnosti DO »Kladivar« Žiri ter — Pravilnik o sredstvih za ekonomsko propagando, udeležbo na sejmih in razstavah in za reprezentanco DO »Kladivar« Žiri. Oba pravilnika sta bila v 15 dnevni javni razpravi, vendar smatramo, da njuno vsebino lahko ponovno predstavimo še v našem glasilu. PRAVILNIK O NAČINU, POSTOPKU IN MERILIH ZA UGOTAVLJANJE Z DELOM PRIDOBLJENIH DELOVNIH ZMOŽNOSTI DO »KLADIVAR« ŽIRI (v nadaljnem besedilu pravilnik) Po zakonu se šteje za strokovno izobrazbo tista izobrazba, ki si jo je delavec pridobil z uspešno opravljenim verificiranim programom izobraževanja za opravljanje del oziroma nalog določene zahtevnosti. Pri tem pravilniku se štejejb za z delom pridobljeno delovno zmožnost tista strokovna znanja, sposobnosti in spretnosti, ki jih je delavec pridobil oziroma razvil z uspešno končanim usposabljanjem z delom, pa tudi uspešno opravljanje del oziroma nalog v neposrednem proizvodnem ali drugem procesu, kar se ugotavlja v skladu z določbami tega pravilnika. Strokovnost oziroma potrebna znanja za opravljanje določenih del oziroma nalog pa lahko delavec pridobi tudi z večletnimi izkušnjami pri opravljanju del oziroma nalog, zlasti če tako pridobljeno znanje izpolnjuje v raznih oblikah izobraževanja ob delu, ki ga praktično že opravlja. Da bi zagotovili objektivno ugotavljanje strokovnih znanj, sposobnosti in spretnosti delavca, pridobljenih z opravljanjem dela neposredno v delovnem procesu, smo v pravilniku uredili način in postopek ugotavljanja z delom pridobljene delovne zmožnosti. Predvsem pa smo uredili sledeče: 1. Pismeno zahtevo za uvedbo postopka ugotavljanja delovne zmožnosti lahko poda delavec, ki želi dokazati, da je usposobljen za opravljanje določenih del oziroma nalog. Predlog oziroma zahtevo lahko poda tudi delavčev vodja, delavski svet ali pa komisija za delovna razmerja. 2. Z delom pridobljena delovna zmožnost delavca ugotavlja 3-članska komisija, ki jo imenuje delavski svet na predlog komisije za delovna razmerja. 3. Merila, ki jih komisija upošteva pri ugotavljanju delavčeve z delom pridobljene delovne zmožnosti so sledeča: — uspešno opravljen preizkus delavčeve z delom pridobljene delovne zmožnosti, — uspešno opravljanje del oziroma nalog v določeni dobi, — trajno izobraževanje ob delu, — vsebina konkretnih del oziroma nalog glede na zahteve razvida del oziroma nalog. 4. Načini ugotavljanja delovne zmožnosti so lahko posredni ali neposredni. Pri posrednem načinu presoja komisija podatke o delavčevih delovnih uspehih, o njegovih spretnostih in psihofizičnih sposobnostih, potrdila o funkcionalnem izobraževanju, priznanja o inovacijah itd. Pri neposrednem načinu pa komisija preizkuša delavčevo pridobljeno delovno zmožnost na enega ali več sledečih načinov: — z usmerjenim pogovorom, — s testi znanja in s standardnimi nalogami, — z izdelavo in zagovorom pismene naloge, — s presojo strokovnih del. 5. Postopek ugotavljanja delovne zmožnosti poteka tako, da se mora delavec prejetemu pismenemu vabilu za preizkus delovne zmožnosti odzvati in določenega dne priti na preizkus, kajti v nasprotnem primeru se šteje, da je od preizkusa odstopil. 6. Po končanem preizkusu odloča strokovna komisija na zaprti seji o tem, ali je delavec uspešno ali neuspešno opravil preizkus z delom pridobljene delovne zmožnosti. Odločitev strokovne komisije o delavčevi z delom pridobljeni delovni zmožnosti mora biti soglasna. Komisija izrazi svojo ugotovitev o delavčevi z delom pridobljeni delovni zmožnosti s pozitivno ali negativno oceno, ki jo izda v pismeni obliki. Komisija predloži oceno z delom pridobljene delovne zmožnosti delavca delavskemu svetu in kadrovski službi v roku 15 dni od izvedenega ugotavljanja. 7. Na podlagi pozitivne ocene strokovne komisije delavski svet izda pismeno potrdilo, da si je delavec z delom pridobil delovno zmožnost in strokovnost za opravljanje določenih del v delovni organizaciji. Pismeno potrdilo mora natančno opredeliti, za kakšna dela oziroma naloge je delavec, kateremu se izdaja pismeno potrdilo, usposobljen v smislu zakona in pravilnika o razvidu del oziroma nalog. Delavski svet o tem obvesti komisijo za delovna razmerja, ki odloča o sklepanju delovnih razmerij oziroma razporeditvah. 8. Strokovna komisija se odloči o rezultatu preizkusa na zaprti seji takoj po končanem preizkusu. Rezultat se glasi: »opravil je uspešno« ali »opravil je neuspešno«. Odločitev mora biti soglasna in predsednik komisije z njo seznani delavca neposredno po sprejeti odločitvi. O poteku preizkusa delavčeve z delom pridobljene delovne zmožnosti se piše zapisnik iz katerega so razvidna vprašanja in kratka vsebina odgovorov ter odločitev strokovne komisije. Zapisnik podpišejo vsi člani strokovne komisije ter zapisnikar. Ugotovitev o delavčevi z delom pridobljeni zmožnosti komisija izrazi s pozitivno ali negativno oceno, ki jo izda v pismeni obliki. 9. Delavec se na potek postopka ugotavljanja delovne zmožnosti lahko pritoži v roku 30 dni od prejema pismenega potrdila in sicer vloži obrazložen ugovor na delavski svet. 10. V primeru, da se ugotovi da delavec ni pridobil z delom pridobljene delovne zmožnosti se lahko zahteva ponovitev postopka vendar šele po enem letu od dneva opravljenega preizkusa. 11. Na podlagi pozitivnega rezultata o ugotovitvi delavčeve z delom pridobljene delovne zmožnosti komisija za delovna razmerja razporedi delavca k opravljanju konkretnih del oziroma nalog. To so bistvena določila tega pravilnika. Sedaj pa na kratko še vsebina PRAVILNIKA O SREDSTVIH ZA EKONOMSKO PROPAGANDO, UDELEŽBO NA SEJMIH IN RAZSTAVAH IN ZA REPREZENTANCO DO »KLADIVAR« ŽIRI (v nadaljnem besedilu pravilnik) Med materialne stroške delovne organizacije spadajo tudi izdatki za stroške propagande, reklame, udeležbe na sejmih in razstavah in za reprezentanco. Tako smo v pravilniku opredelili sledeče: 1. Opredelitev pojmov: — Stroški za ekonomsko propagando so izdatki v SFRJ in v tujini za različne indiovizuelne načine obveščanja potrošnikov o proizvodih, storitvah, imenu delovne organizacije ter izdatki za izdelavo različnih predmetov, ki prikazujejo proizvode ali storitve delovne organizacije ali vsebujejo ime delovne organizacije. — Stroški za udeležbo na sejmih in razstavah so izdatki v SFRJ in v tujini za najem prostorov na sejmih in razstavah, izdatki za izdelavo in transport panojev, razstavnih predmetov in vsi drugi izdatki, ki so potrebni za organizacijo, ureditev in pospravitev na sejmih in razstavah. — Stroški za reprezentanco so izdatki v SFRJ in v tujini v zvezi z obiski poslovnih partnerjev, predstavnikov zbornic, združenj, bank, družbenopolitičnih organizacij, državnih organov in drugih oseb ter v zvezi s sestanki z njimi, izdatki v zvezi s svečanimi sejami organov upravljanja, s proslavami državnih, republiških ali drugih praznikov in obletnicami, izdatki ob otvoritvah novih objektov in izdatki za spominska darila. 2. Sredstva za ekonomsko propagando, udeležbo na sejmih in razstavah ter za reprezentanco določi na predlog finančno-prodajnega sektorja delavski svet z letnim planom poslovanja oziroma gospodarskim načrtom in sicer po vrstah propagandnih akcij. 3. Določili smo za katere namene vse se uporabljajo sredstva za ekonomsko propagando, sredstva za udeležbo na sejmih in razstavah ter sredstva za reprezentanco in kako se uporabljajo. 4. Pooblastila za uporabo sredstev so sledeča: — Delavski svet odloča o sredstvih za ekonomsko propagando in sredstvih za udeležbo na sejmih in razstavah s tem, ko sprejme letni gospodarski načrt oziroma njegov rebalans med letom. — Sredstva za ekonomsko propagando in sredstva za udeležbo na sejmih in razstavah med letom razporeja vodja finančno-prodajnega sektorja v skladu s sprejetim gospodarskim načrtom. — IPO odloča o sredstvih za reprezentanco o manjših vrednostih, o večjih vrednostih pa odloča delavski svet. — Delavski svet odloča o podelitvi spominskih daril večje vrednosti. 5. Evidenco o uporabljenih sredstvih za ekonomsko propagando in udeležbo na sejmih in razstavah ter o uporabi sredstev za reprezentanco vodi na osnovi knjigovodskih podatkov knjigovodski sektor. To bi bilo v kratkem povzetku vse o vsebini zgoraj omenjenih dveh pravilnikov. Marija Kolenc ODPRTA POTA RAČUNALNIŠTVA Organizirali smo seminar o računalništvu Zaradi vse hitrejšega razvoja računalništva v svetu pa tudi v naši delovni organizaciji smo v mesecu decembru organizirali seminar računalništva v sodelovanju z delavsko univerzo in računskim centrom v LTH. Namen organizacije tega seminarja je bil v tem, da delavcem pobliže predstavimo osnove računalništva in jih tudi usposobimo za samostojno delo in uporabo računalnika za lastne potrebe. Računalniška oprema v tehnološkem oddelku Vsebinsko se seminar deli na 3 dele od katerega vsak del obsega okrog 30—40 ur. V prvem delu, ki je potekal v mesecu decembru in januarju, so se slušatelji seznanili z osnovami računalništva. V uvodu so najprej obravnavali temo, kaj je računalnik, kakšne vrste računalnikov poznamo ter zgodovino razvoja računalništva. V nadaljevanju so se seznanili o računalniški strojni opremi (hardvvare), h kateri spada zgradba računalniškega sistema (centralna procesna enota, sistemske periferne enote in način prenosa podatkov na oddaljene enote) ter o programski opremi (softvvare), ki se deli na sistemsko programsko opremo (operacijski sistem, razni pomožni programi, programi za podporo komunikacij, programski jezik, prevajalniki) in uporabniško programsko opremo (standardni in problemski programi). Na koncu pa so se slušatelji seznanili še o možnosti uporabe računalnika v praksi in sicer v proizvodnji, računovodstvu ter na komercialnem in kadrovskem področju. V drugem delu, ki se bo predvidoma začel konec februarja, se bodo slušatelji seznanili o osnovi, strukturi, metodiki in tehniki programiranja. Pri osnovah programiranja v korakih opišemo problem (algoritem) in določimo potek odvijanja programa. Pri strukturi podatkov se srečamo s hierarhijo podatkov (znak, polje, zapis, datoteka, baza podatkov) in organizacijo datotek (sekvencielne, indeks sekvencielne, random dato- teke). Pri metodiki programiranja analiziramo problem, definiramo algoritem, narišemo diagram poteka, spro-gramiramo v enem od programskih jezikov, prevajamo in naredimo logični test programa. Pri tehniki programiranja pa se srečamo z linearnim potekom, odločitvami in razvejanji, zankami in zančji. V tretjem delu pa se bodo slušatelji podrobneje seznanili s programskim jezikom basic in s praktičnimi vajami na terminalu. Programiranje v basicu je dokaj enostavno, zato je primeren za začetnike, za tiste, ki bi se radi naučili programiranja. Danes postaja uporabnost basica vse večja, saj ima večina hišnih računalnikov prevajalnike le za ta programski jezik. Smatramo, da bodo učinki tega seminarja dobri, saj je bila udeležba na prvem delu dobra, pa tudi v DO imamo dokaj široko zasnovano avtomatsko obdelavo podatkov in sicer na področju materialnega poslovanja proizvodnje, kjer obdelujemo kosovnice in tehnološke postopke ter računamo plane (letne, kvartalne, 34 + 1 in mesečne). Računalniško pa obdelujemo tudi osebne dohodke in osnovna sredstva. Marija Ušeničnik Sestavek je torej prikazal namen organizacije seminarja, o vtisih s tega predavanja pa nam je nekaj povedala Toma Podobnik — konstrukter v razvojnem oddelku: »Prvi del seminarja je bil za vse slušatelje spoznavanje splošnega področja računalništva in informatike. Mislim, da smo vsi v začetku pričakovali nekaj več. V tem delu smo poslušali dokaj suhoparno področje, kjer je bilo največ naštevanj in risanja. Predavatelj tov. Ljubič iz RC LTH Škofja Loka je bil s svojim razlaganjem zelo zanimiv in nam je z nekaterimi opazkami popestril tiste tri ure. Največkrat je omenjal ali dajal primere iz nabave in ker je bil pri- soten tudi tov. Likovič iz omenjenega oddelka, se je le-ta večkrat aktivno vključil v razpravo, kar pa je vplivalo le na boljše razpoloženje. Na koncu smo praktični primer programiranja preizkusili na hišnem računalniku »Sinclair«. Upam, da bo drugi del seminarja zanimivejši in bi se želela spoznati tudi praktično s programiranjem in računalniškim jezikom BASIC. Vsekakor bi bilo dobro, da se tega udeleži še več članov kolektiva. Na splošno mislim, da smo nekaj poučnega in novega odnesli tudi od prvega dela seminarja. Računalništvo in informatika za marsikaterega ni več »španska vas«. Zaključne teste smo opravili vsi, nekateri bolj drugi manj uspešno. In seveda normalno, na koncu smo zaključek zalili pri Katrniku.« Toma pri svojem delu MOJ HOBI — ČEBELARJENJE Čebelarjenje je zelo pomembna kmetijska panoga, vendar se s svojo rentabilnostjo prične šele s sto družinami in več. Čebelarjenje je lahko tudi zelo prijeten hobi, vendar se mora čebelar sam odločiti kaj bi rad. Za uspešno čebelarjenje pa je treba kar precej znanja, spretnosti, čuta do narave, pa seveda malo korajže. Čebelarjev bi bilo precej več, če se čebele nebi branile s svojimi želi. Čebelar, ki čebelari za svoje veselje naj nebi imel več kot 15 družin, tako, da lahko še vse delo opravi za razvedrilo, kar je več, je že prevelika obveza, seveda, če je zaposlen. V svojih Kristusovih letih sem prvič prišel do kakšne urice prostega časa, vendar se je v meni takoj prebudila že zarjavela želja iz rane mladosti, da bi imel čebele in pričel čebelariti. Pri starih starših, kjer sem odraščal, je imel oče čebelnjak ob katerem sem večkrat opazoval čebele, pa tudi očeta pri delu z njimi. Najlepše je bilo takrat, ko je oče izrezoval satje napolnjeno z medom iz kranji-čev, ali pa pobiral satje polno ajdovca iz listovnih panjev. V prvih povojnih letih je bil sladkor še pravo bogastvo in dobrota za otroka, kaj šele med v satju, saj sem košček satja žvečil tako, da se je med izcedil, vosek pa sem izpljunil v poseben lonček, da ga je oče raztopil na sončnem topilniku. Spominjam se, da je tudi meni včasih vosek ušel po grlu kot sedaj žvečilni gumi dvoletnemu otroku. Ob rojenju pa sem očetu pomagal tako, da sem z železno palico tolkel po kosi, kar je po pripovedovanju očeta pomagalo, da se je roj vsedel na najbližje drevo ob čebelnjaku. Po več kot petindvajsetih letih se mi je izpolnila skrita želja. Na obisku pri stricu sem prišel v čebelnjak in ga spremljal pri delu. Moji obiski so bili vse bolj pogosti. Prečital sem tudi precej strokovne literature. Mojo zagnanost je stric potešil tako, da mi je podaril roj čebel, ki pa sem ga moral sam ogrebsti in vsaditi v panj. Nabavil sem panje in nekaj potrebnega čebelarskega orodja in naslednje leto povečal svoje čebelarstvo na štiri panje. Vpisal sem se v čebelarsko družino in zgradil čebelnjak za 15 Alberti Žnidaršičevih panjev. Vsako leto sem svoje čebelarstvo povečeval in sedaj čebelarim z 12 družinami. Da bi nepoznavalci pobliže spoznali čebeljo skupnost, razvoj čebelje družine in delo čebelarja, ki ga opravlja čez leto, bom vse na grobo opisal. Čebele živijo v skupnostih — družinah. Glavar družine je matica, ki polaga jajčeca čebel delavk, trotov in Tovornjak za prevoz čebel matic. Trot nima druge funkcije v družini kot oplojevanje nanovo izleženih matic. Čebele delavke pa nabirajo vse čebelne pridelke, skrbijo za izrejo zaroda in čistočo v panju. Matica polaga jajčeca od nekaj deset dnevno v zimskih mesecih pa tudi do 3000 in več dnevno koncem maja in v juniju, ko so za čebele najboljši pogoji. V hladnih zimskih dneh pa matica preneha zalegati. V eni družini je lahko samo ena matica, zato ji severnjaki pravijo kraljica. Če se jih pokaže več, čebele rojijo. Z rojem zmeraj odleti stara matica, mlada pa ostane v panju in se ob ugodnem vremenu v enem tednu oplodi in prične polagati jajčeca. Pripeti pa se, da se hkrati izleže več matic, če se ne pomorijo med sabo, čebele večkrat rojijo in družina popolnoma opeša. Čebelarjem je dobro znano, da ne bo pridelka za tisto leto, če bo družina izrojena, zato rojenje preprečujejo. Mlada matica se oplodi s troti zunaj panja v letu. Oploditev si čebelarji razlagajo na več načinov. Ena od razlag pravi, da za matico leti več trotov, vendar med letom šibkejši omagajo, tako, da se oplodi z enim najmočnejšim trotom, nakar trot po združitvi umre. Druga razlaga pravi, da se oplodi z več troti. Zanimivo je, da je matica sposobna z enkratno oploditvijo žaleči več kot milijon jajčec. Čebele delavke se izležejo iz jajčec, ki so zaležena v satje čebelje velikosti. Iz jajčec zrastejo ličinke, ki se zabubijo, po treh tednih pa se poležejo čebele delavke. Mlade čebele opravljajo delo znotraj panja, krmljenje ličink, čiščenje in izdelava satja, predelava medičine v med in prenašanje medu v medišče. Po dvajsetih dneh pa postanejo pašne čebele, ki nabirajo nektor in ostale pridelke. Čebele in matice se poležejo iz popolnoma enakih jajčec. Jajčeca iz katerih se izvalijo matice so zaležena v večje celice — matičnjake in krmljene z obilico matičnega mlečka, zato se maticam razvijajo spolni organi, čebelam pa ne. V čebelji družini na višku je na višku razvoja 40 do 60 tisoč čebel. Taka družina je ob zelo ugodnem medenju sposobna nabrati od 1 pa do 3 kg medičine dnevno, na akaciji pa dvakrat toliko. Takih dni pa je v letu zelo malo, v predlanskem nobenega, v lanskem pa jih je bilo nekaj. Čebelarsko leto se začne v avgustu. V tem mesecu je že potrebno čebele pripravljati za naslednje leto. V naših krajih se tokrat prične brezpašna doba. Čebele je potrebno krmiti z raztopljenim sladkorjem počasi, tako, da do oktobra dodamo vsaj 10 kg sladkorja na družino, zelo živahnim pa še več. Včasih so kmetje sejali ajdo, ki je cvetela v avgustu, čebele pa so na njej nabrale dovolj hrane za prezimitev. V jeseni čebele tudi zadimimo s posebnim preparatom, da uničimo čebeljega zajedalca ravoo. V že zelo hladnih dnevih v novembru pa panje prekrijemo z izolacijskim materialom, ki prepušča zrak. Čebele morajo pozimi imeti popoln mir, da porabijo manj hrane in se ne razlezejo iz gnezda. Pozimi in zgodaj na spomlad, ko se temperatura dvigne 10° C pa že pričakujemo prvi trebilni izlet. Če je čebelar v jeseni opravil vse tako, kot je treba, nima do spomladi do srede aprila večjega dela. V maju pa je že kar precej posegov v panj; nastavitev medišča, preveša-nje, izdelava novih satnic, preprečevanje rojenja. Predvsem pa je spomladi zelo zanimiv nagel razvoj čebelje družine. Če je vreme v tem času ugodno, čebele že pridno nabirajo in polnijo medišče v panju, posebno ob cvetenju borovnic, češnje in regrata. Če zamedi še smreka bomo sredi junija že zavrteli točilko, najprijetnejše opravilo vsakega čebelarja. Ni lepšega kot v tem času posedati pod večer ob čebelnjaku, ko vse diši po cvetju in medu, čebele pa se polne nektarja obešajo po panjih in počasi odpravljajo v svoje domove. Na bradah panjev se nabere gruča čebel in s prijaznim brenčanjem oznanjajo, da je bila bera obilna. Konec junija in v juliju zacveti po naših gozdovih kostanj, kar je navadno pri nas zadnja obilnejša paša. Na vsakih 7 do 10 let pri nas zamedi tudi jelka, takrat pa so letne bere medu nadpovprečne. V juliju običajno zavrtimo še zadnjikrat točilko in napravimo obračun našega truda. Če je letina količkaj ugodna se čebele vzdržujejo same, dela ne računamo, saj je hobi, če je pa leto medeno pa tudi kakšen dinar prigospodarimo. O oni slabši strani pa nebi pisal saj slovenski pregovor lepo pove: muha ne da kruha, če pa da, pa pogačo da. Še nekaj o čebeljih pridelkih. Čebelarji pridelamo največ medu, ki se loči po okusu, po rastlinah, ki medijo. Zelo pomemben je cvetni prah, ki se pridobiva s smukalniki ali izkopavanjem iz satja. Pomešan z medom je odlično poživilo in zdravilo. Matični mleček in propolis sta tudi zelo pomembna v zdravilstvu, vendar ga čebelarji bolj malo predelujejo. čebelji strup pridobiva zelo malo čebelarjev, uporabljajo ga za zdravljenje revmatičnih obolenj. Čebelarjem pravijo tudi »leteči farmacevti«, tega se ljudje vse bolj zavedajo, čeprav ravno razne ekološke katastrofe čebelam zelo grozijo. Strokovno je dokazano, da čebele pridelajo 1/3 vse hrane na svetu, posredno in neposredno z opraševa-njem rastlin. Ker je ravno spomladanski čas škropljenja sadnega drevja, bi opozoril vse, da naj drevje škropijo v poznih popoldanskih urah, da bo zastrupitev čebel čim manjša. Upam, da mi bralci čebelarji ne bodo zamerili za tako grob opis o čebelarjenju, ostali pa se morda le niste preveč dolgočasili. V prihodnji številki našega glasila bi še opisal nekaj o modernem čebelarjenju, o čebeljih boleznih, o delu krožka na osnovni šoli in o delu naše organizacije. Frelih Jože SPECIALIZACIJA V FIRMI FESTO V januarju letošnjega leta sva bila z Evgenom Podobnikom na specializaciji v firmi FESTO na Dunaju. Namen najine specializacije je bil, da bi se seznanila z načinom montaže elektro-krmilnih omar, katere bi v bodoče delali v Kladivarju za našega kooperacijskega partnerja iz Avstrije. Same vožnje ne bi posebej opisoval, za začetek naj omenim le to, da sva odpotovala ravno tisto nedeljo, ko je pri nas pritisnil sibirski mraz, zato smo za vžig naše lade porabili skoraj dve uri. Tako sva v zadnjem trenutku ujela vlak, ki naju je popeljal v prestolnico bivše Avstro-Ogrske monarhije. V ponedeljek zjutraj sva se javila v FESTU, ki je bil oddaljen kakih petnajst minut od hotela, v katerem sva stanovala. Sprejeli so naju zelo prisrčno, prvi dan pa je bil namenjen seznanjanju s tovarno. Najprej so nama pokazali dva video filma o kompaniji FESTO. Matična tovarna je v Esslingenu v Zahodni Nemčiji, samo v tej državi pa je še preko štirideset različnih obratov, prodajnih uradov, servisov in drugih predstavništev. Sicer pa ima FESTO svoje tovarne in predstavništva raztresena po vseh kontinentih. Tega dne so naju peljali še v demonstracijsko sobo FESTO-DIDACTIC, kjer imajo razstavljene najrazličnejše pnevmatske naprave. Seveda so nama tudi demonstrirali delovanje teh naprav. Dobila sva tudi različne prospekte o pnevmatskih elementih in sklopih FESTO. Prvi dan sva imela popoldne prosto. Naslednji dan pa sva že pričela z montažo krmilnih omar, in sicer so bile to pnevmatsko krmiljene omare s taktnimi stopnjami za češkoslovaškega kupca. Na najino presenečenje, zakaj ne montirava elektro-krmilnih omar, so nama povedali, da takih nimajo trenutno naročenih, zato so nama pač pripravili pnevmatske. V delo sva se kar hitro vživela, tudi z jezikom sam nisem imel težav, Evgenova vsaka druga beseda pa je bila v začetku »šajse«. Delovni čas imajo Avstrijci precej drugače razporejen, saj se dela od osmih zjutraj do petih popoldne, vmes pa je uro časa za malico in kosilo. Tako popoldne oziroma zvečer nimajo dosti časa za razne popoldanske »obrti«. Te pa večini sploh niso potrebne, saj v redni službi zaslužijo dovolj za dostojno življenje. Po končanem delu sva se dostikrat zapeljala s tramvajem v center mesta, kjer sva si ogledovala trgovine. Le-te pa se zapirajo že ob šesti uri, zato sva za razne nakupe izrabila predvsem sobote, ko sva bila prosta. Ugodne cene so predvsem pri tehničnih predmetih, Hi-Fi tehniki, orodju in podobnem. Firma, v kateri sva bila, je nekoliko manjša od Kladi-varja, delo pa imajo zelo dobro organizirano. Zavest delavcev je na zelo visokem nivoju, saj večina sploh ni izrabila vsega časa, ki ga imajo na razpolago za malico in so že prej spet pričeli z delom. Tudi za čistočo je dobro poskrbljeno, založenost z najrazličnejšim orodjem je izredno dobra tako v delavnici, kjer sva midva delala, kot tudi drugod. Redne proizvodnje imajo bolj malo, več se ukvarjajo s projektiranjem, sestavljanjem in montažo najrazličnejših pnevmatskih, elektro-pnevmatskih in elektronskih sistemov za avtomatizacijo. Imajo tudi zelo dobro založeno skladišče in pošiljajo naročene dele po vsej Avstriji. Prosti čas, predvsem ob sobotah in nedeljah, sva razen za nakupe porabila tudi za ogled znamenitosti Dunaja. Med najznamenitejše ogleda vredne točke spadajo Štefanova cerkev, grad Schonbrunn, Prater, državna opera, palača Hofburg, Tehniški muzej, Umetnostno-zgodovin-ski muzej, Prirodno-zgodovinski muzej, palača Združenih narodov in še bi lahko našteval. Tehniški muzej ima zelo bogato zbirko starih koles, avtomobilov, lokomotiv, letal in najrazličnejših strojev. Zelo zanimiva je tudi zbirka turbin, sama zbirka pa je posvečena avstrijskemu rojaku Viktorju Kaplanu. Pozornost vzbuja tudi rudnik, katerega so že leta 1913 prestavili v ta muzej iz nekega opuščenega rudnika, tu pa so ga lepo uredili v kleti muzeja. Vse naprave še vedno delujejo, kasneje pa so en rov opremili tudi z modernimi napravami in hidravličnim podporjem. Prater je zanimiv zabaviščni park z znamenitim po vsem svetu znanim kolesom, ki je visoko čez šestdeset metrov. Pozimi se znamenito kolo ne vrti pa tudi ostale znamenitosti Luna-parka čakajo na toplejše čase in množice turistov z vsega sveta. Umetnostno-zgodovinski in prirodno-zgodovinski muzej stojita v centru mesta v dveh prekrasnih palačah, ki sta bili zgrajeni v letih 1871 in 1881. Umetnostno-zgodovinski muzej ima v prvem nadstropju zbirko slik holandskih, nemških, angleških, francoskih, italijanskih in španskih slikarjev iz 15. do 18. stoletja. Najbolj znani slikarji so Raffael, Tizian, Velazguez, Durer, Rubens, Rembrandt in drugi. V zgornjem nadstropju je velika zbirka starega denarja, medalj in odlikovanj. Pritličje hrani staroegiptovsko, rimsko in grško umetnost, to je predvsem kipe, mumije, sarkofage, obleke, nakit, orodje, orožje in podobno. Izredno dobro so ohranjene mumije iz prvega tisočletja pred našim štetjem. Poleg človeških mumij so zanimive tudi živalske, to je mačke, krokodila, opice, svetega ptiča Apisa, mumificirano imajo tudi glavo svetega bika. Iz kasnejšega časa je največ pozornosti obiskovalcev pritegnila krona, žezlo, kot tudi drugi obredni ornat in zlato posodje Avstro-Ogrskih vladarjev, je pa seveda izredno dobro zastraženo. Tudi prirodno-zgodovinski muzej je vsekakor vreden ogleda. Kamnin in mineralov imajo zbranih in razstav- Prirodno zgodovinski muzej na Dunaju Ijenih kar par sto tisoč najrazličnejših vrst od navadnih kamnov do različnih samorodnih vrst zlata, srebra, diamantov in drugih dragih kamnov. Sam razvoj človeka je predstavljen od pitekantropov in neandertalcev do najrazličnejših tipov ljudi današnjega časa. Da smo Slovenci včasih spadali pod Avstro-Ogrski imperij pričajo posode iz grobov starejše kamene in bronaste dobe iz naših krajev. Tako so omenjena najdišča Most na Soči, Toplice pri Novem mestu, Vače, Črnomelj, Šmarje pri Grosupljem, Brezje pri Trebnjem, Kočevje kot tudi nekateri kraji iz Srbije in Bosne. V izredno veliki zbirki živali so prikazane morske živali od najpreprostejših mehkužcev do največjih rib in kitov. Kopenske živali so predstavljene s par tisoč vrstami ptičev, žuželk, os, metuljev pa do največjih živali jelenov, nosorogov, slonov itd. Izredno so zanimiva tudi okostja prazgodovinskih živali dinozavra, tiranozavra in igvanodona. Vseh zanimivih stvari je toliko, da jih človek v enem dnevu lahko komaj bežno pregleda. Pa se povrnimo nazaj k najinemu delu. Po približno treh tednih sva končala z montiranjem omar, zadnje dneve pa so nama teoretično in praktično predstavili PESTO elektronsko krmiljene PPG 404 in PPG 606. Ogledala sva si tudi tovarno v bližini Dunaja, kjer so ravno montirali avtomatsko linijo, katero so krmilili trije PPG 404 sistemi. Prikazali so nama osnove programiranja pri obeh PPG krmiljih in tudi izvedbo elektro omar, v katere so ta krmilja vgrajena. Tako se je iztekel čas najine specializacije in sedla sva na vlak, ki naju je v sedmih urah pripeljal nazaj na ljubljansko železniško postajo. Marjan Poljanšek Okostja prazgodovinskih živali ALI SE POZNAMO? Predstavljamo vam Anko Bogataj — delavko v knjigovodskem sektorju. Dnevi tečejo, časi se spreminjajo, toda naša rubrika »Ali se poznamo« ostaja. Tokrat smo se odločili, da se zopet pomudimo pri nežnejšem spolu, čeprav v naši DO in zato tudi v naši rubriki prevladujejo moški. Tu je maj, mesec mladosti in prav je, da tudi iz naše rubrike zaveje mladost. Zato smo izbrali za sogovornico Anko Bogataj, ki spada med mlajše delavke. Ko sva jo s fotografom obiskala na delovnem mestu, se je sprva branila razgovora in zatrjevala, da nima o sebi povedati nič zanimivega, toda končno je le pristala in na prigovarjanje le povedala nekaj o sebi. Anka dela skupaj s šestimi delavkami v knjigovodskem sektorju. Njena dela in naloge finančnega knjigovodja zajemajo vodenje glavne knjige, torej ima pregled nad stroški, prihodki in odhodki v DO. Trenutno se vsi ti podatki obdelajo ročno, toda upa, da bo sčasoma temu delu pripomogel tudi računalnik. Zaposlila se je v avgustu leta 1982. Najprej je bila pripravnik, toda ker so bile potrebe na tem delovnem mestu večje, je bila od vsega začetka v knjigovodskem sektorju, le tri dni je delala v OPD in prodaji, nekaj časa pa je bila tudi pri inventuri v proizvodnji, tako da DO kot celote med pripravništvom ni kaj prida spoznala. Drugače glede same DO, odnosov in ostalega nima pripomb, moti jo le to, da se nekateri preveč pritožujejo čez nizke OD, čeprav v resnici mogoče prav tisti, ki najbolj kritizira, niti ne zasluži tako slabo. Anka je končala ekonomsko šolo v Kranju. Pravi, da ji šola pri delu koristi, saj rabi veliko stvari, ki jih je pridobila prav z izobraževanjem. Meni, da bi težko našla bolj primerno delo glede na njeno usmeritev. Toda na vprašanje, če bi se še enkrat odločila za isto šolo, ni bilo pritrdilnega odgovora. Dejala je, da tedaj ko se po osnovni šoli odločaš za nadaljnje šolanje še ne veš, kaj boš z dokončanjem določene smeri sploh lahko delal oziroma če te bo to res veselilo. To spoznaš šele kasneje, ko že delaš in še to šele potem, ko imaš že nekaj prakse, da lahko opravljaš naloge samostojno. Njo je že ves čas veselilo novinarstvo in slavistika in če bi imela to možnost še enkrat, bi se mogoče odločila za to smer. Tokrat, ko se je sama odločala za nadaljnje šolanje in je izbrala ekonomsko šolo, sta bili v Kladivarju razpisani dve štipendiji. Bila je edina prijavljena in je zato štipendijo tudi dobila. Anka je doma iz Opal. Ima še dva brata in sestro in zanimivo, vsi so zaposleni v naši DO. Torej družina Kladivarcev bi lahko rekli. Na delo hodi peš. V zvezi s hojo od doma proti žirem ima lepe spomine na osnovnošolske čase, ko je hodilo v šolo iz teh krajev okrog petnajst otrok. Doživeli so mnogo zanimivega in razburljivega, saj otroška do- mišljija ne pozna meja. Spominja se, da so po gozdu lovili veverico, ura pa je neusmiljeno tekla. Potem so seveda tekli tudi oni in ponavadi so prišli še vseeno prej kot tisti, ki so imeli šolo skoraj pred nosom. Sedaj otroci nimajo več takih uric ob hoji v šolo, saj jim kombi krajša dolgo, a zanimivo pot, polno doživetij. V prostem času se ukvarja z raznimi aktivnostmi. Rada bere, posebno pa ji je pri srcu poezija in roman. Zanima jo tudi revija Življenje in tehnika. Ker je doma iz vasi med gozdovi, ki so še del narave, je tudi velika ljubiteljica naravnih lepot ter zagovornica borb za čisto okolje in zdravo naravo. Včasih vzame v roke tudi pletilke in plete, njeno veliko veselje pa je tudi vrtnar- jenje. Rada goji rože, ki ji pa tudi po mnenju sodelavk zelo lepo uspevajo, čeprav ona ta uspeh skromno pripisuje predvsem čudoviti legi hiše, ki jo ves dan obseva sonce in greje njene rože. Pozimi se večkrat s smučmi zapodi po goropeških strminah, poleti pa kot večina tudi ona rada odide na morje, kar ima v planu tudi za letošnji dopust. Tako se je izteklo najino klepetanje in izkazalo se je, da ve Anka veliko zanimivega ter da njeno življenje ni tako prazno. Treba je izgubiti le začetno nelagodje in beseda da besedo. Torej korajža velja vedno in povsod. Ciril Kacin BESEDA S SODELAVCEM IN PESNIKOM FRANCEM KOPAČEM Težko je pisati o človeku, ki mu je že prazna beseda blizu in ki zna svoja čustva tako lepo preliti na papir kot to stori Franc Kopač. Franc je naš delavec že od vsega začetka zaposlitve in ko ga srečujemo v delovni halji, razpetega med deli, ki jih opravlja uspešno in vestno, kar ne moremo verjeti, da nosi v sebi tako moč, željo in hotenje, da svoje misli preliva na papir v obliki moderne poezije. Toda kdor ga pobliže pozna in ga zaloti kako tiho strmi predse, si zastavi vprašanje, ali se v Francovi glavi ni mogoče prav zdajle ob pogledu na neko stvar ali dogodek utrnila nova misel, nova pesem, umetnina. Kot sem že rekel, Franc je eden tistih, ki znajo svoje misli in občutja izraziti, kar je dokazal z uspešno izdajo svojih poezij »In hvaljeno nosi v sebi«, ki je izšla v okviru žirovskega občasnika v štiristo izvodih. Likovno opremo je prispeval, prav tako Žirovec, Tomaž Kržišnik, ki je Francu tudi drugače precej pomagal pri tej izdaji. Prav zato je ta knjiga ponos našemu kraju, v katerem so kljub majhnosti kalili in orali brazde življenja tako ustvarjalni ljudje. Gotovo je tudi dejstvo, da je knjiga prišla izpod rok dveh Žirovcev, gnala naše krajane, da je bila zelo hitro razprodana. Seveda pa je bilo Francovo pesniško delo predstavljeno tudi drugod in povsod je naletelo na lep odmev. V Škofji Loki so organizirali ob izidu knjige literarni večer, kjer se je predstavil avtor zbirke s svojimi pesmimi. Skupaj s Tomažem Kržišnikom sta knjigo predstavila tudi v Novem mestu, kjer je njuno delo kljub tujemu okolju doživelo lep uspeh in pohvale. Seveda pa je njegova knjiga doživela predstavitev tudi pred domačim občinstvom v žireh, kjer so literarni večer s pesnikom pripravili študentje. Tudi na radiu in RTV so ga z njegovo zbirko že predstavili, tako da je Francova ustvarjalna volja segla že na vse konce in kraje. NOVOSTI IZ INDOKA Naslovi knjig, ki so v zadnjem času prispele v IN DOK: R. Adrinek: PROGRAMSKI JEZIK — FORTRAN (1982) F. Bratkovič: METODE PROGRAMIRANJA (1984) D. Kodek: UVOD V MIKROPROCESORSKE SISTEME (1984) G. Smiljavič: MIKRORAČUNALA (1984) S. Alagič: RELACIONE BAZE PODATAKA (1983) I. Mrakovič: STANDARDIZACIJA PROGRAMIRANJA U ELEKTRIČKOM RAČUNSKOM CENTRU (1984) F. Bratkovič: PROGRAMIRANJE RAČUNALNIKOV (1984) Torej njegove pesmi so bile lepo sprejete, to pa ga navdaja z voljo in zatrjuje, da to ni njegova zadnja zbirka, saj nosi v sebi še mnogo energije in neizpovedanih misli. Druga zbirka naj bi govorila predvsem o človeku, rojstvu in smrti. Čeprav je Franc globoko razmišljajoč človek in mu zunanje dobrine ne pomenijo mnogo, pa je vseeno vesel, kadar pristopi k njemu preprost človek in ga povpraša o tej ali oni pesmi ter mu reče, da mu je bila všeč. Seveda sliši tudi razne kritike, toda tistim, ki mu oporekajo, da so njegove pesmi težke, odgovarja, da imajo le premalo srca, da bi jih razumeli. Naj to pričevanje o Francu, našem sodelavcu in prijatelju, znancu zaključimo z besedami iz njegove poezije, zakaj iz njegovih vrstic se da razbrati o njem več kot bi napisala neizkušena roka na več straneh. »Nekateri iščejo lepoto v srcu in trgajo resnico iz tega dvomljivega sveta, včeraj, danes, jutri in na vse veke Flvala.« Ciril Kacin I. Bratko: INTELIGENTNI INFORMACIJSKI SISTEMI (1984) P. Gspan: EKOLOGIJA DELA — priročnik (1984) D. Stojič: SREDSTVA ZA OBRADU PODATAKA (1983) I. Melihar: INFORMATIKA Z DOKUMENTALISTIKO (1984) S. Money: SPECTRUM GRAPHICS AND SOUND (1984) J. Gotenly: DATE HANDLING ON THE COMMODORE 64 MADE EASY (1984) — NA POTI V INOVACIJSKO DRUŽBO (1984) ŠE VEDNO PREVLADUJE NEAKTIVNOST Neaktivnost mladih v mladinskih organizacijah se pojavlja povsod, ne le v naši mladinski organizaciji. To je posledica premajhne povezanosti predsedstva 00 ZSMS z ostalimi mladinci. Mnogi se ukvarjajo s športom ali drugimi dejavnostmi, za delo v mladinski organizaciji pa nimajo časa in jih to tudi ne zanima. Tu so mlade družine, ki pa imajo objektivnejše vzroke za neaktivnost, saj imajo probleme s stanovanji, varstvom otrok in podobno. Vsi ti problemi posameznih 00 ZSMS se odražajo tudi v mladinski organizaciji v okviru SOZD ZPS, kjer smo januarja imeli programsko volilno konferenco, na kateri je bilo sprejeto novo predsedstvo. Predlagan je bil tudi nov program dela, na katerega naj bi vsaka 00 ZSMS dala pripombe. Tega osnutka do danes še nismo prejeli. V naši mladinski organizaciji nam je letošnjo zimo nekaj načrtov prekrižalo slabo vreme, vendar za vse le-tega ne moremo kriviti. Upam, da imajo naši mladinci kakšno idejo za popestritev in oživitev dela 00 ZSMS. Želimo, da jo »prinesejo na dan« in s tem pripomorejo k boljšemu delovnemu vzdušju v DO. Matjaž Jereb V naši DO je trenutno 125 mladincev NOVOSTI IZ BELEŽNICE JOŽEFA REZKALA — SAMOUPRAVLJANJE Delavski svet podjetja »Rjava pločevina« se je zopet sestal. Zaradi stabilizacijskih časov je sestanek potekal v popoldanskem času. To je čisto razumljivo, saj je v delovni organizaciji bilo skoraj polovico delovnih ljudi izvoljenih v razne samoupravne organe, ki so sestankovali v nedogled. Tako so delavci, namesto, da bi delali, presedeli ogromno časa na sestankih in mlatili prazno slamo. Delavski svet pa je hotel dati dober zgled in je svoje sestanke opravljal popoldne. To je bilo sicer zelo tvegano, saj je vsakdo hotel samoupravljati le med delovnim časom, popoldne je bila udeležba ponavadi zelo slaba. Nič čudnega, če si pobliže. ogledamo člane sveta: Kovač Feliks Nakovalo je imel prijavljeno popoldansko obrt, s katero je več zaslužil v dveh mesecih, kot je prejel osebnih dohodkov v »Rjavi pločevini« celo leto. Večkrat je govoril, da hodi v službo samo zato, da mu tečejo leta za pokojnino in, da je socialno zavarovan. Zato ni čudno, če se mu je zdelo škoda vsake ure, ki bi jo zapravil za podjetje po nepotrebnem. Sekretar Janez Pisač je bil strasten vrtičkar. Na svojem vrtu je obrezoval vrtnice, sadil tulipane, sejal mak, okopaval fižol in gojil maline. Le kako naj si vzame čas za popoldanse sestanke, ko pa vendar že med delovnim časom nima kaj početi. Tehnik Josip Računalo se je navdušeno ukvarjal s športom. Tekal je za žogo, gonil kolo, delal počepe in preskoke. Bogne-daj, da bi vsaj delček energije vložene v šport, porabil v službi za svoje delovne dolžnosti. Tu je bila še zapisnikarica Mica Tipkalo, ki si pri svojih petih otrocih res ni mogla privoščiti popoldanskega samoupravljanja. Sicer bi lahko svoj naraščaj zaupala svojemu možu Pe-petu Litru, pa mu ni čisto nič zaupala. Že prevečkrat se je zgodilo, da so bili otroci sami doma, Pepe Liter pa je pazil na šank pri »Mokri Katri«. Mojster Jožek Priganjalo je imel doma majhno kmetijo, katera mu je vrgla marsikakšno čedno vsotico. Greh bi bil, če bi zaradi nekakšnega sestanka ostala njiva nepreorana in travnik nepokošen. Razvojnik Mihec Razvijalo pa tako ali tako po službi ni hotel slišati za nikakršen sestanek, razen za tistega, ki se je odvijal pri »Žejnem Lojzku«. Vendar pa je bila tistega dne udeležba na sestanku polnoštevilna. Manjkal je le vodja skupnih služb Gašper Vodilo, ki se je že peti dan potikal v našem znanem letovišču na nekakšnem seminarju, seveda na račun »Rjave pločevine«. Da je bila udeležba na sestanku tako dobra, sploh ni čudno, saj je bila na dnevnem redu tudi točka o povišanju osebnih dohodkov. Direktor Franc Zavrtani je nagovoril navzoče: »Tovariši, slišali ste, da je podjetje »Zavita cev«, katera nam dobavlja brezšivne cevi, v hudih izgubah. Ker smo njihovi odjemalci, so se obrnili tudi na nas, da jim pokrijemo del izgub. Izposojeni denar nam bodo vrnili prihodnje leto. Če tega ne storimo, nam bodo ustavili dobavo cevi in tako bo obstal tudi del naše proizvodnje. Tega pa si ne moremo dovoliti, zato predlagam, da jim denar posodimo. Kdor je za ta predlog, naj dvigne roko.« Po kratkem premisleku so vsi člani sveta dvignili roke, tedaj pa je skočil pokonci mehanik Blaž Izvijač. Prosil je za besedo in rekel: »Tovariši, ne zaletavajmo se prehitro. Kaj nas briga, če ima .Zavita cev’ izgubo? Še radi nam bodo prodali svoje cevi, če pa ne, jih bomo pač kupili drugje. Zato sem odločno proti in upam, da ste mojih misli.« Roke so se spet povesile, direktor je spoznal nevarnost, da njegov predlog ne bo sprejet, zato je spet prevzel besedo: »Moram vam povedati, da ni tako, kakor pravi naš Blaž. Če ne bomo .Zaviti cevi’ posodili denarja, da bodo v najkrajšem času izplavali iz izgub, bodo svoje izdelke izvažali za trdne devize, mi pa se bomo obrisali pod nosom. Lahko bi sicer cevi kupili drugod, vendar pri nas nobeden ne izdeluje tako kvalitetnih cevi, kakršne potrebujemo mi. Zato se kaj lahko zgodi, da bomo morali iste izdelke, kot jih bo .Zavita cev' izvozila mi zopet uvoziti in to za drage devize. Če nam bo stala proizvodnja pridemo v izgubo tudi mi. Sploh pa, kaj se repenči tale naš Blaž Izvijač. Vsi vemo, da je vedno iz prihcipa proti vsakemu predlogu ali sklepu, ki ga obravnavamo na delavskem svetu. Vedno nekaj goflja in izpodkopuje prizadevanja naših vodilnih. Med delovne ljudi vnaša nemir. To pa je skrajno škodljivo za naše podjetje. Tovariši, ne dopustite, da bi vas zavedel takle gobezdač kot je Blaž, ki pozna samoupravljanje samo v gostilni, v resnici pa o njem nima pojma.« Blaž se je postavil po robu, češ, da ima kot samo-upravljalec pravico razpravljati o vsakem predlogu, ki ga obravnavajo na svetu. Samoupravljanje ni samo dvigovanje rok in kimanje z glavami, ampak tudi kaj drugega. Pa mu direktor ni dal do besede: »Tovariši, če ne sprejmemo tega predloga, sem izračunal, da bomo ob koncu leta za toliko in toliko v izgubah. Za to pa boste odgovorni vi. Ali si upate vzeti to odgovornost na svoje rame?« Seveda si jo niso upali in zato so predlog potrdili z dvigom rok. Tudi Izvijač Blaž je dvignil roko, ker ni maral biti odgovoren za izgubo v »Rjavi pločevini«. Direktor si je pod mizo zadovoljno mel roke. In kaj si jih ne bi? V podjetju »Zavita cev« so mu namreč v primeru ugodnega glasovanja obljubili lepo nagrado. Tako mu je padel v žep masten drobiž in zanj mu ni bilo treba storiti drugega kakor to, da je pretental tele butce, ki se imenujejo delavski svet, pa so čisto navadne ovce, ki grejo tja, kamor jih nažene pastir. Spet je povzel besedo: »Tovariši, vsi vemo, da je naš strojni park že zelo zastarel. Vse zahtevnejše izdelke nam izdelujejo kooperanti. Zato smo se na strokovnem kolegiju odločili, da kupimo nov supermoderni, avtomatični, računalniško vodeni stroj. Seveda bo stroj iz uvoza, izdeloval pa nam bo zelo zahtevne kose, katere nam sedaj za drag denar izdelujejo naši kooperanti. S tem strojem se bo zelo dvignila naša produktivnost, na koncu leta lahko pričakujemo celo velik preseg plana. Kdor je za nabavo tega stroja, naj predlog potrdi z dvigom roke.« Sedaj ni bilo težav. Delavski svet je soglasno navdušeno dvignil roke visoko nad glave, le mehanik Blaž Izvijač je ugovarjal: »Tovariši, ne mislite, da sem proti napredku in posodabljanju našega podjetja. Vendar pa morate vedeti, da je tak stroj zelo draga in zapletena zadeva, če hočemo, da nam bo prinašal dobičke, bo moral delati neprekinjeno vsaj na dve, če ne celo na tri izmene. Vprašam vas, ali pa mi imamo toliko dela, da nam stroj ne bo stal? Če zanj ne bo dela, nam bo trda predla. Direktor je pojasnil, da bo dela dovolj in še preveč. S podjetjem »Votla gred« pravkar tečejo dogovori o dobavi velikih količin hidravličnih sklopov. Če bo posel sklenjen, bo dela čez glavo. Na koncu svoje razlage je še obdelal Blaža Izvijača: »Tovariši, ali ste videli, kakšen je ta naš Blaž? Ko sklepamo o posojilu, je proti. Ko sklepamo o nabavi novega stroja, je proti. Slišal sem celo, da po delavnicah hujska delavce. Čudim se samo, kako more tak saboter sploh sedeti v svetu. Če se ne bo poboljšal, ga bom predlagal disciplinski za javni opomin.« Ker si Balž ni prav nič želel imeti opravka z disciplinsko komisijo, je tudi on dvignil roko in se potuhnil v kot. V naslednji točki dnevnega reda je direktor Franc Zavrtani predlagal povišanje osebnega dohodka. Ta predlog je svet kaj hitro sprejel, celo večni nergač Blaž Izvijač je med prvimi dvignil roko. Seveda je šele kasneje spoznal, da se je prenaglil. Osebni dohodek so namreč dvignili v odstotkih. Tako se je plača največ dvignila direktorju, kateri je že tako ali tako imel največji osebni dohodek, najmanj pa se je dvignil čistilki Franci Omelo, ki je že do sedaj iz meseca v mesec komaj plavala. Že tako velike razlike, so postale še večje. Sicer pa je to tudi prav, ali naj se mar gremo uravnilovko in bo navadna čistilka ob koncu meseca prejela takšno plačo, kot vodilni delavec, čeprav mora v trgovini pri »Malem oderuhu« plačati za kilogram solate ravno toliko, kakor on? In kaj se je v »Rjavi pločevini« dogajalo potem? Že v najkrajšem času so kupili nov supervisokoproduktiven stroj. Takoj v začetku so se pokazale težave, ker niso imeli usposobljenih delavcev, da bi ta stroj upravljali. Težave so bile tudi pri orodju. Vendar so vse te začetne težave hitro odpravili in stroj je začel delati s polno paro. Na žalost pa se je kmalu ustavil, ker zanj niso imeli dela. Podjetje »Votla gred« je namreč prekinila sodelovanje z »Rjavo pločevino« in je sklope, ki naj bi jih izdelovali v »Rjavi pločevini«, raje naročila pri konkurenčnem podjetju, kjer so bili bolj izpopolnjeni in cenejši. Tako je stroj žalostno životaril in iz dneva v dan proizvajal izgubo. Zastal je del proizvodnje, ker jim podjetje »Zakrivljena cev« ni več dobavljala svojih brezšivnih cevi, kljub temu, da so jim pokrili lep del izgub. Tudi za vloženi denar so se obrisali pod nosom in to iz preprostega razloga, ker je podjetje »Zakrivljena cev« zaradi vse večjih izgub zašlo v stečaj. Zaradi teh in še drugih vzrokov se je ob koncu leta tudi »Rjava pločevina« znašla v težkem položaju. Sklican je bil zbor delovnih ljudi. Direktor Franc Zavrtani je nagovoril navzoče: »Tovariši, vsi veste, da se je naše podjetje znašlo v težkem položaju. Največ preglavic nam povzroča nepremišljena nabava novega stroja in zgrešena investicija v »Zavito cev«. Vprašam vas, kje ste bili takrat, ko sta se sprejemali ti dve usodni odločitvi, kje so bili samoupravni organi? Mislim, da so se vedli skrajno neodgovorno. Kaj si je ob tako važnih odločitvah predstavljal naš delavski svet? Nič, vam pravim! To ni delavski svet, ampak svet kimavcev in on je v veliki meri kriv za naš težki položaj. Sicer pa to ni nič čudnega, če v njem sedijo taki ljudje, kot je mehanik Blaž Izvijač. Vedno je bil proti vsakemu sklepu samoupravnih organov, ko pa se je glasovalo o zgrešenih predlogih, je tudi on dvignil roko. Zato predlagam, da se našemu delavskemu svetu izreče nezaupnico, Blažu Izvijaču pa se kot skrajno neodgovornemu članu izreče javni opomin.« Da, tako so samoupravljali v »Rjavi pločevini«. Ni čudno, če dandanes hodi Blaž Izvijač na sestanke samo še v bife pri »Žejnem Lojzku«, roko pa dvigne edinole takrat, ko si posadi klobuk na glavo. Matevž Pečelin PLANINSKI IZLETI V LETU 1985 1. Triglavski turni smuk /4 M. Poljanšek M. Oblak 2. Turni smuk — Kanjavec /4 M. Praprotnik 3. LPP /4 S. Dolinar 4. Blegoš 12/5 P. Žakelj A. Starman R. Tinauer V. Kristan 5. Nanos 19/5 F. Temelj 6. Javornik 26/5 J. Bekš 7. Ledine 2/6 M. Oblak 8. Krn 9/6 F. Reven 9. Srečanje z zamejskimi Slovenci 16/6 M. Dolenec T. Kokalj 10. Zahodni Julijci 16/6 M. Praprotnik 11. Vršič—Mojstrovka 23/6 V. Eniko 12. Razor planina—Črna prst 30/6 V.Podobnik 13. Storžič 7/7 T. Kokalj 14. Potočka zijalka—Olševa 7/7 M. Poljanšek 15. Grintavec 14/7 F. Temelj 16. Triglav 21/7 J. Strel 17. Učka 21/7 M. Štefan S. Dolinar 18. Zelenica—Stol 28/7 V.Podobnik 19. Kanin—Rombon 4/8 F. Reven V. Eniko 20. Jalovec 11/8 M. Poljanšek M. Praprotnik 21. Triglav 18/8 V. Podobnik J. Strel 22. Začetek slovenske planinske 25/8 P. Žakelj transverzale Pogled na Blegoš 23. Češka koča—ulica 25/8 F. Oblak 29. Sedmera jezera 29/9 V. Eniko 24. Začetek LLP 1/9 S. Dolinar 30. Začetek notranjske planinske 6/10 F. Temelj 25. Mangart 1/9 I. Pečelin poti 26. Pohod treh dežel 8/9 A. Kolenc 31. Izlet v neznano 13/10 P. Žakelj P. Žakelj 32. Tradicionalni pohod okrog 20/10 F. Oblak 27. Dan planincev (Rogla) /9 M. Dolenec Žirov P. Žakelj T. Kokalj 33. Pohod okrog Brežic 10/11 A. Kolenc 28. Ratitovec /9 J. Bekš I. Pečelin Planinsko društvo Žiri NOVO PRI NAS IN NA TUJEM ... ... Inflacija je po MMF-OECD listi dosegla po posameznih deželah sledeče odstotke: Bolivija 748; Argentina 616; Izrael 450; Brazilija 196; Somalija 106; Peru 104; Mehika 65; Urugvaj 63; Jugoslavija 59 in Turčija 51. Pa poglejmo še »najslabšo« deseterico: ZRN in Japonska 2,1; Nizozemska 3; Švica 3,2; ZDA 4,2; VB 5; Avstrija 5,2; Francija 6,9; Indija 8,3; Tunizija 8,4. (Po PV 4. 3. 85) ...V letu 1984 so nam inozemski kupci vrnili za 3 milijarde raznega blaga, ki ni odgovarjalo pogodbenim dogovorom. In koliko smo vrnili mi? Po statistiki sodeč, nič! (Glasnik 4. 2. br. 5) ...Ko že govorimo o dolgovih, poglejmo koliko je bil kdo v juniju 1984 v SFRJ dolžan (v milijon dolarjih): Bosna in Hercegovina 2.118; Črna Gora 860; Hrvaška 3.050; Makedonija 1.126; Slovenija 1.480; Srbija 3.240; Vojvodina 990; Kosovo 860 in federacija 5.260. Skupno torej 18.984 miljard dolarjev. (Po GV 85 št. 7) ...V SR Sloveniji so se lansko leto povprečno povečali čisti OD v gospodarstvu za 54,2 %, v negospodarstvu za 58 % in v delovnih skupnostih organov in organizacij družbenopolitičnih skupnosti za 64 %. (Po GV 85 št. 5) ... Poglejmo še strukturo svetovne trgovine po vrednosti v miljardah dolarjev: za 130 se proda osebnih in tovornih vozil; za 95 tekstila in oblačil; za 70 pa železa in jekla, enako pa tudi pisarniške in telekomunikacijske opreme. (Po GV št. 6) ŠPORTNE NOVICE Osrednji športni dogodek letošnjega leta so prav gotovo 10. zimske športne igre SOZD ZPS, katerih organizator je bil Kostroj iz Slovenskih Konjic. Tekmovanje v veleslalomu in smučarskih tekih je bilo na Rogli, potekalo pa je ob izvedbi RTC UNIOR Rogla. Najprej je seveda treba pohvaliti organizatorja, ki je kljub pomanjkanju snega uspešno pripravil proge. Za nameček je ponagajalo tudi vreme, saj sta sneg in gosta megla precej ovirala tekmovalce. No, tekmovalci iz Kladivarja so bili, kot kaže, pripravljeni na vse. Pa si poglejmo rezultate, oziroma boljše uvrstitve »naših«. Veleslalom moški: V kategoriji do 29 let je Dušan Seljak spet ugnal Danila Sitarja iz Metalne, tokrat kar za sekundo in šest stotink. Dušan je imel tudi absolutni najboljši čas. Igor Podobnik je bil v isti kategoriji peti. V kategoriji 30—39 let je Marjan Šorli zasedel presenetljivo drugo mesto, Milan Frelih je bil dvanajsti, Pavle Sedej trinajsti, Marjan Mlinar pa štiriindvajseti. Vinko Albreht je bil v kategoriji 40—49 let tretji, Janez Zupančič pa v kategoriji nad 50 let četrti. Veleslalom ženske: Pri ženskah do 29 let je Stana Gantar osvojila osmo mesto, Slavka Fajdiga pa sedemnajsto mesto. Majda Bogataj je pri ženskah nad 30 let osvojila petindvajseto mesto. Teki moški: Še eno prijetno presenečenje je pripravil Igor Albreht, ki je v kategoriji do 29 let osvojil drugo mesto, Cveto Poljanšek pa je bil v isti kategoriji devetnajsti. Kategorija moških 30—39 let je bila za nas uspešna. Janez Kosmač je bil tretji. Stane Slabe osmi, Marjan Poljanšek pa petindvajseti. V kategoriji 40—49 let je bil Vinko Albreht peti, Andrej Starman šesti, nad 50 let pa Janez Zupančič štirinajsti. Starta la so tudi dekleta: do 30 let je Andreja Smeh osvojila drugo, Stana Gantar sedmo, Mojca Mrak pa deseto mesto. Nad 30 let je bila Majda Bogataj trinajsta. Skupno v veleslalomu je zmagal Litostroj pred STT, Metalno, Kladivar je bil četrti. V tekih je bil prav tako najboljši Litostroj, Kladivar odličen drugi, tretji pa STT. Poglejmo si še skupno uvrstitev, kjer je Kladivar spet zasedel odlično tretje mesto, priznati pa je treba, da je bilo tudi nekaj sreče na naši strani, saj smo Metalni na četrtem mestu pobegnili le za tri točke. 1. LITOSTROJ 2124,77 2. STT 1658,69 3. KLADIVAR 1570,45 4. METALNA 1567,50 5. STROJ 1282,25 Ob občinskem prazniku je bilo v Škofji Loki posamezno in ekipno tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Med ekipami je zmagalo strelsko društvo Brata Kavčič, Kladivar pa je skupaj z Merkator Soro Žiri delil četrto mesto. Med posamezniki se je najbolje odrezal Bojan Žakelj, ki je z 87 krogi delil peto mesto. Preko zime je v DD Partizan potekala trim liga v namiznem tenisu. V moštvenem delu je zmagala ekipa THE DOORS, drugi je bil Kladivar, tretji pa Vrsnik. Med posamezniki in v dvojicah se ni noben igralec Kladivarja uvrstil med prve štiri. Zima se bo počasi le umaknila in tekmovanja se bodo spet začela odvijati na prostem. Največja pozornost bo spet usmerjena na trim ligo v malem nogometu, kjer Kladivar brani odlično drugo mesto, nekoliko manjše pozornosti pa bo deležna košarka, ki je tudi po številu ekip skromnejše zastopana. Srečo Gaber Naš sodelavec Igor Eržen pri skoku VPRAŠANJA IN ODGOVORI RADIA ERIVAN Vprašanje: — Do katerega leta priporočate zimski šport? Odgovor: — Načelno do smrti, lahko pa nehate tudi kakšno leto prej. Vprašanje: — Ali so Rusi na službenih potovanjih zvesti? Odgovor: — Načelno da. Še posebno astronavti. Vprašanje: — Star sem sedemdeset let. V zadnjem času mi je občutno popustila moja moška moč. Ali veste za kako sredstvo? Odgovor: — Ne. V vaši starosti je to naraven pojav. Dodatno vprašanje: — Toda moj brat je star oseminsedemdeset let in se hvali, da lahko zadovolji tudi zahtevne mlade žene. Odgovor: — Pripovedujte to tudi vi. Vprašanje: — Vedno zatrjujejo, da je sovjetsko gospodarstvo najboljše na svetu, ker prinaša štiri žetve. Ali to drži? Odgovor: — Načelno da. Ena žetev je iz Rusije, ena iz Poljske, ena iz Madžarske in ena iz Češkoslovaške. KRIŽANKA Za novoletno nagradno križanko smo prejeli 7 rešitev, med katerimi pa ni bilo nobene pravilne. Zato tudi nismo razdelili predvidenih nagrad. Upamo, da jih bomo lahko drugič, reševalcem pa želimo več sreče pri reševanju. Rešitev novoletne nagradne križanke: SREČNO, ULANOVA, SADAM, Z, OPNA, BOA, OLEANDER, VAREŠ, 00, AS, RAKUN, VRANA, NIT, AMONIAK, ODEON, AČ, CIN, VONJ, APT, GETO, OLJARNA, INN, LAE, ATRIBUT, ET, AGENTI, TRIBUNA, OISE, AS, JALE, ARLY. AFORIZMI V življenju je sedaj že tako kot na radiu: povsod sami napovedovalci. Pazite, da vas tudi na ravni cesti ne počakajo za ovinkom. Najboljša delovna mesta sploh niso delovna. Imam sedem hobijev. Najraje sedem in pijem. V boju za sredstva je padlo že mnogo ciljev. Pri nogometaših je lepo: tam ima vratar direktorsko plačo. »Kladivar« je glasilo KLADIVARJA, tovarna elementov za avtomatizacijo Žiri, Industrijska c. 2 Ureja ga odbor za obveščanje: člani: Mira Mlakar, Matevž Pečelin, Marko Pagon Ciril Kacin — glavni urednik Brane Šubic — odgovorni urednik Marjan Poljanšek — predsednik, foto Jure možina — karikature Tisk: Učne delavnice, Ljubljana S KAMERO NA SINDIKALNEM IZLETU V ŠTORAH Tudi dobre volje ni manjkalo Posnetek iz livarne Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev Foto: M. Poljanšek KADROVSKE NOVICE V času od 1. 12. 1984 do 30. 4. 1985 so delovno razmerje z delavci naše delovne organizacije sklenili: 1. Bojan KRISTAN, NK delavec, pomožni vrtalec 2. Marija PIVK, NK delavka, snažilec 3. Irena TRATNIK, KV pletilja, evidentičar 4. Marica ŠIFRAR, NK delavec, pomožni vrtalec 5. Franc UŠENIČNIK, NK delavec, pomožni vrtalec 6. Marko KAVČIČ, VUD, pripravnik (določen čas 9 mesecev) 7. Jože OBLAK, NK delavec, pomožni vrtalec 8. Jožica KLEMENČIČ, NK delavka, kuhar 9. Stana GANTAR, ekonomist, pripravnik 10. Milena TRATNIK, adm. tehnik, korespondent 11. Barbara KRANJC, NK delavka, monter OP 12. Ciril KAVČIČ, str. ključ., monter HO I 13. Izidor Miklavčič, str. tehnik, normirec Delovno razmerje z delavci naše delovne organizacije so prenehali: 1. Tomaž FRELIH, KV električar, pripravnik 2. Mirko OBLAK, NK delavec, varilec I 3. Anton JELOVČAN, NK delavec, pomožni vrtalec 4. Ljudmila PIVK, NK delavec, tehnični risar 5. Marjan TREVEN, NK delavec, frezalec 6. Andrej VEHAR, KV strojnik, pomožni vrtalec 7. Franc LIKOVIČ, str. delovodja, ref. za kooperacije Iz JLA so se vrnili: * 1. Anton UŠENIČNIK, KV strugar, strugar I, II 2. Peter PAGON, KV str. ključ., vzdrževalec II 3. Konrad PETERNELJ, KV str. ključ., vrtalec I 4. Igor NOVAK, KV strugar, strugar I, II V JLA so odšli: 1. Milan ŠUBIC, KV str. ključ., monter HO II 2. Milan ERZNOŽNIK, KV str. ključ., monter HK II 3. Robert LAZAR, NK delavec, pomožni vrtalec Trenutno je v DO »KLADIVAR« Žiri zaposlenih 280 delavcev. POROČILI SO SE: Slavko HOMEC, Anton KLEMENČIČ, Branko POLJANŠEK ISKRENO ČESTITAMO! Kadrovik: Janez Vidmar