Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
mesečno'20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedel|«kn Izdala celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemalvo 140 D
ENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp. pelli-vrsto mali oglasi po 130 In 2 O,večji oglasi nad 43 mm vl&lne po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večlem n naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku
Socialni dan
Vprašanje pravične ureditve človeške družbe, ki je vedno zavzemalo važno mesto na razpravah slovenskih katoliških shodov, stopa danes prav v ospredje našega zanimanja in praktičnih prizadevanj. 0 tem priča tudi Socialni dan, ki se vrši 9. septembra v Ljubljani.
Od prvega katoliškega shoda 1892 do petega leta 1923, pa do danes, ko se posveti socialnim problemom našega časa poseben dan, se je socialno vprašanje razpravljalo kot osrednje vprašanje vsega delovanja katoličanov v javnem življenju. Kot vodilni motiv se vleče skozi vse katoliške shode misel, da je obnova duha, moralni preporod posameznika, poglobitev verskega življenja kar najbolj odvisna od vzporednega dela za gmotni blagor in dvig delovnih slojev, od zunanje preureditve družbe na podlagi pravičnosti in od osvoboditve vseh delovnih stanov od jarma brezbožnega kapitalizma. Že prvi katoliški shodi so v jedru poudarjali vse to, kar so bo izneslo na pred-stoječem Socialnem dnevu, ki ln sredi naj-ljutejšega boja med izkoriščevalci m kapitalizmom in izkoriščanimi množicami izdelal še bolj konkretne smernice za praktično reševanje tega največjega konflikta svetovne zgodovine. Socialni dan hoče poudariti:
da današnji kapitalizem ni samo tehnika ali najracionalnejši način gospodarjenja po številki, ampak sistem najhujšega izkoriščanja človeka proti vsem božjim zakonom in človeškim pravicam, da je povzročil razredni boj, to je ločitev človeštva v dva sovražna si tabora, da je zato protinaraven, protisocialeu in protikrščanski;
da narodno gospodarstvo ne sme biti naravnano na čim večji dobiček posameznika, ampak na smotrno preskrbo vseh 6 potrebnimi tvannimi dobrinami, da je življenje od do-hodkovj brez dela prolisocialno in da mora po krščanskem pojmovanju družba biti brezrazredna, to je zasnovana na stanove, ki se v vzajemnem telesnem in dušnem, socialno koristnem delu vseh iu vsakega po poklicih medse-boj izpopolnjujejo in pomagajo, ne pa da so ločeni v razreda, od katerih eden dragega tlači in izkorišča, le-ta pa prvega sovraži;
da je zasebna lastnina utemeljena v svoji socialni funkciji, to je, da je dovoljena in potrebna, ako in dokler služi splošni socialni blaginji; da pa izgubi svojo upravičenost, kadar si kdo prilaščuje deleže iz tujega dela in nosi v sebi težnjo po pomnoževanju v neskončnost, tako da drugim otežuje ali docela one-tnogočuje zasebno lastnino;
da je mezdna delovna pogodba sicer sama po sebi dopustna, da pa je v praksi večinoma le navidezno svobodna, in da je zato v tendenci krščanstva, da se nadomesti z drugim odnosom med delavcem in delodajavcem, ki bi dal delavcu vse, kar rabi za človeka dostojno življenje;
da se imajo katoličani ue samo prizadevati za zaščito obstoječe socialne zakonodaje in za njeno izpopolnitev, za tako zvane socialne reforme, marveč morajo težiti tudi za temeljito izpremembo sedanjega družabnega reda v tem zmislu, da se izpremeni v koreninah delovno razmerje. Priporoča se ali orga-nizacijsika pogodba, po kateri bi delaveec bil uradnik v službi družbe in temu primerno gmotno postavljen in osiguran; družbena pogodba, po kateri bi delavci postali pravi solastniki podjetij, ali naravnost družbena pogodba delavcev samih med seboj, kjer bi delavci sami, oziroma delavske korporacije bile lastniki. Nasilni prevrati se samoposebi umevno zametujejo in vidi rešitev teh vprašanj v močni delavski organizaciji ter v novem, zares krščanskem, protimaterialističnem duhu, ki prešini vso družbo.
V teh smernicah se kaže velik napredek v opredelitvi odnosa krščanstva do socialnega vprašanja, napredek, ki znači vedno bolj jasno in konkretno obrisujoč se razvoj in primenitev osnovnih etičnih načel krščanstva na naglo razvijajoče se socialne razmere pod kapitalistično ero. Upravičeno se lahko reče, da so slovenski katoličani, sinovi pretežno delovnega in siromašnega naroda, kar se tiče formulacije krščanskega socialnega programa, na enem prvih mest in na nas vseh je, da se ta program čimdaljebolj dosledno in korenito izvede v praktičnem gospodarskem življenju.
Rojalisti proti Jugoslaviji
v Atene, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Rojalistič-ni list »Projac v Solunu piše, da se javno mnenje odločno upira vsakemu načrtu, da bi se dale Jugoslaviji dalekosežnejše koncesije v solunski prosti Inki. Na ta način se grško-jugoslovanski sporazum ne more doseči.
a H9tx> ulado
v Tirana, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Uradno se razglaša, da je Zogu imenoval za ministrskega predsednika in notranjega ministra Cotta, za zunanjega ministra Vrionija, za prosvetnega ministra Džaier Upija, za pravosodnega ministra Delvina, za finančnega finistra Tutulanija, za ministra javnih del Kalija Vučitrna, za poljedelskega ministra pa Musa Juka. — Slavnosti kronanja Zogua za kralja se bodo vršile na obletnico neodvisnosti Albanije 28. septembra v Proji, rojstnem kraju Zcgua. Za takrat se pričakuje obširna amnestija. — Ahmcd Zogu je izjavil zastopniku »Daily Expressa«, da jc zlobno in nesmiselno trditi, da se jc Albanija obvezala biti Italiji utrjeno mostišče; namen Ahmed Zogua jc edino ta, da v svojo deželo uvede zapadno evropsko civilizacijo. — Grški »Elevteron Vi-ma« se peča z obtožbami in sumničenji belgrajskih listov nasproti Grški, ker je priznala Zogua ra kralja. Trdi, da se je priznanje izvršilo iz čisto formalnih vzrokov. Tirana ni dala za lo Grški nobenih konccsij. Najboljši dokaz za to je, da nc pride do rešitve več vprašanj, ki so nerešena med Grško in Albanijo, tako n. pr. izvedba grško-albanskega dogovora o vzajemnem izročevanju članov tolp, ki prekoračijo mejo. Drugi atenski listi pa na-glašajo, da bo grško priznanje Zogua dalo tiranski vladi povod, da se to vprašanje izročitve končno reši.
U oladi s amputaciji niti besede
Izjavi Ljube Davidoviča in dr. Spaha
n Belgrad, 7. sept. (Tel. »Slov.«) V zvezi s Pribičcvičevo kampanjo o amputaciji sla danes dala Ljuba Davidovič in dr. Mchmed Spaho dve značilni izjavi. Gosp. Davidovič je rekel:
»Pribičevič mc vprašuje, če sc sploh kaj zavedam. Tu je pa narodni pregovor tak: Rcci mu, da ti ne poreče. To vprašanje bi bilo treba postaviti njemu. Žc predsednik narodne skupščine mu jc rekel na neki seji: Zavedite se g. Pribičevič. Ta nasvet mu ni bil nikoli tako potreben kakor danes. Povem dve, tri besede o amputaciji in o Pribičevičev! zgodovinski noči. Tedaj se jc reklo šefom KDK, naj sc odkrito izjavijo, ali so za to, da ostanejo v tej državi ali ne. Na to misel sc jc prišlo ob Prcdavčevi izjavi, da sc s Srbijo sploh ne more več delati. In naposled tudi radi tega, ker so odklenili Stanojevič«. Vendar sc je v tistem trenotku, ko so nam odgovorili, da KDK ni za amputacijo, to vprašanje za nas odstavilo z dnevnega reda, ker mi vprašanja o amputaciji sploh nismo nikoli načeli.«
Nadalje jc Davidovič izjavil: »G. Maček je prvi in najmerodajnejši vodja KDK. Čc dr. Maček govori, govori prvi predsednik KDK in nihče drugi. Pribičevič je šele drugi šef. In zdaj naj Pribičevič pove. ali se strinja z Mačkovo izjavo o neodvisnosti. Dokler jasno ne odgovori na to vprašanje, se nc	več ozirati na njegovo presojo mojega
dela in mojega mišljenja.«
Dr. Spaho jc dal časnikarjem izjavo, v kateri jc med drugim dejal: »Lahko zapišete, da nihče od šefov četvorne koalicije ni zahteval kake amputacije. Mi nikakor nismo za amputacijo. Sicer mi jc pa drago, čc pridejo protesti iz Zagreba, Sicer pozno, pa vendarle. Samo, da bi morala ie Pribičevičeve proteste ponoviti tudi dr. Maček in dr. Trumbič.«
Vtada uživa zaupanje radikalov
n Belgrad, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršilo več sestankov med radikalnimi prvaki. Jutri se bo sestal na seji ožji glavni odbor. Aca Stanojevič bo na tem sestanku poročal o svojih razgovorih, ki jih je doslej imel, posebno o razgovoru z Veljo Vukičevičem. Popoldne je Aca Stanojevič obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca. »Pravda« piše o tem sledeče: Razgovor med gg. dr. Korošcem iu Aco Stanoje-vičan je bil prijateljski in prisrčen. Zdaj g. dr. Korošec ni več nezadovoljen, ker po Stanojevi-čevi izjavi vlada uživa zaupanje radikalov. O odnosih v radikalni stranki se je nadejati, da se bodo kar najboljše uredili.
n Belgrad, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Dne 12. septembra bi moral imeti poslovni odbor NRS-kluba sejo. Ker pa je večina vladnih poslancev odšla na agitacijo v Bosno in Hercegovino, kjer se vrše v kratkem občinske volitve, se je ta seja preložila na 16. septembra.
Kongres gospodarskih združeni
n Belgrad, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Jutri se bo v Belgradu vršil kongres gospodarskih organizacij in trgovskih zbornic. Že danes so prišli iz raznih krajev države in tudi iz Slovenije. Iz Zagreba ni prišel nihče, ker je sedaj g. Alexander, predsednik Zveze industrijcev na dopustu, glavni tajnik g. Bauer pa je odpotoval na Dunaj. V imenu vlade se bo udeležil otvoritve kongresa g. dr. Korošec
Obiski pri dr. Korošcu
n Belgrad, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je predsednika vlade g. dr. Korošca v predsedništvu vlade obiskal Velja Vukičevič , ki se je z njim razgovarjal nad pol ure. Dalje sta obiskala g. dr. Korošca patrijarh D i -mi tri je in novo imenovani guverner Narodne banke g. B a j 1 o n i.
Predavec predsednik oblastnega odbora v Zagrebu
č Zagreb, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Danes se je vršila seja zagrebškega oblanlncga odbora. Otvoril jo je ing. Košuiič. Predlagal je, da se za predsednika oblastnega odboru izvoli Jcsip Predavec, ki je bil soglasno izvoljen. Predavec je nato podal načrt o delu zagrebške oblasti.
Nravi nikdar ne menjalo volkovi
Novi napadi na hrvatske škofe — Hinavstva je zopet konec
č Zagreb, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Tisk KDK, ki ie v zadnjem času pričel z ostro borbo proti HPS, si prizadeva dokazati, kot da je HPS najt olj heretska stranka med Hrvati. Znano pa je, da sedijo v uredništvih teh listov obče znsni framazoni. V poslednjem času je ta tisk pričel napadati hrvatske škofe. Tako je včerajšnji »Narodni val« napadel djakov3kega škofa Akšamoviča zaradi tega, ker je kot gosta sprejel poslanca Ribarja. Današnji »Narodni val« zopet napada škofa Akšamoviča in ga žali. List pravi, da se iz hiše škofa Akšamoviča denuncirajo posamezni pristaši KDK v Djakovem. V istem članku se grozi škofu Ak-šamoviču. Članek pravi, da bo bit naroda, ki se bo uporabila proti njemu, težja nego Kristusu. Zanimivo je, da priobčuje »Narodni val« te stvari neposredno potem, ko je vse časopisje KDK razzvonilo vsemu svetu, da so nrvatski škofje za akcijo KDK.
Trumbičev zagovor
č Zagreb, 7. sept. (Tel. »Slov.«) V zadnjih dneh objavlja belgrajska »Pravda« neke beležke pokojnega Protiča o Trumbičevem delu, ki da je s Semodlako z vsemi silami delal na to, da se na pariški mirovni konferenci zožijo meje naše države, posebno da je delal na to, da se meje proti Avstriji izvedejo v škodo Slovencem. Trumbič je danes dal izjavo, v kateri pravi, da so vse te vesli, ki se nanašajo na njega in na Smodlako, popolnoma izmišljene, zlasti kar se tiče Slovenije. Trumbič naglasa, da sta se po njegovi zaslugi pripojila mesto in okraj Maribor naši državi.
Račičev proces
n Belgrad, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Ker je sodišče potrdilo preiskovalni zapor nad Jovano-vičem-Luno in Popovičem, preiskovalni sodnik nadaljuje z zaslišnvanjem prič, ki se imenujejo v zagovoru. Iz Zagreba je pozval upravnika Basaiičkove zapuščinske mase. Upravniki morajo vložiti zasebno tožbo glede materialnih zahtevkov. Vse delo preiskovalnega sodnika bo v štirinajstih dneh končano. Okrog 5. oktobra se bo pričel Račičev proces.
Praznike v CSR nazaj!
v Praga, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Zakon o odpravi dvojnih praznikov o Božiču, Veliki noči in Binkoštih, ki so ga pred tremi leti prenagljeno izposlovali socialisti, jo danes vlada sama umaknila v noveli, ki jo je predložila parlamentu, ker je ta zakon,, odkar je bil sprejet, sabotiralo ne samo prebivalstvo, temveč tudi državni uradi. V noveli zahteva vlada, da se zopet uvede drugi praznik o Božiču, Veliki noči in Binkoštih ter da se zopet uvede praznik na dan Sv. Treh kraljev, Vnebohoda, Sv. Rešnjega Telesa, Sv. Petra in Pavla, Marijinega vnebovzetja, Vseh svetnikov iu Marijinega spočetja.
Bratšanu pripravlšen na odstop
v Pariz, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča »Petit Parisien« iz Bukarešta, so vplivni francoski finančniki in politiki pozvali ministrskega predsednika Bratiana, da preosnuje svoj kabinet in sestavi kabinet sprave. Brati-anu jc dal vedeti, da je eventualno pripravljen odstopiti in napraviti prostor za kabinet pod vodstvom princa Stirbeja.
,.Times" o demarši v Sofiji
v London, 7. sept. (Tel. »Slov.«) »Timesi izjavljajo, da baje Anglija in Francija obžalujeta svojo skupno demaršo v Sofiji, ker je slonela na napačni predpostavki, da je inace-donski komite razcepljen v dve približno enako močni smeri in da bi zato bolgarski vladi bilo lahko organizacijo zatreti ali razpustiti.
Za srednjeevropski Locarno je še čas
v Budimpešta, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Z ozirom na vesti, da bo dr. Beneš še letos predlagal, da se sklene srednjeevropski Locarno, je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš izjavil na vprašanje ženevskega dopisnika madjarskega lista >Az Ujsag , da te vesti niso resnične, ker še ni prišel čas nastopati s takim načrtom.
Svics mora biti neodvsna
v Curih, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Predsedstvo švicarske socialno-demokratske stranke je sprejelo protest proti temu, da se upa italijanski fašizem skrivati po Švici in organizirati kaznjive slučaje. Vodstvo zagotavlja, da bo neprestano opozarjalo na fašistovsko nevarnost. Odločno protestira proti temu, da zapirajo fašisti švicarske državljane na švicarskih tleh. Fašisti so ustanovili državo v državi. Švica mora braniti svojo neodvisnost.
Krsto so odprli
v Bukarešt, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Tu jc umrl vodja potnega oddelka na madjarskem konzulatu Richard Eichhorn. Krsto so plombirali in opremili z diplomatskim pečatom madjarskega poslaništva. Romunski obmejni uradniki pa so strgali zastavo s krste, odtrgali pečat in odprli krsto pod pretvezo, da je treba pregledati, če se nahaja v krsti kako tihotapsko blago. Madjarska vlada trdi, da se je Romunija pregrešila zoper določila o diplomatskih uradnikih in prelomila spoštovanje do mrtvecev ter radi tega vložila v Bu-kareštu protest.
Litva za Kelloga
v ženeva, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Litovska vlada je pcslata danes svojega berlinskega poslanika Sidzikauskasa v Bern, da odda tamoš-njemu ameriškemu pcclaniku NVilsonu noto, v kateri naznanja litovska vlada svoj pristop li Kellogovi pogodbi. V dodatnem pismu, ki sc bo sestavilo v Ženevi, pa navaja litovska vlada pridržke, v prvi vrsti glede Vilne, pod katerim' pristopi h pogodbi.
Rusija pristopila h Kellogu.
v Moskva. 7. sept. (Tel. »Slov.«) Namestnik Cičerina Litvinov je predal francoskemu poslaniku Herbettu noto. ki se tiče pristopa Rusije h Kellogovi noti. V dodatni noti izjav-lja Litvinov s%*oje prepričanje, da bo sovjetska vlada dobila seznam vseh držav, ki so bile povabljene k pristopu, in poročilo o ratifikaciji posameznih vlad.
Ali je Chamherlainu bolje? Ladja »Ar-roma« je dospela z zunanjim ministrom Chamberlainom na Azore. Chamberlainovo zdravje se je po zatrdilu uradnih krogov zbolj-šalo, vendar pa se Chamberlain še ni upal iž-slopiti, ker se čuti še preslabega, da bi obiskal na povabilo posamezna mesta.
Chamberlain-Stresemann \ ŠpSfflip U SSICfffl HSridllS!
it mrivvnalr i HiniA- I	_______
Skoro ob istem času sta v evropski diplomaciji zbolela dva moža in iz obeh držav dobivamo vesti skoro iste vsebine. Dočim vztrajajo veliki angleški listi trdovratno na tem, da je angleški zunanji minister Sir Austen Chamberlain res nevarno obolel in da je treba pričaikovati v najkrajšem času njegovega odstopa, če ne prej, pa vsaj tedaj, ko se vrne premier Baldvvin, pa angleški uradni dopisni urad demantira vse te vesti in kratko trdi, da o odstopu g. zunanjega ministra ni govora. Iz Nemčije dobivamo stalno vesli, da je nevarno boian dr. Gustav Stresemann, in zopet se množe časopisni glasovi, ki govore c skorajšnjem njegovem odstopu, uradni dopisni uradi pa trdijo, da o odstopu ni govora, možno pa je razpravljati o daljšem dopustu. Ni še dolgo od tega, odkar smo dobivali podobna poročila iz Francije, ko so se naenkrat začele širiti verzije, da je tudi Briand težko bolan; da, nekateri so bili celo v strahu pred katastrofo. Briand je zopet živahen in nastopa kot politik, okrog katerega se suče vsa Ženeva. Chamberlain in Stresemann sta odsotna in bolna. Mnogo jih je, ki govore o politični bolezni obeh državnikov. Saj je že nekaj udomačenega, skoraj bi rekli, neko pravilo med diplomati, da politik zboli, če mu ni všeč družba ali opravilo, o katerem bi moral razpravljati. Mnogi pa so, ki so prepričani, da je tudi ledenomrzli Chamberlain postal žrtev vročinske bolezni in da je sicer krepki Stresemann opešal na fizični moči, da sta torej oba državnika res težko bolna. Bodi kakorkoli, dejstvo je, da se je Chamberlain umaknil že podpisu Kellogovega pakta v Parizu in da je dr. Stresemann urnih nog odšel iz Pariza od istega podpisa ter da se trenutno -ie o enem ne o drugem ne govori v splošnih mednarodnih vprašanjih.
Izmed diplomatskih in političnih kritikov povojne Evrope je mnogo takih, ki so primerjali stanje povojne Evrope s tistim, ki je nastopilo ob podobnih velikih prilikah, in so ugotovili s svojega stališča, da je veliki čas našel razmeroma majlme može. Ko je bilo pred približno sto leti enako opasno stanje v Evropi, je kočijažil Evropo dunajski Mctter-nich. Ko so se začeli narodnostni pokreti, zlasti od 1870 dalje, je dal nemški narod Nemčiji svojega Bisniarcka, Italija pa razne Cavourje in Garibaldije. Tudi v Franciji je bilo razmeroma dosti politikov iznad povprečno mero. V Angliji imamo dobo velikega Gladstona in Salisburyia» da imenujemo po njihovih zgledih le nekaj primerov. Vsi ti kritiki se ?prav-ljajo na sedanje vodilne može in jim očitajo navadno epigonstvo. Chamberlaina samega Imenujejo malega sina velikega očeta Joe Chamberlaina. Stresemannu so ponovno i'ku-šali dokazati, da nima ničesar lastnega, ampak da v malem posnema velikega Bismarcka. Naravno, da tudi Briandu ni prizaneslo kritično pero, katero ne najde na njem ničesar posebnega. Ti črnogledi vidijo dalje dokaze za svoje trditve v splošno evropskem nanju, ki že leta in leta boleha na enem in istem vprašanju, vidijo padce in sestave novih vlad. v katerih, kot pravijo, zastonj iščejo osebnosti, i ki bi dala vsaj desetletju pečat svojih zmožnosti in svoje volje, in bi ostala vsaj nekaj časa trajno na krmilu. Prav jim tudi pride no-i torično bolehanje gg. zunanjih ministrov. Iz tega pojava izvajajo zaključke, da se nihče od njih ne upa dregniti v sršenovo gnezdo, pogledati stvari v oči, priznati, kaj hoče, in se namesto v boj spusti v bolniško posteljo Tako f imajo končno le nekaj vzorov in le nekaj ju-1 nakov Mussolinijevega, Rivere in Leninovega, 1 oziroma Čičerinovega kova.
Chamberlain in Stresemann sta "orej bolna. Ali politično ali fizično — to ugotoviti se najbrže ne bo zlepa komu posrečilo. Ako pa je resnična trditev, da imamo opraviti s težko bolnima državnikoma, ki sta, ali trajno ali pa za dogledno dobo izločena od vodstva zunanjih poslov svojih držav, potem bo tudi objektivna zgodovina priznala, da sta ta dva državnika „ storila zlasti od locarnske pogodbe mnog", kar ^ bo spadalo v zgodovino Evrope. Elegantni ' Chamberlain je v zmislu konservatirizma svo-i je stranke znal braniti angleški imperializem, a obenem imel dovolj poguma, da je z vsem svojim mogočnim imperijem podpisal garancijo za Nemčijo ravno v Locarnu. Drugo, kar ne bo ostalo brez zgodovinskih posledic, pa je njegovo globoko prepričanje v francosko-an-gleško zvezo, v sedanje stanje Evrope, ki je veliko bolj opravičeno kakor je bilo pred vojno in ki daje več jamstva narodnega, socialnega in mirnega razvoja. Stresemann je imel sredi komunističnih in nemško-nacionalisiič-nih revanžnih pojavov pogum, da je z Locar-liom priznal ogromen del verzajske mirovne pogodbe, da je izbrisal iz nemškega političnega besednjaka ime »verzajski diktat« in da je Nemcem pokazal pot, kje jee njihovo mednarodno sodelovanje — namreč na umskem in kulturnem polju. Razvoj v lastni državi mu je dal prav in iz dneva v dan kopnijo njegovi osebni in politični sovražniki, ljudje, ki mislijo, da bi nemški narod bil zmoižen prestati še . eno svetovno krvavo klanje.
Chamberlain — Stresemann! Velika so vprašanja, ki zahtevajo rešitev: Porenje, repa-n-cije, Evropa, Amerika, razorožitev, oocialaa , politika oboroževanje! Ce bosta oba politika priklenjena na bolniško posteljo namesto na diplomatsko mizo?! Ne v Angliji, ne v Nemčiji
Deviški govor kanclerja MUlIer-Frankeia
y Ženeva, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji Društva narodov je bil s 44 glasovi sprejet predlog predsedništva, da se sme Španija ponovno voliti v svet Društva narodov. Glasovanja sta se odtegnili Španija in Bolgarija, proti pa so glasovale Švedska, Norveška, itolandska in Perzija, pri čemer je zastopnik Švedske, Unden, in zastopnik Norveške, Mo-.vvinkel, zelo ostro naglašal protivno stališče. Ker je predlog sestavljen zelo splošno, bodo lahko v bodoče pripadali svetu Društva narodov trije člani, ki se bodo mogli ponovno voliti.
Na plenarni seji Društva narodov je govoril danes nemški državni kancler Miiller v generalni debati o poročilu o delovanju Društva narodov. Miiller je govoril o velikem mednarodnem dogodku, ki se je pred kratkim izvršil v Parizu in ki je v zvezi z mnogimi dogodki, ki se dogajajo v Ženevi. Široke plasti vseh narodov in odgovorne vlade ne smejo biti v svoji praktični politiki glede obsodbe vojne v dvomu o tem, kaj pomeni, če se države v svečani in obvezni pogodbi obvežejo za vso bodočnost, odreči se vojni kot sredstvu mednarodne politike, in jo črtati iz vrst zakonitih sredstev za urejevanje meddržavnih od-nošajev. Najboljše jamstvo za učinkovitost vidi v tem, da tega ne sklenejo poljubno razni kabineti, temveč da se to gklene med ljudstvom, ki danes po celem svetu goji enako željo. Tako nastajajo državnikom same od sebe nove naloge iz protivojne pogodbe. Ce je stvar resna, da države ne bodo več nasilnim potom reševale med seboj sporov, smo prisiljeni vedno misliti na to, da se najdejo sredstva za drugačno mirno rešitev sporov. Ce se misli resno na to, da ne sme biti nobene vojne, mora to odločilno vplivati tudi na mišljenje glede vojaških sredstev. V zvezi s tem je izrekel svoje priznanje delu, ki je bilo izvršeno v odboru za varnost in razsodišče.' Četudi je v zadnjem letu bilo v Društvu-narodov posvečenega mnogo dela tej strani vprašanja za varstvo miru, se ne more to reči o drugi strani vprašanja, ki se tiče zatiranja oboroževalnih sredstev. Stanje vprašanja o razorožitvi dela resne skrbi. Dolgotrajna posvetovanja v Ženevi niso dosedaj dovedla do nobenega pozitivnega uspeha. Pozdravili hoče tudi angleško-Irancoski do-
govor, če se bo izkazal kot pripravno sredstvo za pospeševanje razoroževanja. Ne sme se pa zadovoljiti samo s tem, da konstatiramo samo nade, temveč je najnujnejša' naloga ta, da se sprejmejo sklepi, ki so sposobni, da te nade uresničijo. Namen in prednost debat je ta, da dajejo priložnost, da, spoznamo različna mnenja, ter je boljše, da se obstoječa nasprotstva izrečejo javno, kakor pa, da bi se poskušalo jih prikrivati v tej ali drugi obliki.
Briand je danes za kratek čas obiskal nemškega državnega kanclerja Miillerja v hotelu »Metropole«, pri čemer sta nadaljevala razgovore o izpraznitvi Porenja. Na hodnikih Društva narodov se je govorilo, da se je Briand o govoru kanclerja Mullerja, ki je v splošnem napravil zelo dober vtis, izrazil prijazno ter se je citirala Briandova beseda: »Nemški državni kancler je imel govor, ki bi ga ne smel imeti.«
Dogovor med Mullerjem in Briandom.
Kakor poročajo angleški listi, sta se Briand in Miiller dogovorila, da predloži Nemčija v kratkem v obliki spomenice vsem štirim zaveznikom: Angliji, Franciji, Belgiji in Italiji, natančno izdelano ponudbo o predplačilih iz Da-vvesovega načrta kot odškodnino za pospešeno izpraznitev Porenja. Kot protiuslugo za to se navaja, da se bodo podpirala prizadevanja Nemčije za posojilo v Ameriki.
S strani Francije se povdarja, da v razgovoru Mullerja z Briandom predvčerajšnjim še ni bil stavljen noben oficielni predlog Nemčije za izpraznitev Porenja. Francija je zavzela stališče, da se mora tak predlog istočasno staviti pismeno ali ustmeno samo pri vseli štirih državah, ki imajo čete v Porenju. Na strani Nemčije nočejo zaenkrat nič vedti o nemški iniciativi glede skupnega obravnavanja tega vprašanja. Za Francijo se zdi plačevanje dolgov tako ozko zvezano z izpraznitvijo Porenja, da se Briand očividno boji načeti to vprašanje v hitrih ženevskih razpravah. Zanimive so vesti, da hoče Briand zapustiti staro Ženevo že v soboto in da se noče več vrniti. Toda za te vesti ni nobenega potrdila. Če Briand odide, potem je dvomljivo, ali se bo vršilo pogajanje Nemčije o tem z vsemi štirimi državami, ki je bilo določeno za nedeljo ali ponedeljek.
Društvo narodov se preseli?
v Pariz, 7. sept. (Tel. »Sloev.«) Sauenvein! poroča v »Malinu«, da mu je višji uradnik: sveta Društva narodov izjavil, da je Društvo, narodov prisiljeno iskati si nov sedež, ker se Ženeva nasproti Društvu narodov obnaša le preveč neprijazno. Od ženevske mestne uprave ni mogoče dobiti stavbišča za zgradbo palače Društva narodov, dasi je na razpolago zadostno velik kredit. Poročevalec je omenil, da Društvo narodov ne misli na to, da bi zapustilo ■ Švico, da pa hoče poiskati gostoljubnejši kanton.
Italija odklanja Anglijo
v Ženeva, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Italija jo znova sporočila angleški vladi, da odklanja angleško-Irancoski dogovor o razorožitvi, ker nikdar no more biti sporazuma s tem, da se deli razorožitev na kopnem in na morju. Italija jc ozlovoljena tudi zaradi tega, ker ni bila takoj od pofetka povabljena k razpravam obojestranskih strokovnjakov.
Vlada v CSR dobila zaupnico
v Praga, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Težavna politična situacija, ki je nastala vsled zvišanja sladkornih cen, se je že od obeh strani pojasnila. Med vlado in sladkorno industrijo je že prišlo do ncoficielnih stikov, pri čemer je sladkorna industrija izjavila, da vzdrževanje cene sladkorja ne smatra za vprašanje prestiža in da je pripravljena h koncesijam. V političnih krogih se označuje zvišanje cene za 20 vinarjev kot maksimum, kar se more pri sedanjih gospodarskih razmerah priznati sladkorni industriji. Po ekspozeju finančnega ministra Engliša se je otvorila debata o včerajšnji vladni izjavi, in ker se je Vršila skoro pred praznimi klopmi, je bila hitro končana. Večina je izjavo vlade odobrila.
Finančni minister Engliš je razvil svoj ekspoze k včeraj predloženemu državnemu proračunu. Naglašal je posebno, da je to že peti aktivni državni proračun češkoslovaške republike. Besedilo njegovega ekspozoja je bilo tiskano v češkem in francoskem jeziku, v nemškem pa ne.
Pogodba male antente. »Lidove Noviny« potrjujejo našo vest, da se je sklenila skupna pogodba držav male antante. Načrt je bil sklenjen pri zaupnih sejah male antante v Bukareštu ter bodo ministri male .antante med sedanjim zasedanjem v Ženevi razgovore o tem nadaljevali.
trenutno ne razpolagajo 7. izrazitejšo o.-elino-t-jo. Na genijih pa so bila itak vsa stoletja revna!
Tiokarica in Stinnes
Berlin, 7. sept. 4 (Tel. »Slov.«)
Afera
Stinnes postaja vedno bolj zanimiva. Preiskovalni sodnik ga stalno zaslišuje. Sedaj je prišlo na dan, da je njegova tipkarica izdala političnim prijateljem Stinnesa vse potankosti o preiskavi in je zato dobila več tisoč mark nagrade. Nek časnikar je slučajno prisluškoval pogovoru, ki ga je imela ta tipkarica s Stinnesovimi prijatelji. Proti tipkarici je uvedemo kazensko postopanje radi izdajanja uradnih tajnosti.
Zopet letalska nesreča. Na črti Erfurt — Miinchen se je ponesrečil zrakoplov. Pilot in dva potnika, nek akademik iz Mfinchena in nek tovarnar iz Tiibingena, so bili mrtvi. Kmetje so šele našli razbit zrakoplov in mrtvece pod njim.
HMELJ.
v Niirnberg, 7. sept. (Tel. »Slov,«) Dovoz hmelja 300 bal, promet 250 bal. Cena tržnega hmelja 130—175, Hallertau 225—265, Tetnang ni bilo kupčije. Tendenca nespremenjena.
KOVINE.
v London, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Baker: Standard kasa 62.9375, tri mesece 63.3125— 63.375, Elektrolid 68.75, Best Selected 62.25 —66.5, Strong 94. Cin: kasa 210.75—210.875, tri mesece 209.125—209.25. Svinec: prompt 21.9375, tuji 21.6875. Cink: domači 24.625, tuji 24.6875. Aluminij: tuzemstvo 95, inozemstvo 100. Antimon reg.: 59.5—60. Bela pločevina: 18.125. Živo srebro: 23.5—23.75. Nikel: 175, Wolfram 16.125. Platina: surova 17, obdelana brez notiranja. Srebro: 26.5, za dobavo 26.625. Zlato: 84.1125.
€y8>4 - pero
izum HEINTZE & BLANCKERTZ v Berlinu
piše lahko in brzo pa ne utrudi roke, in
traja dalje nego vsako drugo pero. V vsako LY-pero je urezano ime „LY" in »Heintze & Blanckertz" .'
Egidil Peric umorien
Snoči ob pol devetih zvečer se je raznesla po Trnovem strahovita novica, da je bil skozi okno ustreljen Egidij Peric, bivši lesni trgovec, sedaj že eno leto vsled opustitve obrata znan kot bivši orjunaš in znan iz. procesa pred ljubljanskim sodiščem radi pisanja »Orjune«, ki mu je očitala, da je laški špijon. Krogla nm je raznesla skoro vse prsi in je šla od desne strani nolri ter prodrla prsa. Peric se je po atentatu mučil še kakih deset do petnajst minut, nakar je izdihnit. Okrog se je nabrala velika množica ljudi, radi poznega večera pa so se začeli kmalu razhajati. O pol desetili je bila na licu mesta uradna komisija, sestoječa iz zdravnika dr. Avramoviča, policijskega nadzornika Žajdele in drugih.
Komisija je pregledala stanovanje, zaplenila spise in materijal, ki ga je imel Egidij Peric shranjenega doma. Policijski pes je takoj začel delovati in je po zatrdilu komisije že našel sled za storilcem. Komisija je ugotovila dejanski stan in se je trudila, da se ljijd-stvo ne vznemiri. Že ob enajstih je prišel na lice mesta mrtvaški voz, ki je umorjenega odpeljal v mrtvašnico.
Pol ure pred umorom je bil umorjeni Egidij Peric še izredno dobre volje ter se je razgovarjal skozi okno svojega stanovanja v Zeljarski ulici, nato pa še igral s svojo ženo neko igro. Razumljivo je. da je ljudstvo takoj začelo soditi o vzrokih umora. Splošno je bilo mnenje, da gre za izrazito političen umor in ni manjkalo zatrjevanj, da je njegov umor v zvezi z nekaterimi bivšimi orjunaši bivše organizacije Orjune. V Trnovem je dobre znano, da je pokojni Egidij Peric igral med nekaterimi bivšimi orjunaši važno vlogo, da je bil v posesti različnega obtežilnega materi-jala proti nekaterim teh članov in da je radi tega bil že izpostavljen različnim nevarnostim.	■ -: v <,v,r
Žena pokojnega ie vsa ie sebe Jjt^di trnovsko ljudstvo splošno obsoja ?lqčin. Razburjenje je izredno, ker je bil Egidij Perie, odkar je zapustil Orjuno, in odkar se ni več udeleževal orjunaških pohodov ter je obsojal delovanje te organizacije, na precej dobrem glasu med trnovskim prebivalstvom.
Navzoči Trnovčani so nam sporočili, da je bilo na tleh, kjer je ležal umorjeni Perič, toliko krvi, da se je še zlepa ni videlo na tleh. Pokojni se je namreč vlačil semintja. Takoj po strelu je zaprosil svojo ženo, naj mu da vodo, nato pa divjal iz sobe ven, na hodniku omahnil in se zgrudil. _•
Amundsena ne bodo več
Dunajska toplo.
vremenska napoved: Jasno,
v Oslo, 7 sept. (Tel. »Slov.«) Mornariško ministrstvo se je odločilo, da preneha z iskanjem Amundsena in njegovega pilota in je od-poklicala vse ladje, ki so še med potjo. Pač pa se nadaljuje iskanje ostali/ delov razbitega »Lathama« ob norveški cbali.
Nekdo, ki skače \z letala
v Praga, 7. sept. (Tel. »Slov.«) Pri letalskih vajah VI. češkoslovaške divizije pri Moravski Trebavi se je zgodila danes letalska nesreča. Neko vojaško letalo je moralo v sili pristati, pri čemer je padel iz letala opazovalec Hajtmar, ne da bi pilot opazil, da je izginil iz letala. Nezgoda je slična, kakor se je pripetila z belgijskim finančnikom Lovvensteinom.
Odprava vizuma med ČSR in Anglijo.
Angleška vlada se sedaj pogaja s Češkoslovaško, da se potni vizum med obema državama i ukine. Pogajanja potekajo ugodno.

V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naš srčno ljubljeni oče, gospod
frimc mmm
sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb blagega nedeljo 9. septembra ob 9 od hiše žalosti do pokopališča v
posestnik na Plešjvci
dne 7 sept. previden s pokojnika se bo vršil v Notranjih Goricah.
P 1 e š i v c a , dne 7. septembra 1928.
Ivan, Jožef, Valentin, Ivana, Frančiška, Marija, Antonija, sinovi in hčere Janez, Marijana in Ivana, brat iu sestri.

700 letnica ustanovitve črnomeljske župnije
_ Sedanje mesto Črnomelj je bilo, kakor govorijo spomeniki, iz časov poznega rimskega cesarstva, latinska kolonija in močna vojaška postojanka proti južnim in jugovzhodnim barbarom. Od 4. stoletja po. Kr. pa do zgodnjega srednjega veka povestnica ne priča o tem kraju ničesar. Šele 1. 1165. izvemo, da je sezidal na kraju, kjer stoji danes Stoničev dvor,
| vrata ustanovljen center krščanske vere in j omike. L. 1268. najdemo v Črnomlju nemžki ■ viteški red, pod katerim je še danes črnomaljska župnija. L. 1270. v listini od 24. januarja se Črnomelj prvič naziva trg, 1. 1407. pa so ga cesarji povzdignili v mesto. Kot tako je imel Črnomelj velik pomen kot obrambna trdnjava proti Turkom, ki so iz smeri Karlovca pogosto udirali mimo Črnomlja v kranjsko deželo. Turki so pri tem Črnomelj velikokrat oblegali in napadali, toda ga I niso mogli nikoli zavzeti. 2e v 14. stoletju je . imelo mesto Črnomelj šolo, v kateri se niso j učila samo latinska pismena, ampak tudi ci-rilska in glagolska, oziroma starocerkveni bogoslužni jezik, ki je imel v Beli krajini sploh najdelj svoje jako zavetišče. Ko so 1. 1580. avstrijski cesarji močno utrdili Karlovac in tam ustanovili najmočnejši jugovzhodni gar-nizon za naše kraje v obrambo proti Turkom, je Črnomelj izgubil vojaštvo in svoj pomen kot obmejna trdnjava, radi česar je začel naglo propadati. Nova doba proetvita se začne
P. Pavlin Bitnar, črnomaljski župnik.
narodni plemič Oton Kraški črnomaljski grad, po katerem se je imenovalo tudi mesto, ki je najbrž iz prejšnjih ruševin okoli njega nastalo. Najznamenitejše pa je 1. 1228., ko je sloveči oglejski patriarh Bertold dne 18. oktobra ustanovil črnomaljsko župnijo. Ljudstvo v Belokrajini je bilo takrat še zelo udano poganskim navadam in patriarh Bertold, ki se je jako zanimal tudi za slovenski del svoje Škofije, katera se je raztezala od reke Li- ' vence v Benečiji do Drave in do Kolpe in ki je bil tudi svetni vladar Furlanije, Istre in Kranjske marke, je na kraju, ki se imenuje Črnomelj, posvetil cerkev v čast sv. Petru in ji podredil štiri podružnice, katere je vse ; vzela v svoije varstvo in oskrbo Bertoldova pobožna svakinja Sofija Višnjagorska. S tem je bil v Beli krajini po dolgih stoletjih opustošenja, brezvladstva in poganskega raz- I
! 1 nW»i»MHiliHim!ll I.....L. .
r	m h*.«,».v.*	... m
Patrijarh Bertold, ustanovitelj črnomaljske župnije.
zanj šele z belokranjsko železnico 1. 1914., radi česar se je začelo mesto zopet lepo razvijati. Ima lepo cvetočo lesno industrijo in je sedež pkrajnega glavarstva, okrajnega sodišča in davčnega urada. 7001etnega jubileja črnomaljske župnije, ki se obhaja to nedeljo z veliko slovesnostjo, se veseli vsa kranjska dežela in ves slovenski narod.
„Srečna zaročenka sem"

pravi razumna Mica. „Zmeraj bom mladostno izgledala, ker RADION prevzema mesto mene najtežje delo v hiši in sicer pranje perila. RADION pere sam in
varuje perilo !"
Bratje, sestre!
Mesto Črnomelj od vzhodne strani.
»Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« — nam je pel naš goriški slavček s solnčnih goric nad modrozeleno našo Sočo. Našo?! O, da, tedaj; toda sedaj'
Saj ni nič več našega tam doli, saj so nam vzeli vse, saj so nam uničili vse!
Ostale so v resnici samo še bratovske — solze!
Otiraj bratovske solze! Tako nam kliče danes z našim pesnikom, ki je v svojem preroškem duhu ,idel goije, ki naj bi zadelo naš narod ob bregovih njegove bistre hčerke planin, naša »Jugoslovanska Matica«, vabeč nas, da priskočimo na pomoč našim bratom, ki jih je podjarmil tujcev roj strašan, ki se je privalil nadnje z juga. Rotil je pesnik Sočo, naj tedaj jezna stopi čez bregove in potopi v njih razjarjenih valovih tujce zemlje lačne, toda Soča ni usli-šala pesnikovega rotenja in naš narod ob njenih bregovih in vse tam gori od strmih sten prvaka naših planin Triglava pa tja doli, kjer si Učka pere svoje podnožje v valovih sinjega Kvarnerja, je danes suženj tujca na svoji rodni zemlji, suženj, ki mu potekajo že zad-
nje srage njegove srčne krvi pod bičem njo govili trinoških niučiteljev. Zadnje srage!
Za našo zatirane brate!
Da jim olajšamo njihovo strahovito gorje, ko jim pokažemo, kako globoko čutimo ž njimi, da jih ohranimo v življenju, da ne iz-krvave! Tako nam kliče danes naša »Jugoslovanska Matica«, vabi nas, roteč nas, da naj v svoji zlati svobodi ne porabimo tistih, ki so žrtev te naše svobode, da naj jim povračamo to žrtev s tisto dejansko ljubeznijo, ki ustvarja čudeže, ki naj slej ali prej tudi stori čude? njihovega osvobojenja!
Žrtev za žrtev!
Danes je naših zatiranih bratov dan! Kdo bi se hotel odtegniti svoji sveti dolžnosti, da bi ne položil kar najizdatnejšega daru na žrtvenik naše narodne obrambe, njim v prid, zanje! Zalo odprimo danes roke in naklonimo naši »Jugoslovanski Matici« v čim najobil-nejši meri sredstva, ki ji bodo omogočala tako vsestransko podporo našim rojakom, ka-kor jih zahteva od nas njihov neznosni položaj.
Danes vso za naše brate!
Ferdinand Osendovvski:
Morilec, alkohol
Ruska železnica pelje iz Vladivostoka proti glavnemu mestu cele pokrajine Amurja, Habarovsku. Na približno tretjini pota je postaja Šmahovska. V bližini le-te je velik pravoslaven samostan, Šmahovskaja obitelj. Pred boljševiško vlado je bilo tu kakih 100 menihov, ki so imeli veliko gospodarstvo. Redili so živino, plemenite koiije, imeli so mlekarno ter izdelovali izvrsten sir, gojili ribe ter vodili pobožno, resno in delavno življenje.
Po napadu boljševikov ni ostalo tu ničesar razen razdejanih slopij. Menihi so bili poniorjeni ali pa prepodeni. Oni, ki so ostali pri življenju, so tavali bogvekje po neskončni Rusiji, brez doma in brez pravic, izpostavljeni preganjanju veri sovražnih gospodarjev rdeče Rusije. Živino so poklali, konje je porabila boljševiška armada, samostanski zaklad, svete podobe in blagoslovljeni, cerkveni predmeti bo bili oropani, tako da je tedaj šmakovski samostan razvalina. Na svojem prvem potovanju po usurijski deželi sem ga obiskal, manj iz zanimanja za delo menihov, kot iz zanimanje za zdravilni vrelec, sloveč po vsej deželi. Na stotine ljudi, ki so se prišli poleti sem zdravit, je dobilo v samostanu stanovanje, zdravniško pomoč in ozdravljenje. Bistvena lastnost tega vrelca je bila visoka radio-
aktivnost, ki mu je dala močno in hitro delujočo zdravilno moč.
Prišle so mi na uho razne govorice o drugih mineralnih vrelcih, ki naj bi se nahajali v bližini samostana. Zato me je geografsko društvo naprosilo, naj jih poiščem in analiziram. V to svrho sem skrbijo pregledal vso okolico, a nisem našel ničesar, razen majhnega vrelca, ki je vseboval zelo veliko ogljikove kisline in izviral izpod neke dolomitske pečine. Vendar pa sem videl pri teh svojih potovanjih mnogo čudnega in značilnega za življenje v tej pokrajini.
Trideset milj vzhodno od samostana sem naletel v gozdu ob bregu male reke na prav svojevrstno nomadsko naselbino. Na travniku ob bregu reke je stalo kakih dvajset šotorov, ki so bili napravljeni iz tenkih brezovih hlodov in pokriti z brezovim lubjem. Iz odprtine na vrhu se ni dvigal ni kale dim plamena, ki je običajen v teh Šotorih. Ob vhodu v enega izmed šotorov je čepel nek mož.
»To je gotovo taborišče Orohoncev,« je rekel moj vodnik, eden izmed menihov. »Že zgodaj jeseni pridejo sem na zimski lov so-boljev. To so mirni, pridni in dobrodušni Ijudjp. Pojdimo k njim, ako vas zanima.-Ko sva prišla bliže, je zaldical menih: »Pozdravljen ,* prijatelj, hočeš sprejeti goste?«
Ko ni ob šotoru sedeči domačin ničesar odgovoril, sva jezdila bliže. Kako sva se pre-
strašila, ko sva zapazila, da je mož, ki se je s hrbtom naslanjal na steno šotora ter nosil obleko in čevlje iz kožuhovine, mrtev!
V tesnobnem molku sva se spogledala in ne da bi izpregovorila besedico, sva hitro skočila s konj in se razgledala po taborišču. — Vsepovsod sva našla trupla mož, žen in otrok; v nekem šotoru ob mrzlem ognjišču celo malega otročička v viseči zibelki.
» Kaj je povzročilo smrt teh ljudi?« sem vprašal končno meniha.
Odkril se je in tiho molil. Cez nekaj časa je vzdihnil in s sklonjeno glavo odgovoril: >To je naš, ruski zločin, gospod!« Ker ga nisem razumel, mi je pojasnil: »Ozrite se okoli gospod. Vsepovsod vidite steklenice, vrčke in sodčke. Vsebovali so žganje,ki je usmrtil te nomade. Ruski trgovci teh domačinov ne smatrajo za ljudi. In da jih lahko brez kazni ogoljufajo, oropajo ali celo umorijo, je najenostavneje, da jih zastrupijo z žganjem. To je splošen, grozen način, kakor trgujejo z domačini. Najprej jih ruski trgovec opijani, nato jim vzame za sramotno nizko ceno najdragocenejše kože. Radi tega sistema so postali Orohonci že davno pijanci, ki bi za kozarček vodke prodali svojo dušo vragu. Tako se je zgodilo tudi tem ubogim ljudem tu. Najbrže so prodali svoj lo\*ki plen in so prišli s svojo vodko sem, da bi tu prebili zimo. Na kak svoj praznik so potem tako dolgo pili, dokler jih ni vse omamljene zalotil veter in
mraz in jih ugonobil. Ko so ugasnili ognji, so ugasnila tudi njihova življenja. Težki zločini so to, gospod, ki se vrše radi zlata in bo^a-stva. Vrag je zasejal to kugo lakomnosti med človeštvo in da bi pognojil setev je dal ljudem ta strup, alkohol. Alkohol oslabi vest. voljo in moč ter vodi ljudi k zločinu.«
To zločinsko delovanje trgovcev med sibirskimi in mongolskimi nomadi je vzrok, da umirajo cela ljudstva, ki so pred kratkim še štela znatno število ljudi. Tc se dogaja na Kamčatki, ob reki Anadrir, ob pogorju Tsu-kotsku, tako se godi Jakutom, Ostjakom, Gol-domin Ajnom na Sahalinu. Ruski uradniki zdravniki in lovci, ki pridejo včasih v te oddaljene in revno naseljene pokrajine, naiete često na taka nomadska taborišča, ki so s skupno, nenadno smrtjo plačali grozni davek civilizaciji.
Rihard Gerlach:
Starček in njegov pes
Ze drugič je prišel stražnik z magistrata in ga opomnil, da ima plačati štirideset mark davka za psa.
»Gospod stražnik, Filaks je vendar star čuvaj. Osemnajst let je stražil naša vrata. Da sem ga vzel na stara leta k topli peči, to že vendar ni luksus, temveč krščanska dolžnost. Ni prav, da župan zahteva od mene štirideset
Delavska vpraSanje in slovenski katoliški shodi
»Katoliški shod jemlje pod svoje okrilje ne samo boj za 13:>ga, ampak tudi boj človeka m njegove človeške pravice, boj za njegov obstoj, za vsakdanji kruh, za napredek, za duševni in gmotni napredek.« — »Danes lahko ečemo.« da se bije nekak boj med cerkvijo in med fabriškimi dimniki.« -- Dr. Janez Ev. Krek na 111. kfit. shodu 1. 1907.
Kot pet mogočnih stebrov-mejnikov .-tuje v zgodovini slovenskega naroda letnice 18912, 1900, 1907, 1913, 1923. To so tisti dnevi, ko se je zbiralo v svojem duhovnem in gospodarskem središču v Ljubljani, jedro slovenskega naroda in bi poiskalo smeri potov v bodočnost. Zlasti prvi trije slovenski katoliški shodi pomenijo za Slovenijo iu Slovence takorekoč risorgimento — preporod v vseh ozirih. Dežela tedaj docela agrarna in narod kmečki je v osemdesetih in. devetdesetih letih preteklega stoletja začutil svojo narodno bit, a že tudi vse ono. kar je tedaj resno ogrožalo uničiti njegove duhovne predvsem pa gospodarske sile. Zato je buknil prvi katoliški shod na dan iz elementarnih zahtev naroda in njegovega obstanka. Tako pa tudi naslednji.
Na vseh katoliških shodih se je premotri-val položaj in stanje vsega naroda vseh njegovih vej iu vejic in kovalo načrte za njsga lepšo bodočnost. Sub specie aeternitatis so se s katoliško širokogrudnostjo reševala vsa pereča duhovna, kulturna, gospodarska in politična vprašanja tedanjega časa in kar je narod najbolj težilo, je dobilo tem večji poudarek. Eno kaidinalnih točk sporedov vseh katoliških shodov tvori socialno vprašanje. Na vseh shodih se je obravnavalo z največjo pazljivostjo in pozornostjo, nanj je bila obrnjena vselej pažnja najboljših mož, najbistrejših glav. Tako so prvi trije shodi r.arezoli tako globoko in s toliko jasnostjo katoliške principe, da črpamo iz njih vse do danes in še malo ne slutimo konca te : zlate žile . Kakor načelno globoko, tako so shodi tudi v vseh praktičnih vprašanjih začrtali pota tako izrazito, da jih more zgrešiti le, kdor jih zavestno hoče. Zlasti pa so katoliški shodi kazali smeri in pota pa tudi praktična sredstva, kako pomoči najbolj teptanim in izkoriščanim, kaj je treba storiti za delavstvo. Slovensko delavstvo ima v katoliških shodih in riih resolucijah in sklepih prvega in največjega, a tudi najmočnejšega zagovornika svojih zahtev. Ako bt se vsaj polovica resolucij katoliških shodov in misli, ki so bile tu iznešene, oživotvorilo, bi imel danes slovenski delavec brezdvomno nek prav izjemen položaj, ki bi se niti primerjati ne »dal z današnjim. V resolucijah vseh sho-do-r*?e posebno poudarja, da sta slovenski narod: kmet in delavec. Trdc-n kmet in delavec, ki mu je zagotovljeno človeka dostojno življenje, pomenita rast in moč slovenstva in Slovenije!
Prvi katoliški shod.
Vršil se je 30, in 31. avgusta 1892. Sešel se je. ko je pri nas ravno začela industrija v širšem razmahu in so rasle prve tovarne. Delavne moči so prihajale vse z dežele. Tedaj se je začel takozvani : beg s kmetov«. Nekateri so tedaj celo mislili, da se da industrializacija dežele preprečiti in jo ohraniti agrarno. Katoliški shod pa je šel mimo teh sanjačev in zastavil pri realnem življenju in vzel položaj tak kot je bil.
Kmetsko vprašanje.
O tem je govoril ranjki Fr. Povše. Naš kmet je bil tedaj dejansko na robu propada. Življenjski standard našega kmeta se je od 1. 1848. v vsakem oziru dvignil. Sejalo se je samo žito, živinoreje ni bilo nobene. Tedaj se jo vse zgrnilo čezenj: davki, konkurenca ameriškega žita (Kanada), kapitalizem, podeželski oderuhi in pijavke in z vsem tem zadol-ženje kmetskih posestev. Teh dolgov je bilo 1.1886 toliko, da so znašale obresti in davki več kot čisti katastralni dohodki zemlje. Zato se je razleglo s katoliškega shoda: Rešimo kmeta iz sužnosti upnikov. — Kakor je šel
razvoj življenja so se morale razkosavati kmetije, nekaj vsled podedovanja, od odprodaje, največ pa radi prezadolženja. Tako so nastali bajtarji, ki so prav tedaj povzročali resne skrbi.
Ker industrijska produkcija še prav nič ni bila urejena, se je godilo: -/Bogata mesta in velike tovarne so izkoristile delavne moči in jih kakor izžete limone pometale v -mieti.c To mora drugače postati in zato naj naši ljudski zastopniki z vso odločnostjo podpirajo na-redbe, ki merijo na to, da oni, ki izkc-lŠČa delavca, ima tudi zanj skrbeti.« S tem so bile najbolj obremenjene podeželske občine, ki so morale skoraj samo zato skrbeti.
S tega shoda je izšla tudi misel starostnega zavarovanja vsega kmetskega ljudstva.
Delavsko vprašanje.
Kapitalizem je deželo pravkar načel. V ostali državi, v Nemčiji in Angliji je bila industrija že visoko. Žalostnih posledic industrializacijo in visokega kapitalizma se na lastni koži še ni čutilo, a videli so jih že. Prvi pokaži proletarske bede pa so že tudi pri n-« bodli v oči. Poročevalec je tedaj takole govoril: Pred očmi imam v prvi vrsti delavce v tovarnah in rudnikih. Pri nas po slovenskih pokrajinah to vprašanje ni še tako pereče, kakor v deželah, kjer po velikih tovarnah in rudnikih dela nebrojuo število delavcev.«
Zato je spoznal shod kot svojo prvo nalogo, postaviti splošne principe, ki naj bodo vodilni vsem prizadetim in praktično ožigosati največje krivice in nepravičnosti. Za vodnika pri tem jo bila leto dni preje izišla okrožnica Leona XIII. »Rcrum nevarum«, katero je shod z vso resnostjo vzel v izvrševanje. Saj je stalo v njej: »Delavsko vprašanjo je stopilo v prvo vrsto vsega časovnega gibanja.«
In kaj je prav za prav delavsko vprašanje v svojem pravem bistvu? Roj za vsakdanji kruh, cblcko, stanovanje!... Delo, ki je bilo poganu sramota, je in mora biti kristjanu čast in krepost. Lo krščanstvo torej je oprostilo sužnje in le Kristusovi nauki morejo pomagati delavskim stanovom... Toda svet je zngazil v ctivro poganstvo... Delo je postalo sedaj le blago ... Kapital je sedaj velikanska svetovna moč... In tako nastaja vedno večje brezdno med bogatinom in revežem, rokodelstvo propada v boju z mašino, delavci zapuščajo rokodelstvo in tišče v tovarne, vsled česar nastaja še konkurenca med delavci, med moškimi in ženskami, med otroci in odraslimi... Tako torej se pripravlja socialna revolucija, ki bo hujša od vsake politične.« Tako je rekel dr. Žitnik.
Dr. Krek je tedaj govoril: »Predstavljati si moramo,. <Ja ne delimo delavcem milosti, ampak pravico. Dva pojma sta zmedena in kriva vse socialne prekucije: denar in človek. Denar je vse, človek ni nič... Človek ima dolžnost priti v nebesa, zatorej ima tudi pravico priti v nebesa. — Naše želje so mnogo večje, kakor jih tukaj moremo in smemo izražati. Naj bi torej sleherni premišljeval, kaj je denar, kaj je bil, kaj je v socialnem, kaj v političnem življenju. Sedaj je v denarju vse življenje; človeška družba pa je mehanizem. Človeku jc treba vrniti to, kar jo človek, iu denarju, kar je denar.«
In g. prošt Andrej K a 1 a n je postavljal: -Socialno vprašanje je: točno določiti pravice in dolžnosti, katere imajo med seboj ljudje, zlasti bogatini in reveži, delo in kapital. Kajti: Posrečilo se je liberalizmu raztrgati vse vezi med posameznimi stanovi; zanetil je med njimi brezuspešne boje, v katerih seveda zmaguje sila močnejšega, ki je po sedaj veljavnih socialnih pravnih načelih edino merilo za pravico. Tu treba iorej pričeti, ako se hoče povoljno rešiti socialno vprašanje. Velika napaka pri tem je namreč ta, da imajo mnogi socialno vprašanje le za ekonomično, gospodarsko vprašanje. Res je sicer posebno važno gospodarsko vprašanje, a ne samo to, tudi eminentno verske-nravno je socialno vprašanje.«
mark, ko dobro ve, da jih nimam.«
Stari očka je trepetajoč dvignil roko v potrdilo svojih besed in se s tresočimi se nogami opotekel po sobi.
>I)a, gospod Sajler,« je odgovoril stražnik in sočutno gledal, »že razumem. Taka žival spada k družini. Toda za pse, ki žive v sobi, se mora plačati davek, taka je določba. Pomislite, nagla smrt tudi ni tako huda. Ne morete obdržati psa, to nc gre, na noben način. Preveč psov imamo v mestu, in na seji bo sklenili, da moramo nastopati strogo, da, strogo ... Sicer moramo zarubiti. Mi smo stari znanci — zato mi tega ne smete zameriti, očka...«
Stražnik je zmajal z glavo in odšel.
»Sedaj je stvar resna,« je mrmral starček, »sedaj je stvar resna, Filaks.«
Odprl je vežna vrata, Filaks je pritekel v sobo, skušal je skočiti na svojega gospodarja, a njegove stare, okorne noge so mu odpovedale.
Starček je c.dprl omaro in izvlekel zavezano skrinjico, s trepetajočimi prsti jo je odvezah Stresel je predse kupček srebrnih novcev in štel:
»Osemnajst... dvajset... enoindvajset.. ni dovolj, Filaks, to naj bi bilo za največjo silo, ako bi zbolel.*
Pes je drgnil svojo glavo ob starčkovo nogo.
>Da, stari Šved, misliš, da ni tako hudo? Vsi moramo odstopiti, ako pride naša ura.
Zahteve katoliškega shoda
Tako je prvi katoliški shod ugotovil stališče katoličanov napram delavskemu vprašanju. In ta načela drže še danes in morajo veljati tudi jutri. Zato jo kot praktične zaključke postavil zahteve: da se uredi razmerje med produkcijo in potrebo, da se prepreči izkoriščanje delovnih moči, zagotovi delavcem stalno delo, odstranijo iz tovarn ženske, da se izvede preskrba za slučaj bolezni in starostno zavarovanje. Nova industrijska podjetja naj se dovoli ustanavljati le, ako je podjetnik pošten in podjetje stalno, da delavci niso v nevarnosti, da izgube delo in zaslužek. Delovni čas . se mora omejiti. Delavstvo imej pravico voliti zastopnike v nadzorstvo pri izvrševanju zakonov v varstvo delavcev (obratni sveti!). Nočno delo naj se za ženske popolnoma prepove, za moške pa čimbolj omeji. Da se delavstvo izobrazi in se iz svojih lastnih moči potegne za svoje pravice, naj se snujejo katoliška delavska društva.
In beseda je meso postala!
Zgodovina sama najbolj zgovorno priča, kako so se resolucije prvega shoda oživotrar-jal-. T <3 ta 1894 je vstala »Jugoslovanska strokom ".veza«, konsumna društva so raztegnila svoje delovanje v vsak večji kraj, Rajfajznov-ke so rasle kot gobe po dežju in prosvetna društva, združena v »Slov. kršč. socialni zvezi« so . storila svoje. Tako je bilo v svetu 20. stoletja mogoče pokreniti borbo za splošno in enako volivno pravico.
V času rasti in brstenja ter stremljenja širokih mas ljudstva za splošen kulturni in gospodarski povzdig je vzkipel
drugi slovenski katoliški shod
Potrdil je načela prvega shoda v celoti in jih še podkrepil s praktičnimi stoušnjami ter izpopolnil razvoju primerno.
Dr. M. M a t e k je govoril: »Vso pozornost moramo obračati na dclavca in obrtnika zlasti v sedanjem času, ker je njihovo stanje v mnogem oziru zelo opasno... Prepričamo se lahko, da po svoji veliki večini bijeta boj za svoj obstanek ... Ako zasledujemo vzroke teh ižalostnih razmer, najdemo jih v liberalnih načelih, ki so se sprejela tudi v zakonodaj-stvo... Le delo proizvaja, ne pa denar.«
K vprašanju: »Socialne naloge avtonomnih zastopov« je dr. Krek pribil med drugim: »Svoboda je lahko škodljiva, ako jo močnejši ali nepoklicani faktorji izrabljajo proti ljudstvu, proti narodu. Vsak sam najbolje ve, kje ga čevelj žuli. Torej naj si čevelj oni prikroji po svoji nogi, kogar žuli. Ljudstvo je država! — V prvi vrsti pa so poklicani avtonomni zastopi, občine in deželni zbori, da rešujejo socialno vprašanje, da skrbe za pravično plačo delavčev, za stare in onemogle. Resolucije naj ne ostanejo le na papirju, ampak treba jih je proučevati in izvrševati.«
Kot nove zahteve je stavil drugi katoliški sbod: Delo otrok po tovarnah se mora popolnoma odpraviti, nedeljski počitek se mora izvrševati dosledno in trajaj neprekinjenih 36 ur. Najvišja peprestopna delovna doba bodi za industrijo osemunii delovni čas. Delavci, ki vrše razne mandate, naj se zakonito zaščitijo. Delavec imej pravico do dela čistega dobička. Akordno dolo naj se v splošnem odpravi. Podjetja se morajo strogo nadzorovati in k nadzorstvu naj se pritegnejo izkušeni delavci, ki naj jih odškoduje država. Uvedejo naj sc občinske posredovalnice za delo. V celoti se mora izvesti zavarovanje za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti in starosti. Zavarovanje za nezgode naj plačujejo samo delo-dajavci. Za. starostne rente naj plačujejo delo-dajavci, delavci in država. Občine naj skrbe za brezposelne delavce. Vsak avtonomni zastop imej socialni odbor.
Tretji slovenski katoliški shod
je zboroval leta 1907 kot zmagovita manifestacija po pridobljeni splošni in enaki volivni pravici, pred rastočim političnim in kulturnim uveljavljanjem v deželi in državi.
Toda midva se bova kmalu zopet našla. Seveda, Filaks, seveda. Tako je življenje ua svetu.«
Pobožal je psa po ušesih.
»Odkar ni več naše mamice, nama življenje ni lahko, kaj ne? Takrat, ko je naše čevljarstvo še dobro uspevalo, tedaj je bilo lepo pri nas, vladalo je zadovoljstvo in veselje. Vsak dan pet, šest parov podplatov, pet in malih krparij sploh ne štejem. Vsak teden je bila svinjska pečenka na mizi, kaj ne? Da ti se še dobro spominjaš kosti, to verjamem. Nič nisva pozabila, Filaks.«
Pes je gledal in prisluškoval.
»Kako je bilo lepo, ko smo se ob nedeljah popoldne sprehajali po polju. Otroci so tekli naprej in dvoglasno žvižgali... Vse je minilo, Filaks, žalostno je žalostno.«
Očka je položil skrinjico nazaj v predal in ga skrbno zaprl. Oblekel je suknjo, nenadna odločitev ga je vlekla ven. V Filakso-vih očeh so se bliskala različna domnevanja.
»Pojdi z menoj,« je ukazal stari očka.
Pes je zadovoljno zarenčal, ter divjal in se veselil kot v prejšnjih časih.
»Da, da, Filaks, ven gremo.«
Z okorelimi nogami sta šla oba ven. — Ljudje malega mesta so se začudeni obračali.
n/l«l/o C«i1*r»f o eirrvJJtM Pilolrcnm - 7Q
i i Uvaiu oujiCi o BfUjUii j.	uv
cela večnost je minila, odkar so ju zadnjič srečali na ulici. Marsikdo je nosil k njemu čevlje, govoril z njim, se šalil, politiziral. Toda revmatizem mu je izbil kladivo iz rok.
kvečjemu je še čepel ob sosedovem čebelnjaku ali pa krevsal s palico med gredicami. Danes so ga vsi pozdravljali in mnogi so ga vprašali, kako se počuti. Starček je odzdrav-ljal in kimal, a ni se pustil zadrževati, temveč hitel dalje. Končno je dospel do mostu.
Ponosno in veselo, kot vedno, sta stopala oba preko mostu. Nato sta šla ob bregu, do betoniranega mesta.
Stari očka je vzel oglat kamen, ki je ležal ob bregu, ter ga privezal s tresočimi prsti na dreto.
»Tako, Filaks, lezi!«
Pes se je vlegel in pustil, da mu je privezal kamen okoli vratu. Starček se je sklonil globoko nanj in pritisnil svoje lice na pasjo glavo.
Nato je dvignil težkega psa na svoje roke in stopil na rob brega. Njegovo telo se je zazibalo kot telo kosca, ki maha s koso in pes je zletel v loku v reko ter izginil. Starček je zrl za njim s široko odprtimi očmi. Roke je imel še iztegnjene. Spodaj se je penila in valovila voda. Starček se je smehljal, zdelo se je, kot da gleda nekaj nepopisnega, zameglilo se mu je pred očmi, opotekel se je in padel. Zagrnili so ga valovi.
Nekaj dni pozneje so našli ribiči starčka in Fiiaksa ob obrežnih vrbah. Ležaia sta iesno skupaj. Obraz mrtvega starčka je bil jasen in pokojen.
VELIKA TOMBOLA
¥ KRANJU. 16. IX. 1925.
Oglejti si dobitke v lastnem paviljonu na Glavnem trgu in kupite tablice po 3 Din, takoj! Nobena tombola ni imela dosedaj tako dragocenih dobitkov!
Obnovil je slovesno vsa načela, sprejeta na prvih dveh shodih in posebno glasno zaklical delavstvu, da se mora v obrambo svojih pravic samo organizirati in z geslom >Vsi za enega, eden za vse!« iti v borbo. »Delavski stan se organiziraj povsod v strokovnih društvih, v katera naj vstopi vse delavstvo do-tične stroke. Vsaka tovarna imej strokovno društvo, ta pa naj stopijo v strokovne zveze, ki si naj osnujejo strokovno glasilo. Ta društva so povsem nepolitična, namen imajo čuvati koristi delavcev dotične stroke.
Socialno zavarovanje
V tistih letih se je prav pričenjala borba za izpopolnitev in preureditev socialnega zavarovanja delavstva. Zato je posvetil shod temu vprašanju posebno pozornost. »Tovarnarjf so dobro zavarovani za svoje imetje, za vsak stroj, a delavce imajo slabo zavarovane ... Vsak si želi državnega zavarovanja, zakaj si ga ne bi želel tudi delavec? Zahtevati moramo, s prošnjo danes nič ne opravimo!«
Zahtevala se je ustanovitev zavarovalnice v Ljubljani za slovensko delavstvo. Država naj izvede popolno zavarovanje. Tudi rudarji naj se priključijo temu splošnemu zavarovanju. Pri bratovskih skladnicah naj ostanejo zavarovani za slučaj onemoglosti in starosti. Sicer pa se morajo tudi bratovske skladnice preurediti in rudarski zakon iz leta 1854 spremeniti. »V veljavo mora stopiti zakon o splošnem starostnem zavarovanju.«
Katoliški shod je pozval vso katoliško inteligenco, da ne hodi zaprtih oči mimo prole-tarskih težav, ampak stori vsak posameznik kot katolik in Slovenec svojo dolžnost. Zato je govoril dr. K r e k o »socialnem delu«:
»Jaz ne smatram socialnega dela za dejanje ljubezni, marveč pravice... Treba pa je imeti za to sposobnost in ta se tolmači z eno samo besedo: zaupanje. Kdor ni sposoben, naj izprašuje vest in našel bo, da jo on kriv, ne drugi. Tisti, kdor bi nastopil kot organizator, kdor bi nastopil kot nekak \oditelj socialne stranke ali socialnega gibanja in kdor bi pri tem pozabil, da je cn samo prvi delavec v vrsti tistih, ki gredo ž njim skupaj k skupnemu cilju, kdor bi pozabil, da jo samo skromen hlapec vzvišenega namena, tak ni za nič za. , socialno delo, in verjemite mi, da ljudje takbj opazijo tistega človeka, kdor vidi sebe in predo« vsem samo sebe pri svojem socialnem delu, in ako bi tak govoril še tako medeno in reševal še take probleme in ako bi bil sposoben gore prestavljati, ne bo nič dosegel, njegovi uspehi bodo samo hipni, zato, ker ljudje ne bodo imeli zaupanja do njega. Kdor nastopa mod ljudstvom nesebično, kdor nastopa kot dclavcc med delavci, kot dolžnik, ki vračuje temu ljudstvu svoj dolg, kdor -^ogleduje temu ljudstvu v njegova srce in pojasni, kaj se giblje v duši tega ljudstva, njega samega, si ne bo človeka pridobil samo za nekaj časa, ampak pridobil si bo njegovo srce, njegovo ljubezen, on si ga bo priklenil in ustvaril armado, ki je pripravljena iti ž njim, kamor hoče, če treba tudi v smrt. Samo po tej poti se delajo velike socialne preosnove, velike socialne preobrazbe«. Tako dr. Krek pred dvajsetimi leti!
Četrti slovensko-hrvaški kat liški shod leta 1913
je slavil slovensko-hrvaško vzajemnost in se v podrobnostih s temi vprašanj ni pečal Na obzorju so se prikazovali simptomi velikih, a groznih dni.
Zopet je poklical v spomin katoliške prin« cipe in postavil nove, času primerne zahteve. Poudaril se je velik pomen izobraževalnega dela med proletarijatom. Apeliral je na m-?-rodajne činitelje, da se zabrani brezposelnost i.u v tem pogledu izpopolni zavarovanje, še posebej pa je podčrtal, cla se mora delavstvo nicčno strokovno organizirati v državnih in mednarodnih zvezah, ker bo le tako kos mači kapitalizma, ki v trustih in kartelih združen tišči v svoji oblasti celo države.
Peti katoliški sliod
je leta 1923 zboroval ob popolnoma spreme« njenih razmerah. Napredek moderne tehniko in vede je bil v teku dvajsetih let tako velik, da se je zdelo potrebno, postaviti docela neve norme, ki naj uravnavajo življenje.
Resolucije tega shoda so še vsem v živem spominu. Katoliški shod je zavrnil »moderni kapitalizem, ki nujno vodi do razrednega boja ter materialistični socializem in komunizem, ki hočeta osrečiti človeštvo brez Boga in božjih nravnih zakonov... Pozivlje vse katoliška podjetnike in odgovorne činitelje pri vodstvu industrijskih podjetij, naj stalno in strogo pazijo, da ne prevlada v njihovih podjetjih krivični mamonistični duh; pozivlje vso katoliško inteligenco k študiju modernega kapitalističnega družabnega reda, njegovih elementov in sil ter k spoznavanju modernih socialnih razmer in problemov, da tako pripravijo vso katoliško javnost za smotren in požrtvovalen boj proti modernemu mamenizmu in kapitalizmu.«
Zalo ugotavlja peti katoliški shod, da je »delo podlaga za pravično ureditev družabnih razmer«. Zato mora posebno gospodarsko pravo zaščititi delavce proti premoči kapitala. V podjetju se mora delavstvo uveljaviti v »gospodarskih odborih«, »delavskih svetih«. Delavcu pristoji »pravica do deleža na dobičku«.

/ /
aj /e novega
KOLEDAR.
Sobota, 8. septembra. Rojstvo Marije Device, Mali Šmaren. (Nezapovedan praznik.) Adrijan, Korbinijan,
ZGODOVINSKI DNEVI.
8. septembra: 1841. se je rodil češki kom-ponjst Antonin Dvorak. — 1904. je bil kronan kralj Peter. — 1848. sta se v Avstriji odpravila tlaka in desetina. — 1767. se jc rodil pisatelj Avg. v. Schlegel. _ 1894. se je rodil naravoslovec H. v. Helmholtz. — 1887. se je rodil bivši srbski prestolonaslednik Jurij.
*	Cenjenim naročnikom! Vsem onim p n. naročnikom, ki se doslej niso odzvali na doposlane opomine za poravnavo naročnine, bomo s prihodnjim torkom ustavili dopoiilja-nje lista. Prizadeti naj torej nemudoma store svojo dolžnost, ako žele, da se jim list redno dalje dostavlja.
*	Socialni dan je jutri, v nedeljo. Točno ob 10 se prično predavanja, ki bodo trajala do približno pol 3. Ob pol 5 bo debata o referatih in predloženih resolucijah. Na radio se bo slišalo samo polurno predavanje g. dr. Aleša Ušeničnika točno ob 11, ker uprava radija ni mogla do tega dneva vsega pripraviti, kar bi bilo potrebno, da bi sc radio dobro slišal.
*k Osebne vesti. Za svetnika pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani je imenovan de-želnosodni svetnik pri okrožnem sodišču v
Novem mestu dr. Josip Fischinger. _
V višjo skupino je pomaknjen sodni predstojnik v Ormožu dr. Janko R o š a n.
*	Umrl je Joško Z a d n i k , dijak in vnet član orlovskega odseka v Ribnici.
"k Shod SLS se bo vršil v nedeljo dne 9. septembra zjutraij ob 7 v Loki pri Zidanem mostu. Na shodu govorijo oblastni in narodni poslanoi.
Drž strokovna šola za puškarstvo v
Kranju. Vpisovanje učencev v I. letnik kakjr tudi v ostale letnike se vrši v dnevih od 10. do inkl. 13. septembra 1928 vsak dan od 9 do 12 in od 14 do 16 v ravnateljski pisarni zavoda. Učenci, ki se prijavijo nanovo, naj pridejo v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in naj prinesejo zadnje šolsko iz-pričevjalo, rojstni in krstni list in domovnico. Vsak/učenec mora plačati po čl. 198. fin. zakona za leto 1928.-29. 20 Din takse v fond za zdravstveno zaščito učencev. Te takse bodo oproščeni učenci, ki bodo predložili ubožni list. Šolska sv. maša je v soboto dne 15. septembra 1928 ob 9 v gimnazijski kapeli. Redni šolski pouk pa se prične v pondeljek dne 17. septembra t. 1. ob 8.
•k Nov izum v korist kadilcev. G. inž. Joško Likar iz Kostanjevice je sestavil nov izviren ustnik s pripravo za uničenje nikotina. Ta ustnik nikotin paralizira, pri tem pa tobak ne izgubi vonja, temveč ga še znatno zboljša. Izum je prijavljen že v vseh večjih državah, tako v Evropi, kakor tudi v Ameriki. Novi ustnik bi bil razstavljen je na letošnjem jesenskem velesejmu, če bi ne bilo treba dati ustnike delati v neko češko tovarno, kajti naše tovarne ne morejo izvršici takega dela. Za izum vlada veliko zanimanje.
kc Originalna goljufija. K neki deklici na Vrhu pri Škofljici je prišel te dni neznan moški, okrog 40leten in šfepav na desni nogi ter jo nagovoril, da mu je izročila pet bankovcev po 100 Din, iz katerih je obljubil napraviti bankovce po 1000 Din. Neznanec jo je nato popihal po cesti, toda dekle, ki se je le domislilo, da ima opraviti z goljufom, ga je dohitelo in mu odvzelo ves denar razen 40 Din, katere je spotoma porabil.
•k Družinska žaloigra v Rumi. V Rumi v Sremu se je te dni pripetila strašna družinska žaloigra. Ugledni trgovec Jovo Gjuričič je imel dva sina, od katerih j? bil starejši 171etni dijak sedmega razreda realke, mlajši 141etni pa je bil dijak četrtega razreda. Gjuričičeva žena je bila doma iz Vinkovcev ter mirnega, dobrega in zvestega značaja, tako, da ni izgledalo, da vlada v družini kakšna nesloga. V sredo popoldne, ko je bil mož v trgovini, je ona ostala doma s svojima sinovoma. Oba dečka sta sedela v svoji sobi in čitala. Mati jima je prinesla limonado, katero je tudi sama popila. Nekaj minut kasneje so vsi trije padli na tla in v največjih mukah umrli. V limonado je mati dodala morfija.
k Požar v Sremski Mitrovici podtaknjen? Požar hotela »Jadrana« v Sremski Mitrovici, o katerem smo poročali včeraj, je bil po novih znakih, ki jih je ugotovila policija, najbrže podtaknjen. Pri požaru sta se dva gasilca smrtno ponesrečila, osem pa jih je bilo ranjenih. Policija je izdala tiralico za Vitkom Lunjevičem, lastnikom pogorelega hotela. Lunjevič se nahaja baje v Osiijeku, odkoder je pred tremi dnevi pisal pismo odvetniku dr. Jungu. Trgovec Pilko Vlasič v Mitrovici je izpovedal, da je opazil tih pred požarom neko nprnano osebo, ki je tekla iz hotela proti pokopališču.
k Vlak pahnil žensko v potok. Blizu Kakuja v Bosni se jc te dni pripetila huda neserča, 651ctna gluhonema starica Hankija
Jašarspahič je šla po železniškem nasipu, ko jo je dohitel vlak in jo vrgel v bližnji potok, kjer je hudo ranjena obležala, dokler je ni našel njen brat Šalih, ki jo je dal prepeljati z brzovlakom v sarajevsko bolnico. Toda starica je med vožnjo za pridobljenimi poškodbami umrla in vlak je pripeljal v Sarajevo le njeno mrtvo truplo.
* Žensko umorili radi zavarovalnine. V Subotici so bili po nalogu preiskovalnega sodnika aretirani šofer Karlo Neumann, žena Beliča Hladka, vdova Andreja Bataijiča in Terezija Singer, ki so osumljeni, da so zavarovali Marijo Pingerjevo na 100.000 Din pri neki subotiški zavarovalnici, zatem pa jo umorili, da bi dobili zavarovalnino. Ze meseca februarja so hoteli Pingerjevo zavarovati, kar pa se jim ni posrečilo, dokler ni neka subotiška zavarovalnica sprejela ponudbe in so zdravniki ugotovili, da je Pin-gerjeva zdrava. Začetkom tega meseca je Pingerjeva naenkrat zbolela in umrla. Preiskovalnemu sodniku se je zdelo sumljivo, ko je zvedel, da je bila Pingerjeva zavarovana & 100.000 Din in je uvedel preiskavo. Določena je bila ekshumacija, toda pri obdukciji niso mogli ugotoviti vzroka smrti. Želodec s črevami so poslali kemičnemu zavodu v Belgrad in sedaj čakajo uspeha znanstvene preiskave.
PODPORE ima pričakovati Slovenija (ljubljanska in mariborska oblast) po svojih članih »Ljudske samopomoči« v Mariboru, ko bo štelo društvo 10.0C0 članov, katero število bo kmalu doseženo. Kdor še torej ni član tega prekoristnega društva, naj zahteva še danes brezplačno pristopno izjavo. »Ljudska samopomoč«, Maribor, Aleksandrova 45.
k Danes vsi na Dobrovo, na orlovsko prireditev. Ljubljančani in Vičani imate lepo avtomobilsko zvezo.	(8443)
•k Blagor za gospodinje je »Radion«.
Pranje perila ji ne povzroča več tolike izgube časa in ima torej dovolj prilike, da se briga za druge hišne posle. Z »Radionom« se vsakomur nudi sredstvo za pranje, s kojim se pere brez vsakega truda in se perilo obvaruje škode.
k Naznanjam cenj. odjemalcem, da se je
strojno pletenje »Bonač« preselilo v Streliško ulico 24. — Evg. Bona§.	8542
* Nov dokaz o sigurnem učinku proti-nikotina »Bonikot« potrjuje na zadnji strani našega ilsta objavljena analiza predstojnika kemičnega instituta ljubljanske univerze univ. profesorja dr. M. Samca.
k Ob začetku šolskega leta priporoča tvrdka Iv. Bonač, Šelenburgova 5, svojo največjo zalogo vseh šolskih in risalnih potrebščin.
k Baron pl. Wentzel je bil v La Baulc na 100 km dirki na Mercedes-Benz s 3 sekundami diference drugi zmagovalec. Ta športni uspeh je izredno velik. Wentzel je vozil kot gosposki vozač brez vsake podpore s strani tovarne, dočim je imel prvi zmagovalec ob strani celo tovarniško organizacijo. Wentzel je vozil tudi to pot s Continental-obroči. Voz Mercedes je vzbujal splošno začudenje.
k Pri zaprtju, pehanju, bolečinah v boku, bolečinah ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna Franz-Josef grenčica izdatno izpraznjenje črev in osvoboditev tesnobnih občutkov. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz-Josef« vodo z izbor-nim uspehom tudi pri zdravljenju tr&kulje. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
DIJAK BREZ DIJAŠKEGA KOLEDAR J A - OBRTNIK BREZ ORODJA
Ljubljana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na soboto: Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
O Prihod čeških hazenašic v Ljubljano.
Snoči ob pol 6 so prispele v Ljubljano češke hazenašice. Na kolodvoru jih jc sprejelo številno občinstvo in železničarska godba »Sloge«. Ob prihodu vlaka je zasvirala godba. Ko so hazenašice izstopile, jih je prisrčno pozdravil v imenu Jugoslovanske hazenske zveze dr. Ivo Pire. Izrazil je veselje, da so se odzvale vabilu in prispele v belo Ljubljano. S toplimi besedami se je zahvalil Otmar Friedl, tehnični referent češke hazenske zveze. Nato se je razvrstil sprevod z godbo na čelu, ki je spremil mile goste po Miklošičevi, Tavčarjevi, Dunajski in Prešernovi ulici v hotel »Union«, kjer prenočujejo. Spotoma so bili gosti deležni prisrčnih ovacij, s čemer smo znova prožili iskren dokaz srčnega prijateljstva, ki veže oba slovanska naroda. Skupino
vodi Otmar Zdenčk od »Slavije« v Pragi kot zastopnik predsednika Noseka. Gostje si bo-do jutri dopoldne ogledali mesto in velesejem. Popoldne pa se vrši na igrišču »Ilirije« tekma.
0 Hišnim posestnikom! Te dni se vrše v Ljubljani velike prireditve športnega in nacionalnega značaja, kojih se udeleži poleg gostov iz cele države tudi mnogo odličnih prijateljev našega naroda iz inozemstva, zlasti iz bratske nam Češkoslovaške. Mestni magistrat pusti vsled tega mestna poslopja okrašena z zastavami do vštevši 9. septembra 1928 ter prosi hišne posestnike, da tudi oni to store.
© 60Ietnico svojega rojstva je praznovala včeraj v zatišju karmeličanskega samostana na Selu pri Ljubljani č. mati Jožefa Terezija Pogačnik. Slavljenka, ki je obhajala lani v adventu 401etnico strogega samostanskega življenja, je sestra tukajšnjega primarija dr. Josipa Pogačnika, dalje Ivanke Vodnik, soproge industrijalca Alojzija Vodnika, in Janka Pogačnika, vpokojenega deželnega blagajnika in sedanjega honorarnega oblastnega blagajnika. Slavljenka je bila mnogo let prednica imenovanega samostana.
0 Umrl je v sanatoriju v Gradcu g. Filip S u p a n č i č , stavbenik in hišni posestnik. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 3 iz hiše žalosti, Bleiweisova cesta 18.
0 Nove zgradbe mestne občine. V koloniji za topničarsko vojašnico so dograjene vse stanovanjske vile in so se že vse stranke vselile. Palača »Delavske zbornice« bo popolnoma dograjena do konca meseca novembra. Stanovanjsko hišo na Poljanski cesti ometavajo. Za vselitev bo gotova najbrže šele do maja oziroma junija 1. 1929. Pri adaptaciji Nušakove vojašnice so dosedaj dogoto-vili za vselitev 15 stanovanj. V nekaj dnevih pa bo uporabnih za vselitev še 15 stanovanj. Do začetka novembra meseca bo vsa Nuša-kova vojašnica popolnoma adaptirana. Z deli za zgraditev 16 štiristanovanjskih hišic ob Vodovodni cesti so pričeli pred nekaj dnevi. Predvideno je, da bo ta kolonija dograjena za vselitev že letos novembra meseca.
0 Motociklistične dirke in ghimkhana igre, ki se vrše danes ob 3. popoldne na dirkališču pri Dev. Mariji v Polju, vzbujajo veliko zanimanje. Občinstvo se opozarja, da vozijo avtobusi od pol 14. ure naprej na dirkališče izpred Marijinega trga. Redni vlak odhaja iz Ljubljane ob 14. uri 10 minut in postane na dirkališču. Reditelji se opozarjajo, da morajo biti ob 13. na svojem mestu. Funkcionarji dirke naj bodo zbrani že ob 12 na dirkališču. Dirkači se opozarjajo, da je trening dovoljen samo do 12. Občinstvo se opozarja, da se pokori naredbam rediteljev.
0 Nova pridobitev Ljubljane, lz »dolge vasi Ljubljance« je nastala moderna bela Ljubljana. Ulice se modernizirajo in asfaltirajo, po njih drvi nebroj avtomobilov. Pa ne samo Ljubljana, cela Slovenija »'diši« po bencinu. Avtomobil je postal trgovcu, inženirju, potniku, zdravniku, da celo kmetovalcu prometno sredstvo, brez katerega si današnjega živahnega prometa sploh ne moremo misliti. Večina navedenih jx>klicev. ki uporablja avto, pa si ne more ali pa noče vzdrževati šoferja. Zato je hvalevredna jx>djetnost g. Karla Camernika, ki otvori 1. oktobra t. 1. šofersko šolo. V tej šoli se bodo izobraževali poklicni šoferji ter gospodje in gospe, ki se hočejo priučiti priljubljenemu avtu športu. Tečaj za poklicne šoferje traja 30 dni, za ostale pa 15 dni. Pouk se bo vršil teoretično in praktično, po načrtu, ki predvideva znanje pri šoferski preiskušnji.
© češkoslovenska obec v Ljubljani. Knjižnica je zofiet odprta ob nedeljah od 11. do 12., v sredah od pol sedme do osme ure zvečer, v istem prostoru v Narodnem domu, vhod z Bleiweisove ceste, začenši z nedeljo, dne 9. sept. 1928. Obiskujte pridno našo knjižnico.
© Razpisana služba. Mestna občina ljubljanska razpisuje službeno mesto četrtega strojnika v centrali mestne elektrarne. Prošnje je vlagati pri personalnem referentu mestnega magistrata (soba št. 38) do 25. septembra 1928 z dokazili o jugoslovanskem državljanstvu, šolskimi in učnimi izpričevali, zdravstvenim in nravstvenim izpričevalom. Prosilci se morajo izkazati, da so izučeni ključavničarji z večletno prakso pri večjih električnih obratih s parnim pogonom in Dieselovimi motorji.
© Mestna zastavljalnica naznanja, da se vrši tomesečna dražba v januarju 1928 zastavljenih predmetov v četrtek dne 13. t. m. ob 15. uri v uradnih prostorih v Prečni ulici.
© Beraška nadloga noče pojenjati in vsak petek se soba dežurnega uradnika na policiji napolni z berači iu beračicami. Potem sledi običajno stokanje, jok in tožbe in menda na ljubljanski policiji še ni bilo berača, ki kot opravičilo ne bi navede^ da je prisiljen beračili, ker bi moral drugače umreti v bedi. V splošnem je to skoraj v vseh slučajih resnica, toda dobe se tudi taki berači, ki za vse na svetu ne bi prijeli za pošteno delo, dasi so tega še zmožni. Na policiji so z berači kmalu gotovi, navadno jih izroče sodišču, kjer dobi vsak po nekaj dni zapora, potem pa jih izženejo.
0 Za obleko opeharjeni. Delavki Antonija Hočevar in Marija Krevs iz Trebeljnega sta odšli v Savinjsko dolino obirat hmelj. Svojo obleko pa sta pustili pri Berti Hariševi v oskrbnikovi hiši na pokopališču pri Sv. Križu. Čez nekaj dni sta prišli k Hariševi dve ženski in ji dejali, naj jima izroči zaupano obleko, ker da odpotujeta obe v Savinjsko dolino in bosta obleko izročili lastnicama. Pozneje sta se lastnici sami zglasili pri Hariševi in spoznali, da sta postali žrtvi neznanih goljufic. Hočevatjeva in Krevzeva trpita 4295 Din škode. Slučajno pa je neki delavec, ki je tedaj opazil obe goljufici, te spoznal. Sta to dve znani ljubljanski vlačugi, ki se blatita po vaseh v Posavju in je upati, da ju bo orož-ništvo kmalu iztaknilo.
O Nepošteni pomočnik. Kleparski mojster Primož Justin ua alineah jc prijavil policiji, da mu je njegov pomočnik Jože S. (»kradel tekom zadnjih mesecev mnogo pločevine, kleparskih predmetov in orodja. Pomočnik je pokradene stvari porabil pri delu na lasten račun.
© Mesečno plačo je izgubil. Kontrolor oblastnega odbora Josip Terčič je v sredo ponoči našel blizu cukrarnc listnico, v kateri pa je bilo le nekaj dokumentov in legitimacij. Odnesel je listnico na stražnico, kjer so ugotovili, da je njen lastnik blagajnik tovarne za kiej Ervin liiizi. iiitzi je povedal, da je listnico izgubil, ko se je peljal s kolesom zvečer iz tovarne domov. V listnici je imel 3220 Din. to je svojo mesečno plačo. Nepošteni najditelj je denar pobral iz listnice, vse drugo pa vrgel proč, nakar je našel prazno listnico Terčič.
Josip Kurent - 70 letnik
Josip Kurent, blagajniški sluga Kranjske hranilnice, je dne 7. t. m. na tihem obhajal svojo 701etnico. Po 10 letih vojaške službe v Bosni in drugod je vstopil 1. 1889. v službo Kranjske hranilnice, kjer torej zvesto opravlja svoij posel že skoro 40 let. G. Kurent jc ludi najstarejši uslužbenec tega zavoda. Služil je pod ravnatelji dr. Josipom Zuppanom, dr. Ant. pl. Schopplom, Iv. Kranjcem in sedaj pod dr. Mirko Božičem. Za svoje zvesto in marljivo delovanje je dobil pohvalna priznanja svojih predpostavljenih in je bil tudi odlikovan od Nj. V. kralja s srebrno svetinjo za državljanske zasluge. Večkrat je bil izvoljen za predsednika Društva uslužbencev denarnih zavodov, ki mu je tudi poklonilo častno diplomo. Usoda pa je naklonila jubilantu tudi marsikatero težko uro. Med svetovno vojno mu je padel edini sin Franc na soški fronti. Njegova prva žena mu je umrla radi žalosti za sinom. Pred dvema letoma se je poročil drugič. Josip Kurent je znan kot dober družabnik in je zelo priljubljen pri svojih številnih prijateljih in znancih.
Nesluteno delovanje muholovca
oh uO'I n 'iil
Obešen „Aeroxon" muholovec
kakor je znano, najboljši na svetu, nudi za ceno od 1 dinarja naslednje usluge:
1.	Aeroxon polovi vse muhe in komarje ter Vas reši vsake nadloge muh. On to opravi tekom 4—5 tednov, tudi, kadar Vi spite.
2.	Neki nemški raziskovalec je dokazal, da se z zračno strujo na dobrem muholovcu prilepi na milijone bacilov, prahu itd.
3.	Prepreči, da se Vaše zavese, lustri, pohištvo in slike ne umažejo z nesnago muh.
4.	Pripomore Vam in Vašemu otroku zdravo in nemoteno spanje.
To so ogromne prednosti v primeri z 3 mnogimi novimi metodami pri uničevanju muh, ko pa so predrage, nepriročne, ne-higijenične in nevarne zavoljo ognja.
Maribor
PRVI MEDNARODNI SAHOVSKI KONGRES V MARIBORU.
Danes in jutri sc vrši v našem mestu veliki šahovski kongres, o katerem smo že poročali in ki je prva prireditev te vrste vf državi. Spored te velike mednarodne prireditve je sledeč:	,,
Danes ob 20 se vrši v dvorani Zadružne gospodarske banke predavanje prof. Becker-ja iz Dunaja o »Šahovski olimpijadi v Haagu«. Po predavanju igra velemojster dr. Vidmar simultanko proti 20 igralcem. Vsi, ki bi se radi malo merili z našim velemojstrom, pa se morajo do začetka simultanke brezpogojno javiti klubovemu tajniku g. V. Pircu.
Jutri ob 9 dopoldne sc prične v že na-.> vedeni dvorani internacionalna tekma avstr. , Štajerska : Slovenija na 11 deskah. Na prvi , deski se spoprimeta velemojster dr. Vidmar in prof. Becker iz Dunaja, avstrijski amaterski prvak. Na ostalih deskah pa igra 10 najmočnejših slovenskih in avstrijskih igralcev. Za Slovenijo igrajo: Pire, Klcinmayr, Kramer, Poljanec, Stupan, Ostanek — iz marib. šah. kluba; M. Vidmar jun., Vogelnik, Gabrovšek ; — iz ljublj. šah. kluba in dr. Kalabar iz Va-raždina.
Štajerski gostje pridejo danes ob 18.20. Vsi šahisti se vabijo, da se v čim večjem številu udeleže slovesnega sprejema na kolodvoru.
• • •
□ Slavnostna otvoritev novega športne- 1 ga igrišča S. K. Rapid pri vojašnici Kralja Petra bo danes ob 10 dopoldne. Spored otvoritvenih slavnosti je zelo pester in izpolnjuje
Velike motorne dirke
in shim-khana igre v soboto 8. septembra ob 3 popoldne na dirkališču pri Dev. Mariji v Polju.
dva dmi. Na današnjem sporedu so najzanimivejše sporedne točke: pohod športnih društev, lahkoatletske tekme ter nogometna tekma Ilirija : Rapid. K otvoritvenim slavno-stim prihitijo tudi mnogi odlični inozemski gostje.
□	Somišljeniki in prijatelji naše orlovske organizacije poijdejo jutri k Sv. Petru, kjer je popoldne po večernicah telovadni nastop mariborske orlovske srenje. Ob 13 se Orli zbero pred samostanom šolskih sester v Melju in odkorakajo nato i god'oo Kat. omladine k Sv. Petru. Po telovadnem nastopu zabava pri Samdeju.
□	220 Westialčkov pride pod vodstvom g. župnika Tensunderna v Maribor — na po-vratku domov. V Mariboru bo pozdrav našim Westfalčkom; sprejem aranžirata Kršč. ženska zveza in Prosvetna zveza. Westfalčki bodo prenočili v oblastnem Dečjem domu, drugega dne pa se preko Dravograda in Celovca vrnejo nazaj v Nemčijo.
□	Dopolnilo. Naše včerajšnje poročilo o proslavi rojstnega dne N|j. Visočanstva prestolonaslednika dopolnjujemo še v toliko, da je prisostvoval slovesni službi božji v stolnici kot zastopnik mestne občine mestni župan dr. Alojzij Juvan.
□	Sprememba posesti. Alfred vitez Rossma-nith, ki je v Mariboru znan kot organizator konjskih dirk na tezenskem dirkališču in vnet pospeše-vatelj umne konjereje, je prodal svoje krasno vele-posestvo v Radvanjti nekemu hrvatskemu baronu Juroviču. Vitez Rossmanith se namerava preseliti na Dunaj.	... ,
□	Koucert v mestnem parku bo jutri ob pol enajstih dopoldne.
□	Umrla sta. Gajšek Matilda, soproga mizarja drž. železnic, etara 33 let. Pogreb danes ob 17. — Sch\veifer Roza, zasebnica, stara 35 let. Pogreb danes ob 11 dopoldne v Kamnici.
□	Mariborski trg. Na včerajšnji trg so pripeljali špeharji 50 zaklanih svinj, kmetje pa 8 voz jabolk, 3 voze hrušk. 26 voz krompirja, 28 voz čebule, zelja in kumare, 10 voz sena, 4 voze otave in 2 voza slame.	.....
□	Na merodajno mesto. Potniki, ki večkrat poromajo v Mursko Soboto z jutranjim vlakom cb pol 6. se pritožujejo, da ni v vozovih nobenega prostora, ki bi bil rezerviran za nekadilce, in da sploh ni nobenega stranišča. Pričakujemo od mero-dajnih činiteljev, da bodo napravili red.
□	Stavbno gibanje v Studencih. Mariborčani že dobro poznajo tvrdko Otto SchrSter iz Bremena, ki gradi zelo cenene hišice iz isolita in ki ima zunaj na Teznu svojo fvornico. Med Studenčani se je oglasilo približno pet reflektantov ,ki bi bili pripravljeni, postaviti si hišice iz isolitnih plošč. Po-četki so bili ugodni, dobra volja je bila tu. Sedaj
„rpa se je začelo barantanje: podjetnik zahteva denar vnaprej, reflektanti ga pa ne dajo, ker imajo go-0[tove predsodke. In pri tem barantanju se bo najbrže vse skupaj razbilo.
□	Automatska telefonska centrala. Kakor izvemo se je posrečilo dobiti potreben kredit tudi za nabavo slušalnikov. Inštalacija vseh še neinštahra-nih predmetov se bo mogla izvesti tekom treh mesecev. nakar prične automatska telefonska centrala funkcionirati.
□	Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo v Mariboru se bo vršilo na mestnem magistratu samo še do 15. septembra t. 1. Vodstvo šole opozarja na to ponovno vse delodajalce(-lke) ker se dosedaj
te nastane nepravilna sratai.
Ko pride hrana v želodec, se takoj izločijo velike množine želodčnega soka. Če se izloči preveč tega soka, nastane iz hrane kisla masa v ferir.entaciji, katera ostane v želodcu nekaj ur in povzroča velike bolečine. Če vzamete malo Magna-pražka v malo vode. ko začutite bolečine, prenehajo te neprijetnosti in krči, ker Magna-prašek odstranja preobilo kislino, ovira fermentacijo. blaži vnete membrano želodca in zdravi in s tem upostavi takoj in brez bolečin pravilno prebavo.
V vseh lekarnah in drogerijah dobite 1 zavoj z navodilom za 4 Din. Če ne dobite, naročite po pošti na naslov;
»Laboratorij Alga, Sušak, Tvornička 56«.
Za dva paketa je treba pismu priložiti 10 Din.
za vpisovanje tli javila niti desetina mariborskih vajencev in vajenk. Po določenem roku se prijave ne bodo več sprejemale.
□	h mestnega avtobusnega prometa. Ob priliki slavnostne otvoritve igrišča športnega kluba »Rapid« bo danes in jutri proga 1 mestnega avtobusnega prometa pojačana z dvema vozovoma. Iti, vozita direktno do novega športnega igrišča pri vojašnici kralja Petra.
□	Jesenske porotne obravnave se prično vj ponedeljek, dne 10. t. m., in se bodo vršile po sledečem redu: v ponedeljek 10. t. m. proti Antonu Koscu iz Sv. Lovrenca v Slov. goricah radi hij.do-delstva uboja; v torek 11. t. m. proti •'JCaraJu^Co'-"-terju iz Črmljenšaka in Ludoviku Bregu iz Vtir-berga radi hudodelstva umora ter proti Rudolfu Doberšeku iz Stopnega radi hudodelstva uboja; v sredo, dne 12. t. m. proti Antonu Trpinu iz Ranč radi hudodelstva goljufije ter proti Rudolfu Štal-eerju iz Cermošincev radi hudodelstva uboja; v četrtek, dne 13. t. m. pa proti Antonu, Karlu in Francu Vedlinu s Ptujske gore in Valentinu Be-zjaku iz Sv. Jurja na Bregu radi hudodelstva'goljufije.
□	Uradne ure posameznih uradov oblastnega odbora so odslej od 8—12 ter od 16—18.
□	Pritožujejo se stanovalci »Ob brodu r, ker se cesta ne škropi. In vendar drdrajo in ropočejo Iu mimo ves dan vozovi, ki peljejo gramoz v Pobrežje. Prašne plasti so tako debele, da postaneš za deset minut popolnoma neviden, če prifrči mimo kakšen avtomobil.
□	Dr. Franc Marinii, Trubarjeva ulica'11, zopet redno ordinira od 9—11' in od 2 (14) do 4 (16).
□	Pozabljeno. V nedeljo, dne 26. avgusta je neznan polili k. ki se je odpeljal s jjopoldanskiin vlakom iz Hajdine proti Mariboru, pozabil tamkaj na postajališču v bližini vodnjaka dva otroška plašča ter nahrbtnik z jestvinami. Prizadeti naj se oglasi pri žel. čuvaju A. Kocelju.



Celje
& Slovesna otvoritev Orlovskega doma v Celju se vrši, kakor Smo že javili, v nedeljo, dna 16. sept. t. 1. in je združena z večjim telovadfihn nastopom orlovskih edinlc na orlovskem letnem telovadišču na prdsloru bivše Pertinačave tovanjej Orlovski dom v Celju, last (Ljudske posojilnica".vj Celju, katere načelstvo je v velikodušnem nazume-j vunju orlovskih teženj in ob podpori številnih »r-« lovskih prijateljev doni zgradilo, bo morda prvi dom v Sloveniji, ki bo posvečen izključno le or-i lovskemu delu. Slovesne otvoritve se bo udeležilo lepo število bratskih družin. Iskreno so vabljeni vsi, ki jim je dobrobit naše mladine resnično na srcu.	'	' ' j
& Nedovoljena trgovska reklama v šoli. Z ene izmed celjskih šol smo prejeli obvestilo, da je učiteljica učencem ukazala, da morajo zvezke,..kfljfe ge in šolske potrebščine kupovati v knjigarni Go-ričar & Leskovšek. Manjka se samo, da si bo taki) liberalna učiteljica dovolila prepovedati nakup šok skih potrebščin v Mohorjevi in Slomškovi knjigarni. Ako že učiteljica hoče, da otroci ne bodo kupovali v nemški knjigarni, je njena dolžnost, da navede učencem vse celjske narodne knjigarne. Reklama za eno samo podjetje .je nedovoljeno poseganje na pot, kjer si lahko učiteljica polomi noge.
Redna seja celjskega občinskega sveta. Pod predsedstvom župana g. dr. Goričana se je vršila v četrtek zvečer redna seja celjskega mestnega občinskega sveta. Občinski svet se je tokrat bavil predvsem z rednimi tekočimi stvarmi. Seja je trajala do 20 in je bila povsem mirna, večina sklepov je bilo storjenih soglasno. Izmed važnejših sklepov navajamo: Pokojninski zavod v Ljubljani je ponudil mestni občini 5 milijonov Din posojila proti zastavi realnih davkov, 8 odstotnem obrestovanju, 25-letni amortizaciji in vknjižbi na vse občinske ne-
premičnine. Občinski' svet je sklenil pri Pokojninskem zavodu najeti le poldrugi milijon Din posojila proti zastavi davčne moči, 25-letni amortizaciij, 8% obrestovanju, a brez vknjižbe. Podružnici Javne borze dela v Celju se do nadaljnega prizna letna podpora po Din 12!000, odkloni pa se predlog Delavske zbornice glede garancije za njeno posojilo. Obrtno-nadaljevalni šoli se odpiše Din 1-371 na električni razsvetljavi. Splošna gradhena zadruga je zaprosila za instalacijo vodovoda v hiše na hribu Sv. Jožefa. Prošnja se začasno odkloni, ker za sedaj ni dovolj vode. Mestni oskrbnik je prosil za zvišanje števila cestnih pometačev. Občinski svet prošnji ni inogel ugoditi. Daljši razgovor se je vnel ob vprašanju kaldrmine, o čemer bomo poročali še obširneje. Občina Kalobje prosi za 4 nove sejme. Občinski svet je proti temu, ker ni v interesu mestne občine, da bi se vršili v bližini mesta prepogosti sejmi. Pač pa bo mestna občina poskrbela, da bo za celjske sejme več propagande. Stavba spri Kroni« je začela rasti. Zidarska dela izvršuje stavbenik g. Kališnik, tesarska pa g. Kulovec. Prošnja Glasbene matice, da bi se ji rezervirali v novi stavbi »pri Kroni« prostori, se odkloni, ker je stavba zamišljena kot stanovanjska hiša. Odsek, za fasade se izpopolni z g. llohnjecem. Postavitev novih luči v mestnem parku proti Liscam se odobrL Končno je obširno poročal načelnik socialno-političnega odseka g. dr. Ogrizek o delavski ter splošni mestni si •'nev.-njski. akciji, o kateri smo tudi mi že poročali puJrobnostl.
a Danes vsi na tombolo Godbenega društva železničarjev Celje. Pričetek ob 3 uri popoldne. Pred tombolo koncert pred Narodnim domom. • ■& 18 mesecev težke ječe za 113 goljufij. Pred kazenskim senatom celjskega okrožnega sodišča se je zadnji četrtek zagovarjal komaj 17 letni Albin Košak radi dolge vrste talvin in goljufij. Čeprav je že trikrat imel radi tatvine opravka s sodnijo, se ni umiril, temveč je nasprotno začel tatinski iu goljufski. posel na veliko. Po zadnji maja 1927 odsluženi kazni je služil pri raznih pekovskih mojstrih kot vajenec, a zdržalo ga ni nikjer. Pri vsakem jo namreč pecivo, • ki mu je bilo izročeno v razpiodajo, sicer res razprodal, a izkupička mojster ni nikoli videl. Kmalu pa je prišel na drugo idejo. Ko se je klatil tam nekje okoli Podčetrtka, je slišal o agentu, ki zbira po hišah slike v svrho fotografske povečave. Postal je takoj tak agent tudi sam in se izdajal za zastopnika fotografa Kunca iz Ljubljane. Od ljudi je prejemal slike radi povečanja, pa tudi manjša ali večja predplačila. Kmalu je sunil nekje tudi stojalo in fotografski aparat ter si pribavil dve štampiljki: »Atelje Fr Kune, Ljubljana, Wolfova ulica 0« ter »Sreski poglavar Ljubljana«. S temi pripomočki se mu je posrečilo ogoljufati skupno 113 strank po Sloveniji in deloma tudi po Hrvaškem. Ljudem se je predstavljal pod kaj različnimi imeni, n. pr. Albin Mramor, Milan Sever, Milafl Šmid, Jože Kovač in Vladimir de Costa. Dne 30. aprila t. 1. pa je vendar padel v roke orožnikom v Ratežu pri Novem mestu v roke. Okrožno sodišče mu je prisodilo 18 mesecev težke ječe, po prestani kazni pa bo oddan v prisilno delavnico.
& Dr. Koroščeva laži-nečakinja obsojena. Julija meseca smo ponovno poročali o prefrigani »Zalkic, ki je v Celju odnesla Rebevšekovemu hlapcu hlače iii : se't kot fant ponoči odpeljala ha ukradenem kolesu. Tam pri Mariboru nekje se je potem izdajala za nečakinjo ministra dr. Korošca, a-preden se ji je na račun tega sorodstva pričelo dDbro goditi, je padla* v roke očesu postave. Iz mariborskih zaporov je priromala v celjske. Tu je skušala pomagati si iz nerodnega položaja s simuliranjem raznih bolezni in v zaporih so imeli že kar resnično sočutje z ubogo bolnico. Ko se je končno izkazalo, da je vsej tej bolezni kriva Zalkina prs-friganost, je bila Zalka, ki se piše Amalija Vogri-nec,< včeraj pred okrožnim sodiščem v Celju obsojena na 8 mesecev ječe, po osmih mesecih pa bo nadaljevala življenja trnjevo' pot v prisilni delav-
nici.
Dopisi
Kranj
Nedeljska prireditev »Mešč. Zveze« jako bode v oči Jutrovega dopisnika. Že prejšnji teden je tej organizaciji očital, da se skriva za nevtralnost, v torek pa imenuje udeležence prireditve »ovči-cec. V nobeno čast mu ne moremo šteti tega, da ne pozna društva, ki je v njegovem domačem kraju. Ce pa je hotel meščanom povedati nekaj njim neznanega, naj bo le prepričan, da se je pač trudil popolnoma po nepotrebnem. Ako on ne pozna organizacije, ki obstoja že skoro 25 let, jo pozna do mala vsak otrok, kaj šele odraščen meščan. Ce je taki organizaciji možno predbacivati »skrivanje za nevtralnost«, kaj bi mogli šele govoriti o strankah, ki svoje prireditve odevajo v
Naznanila
Cjubljanslso gledališče
SPORED PREDSTAV Vse predstave se vršijo v dramskem gledališču.
Sobota, 8. sept. ob 15. uri pop.: Čardaška kneginja
ob 20, uri: Župan stilmondski. Nedelja, 9. sept. ob 15. uri pop.: Dobri vojak Švejk ob 20. uri: Poljska kri.
Mariborsko gledališče
Repertoarni načrt, iz katerega se bodo črpala d?la za sezono 1928.-29.:
Drama:
Antoine: Leseni konji; Anzengruber: Slaba vest; Asch: Bog osvete; Begovič: Božji človek; Berg-mann: Noblova nagrada; Berstl: Dover-Calais; Bevk: Materin greh; Bisson: Gospa X; Caillavet: Ljubezen bdi; Cankar: Hlapci; Capek: Tolovaj; Ferigni: Sv. Frančišek; Geraldy: Robert in Marjana; Ibsen: Divja raca; Jalen: Dom; Karlweis: V raševini; Krleža: V agoniji; Krapil: Oblaki; Merežkovsky: Pavel I.; Nevstroy: Lumpacij vagabund; Novačan. Herman Celjski; Nušič: Potovanje okoli sveta: Ostrovskij: Nevihta; Pirandello: 6 oseb išče avtorja, ali življenje, ki sem ti ga dala; Przvbyezewski: Sneg; Shakespeare: Romeo in Julija; Stankovič: Koštana; Viničenko: Črni panter ali zakon; Zola: Therese Raquen; Razen tega še nekaj otroških iger in burk.
Opereta: Henstzkv: Adieu Mirni: hali: Dolarska princesa; GranichstaedteH: Na povelje cesarice; Jones: Gejša; Kalnian: Jesenski manever; Lehar: Grot Luksenburški; Nedbal: Poljska kri; Parma: Cančine Amazonke; Straus«: Netopir.
RAZPIS GLEDALIŠKEGA ABONMANA
Uprava narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1928-29 abonma — obsegajoč 25 predstav — 15 dramskih in 10 glasbenih. Abonma se plačuje v osmih zaptoredhih mesečnih obrakih, prvi obrok na dan podpisa v septembru, ostalih sedem obrokov pa v prvin 5 dneh vsakega nadaljnega meseca, tako, da je ves abonma plačan 5. aprila 1929.
Cene abonmanom (ki znači velik popust n,v
Eratn večernim cenam) so sledeče: Ložni sedeži po »in 650, 500, 400. 300, 250,; parterni sedeži po 480, 440, 400; balkonski po 480, 440, 320, 240; galerijski po 240, 180, 120.
Cene za uradnike so sledeče: Ložni sedeži po Din 550, 450, 300, 250, 200; parterni sedeži po 400, 360, 300; balkonski po 400, 300, 220, 160; galerijski po 160, 120, 80. — Dobe se tudi bloki, ki opravičujejo obisk gledališča pri poljubnih 15 dramskih in 10 glasbenih predstavah (izvzete so le one redke predstave, ki imajo označbo »Izven« na plakatih). Cene teh blokov so nekoliko višje kot pri navadnem abonmanu. Kakor lani se bo tudi letos organiziral abonma za okoličane, s pomočjo mestnih avtobusov. — Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9 do jx>1 13 ter od 15 do 17 (ob nedeljah in praznikih samo dojx>ldne). Za lanske abonente ostanejo dosedanji prostori rezervirani do pondeljka 10. septembra, priglase za abonma sploh pa se zaključijo v soboto 22. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čim preje. Opozarja se, da je abonma neprenosljiv na drugo osebo in med sezono neodjx)vedljiv.
Prireditve in društvene vesti
Ljubljana.
»Ljubljana« prične z rednimi pevskimi vajami v ponedeljek, dne 10. t. m ob 8 zvečer. Nove pevke in pevce sprejemamo do konca septembra.
Starim članom so bila razposlana vabila; kdor ga ni prejel naj pomoto oprosti. — Tajnik
Čebelarska podružnea Tacen priredi vrtno veselico pri Žibertu na Brodu 8. sept. Začetek ob 3 pop. Na programu tudi medeno rajanje. Vabi na veseio svidenje!
Zveza slovenskih vojakov Moste poziva vse svoje člane, ki so že določeni za sodelovanje, in tudi one, ki še niso prevzeli svojih dolžnosti pri vprizoritvi bojne igre Kalvarija, da se gotovo udeleže sestanka na praznik, 8. t. m. dopoldne na prireditvenem prostoru, t. j. na letnem igrišču Mladinskega doma na Kodeljevem, kjer prejmejo vsa potrebna navodila glede službe.
Maribor.
Kegliaški klub, pristašev SLS priredi danes izlet v Št. Uj. Odhod ob pol dveh.
Srenjska prireditev bo jutri ob pol 15 pri Sv. Petru. Pester sporedi
Krščanska ženska zveza priredi jutri romanje v Ruše. Odhod ob 5.40 iz glavnega kolodvora.
Ostali kraji.
Podružnica čebelarskega društva na Jesenicah priredi danes pri Jelenu na Savi >Cebelno rajanje«. Sodeluje polnoštevilna kovinarska godba na pihala. — Začetek ob 3 popoldne. — Odbor.
CerKveni vestniK
Križanskn moška Marijina družba se danes
poj)oldne ob pol 4 udeleži skupnega shodu ljubljanskih kongregacij na Rakovniku, vsled, česar od-jiade družbeni shod v Križankah.
Družba sv. Petra Klaverja praznuje v nedeljo, 9. t. m. ob 6 zvečer v cerkvi sv Jožefa god svojega ptitronu sv. Petra Klaverja. l'o govoru in litn-nijah se vrši darovanje za uboge afriško milijone. Veruiki so vabljeui k mnogoštevilni udeležbi.
različne naslove, samo da premotijo ljudi, vodi jih pa isti namen. Ako je ali vsaj hoče biti Jutrov dopišnik edini tujec v Jeruzalemu, naj le bo, saj to zanj ni ravno preveč pohvalno. Kakšen je bil uspeh prvega Jutrovega dopisa, smo videli v nedeljo, ko se je pri promenadnerti koncertu zbralo polno občinstva in bržkone tudi Jutrov dopisnik ni manjkal. Tudi velika udeležba na Laborah priča o tem, manjkalo je tukaj samo še Jutrovega dopisnika, pa bi bil tudi on ena taka »ovčica« — saj po njegovem lastnem mnenju.
LJUBLJANSKE MARIJINE DRUŽBE, MOŠKE IN ŽENSKE
imajo skupni shod danes po pol štirih popoldne v svetišč uMarije Pomočnice na Rakovniku. Ob pol štirih bo govor: Marija in naše apostolsko delo; nato pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Po službi božji bo kratka prireditev pri Lurški votlini. Želi se polnoštevilna udeležba.
Kočevje
Predsedstvo invalidskega društva javlja, da ima uradne ure vsako nedeljo in ob semanjih dnevih od 11. do 12. ure.
Nova kerubina v mestni župni cerkvi sta iz belega dalmatinskega kamna. Delo je izvršila tvrdka Tomau iz Ljubljane po načrtu viš. stavbnega svetnika Avg. Kirsteina iz Dunaja. Stane 9500 Din.
Nova tekstilna tvornica kar raste v aebo. Delo vodi g. inž. Dukič. Zgradba je solidna in hitro napreduje. Delavcev je veliko že sedaj zaposlenih; samih Prekmurcev je skoro 60. Zgrajena mora biti tvornica v dveh letih. Več objektov kakor jih je dosedaj, pa se baje ne bo gradilo. Za nas Kočevarje je že to zadosti.
Kostanjevica
Letovišče. Letoviščarjl nas polagoma zapuščajo. Kopalna sezona se pač bliža koncu. Temperatura Krke znaša 16 do 19 stopinj Celzija.
Spomenik. Sprožila se je misel, da bi se postavil na trgu sredi mesta spomenik padlim vojakom v svetovni vojni. Ker je ta misel lepa, je želeti, da se merodajnl faktorji lotijo resno tega dela.
Maline. Pri nas so maline letos vsled suše
zelo slabo obrodile.
Trbovlje
2$s Gibanje ljudstva. V preteklem mesecu je bilo 24 rojstev, umrlo je deset oseb, med njimi dve odrasli in sicer Ema Florenini, žena gostilničarja in posestnika ter Marija Krošeli, vdova. Ostalih osem je umrlo v starosti 1 do 4. leta. Porok je bilo v tem času 14.
Sprememba posesti. Trgovec Razboršek iz Šmartna p. Litiji je kupil hišo od gosp. Dekleve. V hiši. ki ima obsežne trg. lokale, je otvoril trgovino z mešanim blagom.
Preselitev finančne kontrole. SI. oktobrqm se preseli finančna kontrola iz sedanjih pnpetorbv -'V »Tratnikovo« hišo.	•'<".*
Praznovanje pri rudniku. Z dne & t- m. Je rudnik vpeljal nočno delo, s tem se je pričelo pro-ducirati v polnem obsegu. V ta namen je rudnik sprejel večje število delavcev in delavk. Prve tri dni se je delalo brez ovir, a v sredo se je moralo delavstvo, ki je imelo nočno službo, vrniti domov la to radi pomanjkanja vagonov. Delavstvo je bilo seveda ogorčeno.
Dobri vojak Švejk v Društvenem domu. Danes in jutri vprizori dramatični odsek v Drur štvenem domu znano igro »Dobri vojak Svejk«.
Opozarjamo na današnji oglas gostilničar« Krist. Trbovc. Priporočamo.
Nezgoda 13-letnega dečka. 13-letni sin pro-govnega delavca na drž. železnici Vinko Tomasa je prišel na nepojasnjen način do pokalne kapice, katere.rabijo pregledovalci prog. Ko je hotel kapioo odpreti, je ta eksplodirala in odbila fantu tri prste na desni roki. Fanta so v tukajšnji bolnici obvezali in ga nato poslali v ljubljansko bolnico.
Ptuj
© Zgodovinarji v Ptuju. Udeleženci 25 letnice mariborskega zgodovinskega društva so priredili dne 4. t. m. izlet v Ptuj. Pripeljalo se jih je okrog 40 z dvema avtobusoma. Ustavili so se najprej pri mitrejih na Hajdini, kjer jih je pozdravil predsednik ptujskega muzejskega društva gimnazijski ravnatelj dr. Komljanec. Po ogledu mitrejev so se izletniki pripeljali v Ptuj, kjer jih je v mesta svetovalstveni zborni dvorani pozdravil župan M. Brenčič. Nato so si ogledali pod vodstvom g. dr. Abramiča in notarja Skrabarja muzej v dominikanski vojašnici in popoldan grad, minoritski samostan in druge zanimivosti. Zvečer je bila pri g. Brenčiču zakuska. ki jo je gostom priredila mestna občina. Na živahnem večeru je bilo več govorov. Dr. Kovačič je povdarjal v svojem govoru zlasti požrtvovalnost mestne občine, ki se ni strašila žrtev za muzej, ki je že sedaj — dasi še ni otvorjen — med najzanimivejšimi znamenitostmi Slovenije. Govorili so še univ. prof. dr. Dolenc v imenu univerze, dr. Travner. dr. Kotnik, dr. Komljanec, dr. Abramič, dr. Hoifiller in vseuč. prof. iz Prage dr. Matija Murko. Vsi go.stje so se di vili bogatim zbirkam naših starin in lepoti naših stavb, cerkva in samostanov, iz katerih diha stoletna kultura in zgodovina.
© Poroka. Dne 5. t. m. se je vršila v minoritski župni cerkvi poroka profesorja na tukajšnji gimnaziji in mestnega svetnika g. Franca Stiploška z gno. Lojzko Brenčičevo, hčerko g. župana ptujskega. Kot priči sta iungirala za nevesto g. Alojz Brenčič, stric neveste, za ženina pa g. prof. Ladislav Mlaker. Poročal je g. kons. svetnik p, Alfonz Svet.
© Smrt. Tukajšnji trgovec z mešanim blagom Anton Vaupotič je pred nekaj dnevi izginil Dne 5. t. m. pa se je po Ptuju raznesla vest, da se je vrgel pri Varaždinu pod vlak, ki ga je na mestu usmrtil. Nesrečnega moža, ki je bil v najlepši moški dobi, so gnale v smrt najbrž razrvane družinske in gmotne razmere. Zapušča mater in enega nepreskrbljenega otroka.
Slovenska Krajina
Prva motorna brizgalnica v Slovenski krajini. Občina Markovci si je nabavila motorno brizgalnico in preteklo nedeljo se je ob veliki udeležbi Ijud-g*,,o vršila blagoslovitev in po tem veselica.: Brifc-galnica je stala okrog 68.000 Din.
Lepa slovesnost. Občina Sodišinci je dala postaviti lep spomenik vsem padlim vojakom v svetovni vojni. Na spomeniku je napis: V spomin na-
Sim padlim vojakom in vsem unn-lim občanom 1923. | Iz te male občine je padlo v vojni 15 vojakov.
Olivni zbor Slovenskega kat. akad. društva »Zavednosti« se je vršil 3. sept. t. 1. Za predsednika je bil izvoljen abiturient Matija Maučec.
Naša gimnazija. Vpisovanje se je končalo. Prvič so nu naši gimnaziji tudi osmošolci. A država že vedno ni prevzela vzdrževanja treh višjih razredov na svoja ramena. Zato bodo plačevali dijaki treh višjih razredov začasno mesečno ICO Din šolnine. Revnejšim se zniža na 50 Din. Vsled pomanjkanja prostorov bo pouk dopoldan in popoldan. Iz krajev, kjer je divjala letos toča, ni veliko dijakov v prvi razred.
Premovanje govejo živino v Murski Soboti. V četrtek, dno 6. sept. t. 1. se je vršilo premovanje goveje živine v Murski Soboti zn mursko-soboSki okraj. Prignanih je bilo SO bikov, 79 telic in 54 krav. Živina je bila res izbrana. Posebno med biki so bili prvovrstni. Prišlo je mnogo posestnikov iz cele Slovenske Krajine. Posebno lepo živino je imel g. Vogler iz Cankove in mesto Murska Sobota. Razdelilo se je precej nagrad in diplom.
Osebno spremembe. G. dr. Jožef Glančnik, dolgoletni okrajni zdravnik v Murski Soboti, je premeščen v Šmarje pri Jelšah. Na njegovo mesto pride g. dr. Gregorc iz Gornje Lendave. Tam bo s tem zdravniško mesto ukinjeno.
V Argentino je v četrtek odpotovalo več naših ljudi.
arnGa,seH', Rudo'f Jeretin, Angel Cerkvenik, Srečko Raspotmk, Fran Sedej, Edvard Tancig, Vladimir Klavora, Ivan Miki, Anton Miler, Josip Draš-mar, Leopold Bernik, Viktor Baudek, franc Jelenec, Mupon Mešiček, Anton Urbanija, Ivan Andoljšek, Josip Kartin, Fran Pihler, Mile Sertič, Josip Raj-ner, Peter Magajna, Emerik Klebel, Josip Vokač Ivan Kepec, Slavko Korošec, Fran Lovrec, Lavoslav Struna, Milan Deisinger, Matija Campa Fran Ce-kal, Herman Lenassi, Fran Beandner, Bruno Parma, Ivan Vohinc, Bogomir Rot, August Amalietti Drago Lapajne, Janko Pogačnik, Drago Matekovič, Miha Vrabec, Josip Dermelj, Valentin Kroflič, Fran Pav-lovčič Ignac IrkiC Josip Zakrajšek, Alojzij Franz, Fran Srebot, Marii Kuret, Anton Skuk, Rudi Likar, Marcel Gruden, Ciril Brajnik, Fran Uršič, Srečko
Rajner, Lovro Poljak. Bogomir Premelč, Fran Gre-gorač, Fran Fab.janč.č, Anton Seljak, Emanuel Pe-,nc> Z,v.onmur Jelenič, Fran Likar, Ciril Lazar -uradniki (iceI III. kategorije iz 3. v 2. skupino Andrej Jamar, Drago Veber, Josip Cop, Drago Blažek, Josip Dolhar, Miha Cizelj, Terezija Javoršek, Jo! sip Stare, Ivan Negro, Pavla Klement, Pavla Bolha, Aia-,J-a- TS,rg:lav- Frane'žka Mavec, Marija Poznič Alojzija Wagner, Frančiška Vrhovec; iz 4. v 3. skupino Josip Curhalek; Zvaničniki I. kateg. iz 2. v 3 skup.no Mihael Kožuh, iz 4. v 3. skupino Anka Kreinzar; službena starost je priznana uradniku II. kateg. 5. skupine Franu Levičniku; Iz službe odpuščen jc Fran Klobučar, zvaničnik I. kateg. 3. skupine.	s
Spori
.. Brezje. Pred kratkim se je mudil tukaj divi-zijski general iz Belgrada g. Pantelija 2. Jurišič, inšpektor konjenice, v spremstvu konjeniškega podpolkovnika g. Ivana Sretkova. Gospoda sta ostala na Brezjah skoro celo dopoldne ter sta bila gosta g. Boleta, čigar sili ravno služi svoj vojaški rok v pisarnah g. generala v Belgradu in ki se ie obenem z njim pripeljal domov; kajti g. general je izredno želel, da vidi njegove starše in pa krai, kjer je doma. Brezje s svojo lejx> cerkvijo in lepim razgledom so bile g. generalu posebno všeč ter je izjavil, da se bo vedno tu ustavil, kadarkoli ga bo pot nanesla na Gorenjsko. O Sloveniji sploh sta se gospoda izjavila, da je »kao jedan veliki park«. Gospoda generala je jx>sebno zanimalo. leri poslanec nas zastopa v parlamentu. Na odgovor, da g. ing. Sernec, jc izjavil svoje zadovoljstvo nad tem, češ da ga pozna, kakor tudi poslanca Sušnika in druge. Sploh jc bilo iz celega jx>govora sklepati, kako visoko cenijo Belgrajčani Slovence in njihove večinske zastopnike ter da zaupanje, ki ga hočejo nekateri laži-Slovenci izpodbiti, vedno bolj raste.
Sp. Koseze pri Liikovlei. V nedeljo, 23. septembra proslavil;,o 130 letnico rojstva iu 30 letnico odkritja spominske plošč« našega rojaka Ivana Vesela - Koseskega, slovenskega pesnika in narodnega probuditelja. Ob pol 10 pozdravi oblastni poslanec g. J. Poznič zbrane goste in društva na Vidmu, nato odhod v cerkev, kier opravi sv. mašo in govori cerkveni govor g. kanonik dr. M. Opeka. Pri sv. maši pojo mešani zbor dijaškega društva »Bistrice«;. Po sv. maši pri pesnikovi rojstni hiši velik tabor. Otvoritveni govor govori predsednik »Bistrice«, nakar zapoje združeni moški zbor himno »Slovenac, Srb, Hrvat«. Sledi govor prof. dr. Val. Rožiča. Nato pozdravi zastopnikov oblasti in društev. Ob 12 kosilo, nato velika ljudska veselica s pestrim sporedom. Pri celotni prireditvi igra mengeška godba. S postaje v Domžalah v Koseze vozijo avtobusi. Potrebne informacije daje tajnik pripravljalnega odbora: g .Jožef Požar, Sp. Koseze ?t. 10 p. Lukovica.
Videm ob Savi. Dne 6. septembra smo spre-<iili k večnemu počitku sina odlične Habinčcve družine s Kremena. Rajni Franc ie komaj pred enim mesecem stopil v službo pri železnici v Zagrebu, a že 4. t. m. ga je zadela smrtna nesreča — stisnila sta ga dva vagona. Še živega so pripeljali v bolnišnico, kjer je bil previden s sv. zakramenti in ie kmalu nato umrl. — Popoldne dne 6. t. m. pa ie umrl g. Anton Juvančič, posestnik na Vidmu v najlepši moški dobi. Bolehal je že dalje časa.
za moške, fante in dečke, raglane, površnike, usnjene suknjiče in dežne plašče kupite najceneje pri tvrdki
JOSIP iVMCIC, L!Di)liona, Dunajska cesta S!ev. 7
HAZENA ČEŠKOSLOVAŠKA-JUGOSLAVIJA
.. ?a.ne.s ®e Pfv,ič vrJi v Ljubljani srečanje med oticijelnimi hazenskimi državnimi reprezentancami Češkoslovaške in Jugoslavije. Srečanje se vrši na igrišču SK flinje pod Cekinovim gradom ob 17. Kred tekmo se od 16 do 17 vrši promenadnf koncert.
Jutri v nedeljo se na istem igrišču vrši ob »^reprezentativno srečanje v Hazeni Ljubljana-
Ker je hazenski šport pri nas znatno napredoval, obetata oba srečanja biti nad vse zanimiva, vsled česar pričakujemo, da bo ljubljansko občinstvo posetilo obe tekmi v velikem številu in bo i tem tudi izkazalo ono naklonjenost češkoslovaški hazenski reprezentanci, ki smo jo dolžni kot hčerkam bratskega naroda.
..... Medklubski teniški turnir S. K. Celje : S. K. Ilirija v soboto in nedeljo dne 8. in 9. t. m. v Ljub-JJan'- V navedenih dneh se vrši na tenis prostorih • K- ,llriie za Cekinovim gradom tenis turnir med obema navedenima kluboma, ki obeta biti vsled predvidene enakosti zelo zanimiv. S. K. Celje nastopi v svoji kompletni postavi, ter se odigrajo vse igre kakor gospodje m dame posamezno, ter v dvoje, vsled česar ie pričakovati zelo lepih in napetih iger. Tenis sekcija Ilirije nastopi predvidoma z malo spremembo v svoji tekmovalni vrsti, da s tem še ojači sv.jjo postavo. Začetek turnirja je v soboto ob 8 uri zjutraj. Vstopnina je določena nizko na Din 10 in Din 5.
S. K. Jadran. V nedeljo ob 9.30 obvezen trening vsega članstva na našem igrišču. V torek in čertek ob 17.30 obvezen trening za prvo moštvo na igrišču S. K. Ilirije. — Načelnik.
Smiiški klub Ljubljana. Včeraj se je vršil ob veliki udeležbi ustanovni občni zbor novega »Smuškega kluba Ljubljana«:, katerega namen je gojiti in pospeševati snuiški šport ter stremeti za za tem, da se smučnnje kot šport in vse, kar je s tem v zvezi, čimbolj razvije in izpopolni. Izvoljen je bil sledeči odbor: Ante Gnidovec, predsednik, Rovan Dorče, podpredsednik, Miro Vovk, tajnik, Rems I., njegov namestnik, Kotrniš Ant., blagajnik Horvat Ivo, gospodar, Delkin B., teh. referent, Lorant Adolf, Skuta Evgen, Jaklič Iv., Rabec Nikolaj, Sever Marjan, Magdič Pavel, odborniki in Iv. Stacul ter Lužar Ciril, pregledovalca računov. Klub poziva vse smučarje in kniučarke, da prijavijo svoj pristop v klub tajniku na njegov naslov: Dunajska cesta 36.
I. gorska dirka motociklistov na Trojane.
Kot se je že objavilo, priredi Motoklub »Celje« medklubsko dirko na Trojane dne 16. septembra t. 1. s pričetkom ob 2 popoldne. Start pri km 46.02 na Vranskem po 8 km dolgi progi s ciljem na vrh Trojan pri km 38. Klub je vsem posestrinskim klubom razposlal propozicijo in prijavnice za udeležbo. Kot dnevi oficijelnega treninga so določeni 14. in 15. septembra t. 1. in sicer od 16 do 18,
V ,	čusu so bo cesta " vsak promet za-
prla. Klub vabi vse športnike motocikliste, da pravočasno vpošljejo svoje F"iave, ki jih klub sprejema do 12. septembra t. 1. Vsaka nadaljnja prijava po tem terminu je združena s plačilom dvojne prijavnine. Športna komisija Motokluba Celic.
HINDENBURG IN SVETI BIROKRACIJ
r- Tc„dnl |e bil Hindenburg, predsednik Nem-či|e, v Munchcnu. Ministrski predsednik Held mu je predstavil nemška dva olimpijska zmagovalca v težki atletiki, Strassbergerja ir, Wolperta. Predsednik jima je p|isrčno čestital-na amsterdamskem uspehu in sc je podrobno informiral o vtisu, ki so ga napravili nemški športniki v Amsterdamu. 1 oslovi! se je od njiju z besedami: »Sicer se pa še v Berlinu vidimo, ob priliki sprejema vseh nemških olimpijskih zmagovalcev.« Te besede so nemške športnike <cveda zelo vzradostile.
To je prvo poglavje.
Drugo po«'.«,je je pa to-le:
Hindenburgove besede so bile sprejete s tem vcč|0 navdušenostjo, ker ni bilo me 'o Miinchen zastopano niti pri sprejemu imenov; i dveh atletov niti na častnem večeru, prirc, uem jima na čast. Pač pa sc je požurila davkarija mesta Miinchen, da je obdavčila slavnostni večer kot vesc-hčno prireditev s 56 markami ali 760 dinarji. Torej nikar nc hodi zmagovat in svojega naroda nikar častno ne zastopaj! Boš plačal!
Športni pregled
Prvič je dosegel sedaj tudi Francoz v sunku krojile mednarodno mero 15 m, in sicer Duhour a 15.09 m. Njegov rojak Noel je s 45.18 m napravil nov francoski rekord v metanju diska. »Okoli I ariza« so tekli, 40 km; zmagal je Belgijec Cools v 2:36:27. Na Švedskem je pa pretekel Jansson 25 km v 1:20:27. Njegov rojak Lundquist jc vrgel kopje zepet 67.76 m daleč, drug rojak Lindstrom Pai 67jC4- Ni Se f3cl«°. ko je bil tak met svetovni rekord. Stockholmske po-climpijske igre so prinesle čistega dobička 2C0.C00 dinarjev; na ta način se pač splača igre prirejati. Švedski sosedi Finci so priredili prvenstvene lahkoatletske tekme; Larva je tekel 803 m v 1:53.7 in sedem drugih pod 2 minutama!; Loyl:ola 5000 m v 14:58.6 in °»c® drugih pod 15:201; Kivi jc zalučal diskos 47.45 m daleč, njegovi meti so bili vsi prav dobri: 46.50, 47.16, 46.50, 45, 47.45 V Dublinu na Irskem -je pa vrgel Nemec Hoffcieister diskos 47.31 m daleč in izven konkurence celo 48.90 m. Šc par drugih rezultatov: Šved Lindbhd skok ob palici 4 m; Poljakinja Louka kopje obojeročno 54.55 m, svetovni rekord; Konopacka je pri poljskih prvenstvenih tekmah nanizala na svoj zmagovalni rc-znam kar pet zmag; danes in jutri nastopi Konopacka z drugimi Poljakinjami vred na Dunaju proti Avstrijankam, nato sc bo pa poročila; Fincc Lou-kola jc tekel C0C0 m z ovirami v 9:46; Umfahrcr ie s skokom v višino 1.85 m in z metom kopja ~.9.04 m napravil dva nova avstrijska rekorda;
Ako prenese vodo, prenese tudi Lux
Šolske vesti
Minister prosvete je podpisal odlok, s katerim se postavljajo za stalna učitelje bivši kontraktualni učitelji v službi naše države, katerim je bilo podeljeno naše državljanstvo: Ana Frankovič v Sv. Florjanu, Dežela Davorinka v Dol. Logatcu, Dora Marle-lanc, pri Sv. Vidu pri Grobelnem, Marija Pahor, nri Sv. Roku, Ljudmila Kafol-Mlekuž, pri Sv. Bolfen-i, Milica Kjuder v Ljutomeru, Zora Mlekuž v Kro-1, Karel Pahor v Ptuju, Olga Cotar, pri Sv. Bar-V kratkem bo podpisan odlok o nadaljnih
C
fja
imenovanjih.
V državno službo so sprejeti sledeči učitelji, Kateri so odslužili kaderski rok: Maks Beloglavec v Razborje, srez Slovenjgradec, Beno Brumen v Sv. Urban, srez Ptuj, Lambert Gerbič v Mursko Soboto, Ivan Prislan v Pilštajn, srez Šmarje pri Jelšah, Bogomir Regoršek v Vučjo gomilo, srez Murska Sobota, Josip Tomažič v Tinje, srez Maribor d. b., Štefan Trobiš v Sv. Barbaro, srez Ptuj, Franc Vičar v Hoče, srez desni breg.
Jan Irena, učiteljica pomožne šole v Mariboru je premeščena na osu. šolo v Št. Vid nad Ljubljano, Milan Kerda, učitelj v Št. Vidu nad Ljubljano je premeščen za učitelja v Pobrežje, okraj Maribor, desni breg, Lea Maver-Kaiserberger, učiteljica v Ptuju, je premeščena k Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji, Marija Ažman, učit. v Strukovcih, srez Murska Sobota, je premeščena v Stogovce, Ana Srienc-Jurko, učiteljica v Prizrenu. dodeljena tam. gimnaziji je premeščena na deš. oko!, šolo v Celju.
Ostavko na drž. službo je podal Vaclav Win-kler, učit. v Sv. Marjeti niže Ptuja.
8z železniške tlužbe
Napredovali so: uradniki I. kateg. iz 8. v 7. skupino: Fran Kranic, Pavel Arnejčič, inž. Stanko Novak. inž. Stanko Roglič; iz 9. v 8. skupino inž. Stanko Toplak; iz II. kateg. 4. skupine v I. kateg. 9. skupino Kazimir Pretnar; uradniki II. kateg. iz 4. v 3. skupino: Jurij Hraste, Mirko Kragelj, Fran Štih, Josip Čilih, Hinko Kenda, Alojz Suhac, Alojz Kavčič, Fran Pregelj, Slavko Volk, Fran Jug, Rajko Rot, Stanislav Puceij, Alojz Gaberc, Albin Petek, Srečko JHvko, Fran Hanžurej, Fran Mordej, Ivan Goršič, Avgust 2ivko, Matko Drovenik, Pavel Debeljak, Ciril Ponikvar, Hinko šircelj, Ciril Osana. Apolonija Brumen, Ljudmila Verstovšek, Marta Rupar, Leopolda Zakotnik, Rudolf Prešeren, Stane Likar, Fran Cerne. Viljem Jerše, Ivan Kastelic, Josip Pakiž, Štefan Šifrer, Albert štrukelj, Oskar Mislei, Anton Hrastnik, Adolbert Krulej, Friderik Fettih-Frank-heim, Anton Majcen, Friderik škorjanec, Fran Priv-lek, Verij Svajger, Alojzij Mauer, Miroslav šircelj,
Novi telefonski naročniki v LiisbSjani
»Adria«, tovarna hranil, Urbane Stanko, Glin-
ce XVII.-15	3340
»Adria«, drogerija, Šelenburgova ulica 1 3401 Andrejka, jpolkovnik	3475
Autoodelenje, Kralja Petra vojašnica	3263
Autotaxi pred Lj. kred. banko	3365
Arhar, Kolodvorska ulica	3081
Ahtik, inž.	3212
Artiler. polk št. «16	2264
Bajec Anton, cvetličarna	3222
Blumauer Robert dr., kirurg, Sokolski dem 3431 Bulovec Ant. dr., narodni poslanec	3432
Brus Leopold, šef 3L d. d. d. sekcije, stan 3135 Babnik, instalater '	3010
Bahovec, lekarnar, stan.	3172
Cehosteklo, Komenskega ul. 20	3140
Camernik-Toni Alojz, poštni uradnik	3350
Cuček Josip, poštni uradnik	3310
Drž. hipotek, banka	3398
Drogerija »Adria«	3401
Delavska pekarna prva, Vič	„3171
Dolničar-Keršič	3182
Elekfro d. d.. Dunajska cesta 1	3302
Fcrenc Ferdinand, Mirje 2	3263
F! i zel Jakob, kleparstvo, Turjaški trg 5	3352
Feil tar Matej, Trnovska ulica 25	3410
Fettich Frankheim dr., Dalmatinova ul. 7	3035
Gosar Andrej dr., Mirje 21	3051
Gabrovšek Josip, Jernejeva ul. 5	3252
Gajer Rudolf, ključ, mojster	3291
Gradbena direkcija, Vič	3321
Hahn & Komp., Dunajska c. 31	3152
Hiralnica, Vidovdanska 9	3210
flotel Lloyd, Sv. Petra c. 7	3365
Hif>otekarna banka državna	3398
Hočevar Slavko, lekarna, Celovška 34	3451
Hafner Matija, notar	3436
Invalidi vojni	3040
Inžen. odelenje drav. divizije	3163
ankole Miro, Večna pot 5	3052
avornik Ivan, mesar. Domobranska c. 7	3157
anežič Anton, Florjanska ul. 14	3220
.,ančar J., Vidovdanska c.	3271
Katoliški misijonarji	2006
Kovač M., Miklošičeva cesta 7	2398
Kalin Savel, mestna klavnica	3091 Kremžar Fr., narodni poslanec, Udmat 284 3127
Kamušič Josip dr., Bleivveisova c. 9-11.	3151
Komercial Union. Sv. Pelra c. 24	3201
Kern Hugo, novinar. Nunska 19	3332
Kandare Albin dr., Tavčarjeva II	3352
Korošec Anton dr.	3444
Košir Maks, poštni uradnik	3225
Klenmayer & Bamberg	3133
Loeser Oskar, ravnatelj. Škrabčeva 9	3050
Leonišče	3333
Misijonarji katoliški	2006
Muc, kolonijale, Vodnikov trg 2	3092
Mladinski dom, Kodeljevo	3125
Moškovič Feliks, Beethovnova 4	3403
More Emil, sodavičar, Kete-Muruova 11	3452
Narded lluber	3195
Oražen, Pražakova ul. 11 Oblastni odbor: Vložišče Gradbeni oddelek Rač. finan. cddelek Socijalni oddelek Orlovska podzveza Oražen Josip, Selo 30 »Odeonbar«, Poljanska 7-f. Paketosped., Komenskega 17 Pintar Ivan dr., Tavčarjeva 2 Policijska direkcija: Poveljnik varil, straže
Kriminalni oddelek Posch Ivan, Dunajska c. 17 Perko Milan dr., zdravnik, Novi Vpdmat 3 Peš. po'k 52 Peš. polk 40
Podkrajšek Matija, brivec Sv. Petra c. 12
Podlogar Vekoslav, Florjanska 22
Preinfalk, Poljanska c. 7-1.
Poček dr., Sv. Petra c.
Pretnar Janko dr., Marijin trg 3-III.
Prva delavska pekarna, Vič
Pleivveis, notar
Radiopostaja Domžale
Radioštudio, Bleivveisova
Rozman, tovarna, S. Gregorčičeva
Rebek
Rogina, sodni svetnik Srednja tehn. šola
Slokan Ivan, zid. mojster, Študentovska 7 Seršen Jcsip, Vodnikova c. 13 Saksida Rudolf, Poljanska cesta 71-a Sveta vojska. Sv. Petra nasip 10 Stanovnik Ivan dr., odvetnik Sutncr, Dunajska cesta Suttner, Prešernova ulica Slovenska Matica
Sparhak! Leopold, poštni uradnik, Udmat Sancin, tekstilna tvosnica »Lana« štebi Rudolf, Mišičeva ul-Stamcar Milan, poštni uradnik Studio radio. Bleivveisova Šmalc F., trgov, s klobuki, Marijin trg Toman Feliks, Resljcva c. 30 Tehn. srednja šola
Toni-Catnernik Alojz, poštni uradnik
Tekstilna tovarna »Lana«
Urbane Stanko »Adria« tovarna hranil, Glince
Udruženje jugoslov. učiteljev
Uprava »Slovenec« jx>družnica
Vojni invalidi
Vrtačnik Alojz dr.. Aleksandrova c. 7 Vršič Srečko, Gledališka ul. 4 Vodstvo brzoiava in telefona Zupan Miroslav Zveza železničarjev
Združenje jugosl. nar. želez, in brodarjov Zupan Jernej, Sv. Petra c. 35 Zidar Franjo Zorn, šiška
Žnidar A., krojač, Reber II 2ika tovarna, Rožna dolina XV-4a
2S74 3126 3426 3433 2112 3303 3402 3485
3073 3150 3199 3399
3261
3262 3375 2378 3385 3465 3485
3390 3341 3171 3236 3490 3290
3022 3192 3221 3103
3020 3130 3330 3351 3361 3470 3270
3023 3055
3074 3253 3325 3290 3004 3060 3103 3350 3074 3340 3112 3030 3040
3250
3391 3240 2103 2710 2350
3021 3245 3181
3251 3440
Lammcrs 100 m 10.4, Konopacka kroglo obojeročno 19.32 m. — Ameriška olimpijska ekspedicija je stala 15 milijonov dinarjev, 2,500.000 Din manj kot je bilo preračunjeno. Ko so prišli Amerikanci nazaj v Ncvv York, jim jc carina pregledala prtljago in jr dobila 16 steklenic šampanjca, med njimi 12 stekicnic med obleko neke dame. Atleti niso bili kaznovani, a šampanjca so jim zaplenili; toliko so se v Evropi trudili za domovine čast, pa jim še par kapljic ni privoščila. — Angleška in njeni dominioni so se domenili, da bodo priredili vsako drego lefo vsebritanske tekme; prve bodo leta 1930. v Hamiltcnu v Kanadi, Danes in jutri tekmujeta dva Angleža v Parizu, Lovve in Stallard; poleg njiju tečejo na 800 m še Peltzer, Amerikanec Congcr, Šved Bylehn ter dva Martina (Švicar in Francoz), /ares prvovrstna konkurenca. — Preteklo nedeljo so tekmovali Nemci kar na dveh frontah, proti Švici in proti Franciji, ter so obakrat zmp.gali, 89.49 in 84:64. Rezultati so bili prav dobri; v borbi med Nemčijo in Švico Geerland ICO m 10.8, Martin 800 m 1:54.4. krogla Hirsch-feld 15.57 m, skok na daljavo Dobermann 7.25,
4 X 100 m Nemci 41.6 ir. 4 X 400 m Nemci 3:20.2; v borbi med Nemčijo :n Francijo 100 m Corts 10.8, 200 m Kornig 21.2!, 400 n Biichner 47.81 Storž 48.4, 8C0 m F.ngel hardt 1:56.2, 1500 m La-doumegue 3:f.9.3, 110 m 'ese Scmp6 14.81, diskos Hoffmcister 46.62, kopje Molles 6105, krogla Du-
hour 15 09, skok v višino Menard 1.91. na daljavo Kochcrmann 7.36, Meicr 7.35, 4 400 m Nemci 40-81, 4X400 m Nemci 3:18.4. — E1 Quafi se je le odločil za Ameriko in jc sedaj že tam.
Potc-vanje športnikov jc prišlo danes že zelo v modo. Franco; Gerbault jadra že mesece in mescco v majhnem čolnu po valovih oceana okoli in prihaja sedaj pola^cma domov; njegovi rojaki Brugncn, Buzelet i. dr branijo čast francoskega tenisa v Ameriki. Cochet bo šel pa celo v Avstralije; Čeh Karel Koželuii bo šel v Ameriko in se bo beril za prvenstvo rrofesionalov tudi v Londonu. preti Aircr-kancu Richardsu, Poljaku Naju-chu in Angkžu Burkeju; »Barcelona« potuje po Južni Ameriki, igra proli Tenarolu v Montevideo 1:1, odide po krvavi borl-i z fcoiišča samo z devetimi igravci in je zato drutfi dan premagana od »Necionala« pred 30.000 glednvci 0:3; iz Prage vračajoči se Gradjanski premaga v Zlinu »Bato« 4j2; Toplice (Češka) igrajo v Trstu proti klubu »Edera« 9:2 in 8:4 in nato v Solunu proli »Her-kulu« 5:5, proti »Arisu« 4:3 in proti »Pao-u« 11:4; belgijski avtomobil napravi 28.000 km dolgo pot skozi Afriko: Kanal med Anglijo in Francijo preplava po dolgoletnih naporih Egipčan Helmi; trije šc ne 18 let stari Amerikanci preplavajo Bospor med Evropo in Azijo; na Švedskem plava Japonec Tsuruta 2C0 m prsno v 2:51.2, v Oslo na Norveškem pa 100 ni hrbtno Avstralec Tom Boast v več nastopiti — Tex Rickard je v sijajni ponudbi Pierre Charlesa v drugi rundi k. o., in prav tako v drugi rundi k. o. črnec Thompson amerikanizira-nega Italijana Dundecja. In tako dalje, Ali ni res že vse mednarodno?
Jutri se borita na Dunaju Admira in Feren-czvaros. Rapid je premagal Hungario pred 37.000 gledavci 1:0 in igra sedaj proti Viktorii iz Žižkova, ki sc je bila revanširala nad Gradjanskim 6:1. Proti pričakovanju je bila Hungaria premagana od Bratislave 2:0; imela jc nekaj nadomestnih igrav-cev. Za spremembo enkrat je premagala Argentina Uruguay, 1:0 Na Dunaju: Slovan-Wacker 2:0, Vienna — FAC 2:0, WAC — Admira 1:1, Austria — BAC 3:2. Dalje: Ujpest — Fcrenczva-ros 2:2, Cardiff — Burnley 7:0! (velikansko presenečenje in vznemirjenje), Manche«ter City — Manch. Unsted pred 60.000 gledavci 2:2, Švedska — Finska 3:2. V Pragi se bo vršil 27. in 28. okt. v proslavo desetletnice obstoja čslov. republike slovanski nogometni turnir (Čehi, Poljaki, Jugoslovani, Bolgari).
Willsova Helena je sedaj prvakinja sveta, Amerike (že petič), Anglije in Francije. Teniški turnir Nemčija — Ogrska 5:3, Italija — Belgija 9:3, Amerika — Anglija 3:2.
Vrbsko jezero je preplavala v dolžini 17.75 km gospa Faber-Johanny, v 9 urah 10 m. Boden-sko jezero je pa preplaval v dolžini 46 km mladi Avstrijec Edi Bernat v 23 urah 15 min. Ameriški tovarnar kavčuka \Vrigley je priredil letos v Jezeru Ontario tudi plavalno tekmo dam. Šlo je na
10 milj ali 16.0933 km. Zmagala je Etela Hcrtle v
5:35; Ederlova je bila šele šesta. Skupne nagrade
15.000 dolarjev.
Na dirkališču Linas-Montlh6ry je bilo zbolj-
šanih v zadnjem času 18 avtomobilnih rekordov.
Kolesarja Hansena je prehitel v dirki na
1 km Norvežan Evensen; H. ni bil disponiran
Binda in Girardcngo se zaradi diskvalifikacije ze-
lo branita; bomo že pisali.
Haas, lahka teža, se jc zopet odlikovat
sunil Je obojeročno 137 in pol kg, svet. rek.
Obesil se je francoski bokser Bretonnel; ni
mogel preboleti zgube prvenstva in s finančnimi
tc-žk očami se je boril. — Pnolino je iz avtomobila
padel; k sreči ni bil k. o , ampak si je samo kožo
odrgnil. — Maloney je Mehikanca Fuenteja v šc
stih rundah tako zdelal, da ta v 7. rundi ni mog^l
1:08.4; ameriški črnec Godfrey potolče Belgijcr
povabil Phila Scotta na borbo s Sharkeyem, a
Scott je odklonil in je rekel, da se bo boril samo
t Hecneycm.
Kranisko občinsko
gospodarstvo
Postopanje vladajoče večine v mes.neni občinskem svetu glede prodaje gašlejske gmajne >Jugo-češki tvornick je postavilo prizadete gospode v zelo rudno luč. Izkazalo se je, da so ti gospodje bolj ščitili intereso .Jugočeške kakor občinske. Kakšni motivi so pri tem vodili odločujoče faktorje, lahko vsak posname iz sledečega:
Pomladi leta 1023 je občinski odbor soglasno sklenil, da preda »Jugočeški del gaštejsko gmajne v izmeri 66.000 ma v svrho zgraditve tovarne bombažnih tiskanin. Tega sklepa pa občinsko pred-stojnitvo ni izvedle, temveč je na predlog mestnega svetovalca — zastopnika Jugočeške." g. dr. Sa-bothyja, istega reasumiralo. V odsotnosli vodje opozicije je občinski odbor vnovič sklepal o odprodaji gaštejske gmajne; novi sklep je bil nejasen glede velikosti kompleksa, ki naj se proda. 5 kupno pogodbo z dne 15.10. 1923 je nato mestna sbčina prodala iJugočeški. ves severni del gaštejske gmajne, obsloječ iz parcel št. 1256 in 1257-1 po ceni 5 kron za kvadratni meter.
Ko se je zvedelo, da so je s tem prekršil prvotni soglasni sklep občinskega odbora, je vložilo nekaj članov opozicije pritožbo na velikega župana. S posredovanjem velikega župana je prišlo potem med pritožniki Koblar—Rakove—Šavnilt in drugih ter Jugcčeško do sporazuma in je Jugo-češka s pismeno izjavo z dne 27. 2. 192-1 odstopila mestni občini nazaj v last oni del parcele št. 1257-1, ki je ležal cd stare katastraJne meje te parcele proti Savi brez vrnitve na ia dol pašnika odpadajoče kupnine. Razen iega se je Jugočeška zavezala plačati za dobrodelne namene mestne občine znesek 75.000 Din.
Z odlokom z dno 14. 3. 1924 je veliki župan kot takratna nadzorstvena oblast odobril to pravno obvoznico Jugočeške ter odredil točno izvršitev vseh obvez iz nje.
Poudarjati je, da je dei gašlejskega pašnika, ki ga je Jugočeška morala \rniti mestni občini in ki leži med prodanim deloin pašnika in savsko strugo, največje važnosti za kranjske občane, ki dobivajo na tem svetu gramoz brezplačno.
Vladajoča večina pa tega ni hotela izvršiti. V seji občinskega odbora, kateri je predsedoval župan g. Ciril Pire, ki je bil obenem ludi upravni svetnik Jugočeške, je predlagal županov zet, občinski odbornik g. Sire, nastopno:
»Občinsko predstojništvo se pooblašča, da po lastnem preudarku sprejme obvezo Jugočeške v obsegu, da bo dovolj preskrbljeno za kopanje gramoza, da določi in zamejiči mejo na licu mesta in samo izpolni vse formalnosti, ki so potrebne za prenos lastnine.«
Na podlagi taja sklepa je mestna občina, zastopana po županu Cirilu Pircu in treh članih občinskega odbora, sklenila 14. 12. 1925 nastopno darilno pogodbo:
Jugočeška prepusti od svojega zemljišča oni del parcele št. 1257-1, pašnik, ki je v načrtu, priključenem tej pogodbi, že omejičen in nosi označbo pare. št. 1257-5, nerodoviten prostor za napravlja-nje gramoza, in 1257-6 — pašnik-gramoz, brez-olačno mestni občini. —
Pribiti je treba, da je oni del parcele tev. 1257-1, ki ga je Jugočeška s pravno obveznico z dne 27. 2. 1924 vrnila mestni občini, približno sedemkrat večji, nego novonastali parceli št. 1257-5 in 1257-6 in da je z navedeno pravno ob-
veznico mestni občini pripadli svet zemljemerec Zupančič, že 9. maja 1925 odmeril in zamejičil.
Vladajoča večina občinskega odbora je torej stvar v škedo občanov tako izvedla, da je kljub nalogu nadzorstvene oblasti — velikega župana — zopet vrnila Jugočeški od nje vrnjeni večji del savskega proda in se zadovoljila z malenkostnim delom proda, ki krajevnim potrebam po pridobivanju gramoza nikakor ne zadošča.
Zupan g. Ciril Pire je na vprašanje nekega občinskega odbornika iz opozicije, kako more tako postopanje zagovarjali, odgovoril, da mestna občina ponudbe Jugočeške (čeprav je bila ta po nadzorstveni oblasti že odobrena) ni mogla sprejeti, ker bi bila pridobitev dotičnega sveta v škodo občini!
Na pritožbo je oblastni odbor sklep občinskega odbora z odločbo z dne 3. 8. 1928 razveljavil in z njim vred tudi famozno vdarilno pogodbo z dne 14. 12. 1925 ter odredil obenem točno izvršitev odloka velikega župana z dne 14. 3. 1924, št. 4934, s katero je bilo določeno, da se pravna obveznica Jugočeške z dne 27. 2. 1924 do mestne občine točno izvrši. Oblastni odbor je določil, da zoper to odredbo ni nadaljnje pritožbe po redni administrativni peti.
Iz zanimivih razlogov te razs6dbe oblastnega odbora navajamo sledeče odlomke:
Po S 41 občinskega reda je izključen od od-borove seje vsak član starešinstva in odbornik, kadar se posvetuje in sklepa o zadevah, ki tangirajo tudi zasebne interese dotičnega člana, to je o zadevah, za katerih pravne odnošaje veljajo predpisi zasebnega prava.
V zmislu zakonitih predpisov je upravni svet delniške družbe organ družbe, ki v njenem imenu posluje ter prevzema pravne obveznosti in pravice. Upravni svet je v svojem poslovanju vezan na omejitve, ki jih določa občni zbor, statuti itd.
Iz navedenega izhaja, da je v konkretnem slučaju članstvo občinskega odbora in upravnega sveta delniške družbe po izrecni določbi zakona nezdružljivo, ker ima za posledico ničnost odboro-vega sklepa in ničnost vseh iz tega sklepa izvi-rajoSih pravnih poslov. Okolnost, da glas izključenega. odnosno prizadetega odborovega člana ni bil odločilen za sklep, je pravno brezpomembna, ker povzroča že navzočnost takega člana pri tej seji ničnost odborovega sklepa.
Stvarno pa je označeni odborov sklep neveljaven, ker je ravnal z občinsko imovino proti zmislu in izrecnemu besedilu odloka takratne nadzorno oblasti. Označeni odborovi sklep, kakor tudi na podlagi njega sklenjena darilna pogodba z dne 14. 12. 1925 je stvarno in formalno odsvojitev občinske imovine, za kar predpisuje zakon pritrditev nadzorne oblasti (§§ 62 in 90 občinskega reda), česer pa občina ni izposlovala.
Iz navedenih razlogov citirana darilna pogodba pravno ne eksistira in je tudi nje vknjižba nična (§§ 865 in 879 obč. drž. zakona).
Županstvo naj to odločbo točno in pravilno izvrši. —
Zanimivo je, da je občinsko predstojništvo hitelo darilno pogodbo z dne 14. 12. 1925 tudi zem-ljeknjižno izvesti. Žalibog sodišče ni vpoštevalo v sklepu oblastnega odbora navedenih zakonitih predpisov ter je dovolilo vknjižbo v darilni pogodbi navedenih zemljeknjižnih dejanj.
Iz navedenega se jasno vidi, kako ie v tem slučaju varovala občinske koristi vladajoča večina na kranjskem magistratu.
Kako se bo zadeva razvijala v prihodnje, smo radovedni in bomo poročali.
Kopatiiše<e Lipik
Nenadomestljivi uspehi lečenja. - Moderne opreme svetovnega kopališča. - Opozarjamo na izredne ugodnosti jesenske sezone od 1. septembra. - Popolni pension, obstoječ iz stanovanja s postrežbo in razsvetljavo, dnevna hrana, kopunje s perilom, vplačilo zdravniških in glasbenih pristojbin in enkratne zdravniške preiskave stane za osebo in teden: za drž. in samoupravne uradnike, častnike, penzijonarje, invalide in člane bolniških blagajn od 380 do 580 Din, a za vse ostale od 450 do 700 Din. Zahtevajte prospekte od Uprave kopališča LIPIK. "33C


Razstava ^adio-kfuba" v Llubijani
Razstava je nameščena v paviljonu E in vzbuja kakor sploh ves radio veliko zanimanje. Razstavilo je petnajst amaterjev razne popolne aparate, sestavne dele in merilne inštrumente.
Ocenjevalna komisija pod predsedstvom g-ing. Kolariča in gg. prof. Andrčeja in Jakopiča je že minuli petek ocenila posamezne aparate in prisodila prvo nagrado in zlato kolajno g. Rudi Omoti iz Ljubljane, za njegov štirielektronski apar.at »Hartley«. Drugo nagrado in bronasto kolajno je komisija prisodila g. Bogomiru Bajcu iz Rožne doline za njegov štiricevni ;>Neutrovoxr, tretjo nagrado in bronasto kolajno pa g. Antonu Tepešu iz Ljubljane za štirielektronski »Neutrovoxr. Priznanja so bila izrečena gg. Ladu Erbežniku iz Ljubljane, za štiirelektronski »Hartley< in ^vanu Kova-čiču iz Ljubljane, za štirielektronski »Weageand Reinartz«.
Posebno pohvalno priznanje pa je komisija izrekla g. Ludoviku Fajgeljnu iz Celja za njegove posebne merilne instrumente: »Mestič za merjenje kapacitet« in »Aparat za kontrolo katodnih cevk«. Ti instrumenti so vzbudili med amaterji posebno pozornost. Naš znani amater g. prof. Andrče se je letos s posebno vnemo in ljubpznijo vrgel na detektorje. Razstavil jih je osem in sicer: najenostavnejši brez tuljav in kondezatorja ,potem s tuljavo,
PRAZNIK* NEDELJA
velja obisku Ljubljanskega velesejma. 8. in 9. septembra popoldne pro-menadni koncerti. :: 9. septembra:
Velika razstava plemenske živine. Tekina slovenskih harmonikarjev, tekmuje 112 igralcev.
Ponedeljek, 10. sept 12: Godba in borzna poročila; — 18.30: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben; — 19: Kako si ohranimo zdravje, dr. Ivo Pire, šef Higijenskega zavoda; - 20.80: Pevski zbor železu, društva ^Sloga. priredi koncert. Med koncertom igra čelo-solo s spremljevanjem klavirja; — 21.30: Poročila.
Torek, 11. se>t. 12. Godba in borzna poročila;
—	18.30: Nemščina, poučuje dr. Piskernikova. — 19: Mehovci, iz ciklusa o živalstvu, predava prof. Pengov. —■ 20.30: Kvartet Rupel, vmes zapoje gdč. Korenčanova solo s spremljevanjem klavirja .— 21.30: Poročila.
Sreda, 12. sept. 12: Godba in borzna poročila.
—	18.30: Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovec. — 19: Gorstva in vodovje naše države, dr. Valter Bo-hinjc. — 20.80: Orgelski koncert, katerega priredi Stanko Premrl, prenos iz stolne cerkve, solo-speve poje Jožo Likovič. — 21.30: Poročila.
Četrtek, 13. sept, 12: Godba in borzna poročila. _ 18.30: Laščma, poučuje prof. Ivan Gruden.
—	19: Zgodovina slov. naroda, predava prof S. Kranjec. — 20.30: Koncert — umetna pesem, poje kvartet Glasbene Matice. Med koncertom klarinet solo s spremljevanjem klavirja. — 21.30: Poročila.
Petek, 14. sept, 12: Godba in borzna poročila. 18.30: Francoščina, poučuje dr. Stanko Leben. — 19: Ljudska umetnost, predava dr. Stane Vurnik.
—	20.80: Pevski večer — sloveuska umetna pesem, katerega priredi pevec kr. opere Julij Betetto. Med pevskimi točkami igra klavir-solo Ivan Noč. --21.30: Poročila.
Sobota, 15. sept. 12: Godba in borzna poročila. — 18: Delavska ura, predava referent Delavske zbornice. — 18.30: Nemščina, poučuje dr Piskernikova. — 19: Slovensko šolstvo, nredava prosvetni šef dr. Karel Capuder. — 20.30 Koncert glasbenega društva »Sloga«. Igra godba na pihala. Vmes poie kvartet glasbenega društva »Ljubljane«.
—	21.30 Poročila.
BHMSBMiBSBMBBBiMBBMBBKiBMaHKIMBMaSBHaM
Pr«, drve. koks. totiM pr« In tih — ..iumj**
Vilhnrjova centa (za Gl. kol-). Krnita Petra tr*8. Miklo-_flčeva oasta 4 - Telefou Stev. 2820-
DrugI programi
Nodolja, 9. septembra.
Zagreb: 20.35 Akademija v proslavo 100-let-nice Tolstojevega rojstva. — Breslau: 11 Katoliška služba božja — 12 Koncert zh dva klavirja — 17.45 Koncert — 18.30 Proslava 100-letnice Tolstojevega rojstva — 22.30 Ruska glasba. — Praga: 18 Poročila. nato koncert solospevov — 19.15 Zabavna orkestralna glasba — 21 in 22.20 koncert iz Brna. — Leipzig: 8.30 Orgelski koncert — 12.30 Predavanje o gobah — 16 Arije in pesmi — 18.30 Opis poleta z zrakoplovom iz Dunaja v Benetke — 19.30 *Moč teme«, drama od L. Tolstega — 21 Ruska glasba. — StuHgart: 15.30 Zabaven koncert 17.30 Pesmi in arije — 18.15 Reischach pripoveduje svoje doživljaje s kačami v Braziliji — 20 Pester večer. — Bern: 20.30 Orkester — 21.20 Moderne pesmi — 22 Orkester in arije. — Katovice: 20.15 Koncert iz Varšave. — Fraukfurt: 16 Zabavna glasba — 18 Proslava Tolstega — 20.30 Pester večer — Brno: 11 koncert — 18 Solospevi — 20.80 Komorna glasba — 21 iu 22.20 koncert iz razstave. — Rim: 21 koncer tvelikega simfon. orkestra. — Langenberg: 11.50 Proslava Tolstega — 20 »Ločena žena«, opereti (Fall). — Berlin: 17 Koncert orkestra na pihala — 19.30 Proslava Tolstega — 20 Operetni večer — 22.30 Plesna glasba — Daventrv: 22 Koncert vojaške godbe. — Dunaj: 11 Koncert dunaj. sini!, orkestra — 16 Koncert — 18 Koncert tria (vi-ioline, čelo, klavir) — 20.30 »Sonja«, (Ascher). — Miinchen: 18 Rezultati najnovejših izkopavanj v Egiptu — 20.50 »Fedora*, (Giordano). — Budapest: 10 Cerkvena glasba — 17 Koncert vojaške godbe — 19.45 Vprizoritev v studiu.
me in čudili se boste izbornim radio-aparatom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem
RADIO
FRANC
LJUBLJANA, MESTNI TRG 5 - TELEFON 2407
oclalna vprašanja
s pomikalno tuljavo, z dvojno tuljavo, s potencio-metrom, s svitkasto tuljavo, sestavljen detektor s 7 variantami in detektor z dvomrežno elektronko, s katerim prejema tudi vse evropske postaje. Naš starosta g. Evald Jakopič je razstavil šest popolnih aparatov razne velikosti, od neutro-do ultradjroa. Med njimi je tudi najmanjši dvoelektronski pre-jemni aparat v Sloveniji. Poleg teb aparatov ima še tri detektorje in razne tuljave. Drugi amaterji so zastopani z raznimi aparati, merilniim inštrumenti, usmerjevalcem in mrežno anodo (Netz-anscblussgerat).
Oddajna postaja Radio Ljubljana je razstavila krasno slike celokupne aparature postaje v Domžalah. Na treh zemljevidih vidimo kraje, kjer so oddajne postaje v Evropi, potem kraje v Evropi in kraje v naši državi, cd koder so prišla poročila o dobrem prejemu naše postaje. Takih poročil je nad 700 in ima na zemljevidu vsak kraj, od koder je prišlo poročilo, svojo tekočo številko. Če koga zanima, kaj pišejo o naši postaji Avstrijci, Francozi,' Italijani ali Nemci, naj si ogleda zemljevid in izbere številko. Po istih številka so urejena izvirna poročila, ki so občinstvu tam na razpolago.
Vsa razstava je skrbno urejena v tehničnem pogledu razstavljenega materijala na višku in, vzbuja splošno veliko zanimanje.
Programi Ttadio-Cfubljana
Sobota, 8. sept. 10: prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice; 15.30: Kmetijsko strokovno predavanje, predava oblastni odbornik dr. Milavec. — 20.30: solo koncert s spremljevanjem klavirja in harfe, katerega priredi gospa Lovšetova, koncertna pevka v Ljubljani.
Nedelja, 9. sept. ob 12: Godba in borzna poročila. — 15: Koncert Dravske divizije, prenos iz velesejma; — 17.30: Prvenstvena tekma harmonikarjev, prenos iz velesejma; — 18: Pravljice za otroke, pripoveduje : Radio-tetka<-; — 18.30: G. Rogoz, govori monolog iz ^Haniletar; — 20: Poljska kri«, prenos iz gledališča.
Odpiranje trgovin v
mariborski oblasti
Naredba velikega župana mariborske oblasti o od. pirunju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v mariborski oblasti.
Veliki župan mariborske oblasti je izdal pod O. br. 2060—1 z dne 31. julija 1928 naredbo o odpiranju in zapiranju trgovin in obrtnih obratov. Po tej naredbi smejo bili omenjeni obrati odprti ob delavnikih po sledečem načinu: l. če je določen osemurni obratovalni čas, smejo biti obrati odprti od pol 8 do pol 13 in od 14 do 17. 2. Za streke z deveturnim delovnim časom od pol 8 do pol 13 in od 14 do 18. 3. Za stroke z deseturnim delovnim časom, med katere spadajo tudi trgovine z mešanim blagom, od pol 8 do pol 13 in od 14 uc 19.
Obrtne delavnice z nepretrganim obratovanjem smejo biti odprte od 7 odnosno od 6 do 14, kakor je pač predpisan osemurni ali deveturni delovni čas za dotično stroko.
Obratovanje brez opoldanskega odmora.
Neprestano obratovanje brez opoldanskega odmora je dovoljeno: 1. za obrtne delavnice, v katerih se dela z izmenjavanjem osebja. 2. Za odprte stojnice in krošnjarje. 3. Za vse ostale obratovalnice: a) ob letnih sejmih, b) ob dneh tedenskih blagovnih sejmov, toda samo enkrat na teden in sicer na dan, ki ga določi pristojna občina, c) na veliko in binkoštno soboto ter na dan pred božičem, d) kadar je to potrebno, da se prepreči kvarjenje blaga vsled atmcsferuega vpliva. Toda v tem slučaju le z dovoljenjem pristojnega upravnega oblastva
Neprestano od pol 8 do 20 smejo biti odprle:
1. Obratovalnice z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami ter z mrzlimi jedili. 2. Slaščičarne, če so združene s slaščičarskimi delavnicami. 3. Samostojne točilnice brezalkoholnih pijač. 4. Prodajal-nice presnega sadja.
Bančni zavodi, posojilnice in zavarovalnice
od 8 do 13 in od 15 do 18. če pa je uvedeno nepretrgano poslovanje, pa od pol 8 do 14. V pisarnah industrijskih podjetij in veletrgovin pa od 8 do 13 in od 15 do 18.
Podjetja za natovarjanje, razkladanje iu prenašanje blaga od 6 do 29 v letnem času, v zimskem pa cd 7 do 19.
Mesnice in prekajevalnice saiejo obratovati od od 6 do 11 in cd 16 do 20.
Pekarije.
V pekarijah se ne sme pričeti z delom pred tretjo. Končati se pa mora ob sobotah najkasneje ob 15, ostale dni pa ob 20. Pripravljalna dela se smejo opravljali že od 1 dalje, toda le z neizogibno potrebnim številom zaposlenega osebja. Prodajalne pekarskih izdelkov smejo biti odprte od 6 do 20.
Brivske, frizerske in kozmetične obratovalnice.
Te smejo biti odprte od pol 8 do pol 13 in od
14	do 19. Ob sobotah in dneh pred prazniki do 20.
Kovačije smejo obratovati od 6 do 12 in od
15	do 18, podkovanje konj se pa sme vršiti v času od (3 do 18.
Ako imajo obratovalnice, za katere velja osemurni, oziroma deveturni delovni Čas, ob sobotah popoldne prosto, se sme podaljšati delovni Čas v ostalih dneh za 1 uro, toda opoldanski odmor mora trajati najmanj 1 uro.
Ob nedeljah.
Vse trgovine in obrtne obratovalnice morajo biti ob nedeljah zaprle. Izjeme so dovoljena:
a) Ves dan smejo biti odprte:
a) javne kuhinje, prodajalnice mleka in mlečnih izdelkov, slaščičarne, če niso združene s slaščičarskimi delavnicami, 3. fotografska podjetja, 4. pogrebni zavodi, 5. barake in šotori pri cerkvah, 0 vse obratovalnice zadnjo nedeljo pred božičem, če je božič na ponedeljek .
b) Do opoldne:
1. Podjetja za natovarjanje in raztovarjanje blaga na železniških postajah in rečnih pristaniščih, 2. prodajalne presnega sadja. 3. samostojne prodajalne časopisov in revij, 4. lokali, v katerih se prodajajo gostom za takojšen konsum izključno mrzla jedila in alkoholne pijače.
Brivski, frizerski in kozmetični lokali smejo biti odprti do 12. Ta izjema pa ne velja za Maribor in sosednje občine: Krčevino. Lajteršberg, Po-brežje, Studence in Tezno. V zimskem času pa tudi za mesto Celje in sosednje kraje Breg, Gabrje, Lavo in Zavodno.
Prodajalnice pekarskih izdelkov :;niejo biti isto- • lako odprte do 12. Izdelovanje peciva pa je dovoljeno edino v bolnicah in sanatorijih za lastno vpo-rebo ter v vseh obratovalnicah v nedeljo pred božičem, če je božič na ponedeljek.
Krošnjarenje je ob nedeljah prepovedano, dovoljena je pa prodaja pečenega kostanja, sladoleda itd. tako. kakor ob delavnikih.
Trgovine smejo biti odprte od pol 8 do pol 10. V krajih, kjer je samo ena služba božja, morajo biti med to službo božjo zaprte.
Ves dan pa morajo biti kljub izjemi zaprto trgovine v Mariboru in v občinah: Kamnica, Krče-vina, Lajteršberg, Pobrežje, Radvanje, Studenci, Tezno, Celje in v celjski okolici.
Ob praznikih.
Ob državnih praznikih mora počivati delo v trgovinah in obrtnih obratih:
1. Ves dan: a) na dan zedinjenja, b) na kraljev rojstni dan. — 2 Do opoldne: a) na Vidov dan, b) na dan godu slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda.
Ob verskih praznikih.
1. Ves dan: Na novega leta dan. na dan sv. Treh kraljev, na veliki petek (le v okraju Murska Pobota), na dan sv. Rešnjega Telesa, na dan Vseh svetnikov in na božič. — 2. Popoldne: na praznik sv. Jožefa (ne velja za Medjimurje in Prekmurje), na praznik Vnebohoda, sv. Petra in Pavla, na praznik Marijinega vnebovzetja iu na praznik Marijinega brezmadežnega spočetja,
Oble odredbe.
Za poletni čas po tej nare ibi se šteje čas od 1 aprila do 30. septembra, ostali meseci pa spadajo v zimski čas.
Predpisi te naredbe se ne uporabljajo: 1. za gostilne, kavarne, restavracije in hotele, za kalera veljajo posebni predpisi upravnih oblastev, 2. za trafike; 3. za lekarne; 4. za podjetja za prevažanje oseb in javno postrežništvo; 5. za sezonska gradbena dela; 0. za obratovalnice v zgradbah železniških postaj; 7. 7.a obratovanje v bioskopih, koncertnih dvoranah in podobnih lokalih; 8. za popravljanje motornih vozil.
Kazenske odredbe.
Prestopke le naredbe kaznujejo pristojna upravna oblastva prve stopnje v denarju od 50 do 3000 dinarjev — po velikosti podjetja. Zoper razsodbo je dopusten priziv v 15 dneh po vročitvi na velikega župana mariborske oblasti, čigar odločba je izvršna. Denarne kazni se stekajo v sklad za obrtno in trgovsko šolstvo pri velikem županu mariborske oblasti.
Ta naredba je stopila v veljavo dne 10. avgusta 1928.
Muiiašxi koledarček" Siovemke dijaške zveze ki izide v torek, je edino pravi dijaški koledar.
Brez cirSišiMič renSame!
Priporočam vse šolske in risalne potreb ščine po solidnih brezkonkureučnih cenah M. ličar, Ljubljana
Prvi mednarodni kongres Kristusa Kralja
Namen je deloma izražen že v imenu. Proslava bo Knstusa-Kralja. A rte samo (o. Kongres bo predvsem praktičen. Razpravljalo se bo temeljito, kako bi se moglo kraijestvo Kristusovo v svetu dejanskp razširiti, utrditi in poglobiti, z drugo besedo: Kako bi se moglo moderno papanstvo uspesno zajeziti.	1 6
Ta kongres je prvi poskus te vrste. Ima le napol javen značaj. Nemci ga imenujejo Christkonigs-lagung«. Za tem imajo priti prihodnja leta javni kongresi v velikem slogu kakor so mednarodni cv-haristični kongresi. Ta sestanek ima biti uvertura, priprava na velike kongrese.
Vršil se bo v Leutersdorfu ob Reni (med Koblenzom in Bonnom, a na desnem bregu), — kjer je posebna nova ustanova, »Johannesbund«, za notranji misijon med belimi pogani — od četrtka do nedelje, 20.—23. septembra Kongres se priredi z blagoslovom nemškega episkopata.
Program je sledeči:
1. Katoliška akcija v smislu sv. očeta. Prelat apostolski administrator Maks Kaller. — 2. Katoliška akcija v borbi za kraljestvo Kristusovo. Mon-signor Picard, generalni predsednik belgijskih kat. mladinskih društev, Louvain. — 3. Kristus-Kralj in naše naloge v modernem svetu. Kanonik-ravnatelj dr. Mack, Luxemburg. — 4. Verski preporod na Ho-landskem. Vseučiliški profesor ( laik) dr. Broni,
Nymwegen. — 5. Kako pridobiti proletariat. H. Abbč Cardeyn, direktor »Jeunesse ouvriere chretien-
nc«, Bruselj.
>sk<
— ,-------- 6. Kako se dviga versko življenje
na Francoskem. P. Guenfc, Pariš. — 7. Apostola! tiska. Rektor Berghoff. — S. Opera Canlinale Fer-sk<
rari v službi verske obnovitve v Italiji Rektor Len-nartz. Milan. — 9. Mednarodno sodelovanje katoličanov. Janez Kalan. — V nedeljo 23. sept. bo velika manifestacija Kristusu-Kralju, pri kateri bo govoril škof iz Mainza, dr. Hugo. Obenem posvetitev novega doma Krisfusa-Kralja, centrale lohan-nerbunda. V programu je tudi izlet v opatijo Maria-Laach, ki ni daleč od tam. Za konec ra vožnja s parnikom po Reni v Koln na razstavo Pressa.
Kakor lahko vidite, bo kongres izredno in-struktiven. Škoda, da je že šola! A nekateri poklicani so še prosti. Vredno si je pa za tak kongres vzeti tudi dopust. Jugoslavija — novo ime — je po svetu še malo znana. Ce hočete, da bo svet spoznal, da nismo zadnji v Evropi, pokažite se svetu. Bilo bi me res sram, ko bi ne mogel dobiti nobenega Slovana za to. Bil bi en dokaz več, da smo daleč za drugimi. To ne sme biti! Kdor se more oprostiti od doma, naj nikar dolgo ne ugiblje, ali bi ali ne bi. ampak naj reče kratko: Pojdemo! Priglasi naj se pa Prosvetni zvezi (g. Zoru), ki bo potovanje \ranžirala.	J. Kalan.
ii.
V	nevidne, tanke vlakence, ki so razpo-redeni kot pajčolan po zraku, se je vlovila muha: zaganja se, brenči, se skuša izmotati, toda nožice, kreljutke, se bolj in bolj zamo-tavajo v nevidne vezi, iz skrilega brloga pa švigne pajek, piči trikrat večjo muho v glavo ter jo omami.
Tekom zadnjih 50 let se zamotavajo krščanski narodi bolj in bolj v okove, oklepe in verige nevidnega naspiotuika, ki ohromlja in izčrpava vse vire in sile krščanstva. Neviden in anonimen hoče biti ta nasprotnik, nastopa pod tujimi imeni in vabljivimi gesli, toda je nedvomljivo isti, ki je zaklical: nolumus hunc regnare super nos (nočemo, da bi nam ta (Kristus) vladal: to je jud.
V	Evropi judovski vpliv ni nič manjši kot v Ameriki. Francozi, ki se ponašajo z gesli: enakost, bratstvo, svoboda, ječijo pod judovskim jarmom. Francoska vlada mora vladati po judovski komandi. Vse važnejše odločbe v državni politiki so nareko-
vane od dveh j-.dovskili bančnih konsorcijev (Finaly in Lazare). Poslanci v parlamentu m časopisi izvršujejo judovska naročila kot plačani dninarji, časopisje živi od rednih podpor, poslanci vpijejo in govorijo, kakor plačani operni pevci, brez lastnih idej, tako, kakor prija judovskim interesom.
V	francoskem senatu sedi žo pet judov. Francosko državno upravo cbvlada jud de Monzie.
Pri nemških reparacijskih dobavah, ki jih Francozi sprejemajo letno od nemške države, so se ugotovile milijonske korupcijske afere: dobavile so se r:anjvredne stvari: 100 milijonov frankov škode je priznalo francosko finančno ministrstvo. Seveda so bili zapleteni vanje judje kakor Goldschmied, Goudberg, Levi itd.
V	gledališčih pariških bulevardov prevladuje plehka, lahkoživa dramalska literatura, ki jo proizvajajo predvsem judje.
V	Italiji je Mussolini započel vele-potezno akcijo osamosvojitve italijanskega naroda od judovskih framasonskih vplivov Toda proti judom tudi Mussolini polagoma obnema-guje in zdi se, da se judje in fašisti že precej dobro razumejo. Kljub vsem paradnim govorom fašis'ov in Mussolinija ima banca com merciale juda Toeplitza kontrolo italijanske industrije v rokah. Francoski in italijanski državniki imajo . rokah dokumente gorostasnih judovskih sleparstev in korupcijskih afer, toda ... molčati morajo, ker judovski ghetto v Londonu in Newyorku poljubno dviga ali zniža valuto »latinskih« držav. Neimenovani, neznani, skrili judovski mogotci se nobene evropske vlade ne boje: njihov denar narekuje državam politične smernice.
V	Belgiji je 1. 1926. padel belgijski frank. Zakaj? Belgijska vlada je rabila večje posojilo in anglo-amerikanski bančni sindikat je hotel dovoliti posojilo pod pogojeni, da pridejo belgijske državne železnice pod upravo bankirske skupine in ker se je belgijski finančni minister zbal tega tujega jerobstva in se ga branil, je pod pritiskom anglosaksonske velefinance začel padati belgijski kurz!
Najmodernejši zgled judovske velefinance je belgijsko-angleški bankir Loewenstein, ki je bival zadnjih 16 let na nekem angleškem gradu v popolnem zatišju; le malo ljudi ga je poznalo osebno. Ni bilo velike finančne transakcije v zadnjih letih, da ni imel svojih prstov vmes. toda vedno po tujih posredovalcih.
Njegov oče je bil neznaten judovski bankir v Bruslju. Kakor za mnogo špekulantov je tudi za Loewensteina svetovna vojna bila »zlatar doba. Z dobavljnnjem kož in usnja je zaslužil ogromne vsote, začel je po vojni špekulirati na borzi. V zadnjem poldrugem letu je baje zaslužil štiri milijarde dinarjev (skoro budžet male države) — končno je posedoval železnice v Braziliji, tovarne v Kanadi, premogovnike v Nemčiji itd. itd.
Razvijal je bajesloven luksus; imel je tretje največje premoženje v svetu; nabavil si je kakih 12 zrakoplovov, privatne iahte, vile v Belgiji, Franciji, Španiji, Nemčiji. Angliji: živel je kot knez v Indiji. Tedensko je porabil za vzdrževanje svojih vil poldrug milijon dinarjev. Razpolagal je s celim štabom tajnikov, 1 strežnikov, šoferjev itd. Končno je padel iz j zrakoplova v morje.	j
Gospodarski sistem današnje dobe, ki omogoča tako nezdrave tvorbe, kot je judovski velekapital, mora biti trohljiv in pokvarjen do mozga.
Prof. dr. Josip Šilovič —
sedemdesetletnik
Prof dr. Josip Šilovič v Zagrebu praznuje danes 70 letnico svojega rojstva. Jubilant je s svojim delom zaslužil, da se ga tudi Slovenci skromno spominjamo. Rojen v Praputnjaku v Hrvatskem Primorju 8. septembra 1858, se je šolal v Senju in Zagrebu. Vstopil je v sodno prakso v Zagrebu iu študiral kasneje še dve leti na Dunaju, v Nemčiji, v Bologni in v Napolju. L. 1890. se je liabilitiral za docenta kazenskega prava v Zagrebu, postal 1894 redni profesor civilno-pravnega postopka, tri lela Kasneje pa kazenskega prava in pravne filozofije. Od 1. 1892. do 1913. je urejeval ugledno hrvatsko pravniško glasilo »Mjesečnik«, sam pa napisal več tehtnih razprav iz kazensko-pravne stroke ter izdal učbenik »Kazneno pravo«, ki je doživel že peto izdajo. Vedno je rad zahajal med Slovence, ki jim je bil iskren prijatelj Dvakrat je prišel med naše pravnike v Ljubljano (1911 in 1912) predavat iz svoje stroke, pa tudi v Gorico, Trst in Pulj. Kot urednik »Mjesečnika« je rad priobčeval razprave slovenskih pravnikov, kot ugleden član zagrebške univerze pa toplo pospeševal habilitacijska prizadevanja naših rojakov.
Še bolj pa nego s svojim pravniškim udej-stvovanjem se je jubilant priljubil s svojim socialnim delom v najširših krogih. Sam izhajajoč iz siromašne delavske rodbine, je že zgodaj občutil vso grenkobo položaja sirote brez očeta, on, ki je bil prisiljen žc kot 12 letnik prekiniti šolanje in služiti kruh kot delavec pri gradbi reške železnice, dokler ga nista domači bakerski župnik in senjski škof Sonjič začasno rešila iz tega stanja. Zato je ohranil toplo srce za uboge sirote. Med vojno jc
ustanovil ligo za zaščito rodbin in pn za zaščito mladine, mobiliziranih in v vojski umrlih vojakov. Organiziral je zvezo hrvatskih karitativnih društev »Narodno zaštito«, izdaja in ureja že od 1. 1914. istoimensko glasilo. 25 milijonov dinarjev so do 1. 1924. nabrala in razdelila pod njegovim vodstvom stoječa društva potrebnim sirotam. Hrvatska pred-njači v naši državi v zakonodaji o zaščiti mladine. Vse te uredbe in vsi načrti, ki so se doslej v tem pogledu v naši državi zasnovali, so Šilovičevo delo.
Od 1.1924. je sicer kot univ. profesor v pokoju, a navzlic temu z nezlomljivo vztrajnostjo in navdušenostjo deluje dalje na socialnem in tudi še na pravniškem polju kot stalni član zakonodajnega sveta, zlasti v kazenski zakonodaji. Na kongresih naših pravnikov je splošno znana in priljubljena osebncsl. Njegova tehtna, umirjena, izredno topla, učinkovita besedo, njegova simpatična osebnost je ugladila nn teh kongresih že marsikdaj razburkane valove.
Slovenski! javnost toplo pozdravlja jubilanta na pomembni praznik, ko se lahko s ponosom in zadovoljstvom ozira na dolgo dobo polno dela, pa tudi uspehov. Naj bi doživel še vr3to enakih let!
Pe-
Glnsba
Koncert radovljiškega pev. okroija v Gorjah. Radovljiško pevsko okrožje jo priredilo dne 2. sepl. v društvenem domu v Gorjah lepo uspel koncert. Nastopilo je sedem zborov: iz Gorij. Begunj, Brez-fttea, Jesenic, Koroške Beie, Radovljice in Kranjske gore. Dajali kakemu zboru posebno prednost pred drugim je odveč. Storili so vsi v polni meri svojo dolžnost: nekateri so sicer sfareiSi, torei boli izvežbani, drugi mlajši; eni so številčno močnejši
ter učinkujejo bolj z maso, drugi so številčno sla-bejši in imajo značaj komornih zborov. A vsak je s svojega stališča podal najboljše, kar je bilo mogoče podati. Nekateri zbori so uprav presenetili s finim, mehkim izvajanjem, kar je sad dolgoletnega, sistematičnega študija. Združeni zbori (okoli 200 pevcev) so najprej v moškem in nato v mešanem zboru zapeli tako enotno, precizno, da kaj podobnega na deželi res še kmalu nismo slišali. Občinstvo, ki je prenapolnilo dvorano, se je oddolžilo pevcem in še posebno okrožnemu pevovodji g. Fabijanu z živahnim odobravanjem. Da je prireditev dosegla v glasbenem oziru tak lep uspeh, je treba v veliki meri pripisati dejstvu, da so dvorano »obrnili«: pevci so stali zadaj, kjer so sicer stojišča, oder so porabili za poslušalce. Stena v ozadju je izvrstno odbijala zračne valove, da se ni niti najmanjša finesa izgubila. Kjer morejo, naj isto storijo, sicer požrejo odrske kulise najmanj polovico glasu. — Predsednik okrožja g. Resmau je v daljšem govoru razložil organizacijo in namen P. Z.; kot zastopnik P. Z. je g. M Tome pozdravil navzoče. Obširneje poročilo o koncertu pa prinese
»Pevec«.	M. T.
*
Najmlajša češka poezija. Sloviti češki kritik F. Ks. Salda je pravkar izdal knjigo predavanj, ki jih je imel marca t. 1. o najmlajši češki poeziji (O
nejmladši presii češke, založba O. Girgal, Praga, 1928, str. 105). Obdelani so »senzualist« Fr. Šra-mek, »naturist« St. K. Neumann, Jifi Wolker, Jožef j Hora, mladi v ožjem zmislu besede: Seifert, Nezval, I Biebl, Zavada in Halas. Pridejana sla dva eseja o Seifertu in Nezvalu (iz I. 1925) in o pretizmu (iz 1. 1927).
•
Olimpijska literarna nagrada. Prvo literarno nagrado pri 9. olimpijadi v Amsterdamu je prejel Poljak K n s i m i e r z \V i e r z y u s k i za svojo pesniško zbirko *OIimj)ijski lovor« Ker so bili za tekmo dovoljeni samo nemški, francoski in angleški jezik, so biie pesmi žiriji predložene v nemškem prevodu od S. H. Michel (Horen-Verlag, Berlin -Grune\vald). — Drugo nagrado je prejel Rudolf G. Binding (»Ratvorschrift flir eine Geliebte«) Ernst Wei0 pa je prejel za roman Boetius von Anger-miinde«, ki bo izšel v založbi S. Fischer v Berlinu, srebrno medaljo.
•
Pelrarkov muzej. Na pobudo italijanskega naučnega ministrstva se bo rojstna hiša velikega lirika Francesca Petrarca (1304—1374) restavriraia. Stroški bodo znašali 90.000 lir Istočasno se bosla v hiši uredila muzej in knjižnica, ki bosta središče znanstvenih študij Petrarke.
Guniolfov Shakespeare. Friedrich Gundolf bo v kralem izdal prvi zvezek svojega dela »Shakespeare, njegovo bistvo in delo« v založbi Georc Bondi v Berlinu.
Shakespeare v japonščini. Iuzo Tsubuši, znan pod svojim literarnim psevdonimom Shoyo Tsubuši, profesor na univerzi v Vaseda, je 1. 1885. dovršil japonski prevod Shakespearerovega »lulija Cezarja«. Od tedaj je v naslednjih 43 letih prestavil celotna Shakespearerova dela, ki so izšla v 34 zvezkih.
Kot oficielni kandidat za francosko akademijo se imenuje fr. kritik Pierre Laserre.
Nagrada za religiozni roman. Angleška založba Hodder-Stoughton ponuja 1000 funtov šterlingov kot honorarni predujem za najboljši religiozni roman, ki ji bo poslan.
Donne Byrne, eden najbolj nadebudnih irskih pisateljev, je pred kratkim umrl, star 38 let. Njegove novele in romani so zlasti v Ameriki vedno bclj priljubljni.
S leniižniega trga
»Nageljčki I.« Zbirka 100 enoglasnih otroških pesmi za nižjo stopnjo osnovnih šol 1. in 2. šolsko leto priredil Ciril Pregelj, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena zvezku je Din 26.—. V prav okusni opremi je ravnokar izšla ta tako pogrešana in potrebna pesmarica. Vsebina te zbirke je tako ljubka in domača, da ne bo razveseljevala samo nežno otroško dušo in srce, temveč tudi srca odraslih še posebno učitoljev petja. Hkrati je ta pesmarica tudi nekakšna pevska šoia, ki deco igraje uvaja v petje in vzbuja ljubezen do te lepe umetnosti. V isti zalogi je na razpolago tudi II. stopnja »Nageljčkov« od istega prireditelja za eno in dvo-glasno petje. Cena Din 20.—. V sredi septembra izide še III. stopnja te zbirke za dvo in troglasno pelje; cena Din 26.—.
wtifMOp,S 2(1 :(Jad°vino in narodopisje (letnik X\III., snopič 5.) prinaša ob 25 letnici Zgodovinskega društva v Mariboru v posebni slavnostni številki sledeče razprave: Odkod — usobčnjki? (Dr. Metod Dolenc); Kratka navodila za ohranitev arhivov in glavna načela spomeniškega varstva spomenikov (Dr. Fr. Štele); Najdbe v bivšem dominikanskem samostanu v Ptuju (Dr. Fr. Štele): Študijska knjižnica v Mariboru (Janko Glaser); Grški, rimski in bizantinski novci mariborskega muzeja (Dr. Vladimir Travner); Zbirka srednjeveških novcev v mestnem muzeju v Mariboru (Egor Bauingartner ; Deset let slovenske glasbe v Mariboru 1918—1928 (Hinko Druzovič); Pomen in delo-krog pokrajinskih muzejev (Dr. Vlad. Travner); O sv. Štefanu, zaščitniku" konj (Dr. Ivan Kotnik); Postanek in razvoj mariborskega muzeja (Dr Fr. Kovačič). Razen teda vsebuje slavnostna številka še izvestja, slo"*'vo t«r imenik članov Zgodovinskega društva.
s/
! /
IM9DI9JO vrvemhs
Vlakna sukanca izdala zločinca
V Franciji imajo detektiva Bleyle po imenu, ti je ponos francoske kriminalistike. Njemu navadno ne uide niti najmanjša okoliščina, ki bi mu služila pri ugotovitvi dejanjskega stanu. Detektiv ima veliko splošno izobrazbo, veliko strokovno znanje, zlasti pa je doma v sodnih, medicinskih in kemičnih stvareh. Pred nekaj dnevi so potegnili iz Seine truplo nekega Julesa De-presa. Zločinci so morali žrtv najprvo umoriti, nato jo oropati, truplo pa zaviti v platno, okrog katerega so navili žico. Policijska preiskava je ugotovila, da se je mudil Depres, predno je šel v svojo banko, nekaj trenutkov v trgovini nekega Nouricka, trgovca s steklom. Nourick je zanikal vsako krivdo. Med glavno razpravo pa je podal detektiv Bleyle naslednje pojasnilo: »Truplo je bilo zavito v staro platno. Blago sem pre-iskal mikroskopično in ugotovil, da pride na štiri bela vlakna eno rdeče. Med 37. in 51. vlaknom pa se je vrstni red spremenil in rdeče vlakno je sledilo šele petemu belemu. Nato sem pregledal polovico ducata platna v hiši gospoda Nouricka in ugotovil, da je bilo to platno tkano na isti način kot blago, v katerega je bilo zavito truplo Depresa. Posamezni kosi izvirajo torej iz iste platnene bale. Radi tega smatram, da se je izvršil umor Depresa v hiši obdolženega Nouricka in da je platno njegova lastnina.« Po teh uničujočih razkritjih je padel obdolženec v nezavest. Ko je prišel k sebi, je priznal krivdo in je bil obsojen na dosmrtno pregnanstvo v kolonije.
Ribe niso živali
Ncva znamka kraljevine Aibanijt.
Preiskava je dognala, da je Wager od 1. 1925 stalno ponarejevala poslovne knjige. Izgovarjala se je, da se ne čuti krive, ker ni sama imela cd tega nikake koristi. Ko je 1. 1925 postala voditeljica zavoda, je hotela zboljšati preskrbo zavoda in je radi tega nastal primanjkljaj v višini 5000 šilingov. Ker ga ni mogla kriti, predstojnici pa tega dejstva ni hotela priznati, je vzela posojilo. Ves primanjkljaj gre na račun
bo: »Uradnik državnega pravdništva je prijavil vzklic.« Zastopnik obdolženca pa je 1 il mnenja, da je to pač prekratko in da beseda »vzklic« ne zadostuje predpisom. Prvi sodnik pa je dejal: »Mi smo si ta telegramski stil državnega pravdništva že prisvojili«, in ni dopustil, da bi se popravil zapisnik da bi se prijavile priče, ki bi potrdile, da je bil vzklic na napačen način prijavljen. Zastopnik se je proti temu sklepu pritožil. Druga instanca pa se je držala pripombe prve instance in je pritožbo zavrnila. Državno pravd-ništvo je naznanilo slučaj generalnemu prokura-torju, ki je dvignil ničnostno pritožbo v varstvo I zakona. Vrhovno sodišče je ničnostni pritožbi j ugodilo in se postavilo na stališče, da se morajo ' tudi juristi držati predpisanih oblik, zlasti pa, da ne smejo biti — prekratki.
Kako oživiti, kar izumira
V južni Rusiji se nahaja v Novorosiji veliko posestvo po imenu Uskania-Nova, katerega štejejo k najznamenitejšim, kar jih je v tej okolici. Tu delajo poskuse, kako bi spravili do življenja že izumrle živalske vrste in kako bi potom križanja napravili nove. Kako to gre?
Pred komaj štiridesetim leti so se tu pasli še divji kenji. Sčasoma so jih sicer iztrebili, niso pa izginili vsi sledovi za njimi. V Novorosiji so opazovali često konje, ki so imeli čudno barvo in so bili tako divji, da ni preostajalo drugega kot ustreliti jih. Divja kri se je pretakala tudi v poznejših rodovih. Prišli so na misel, kako dobiti prvotno vrsto teh konjev. Potom križanja. — Isto so poskusili z bizonom. L. 1921 je pri-
Zadnji sprehod pok. ministra Bokanovskega
(levo). Nato po vrsti: Poincare, vojni minister Pain« leve, in justični minister Barthou.
dolg, če uganete, katero mojih očes je iz stekla.« Dolžnik je brez obotavljanja dejal: »Vaše desno oko.« Skopuh je bil nemalo v zadregi in je zakričal: »Uganili ste. Toda to je bil le gol slučaj. Priznajte!« »Ne,« je odgovoril dolžnik, »Vaše desno ko je moralo biti iz stekla, ker je v njem več milobe in človečnosti kot v levem.«
V dveg> lrcf} vrsla£>
Najstarejše ječe na svetu so v Mandžu« riji. Vanje ne posije nikdar luč, posamezne celice pa so lesene, 1 jpeter visoke in 75 cm široke. Vsi obsojenci nosijo verige. Ganiti se ne morejo, hrano pa dobivajo skozi neko luknjo.
Glavni urednik francoskega lista »L'Ac» tion fran^aise« Maurice Pujo se je poročil. Cerkvena poroka mu je bila sicer dovoljena, maša pa ne in tudi njegovi prijatelji so se morali zadovoljiti s čestitkami zunaj cerkve.
V	Braziliji se je v Rio de Janeiro dogodil ta-le slučaj pomlajevanja: Dr. Edgar Co-stes je izvršil pomlajevalno operacijo na ta način, da je rabil pri tem žleze delavca, ki je pred petimi urami umrl. Proces se je sijajno posrečil.
Iz Salt Lake City se poroča, da se je v državi Idaho ponesrečil zrakoplov, ki je letel od Pocatello v gori imenovano mesto in da je našlo pri nesreči osem oseb smrt. V zrakoplovu so se nahajali štirje moški, dve ženski in dva otroka.
V	Nemčiji so se znova pojavili zločinski mladiči, ki mečejo kamenje na mimoidoče vlake. V bližini Koblenca so obmetavali s kamenji osebni vlak, pri čemer je en kamen 7adel vlako-vodjo, da je padel takoj v nezavest. Mladi zločinci so seveda izginili.
»Popolo di Roma« poroča iz Amerike, da je v Ameriki bivajoči italijanski inžener iznašel radio-kinematografski aparat, potom katerega je radijskim potom predvajal film iz Jerseya v Newyorku. Inžener pravi, da bo tekom pol leta aparat splošno dostopen.
Anekdote in dovtipi
Pisatelj Dumas je obiskal nekega dne svojega prijatelja, ki mu je ponosno razkazoval majhno bajtico in končno peljal pisatelja v še manjši vrt. »No, Dumas, kako ti ugaja moj vrt?« »Velik sicer ni, zato pa« — Dumas je pokazal proti nebu — »precej visok«.
Bernhard Shaw, ki se strašno boji poslabšanja sladkorne bolezni, se jc mudil na Škotskem. Bil je na oddihu. Nekaj dni je šlo vse v redu, končno pa je opazil, da ima voda, ki jo je uporabljal za kuhanje in za umivanje, neko čudno sivo barvo. Bilo je nemogoče umivati se z njo. Sha\v je napolnil steklenico s to vodo, jo poslal svojemu zdravniku in prosil za brzojavno izvedeniško mnenje. Zdravnik mu je še isti dan
brzojavil: »Sladkorja voda ne vsebuje!«
* 1 '
»Kaj misliš, oče, ali naj postanem očesni ali zobozdravnik?« »Zobozdravnik, moj dragi! Človek ima le dvoje očes, zob pa 32.«
»Ali poznaš abe;edo, Minka?« »Naravno,« je odgovorila petletna hčerka. »Pa povej, kaj pride za A?« »Vse ostale črke.«
»Vinka ne maram več niti videti.« »Pa saj te uče v šoli, da se moramo ljubiti med seboj.«
»Tako govore taki. ki Vinka ne poznajo.«
V Sleziji je imela glavna carinarnica re-Siti težko vprašanje. V nemško-jugoslovanski trgovinski pogodbi se je carina na koruzo, ki Je bila namenjena za krmo, znižala od 32 na 25 mark za 100 kg. V Gerlicah živi veleposestnik, ki goji v velikem številu krape. Naročil je koruzo, da bi te krape zredil. Jugoslovanska firma mu je koruzo poslala in je zahtevala za svojo pošiljatev znižano carino. Glavna carinarnica v Gerlicah pa je znižano carino odbila z utemeljitvijo, da ribe niso živali. Ta pa je pritožbo odbil, češ, da je znižana carina mogoča le tedaj, ako se rabi koruza za krmo živine. Ker pa se bodo hranile ribe, firma znižanja ne sme zahtevati. Jugoslovanski trgovec pa ni odnehal in se je obrnil naravnost na državno finančno ministrstvo, ki pa je pritožbo enako zavrnilo z besedami: »Predsednik deželne finančne kontrole je v svojem sklepu popolnoma točno navedel, da se ribe ne smejo smatrati za živali.«
Sedaj si tako jugoslovanski trgovec kot nemški državni uradi belijo glave nad tem, kam prav za prav ribe spadajo.
Letalca Hassel in Cramer, ki sta ob poletu iz Amerike na Švedsko pristala v Gronlandiji. 14 dni sta korakala v ledu iu bila končno rešena.
bežal iz svojega dosedanjega bivališča bizon in ni mnogo manjkalo, da bi njegov rod popolnoma izumrl. Po cenitvi je teh živali na svetu še okrog 69. Žival ni izpostavljena samo izumiranju, ampak tudi degeneraciji. Zoologi poskušajo spraviti k življenju novovrstnega bizona, ki se bo hranil s senom in ovsom, ki ne bo več divji, ki pa bo ohranil prvotno postavo. Najbrže bo postal popolnoma udomačena žival. V Uskania-Nova imajo neko kravo, ki čuje na ime »ptička«. Krava je neizmerne velikosti in njeni rogovi so enako veliki kot rogovi bizona. Ta krava pomaga pri tem, ko oživljajo novega bizona. Glavno je vprašanje naraščaja. Tako velikanskih bikov namreč ni več. V Uskania-Nova so prišli sedaj na misel, da bi bilo tudi zadosti, če bi bila sicer velikost manjša, a pasma ista. Ti raziskovalci so preiskali kravo. Imela je ravno tele in začel se je prepir, ali je njihovo delo imelo že uspeh ali ne. Tele so fotografirali cd časa do časa in po rasti rogov so končno ugotovili, da bo sčasoma iz njega nekaj posebnega. Svetovna vojna je v tem čudnem prostoru sicer marsikaj uničila, kar pa je ostalo, pravijo, so nade, da se ščasoma kaj posreči.
Oči skopuha
Nek pariški skopuh sicer ni bil bogve kaj znan širšemu občinstvu, v krogu njegovih dolžnikov pa so ga prav dobro poznali. Bil je to takcrekcč drugi Shyllock. Nekega dne pride k njemu mlad mož in ga prosi s povzdignjenimi rekami, naj mu odloži njegov menični doig. Skopuh pa, ki je ravnokar sklenil dobičkanosno kupčijo, je čutil v sebi nekaj človeškega in ga je priliznjeno vprašal: »Dobro, jaz odložim Vaš
Fanfare pozdravljajo zrakoplovne vaje v Berlinu.
Kje je še kaj takih
Mestna učiteljica Matilda Wager je bila od I. 1925 nastavljena kot voditeljica nekega vzgojnega zavoda na Dunaju. Maja 1927 je dobila predstojnica društva, ki skrbi za zavod, od mestnega magistrata na Dunaju opomin na plačilo 2500 šilingov zaostalih davkov. Predstojnica je vprašala učiteljico Wager, zakaj ni plačevala davkov mesečno, ker je itak dobivala od učiteljic mesečno plačilo stanovanja in je razpolagala torej z zadostnimi sredstvi. Wager se je izgovarjala, da je znesek, ki je bil namenjen za plačilo stanovanjskega davka, enostavno zgubila. Obljubila pa je, da si bo najela posojilo in poravnala vso škodo. To je tudi storila.
Po preteku pol leta pa je dobila predstojnica opomin od različnih obrtnikov, katerim je zavod dolgoval večje vsote. Izvedenci so ugotovili, da znaša tem potom nastala škoda več kot 10 tisoč šilingov. VVager je priznala, da tudi teh zneskov ni plačala; ker pa ni mogla tako velike vsote povrniti, je bila ovadena državnemu pravdništvu.
Ameriški prof. Hobbs. ki je rešil letalca Hassla in Cramerja.
tega, ker je hotela zboljšati zavod tudi preko sredstev, ki so ji bila na razpolago. »Ravnala sem čisto s človeškega stališča,« je bil končni zagovor. Sodišče ni imelo povoda dvomiti v resničnost njenega zagovora in je Wagerjevo oprostilo.
Zakurjena cesta
Severnoameriška država Nevada sc bavi z načrtom, kako napeljati kurjavo, ki bo preko cele zime grela cesto, ki pelje preko gorovja. Gre za takoimenovano Victory Highvay, edino veliko cesto, ki pelje preko Sierre Nevade. Cesta je sicer sijajno zidana, ima pa nedostatek, da je skoro polovico leta zasnežena in poledenela, kar ovira redni promet. Iznajdljivi inženerji so prišli na misel, da bi to cesto na daljavo 30-40 km umetno ogreli. Približno 30 km od ceste se nahaja veliko število vročih vrelcev, ki naj bi se porabili kot kurjava, lik pod cestno površino bedo položili ogromne cevi, ki bodo v stanu stopiti tudi največje množice snega in to v najkrajšem času. Načrt nima drugih težkoč kot to, da manjka denarja. Treba bi bilo namreč 300 milijonov dolarjev, če se ta načrt posreči, ni izključeno, da bemo kmalu čuli iz Amerike, kako spreminjajo zimo v poletje in poletje v zimo.
»Pilgrim« — najmanjša zračna ladja na sveiu, postaja v Ameriki od hiše do hiše. Takih ladij se bodo kmalu posluževali ameriški milijonarji radi udobnosti vožnje po zraku.
Juristi ne smejo biti prekratki
Na Dunaju so imeli opravka s tem-le slučajem: Nek Josip Lanno je stal pred okrajnim sodiščem radi lahko telesne poškodbe. Pri sodišču pa je bil radi pomanjkanja dokazov oproščen. Uradnik, ki je zastopa! državno pravdni-štvo, je prijavil pritožbo kratko: »Vzklic. < Ko j" izšla pismena sodba, je vsebovala tudi priponi-
JMMmm o feseni"
SEDMI DAN JESENSKE VELESEJMSKE RAZSTAVE.
Včeraj jo bilo na razstavnem prostoru ves dan prav živahno in je velesejmska uprava prav zadovoljna z obiskom. Včeraj so predvsem prevladovali na razstavi kmetski ljudje, ki so prišli pogledat razstavo večinoma v skupinah pod vodstvom gg.duhovnikov. Mnogo je bilo tudi šolarjev pod vodstvom učiteljev. V splošnem velja pravilo, da je obisk jesenskih razstav, ki' so namenjene množicam, mnogo boljši kot pa'obiski trgovini namenjenih velesej mov.
Razstavo je poleg drugih odličnih gostov obiskal tudi Konrad Schmidt; generalni direktor carin.
Kupčije gredo na razstavi prav dobro Zlasti so zadovoljni razstavljaj« pohištva, kateri so napravili izredno ugodne Zaključke, nič manj zanimanja ni za radio in harmonike. Občudovanje vzbujajo tudi razstavljeni gospodarski stroji in preproge. Da je objsk v posameznih oddelkih, tako v kmetijski razstavi, »Zoo-u« vrtnarski razstavi in drugod prav povoljen in vlada ponekod celo prava gneča.
Za razstavo goveje živine in perutninarstva v nedeljo je že pripravljeno vse in so že pripeljane malo živali za perutninarsko razstavo
V nedeljo, od pol 9 zjutraj pa do večera se no vršilo nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev, katerih se je prijavilo nič manj kol ti5. Komisija bo imela nrav »p?ko izbiro. Za nagrade so podrrile naslednje tvrdke darila: Kuc.ler.^Dre-nov grič: lepo tri vrstno, trikrat uglašeno harmoniko; Lubas, Celovec, eno trivrstno, trikrat uglašeno in eno dvevrstno, dvakrat uglašeno harmoniko ter lep kovčeg. tvrdka Meinel in Herold v Mariboru na dvevrstno, dvakrat uglašeno harmoniko. Razdeljenih bo torej pet nagrad ter več diplom in priznanj.
Velesejmsko vodstvo je dobilo pismo od Slovencev v Argentini, ki napovedniejo skupen obisk
prihodnjega ljubljanskega velesejma.
*
RADIO - BAR.
Zanimanje za radio se je v Ljubljani zadnje čase skorajda nodesetorilo in število radioamaterjev od dne do dne narašča. Zato je umevuo, da inse-renti iščejo vse potrebščine pri tvrdkah, ki jim nudijo dobro blago za radio. Taka tvrdka je Darova na Mestnem trgu. Barova tvrdka je dala inicijativo za silni razmah radia v Ljubljani in čeprav se je prva leta radi nerazumevanja s strani Ljubljančanov borila z velikimi težkočami, je vendar vztrajala in vz-
drzala. In kmalu se je razmahnila tako, da je danes ne samo naša največja in najbogatejše opremljena trgovina z radijskimi potrebščinami, marveč tudi vodilna tvrdka v Sloveniji in celi Jugoslaviji. To dokazujejo stalna naročila, ki jih prejema iz vseh krajev Jugoslavije. Njena razstava na sejmu priča, da najdejo ljubitelji radia tu vse, kar jim poželi srce. Splošno pozornost pa vzbuja razstava novega tri-cevnega aparata, ki ga tvrdka z vsem potrebnim ma-terijalom nudi za bagatelo 1950 Din. Opozarjamo na razstavo v paviljonu E.
★
Narodno pohištvo za salon. Marsikoga zbode tak naslov. Kaj bi naše kmečko pohištvo v salonu? Mar naj tja postavimo javorjevo mizo, klopi, skrinjo ali celo kak špampet? Ne, tako ni mišljen naslov te notice. Mislili smo na fino — sicer iie luksuzno — pohištvo, ki ga je razstavila tvrdka Erman tn Arhar na razstavi pohištva v paviljonu E velesejma. Pohištvo za jedilnico je izdelano v zelo ukusnem slogu, po načrtu znanega strokovnjaka na tem polju,, profesorja Otona Grebenca. Vse oblike so izdelane po pristnih narodnih vzorcih iz Škofjeloške okolice, a so-predelane v modernem smislu, vendar tako, da so ohranile svej narodni značaj. Prednost takega pohištva ie, da ne more priti nikdar iz mode. Zato ni čudno, da je našlo do sedaj ze dva kupca. O solidnosti in ličnosti izdelave je menda nepotrebno govoriti pri tv ki je pokazala že toliko dovršenega, kakor	Erman in Arhar. Pričakovati je, da bo našla misel, s katero se zopet enkrat udejstvuje danes že popularni program društva »Probuda« pri mizarskih podjetjih kakor tudi pri občinstvu zasluženo priznanje ter da ne bo osamljena. —1—
L Repse, mizarstvo, Ljubljana, Dvorni trg. Zanimivo' je opazovali na velescjmu, za kaj se občinstvo največ zanima. Pri nekaterih kojah gre kar mimo in mu zadostuje mimogrede pogled na razstavljeno blago. Vse drugače je v pohištvenem oddelku, kjer se kakor procesija občinstvo ustavi in občuduje pravi umotvor našega mojstra I. Repšeta. Publika se divi razstavljeni bajno lepi spalnici, ki je Ifistan kompozicija mojstra in dovršena. Je iz cvetličnega jesena, brez vsakega madeža, tako da jo mora« enostavno občudovati. Razstavljeno ima tudi krasno jedilnico iz hrastovega lesa, ki je že sam« tako okusna in-vabljiva, da bi kar prisedel, dasirav-no ni Jedil ■ na' mizi. Izrednemu strokovnjaku smemo z mirno vestjo zaupati najkapricnejša, fina mizarska dela po načrtih in brez njih. Dokler je še čas, naj si ta umotvor občinstvo ogleda.
IZK^Z O STANJU NARODNE BANKE
z dne 31. avgusta 1928 (vse v milj. Din; v oklepa-
i'ih razlika napram izkazu z dne 22. avgusta). Ak-iva: Kov. podloga 375.8 (+ 7.9), posojila: meničrla 1.410.5, l<wiibardno 253.6, skupaj 1.664.1' (+ 31.6), saldo raznih računov 552.4 (+ 48.2); pasiva: bankovci v obtoku 5.562.1 (+ 171.8), drz. terjatve 241.1 (— 17X1), obveznosti: žiro 378.8, razni računi 314.9, skupaj 693.8 (+ 89.1); ostale postavke neizpreme-njene.
* * *
GOSPODARSKA LITERATURA.
Dr. Aleksander Bilimovič: Nove metode proučevanja konjunktur in gospodarska prognoza. Kot posebni odtis iz »Zbornika znanstvenih razprav« je izšla ta 21 strani obsegajoča knjižica. Knjižica obsega predavanje vseučitiškega profesorja za narod-ndo gospodarstvo v Ljubljaui g. dr. Aleksandra Bilimoviča, ki ga je imel v društvu »Pravnik« dne 29. februarja t. 1. (V »Slovencu« 1. marca t. 1. je iz-Sel ekscerpt predavanja.) Obravnana so zelo zanimiva vprašanja moderne gospodarske vede, ki je zadnja feta zavzela tako velik razmah: proučevanje konjunkture in prognoza za gospodarsko življenje s posebnim ozirom tudi na našo državo. Kljub temu, da je prva te vrste v slovenščini, je pisana razumljivo, čeprav bi bilo želeti, da odpade mnogo tujk, za katere imamo že udomačene izraze. V ostalem po je to prva tozadevna publikacija na našem jugu in bo zanimala vse, ki se bavijo z narodnim gospodarstvom.
ttorsza
Dno 7. septembra 1928.
DENAR.
Devizni promet je bil ta tedem večji kakor prejšnji: znašal je 14.4 milj. Din napram 12.9, oz. 14.8, 17.2, 21.8 milj. Din v prejšnjih tednih. Največ prometa Je bilo v devizah Curih in Dunaj. Tečaji so se tekom tedna le malo izpreminjali. Opažati pa je ta teden večji dotok privatnih deviz, tako da se Je Intervencija Narodne banke znatno zmanj-Bala. Zanimivo Je, da je bilo v Zagrebu toliko privatnega blaga, da Narodni banki sploh ni bilo treba intervenirati. To je pripisovati dejstvu, da je nai izvoz, predvsem agrarni oživel.
Današnji devizni promet }e bil srednji. Tečaji so v glavnem neizpremenjeoi. Dočim je Narodna banka intervenirala v devizah Curih, Praga in Dunaj, je bilo privatno blago v devizah Berlin, London, Newyork in Trst
Devizni tečaji na ljubljanski borzi
7. septembra 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr. 6 IX..
Amsterdam	—	2282.25	_	_
Berlin	1355.—	1358—	1356.59	1356,-
Bruselj	—	791.26	—,	—
Budimpeita	—'	992.14	—	—
Curih	1094-10	1097.10	1095.60	1095.60
Dunaj	800.50	803.50	802.-	801.97
London	275.74	276.54	276.14 j	276.16
Newyork	56.805	57.( 05	56.905	56.-
Pariz	—	222.24	—	222.24
Prann	168,27	169.07 299.-	168.67 1	168.67
- ' "B" Trst	297.—		298--	297.75
Zagreb. Berlin 1855-1858, Curih 1094.10— 1097.10, Dunaj 800.50—808.60, London 276.74—
276..>4, Newyork 56.7-55-56.956, Pariz 221.24-223.24, Praga 168.27-169.07, Trst 296.762-298.762.
Curih. Belgrad 9.12875, Berlin 123.74, Budim-' *>£<>. Rukarešt 315, Dunaj 73.17, London ^"»28, Prana 1&B875, I rst 27.1825, Sofija &74, Varšava 5&20, Madrid 06.15.
Belgrad. Berlin 1356—1358,. Budimpešta 990.64 —993.64, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 800.5— 808.5, London 275.74—276.54, Newyork 56.76— 56.96, Pariz 221.24-223.24, Praga 168.28-169.08, Trst 296.25—208.2-5, Bruselj 789.76—792.76
Trst. Zagreb 33.57-33.60, London 92.68-92.71, Pariz 74.55—74.65, Nevyork 1VX)6—1907, Berlin 226.20-227.27, Curih 366.75-368.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47625. Valute dinar 1Ž.48.
vrednostni papirji.
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., Kred. zavod 170—175, Vevče 106—110, Ruše 265—2S5, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 439.50— 440 (440), kasa 489—440, termini: 7. 441—442, 11 463—454.50, 7% invest. posoj. 88.50—89.50, agrari 56. Bančni pap.: Hipo 58.50, Pol jo st. 17.50, nov 17, Hrv. 55, Kred. 85, Jugo 88.50-89, Ljublj. kred. 126 —180, Medjun. 57.50, Prašted. 920—925 ,(920), Srp-ska 151, Zem. 130—150, Etno 160—180. Ind. pap,-Gutmann 205—210, Slavonija 10, Slavex 95—100, Drava 452.25—460, Šečerana 490, Brod vag. 94, Union 236, Ragusea 470-480, Vevče 105—106, Nar. šum. 17.
Belgrad. Narodna bankn 66.50—67.10, vojna škoda 488.26, 12. 455—456.56, 7% invest. posoj. 8980—8975, agrari 54.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.75, Alpine 46.80, Greinitz 2.60, Leykam 9.70, Trbovlje 60, Kr. industr. 38.25, Ruše 34.75, Slavonija 1.11.
Sejmska in tržna poročila
Lesni trg
Lesni trg je v Sloveniji živahen. Tendenca za cene je čvrsta, povpraševanje je znatno, zaloge blaga so pa že dosti izčrpane. Kupčija pa izredno občutno ovira pomanjkanje vagonov, o čemur dobivamo stalno in dnevno pritožbe. Nadalje se opažat nekaterih krajih tudi pomanjkanje vode, zato mora mnogo žag stati. V splošnem se pri trdem lesu opaža, da kupci ne jemljejo naših običajnih dimenzij; za tako slabo (konično, neobrabljeno itd.) blago imajo interes le Italijani, ki ga pa vzamejo le po nizkih cenah. Nasprotno pa Nemčija in Holandija, ki vedno več kupujeta na našem trgu zahtevata natančno obdelavo lesa in ne gledajo toliko na kvaliteto. Zato se opaža, kako mala lesna industrija izgublja letom za letom velike vsote, ker nima boljše obdelave lesa ln niti ne more uporabiti vsega lesa, oz. ne more vnovčiti odpadkov. Pa tudi za dobro obdelano blago more doseči znatno višje cene. — Iščejo se hlodi smreka-jelka za večje žage, katerim že primanjkuje lastne produkcije, ker pozimi niso mogle pripraviti zadostnih količin; zaloge so po trditvah dobrih poznavalcev že tako izčrpane, kakor še nikoli in na malih žagah se pozna občutno pomanjkanje blaga. Nadalje se je že začelo povpraševanje za sirovo bu-kovino ln sicer za prima buk. hlode, ki se rabijo za furnir in izvažajo v Španijo, kakor tudi za parjeno
bukovino. Začela se je že kupčija z drvmi, za katero
je veliko povpraševanje.
Sedaj veljajo na slovenskem lesnem trgu sledeče cene (fko nakl. post., Din za m3, oz. q).:
Smreka-jelka: hlodi I. II. monte 230—260, brz. drogovi 245—260, bordonalr merk. 270—300, trami merk. 220-250, Škorete kon. od 16 cm naprej 530 —530, paral, od 16 cm naprej 600—620,-deške-plohi kon., od 16 cm naprej 430—470, paral. 550—600; bukev: deske-plohi parj. neobroblj. 450-500, ostror. 600—900, parj. neobroblj. 500—800, ostror. 950— 1200, testoni 490- 520; hrast: bordonali 1300—1500, deske-plohi neobroblj. (boules) 1300—1400, merk. 900 —1100, osiror. (podnice) 1200—1300, frizi 950; oglje: za 100 kg 85-05; drva: buk. 19-20, hrastova 17-19.
Danes je bilo na ljubljanski borzi zaključenih 11 vag. pri neižpreitienjeni tendenci in sicer: deske 24 |um. od 16 cm naprej mte fko vag. nafti. post.
1	vig. po 500, buk. drva 10% okrogliclko vag. nakl. post. 1Q vag. po 21.50. Nadalje je povpraševanje za hrastove frize po dimenzijah kupca Iko vag. nakl. post. za m3 800-1000, za trame fko vag. nakl. post. 230—250 ter hrastova drva fko vag. nakl. post. po 15.50-16.50.	1 1
j V Milanu 'Kotirajo: jelka hlodi 180—200, trami USoTrieste 180—195, deske I. 460—520, II. 320—350, III. 240—260, mosali 4 cm 280—300, mecesen deske I. 600-630, II. 400-420, III. 250-260, bukev nar. deske merk. 340—380, deske parj. I. 650—660, hlodi 22—24, hrast 900-1000. oreh deske merk. 1000— 1500, kostanj deske merk. 340—400.
V	Trstu notirajo: deske smreka škoretine 4 m 8—14 cm 6—10111111 330—350. 15 in več cifi 360—400, škorete 4 m 8—14 cm 12—15 mm 250—270, 15 in več cm 320-340, deske 4 m 10-15 cm 18—25 mm 230—240, 16 in več cm 275—295. mosali 4 m 100 X 100 265—275; tramacija: filerji 4-8 m 8-8, 8-11, 11-11 145—155. trami 4—12 m 11-13, 24-29 145—155, bukev parj. obrobij. I. II. razne dimenziie 520—540, neobrablj. 460-480, nar. obrobij. L II. 320—340, neobroblj. monte 260 -280, tavolet 2.25 m 10—20 cm 5 mm 450—480, testoni 2.25 m 10—29 cm 20 mm 220 —230
Žitni irh
V	Ljubljani notirajo:
Dež p r i d e I k I..(Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baš nova 79-80 kg, 2%, 285-287.50, za september 287.50-290, za oktober 300—302.50, moka nova, O g, bi. fko Ljubljana, plač. po sprejemu 430—435, ba-ška koruza 345—347.50, ameriška koruza La Plata, promptna, zacarinjena, fko Ljubljana 300— 302.50, oves, novi 265—270, ječmen baški 70—71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 315— 320, rž, uzančno blago, mlevska tarifa 295—297.50, ajda, res. 300—305. Zaklj. 4 vag. pšenice. Tendenca mlačna.
Novi Sad. Pšenica bač. 235—237.50, bač. pot. 237.50-240, sr. 230—232.50, ban. 232.50-235, ječmen 250—255, oves bač., ban., sr. 220—250, koruza 297.50-300, sono 110—115, moka 00 gg 355-365,
2	335—345, 5 315-325, 6 265—275, 7 230—240. 8 200-210, otrobi bač. 185—190, ban. 180—185. Promet: 34 vag. plenice, 42 vag. koruze, 3 vag. ovsa, 15 vag. moke, 5 vag. otrobov, skupaj 99 vagonov.
Budimpešta. Tendenca čvrsta. Pšenica okt. 26.76—26.84, zaklj. 26.84—26.86, marec 29.28— 19.34, zaklj. 29.84-29.36, maj 30.06-30.08, zaklj. 112-30.14, rž okt. 25.60—25.66, zaklj. 25.64-3.66, marec, 27.90—28.08, zaklj. 28.08 -28.10, koruza maj 28.F0—28.84, zaklj. 28.81—28.86.
Letošnja svetovna žetev. Iz Rima javljajo, da "ceni Mednarodni poljedelski urad letošnjo žetev v Evropi na 201,5 (lani 185.8) milj. stotov pšenice, 39.8 (37.5), milj. rži, 63.6 (57.5) milj. rži in 58.9 (54.9) milj. ovsa. Te številke se nanašajo na države, ki so lani dale 60 odstotkov vse produkcije pšenice (razen Rusije), 20 odstotkov-rži, 40 ječmena in 20 odstotkov ovsa. Tudi ameriške cenitve javljajo večji pridelek kakor lani.
Deželni pridelki
Fižol: Na pridelek fižola je letos zelo neugodno vplivala velika suša. Fižol je sedaj dozorel in je večjidel že v kozolcih. Zrnje je ostalo drobno in precej neenotno. Le redki so kraj i, kjer je pridelka primeroma toliko, kakor ga je bilo laui. V splošnem je pa fižola zelo malo, komaj četrtina od lanskega leta. — Zunanjih interesentov je sicer mnogo, vendar pa se čuti, da ne nudijo kaj boljših cen za letošnji fižol. Cena se bo sukala za prvi čas najbrže okoli Din 5.75 za mandalon in ribničan, za lep prepeličar (ali koks) pa okoli 6.25 za 1 kg. Važno za trgovanje s fižolom je dejstvo, da je fižol zelo dobro obrodil v Južni Ameriki jrosebno v Cile in da se je tega fižola že želo veliko prodalo v Evropo. Prav dober pridelek ima tudi Japonska in Poljska.
Suhe gobe: Jurček se je pojavil šele tik pred koncem augusta na različnih krajih. Kvaliteta je zelo lepa in dobra. Ker starih zalog ni, so se suhe gobe plačevale do sedaj po okoli Din 70, za prav lepe in večje partije pa celo po Din 80 za kg.
Dete jno .seme: Črna detelja je obrodila vsled velike suše in vročine kvalitativno in kvantitativno slabše kot lani. Vsled pomembnih starih zalog pa cena kljub manjšemu letošnjemu pridelku ne bo za toliko višja. Nasprotno pa je lucerna, ki je proti vročini mnogo bolj odporna, zelo dobro uspela, in je pričakovati, da ji bo cena precej popustila. Zrnje je čvrsto in lepe barve, kot že dolgo let ne tako.
Čebula: Štajerska čebula se je ta teden zopet podražila in stane 2.50 nakl. post. kg, v Ljubljani 2.90; domača čebula stane ca. 3 Din.
Krompir: Cena krompirja na Štajerskem je 1.10 Din za kg, v Prekmurju celo 0.90; pri nas se cena še ne more ustaliti.
Hmelj
Celje, 7. sept. (Poročilo hmeljske sekcije gre-mija trgovcev v Celju.) V okolišu Polzele in Bra-slovč je kupčija zelo živahna. Nakupovalcev mnogo. Povpraševanje po obeh kvalitetah. Cena prvovrstnemu 35 do 37 Din, slabejSemu 34 Din. Producenti se držijo bolj rezervirano. V gornjesavinjski dolini ni nikake kupčije. V Vranskem in šentpa-terskeni okolišu je razpoloženje na trgu zelo mirno. Povprašuje se le po prvovrstnem hmelju, za katerega se nudi 32—85 Din. Nakupovalcev je malo, pVoducenli ponujajo blago.
Ntirnherg. 7. sept. Dovoz 200 bal po železnici, 200 iz dežele! Prodanih 250 bal. Povpraševanje za prvovrstni Hallertauer živahno, za ostalega precej mirno. — Žatec. Producenti ner.izpoloženi, tendenca čvrsta. Prvovrstni hmelj do 2200 Kč.
Mleko. Nakupne kakor prodnjne cene mleka so ostale iste. Nakup franko Ljubljana Din 2.50.
Prodaja na debelo Din 2.25, na drobuo Din 2.50, z
dostavo na dom Din 275 Ob tem črsu je bila v prejšnjem letu preobilica mleka na trgu, letos so ta preobilica vsled pomanjkanja krme ne čuti.
Sir. Cene siru gredo kvišku, ker je dozorel sir večinoma razprodan. Preobilica sira spomladi se je zmanjšala delno vsled izvoza v Nemčijo, delno pa tudi vsled povečanega konsuma na domačem trgu, ki je nastal vsled znižanih cen. Cena sira na debelo se je zvišaln od 2-1 na 28 Din za kg, na drobno od 36 na 38 Din kg.
Maslo, čajnemu maslu je biLi cena na debelo v letoviščni sezoni 48 Din za kg, na drobno 56 Din za kg. Sezona se bliža h koncu in so cene že padle na 45 Din za kg.
Sladkor: Cene sladkorja so pri nas neizpre-menjeue. Vse tovarne so že začele s predelovanjem pese. Poročali smo že o nameravanem povišanju cen sladkorja na Češkem, ki je bilo med tem že uveljavljeno. Zanimivi so podatki : Prager Tag-blattac o sedanjih cenah sladkorja v raznih dr-
žavah:			
	Cena	v Kč	davek
C. S. R.	_	6.80—7	2.90
Nemčija	mark 0.68	5.30	0.84
Avstrija	šil. 0.&5	4.45	0.69
Ogrska	peng. 1.20	7.05	2.39
Jugoslavija	Din 18	7.70	2.98
Romunija	lejev 34	7.—	0.81
Poljska	zlotov 1.60	6.05	1.32
Francija	frankov 5.10	6.75	1.65
švica	frankov 0.55	3.60	ga ni
Norveška	Kron 0.70	6.30 ■	ga ni
Anglija	pen s 2 -X	4.10	0.77
Italija	lir 6.60	11.70	7.08
Srednji devizni tečaiina Hubls. borzi cd 3. IX. do 7. IX. 1928.
	Dne	Berlin	Curih	Dunaj	Londou	Newyorl<	Pari/	Praga	Trsi
	3.	1355.25	1095.60	802.21 •	276.17	56.905	222.24	168.67	297.80
	4.	1356.25	1095.60	802.10	276.10	56.90	—._	—.—	298.—
	5.	1356.75	1095.60	8( 2.02	276.16	56.905	—._	1(8.72	297.78
	6.	1356.—	1095.60	801.97	276.16	—.—	222.27	168.67	297-75
	7.	1356.50	1095.60	802.-	276.14	56.905	—.—	168.67	298.—
Iz teh podatkov je razvidno, da imamo v naši državi poleg Italije najvišje cene, čeprav ml celo izvažamo sladkor.
Rtf: Cene riža popuščajo. Starega blaga je le še malo: cena 148—150 lir, novo blago se ponuja po 140-148 lir.
Mast: Cene masti so sedaj razmeroma visoke: v veletrgovini 28.50—29 Din, to pa zaradi tega, ker ni nič pitanih prašičev, dozorele robe. Pričakovati je, da bo to visoko stanje cen trajalo še par mesecev.
Obrtno-nadslievalno šolstvo
v SSoveniiš
(Nadaljevanje.)
Mariborska oblast je imela minulo šolsko leto 1927-28 na 33 obrtno-nadaljevalnih šolah 2415 vajencev in 605 vajenk, skupaj 3018. Pripravljalni razredi 657 vajencev in 135 vajenk. T. razred 1091 vajencev in 276 vajenk, II. razred 639 vajencev in 192 vajenk, III. razred 28 vajencev in 2 vajenki. Nu 108 razredih je jioučevalo 136 učiteljev.
Na posameznih obrtno-nadaljevalnih šolali jo bilo število obrtnih vajencev in vajenk: Braslovče 63 vajencev in 22 vajenk, Celje splošna 317 vajencev in 100 vajenk, gostilničarska strokovna Šola v Celju 5 vajencev in 5 vajenk, Črna pri Preva-ljah 22 vajencev in 12 vajenk, Dolnja Lendava 61 vajencev, Gomilsko 23 vajencev in 10 vajenk. Gor. Radgona 39 vajencev in 10 vajenk, Konjice 55 vajencev in 18 vajenk, Ljutomer 76 vajencev in 9 vajenk, Maribor 667 vajencev in 246 vajenk, gostilničarska strokovna šola v Mariboru 16 vajencev in 4 vajenke, elektromontorska strokovna šola 26 vajencev, Murska Sobota 124 vajencev in 25 vajenk, Muta-Vuzenica 39 vajencev in 8 vajenke, OrmoS 37 vajencev in 4 vajenke, Poljčane 30 vajencev, Ptuj 149 vajencev in 32 vajenk, Rogatec 39 vajencev, 4 vajenke, Ruše 46 vajencev, Slovenjgradčc 83 vajencev ln 7 vajenk, Slovenska Bistrica 55 sami vajenci, Spodnja Poljskava 36 vajencev in vajenke, Središče 54 sami vajenci, St. Jurij ob juž. žel. 33 vajencev in 7 vnjenk, Sv. Lenart v slovenskih goricah 70 vajencev in 19 vajenk, Sv. Lovrenc na Pohorju 83 vajencev in 13 vajenk, Sv. Pavel pri Preboldu 26 vajencev in 6 vajenk, Šmarje pri Jelšah 16 vajencev in 5 vajenk, Šmartno ob Paki 26 vajencev in 13 vajenk, Šoštanj
65	vajencev in 12 vajenk, Vojnik 38 vajencev in 3 vajenke, Vransko 32 sami vajenci ter še Žalec
66	vajencev in 18 vajenk.
Brez šolskega pouka so bili vajenci In vajenke v tem šolskem letu v mariborski oblasti, koder so še obstojale obrtno-nadaljevalne šole za časa osvobojenja (in nekatere od teh že pred vojno): Guštanj, Morenberg, Prevalje, Turnišče, Velenje, Vitanje, Rogaška Slatina. Ustanoviti bi bilo še: V Hočah pri Mariboru je 44 vajencev zaposlenih, Beltinci v Prekmurju imajo 116 vajencev, Dubrovnik 51 vajencev, Puconci 55, Turnišče 126 vajenoev, Rogačevci 49, Cankova 41 vajencev, Prevalje 35 vajencev, Guštanj 3j) vajencev, Marenberg 45, Dravograd 87, Mošknnjci 38, Zreče 46, Oplot-nica 28, Rečica ob Paki 50 vajencev, Križevci 59 vajencev, Radenci 44 vajencev, Apače 83, Sv. Jurij ob Ščavnici 50, Štore pri Celju 41, Polzela 47, Rogaška Slatina 78. Torej znaša njih število samo v teh navedenih krajih 1193, ki so Se do sedaj brez šole. Ako pa vzamemo Prekmurje samo zase v poštev, je zaposlenega obrtnega in trgovskega naraščaja v Prekmurju 870 vajencev in vajenk, od te'i pa je obiskovalo obrtno-nadaljevalno šolo letošnje leto samo 210 vajencev, to je nad 75 odstot. obrtnega naraščaja je brez šole. Če je kje bolj potrebno kakor ravno za Prekmurje že iz narodnega stališča — se more že ob desetletnici osvobojenja nekaj novih šol otvoriti za obrtni in trgovski naraščaj.
V obeh oblasteh, ljubljanski in mariborski, smo imeli 71 obrtno-nadaljevalnih šol s 5697 vajencev in 1172 vajenkami, Skupaj 6867. Zaposlenega obrtniškega naraščaja imamo 10.987 vajencev in 2641 vajenk, skupaj 13628, to je, nad 50 odstot. vajencev je brez šole, kljub temu da imamo 71 šol. V krajih, koder so že obrtno-nadalj. šole, pa še zmeraj precejšnje število vajencev ne obiskuj« šole, n. pr. v Dolnji Lendavi, kjer je prejšnja leta obiskovalo šolo 85 vajoncev, letos pa samo 61. Zaposlenih pa je 120 vajencev, torej kur 50 odstot. ne hodi v šolo. Kaj je vzrok, bo moralo preiskati okr. glavarstvo. Za Turnišče navedemo, da je središče čevljarske obrti in skoraj nI hiše, ki ne bi imela čevljarskega vajenca, pomočnika ali mojstra. Zastopane pa so v Tumišču tudi druge obrti. »Ker vajenci res potrebujejo nekoliko več izobrazibe in kar je skoraj še bolj važno, prave vzgoje, poT/dravlJamo obrtno šolo in želimo, da bi dosegla čim večje uspehe.« Tako se je pisalo lansko leto v časopisih in letos je že ni bilo vUt Sole v Turnffiču ...
Državne podpore so dobile za leto 1926-27 po 400 Din Št. Jurij ob j. žel., Šmnrtno ob Paki in Vransko; po 450 Din Rogatec; po 500 Din Spodnja Polskava, po 700 Din Gornja Radgon . Konjice, Ljutomer in Ormož; po 750 Din Gomi! sito, Guštanj, Ruše, Sv. Lovrenc na Pohorju i.' Vojnik; po 800 Din Črna pri Pr*valjali. Slovenj gradeč in Šmarje pri Jelšah; 1050 Din Brftglovč" po 1150 Dir. Mu ta-Vuzenlea. Središče, ooštnnj, Velenje in Žalec; 1100 Din Slovenska Bistrica; po 12120 Din Murska Sobota in Sv. Lenart v Slov. goricah; po 1250 Din Dolnja Lendava in Marenj berg; 8000 Din Ptuj in Mariborska ebrlno-uada* Ijevalna šola 8800 Din; skupaj 40.000 Din.
Mandoline
od Din 136'-dalje

Trube od Diu 505"- dalje
Gitare od Din 207'- dalje
Ročne harmonike nemške od Din 85"— dalje dunajske od Din 198"— dalje
Preko
100.000
glasbenih instrumentov smo prodali preteklo leto iz naše tovarne! — Preko
20.000
uradno potrjenih zahval smo sprejeli od naših odjemalcev!
DOKAZATI nn K0CEI10
NA IJIBIMNSKEMVEIESEMU OD 1 DO 10 SEDI. PAVILJON E19-23
1. Da so lahko izredno poceni res mojstrska glasbila, gramofoni in harmonike, kajti so 5fl ljudje, ki naSih izdelkov ne poznajo in tega nočejo priznati. Da so naši izdelki dosegli upravičeno svoj svetovni sloves, kajti naša to varna obstoja žo nad 85 let. ln Jo ni tvrdke blizu na okoli, ki bi s« lahko merila z nami.
3.	Da dobite v resnici že violine za 95'- Din, ročne harmonike za S.V— Din, gramofone za 345'— Din itd,, ki so glasbeni instrumenti ne pa igračko.
4.	Kako se Va< izkorišča z različnih strani v tu- in inozemstvu •/. neupravičeno visokimi cenami in često manjvrednimi izdelki.
OOLEJFC SI ENKRAT. KAJ VAM MI0IMIO
Razstavljeni hpreko 200 različnih g asbil, gramofonov in harmonik. Pavi 1 j. K19-23 Kdor ne bi imel prilike ogledati si razstave, naj zahteva naš glavni katalog, ki ga pošljemo brezplačno.
Skladišče
NEINEL A HEP0LD
TOVARNA GLASBIL. CRAMOrONOV IN HARMONIK
R.L0RGER, MARIBOR iT. 102 ®
Gramofoni,
namizni od Din kovčegi od Din
345— dalje, 460"— dalje.
Violine od Din 95-- dalje
Tamburice
od Din 98-- dalje
1 j leliii jamstvo
Svetovno tnani na. boljši šivalni stroj ie edino le Stoewer za rodbinsko in obrtno rabo.
ZALOGA
JEUNSUROOM ULICO 6/1
releton stev 2980.
S 1/28—59,
8530
Dražbeni oklic
in pozio k napouedi
Na predlog upravitelja konkurzne mase dr. Boštjana Schanbacha, odvetnika v Slov. Bistrici, bo
dne 29. septembra, 1. in 2. oktobra 1928 ob 8. uri dopoldne
na Pragerskem na licu mesta sodna dražba vseh v konkurz Franca in Milke Leskovar spadajočih premičnin, ter
dne 3. oktobra in event 4. oktobra 1928 ob 8. uri dopoldne
tla Pragerskem na licu mesta na podstavi s tem odobrenih dražbenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:
1.	zemljiška knjiga Spod. Polskava vi. št. 8, obstoječih iz stanovanjske hiše št. 31 in stanovanjske hiše št 75, gospodarskih poslopij, klavnice, mesnice, skladiščnega prostora ter zemljiških parcel;
2.	zemljiška knjiga. Spod. Polskava, vi. it. 216, obstoječih iz stavbne parcele z zidano hišo, gostilno s kegljiščem, gospodar, poslopjem, dveh klavnic, ledenice in hlevov z opravo;
3.	zemljiška knjiga Spod. Polskava, vi. it 216, obstoječih iz stanovanjske hiše, mostne tehtnice in vrtne parcele;
4.	zemljiška knjiga Spod. Polskava, vi. it. 636, obstoječih iz travnika;
5 zemljiška knjiga Spod. Nova vas, vi. it 37, obstoječih iz travnika.
Cenilna vrednost;
ad 1. 484.162 Din 60	p,
ad 2. 344.148 Din 05	p.
ad 3. 92.062 Din 30	p,
ad 4. 15.037 Din —	p,
ad 5. • 10.425 Din —	p,
Najmanjši ponudek: 247.890 Din 30 p, 176.428 Din 77 p,
46.572 Din	81 p,
10.024 Din	66 p,
6.950 Din	— p. n e
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče Slov. Bistrica, odd, II.,
dne 1, septembra 1928.
Ementaler ,.Sokol"
domači proizvod po švicarskem vzorcu pripravljen, v škatljah po 6 komadov. Na velesejmu paviljon »H« št. 478.
Pridite pokušat!
Proizvaja: Ljudevit Modly, tvornica sira, Končanica (Slavonija).
Pridite pokušat! Pridite pokušat!
L|ud$ha posojilnica
v Celin
registrovana ladruab i. neomejeno zavezo
Cankarjeva ulico si. 4
(popreje pri Belem volu)
Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je denar pri njei najvarneje naložen, ker jamčijo poleg rezerv Id lastnih hiš vsi člani z vsem svojim premoženjem
Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji.
Renlni in invalidni davek plaču e aosoiilmca.
Hranilne vloge nad Din 52.000.000-
Cudoulto nizke sene! izbira velita!
Šivalni stroji od Din 1400"— naprej. Otroški vozički od Din 240— naprej. Motorji prav poceni
Pred nakupom si oglejte zalogo. — Prodaja na obroke - Ceniki tranko. „TMBUMA", F. C. L. Ljubljana« Karlovska cesla Številka 4.
Dessert trapist-sir „Croatia"
Na velesejmu paviljon »H« št, 478. Pridite pokušat!
»Samopomoč«, centralna seljačka mlje-karska zadruga v Zagrebu.
Pridite pokušat! Pridite pokušat!
Z* gg• duhovnike J
Soouijalen Strichkaingarn za obleke, liamgarn ali Adrija za talnrje, Marengo ali Setland za suknje, ter vse druge potrebščine priporoča v nakup
manutaktura Franc Dobovičnik, Celje
Gg. duhovniki dobe engros ceno!
Krojači pozorI
Sukno, kamgarne, koverkote, doublne, lodne in vsu krojaške potrebščine kupite najceneje v ogromni
tovarniški zalogi Franc Dobovičnik, Celje
Zahtevajte vzorce!
Za ženine in neveste I
Porotne obleke, ter vse potrebno blago za balo, posteljnino, odeje kupite v veliki izbiri najceneje
pri Franc Doboyičnik, Celje
Oglojto si veliko zalogo!
Podpisana vljudno naznanjava cenjenemu občinstvu,
da sva prevzela delikatesno trgovino in zaftrkovalnsco od 9. Franca SCurintič v Mariboru
in začneva obratovati s 1. oktobrom t. 1. ter prosiva za obilen obisk in dobrohotno naklonjenost.
Z odličnim spoštovanjem
Slavko in Josefina Fabjan
gostilna »Zupane«, Rogatec
Izredna prilika!
Proda se 400 Iiterski žgalni kotel in rotirna sesalka po zelo ugodni ceni. Žgalni kotel je zelo praktičen, ker je prenosen. Istotam se ceno proda veliko hrastovih sodov in kadi v različnih velikostih in en vagon suhih klanih dog iz hribovskega hrasta. Povpraša se pri D. M O D IC , CELJE.
Sitim
za špecerijsko skladišče J®" se išče "*C
Upoštevali se bodo samo prosilci, ki dokažejo, da imajo večletno prakso v taki službi, obvladajo blagoznanstvo, so že odslužili vojaški rok, samci, in so zmožni poleg drž jezika tudi popolnoma nemščine. - Prosilci naj pošljejo svoje ponudbe z zahtevo plače, kojim je priključiti sliko, prepise spričeval in reference, na naslov, kojega bodo dobili v upravi »Slovenca« pod itev. 8536.
Hmeriksnci, kapitalisti tii Isssnš irgasitii — pozor i
Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov arondiranega gozda in travnikov, vodna moč in kamnolom, vse tik trga in prometne ceste in nanovo trasirane železnice. —
Vprašnja in ponudbe na upravo »Slovenca« do 30. septembra pod znamko: »Ugodna prilika 1928«.
Večje število dobrih
zidarjev m težakov
(akordantov) dobi delo v Kokri nad Kranjem. -Hrano po lastni ceni na gradbi. — Dalje se išče večje število
zidarjev
za notranja dela v Ljubljani, ki bodo trajala do Novega leta, — Išče se tudi par
preddelavcev, bodočih polirjev. -
Oglasiti se ie v nedeljo dne 9. septembra od 10 do 12 dopoldne v Streliiki ulici štev. 33, oziroma od ponedeljka naprej v Kokri.
Rabimo za takoj
8 kamnosekov
(Stokerlee)
pri zgradbi mostu čez Kokro v Kranju. Slograd d. d. Ljubljana VII.
WECK
Tridesetletna izkušnja dokazuje, da 60 čaše iu aparati znamke za vkuliavanje najzanesljivejši in radi tega aajcenejši.
Tovarniška U/ f r J/ pri zaloga	tvrdki
,FRUCTUS'\ L /ubljana, Krekov trg tO/I. Celjet josip jagodič. — Maribor t Kar/ Lotz.
po znižanih cenah vsakovrsten suh, TESAN IN ŽAGAN LES. Vsaka množ'na v zalogi Žaganje, odpadki od lesa, drva Dostava tudi na stavbo.
KTll*an ČllČtof lesna industrija In trgovina, rid!! d Ud Idi pasna žaga - LJUBLJANA, Dolenjska cesta itev. 12.
i«
Mestni trg St. IS. TeSefan St. 2283
Na hsaio'.
Na vetiko!
Ustanovljeno teta 1833
CELJE, Kralja Petra cesta 15
priporoča svojo veliko zalogo manu-fakturnega in konfekcijskega blaga po zelo nizkih cenah. :-: .
Za krojače!	Za krojače!
Nova. velika
telili krofaštva
za samouke o prikrojevanju moških oblačil
A.KUNC, Ljubljana, Gosposka ul.7
Zahtevajte opis knjige!
Sedmi natis velike izdaje
Slovenska kuharica
Priredila S. M. Fellcita Kalinšek
Vsestransko spopolujena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanib slik). Elegantno vezana 160 Din.
jugoslovanska knjigarna v Ljublfani.
Zahvala
Ob priliki prerane nenadomestljive izgube nad vie ljubljenega soproga, očeta, gospoda
Mateja Slabe
posestnika v Dolenjem Logatcu št. 38
si štejemo v dolžnost izreči najtoplejšo zahvalo vsem, ki so lajšali s tolažilnimi obiski blagega pokojnika v dolgotrajni bolezni.
Posebno^ zahvalo smo dolini Kmetijskemu gospodarskemu društvu in Katoliškemu prosvetnemu društvu za častno udeležbo, preč. g. župniku za krasni govor, kakor tudi g. govorniku Jos. Škvarči, društveni godbi in društvenemu pevskemu zboru za v srce segajoče ialostinke in končno vsem, prav vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, ki so predragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poli.
Dolenji Logatec, dne 7. septembra 1928.
Žalujoča rodbina Slabetova.
MSpeclrum" «1. d.
Inž. Kopista, Dubsky in Krstič
tvornica ogledat ln bruienega stekla Ljublfana VII
Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd. Osijek. Središnjic.a : ZAGREB Zrcalno sleklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—b mm. ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kako! tudi brušene prozorne šipe izbočene plošče, vsteklevanje v med Fioa. navadna ogledala.
Sporočam
da sem opremil svoj valjčni mlin z novimi modernimi stroji, ter prodam več dobro ohranjene
mlinske oprave.
Ker sem za svoio žago namestil novo turbino, prodam dobro ohranjeno VRETENO, ZOBNATO KOLESJE in 65 mm OS z ležišči od medenine. Cene so ugodne, Predmeti se ogledajo in določi cena pri
J02EFU OKORNU, Duplica pri Kamniku,
Opozarjamo no .Moli o
v našem dnevniku.
osnih'
Poslužujte se ga ob vsaki priliki
Star mornar je prišel v neko gostilno ter si naročil čiste juhe. Cez dalj časa so mu juho prinesli, ki pa je bila mrzla in zelo slaba. »Kako pa pravite temu?« vpraša gostilničarja. »Juha,« odvrne ta. »Ce je to juha,« jo dejal mornar, »potem sem jaz celo življenje jadral po njej, a še vedel nisem, da po juhi vozim.«
Tudi Vaša obleka
postane zopet kakor nova, ako pustite isto kemično čistiti, barvati, pllslrati in likati v tovarni
Josip Reich
LJubljana, Poljanski nasip 4—6. SprejemalisČe: Selenburgova ulica 3.
Izvršitev v 24 urah. — Postrežba ločna. — Cene zmerne. Plisiranje najnovejših vzorcev.
Vsaka beseda 50 parali prostor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši, znesek 5Din.Oglasi nad Qvrstic te računajo višje.Za ogla5eslro-| go trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica2[)in.Najmanjši zneseklO Di«. Pristojbina za šifro 2 Din.Vsak oglas treba plačali pri naročilu. Na.pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priložej na znamka. Čekovni račun Ljubljana 10.3^9. Telefon štev.2328. f
ilužbodobe
Sprejme se takoj proti proviz. zanesljiv in zmož.
nakupovalec
za brzojavne droge, ki bi kupoval iste okrog Ljubljane in Rakeka ali po Gorenjski. - Ponudbe z navedbo kavcije pošljite na naslov KoroSec Drag., trgov, z rudokopnim lesom, Šmartno ob Paki
(Gorenje št. 7).
Snažnega dekleta
dobro vzgojenega, v starosti 15—17 let, sc sprejme za pospravljanje finih sob in k dvema otrokoma. - Naslov pove upr. Slovenca pod št, 8566.
Mizarski pomočnik
30 leten, samski, izvežban zlasti v pohištvu, išče stalnega mesta. Ponudbe na upravo pod »Vesten« št. 8546.
Trgov, sotrudnika
ki je zmožen aranžiranja, sprejme modna trgovina v Ljubljani Ponudbe na Poštni predal 92.
Več vezilj
ki so že izdelovalo maš-no obleko, se sprejme. -Prednost imajo one, ki znajo tamburirati. — Ponudbe pod »Vezilja« na upravo Slovenca.
Učenko
za trgovino i mešanim blagom se išče na deželi. Krščanska vzgoja in poštenost, po možnosti iz poštene kmetske hiše z dobrimi šol. spričevali. -Naslov pove uprava Slovenca pod »Dobra raču-narica it. 8435«.
Kuharica
zanesljiva, samostojna, z dobrimi spričev. in daljšimi službami, se pod zelo dobrimi pogoji tako) sprejme za večjo gostilno. - Naslov v ogl. odd. Slovenca pod št. 8414.
Vajenec
se sprejme v trgovino z usnjem. Biti mora priden in zdrav. . Naslov pove »Slovenca« pod St. 8447.
Vajenec
ki ima veselje do pekovske obrti, se išče. Vsa oskrba v hiši. Reflektira se samo na poštenost Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Vajenec« št. 8519.
Družabnik
se išče s koncesijo z mešanim blagom, brez kapitala. — Naslov pove uprava lista pod št. 8444,
Služkinja
katera zna šivati in bi opravljala domača dela v trgovski hiši, se sprejme. Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 8528.
Gospodična
trgovsko šolo ali 1—2 razr. trg. akad. se sprejme kot začetnica v pisarno. Obširne ponudbe na upravo j Slovenca« pod »Praktikantinia«.
Učenko
za strojno pletenje iščem. Hrana in stanovanje v hiši. Kodeljevo 216.
uprava
^ ^ProcTajalko
dobro izurjeno v manu-fakturni in konfekcijski stroki, sprejmem za Ljubljano s 15. oktobrom. — Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dobra moč 28«.
Viničar s 5 do 6 delovnih moči
in dvema kravama se sprejme. — Maribor, Krčevina št. 168.
Služkinjo
za vsa hišna dela, tudi kuhanje, išče Kulterer, Čakovec.
Dva čevljarska
pomočnika
rabim in eiy> šteparico za trajno delo. Hrana in stanovanje preskrbljeno. Ant. Moliorič, čevlj., Ljub no, p. Podnart.
Mizarski pomočnik
za stalno delo, dobro izvežban v pohištvenem mizarstvu, se tako| sprejme. Mrliar Ivan, St. Vid n. Ljubljano, Stanežiče
Vajenca
za mesarsko obrt, krepkega fanta, sprejme Matevž Krušič, mesar, Novi Vodmat - Moste.
Vajenec
za kovaško obrt se sprejme. Frauc Vrhovcc, kovač, Ljubljana, Bohoričeva ul. 8.
Dekle
pošteno in snažno, staro 20—30 let, katera razume kuhati in opravljati tudi druga boljša hišna dela sprejme mestna hiša takoj. Predpogoj snažnost ln zmožnost. Naslov pove uprava Slov. pod št. 8582.
Več dobrih zidarjev
se rabi za daljšo dobo v Ljubljani. - Naslov pove uprava Slov. pod št. 8573
Dva čevljarska
pomočnika
sprejmem takoj. — Jos Pogačar, Radomlje.
Kovač
več let samostojen, s koncesijo, vsem malini orodjem, iščem mesta kot mojster, delovodja ali hišni kovač. Vuk Anton, Maribor, Podbrežje 17.
Vajenec
močan, zdrav, poštenih staršev, se sprejme za mesarsko in preknj6val-sko obrt. Fr. Zalar, mesar in prekajevalec, Ljubljana, za Bežigradom.
Služkinja
zmožna kuhati in ostalih hišnih del, poštena in pridna, dobi službo v ljubljanski trgovski hiši. Plača je ugodna. Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod št. 8561.
Kmečko dekle
pridno, pošteno, se sprejme, vajeno vseh hišnih in gospodarskih del, oso-sobito snaženja in pranja, plača dobra, nastop takoj. Ponud. na naslov: Tončka Zaplotnik, trg. in gostil na, Križe na Gorenjskem
Čevljarski vajenec
se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Ignacij Učaka-r, čevljar mojster, Kodeljevo 219, Moste.
Močnega ianta
sprejmem za mesarskega vajenca. — Ponudbe na: Brecelinik Alojzij, Ljubljana VII, Celovška 93.
Dobra kuharica
se išče za Zemun Starost okoli 40 let. Dr. Sa va Nedeljkovič, mestni fizik.
Prodajalka
s 3 razr. grem. šolo, poštena in pridna, išče mesta. Ponudbe pod »Marljiva« na upravo »Slov.«
Prodajalka
meš. stroke išče mesta. Ponudbe pod »Samostojna moč« na upravo »Slov.«.
Pridno dekle
se išče k boljši družini z otroci. Lahko tudi začetnica. Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 8565.
Kot sostanovalca
sprejmem uradnika ali potnika v novi hiši poleg šole v Sp. Šiški.
Stanovanje
sobo, kuhinjo p pritiklinami in shrambo se odda stranki brez otrok ali 2 uradnicama z oktobrom. Nasl. pove uprava »Slovenca« pod št. 8558.
Prazna soba
se odda na Gosposvetski cesti 4/II, levo.
Iščem stanovanje
s sobo in kuhinjo, najraje Poljanska ali Sv. Petra cesta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8420,
Službo hišnika
išče mlad zakonski par z enim otrokom, ali kaj sličnega. — Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca pod šifro »Inteligenten« št. 6469.
Stalr« službo
kot delavec ali hlapec h konjem, iščem; sem ože-njen, star 33 let, pošten in trezen, vajc-n vsake vožnje, slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. - Nikolaj Rupič, Križ 18, pošta Komenda.
Gospodična
sprejme v poduk iz francoščine in nemščine — otroke in gospodične iz boljših družin. Mesečno 150 Din, 2 uri tedensko. Naslov v upravi lista pod št, 8337.
Inštruktor
za dijaka L let. trg. akad. ss sprejme. Prednost imajo dijaki višjih letnikov istega zavoda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stanovanje in zajutrek«.
Diplomir, učiteljica
poučuje liemžčino, francoščino, angleščino ter prevzame tudi korespondenco. - Šelenburgova ul. •1, I. nadstr.

Dva dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Dobro nadzorstvo. — Razsvetljava električna. V bližini so realka, trg šola in tehn. sred. šola. Naslov pove uprava »Slovcnca« pou št. 8350.
125 Din dnevno
zaslužijo takoj na roko vse osebe brej razlike za razpečavanje najnovejšega predmeta, ki je nujno potreben vsakemu. Ponudbe s prilogo 2 Din znamko na upravo »Slo venca« pod »Takojšnji zaslužek«.
Srečen zakon
dosežete vsi, kateri se mislite poročiti, ker Vam še zraven preskrbimo doto 20—40.000 Din pod tako lahkimi pogoji, Ja jih zamore izpolniti še tako reven. Za pojasnilo priložite 4 Din znam. na upravo Slov. v Mariboru pod »Srečna bodočnost«.
Večji vrt
solnčna lega, še odda v najem najraje trgovskemu vrtnarju. - Naslov v upravi pod št. 8402.
Tri lepe pisarn, sobe
v 1. nadstr. odda skupaj ali posamič z novembrom Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka ulida št. 8.
Stavbna parcela
427 m', naprodaj. Knezo-zova ul. 36. Sp. Šiška.
Majhno hišico
na Gorenjskem kupi Kor-nič, Ljubljana, Prečna ulica 8.
Kmetska hiša
gospodarskim poslopjem in velikim, skoraj novim obokanim hlevom, oddaljeno pol ure od Ljubljane, pripravno za vsako obrt ali industrijo, se proda iz proste roke. Poleg navedenih stavb sc lahko odda tudi 2 orala zemlje. — Ponudbe na upravo lista pod št. 8451.
Proda se:
omara za obleko in dobro ohranjen otroikl voziček na Rebri št. 3/II., Ljubljana.
Motorno kolo BSA
12 Br-HP v dobrem stanju poceni predam. Nasl. v upravi »Slovenca« pod št 8497.
Kopalne banje in peči klozeti in lijaki najceneje pri Fr. Stupici, želez-nina, Gosposvetska c. 1.
Pozor avtomobi-listi in avtotaksi!
2 elegantna, nova avtomobila Studebaker, 6 ci-linderska ter 1 eleganten uov 6 sedežen Adler avlo oddani po zelo ugodni ceni ter pod jako ugod., dolgotrajnimi plačil, pogoji. — 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11.
Slamo
rženo v povesmih (šopi) v vagonih, dobavi Kmetijska zadruga, Ptuj.
Skubljeno perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din. L. Brozovič, keni. čistio-na perja, Zagreb, Ilica 82.
Radi selitve
prodam poccni: Kompletno kuhinjo in drugo pohištvo, slike originale, trocevni radio-aparat itd. Knaflova ul. Gledališka baraka, nasproti vile Grobelnik.
Rabljene avtomobile
Osebne, medtem tudi malo |vožene, 2, 4 in 6 se delne tovorne ter motib-cik,le solo in s prikolico znanih znamk Vam nudi v največji izbiri O. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. — Prevzamem v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle.
Avto
v zelo dobrem stanju, pripraven za pekarsko, mesarsko, sodavičarsko obrt se proda po nizki ceni. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8556.
Omara
(Schublade) nizka iz trdega lesa, dobro ohranjena, se proda za Din 300.—. Sp. Šiška, Knezova ul. 36.
Motorna kolesa
znamke BSA in Peugeot 3 in pol HP, skoraj nova, z električno lučjo, poceni prodam. Alojz Battclino, Črnuče pri Ljubljani.
Lovskega psa
3 leta starega, prodam. -Franc BirtiŽ, Dobrova 30
Pianino
skoraj nov, ceno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8466.
Seno
v balah, sladko in pol sladko, kupim. Reflck-tiram le na vagonske dobave. — Ponudbe pod »Seno« na upravo Slov,
čč. duhovščini
se priporoča za izdelovanje talarjev in drugih oblek JOSIP TOMAŽlč, Celje, N« okopih itev. 5.
Pletenine!
Vsa v to stroko spadajoča dela, obleke in jope po meri in okusu. Važno za gg' trgovce in manjše pletarne: Pleteno blago različnih vzorcev na metre! — Postrežba točna. Solnčevo strojno pletenje, Ljubljana, Pogačar-jev trg, ali Grubarjevo nabrežje f6.
Pisalne stroje
»Rcmington« prodaja na obroke Gustinčič, Maribor, Tattcnbachova 14. Zahtevajte cenike!
Volna in bombaž
i strojno pletenje in ročna dela dobite po (F- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4.
Pozor! Slike za legitimacije
izvršuje najhitreje in ceno Franc Kune, fotograf, Ljubljana, \Volfova ulica.
Vrvarske izdelke
najboljše kvalitete kupite najceneje v največji vrvarni v Jugoslaviji: Tovarna motvoza in vrvarna d d. Grosuplje pri Ljubljani. Komisijska zaloga: Franc Palme. Ljubljana, Gosposvetska c. 7; Celje, Cankarjeva 7 in Maribor, Koroška 8.
Klavirji
Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrst. instrumentov različnih tvrdk, kukor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. llglaScvnnje in popravila za Glasbeno Matico, Konserva-torij iii druge inštitute se izgotavljajo od mojo tvrd ke. Točna postrežba in zmerne cone tndi na obroke. — Izdelovalec klavirjev U-Warblnel{, LJubljana. Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr.
Jabolka!
Dijakinjo
v dobro in vestno oskrbo iz boljše hiše sprejme dobra rodbina v Ljubljani. - Naslov v upravi Slovenca pod »Bleiwei-sova« šc. 8463.
Trgovski sluga
trezen, pošten, priden, se išče, ki bi bil poraben za vsa l-.išna in zunanja dela ter bi snažil in krmil tudi enega konja. -Nastop takoj. Ponudbe, na naslov: Franc Zaplotnik, trgovina usnja, Križe na Gorenjskem.
Mizarski vajenec
se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. — Jakob Novak, Zbilje pri Medvodah.
2 ali 3 dijakinje
sprejmem na hrano in stanovanje. Soba zračna. - Helena Tome, Sun trg št. 24, pritličje (dvorišče).
Hišo-vilo
2 min. od mestne župne cerkve v Ljubljani, prodam. Ima 5 parketiranih sob, veliko verando, pri-tikline, vodovod, elektriko in velik vrt. Stanovanje takoj. Naslov v upravi lista pod št. 8461.
Hiša z vrtom
novograjena, z večjo delavnico in mizar, orodjem, prav pripravno za obrtnika, posebno za mizarja, se vsled smrti lastnika po nizki ceni proda. Hiša se nahaja ob okraj, cesti Rimske Toplice—Laško. Več se izve pri Francu Gabršek, Sv, J»..trjeta pri Rimskih Toplicah.
Lesene hiše —
novogradnje
od 15.000 Din dalje. Pojasnila : Kreditno-stavhna zadruga »Mpjmir«, Maribor«, Koroška 10. (Priložiti 3 znamke.)
Po jako ugodni ceni Stalno kupujem vagon-
se prodajo sledeči pred- ske mn(?žine >abolk " meti: klečalnik iz trdega lesa, primeren za shrambo knjig, velik kovčeg iz mehkega lesa, otroška košara v dobrem stanju, sto| za hojo otroka in beli glase čevlji št. 40. Naslov v upravi lista pod št. 8569.
site množine jabolk za prešanje in iščem tudi talne dobavitelja za le-30 namizno sadje in irompir, Ponudbe z natančno označbo cene frco vagon na upravo pod »Vsako množino« 8479.
Fotcgrai
Ernemann-Schlitzkamera, prodam. Goerz-Dogmar 1: 4, 5. F — 75 mm, 4KX6. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 4001).
Osem A. Ž, panjev
prodam koncem ajdove paše s točilom in pritiklinami po ceni. - Omalion, Bela cerkev, Dolenjsko.
Solnčno sobo
lepo, z elektr. razsvetljavo, se odda gospodu. Naslov Emonska c. 25, levo.
Učiteljica Primorka
odpuščena v Italiji, zmožna sloven., nem. in ital. želi primerne službe. Ponudbe pod »Primorka* na upravo Slovenca 8419
Kot vaienka
v trgovino z meš. blagom išče mesta deklica z mešč. šolo, stara 15 let. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8586.
stmssije
obstoječe iz 4 velikih sob, predsobe, sobe za služkinjo, kopalnice in drugih pritiklin, se takoj odda v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. Natančnejša pojasnila pri ravnateljstvu med 8. iu 14. uro dnevno.
Pletilno podjetje
delavnica s stroji in trgovina z galanterijskim blagom, dobro uvedeilo, na prometnem kraju v centru mesta, se v celoti po primerni ceni proda. Naslov v upravi »Slovenca.: ped št. 8581.
Hiša z lepim vrtom
na prodaj. Kamilica št 15 pri Mariboru.
Trgovska hiša
na prodaj. Nova vas, Bol-fenkova c. 7, p. Maribor.
Lepo sobo
tudi s hrano, za 2 dijakinji ali dijaka odda ša-' slov v upravi »Slovenca«
Stavbišče
obširno, v Ljubljani, na prodaj. Na zelo lepem, prometnem prostoru. Na
Pianino
se vredno proda. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 8588.
Vsakovrstno usnje in čevlje
dobite po najnižjih dnevnih centih stalno v zalogi pri Petriču, Selšček 29, Begunje pri Rakeku.
Čebelnjak
s čebelami in panji se proda. Kamuica 15, pri Mariboru.
Salonsko garnituro
skoro popolnoma novo iz mahagonija, zelo elegant., prodam. - Ponudbe pod: >Salon št, 8583<-. upravi
Stoječo uro
za jcdilnico, z znanim angl, glasilnim mehaniz mom znamke Manchester, skoro popolnoma novo, prodam. - Ponudbe pod »Ura it. 8584« na upravo.
Icliar, Vodovodna c. 206.
pod štev, 854-L
Deset novih oken
1 SOV.85 naprodaj. M. MM velj, Vodmat 118, Zelena jama.
Železno posteljo
zložljivo, v dobrem stanju z žimnico, kupim. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Železna«.
Bukova drva
suha in zdrava, kupim v vagonskih množinah za takojšnjo ali poznejšo dobavo. Ponudbe na upravo »S!ovenc-r pod Drva št. 8571.
Birete, talarje
ter vsakovrstne obleke za častito duhovščino in druge gospode izdelujem solidno in po zmerni ceni Fr. Himmelrcich, kroj. mojster, Ljubljana, Pred škofijo 9.
Posredovalnica
Ogrinc
Ljubljana, Miklošičeva 28 oddaja ozir. preskrbuje službe natakaricam, kuharicam, služkinjam.
Klavirji prvih svetov, znamk I
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Mestni tre 3 Najmanjši obroki
Zaloga ln Izposojevalnica
najboljših klavirjev, pi-aninov iu harmonijev, Stcliiwuy. ISttseudorfcr, KUrstcr, HHlzl, nofraan, Original Stlngl. Popravila in uglaikevante n«J-cenejie. - Nujhogatnjša Izbira vseh ostalih glasbenih Instrum. lu strun.
lanene iroplne
in druga krmila
nndi najceneje
A. VOS ti. LJUDLJANA
Resljeva cesta 24.
veletrgovina žita in nilev-skib izdelkov
Flor. svilene, cvirnate, pavolnate, volnene v veliki izbiri in najceneje pri tvrdki
Gsvald Oobelc, Ljubljana
Pred Škofijo 15
Na debelo t Blago dobro! Na drobno!
Nagrobne spomenike
okvirje, bar.gaže, strešno opeko itd , nudi najceneje Fr. Mežnar, Ihan pri Domžalah, kamer.o-cementarna. Istotam je hiša z vrtom in njivo naprodaj. Cena 15.000 Din.
Darujte
Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, vVollova ulica št. 12!
FodoSigrji, pozor!
V podružni cerkvi sv. Jakoba, fare št. Vid nad Cerkuico se bosta dala dva stranska oltarja v prenovitev. Kdor bi se zanimal za to delo, pride lahko ogledal do 20. sept. t. 1. Delo se bo oddalo po dogovoru. Natanč. pojasnila daje oddajatelj dela Jos. .Štrukelj, ključar v Strukljevi vasi št. 1, p. Begunje pri Cerknici.
m
za vsako svrho in za
vsakogar, s prestavami, kikstartarjem, kompletnim orodjem franco Ljubljana: 7800 Din, promptno dobavljivi od skladišča generalnega zastopstva:
O. žužek,
Ofoanane
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Dia oto-manska pregrinjala, mo-droce itd. kupite najboljše. - Rudolf SEVER, tapetništvo, Marijin trg Ž
Pazite na obleke
ker si veliko veliko lahko prihranite, <e Jo daste čistiti in barvnti v kemično pralnico, kjer Je cena nulnižja in najbolj solidna postrežba.
AllfOKi DOC
t.ju b! Jana Šelenburgova ulica 4. Tovarna: V1C- GLINCE
Cunje Ser,^
nino, svinec, cink, papir, pločevino kosti in krojaške odoedke kupim in plačam naiboljše A. Ar-beiler, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem slalne nabiralce in nakupovalce.
KLOBUKE
modno blago in telovadne
potrebščine priporoča trg.
»S»rS AMOlIHANCi" UiEftSItana Stari frfiio
ir
modroce, posteljne mreic, želez, postelje (zložljive), otomane, divane io druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn. Krekov trg (L 7 (poletf Mestnega doma).
C.
znamvanec, Perl-prejl-ca, kvaMianeo MoulinA
v raznih barvah ter najceneje, kupite le pri tvrdki
Osuaid Dobelc, Ljubljana Pred Škofijo 15
Velika zaloga' Na debelo I Na drobno I

Najceneje
kupite razno manufakturno blago pri tvrdki
Ivan Krošelj
na Ketle Murnov! cesti it. 15 in v podružnici na Zaloiki ccsti it. 17.
„ Planinka'
zdravilni čai
prenavlja, čisti in osvežuje kri. IzbolKa slnl.o prebavo, sli hotno delo vanie črovc«, nanihova-njp. obolenja ninkrnčno kisline, 'eter. zolca in f.olfni kamen. Vzpodhnjn iipotit in 'zborno učin kil le pri arteriosklerozi »1'lanlnlia« - ni le pristen
v niombirsn!b paketih
po Din .'O'— » napisom proizvajalca■ l ekarn" Hahovec hjnklnoa Kongresni trg
Gostilna Stumpf-Schrei
Studenci. Maribor (krasna ' lega v bliž. lepega gozda). 4 Danes in jutri, nedelja, 5 vsakokrat od 16. ure na-1 prej koncert dunajskih f šramljev pod vod. kapel. » Richtcrja. Prav lepe rac- £ ke, pečeni in ocvrti pi-, ščanci, prvovrstna vina, unionsko pivo v sodčkih. Domače močnate jedi. -Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča
gostilničar. "
Posojilnice!
Ljubljanski trgovec in J posestnik želi v korist ji razširjenja svojega pod-t jetja par stotisoč dinar- \ jev posojila proti pope! • f nemu jamstvu in vknlil-bi na prvo mestj. Vp<.- '( števaie bi sc ie sigurne ^ posojilnice. Pismene |io-| nudbe na upravo Slavni--ca pod »Najnlije obresti'' A. L.« 8140.
a m j/VfPlfF	za ra5unske stroje, ček ln kontrolne zvitke za bla-
* * £l W 11 AJu gajne vseh sistemov, ima vedno in v vsaki količini v zalogi
LUD. BARAGA, LJUBLJANA,
Šelenburgova ulica 6/1. Telefon štev. 2980
ff
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima stalno na zalogi po najnižjih cenah:
vseh vrst špecerijsko in kolonijalno blago, mlevske izdelke, poljedelske pridelke, krmila, mesne izdelke, bencin, cement, modro ga-lico, žveplo, poljedelske stroje itd. — Priporoča zlasti za jesensko gnojenje Tomaževo žlindro, rudniški superfosfat.
Prodaja in kupuje seno in slamo, na razpolago drva in premog.
REPITNA ZflPRUQA u Mariboru
REG. POM. BLAG. PALAČA POK. ZAVODA
IZPLAČA PO OSMIH MESECIH VSAKEMU ČLANU ZA SLUČAJ POROKE ŽENITOVANJSKO DOTO IN TO V ZNESKU DINARJEV
20.000'-
PRISPEVKI SO NEZNATNI. ZADRUGA OMOGOČA VSAKOMUR USTVARITI SI LASTNI DOM. d? ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
Brez posebnega naznanila.
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš dragi oče, stari oče, tast in stric, gospod
s(o¥Denik in hišni posestnih
po dolgi in mučni bolezni v starosti 78 let v sredo, 6. t. m. ob pol 9. zvečer v Gradcu v sanatoriju dr. Hansa za vedno zatisnil oči.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti, Blei\veisova cesta 18, na pokopališče k Sv. Križu v rodbinsko grobnico. Pokojnika priporočamo v tiho molitev.
V Ljubljani, dne 7. septembra 1928.
RHZPIS
Novost za Ljubljano!
Šoferska šola
oblastv. koncesionirana, za poklicne šoferje, dame in gospode. Teoretičen in praktičen pouk v vožnji. Posebej tečaj za dame. Otvoritev 1. oktobra 1928.
Priglasitve in pojasnila daje
Šoferska šola K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta SI. 36. — Telefon 2236
irinfiini' ■•	'
U iMifl
fi i-V*
-iSgSMMf


v illi, ^tg-


KAMNOSEŠKA INDUSTRIJA
Ustanovljena leta 1860.
ALOJZIJ VODNIK
LJUBLJANA, poleg gl. kol.
Cerkvena umetna dela: altarjl prižnice. obhajilne mize Itd. Marmornate plošče za mo-bllje, elektromonterje stroiarje, trgovske pulte, mesnice, kopalnice, stop-njišča in veže v vseh barvah. Nagrobni spomeniki, mavzoleji, rodbinske grobnice, kapele marmornati kamini za salone in elegantna stanovanja, kameniti lijaki za kuhinje.
noio!
RADIO DAR
nato!
Tricevni radioaparat
s finim nizkofrekvenčnim kondenzatorjem in upornim ojačevalcem (TelefunkohmJ 3 elektronke (Tungsram BariumJ Fillips (Telefunken) Akumulator 18 amp., 4 volte Ano da 90 volt »Zmaj« Predsponska baterija, 10 volt »Zmaj« Zvočnik »Telefunken« ali K. & S 50 m antenske žice, 6 izolatorjev, antensko sklepalo, dovodna žica, banane.
Aparat ne sprejema samo domžalske postaje v zvočniku z nedosegljivo jakostjo in čistostjo, temveč tudi večino boljših evropskih postaj.
Reftonisia cena za vse skopaj
ur Din 1950 -
V zalogi detektorski aparati nedosegljive kakovosti, sprejemni aparati lastnega izdelka, najmodernejšega sestava. Glavno zastopstvo tvrdke F. Horny, Dunaj, za Neutrovox. Največja zaloga Kadio-potrebščin, največja strok, tvrdka Jugoslavije.
Plačilne ugodnosti! liubliana. Mestni trg 5
Pri gradbi občinskega vodovoda za Vič-Glince in Rožno dolino se odda izkop in zasip vodovodnega jarka v skupni dolžini 2970 m. Pogoji in ofertni pripomočki so razpoloženi v občinski pisarni na Glincah v navadnih uradnih urah. Ponudbe je vložiti do 20. septembra 1928 pri podpisanem županstvu.
Županstvo občine Vič, dne 28. avgusta 1928.
Zupan: Petrovčič 1. r.
Sanatorium Dr. Hansa
Graz, Korblergasse 42. Telefon 2352.
Edini zasebni zdravilni zavod za vse operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno urejeno. — Višinsko solnce. — Rentgen. Diartermija. — Zdravniki po svoji volji. — Cene zmerne. — Prospekti na zahtevo. —
Inserirajte v »Slovencu"!
Dobro vpeljana železninska agentura Novi Sad, poštni predal 29
išče zastopstva
dobro idočih
slovenskih železninshih tovarn
za Srem, Vojvodino iu Srbijo
SANATORIJ Dl SCARPATETTI
Wetzelsdorf pri Gradcu. Telefon št. 5067.
Za živčno bolne, notranje bolezni in rekonvalescente, Odvaja (odteguje) alkoholne in živčne strupe. Zdravljenje malarije po metodi prof. Wagner-Jauregg. Psyho-analiza po Freudu. Dijetetične kure, terapija z mrzlo vodo in elektriko. Kure za odebele-nje in shujšanje, zdravljenje reuma-tizma in protina.
Zmerne cene,
izborna prehrana in udobno stanovanje.
Prospekt se pošlje poštnoobratno.
99
LES. INDUSTRIJA
JAVOR
LOGATEC
«i
Pozor! Vinogradniki! Pozor?
Najboljši in najcenejši čuvaj vinogradov ,je alarmaparat sistem „GEK6", katerega dobite po najnižji ceni samo pri puškarju
Josip Sternad
Maribor, Aleksandrova c. 18
Istočasno priporočam svojo veliko zalogo lovskih pušk, samokresov; pištol, municije in vse druge lov. potrebščine
Prevzamejo se v popravilo v lastni delavnici vsa v puškarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah
Kupim stalno vsako množino kostanjevega taninskega lesa
SMREKOVE SKORJE — CELE IN ZDROBLJENE,
smrekove hmeljeve droge, rabljene, dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najvišjih cenah proti akreditivnemu plačilu.
FRANC ©SET, SV. PETER V SAVINJSKI DOLINI.
flPSffPSF'r'
francoska 11 nfftit -Frenett> tine » Cie. Gle. Transatlantlque
Za Severno Ameriko in Kanado največji in najlepšf brzoparniki Južno Havre—Newyork samo 5'/2 <lni morje
V Ameriko, Argentino, Chile, Uruguay vsak teden <z Havre, Bordeaux in Marsilije:
Cie. Chargeurs Reunis,
Sud-Atlantique, Transport Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba,
vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik
IVflK RRflKEH, Ljubljeno
Kolodvorska ulica štev. 35.
Trd, poliran les. Solidna udelAva. Oblike moder, in na velegejmih splošno priznane:	,
Spalnice:
Oblika 1	..... 5500. in 7200 Din
„ 2	..... 7720 „ 10000 „
„ 3.....10620 ,. 12820 „
„ 4 .....12200 . 14500 „
„ 5	.... . 13400 „ 15600 „
„ 6 ..... 24000 „ 28000 „
Jedilnice:
Oblika 1..... 5800 in 8700 Diu
„ 2 ..... 8850 „ 12750 „
» 3 ....... 12800 „
„ 4 ...... . . . 14000 „
„ 5...... , 22000 „
Gosposke sobe:
Oblika 1 ..................3000 Din
„ 2,	5300 „
„ 3 ..................5300 „
n 4 . . .............6750 „
Saloni:
Obiika 1..................2600 Din
„ 2 ..................3600 .,
„ 3........'.	4000 „
„ 4 ..................8000 „
Poleg teh oblik še cenejše in dražje pohištvo, kakor tudi izdelava po načrtih.
: Proti razsušitvi garancija.
: Transportni stroški za 1 spalnico ali I jedilnico:
Logatec Ljubljaua .... za 84 Din
„ Celje......„ 200 „
„ Maribor .,...„ 270 „ Zagreb .,...„ 250 „ „ Beograd...... 630 „
Popolnoma varno naložite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
^aiugodneiše.
Varnost nudijo lastna p'alača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi ti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
mtm Grosuplje
4porabIjati, znači:
laitho In Miro delo prmraneh sigurnost In zodovoljnost odjemalcev
Zahtevajte cene in vzorce zastonj iu Iranko
TOVARNA NOBOZA M VRVARNA D. D.. GROSUPLJE
pri LiuBilloni
Industrijska družba na jugu Hrvatske išče
obratnega oisaria
(strojepisca in če le možno, stenotipista)
stenotipistinjo
s popolnim znanjem hrvatsko - nemškega ali hrvatsko francoskega jezika
praktlkanta Inženirskega praktikanta
absolventa višje tehiiiške,Jšold. — Prijazne ponudbe s sliko, curriculu^f vitae, referencami in zahtevki pod »JUG 100«vjia ilugomosse, Zagreb, Zrinjevaja ?0.
.. I, t.
t Izdihnila je svojo blago dušo naša iskreno ljubljena, dobra in skrbna mama, soproga, ga
Jožefa Jermene
dne 5. septembra ob 10. dopoldnne, v 50. letu življenja, po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere. — Pojjfreb preblage pokojnice bo v petek 7. septembra', ob 10 dopoldne. Ljubno, dne 6. septembra 1928.
Žalujoči soprog in otroci.
VACLAV SCHRAMM
LASTNA IZDELOVALNICfe GODBENIK INSTRUMENTOV
Specialna trgovina za	^~ Popravila vseh vrat go-
godala vseh vrst in	dnl 80 izvršujejo točno
godalnih potrebščin,	strogo strokovnjaftko
strun itd.	in poceni
SPESIJALIST ZA MEDENA GODBENA GLASBILA
lastna izdelovalca CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14
zasebnim in rednim dijakom srednjih Sol!
Dijaškim roditeljem,
Profesorji zasebne šole »HAJDUKOVIČ« so zaključili letni tečaj z odličnim uspehom in pričeli vpis za novi tečaj (januarski rok). V tej šoli, katera deluje preko 30 let, se jamči vsakemu dijaku za uspeh, ker delujejo najsposobnejši in najizkušenejši profesorji. V šoli obstoje sledeči tečaji:
1 Za privatne učence -ke, ki žele polagati privatno gimnazijske razrede kot tudi V. T. I (maturo). V enem tečaju (ki traja 4—5 mesecev) morejo završiti dva ali več razredov gimnazije.
2.	Za redne učence -ke državnih gimnazij, ki moraio ponavljati razred ali so izključeni iz državne gimnazije po kateremkoli členu zakona o srednjih šolah. Ti morejo z gotovostjo, v tej šoli, nadoknaditi izgubljena leta v zelo kratkem času in nata nadaljevati šolanje v državni gimnaziji.
3.	Za učence -ke državnih gimnazij, ki bi hoteli, da prej izvrše šolo. To morejo gotovo doseči v tej šoli.
4.	Za učence -kc, kateri žele, da vstopijo čez leto dni v Vojno akademijo. Ti učenci dobe poleg priprave iz razredov, kateri jim manjkajo za vstop Vojno akademijo, pripravo tudi iz gradiva za sprejemni izpit.
giinna;
6. __ --------- _„-----
gimnazijska izobrazba. Morejo v enem tečaju završiti po dva in več taz-redov in na ta način si osigurati bodočnost. Ti učenci se morejo izobraziti tudi po dopisnih predavanjih, ne da bi opustili svoj kraj stanovanja in službo. Takim učencem-kam se pošiljajo prevodi iz vseh jezikov s slovničnimi in sintaktičnimi pojasnili, dovršene in pojasnjene matematične in geometrične naloge, predavanja iz ostalih predmetov itd.
Roditelji, ako želite, da vaše dete sigurno položi razred, za katerega se pripravlja, vpišite ga takoj v to šolo. Ne dovolite, da vam je trud( stroški in čas zaman, s tem, da daste dete v vzgojo bogvekam.
Ta šola je za to leto angažirala 20 najboljših profesorjev, katerih delo in sposobnost garantira za uspeh dijaka, s katerim dilujcjo.
Pogoji so zelo povoljni. Siromašni učenci uživajo velik popust. Predavanja so dnevne, in večerna. Večerna so za slušatelje, ki so čez dan zaposleni in ne morejo posečati dnev. predavanj. Delo traja po 4—£ ur dnev.
Za učence-ke iz notranjosti obstoji penzijenat pod strogim nadzorstvom profesorjev.
Predavanja se pricno 15. septembra t. 1.
Podrobna pojasnila daje in vrši vpis vsak dan
D. POPOVIČ, Njeguševa 47 (pri »Slaviji«), Beograd. Tel. 16 63.
Dr. M. Slavič:
Na Sinaj
16
Pregledoval sem te častitljive priče božje besede v slovanskem jeziku, razne evangelije, apostole, trebnike, služebnike, psalterije v cirilski pisavi. Naj-dalje sem se mudil pri najdragocenejšem spominku svoje ožje stroke v slovanskem jeziku pri glagolskem psalteriju, čigar izvirnik je nastal že v moravo-pa-nonski dobi starocerkvenoslovanskega pismenstva, prepis pa v XI. stoletju (Prim. R. Nachtigal, Staro-cerkvenoslovanski evhologij, Razprave II., str. 232). Rekel sem v šali knjižničarju, naj š'e na ta rokopis napiše: »Preklet na veke, kdor odnese knjigo. Amen k Razumel je- dovtip in rekel, da tega ni treba, ker dobro pazi nanj, saj še ga bojda vsakemu ne pokaže, ki se zanima za slovanske rokopise. Mogoče da ga res Čuvajo malo bolj, a seve samo radi tega, ker obiskovalci kn jižnice poprašujejo po njem in ga je še J. 1907 fotografiral prof. Beneševič, na kar ga je Severjanov v prepisu v cirilici izdal 1. 1922 v Petrogradu z naslovom: »Sinajskaja psaltir, glagoličeskij pamjatnik XI. veka.« A videti ni, da bi posebno pazili nanj, bojim se celo, da kdo ne podkuri ž njim. Ti slovanski rokopisi so, kakor sem že omenil, manj zavarovani ko drugi, kataloga ni o njih, v slabem stanju so, zlasti glagolski psalterij je v začetku zelo poškodovan, konec pa itak že manjka. Te dragocenosti bi morali dati, če že ne v tako krasno škatljo, kakor jo ima sirski Lewis-Kodeks, vsaj v platnice s trakovi. Zdaj pa si-najski glagolski psalterij lahko napravi na nepoučenega človeka vtis ničvredne stvari, ki se lahko vrže med staro šaro.
Od menihov ni pričakovati, da bi kaj storili. Najprej nimajo zdaj več sredstev. Nekdaj sc dobivali iz Rusije dosti podpor. Saj je za pravoslavne to tiuli sveta dežela. Kakor dajejo katoličani podpore 7« svoje samostane in zavode v sveti deželi, tako tudi pravoslavni za svoje. Boljševiška Rusija pa ne daje takih podpor, druge pravoslavne dežele pa niso va-
jene toliko darovati za skupne namene. Potem pa ti grški menihi tudi nimajo zmisla za znanstvene reči. Knjižničar Joakim je kazal sicer hvalevredno zanimanje, a ne smatra tega za svoj poklic. P. Nikola, ki je splošno izobražen in bi se lahko poglobil v te reči, pa je izstopil iz samostana. Zatožni pričakovati, da bi sinajski menihi kaj spremenili svoje naziranje. Mislilo se je že na to, da bi vso knjižnico prenesli v Kairo, kjer imajo Sinaiti lep samostan s krasnimi prostori. Tam bi se hitreje dobili mtenihi, ki bi se znanstveno bavili s knjižnico. Pa tudi drugi učenjaki bi jim lažje pomagali, kakor bi bilo to za znanstvo sploh velikega pomena, če bi bila ta knjižnica v Kairi. Toda med menihi samimi je nastal upor, neko-koliko radi tega, ker ne marajo slavnega Sinaja oropati teh dragocenosti. Zato mora priti pomoč od zunaj. Za slovanske rokopise bi morali Slovani skrbeti. Sicer bo prišel zopet kak Nemec alll. celo kaka Angležinja in bodo tujci kakor Grkom, Arabcem in Sircem še Slovanom naredili katalog vseh starocerkveno slovanskih rokopisov s kratkimi opisi o njihovi vsebini, o času in kraju njih postanka itd,, priskrbeli o najvažnejših fototipične in kritične izdaje ter znali spraviti vsaj glagolski psalterij na častno mesto v sinajski knjižnici. In Jugoslovani ne bi bil poklicani na naj-\ zadnjem mestu za to delo, ki bi ga tem lažje izvršili, dokler je še p. Agapij, bitoljski rojak, ekonom v samostanu.
8. Pred »sinajsko goro«.
Pri svojem potovanju mi je šlo predvsem za to, da bi videl pustinje, oaze, taborišča Izraelcev, ki so 40 let hodili po teh krajih. Zlasti sinajsko goro z njeno okolico sem hotel spoznati, kjer se je izvršila tako slovesna proklamacija 10 božjih zapovedi (Prim. moj članek: Čigav je dekalog? »Cas« 1927/28, str. 73 do 85). Petdeseti dan po izhodu Izraelcev iz Egipta, po prvi Veliki noči, se je to zgodilo. Izraelci so vsako leto obhajali praznik izhoda iz Egipta ali Veliko noč, in 50. dan po Veliki noči so obhajali binkoštni praznik v spomin zakonodaje na sinajski gori obenem z zahvalo za žrtev. Kristus ie obhaial z apostoli Veliko
noč in 50. dan potem je bil binkoštni praznik. Na sinajski gori je Gospod napisal zapovedi na kame-nitih tablah, na sionski gori pa jih je sv. Duh po odrešilnem delu Gospodovem zapisal v človeška srca. Prerok Jeremija je napovedal takole: »Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, in naredil bom z Izraelovo hišo in z Judovo hišo novo zavezo, ne take zaveze, kakršno sem bil naredil z njih očeti takrat, ko sem jih bil za roko prijel, da sem jih izpeljal iz egiptske dežele..., ampak laka bo zaveza, ki jo bom naredil z Izraelovo hišo po teh dneh, govori Gospod: Dal jim bom svojo postavo v njih osrčje, in v njih srce jo bom zapisal, in bom jim Bog, oni pa bodo moje ljudstvo.« (Jer. 31, 31—33).
Goro prve binkoštne zakonodaje sem hotel natančno spoznati in na tej gori obhajati svoj krščanski binkoštni praznik.
Po tem, kar sem obletel sinajske okolice peš in na kameli, mi je bilo jasno, da gore božjih zapovedi ni iskati izven' Sinajskega polotoka, n. pr. v Džebel Araif-u, 25 km južno od »Ain Kades«, ali v gorovju Seir-ii, vzhodno od elanitskega morskega zaliva. Pač resna konkurenta za td čast sta le dve ?ori, Sinaj ob samostanu sv. Katarine ip gora Serbal, kakih 35 km severno od prve. Nepretrgane judovske tradicije za to ni, katera gora je mišljena. Krščanska poročila so tudi netočna. Strokovnjaki se vsled tega cepijo v dva tabora; nekateri, kakor Lepsius, Hogg, Ebers so za Serbal, večina pa je za goro ob samostanu sv. Katarine. Za to zadnjo goro bolj govorijo izrazi, ki so v sv pismu o gori zakonodaje, in pa nekatero druge okoliščine. Tako je Serbal 2052 m nad morjem, a nad dolino Feiran, od koder je pristop, se dviga 1452, tako da pride turist po naporni poti v 5 urah na vrh, in zopet v 5 urah v dolino. To je torej celodnevna težka tura. Sv, pismo pa govori, da je Mojzes hodil večkrat na goro. To mu je bilo — staremu možu — veliko lažje pri samostanski gori, ki .ie sicer višja, 2223 m nad "morjem, a je nad samostansko dolino samo okrog 700 m, luko da sc iz te doline na vrh lahko Dride v eni in doI url.
111=111 = EIHElit
SS B
3
3 =
3
it 9.
C£ C
2" c
(r;
" te f C 6» >
8S
B' 5' ST sr
i iS *
S -5
f » I
g
S
J3
-o
s >
<® K" 0> N
« s i t? e
^ ~ m tr
n	_
N	^ tii
rt	-j • M
PT	P
y i
a> 7Q MJ
— rj t*
g
2. °
JD B
— *5' a n & o
,13
u	VI'
O.	<
rt	»
£
2.	c
P	<§
O
B'	&
i	®
<0	_
N	T
, '	a
Sil
P 5 -
O o x
<0 ca
P N- 73
-• 33 »1» ro -J
t a. ■n o '
S
šE
B
s-
=!!IEIIi 111=111=
lazpis
Ljubljanski oblastni odbor razpisuje prevzem zgradbe nove ležalne lope pred glavnini poslopjem zdravilišča na Golniku, ki se bo oddala konkurenčnim potom najugodnejšemu ponudniku.
Potrebni podatki, pojasnila in ofertni pripomočki se dobivajo pri oddelku za zdravstvo oblastnega odbora v Ljubljani, šentpeterska vojašnicami. nadstr., soba št. 2.
Tozadevne pravilno kolkovane in zapečatene ponudbe je poslati gori omenjenemu oddelku najkasneje do 15. septembra 1928 do 10 dopoldne. Pozneje oddane ponudbe se ne bodo obravnavale.
Za predsednika oblastnega odbora: Dr. Anton Brecel{.

se
a trgovina
stara, dobro vpeljana, z lepimi in prostornimi lokali, v Ljubljani, v sredi mesta, pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na upravo pod ,Ugodna prilika'.
roinik
trezen in marljiv, strokovnjak, izvežban za streje »Lanz«, se sprejme na stalno celoletno službo, — Ponudbe:
HARTNER — Murska Sobota.
L. Mikuš - Ljubljana
priporoča svojo zalogo dežnikov, :olnčnikov in sprehajalnih palic Popravila točno in solidno
porabne za trgovino, obrtno delavnico ali slično, obstoječe iz dveh odnosno treh lepih lokalov v prizemlju, z vsemi priti-klinami v novi hiši sredi trga LITIJA, oddam v najem.
Ing. P. KOBLER — Litija.
Podpisana vljudno naznanja cenj. občinstvu, da je pričela z
gostilniškim obratom
v povsem renoiirani lastni h 3;.
Točila se bodo pristna Štajerska, dolenjska in dalmatinska vina; duevno sveže pivo; topla in mrzla jedila vedno na ra?po!ngo.
Za trgovske potnike 10% popusta!
V nedeljo dne 16. septembra Igra delavska godba.
Za obilen obisk se najvljudneje priporoma
Kristina To s? ovc, Trbovtje.
Najboljše
kolo
Gritzner
vam priporoCamo po znižani ceni ter najboljši
Dubied
plotilui stroj samo pri
Josip Peteline
LJubljana
Ob vodi poleff Prešernovega spomenika — Telefon 2913.
Za časa velesejma Paviljon H I. prostor levo
Odda se v zakup
r.
nad 9600 m2 v Ljubljani. - Pripravno za vsake vrste podjetje. Velika zidana delavnica, več skladišč in šup. Dobi se takoj. — Interesenti dobe pojasnila pri upravi »Slovenca« pod št. 8519.
PREDMET: Originalni zavoj 6 stcklenic Bonikcl preparata, a 10 g vsebine. DO ŠLO: dne 7. julija 1928. 1. Učinek na »Vardnr« cjgercte,
V	dimu od 100 g cigaret je povprečno nikotina....... . . . .
V	dimu od 100 g cigaret, vsaka preparirana z dvema kapljicama Bonikot
preparaia, je povprečno ...... ...........
to je 76.5% cd celotnega.	Uničen nikotin . . .
Učinek na »Zeta« cigarete,
V	dimu od 100 g cigaret je povprečna nikotina...........
V	dimu od 100 g cigaret, vsaka preparirana z dvema kapljicama Bonikot preparata, je povprečno ........... ......
Uničen nikotin. . . .
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
KODI PO IZREDNO DGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA R. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE
0.192 g 0.324 &
to je 62.8% od celotnega. Duh in aroma prepariranih cigaret jc popolnoma enak onemu rieprepariranih. Ljubljana, dne 27. avgusta 1928.
Predstojnik kemič. instituta univerze Ljubljana Univ. prof. dr. M. SAMEC.
Spodnještalerska ljudska posojilnica
V Mariboru Reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
Sprejema vloge | Daje posojila | Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle
Obrestuje vloge po 61 in 7*
s 1000 slikami
Zahtevajte brezplačni
A. KIFFMANN, Maribor št. 40 b
prt švicarski tvomici ur. Lastno izdelovanje okrovij in sestavljanje ur (remontaža).
UBSS Din 49--
urn na sidro (ankerica) nekoliko boljše izvršitve 05'- 31etno jamstvo. Ure: Ornega, Doxa in drusre znamke cenejše nego drugje.
"325® Dira «54--—
z enim zvoncem, z 2 zvoncema Din OS"—, 3letno jamstvo. Pošiljam po povietju. Za neodgovorjajoče vrnem denar ua/.aj.
^MONOLIT" ING. G1I5S2SLJ
Ljubljana VI]., Jernejeva cesta 5.
»nvnolnm Vollhove male turbine In Conz-ovl elektromotorji. - Telefon 3252.
Cene/ie kot on
RAZPRODAJAH
se dob/ vsakovrstno manu/akturno blago samo on
TRPIN, MARIBOR, Qlami trg iiev. t?.
naivečia gledališka predstava na prostem. Matičičeva bojna igra se vprizori dne 8. in 9. sept. vsakokrat ob '8 zvečer na Kodeljevem jia prostem. Predprodaja vstopnic pri »Orijent«, Dunajska 14*


Zadružna gospodarska banka d.
Brzoia.. naslov: GospobanKa Lfubliana, Miklošičeva cesta lO Telefon2057, zttn.^o?«
Kapital In rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad D,n 300,000.000-—
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2'/J"/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne res sere dne Jotcrije.
Za Jntfoslovtniko tlakama v Ltubliani: Karel Cct
Izdafateli: rif. Fr. Knlovee.
Uradniki Fraac Tartcdlavt