S Posamezna številka s
5	1	krono.
*
5 iTAJP.OU* icnajt. tmU dan, raiTta
*	a»4eL|« to	praznikov, ob 18.	ari a
Z	ia-uniom natlodnjega dna tar	ataaa
S	celoletno	ISO &, polletno	$0
detrtietn#	45 b, meftotnu	15 £.
P la«<n-ati po »Joroforu. Vx\ filreta. i	>/bjaTi popu«!.
itvo« •• J rt jprae* .TAPVHA*,
MAJiliJOU, Juričev* oiica *!•>, 4.
n O POHTNINA PAVSA.T.TT? A"t>TA
o o
TABOR
■j ..	a
r	m.
Posamezna številka j	J
1 krono.	;
UBKDiflftT * 0 k« aanaja r 15tri-	J
bora, Jar6i#«T* «1. JL 4, 1. a*d-	**
•trupi*. TtloJon intarert. IL 278.	»
UPRAVA «• n&b.jt r Juriiceri	•
ulici ut. 4, pritličju, deano. T*4*»	Z
ion At, 24. SHS porVnocmeTui	•
4uh Atov. 13.787.	Z
Ma naročil« brus flanatj« ca a«	*
uainu — Rakoniat se n« vračajo.	Z
^BSSSSSSSBSSSSSBSSSSSSSSSSSSSCSSSSSESS. 1
Leto: II.
Maribor, sobota 12. februarja 1921
Številka: 34.
Antantne čete zasedejo uporno Nemčijo.
Odhod Italijanov iz Šibenika. Dr. Beneš v Parizu. Represalije za nasilja na Koroškem.
T.T.:
Osveta je naša!
Maribor. 11. februarja.
Poznavajoč italijanski narod, si tudi po svoje predstavljam komedijo, ki jo igra Italija zadnjih par let. Predstavljam si jo v celoti kakor pijanca, ki si je kupil srečko loterije, katere glavni dobitek je vsega spoštovanja vreden in bi osrečil onega, ki bi ga dobil. Zaupajoč v svojo - peterožarno zvezdo si tudi Italija liki pijancu, ki že na račun dobitka pije na žive in mrtve, domišlja, da ima ta dobitek v žepu in ne pomišlja, da obstoje še druge srečke, ki imajo Številke, na katerih eno bi mogel ta glavni dobitek biti izžreban v korist drugega. V ti svoji zaslepljenosti je počela Italija s tem dobitkom razpolagati, kakor da bi bil že njena gotova stvar.
Tako si predstavljam Italijo ob nje brutalnem postopanju proti našemu ljudstva na čisto slovenskem ■ iu hrvatskem ozemlju, ki ga je z neštetimi belimi zastavami „slavno“ zasedla in sedaj anektirala. Kakor ptič rije z glavo v pesek, da ne vidi ničesar, kar se zbira nad njo, kar bo prinesla bodočnost. V samozadovoljstvu si Italija maši cmok v usta, kakor svoječasno cesar Viljem, cmok, ki je petkrat večji, kakor njena usta in ki iga hoče z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi nasilnimi sredstvi spraviti v i požrešno grlo. Cmok je pa velik iu trd, da ga ne bo mogla pogoltniti; tako tudi \ne bo mogla z vsemi pogodbami pridobiti ijubezni onih 600.000 Jugoslovenov, ki jih hoče z vsemi barbarskimi nasilji ! podjarmiti.
Ko je Italija 1. 1915, napovedala vojno naši najhujši sovražnici Avstriji, ki
pa, mimogrede rečeno, ni rabila nikdar tako nasilnih sredstev proti nam, kakor jih rabi sedaj Italija, smo se oddehnili; še bolj pa, ko so nam prvi letaki, ki so jih sipali med nas italijanski aeroplani, oznanjevali, da gre Italija v boj za osvo-bojenje malih narodov, posebno pa še nas Slovencev in Hrvatov izpod avstrijskega jarma in zadovoljno smo zrli na naskakujoče italijanske čete, ki so se pa vedno tedaj, ko smo jim pot odprli, obrnile in jo urnih nog pobrale zopet nazaj v betonirane postojanke.
Vsakdo, ki je bil tedaj navzoč, bode potrdil, da, ako bi bili mi hujskali naše vojaštvo proti Italiji, se njena vojska ne bi imela vstaviti na Pijavi, ampak bi jo prav gotovo porinili čez peto italijanskega škornja v morje. Mi vsi vemo, da tedaj, bilo je po 11 ofenzivi, ko je bila avstrijska armada strta brez zadostnega streliva, ni bil potreben oni ,,slavni" umik pri Kobaridu iz betoniranih podzemeljskih postojank, kakor tudi ni bilo neobhodno potrebno ono brezglavo be-žanje čez benečijske poljane. Srce se nam je stiskalo žalosti ob pogledu na divji beg tedanjega našega zaveznika, ki nam je obetal svobodo in na zmago-nosne obraze naših krutih sovražnikov, ki so zmagonosno drli za našim zaveznikom.
A danes? Danes bi pa proklinjali našo nedolžno zabitost, da smo tedaj verjeli zahrbtnemu zavezniku, da nam ne prehaja z vsakim dnem bolj v kri in meso želja po maščevanju. Anektirajte na papirju našo zemljo, a nas in naših src ne boste nikdar anektirali. Sovraštvo, ki ga goji onih 600.000 jugoslovenskih src do vas je nepopisno in gorje vam, ko preide v dejanja. Vsa zlodejstva, ki
Rad
-1 v o j K i h a r r
Milan Skrbinšek.
( S£Uetnicinjegovega umetniškega delovanja).
j acijo * dr!’ Kw/ŽS?>v:8 kf?‘ Andrejeva »MiseP	f*
matur* našega slovensk’e^,Ser “Ldra' j gledališča g. Milan Skrbinšek dS t"
' ST plodMosncga Kojskega'dej*
. G. Milan Skrbjnšek se ie ?e cnm«,
'SNeIjo68lffi *lcdali.Ski umet"°sti, toda na dnL- ?!:aiš(’T se je po maluri vpisal
'Od. onTteL? i’ S'“!’ ^ud?nt “i M. dališldh deskah Je u.3tvar,an,a na Potegniti na r i'	,e naJPre skušalo
Sil	« 1^0 fakulteto, kjer bi
S? fSafixm°derne fllolW pri-
Potegnilo naravnostU; 8 T‘° rf gx je Dnnaiu n. ° v~ gramatično šolo
'igralec Seydelmann ,e ¥.ueiteli dv<>mi konservatoriiu Ideoi 1 Pr°feser na
SL /.'T.r04 i#. ""o2"*1 ’
zato mu ji	,ako)	,lzreden talent,
Nemčijo, ,a ‘ Vet0Val’ od\de v preskrbi aogužm., nl\ ?011’ da mu Skem gledališč * kakem vefiiemnem-
»aočnl^vWoal!Sj^ekUi^ je ličala Pre“
orožne in zaim«' SrcU. ljubezi.en do lastne 2aPuSčene slovenske domovine
in tako je kljub odsvetovanju s strani učitelja Seydelmanna, ravnatelja in drugih odšel v Ljubljano, čeprav je vedel, da ga čaka tam zelo dvomljiva eksistenca posebno še radi krize, ki je one čase venomer grozila šlevenskemu deželnemu gledališču. Ljubezen do razvoja naše umetnosti mu je dajala moč, da ob skromni gaži ni le živel, nego, da si je tudi toliko prihranil, da je o počitnicah lahko posetil Dunaj, Prago, Draždane, Lipsko in Berolin. Želel si je priti tudi v Pariz in Moskvo, toda predaleč narazen sta bila ta dva kraja za njegova skromna denarna sredstva in tako je ostalo le pri neizpolnjeni želji.
Leto pred svetovno vojno je vodil gostovanje ljubljanskih umetnikov po deželi, vojna pa ga je nenadoma potegnila iz gledališča v Galicijo na bojišče, odkoder se je vrnil 1. 1919 v oktobru ranjen nazaj r domovino. Služboval je nato kot rezervni častnik v Ljubljani in v Trstu, kjer je deloval z vsemi silami za zopetno otvoritev takrat zaprtega ljubljanskega slovenskega gledališča, seveda zaman, kajti Stefetovega kina ni bilo mogoče pregnati iz onečaščenega Talijinega hrama. Več uspeha pa je imel v Trstu, kjer je pridno pomagal diletantom.
Se kot častnik je gostoval za angažr raa J. Zagrebu, s kakšnim uspehom, nam
jih sedaj nad temi 600.000 prebivalci vganjate, se bodo z obresti plačale, na usmiljenje naj nihče ne računa, ker ga tudi vi z nami nimate sedaj, ko si domišljate, da imate ta glavni dobitek v obliki naše zemlje že v žepu.
Vzgojevali bodemo našo mladino v sovraštvu do vsega, kar le količkaj diši po italijanski kulturi, kakor smo to delali proti nemškemu narodu, ki danes v Avstriji strt, še komaj vegetira. Ko bode prišel dan povračila, tedaj se bodemo pa vzdignili vsi in pohiteli bodemo osvoboditi brate, ki jih je na tako brutalen način zasužnjil oni, ki jim je potom letakov obetal zlate gradove v osvobojeni lastni državi vseh Jugoslovenov. Osveta je naša!
J. H.:
Socijalizacija.
Slučajno mi je prišlo zadnji čas v reke več brošur iz zbirke: Sozialistische I3uiherei,“ V vseh je več ali manj vodilna misel socijalizacija vseh podjetij in naprav. Pri študiranju teh teoretičnih razmotrivanj so me navdajale lepe misli in nade, ko sem si predstavljal, če bi se resnično dalo izvesti vse to, kar se da na papirju tako lepo naslikati. Kdor je zasledoval časopisje od preobrata sem, je gotovo opazil, da se je več ali manj v vseh državah streinilo po socijalizaciji že pod vplivom ruskega socijalnega preobrata. Toda, kar se je dogajalo pri gradnji ba2 bilonskega stolpa, to se ponavlja tudi sedaj. Arhitekti te nove zgradbe so že danes na početku svojega dela v veliki zadregi. Trčili so na velikanske zapreke in sedaj ne vedo, kako nadaljevati za-početo delo socijalizacije.
Spominjam se shoda vsega socialnodemokratskega delavstva Aljskega okrožja dne 1. maja 1919 v Celju na sedanjem Dečko-vem trgu. Takrat je govoril med drugimi tudi sodrug Kopač iz Ljubljane in med drugim je večkrat ponovil besede: „Kar je bilo včeraj lepo, dobro in pravično, je danes blato. Vse je relativno, kakor so pač okolnosti in kakor se pač spreminja tekom časa mišljenje posameznih slojev.8 On je pač tedaj mislil s tem reči, da bo tudi za proletarijat prišel čas zmagoslavja in diktata. — Toda pri presojevanju kakšne ideje nam je treba se vedno opirati na kruta dejstva, dosedanje izkušnje in sploh na zgodovino in prakso. Temelji, ki so raznim voditeljem še včeraj se dozdevali kot najboljši in najsigurnejši, se pogrezajo danes v močvirje najostud-nejših dogodkov, ki so jih ti voditelji, oziroma demagogi v škodo delavstva sami povzročili. Možje, ki vodijo mase in se po gromovitih govorih in Obljubah povspeli do moči, stojijo danes svojim privržencem nasproti v jako ne-| prijetnem položaju, ker jim pač ne j morejo dati tega, kar so jim še včeraj obljubovali. Znano je, da je bilo komunistom in socijalistom glavna volilna parola pri volitvah v konslituanto: »Republika! Socijalizacija itd.8 In tako se je zgodilo na primer na nekem komunističnem shodu več tednov po dovršenih volitvah, da so poslušalci silili v govornika in zahtevali nebesa na zemlji in med drugim tudi republiko, nakar govornik seveda ni mogel »rebus sic stantibus* dati nikakega odgovora, morda se zavedajoč, da je norec zraože* staviti več vprašanj, kakor pa jih zamore odgovoriti modrijan. — Socijalizacija, o kateri se je toliko govorilo in pisalo,
pove kritika, ki je pisala: »Zdi se, daje bratska Slovenija neizčrpljiva v naraščaju mladih in močnih igralskih moči. Z g. inž. Skrbinšekom bomo, ako bo angažiran, dobili izbornega umetnika karakterne stroke. Po sinočnem nastopu sodeč, bi si g. Skrbinšek pridobil takoj vso našo publiko, posebno ono, ki zahteva intelektualnih igralcev.
Po razsulu stare Avstrije je prevzel težko nalogo ravnatelja tržaškega gledališča, posebno težko še radi tega, ker je bila zadnja leta tržaška slov. gledališka publika pokvarjena od operete, ki si jo pridobila v tržaškem Talijinem hramu neomejeno oblast, ter ga potegnila na nivo zabavišča. Njegov princip pa je bil, da gledališče ne sme biti le gledališče, kjer se brez cilja in sistema igra vse vprek, kar pride ravnateljstvu slučajno pod roko, ampak kulturni zavod, hram umetnosti in to v repertoarju, ki se izvaja, kakor tudi kar se tiče celotnih uprizoritev ter tega, kar nam nudi posameznik.
Premagal je že v kratkem času po opereti izkvarjene dobe instinkte občinstva ter naše) v odboru »Dram. društva8 dovolj razumevanja za svoje umetniško hotenje. Stopnjevaje in polagoma je vzgojil občinstvo in ansambl ter končno zmagal na celi črti. Najlepši dokaz zato je, da je_ mogel, kojmgKP ..sezone. ob najlep-
šem času izvesti z najboljšim uspehom celoten ciklus Cankarjevih dram. Stano Kosovel je pisal v »Edinosti* koncem sezone: »Milan Skrbinšek ima za Trst predvsem zasluge kot vzgojitelj igralskega naraščaja, reformator odra in kar je glavno obrazovalec okusa naše javnosti. Na trhš oder konvencionalne zabave je postavil nov ansambl in nov repertoar. Stem je dobilo naše kulturno življenje novo podlago. Skrbinšku smo hvaležni za to. Oa računa z realnimi faktorji in se ne ušteje nikdar. Sam resen in globok umetnik podal je tržaškemu življenju temelj resno in prave kulture. In to je neovrgljiv dokaz, da ve, čemu nam je potreben njegov poklic8.
Gledališče mora biti umetniško ia moralno, torej estetično in etično vzgojni faktor, ker samo kot tako je tudi res potrebno. Tega pa se pri nas niso zavedali in to je tudi vzrok, da naš Skrbinšek ni odšel iz Trsta v Ljubljano, nego je raje stopil kot tretji v družbo nedvomno najboljšega jugosiovenskega re-žišerja Nadzornika ter odlične igralke, Slovenke Marije Vere. ki se je bila tedaj vrnila z nemških 'dvornih gledališč preko Reinhardta domov ter sodeloval v Sarajevu pri komornih pozorišnfh igrah kot karakterni igralec in režišer. O ne-, nftV,adn»h umetniških kvalifetah teh iger
I. %
se zdi, da ni več ideal onega razreda, Sl je pričakoval od nje odrešenje iz vsega zla. Ne vem, kako zgleda boljševizem od blizu. Toda sodeč po vsej dosedanji kritiki o njem, je z njim tzdružen pogin vsake splošnosti. (Ge-meinwesen.) f O socijalizaciji se je do zadnjega časa dosti govorilo in pisalo. Kakor nas učijo izkušnje iz zgodovine ruskega boljševizma od njegovega početka do sedaj, bi bila vpeljava socijalizacije po ruskem vzorcu za naše delavstvo skrajno pogubno. To je treznejše delavstvo v Jugoslaviji že malo sprevidelo in lahko rečemo, da danes ni več tiste naivnosti v tem oziru med delavstvom, kakor je bilo to spočetka, ko so razni demagogi vplivali nanj. Tudi recimo, da bi se socijalizacija vpeljala po celi Evropi. Znano je, da danes še čuti delavstvo vsakega posameznega naroda nadjonal-jio-separatistično. Dalje še tudi ne sledi iz socijalizacije, da bodo angleški ali francoski delavci v lastni sili prihiteli tudi drugim z živežem na pomoč. To vidimo pri Nemcih, Cehih, Italijanih, Francozih, Angležih itd. Ze iz tega lahko sklepamo, da svetovna socijaliza-dja danes ni mogoča, vkljub temu pa lahko rečemo, da je s svetovna vojna napravila v tem pogledu korak naprej. Ce je socijalizacija sploh mogoča, tedaj le v zvezi proletarijata z meščanstvom. — Trgovina in industrija prospevata na [medsebojnem zaupanju. Ce se n. pr. posamezna podjetja socijalizirajo, so to nova podjetja in imajo tudi nove voditelje. Nova podjetja pa nimajo takoj zaupanja, oziroma kredita in vsled po-' manjkanja tega prepotrebnega zaupanja bi trpela, kakor gori rečeno, trgovina »n industrija. — Pa se bo kdo izgovarjal, češ, na Ruskem pa je mogoče, da vladajo samo kmetje in delavci. Pri tem pa je treba premisliti, da ni vsaka dežela kakor Rusija.
(Konec prih.)
■L.,-*',
fNotranja in zunanja j politika.
^ * Dr. Drlnkovič pri regentu. V sredo je bil predsednik Narodnega kluba dr. Mate Drinkovič v posebni avdijend pri regentu. Drinkovič je obrazložil re-igentu politično situacijo in stališče Hrvatov ter težkoče, ki bi mogle nastati
za normalni raztfoj države, ako bi se uveljavila ustava sedanje vlade brez ozira na želje in potrebe hjrvatov in Slovencev, odnosno katolikov in muslimanov. Po našem mnenju bi bilo treba uvesti posebno kazen za take in enake politike, ki istovetijo svojih par poslancev s celim hrvatskim, oziroma slovenskim delom našega naroda.
* Demokratski klub za žensko volilno pravico. V četrtek je na seji Demokratskega kluba bilo sprejeta v glavnem načelo ženske volilne pravice, ki pa naj se uvaja le stopnjema.
* Proti rovarjem v Vojvodini. Ker se je pojavilo med vojvodinskim železni-čarstvom novo protidržavno rovarjenje, je podvzela vlada proti njim najstrožje mere.
* Ministrstvi za prehrano in obnovo zemlje bosta najbrže v kratkem ukinjeni.
* Predaja uprave okupiranih krajev. Naša vlada je odklonila italijanski predlog, naj bi naše oblasti prevzele upravo zasedenih krajih, še predno odidejo italijanke čete.
* Poljsko-ruska pogajanja. Mirovna pogajanja v Rigi so došla v finančnih vprašanjih na mrtvo točko. Poljska zahteva od Rusije izplačilo 85 milijonov rubljev v zlatu, medtem ko bi bila Rusija pripravljena plačati le 30 milijonov in še te v blagu in raznih koncesijah. Poljska, ki je bila v začetku spravljiva, je sedaj najbrže pod vplivom antante vedno bolj nepopustljiva.
* Tudi Grška se udeleži londonske konference. Grška vlada je sprejela vabilo k udeležbi londonske konference.
* Bavarska In pariški odloki.
Berllner Tageblatt" javlja iz Monako-vega, da je prišlo med vlado in koalicijsko stranko do soglasja v vprašanju navodil, ki jih je sestavil ministrski svet in ki jih je odobrila vlada. Bavarska vlada ne more odstopiti od svojega stališča, ki ga je zavzela napram pariškim sklepom, pač pa se bo pokorila odredbam državne vlade, ki jih bo ta izdala v vprašanju razorožitve. Državni vladi se prepušča vsa odgovornost. Bavarska hoče bedo, ki jo je naložila versailleska pogodba, prenašati skupno z vsemi deželami Nemčije.
v pevsko in plesno šolo ter postalo — kabaretna igralka. S svojo lepoto in s svojim talentom je Annie Marini, kakor se je zvala kot igralka doživljala triumfe in vsepolno ljubavnih ponudb. No, tedaj je bil zlezel tudi v njo že vrag in udala se je sinu pariškega bankirja Meroisea, Albertu ter odšla ž njim v Pariz, kjer je žela še večje triumfe. Toda le prekmalu se je izneverila Albertu in sledila egiptovskemu princu Sediju Hismarju, ki jo je odvedel v Kahiro, kjer ji jo dal na razpolago krasno vilo, služabnike in ekvipaže. Toda vrag, ki se je bil v njej že udomačil, jo je pognal v beg z mladim Arabcem Mesei-mom Habakijem, s katerim je sprispela spet v Pariz, a ga pustila in odšla zopet k Albertu, ki je kmalu nato umrl ter ji zapustil ogromno premoženje, katerega pa ga je takoj zapravila v divjanju, ki jo je privedlo v blaznost in v blaznico „De la Roche", odkoder bo sedaj prišla ubita na duhu, duši in telesu zopet nazaj na Reko.
Dnevna kronika.
je pisala svoječasno tudi ljubljanska .Jugoslavija*.
Predno je prevzel vodstvo celjskega gledališča, so ga vabili v Beograd, Zagreb, Novi Sad, Ljubljano in Osijek, kjer mu je intendant ponujal mesto ravnatelja drame. Toda on je šel v Celje, da ustvari zdrav temelj bodočega rednega gledališča.
Letošnjo sezono se je odzval po resnem premisleku vabilu g. ravnatelja Nučiča ter prišel kot igralec, režišer in dramaturg v Maribor, da pijoniri tu na naši severni meji, kjer je vodil tudi dramatično šolo gledališča in je sedaj po uki-njenju otvoril svojo lastno privatno dramatično šolo. Da bo ta šola rodila dober jsad, nam zagotavljajo njegovi prejšnji nspehi na tem polju v Ljubljani, a oso-irito v Trstu, kjer je vzgojil kakih deset poklicnih igralcev, ki so sedaj deloma v Ljubljani, deloma pa tudi v Mariboru.
Poleg tega pa je obogatel našo dramatično literaturo z mnogimi dobrimi prevodi res literarno vrednih dram.
Njegovo udejstvovanje je torej mno-gostransko, le žal, da mu v Mariboru jraenkrat še ni mbgoče razviti vseh zmo-jtnosti, upamo pa, da bo čas prinesel tudi to in v tem upanju praznujemo tudi danes njegovo prvo desetletnico težke »riževe poti slovenskega gledališkega frmetnika. +
Zanimivosti.
Roman lepe Rečanke. Včeraj smo poročali na tem mestu o histerični zločinki, ki je zavedla 18 letnega mladeni-čov in triumfirali so moški. Danes pa poročamo o rotnsnu lepe Rečanke, ki je bila zavedena od moškega — in triumf orale bodo ženske. Danes meni, jutri febL Saj je edino pravo ono nabiranje, ki ne obdolžuje apriorno ne Žensk in ne moških. Vragi so ženskega in moškega spola; ženski zlezejo v ženske, moški pa v moške; samo to je zlo, da navadno tam, kjer se sestaneta dva — moški in ženska, intrigira samo en vrag, ali ženski, ki zleze v žensko, a moški ne zleze v moškega, ali pa moški, ki zleze v moškega, a ženski ne zleze v žensko. Le malokdaj se zgodi izjema,	da zlezeta	oba v oba in	tedaj
nastane	strašen	boj	med vragovi.	Toda
o tem boju ob drugi priliki. Pred 29 leti se je rodila reškemu kočijažu, poštenemu možu Marinkoviču hčerka Ana, ki	se je	že v 18 letu razrasla v
najlepše dekle	na	Reki, ki je s	svojo
lepoto zamamljalo ves moški svet Toda Ana je bila pridna šivilja in v njej takrat še ni bilo vraga, pač pa je bil v nekem bogatem in uglednem Rečanu, ki je dekle omamil in zavedel, potem pa jo vrgel pohojeno na cesto. Oče ji ni mogel tega odpustiti, Čeprav je bila le žrtev moškega vraga in tako je dekle končno pobegnilo z doma.v Milan —
— .Straža" proti uradnikom. Vedno smo trdili, da pri klerikalcih nima nobeden uradnik ničesar iskati, ker je njim uradnik še vedno samo škric, ki na račun kmečkih .žuljev" žere. V .Straži" z dne 7. feb. pišejo n. pr.: .Bilo bi zelo koristno, če bi okrajni glavar malo bolj nategnil vajeti in prisilil svoje uradnike k vestnemu in resnemu delu. Poštni uradniki so postali tudi nekam bolj zadirljivi in surovi. Kmetič pride plačevat davek, položnice ne zna izpolniti, uboga para, kako te bo poštar nahrulil." — Seve — volitve so za nami in klerikalci nekaj časa uradnikov ne rabijo, pri občinskih volitvah pa jih bodo zopet hujskali, češ, glejte, kako nizke plače vam dajejo v Beogradu. Tako so n. pr. v predzadnji številki jadikovali nad prenizkimi profesorskimi plačami, zopet kmete nahujskali proti premastnim profesorskim plačam in še se dobe med nami inteli-genti, ki tega licemerstva ne uvidijo.
— Klerikalci v boju proti učiteljstvu.
Gdkar je doživel dr. Verstovšek polomijo s svojo Slomškarijo v Mariboru, je začel v .Straži" in .Slov. gospodarju" trajen pokrit boj proti slovenskim učiteljem. Zadnji čas pa iz Cirilove tiskarne naravnost hujskajo kmečko ljudstvo na upor proti učiteljem, ki imajo baje .neprimerno nelike, premastne" plače in to ravno klerikalce najbolj boli. Razmerje med duhovščino in učiteljstvom na deželi je bilo doslej pač takšno, da je bil duhovnik kot gospodarsko izvrstno situiran neomejen gospod, učitelj s svojo bomo plačico na vse strani odvisen. Temu suženstvu je napravil minister Ribičevic z regulacijo učiteljskih plač enkrat za vselej konec. To pa je ob enem silen udarec za klerikalno stranko in zato v svoji onemogli jezi — bruha. .Straža* z dne 7. februarja piše n. pr.: .Učitelji imajo danes za svojo delo in svoje študije neprimerno visoke plače. Dr. Verstovšek jih je še posebej opominjal k vestnemu izpoljnjevanju svojih dolžnosti. Nam kmetam se zdi, da se prav niše ne ravnajo po njegovih naukih. Urice so vedno bolj kratke, otroci znajo vedno menj in .Slov. Gospodar" piše: .Naši krščanski davkoplačevalci so zgradili in vzdržujejo naše šole s kmetskimi žulji te premastno plačuje učiteljstvo itd," Zanimiv je v tem odstavku stavek o dr. Vrstovšku. Da ne bo de-mentija, ne rečemo, da je pisal tiste strupene vrstice proti učiteljstvu baš odslovljeni dr. Vrstovšek, vemo pa iz naj-zaneslivejšega vira, da je .Straža" najbolj strupena tedaj, kadar se nahaja v njeni bližini dr. Vrstovšek.
— Javna varnost. Po informacijah iz naših bolnic 'zadnji slučaji nočnih cestnih napadov niso taka posebnost, kakor se splošno sodi. To so dogodki, ki so prišli slučajno v javnost Navadno pa so taki in še hujši slučaji takorekoč na dnevnem redu. To velja zlasti za vse one napade, pri katerih ne posreduje rešilna postaja, torej iz okolice mesta. Bolnice najbolj občutijo, da je glede javne varnosti posebno zunaj še zelo slabo preskrbljeno; premalo orožoištva,
posebno v Studencih, Hočah in Krčevini1 Laftersberg, Pesnica, St. Ilj. Najbolj potrebna pomnožitve izvežbanega orožni-štva pa je postaja Krčevina-Lajtersberg; ker meji neposredno na mesto in na že zdavno razupit prehod skozi Lajtersberg; V območju te postaje imamo tekom dveh let že več zločinov, med njimi tudi ro; parske umore, ki so še do danes ostal? neizsledeni. Mestni park in sosednji drevoredi, ki stoje ob meji obeh občin; ostanejo sploh nezastraženi. Tam lahko človeka po noči ne samo pobijejo, ampak po domače rečeno, spečejo, pa ne bo nihče nič vedel. V celem tem okraju tudi ni nobene luči, niti ne ob glavnih ulicah, ki spadajo še k mestu. Sicer stoje tu pa tam kandelabri, toda samo zato, da pričajo, da so pri vzornejšem redu nekoč tudi tam gorele luči. Zaradi naših varnostnih oblasti izsekajo lahko tudi ceh park, to bi Še-le drugi dan videli.
Slovenščina pruskih duhovflP kov. Znano je, da Nemci v obče, p«" sebno pa še Prusi, ne morejo izgovarja« nekaterih naših soglasnikov, n. pr. ž, k* ga izgovarjajo kot š, dočim zamenjavajo g s k in nasprotno. V govoru povzroča tako zamenjavanje dostikrat smeh ali pa tudi ogorčenje med poslušalci, če se to zgodi v cerkvi. In tako smešenje našega jezika in katoliške vere je zdaj na Koroškem na dnevnem redu, ker je ,He>' matsdienst" pognal večino naših duhovnikov ter jih nadomestil s pruskimi. '' roke nam je prišlo izvirno pismo iz Gre-binjskega kloštra, iz katerega posnamemo1 Vam moram naznaniti, kako perfektn« zna naš grebinjski župnik govoriti sl«' vensko: .Jezus se je v Betlehemu v en* š a 1 i c i rodil, je potem 33 let med ljudstvom šival, slednjič je za nas na’ griži umeri in je bil v hladen krof položen." Kakšen utis in uspeh pridušajo med našim ljudstvom take pridig** si lahko vsakdo sam predstavlja. PriS®* pa' bo čas, ko bodo v slovenskih cerkva*1 na Koroškem utihnile tudi take sme§ne pridige in se spreminjale v čisto nem5ke' kar se pravzaprav že itak prakticira Ampak na drugi strani naše ljudstvo'0° Koroškem tudi trdno veruje, da pri«e tudi čas, ko bodo iz slovenskih cerkeV izginile take pridige s pridigarji vred.jp
— Tobak za Štajersko. Delegati8 ministrstva financ v Ljubljani je uvedi** radi naše v številki od 5. decemhfS objavljene notice o mahinacijah s t0' bakom, določenim za Štajersko, P°’ drobno preiskavo, ki ni mogla ugo*?' viti nikakih nerednosti, pač pa se le. uverila, da je bil dosedanji štajef®10 kontingent res prenizek, ker se je vp°' rahljal še stari razdelitveni ključ i® ' 1913. Vsled tega je delegacija naro**1 tobačni tovarni, da dotira štajerske zS' ložnike posebno s cenimj smodka01 ter s tobakom za pipo bolje nego d0' slej. Sicer pa teh produktov Še ved*10 ni toliko, da bi se lahko zadostilo vse«** zahtevam, obstoja pa upanje, da uprava v kratkem zadostno založena*
— Slavnim srbskim vojakom-
je naša vojska septembra meseca 19*? zavzela Kajmak-Calan, eno najte*)1 pozicij v svetovni vojni, je na pred’0.^ sedanjega poslanika de Fontenaya da‘ francoska vlada izdelati mramor*1®* z napisom: .Slavnim srbskim vojak0*}!! ki so se z nami bratski borili in P® na dan bitke na Kajmak-Calanu v tembru 1916. — Vlada francoske feR < blike v znak občudovanja in hvaležno®*' Ta spominska plošča je ležala v Sol* dokler je ni poslanik de Fontenay odtam in jo na dan svečanosti & Beograda izročil vrhovnemu polkov**1.^ naše vojske, regentu Aleksandru,J1' . bo dal postaviti na primeren pros*0*'^
— Politična oblast je prepo^^L-im listom v Sloveniji rabiti 01 i
ei
ei
nemškim
ga nego slovenska krajevna imena- .
— Naš konzulat v Mars** Vsem zainteresiranim se daje na „. da se je naš kraljevi generalni kon*
v Marsaille definitivno namestil v de Prado št. 76.	J
— Dvajset - dinarske novč*® ^
Spričo sklepa Narodne banke, Jp potegnejo iz prometa dvajsetdin bankovci, razširjajo brezvestni ^ bo*^ špekulanti med ljudstvom vesti, da ^ ti bankovci razveljavljeni in da bodo več menjali. Na ta način o°
M*L A.
N&M
—ninrVmiii
( t i
■MU
stotina
— .-Mij.
iČajo med narodom paniko in se okoriščajo z razburjenjem tako, da odku-jpujejo bankovce za nizko ceno. Vse te razširjene vesti so tendencijozno izmišljene, in se uradno dementirajo. Prebivalstvo naj bo uverjeno, da se bo izmenjava bankovcev vršila do konca, kakor to zahtevajo interesi države in (vsega prebivalstva. Proti onim, ki brezvestno trgujejo z bankovci, se bodo (uporabile najstrožje naredbe in v za-Konu določene kazni.
— Davorin Trstenjak umrl. V četrtek jt umrl v starosti 73 let šolski Ravnatelj, pedagog in literat Davorin Trstenjak.
— Dunaj, tovarna za falsificiranje novčanic. Poljska je obvestila dunajsko Mado, da so se pojavili falsifikati poljskih mark, izdelani tudi na — Dunaju.
— V CrnI gori je mir. Presbiro (dementira vesti, ki jih prinesa »Epoha* *od 2. t. m. o vstaji v Crni gori.
« — Aretacije komunistov v Fran-.clji. Po poročilih listov iz Marsaille je &ilo tam aretirano veliko število komunistov.
— Papežev delegat v Skadru. Pred (■nekaj dnevi je prišel semkaj papežev (delegat, don Ernest Cozzi, domačin iz Istre, ki je bil za vojne v Skadru kot vojaški duhovnik, lansko leto pa žup-inik v Kastratu. Ljudstvo mu je priredilo lep sprejem.
— Falsifikaclje v trboveljski premogovniški upravi. Komisija, ki jebi-
a sestavljena iz delegatov ministrstva laobračaja, socijalne politike šum in rud, e po 20 dneh končala svoje delo ter gotovila mnogo nepravilnosti in tudi to, Ja so bile liferacijske listine često falsi-Sicirane. Komisija je predložila o tem poročilo vladi. Kakor poročajo iz Beograda, se vrne komisija zopet v Trbovlje, kjer bo preiskavo nadaljevala.
— Izgubil je neki dijak v soboto 29. januarja v mestnem parku blizu Maistrove ulice Črno pelerino. Najditelj naj ^o odda v upravi našega lista.
— Kovani drobiž. Na potu iz Dunaja v Beograd je prispelo v petek v Maribor 4 vagone kovanega drobiža.
— Prvo splošno društvo jugoslovanskih vpokojencev v Mariboru. Na srazna tozadevna vprašanja, kje se spre-ijemajo priglasitve k pristopu v društvo ter o višini članarine, se opozarja interesente, da sprejema prijave gdč. Kro-Seljeva v Gosposki ulici št. 2, prvo nadstropje, ki izdaja obenem tudi članske [izkaznice in kjer so na vpogled tudi društvena pravila. Vpisnina znaša 2 K, (mesečna Članarina pa 1 K. Istotako tudi «a vdove in sirote. Vpisani člani, ki še miso prejeli izkaznic, jih dobe istotam.
' — Dotični gospod, ki je na Sokolski «naškeradi pozabil v šotoru za cvetlice .svoj žepni nož, naj se oglasi pri g. Majerju, trgovcu na Glavnem trgu.
-' Našlo se je na Sok. maškeradi: (pelerino, površnik in srebrn prstan ?j.yari 'ma shranjene hišnik v Narodnem
noslue oblasti, velik interes na tem, da se je o takih zločinih takoj obvestila javnost potom listov. Pri slučajih, ki v interesu zasledovanja niso bili še zreli za javnost, je to izrecno pripomnila in sicer zato, da list ne priobči takega slučaja, če ga izve od druge strani, ker včasi predčasne objave res stvari sami le škodujejo. Dajala so se tudi navodila, kako treba take rezervirane slučaje previdno stilizirati, da služijo zasledovanju. Danes je vse to obveščanje sploh zaspalo; to velja zlasti za naše obmejne orožniške postaje, od katerih je redkokdaj na izrecna vprašanja kaj gotovega dobiti tudi o slučajih, o katerih že celo mesto govori.
— Pegasti legar v Avstriji. Kakor javljajo listi, so pri dveh družinah s približno 10 osebami, ki sta potovali iz Italije na Dunaj, dognali pegasti legar. Družini sta bili inficirani brez-dvomno med potjo.
Sokolstvo.
o Minister Beneš in mariborski Sokol. Minister Beneš se je ob svojem bivanju v Mariboru podrobno informiral pri starosti dr. Sernecu o stanju mariborskega Sokola. Dr. Sernec mu je povedal število izvršujočih in podpornih članov, da se je minister naravnost Čudil ogromnemu številu sokolskega naraščaja. Minister je napram dr. Sernecu povdarjal veliko važnost sokolskega delovanju v tej obmejni trdnjavi ter mu izročil prijateljske pozdrave.
o Zahvala. Podpisani odsek za prireditev Sokolske maškerade se najpri-srčneje zahvaljuje vsem cenjenim damam in gospodom, ki so pripomogli s svojim sodelovanjem in z darovi, da se je prireditev tako krasno obnesla.
Veselični odsek mariborskega Sokola.
'domu
., Rjbarsko društvo , Štajerska drav-SEinom a naznania vsem svojim rednim
Joke. Vpi»,,„™P°-
*•> - Afera Nepomuckl. Kakor se nam
poroča, je uvedena preiskava o nanadih «a Nepomuckega prišla do presenetliivih razkritij, po katerih se sumi, da so bili 'vsi napadi nanj le fingirani. Nepomucki uajbrže sploh ni bil napaden, nego je streijai sam, ugotovljeno je tudi, da pri Jhli »Alvis* sploh nihče ni čul strelov, Jer da se napad tam sploh ni izvršil! nadaljnih razkritjih bomo poročali.
*T Strašen zločin v Stmlšču ? Pot-nm iz strnišča pripovedujejo o strašnem Rr°jn.u>. ,$. ^ ie baje izvršil v neposredni bližini taborišča Strnišče. Nek
DallPatinec, je s sekiro ubil *no m nato Vlekel še svojo * v gozd ter i° tam ubil. Be-Ležimo to vest, kakor smo jo prejeli
Lribo™ n? na 28dnje d0^R v ™oratno enkrat odkrito Savno pribiti: Svojčas so imele var-
Sloven. narodno gledališče.
V Repertoire bodočih dni:
V petek 11.: Zaprto.	.	V.y,
V soboto 12.: „Miselu, izv. ab. Desetletnica umetniškega delovanja Milana Skrbinška.
nim materijalom in municijo so pripravljeni. V Belgiji se vrši rekvizicija radi eventuelnega transporta čet. V nemških službenih krogih je izzvala ta vest globok vtis. Berlinski listi pišejo, da mora biti tudi tokrat narodno edin-stvo popolno, da se preprečijo posledice, ki bi mogle slediti taki akciji.
Odhod italijanske vojske Iz Šibenika.
TIP Šibenik, 10. februarja. Semkaj je dospela italijanska oklopnjača »Vittorio Emanuele*, na katero se vkrca mornariško poveljstvo. V teku 15 dni bo vsa italijan-ka vojaška komanda zapustila Šibenik. Uradništvo dobi od 1. januarja do 31. marca posebne dnevnice, ker se smatra, da služi v inozemstvu. Iz demarkacijske črte prihaja dnevno vojaštvo ter se vkrcava za Italijo. Do 12. L m. zapusti Šibenik vsa artiljerija. ,
Dr. Beneš v Parizu. '
TIP Pariz, 10. febr. Cehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je prispel nocoj semkaj. Na kolodvoru ga je sprejelo več političnih osebnosti, med njimi tudi čehoslovaški, jugoslovenski in italijanski poslaniki. Dr. Beneš odpotuje od tu v London, od koder se vrne nazaj v Prago.
Represalije za nasilja na Koroškem.
LDU Ljubljana, 11. februarja. Kakor smo doznali, je deželna vlpda v odgovor na izganjanje Slovencev iz Koroškega poostrila polne predpise za vse potnike, ki prihajajo iz Koroške ali odhajajo tje. Ker se v zadnjem času izgoni Slovencev iz Koroške množe, ker odvzemajo Slovencem gostilniške koncesije, ker jim odpovedujejo stanovanja itd., je vlada odredila, da bo z nemškimi Korošci v Sloveniji enako postopala.
Sodišče.
Nekaznovana žalitev gostilniške ;	kuhinje.
Tukajšnje okrožno sodišče je izreklo končnoveljavno razsodbo, ki bo gotovo razburila duhove med našimi gostilničarji. Švicar Brero Aleksander je več mesecev stanoval v nekem tukajšnjem hotelu, a na hrano je zahajal v drugi hotel. Nekaj Časa je prvi hotelir to mirno prenašal, končno se mu je taka nezvestoba zdela odveč in je naročil vratarju, naj gosta opozori, da je samo-obsebi umevno, da gost, ki dobiva v hotelu stanovanje, mora vsaj enkrat na dan biti gost tudi v gostilni v istem hotelu. A tedaj ga je Švicar zavrnil: „Ich fresse von seiner Ktiche nicht, ich laB mich nicht von seiner Kilche ver-giften.* Prizadeti hotelir se je čutil vžaljenega, ker je bilo to izgovorjeno javno in tako, kakor da bi bila gostilniška kuhinja res tako slaba. Toženi k prvi razpravi ni prišel, pa je bil vseeno — oproščen. Hotelir se je pritožil na vzklicno sodišče, ki je prvo razsodbo potrdilo iz razlogov, češ, toženi Brero ni imel namena žaliti oštirja, ampak izrazil je le kritiko proti njegovi kuhinji. Zagovornik je svojega klijenta opravičil s tem, da so tističas v hotelu popravljali kuhinjo in mu je jed smrdela po lizolu.
Fašisti uničili tržaški Delavski dom.
TIP Trst, 10. febr. V noči od torka na sredo so neznani fantje ustrelili nekega karabinarja, vsled česar so fašisti napadli Delavski dom ter ga popolnoma razdejali in nato zažgali. Delavski dom, v katerem se je tiskal tudi „Lavoratore“, je še bolj razdejan, nego svojčas Narodni dom. Pričakujejo se še nova fa-šistovska divjaštva. Delavci so v protest proglasili splošno stavko.
volitvah v albanski parlament, dočim -jž druga skupina nacijonalistov, ki jo vodi prejšnji minister za prosveto Lenida
sklenila, da postavi svoje kandidate.^
r. . , • ■ |
Pred železničarsko stavko v AnglljL LDU L o n d o n, 10. februarja. (Wolff$ Kakor poročajo listi, preti za prit teden izbruh železničarske stavke.
Hymans ostane.
LDU Pariz, 10. februarja. (Brezžično.) Po prošnji članov sveta zveze narodov je Hymans umaknil svoj odstop s predsedniškega mesta v svet« zveze narodov.
Konferenca svetovne razorožitve v Ameriki.
DKU Washington, 10. februarja. (Brezžično.) Angleški poslanik bo opoi-nomočen za sklicanje konference svetovne razorožitve ter dospe v kratkem v Ameriko.	/
Za obrambo pegavice v vzhodni Evropi.
DKU Ženeva, 11. februarja." (Štor^ carski dopisni urad.) Finska vlada je nakazala žvezi narodov 25.000 frankov za obrambo pegavice v vzhodni Evropi.	*	/
Najnovejša poročila.
Antanta odpošlje v Nemčijo čete.
TIP Pariz, 10. februarja. Povodom akcije dela nemškega tiska, da se o vprašanju reparacij ne sklene nobena odločitev dokler se poslaniška konferenca ne vpraša za svet, se namerava izvesti koncentracija antantnih čet ^ okupiranih krajih Nemčije. Vozovi z vol-
Tešinske meje definitivne.
LDU Praga, 10. februarja. Izvestitelj-ski oddelek ministrstva za zunanje posle naznanja: Zadnji čas so se razširjale v tešinjskem ozemlju govorice, da meje Tešinja, ki so bile v Parizu določene dne 28. julija 1919, niso definitivne in da se izpremene. Kompetentne oblasti izjavljajo, da so vse te vesti izmišljene.
Jugoslavija ne odobri pogodbe z Nemčijo.
LDU Berlin, 10. februarja. Ministrski svet v Beogradu je po obsežnih in dolgobrajnih pogajanjih odrekel odobritev že zaključene in do podpisov izgotovljene začasne trgovinske pogodbe, katere so sklepali bivši pomočnik finančnega ministra Popovič in sekcijski načelnik Teodorič na eni strani in ministrski ravnatelj nemškega zunanjega urada von Stockhammer na drugi strani.
Razkol med Albanci.
LDU B«ogra, 10. februarja. Kakor poročajo vesti iz Tirane, je nastal med slovenskimi nacijonalisti razkol. Mlajša skupina je sklenila, da ne sodeluje pri
Iz ustavnega odbora. ,^3
Beograd, 10. februarja. Di sejo ustavotvomega odseka je olvorff dr. Vesnič. Prvi je govoril poslanec Sušnik (Jugoslanski klub), ki se je branil proti včerajšnjemu govoru ministra Trif-koviča. Za njim je govoril komunist Sima Markovič, nato pa posl. Voja Marinkovič, ki je izjavil, da bi bilo napačno, ako bi se hotelo v načelni debati doseči sporazum s komunisti. Parlament ni iž^ polnil nad glede zakonodajnega dela. Skrbi ga samo, da se težko sporazumemo, ker smo pač Slovani.	.	v
Posl. Ljuba Jovanovič poudarja nelogičnost popolne suverenosti konstitu-ante. Izjavlja, da se mora sedaj priti do ustave za vsako ceno,	•>	v';
Minister Trinkovič odgovarjanavpra-šanje dr. Simraka, da so prehodne odredbe izdelane le po komisiji, a vlada 6 tem še ni stavila svojega predloga. 1'
Seja se je končala ob 12 in pol. Prii hodnja seja jutri ob 9 in pol dop.
TIP Beograd, 10. februarja. Ni včerajšnji seji odbora je posl. Sušnik v imenu Jugoslovenskega kluba zahteval, naj se najprej izpopolni vlada g. Pa-šiča, do tedaj pa naj se odgode seje ustavnega odbora. Izgovor, da bi zem-ljoradnička stranka podpirala vlado g. Pašiča, ne drži, ker je načelnik zemljo-radniškega kluba Avramovič izjavil, da bi se mogel politični del ustavnega načrta Pašičeve vlade sicer vzeti v pretres, kar se pa tiče gospodarsko-socijalne strani? načrta ne odobrava, ker imajo zemljo-radniki svojega. Ugotavlja, da sedanja vlada g. Pašiča nima večine ter bi morala po parlamentarnih principih že davno odstopiti.
Predsednik dr. Vesnič je izjavil, da predloga poslanca Snšnika ne more staviti na dnevni red, niti dovoliti, da se <*’ njem razpravlja. Ako misli poslanec, d« sedanja vlada nima večine, naj jo vrže« v parlamentu. Končno je opozarjal dr. Vesnič govornike, naj čimpreje zavzamejo svoje stališče, ker mora biti načeln* debata končana 14. tega meseca.
Pozdrav iz starih časov
Je, ie od nekdaj kot najboljie prignano !n prcUkuSeno, pravo
㤠chichiov o milo"
z znamko Jelca",
katero nam prihrani ve» trud tn vso skrb pri pranju danes tako dragrga perilo. M!to s .JELENOM* dobiva se v potnall, Izvrstni kakovosti v naslednjih velik .šiiti:
i/, kg kcmadl, 2-delni.	V* ^g komadi, i-d-hn.
Zastopstvo ra Slovenijo ima tvrdka j. Globočnik in drog v Lju&Ijatni.
Gospodarstvo, trgovina.
Borza 10. februarja.
Zagreb: Berlin 243—244, Italija 535—537, London 565-570, Nevv-Vork 145—146, Pariz 1040—1045, Praga 186’SO—190, Švica 2350, Dunaj 21'23 —21.30. Valute. Dolarji 141—145, avs. krone 2450—25, carski rublji 0-70, francoski franki 1000—1020, nar»o!end. 475—480, nemške marke 234—235, romunski leil 193—200, italijanske lire 520—522, čehoslovaške krone 180—185.
Dunaj: dinarji 1856—1885, dolarji 695—699. franc, franki 4980—5020, švlc. j franki 11.27-11.325, lire 2500-2520. češke krona 884—890, madž. krone i 12600—128.30, nemške marke 1159— fli63, poljske marke 85.40—87.40, funti ‘2720-2740.
Curih:	Bsrlifi 10.20. New-Vork
1616. London 23 94, Pariz 44.15, Milan (22 45, Praga 7.75, Budimpešta 1.13, jZagreb 4.50, Varšava 0.80, Dunaj 1.55, Avstrijske krone 1.05.
j Ustanovitev nove tovarne soda-r?ice. Prva brvatska zadruga malih [prodajalcev v Zagrebu namerava usta-inoviti novo tvornico sodavice v Vlaški ftulici 94. Štaba se bo računala na 700.000 kron.
| Dospele ladje. Naša trgovska agentura v Solunu sporoča interesentom, da so dospele v tamkajšnji pristan naslednje ladje: »Amor« iz Amsterdama, »Circe« iz Antverpna, »Fri-gija« »z Liverpoola in »Sake Charestie« iz New V< rha. Ladje vsebujejo blago, namenjeno naši državi in sicer večinoma sladkor, kavo, manufakturo in železnino.
1 Uvoz mineralnih olj. Glasom razpisa ministrstva za prehrano in obnovo dežel sme odsek za prehrano v ■Ljubljani ods’bj dovoljevati uvoz mineralnih olj samo industrialcem in porabnikom za njihovo lastno porabo, ter samo v količinah do pol vagona, to je 5000 kg in sicer brez vsako kavcije. Uvoz mineralnih olj preko pol vagona dovoljuje izključno imenovano ministrstvo, oddelek za mineralna olja. Odseku je dalje zabranjeno izdajati uvozne dovolitve za mineralna olja, ki so namenjena za prodajo in sicer na glede na količino, ki se uvaža. Vi teh primerah izdaja uvozne dovolitve; izključmo le imenovano ministrstvo in' sicer tudi ledaj, ako uvožena množina: ne presega 5000 kg. V primerih, ki so navedeni v odstavku dva in tri se morajo stranke obrniti za uvozno dovolitev na ministrstvo za prehrano in obnovo dežel, oddelek za mineralna olja, ter priložiti svoji pravilno koleko-vani prošnji potrdilo protokolacije ter potrd’lo, da so plačali davek za preteklo leto, dalje za vsak vagon kavcijo 500 dinarjev, ki zapade v prid državne blagajne, ako uvoznik ne izpolni pogojev, pod katerimi se mu je dovolil uvoz.
| Davek ni. poslovni promet. Vsled razglasitve »Uradnega lista« št. 11 bi se moralo plačati s 15. februarja davek na poslovni promet. Vsled protesla »Zveze trgov, grem)jev« in vseh zbornic ie ministrstvo to naredbo začasno preklicalo ter se bode ta davek na drug način pobiral, kar se še pozneje razglasi. Trgovski gremij.
I Pogajanja z Nemčijo. Finančno ekonomski komite ministrskega sveta je v svoji zadnji pregledal načrt trgovinsko pogodbe z Nemčijo, ki se je sestavil v priliki navzočnosti nemških delegatov v Beogradu in odredil ne-
I katere popravke. V prihodnjih sejah ministrskega sveta se bo ta pogodba I zaključila,
| Gospodarska pogajanja z Nemčijo. Trgovinski minister dr. Kukovec je sporočil ta teden v ministrski seji izid pogajanj z nemškimi de^gati. Ministrski svet je vzel poročilo na znanje in sklenil, da se pogajanja nadaljujejo, vendar pa odklonil trajno pogodbo.
| Izvoz ovsa. Dovolil se je izvoz ovsa iz naše države, pa samo do najvlšje količine 8^00 vagonov, vendar bo pa najbrže efektuiranje radi visokih cen v naši državi precej majhno.
Vagonska tvornica na Semeringu ja za časa preobrata izgotovila 25 novih tovornih vozov in odposlala na progo Bosanski Novi — Bihač, vendar so se tl vagoni izgubili nekje na potu. Poizvedovanja so bila brezvspešna.
| Ustavljen promet na progi Skoplje-Gjevgjeli. Radi pomanjkanja premoga na progi Skoplje—Gjevgjeli se je do nadaljnega obustavil ves tovorni promet. Kurilnica v Skoplju je brez premoga, tako da se še komaj vrši osebni promet.
j Nemci o našem gospodarskem vprašanju. V Berolinu izhajajoča •Keramische Rundschau* se bavi v nekem članku o jugoslovenskem industrijskem vprašanju. List omenja pogajanja, ki se vrše med nemškimi in našimi strokovnjaki in je mnenja da je postala Jugoslaviia po vojni država, ki bo z ozirom na izvoz v bodočnosti velike važnosti. Iz Srbije, ki je štela pred vojno 3 milijone prebivalcev, je postala Jugoslavija z 14 milijoni. Nemčija naj radi tega polaga posebne važnosti na trgovinske stike s to bogato državo ter nai odpošlje tjakaj svoje zastopnike. Ker je Jugoslavija v prvi vrsti agrarna dežela, mu primanjkuje poljedeljskih strojev In te bi lahko naročal iz Nemčije. Nadalje pravi list: Ljudstvo je pridno, višji uradniki pa spretni In nepodkupljivi. Jugoslavija ima sosebno v Kotoru dobro in zelo ugodno pristanišče. Po-četke industrijskega razmaha je raz-namovati posebno v Zagrebu in Sloveniji. Jugoslavija dela utis zdrave in močne države, ki bo imela lepo bodočnost, ako se bo lahko politično ineovirano razvijala, j | Potvorjeni čeki Jadranske ; banke*. »Trgovski list» ooroča, da so se pojavili -zadnje dni v prometu oo-narejeni čeki »Jadranske banke*. Čeki so izstavljeni od tržaške podružnice tega denarnega zavoda in ponarejeni nekateri podpisi opolnomočenih uradnikov.
| Tovarna keksov v Djakovem. Diakovši mlin d. d. je ustanovil zelo lično tvornico keksov. Stavba je zelo krasna in svetla in vsebuje dve peči. Izdeluje se dnevno do 800 kg keksov.
| Spedicijska tvrdka »Celeritas d. d.“ v Zagrebu jo prijela od ministrstva trgovine In Industrije dovoljenje, da lahko raztegne svoje delovanje tudi v Slovenijo. Kakor čujemo, namerava ustanoviti tukaj v Mariboru podružnico.
| Spremembe pri naših trgov, agenturah v Parizu. Minister trgovine j in industrija je odstavil Jovana Petrovič, Člana *M. Petrovič Cksprescom-| pagnie Pariš« kod vodjo naše opolno-močene agenture.
I | Vprašanje južne železnice. .Kakor se poroča Iz Beograda, je odpotoval pomočnik premetnega ministra g. Jelič na Dunaj, da se pogovori
9 nnHUalli Hrn5hp itl9nP. ?p]P7niffi O
železniškem ovrašanju. Tudi se bode g. Jelič najbrže udeležil konference interesentov južne železnice na Dunaju. Naša država namerava odku-itl proge južne železnice, ki so na našem ozemlju.
| Dobava poljedeljskih strojev. Za marec je določila vlada oferto radi dobave poljedeljskih strojev za državo. Vendar jc pa vlada ukinila to dobavo, ker je ponudila Nemč:ja plačilo vojne odškodnine v blagu in bi v tem slučaju dobavila tudi poljedeljske stroje.
| Užitnlnskl davek. V prvih šestih mesecih proračunskega leta 1920—21 je zr.ašal državni užitnlnskl davek
62,957.59555 dinarjev, cd katerih od-
pade 22,115.66877 dinarjev ne Hrvaš ko-Slavonsko in 14,110.567‘08 dinarjev na Vojvodino. Znešek presega onega v prvi perijodi prejšnjega leta za 43,210.97964 dinarjev, ie pa nižji preliminarij za 16,028.380'45, ker so se ti davki povišali šele na 20. septembra 1920.
| Čehoslovaško-madžarska trg. zbornica. Kakor se doznava v praških trgovskih zbornicah, se ustanovi v Pragi v najkrajšem času čehoslovaško-madžarska trgovska zbornica, kakor hitro bodo pogovori med Cehoslovaško in Madžarsko zaključeni,
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.
Primorci!
Naznanjam, da sem odprl
novo higijenično brivnico.
Za prvovrstno in čisto postrežbo jamčim. 191 2—1
Vjekoslav Gjurin
primorski begunec, Maribor, Jurčičeva ulica št. 9.
(Gleichstrom) 14 HP, 3 H P, 1 HPz napuščaji (Anlass)> ter motor na pl5n proda
Mariborska tiskarna d. d.
Jurčičeva ulica 4.
OOOOOOOOO6O«O0OO*Op«8##OOO*mMOOM*oaoCOOMOOCOooilOOOOOOJiOOOO8OOOOC9OOeOOOOOO®OO#OOO*OW,l>®WIO®*®#OOCOOaSl »ococ#o«©«cooo*oooe0»08oomow#«o*»o8«oooocoe«cof)oOoeoooopooooo««iwo*OOTOo«*B®#*aool»otMM#**oco«a«Ct»J 0
usnjarska industrija d. d. ;
na Erep pri Ptuj«
(Slovenija)
t
j . v j T »»' . . ' , . ■	^	M
je pričela z obratom tovorne | za čevlje.
4
<
4
r.fi
»fs«	•?**«•
°oo	o o	o o	I
o	«>	o
• . —— •	• ' •	• ' f '' '''	1
«
Izdeluje vsakovrstne	j
Boodvcap- in Mac-kajj-čevlje	|
4
4
4
za gospode in dame, navadne de-	j
lavske, kakor tudi najfinejše lu ksuzne čevlje .	188	3-