Hi) HA 6U I002u PRH OSREDNJA KNJUNICA P. P. 126 66001 KOPER 3 KI DNEVNIK fostnli n* plačana v gotovini AKk t»*AC«na » ge A Postaje 1 grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 196 (9804) TRST, četrtek, 25. avgusta 1977 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izdajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. POROČILO O AFERI KAPPLER V SENATNI KOMISIJI NI ZADOVOUILO NIKOGAR Obrambni minister Lattanzio tarča čedalje ostrejših kritik in polemik * Na današnji seji poslanske obrambne komisije ministrov samozagovor PSI se previdno pridružuje zahtevi po Lattanziovem odstopu - Po vsej verjetnosti bodo o Kapplerjevem begu uvedli parlamentarno preiskavo lJM ~ Obrambni minister Lat-. Popravlja novo poročilo, ki Potlal na današnji seji ob-"»e komisije poslanske zborni-k' Posvečeni «al'cri Kappler». To ^todi povsem logično, saj je tor-0 izvajanje obrambnega mini-i( a v*budilo splošno razočaranje ^ ** zaostrilo polemike proti mi-,1 ru; Po oceni, ki prevladuje v [**dh političnih krogih je namreč jj^Pzio, namesto da bi razblinil '»e dvome o m«)rebitni odgo-lifl *** v'adoih predstavnikov v a-nasprotno potrdil upravičenost * 'n celo same zahteve po od-™n obrambnega ministra. *>tvo je, da je postal položaj njbnega ministra nadvse delika-kjij’ Lattanzio ne bo znal danes bo,j prepričljiv, kot je bil na 1^ |Enatne obrambne komisije, po-j,j b° zahteva po njegovem odsto-Hjin^taJa še bolj splošna. Že današ-je *Avanti» na primer poudarja, da [j. nzprava v senatni, komisiji o-L nia na vrsto pomanjkljivosti ce-'tač a obrambnega ministrstva, ilj^nai z njegovim političnim vo-^ Lattanzio danes ne vrzeli v poročilu, bi njegov Pj) ai — piše dobesedno glasilo ^Postal zelo težaven*. Ij^.0 oženju časopisa je Lattanziu kj(a° delno uspelo dokazati, da so to, djegova navodila Kapplerjevim najbolj primerna in da Ho etstični krvnik lahko zbežal sa-■ }fn! *er niso bila v celoti izvedena. IJdar ' 9® n' minister dokazal — tr3We «Avanti» — da je izvajal **ko tn° oedzorstvo, ki je biio v to (, delikatni zadevi nujno potreb-Pgj balistično glasilo poudarja, da lt9tf| n' hotela prva zalučati liju "n Proti ministru* v pričakovali,, nadaljnjih izsledkov preiskave, jjs Pa sedaj prihajajo čedalje bolj ,na dkn razne odgovornosti, 'tiijj da se debata v pnslapski zbor-\ C pomenljivo piše lif^t — tti|a n)°fila zaključiti, ne da bi pu-)asllQ a'ed». Da bi bilo še bolj se i0, kakšno je mnenje socialistov, tst40laentar takole zaključuje: «A-Kappler ne more povzročiti Ve Ce'°*ne vlade, niti pa se ne Vri 0rnei'ti• na neprepričljive in neuPrav'dene disciplinske u- Čnajbolj polemični proti Lat-dilia *? ~ kot že od samega iz-ti, ita,af®re Kappler — republikanka aler'h glasilo danes brez ovin-Vi,bt°žuje vlado in obrambnega Voy ’ C'a skušata prikriti lastno kj1V{j0rnost s tem, da zvrneta vso kSjf:0 »a karabinjerje, s tem pa ft a e'1e8a od zadnjih še neokrnjena j/)rov republiških institucij. VSn° .žbe proti karabinjerjem so Vev.. *n zmedene, prav zato pa *' h,/.0 ves karabinjerski rod. Na 'La ®Cln pa si je vlada — piše 8 Or)006 rePubblicana» — prevzela 8S[w.*avornost, da je še zaostrila V • > ki tli v karabinjerskih vr-A) ' s tem ošibila karabinjerski kW,e0mentar glasila PRI se za-Vs6| ugotovitvijo, da je bila »Su ^ utemeljena zahteva po od-obrambnega ministra. ^koliko manj odločen, kljub te-Vi*8 ostro polemičen je bil tudi Vrn®‘’ tajnika PSDI Rornite, ki da je bilo poročilo Wa Lattanzia pomanjkljivo in 18 to v°'i'vo. blagohotno dodal, da D. ^orda le posledica naglice, ]Vk) Pomanjkanja politične volje, btifoj Pojasnili vse operativne in po-K"‘ odgovornosti Razdražen ton bonskega glasnika BONN — Zahodnonemška vlada je razdražena, da se v Italiji in drugod po svetu, celo med zahodnimi zavezniki, po Kapplerjevem begu čedalje ostreje piše in govori o nemškem narodu in dejstvu, da ni opravil s svojo preteklostjo. To je dovolj jasno dal razumeti glasnik zahodnonem-ške vlade Griinewald na redni tiskovni konferenci, katere sta se u-deležila — poleg domačih — tudi dva italijanska časnikarja. Z njima se je 'bonski glasnik zadržal še privatno in skušal omiliti občutek razdraženosti in nejevolje tako, da je dal nekaj splošnih zagotovil, ka- ko bo vlada obravnavala Kapplerjev primer in vse skupaj zabelil z i-zrazi upanja, da bo italijansko -nemško prijateljstvo še trdnejše in večje. Griinevvald je v začetku na tiskovni konferenci poročal o gospodarskih statistikah. «Kapplerjev primer* sploh ni bil na dnevnem redu in je bonski glasnik bil očitno prepričan, da se je izmazal, ko je včeraj položil na mize «Pressehausa» ciklostirano izjavo Schmidtove vlade z generičnimi obljubami in izrazi solidarnosti s svojci Kapplerjevih žrtev. Toda italijanska časnikarja iiMiiiiiiiiiaiiiiiiiiHHiiiiiiHmiiiiiiiMiiiiiiimiiimiHimiiiiuiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiMiiiiiiiiiifiiiiii PREISKAVA 0 KAPPLERJEVEM POBEGU Rod karabinjerjev na zatožni klopi Avto, s katerim naj bi zbežala krvnik in njegova žena, v Italiji že 12. avgusta V tej zvezi H za Kapplerjev je Romita po-nujno potrebo, da Lattanzio tofog3,a današnji seji bolj obširna a- ne glede na to pa se je *W Za izvedbo parlamentarne jH®Ve o aferi, češ da se mora nt sam angažirati v ugotav-^ '’esnice. k ^Vedbo parlamentarne preiska-;facan'le izrekel tudi demokristjan Hovn1'.’ P° mngnju katerega je 8Stio 0 ministrovo poročilo še bolj %v#P°mdllo to nujnost. Taka pre-■*3‘ se zaLljučila v točno d SČ" sb'ankino glasilo, ki brani H .Lattanzia, je kajpak demo-v ^Ost ' popolo*. ki sicer bolj 15 biihj0,0 ^°t pa prepričano prizna-: str9vim izvajanjem edino vr-iJn [/' sicer jasnost glede okoli-n Li|f. PP'erjevega bega, kolikor jih jjjJPngoče doslej ugotoviti. Gla-fcfnte ..Pnudarja predvsem tri ele-?lii; j*! so prišli do izraza v poro-rileter,- s';vo, da v aferi niso bili tuji Ot k.«» JK , \ZV4 OU Ulliusuvm. ,'b „i končno doslednost v obnaša- 4()u®rn in kratkem roku ter naj A Lndno pojasnila celotno zade-1 tudi vse stopnje odgovor- j -oen ; uradni organizmi, o-T (kuno iudividualen značaj napak ;h a,1Jkljivosti, \ki so omogočile '1 ;? končno , h Ltivli ' List se tudi zaganja v :?i bi e°a tolmačenja dejstev*,' ki Sl5i. zakrivili nekateri časo- RIM — Vse kaže, da : varnostna služba in agenti političnega oddelka rimske kvesture vendarle zbrali nekaj tehtnih indicev o Kapplerjevem pobegu. Gre v glavnem za podrobnosti, ki neizpodhitno dokazujejo to, v kar ni nihče od vsega začetka dvomil: beg je pripravila trdna organizacija. Nobene uradne novosti pa ni v zvezi z osrednjim vprašanjem afere kappler in. sicer, kako je mogoče, da jo je nacistični krvnik pobrisal. Preiskovalni sodnik polk. Gcntile in javni tožilec polk. Scandurra sta s tem v zvezi tudi včeraj zaslišala vrsto ka-abinjerskih častnikov, ki so bili posredno ali ne osredno zadolženi za nadzorstvo nad Kappler-jem. Med temi jo bil tudi stotnik Capozzella, neposredni predstojnik aretiranih karabinjerjev Falsa in Pa-voneja. Proti njemu nista vojaška sodnika sprejela doslej nobenega u-krepa, kar pomeni, da aa zaenkrat ne obtožujeta ničesa". Preiskava je pa brez dvoma uperjena proti višjim karabinjerskim častnikom, saj je med drugim minister Lattanzio dbto-žjjl ta vojaški rod pomanjkljivega In malomarnega izpolnjevanja njegovih ukazov, k čemur gre dodati dejstvo, o katerem je poročal :-’asti časnik «Unita», da je polkovnik Fior-lelta, ni znano po čigavem naročilu, januarja odredil znatno milejše nadzorstvo nad krvniki Ardeatin-skih jam. če pristavimo še, da sta bila nedaleč od Kapplerja na zdravljenju tudi častnika Amos Spiazzi in Gaetano Pecorella, predstavnika fašistične prevratniške organizacije vetrovnica, ki je pred leti imela v načrtu osvoboditev nacističnega zločinca, postane ozadje nezaslišanega pobega še bolj rrračno. Zadeva bi se še bolj zapletla, če bi se izkazala za resnično, vest, da se je jetnik lahko po mili volji sprehajal po bolnišnici in po vrtu. Tako je poročal včerajšnji radijski dnevnik GR-1 in poudaril, da bi ta okoliščina lahko pojasnila, zakaj je iskanje jetnika začelo skoraj uro potem, ko so odkrili njegovo odsotnost. Nuna, ki se je prva zavedla, da Kapplerja ni v sobi, naj bi namreč mislila, da je kot običajno odšel na sprehod v vrt. Šele ko ga čez skoraj eno uro ni bilo na spregled, naj bi obvestila karabinjerje na straži. Obrambno ministrstvo je to vest označilo kot neresnično, saj naj bi nuna ne govorila z nobenim časnikarjem, obenem pa naj bi zagotovila, da je jetnik le občasno zapuščal tretje nadstropje oddelka za kirurgijo in še to vselej v spremstvu do zob oboroženih karabinjerjev. Medtem se marsikomu vsiljuje dvom, da pobegli zločinec vendarle ni bil z eno nogo že v grobu, kot •bi lahko sklepali po uradnih zdravniških spričevalih. V intervjuju z urednikom milanskega tednika «Pa-norama* je zdravnik homeopat (v tej zdravniški zvrsti je bila izvedena tudi Annelise) Carlo Cenerelli poudaril, da izkušen homeopat lahko povzroči vsakomur simptome raka, ne da bi človek sploh imel v sebi poblaznelih celic. Dovolj naj bi bilo dati pacientu večjo dozo thuye, shovi, ki se je homeopati poslužujejo pri zdravljenju rakastih tvorb. V resnost Kapplerjeve bolez-hi naj bi podvomil tudi primarij onkološkega oddelka bolnišnice «Sant’ Elena* dr. Giuseppe Stradone, vendar slednji je demantiral, da bi v razgovoru z. urednikom omenjenega tednika kdaj izjavil, da «je vest o Kapplerjevem raku izmišljotina*. Edini stvarnejši izsledki zadevajo avtomobil, s katerim naj bi Kappler in žena bežala proti meji,. Zvedelo se je. da je šlo za «opel» bele barve, ki se je pojavil na italijanski meji 12. avgusta. Kot kažejo avtocestni kartončki je avto kolovratil vse do velikega šmarna po srednji Italiji in prispel do Rima dan pred Kapplerjevim pobegom. Nato se je znova pojavil na avtocesti ob 1.50, 15. avgusta in vozil vse do avstrijske meje vštric z rdečim fiatom 132. Tablica, ki jo je šofer napisal na obrazec za popust, pa je očitno lažna. Preiskovalci pa ne izključujejo možnosti, da je Kappler pobegnil z letalom. Neka rimska stevardesa trdi, da je na letalu, ki je za veliki .šmaren odletelo v Franckfurt, opazila starejšega in bolegnega moža v spremstvu postavne ženske srednjih let. Je šlo za Kapplerja in Annelise? Preiskava je stekla tudi v to smer, čeprav so indici dokaj labilni, (vt) Waldhcim v Londonu LONDON — Na dvodnevni obisk v Veliko Britanijo je včeraj prispel generalni sekretar OZN Kurt Wald-heim, ki se bo med svojim obiskom pogovarjal z britanskimi voditelji. Dopotoval je iz Libije. nista odnehala. Postavila sta mu več vprašanj, na katera je odgovarjal hladno, kratko in neosebno. Cernu je zahodnonemška vlada čakala osem dni, pred/.n je objavila svojo izjavo o Kapplerjevem begu? «Tako se nam je zdelo primerno.* Čemu je pravosodno ministrstvo v Bonnu prejelo z nekajdnevno zamudo italijansko zahtevo po izročitvi nacističnega zločinca? «Morali smo jo prevesti.* Kappler uživa zahodnonemško državljanstvo? «Da, Kapoler, ostaja zahodnonemški državljan.* (Resnici na ljubo je ZR Nemčija bila ustanovljena, ko je Kappler bil že nekaj let na Gaeti). Je res, da Schmidt in Brandt nista soglašala v tem primeru? «Ne.» Čemu bonska vlada bi obsodila Kapplerjevega bega? «0 tem ne bom govoril.* Griinewald je nato pokazal tudi vidno nejevoljo zaradi reakcij na Zahodu ob izidu filma Joachima Festa o Hitlerju, v katerem je nacizem prikazan kot nepopisna ljudska veselica ob splošnem redu in gospodarskem razvoju, povsem pa pozablja na grozote tega režima. Bonski glasnik je seveda dobro razumel, da so njegovi hladni in o-somi odgovori bili namenjeni notranji potrošnji*, zahodnonemškemu tisku, zato je italijanska časnikarja Cisjordanija trd oreh za Izraelce TEI, AVIV — Medtem ko se po vsem svetu množijo protesti zaradi sklepa tukajšnje vlade o naseljevanju Cisjordanije z izraelskimi ljudmi, so Beginove oblasti poskrbele za presenečenje. Odstavile so župana mesteca Kabatiya (10.000 prebivalcev), ki leži nekaj kilometrov stran od Jenina na cisjordanskem ozemlju. Gre za Mohameda Sabau-na, ki je bil izvoljen pred letom dni in ni užival naklonjenosti niti samih občinskih svetovalcev zaradi svojega nepopustljivega zadržanja do palestinskega življa. Njegovi sodelavci so si namreč prizadevali, da bi krajevne oblasti vzpostavile tvor-nejše odnose s Palestinci. Nasprotovanja v tem smislu so privedla do številnih javnih izgredov, pri katerih je bila ena oseba ubita, 53 pa ranjenih. Delo občinske uprave je zaradi tega docela zamrlo in položaj je postal nevzdržen, tako da so se morale telaviv-ske oblasti slednjič odločiti za Sabaunovo odstavitev. To seveda še ne pomeni, da se je telavivska vlada »omehčala* v odnosu do Palestincev, Tembolj še, ker je zunanji minister Dajan takoj po včerajšnjem povratku v domovino s 24-urnega obiska v V. Britaniji ponovno kar najodločneje zatrdil, da Izrael ne bo dopustil oblikovanje palestinske države v Ci-sjordaniji, ker bi to pomenilo konec izraelskega naroda. Vanče in Teng za normalizacijo odnosov med LR Kitajsko in ZDA Včeraj sta se ameriški državni tajnik in kitajski podpredsednik srečala dvakrat: na uradnem pogovoru in na slavnostni večerji. V zdravicah sta poudarila potrebo po dokončni ureditvi odnosov med obema državama. Na sliki: Vanče in Teng Hsiao-ping na uradnem pogovoru. Obširnejše poročilo na zadnji strani PREDSEDNIK SFRJ DOPOTOVAL IZ IRKUTSKA V SEVERNO KOREJO V Pjongjangu priredili Titu izredno veličasten sprejem Vse prebivalstvo glavnega mesta toplo pozdravilo jugoslovanskega gosta Danes začetek pogovorov s Kirn II Sungom ■ Titova brzojavka Brežnjevu PJONGJANG predsednik Tito — Jugoslovanski in severnokorejski povabil v svoj urad in se z njima . državni in partijski voditelj Kirn II prijazneje pogovoril ter obljubil, da . Sung bosta danes skupaj s sodelavci bo njegova vlada «skrbno preučila | začela uradne politične razgovore. Kapplerjev primer*, ker sc «zave-1 xito je na prvi obisk v Ljudsko deda, kako je to važno za italijansko mokratično republiko Korejo prispel včeraj popoldne. Sprejema, kakršne ga so mu priredili, doslej ne pomni- la vno mnenje*. Da bi si pa ne dt“ lali preveč utvar je v isti sapi pou- daril. da v Bonnu ne morejo spve-,j0 v severnokorejski prestolnici. Ju- mom i lini m 1^1 cn ir* ni o 1 i iririm 1 * .. .. .. meniti linije, ki so jo začrtali vidni državniki, kot so Heinemann, Brandt in Schmidt, ki so večkrat zahtevali od Italije, naj Kapplerja pomilosti. Griineivald je dodal takoj da se bo goslovanskega voditelja je na ulicah Pjongjanga pričakalo in pozdravilo več sto tisoč ljudi, skoraj vse mestno prebivalstvo. Na ulicah je bilo na desetine orkestrov in ■*)» Andreotti in Schmidt srečala čim : folkloram skupin. Kolona avtomobi-bo to izvedljivo m mogoče, kajti | jov je precej kilometrov vozila pod morebitne ljudske protestne demon stracije proti Schmidtu bi ne koristile takim prijateljskim pogovorom. Toliko o' tiskovni konferenci. Splošen vtis. ki ga je mogoče razbrati tudi iz tiska pa je, da bo bonska vlada skušala zavlačevati vso zadevo toliko časa, dokler se vode ne bodo pomirile ali pa se bo problem rešil sam od sebe, morda s Kappler-jevo smrtjo. Uradno izjavo bonske vlade so komentirali tudi v Farnesini. V po luradni noti italijansko zunanje ministrstvo poudarja, da. si želi raz voia prijateljskih in zavezniških odnosov med Italijo in ZR Nemčijo «ob upoštevanju in spoštovanju skupnih idealov demokracije in pravičnosti.* slavoloki in tvansparenti, na katerih so bila v srbohrvaščini in ko-rejščini napisana gesla o prijateljstvu med korejskim in jugoslovanskimi narodi ter o predsedniku Titu kot vidnem voditelju jugoslovanskih narodov. Deset kilometrov dolg špalir se je zdel kot neskončni cvetlični drevored, ki se je končal pred vhodom v Titovo začasno rezidenco z živimi podobami, ki so se slikovito spreminjale in v katerih so ljudje s svojimi telesi upodabljali besede dobrodošlice in državni zastavi SFR Jugoslavije in LDR Koreje. Posebno letalo, s katerim je Tito dopotoval iz Irkutska v Sovjetski Italijanska vlada zato «jemlje na zvezi na uradni in prijateljski obisk znanje zagotovilo, da bo bonska vlada skrbno preučila zahtevo o ekstra-diciji*. Izjavo so sporočili tudi zahodnonemškemu veleposlaniku v I-taliji. (st.s.) v Korejo, je pristalo na letališču Pjongjang točno ob 16. uri po krajevnem času. V veličastnem sprejemu na letališki ploščadi je sodelovalo pet tisoč mladincev in mla- ItflllllllllllllllllllimillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllUllllllllllllltllltlllMtlliHllllllllllltlllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlHIlflMIIIHIHIItlimillMIIHIIHimilltll VČERAJ MALO PRED POLNOČJO JI ZAPUSTILA ZAPOR V POIIUOUJU PETRA KRAUSE KONČNO NA SVOBODI Njeno izpustitev na začasno svobodo je po sklepu neapeljskega sodišča pooblastil pravosodni minister Bonifado - Anarhistka ne bo smela zapustiti Neaplja V. APEL/ — Petro Krause so izpustili na začasno svobodo. Neapeljsko prizivno sodišče je namreč sklenilo sprejeti zahtevo branilcev italijansko - nemške anarhistke, nakar pa je tudi pravosodno ministrstvo pooblastilo njeno osvoboditev. Pač pa Petra Krause ne bo smela zapustiti Neaplja ter se bo marala dvakrat na teden javiti policijskim o-blastem: to omejitev svobode so o-, dredili kot jamstvo, da se ženska j ne bo skušala izogniti sodnemu pre j ganjanju in njeni ponovni izročitvi j Švici, kjer naj bi bil prihodnji mesec nov proces proti domnevni teroristki. Kot je znano, so švicarske oblasti privolile v ekstradicijo Petre Krause le s pogojem, da se bo vrnila v Švico na proces; zaradi tega so italijanske oblasti izdale nov zaporni nalog, za njeno osvoboditev pa je bil včeraj potreben sklep pravosodnega ministra, ki je edini pristojen, da odredi začasno svobodo za človeka, ki bo moral biti izročen neki tuji državi. Petra Krause je zapustila neapeljsko kaznilnico v Pozzuoliju malo pred polnočjo. Pred zaporom jo je čakala večja skupina prijateljev in simpatizerjev, toda anarhistka se je takoj odpeljala proti Neaplju v avtomobilu, ki ga je vozil njen prijatelj in v katerem sta bila tudi njen 17-letni sin Marco Ognissanti in radikalna poslanka Adele Faccio. Prvi korak k osvoboditvi anarhistke je bil storjen, ko se je preiskovalna sekcija neapeljskega prizivnega sodišča, ki ji predseduje dr. Mi-lilotti, odločila, da usliši zahtevi Petrinih odvetnikov po začasni svobodi. Sodišče je izdalo odlok, v katerem utemeljuje ukrep o začasni svobodi z naravo kaznivih dejanj. ki naj bi jih obtoženka zakrivila in ki ne predvidevajo obvezne aretacije, z moralnimi lastnostmi obtoženke in še posebno z njenim zdravstvenim stanjem. Pri tem so sodniki upoštevali predvsem izvide zii-riške bolnišnice, saj je anarhistka zavrnila nove zdravniške preglede po povratku v Italijo, ugotovili pa so tudi, da se njeno stanje po pregledih v Ziirichu prav gotovo ni izboljšalo, kot na primer dokazuje že samo dejstvo, da ženska tehta manj kot 40 kilogramov, ko pa je visoka 160 centimetrov. Toda sklep neapeljskega sodišča še ni zadosoval za osvoboditev a narhistke. Zadevo je moralo proučiti tudi pravosodno ministrstvo, ki je edino pristojno, da pooblasti o-svoboditev. Okrog 20. ure je končno prišla vest, dn je sam minister Bonifacio sklenil pooblastiti neapeljskega generalnega pravdnika, da izda odlok o izpustitvi na začasno svobodo. Istočasno je minister odredil že omenjene omejevalne u-krepe kot jamstvo, da Petra Krause ne bo zapustila Neaplja. Odlok o osvoboditvi je bil izročen dvema policijskima funkcionarjema, ki sta ga nesla v kaznilnico v Pozzuoliju. Bilo je nekaj čez osmo uro zvečer. Skoraj štiri ure pozneje je bila Petra Krause končno na svobodi. (tm) dink v pisanih korejskih nošah. Ti ta je prvi pozdravil njegov gostitelj predsednik DLR Koreje in generalni tajnik korejske delavske partije Kirn II Sung, navzoči pa so bili tudi drugi najvišji korejski voditelji. Blizu mosta se-je kolona avtomobilov ustavila sredi navdušene množice prebivalcev, ki so zasuli ulico s cvetjem in Titu v srbohrvaščini vzklikali gesla dobrodošlice in spoštovanja. Od tam do Titove reziden ce se je dvojica državnikov pel ja la v odprtem avtomobilu in odzdrav-ljala množicam. S Titom so na obisk v DLR Korejo, ki bo trajal do 30. avgusta, dopotovali tudi člani delegacije Stane Dolanc, Veljko Milatovič, Miloš Minič, Aleksander Grličkov, Emil Ludvigcr in drugi. Iz Koreje bo Tito nadaljeval svoje sedanje državniško potovanje še na Kitajsko. Prvi Titov obisk v Severni Koreji je bil že več dni v središču pozornosti tamkajšnjega tiska, radia in televizije. Pisanje je včeraj doseglo vrhunec, ko je partijski dnevnik «Rodon Šimbun* objavil pozdravni uvodnik in čez vso prvo stran v korejščini in srbohrvaščini zapisal »Prisrčno pozdravljamo predsednika SFRJ tovariša Josipa Broza Tita, ki prihaja na obisk v našo de želo na povabilo spoštovanega in ljubljenega voditelja tovariša Kirn D Sunga*. Pred odhodom iz Sovjetske zve ze je Tito poslal sovjetskemu voditelju Brežnjevu brzojavko in se v njej zahvalil za izkazano gostoljubje ter izrekel prepričanje, da bodo srečanja in pogovori, ki jih je imel, «nov pomemben prispevek k nadaljnji krepitvi in vsestranskemu razvoju razumevanja in prijateljstva ter k napredku sodelovanja med našima državama, narodi in partijama.* (vb) «Komunist» napada kitajske voditelje MOSKVA - Ideološka revija CK KPSZ je v svoj zgdnji številki, ki je izšla včeraj, ostro napadla novo kitajsko • vodstvo, ki je bilo izvoljeno na XI. kongresu. Gre za najhujši protikitajski napad do Maocetungovi smrti 'in ki sovpada s Vanceovim obiskom v Pekingu. Po mnenju opazovalcev ta napad predštavlja odločno zavzemanje stališča Moskve do ZDA in tudi do neuvrščenih držflv (če se upošteva tudi bližnji obisk jugoslovanskega predsednika Tita v Pekingu). «Komunis:-* trdi, da so novi kitajski voditelji v celoti sprejeli Maov nauk, ki da je popolno zanikanje marksizma in leninizma. Kitajski voditelji vodijo politiko velesile in da zato skušajo okrepiti vojaški potencial države tudi z izpopolnjevanjem svojega jedrskega in raketnega arzenala. Konferenca «Pungwash» o jedrski razorožitvi MONCHEN — Konferenca znanstvenikov vseh narodnosti «Pung-vvash* se je tokrat prvič zbrala na ozemlju ZR Nemčije, kjer so sprejeli splošen poziv k jedrskemu ra-zoroževanju. «če človeštvo ne bo iz- sililo splošne jedrske razorožitve,* poudarjajo znanstveniki, «bo prej ali slej, vsekakor pred koncem stoletja, katera izmed držav zapletena v jedrsko vojno in bo tako povzročila uničenje planeta.* Narodnostni spopadi pretresajo Sri tanko COLOMBO — Novi premier Sri Lanke Džajevardene je odredil izselitev 25 tisoč pripadnikov narodnostne skupnosti Tamilov, ki živijo v bližini prestolnice, potem ko so ves otok zajeli rasni spopadi' in terjali tudi nekaj smrtnih žrtev. Tamili predstavljajo približno petino prebivalstva Sri Lanke in so v glavnem osredotočeni v severnem delu otoka, kjer vlada sedaj policijska ura. Temeljna zahteva Tamilov je priznanje neodvisnosti, kar so pa vse vlade Sri Lanke vedno zavračale. Carterjevo posredovanje za pomiritev v Ulstru LONDON — V britanski prestolnici in glavnem mestu irske republike vlada napeto pričakovanje za objavo Carterjevega mirovnega predloga, ki naj bi omogočil nami-ritev na Severnem Irskem. Kot so pojasnili v VVashingtonu ne gre za pravcat mirovni načrt, pač pa za nekaj predlogov, ki jih je ameriška vlada posredovala vladama v Londonu in Dublinu. Načrt naj bi slonel predvsem na možnosti, da se Ulstru podeli v okviru britanske kraljevine posebna avtonomija. To je v resnici le formalni okvir, za katerim se pa skriva resnična uo-buda VVashingtona, ki namreč dobro ve, oa je napetost na Severnem Irskem nastala zaradi globo-jojJijJiadružbenih protislovij. Zato pa je vvashingtonska vlada dala razumeti. da je pripravljena soodbuiati množično investiranje ameriških kapitalov v Ulstru, kar naj bi v nekaj letih zagotovilo severnoirskemu prebivalstvu 'večje zaposlitvene možnosti in trdnejši gosnodarski standard. Ameriške investicije naj bi oljenem uravnovesile socialni »status* katoliškega dela prebivalstva. s katerim je tradicionalno solidarna pomembna in milijonska irska skupnost v ZDA. TURIN — Od danes dalje bodo vsi Fiatovi avtomobili uživali enoletno jamstvo brez vsakršne omejitve prevoženih kilometrov. Sklep je sprejela uprava turinske avtomobilske tovarne, da bi okrepila zaupanje kupcev. BARI — Predsednik vlade Giulio Andreotti bo 9. septembra svečano odprl 40. velesejem v tem mestu in ob tej priložnosti spregovoril o gospodarski politiki vlade. Pogoj za to pa je, da Carter javno obsodi nasilje v Ulstru in pozove ameriško irsko skupnost, naj preneha podpirati teroristično dejavnost irskih iredentistov. Kot poročajo iz Londona in Dublina so tamkajšnji politični krogi vidno zainteresirani za odmev, ki ga bo Carterjeva pobuda imela pri krajevnem prebivalstvu. RIM — Sindikalne organizacije se pripravljajo na obnovo delovnih pogodb, ki so zapadle ali bodo zapadle v teh mesecih. Po najnovejših podatkih bo v skorajšnje sindikalne spore vpletena dobra šestina vseh italijanskih delavcev, skoraj 2 milijona in 300 tisoč ljudi. IIIUa||||l||||t|IIIIUIIIIIMIIIIIIII||l||ll|||l|||M|||||||||Ui«||||||||^|||||l(||||||,IMt|,,||||M||||(ln||M|||m|ni||||||||a9 PROTI KRIVIČNEMU ZAKONU 0 MANJŠINAH Slovenci v Pliberku kdo jutri demonstrirali za dvojezičnost Nova avstrijska zakonodaja je pliberško občino izvzela iz seznama trstih, kjer je slovenščina enakopraven jezik CELOVEC — Proti zakonu o na rodnih skupinah, ki ga je odobril avstrijski parlament, bodo v Pliberku krajevni odbor Zveze slovenske mladine ih slovenski občinski odbomi ki priredili jutri zvečer protestno demonstracijo. naj ne bi bilo. dvojezičnega napisa. Zakon ne predvideva dvojezičnih napisov na kažipotih, uradih, šolah jn drugih javnih poslopjih. Tudi nimajo pravice, da bi svoj jezik uporabljali pri vsakdanjih opravilih na pošti in železnici. V vseh drugih O njenem namenu piše krajevni uradih pa‘slovenščina po sedaj ve- 11 javni ureditvi ni enakopraven jezik. Zakon o narodnih skupnostih in nove odredbe določajo namreč, naj bo slovenščina tudi v tistih uradih, kjer je formalno dovoljena (v občinskem uradu, na žandarmeriji, na okrajnem glavarstvu, na okrajnem sodišču itd.) samo pomožni jezik. Ista krivica se kaže tudi v tem, da so dvema tretjinama Slovencev na Koroškem vzeli bistvene pravice, ki jih imajo po 7. členu avstrijske državne pogodbe. Zato bo glavna zahteva na jutrišnji demonstraciji: »Dvojezičnost za Pliberk in vse ostale občine narodnostno mešanega ozemlja, dvojezičnost za šole, urade, sodišča in napise!* Krajevni odbor na koncu poziva tudi demokrate, pripadnike večinskega naroda, naj se pridružijo protestu proti nepravični manjšinski zakonodaji. (Sindok) odbor Zveze slovenske mladine v letaku, ki so ga razdelili vsem prebivalcem pliberške občine, da «za nas ne morejo biti rešitev zakoni, ki jih je izsilil in oblikoval koroški Heimatdienst.* V letaku slovenska mladina še poudarja, da »to velja za zakon o dvojezičnem šolstvu in o uporabi slovenščine na sodiščih ravno tako, kot za zakon o narodnih skupinah z njegovimi odredbami vred.* «Za koroške Slovence namreč ne morejo biti podlaga njihovih pravic zahteve Heimatdiensta, temveč samo in izključno avstrijska državna pogodba.* Nesmiselnost in nepravičnost zakona o narodnih skupinah je očitna tudi na primeru pliberške občine, kjer velikemu delu občine na zunaj jemljejo že minimalno podobo dvojezičnosti. V Libučah in Pliberku, kot skoraj v vseh drugih krajih, PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 25. avgusta 1977 SKLEP DEŽELNEGA ODBORA Dežela bo nakazala pomoč prizadetim zaradi neurja Po določitvi območij, ki jih je zajela «izredna vremenska nezgoda», bo stopil v veljavo zakon o delnem kritju nastale škode Silovito neurje z močnimi plohami, neprestanimi povodnji in zračnim vrtincem, ki je te dni zajelo naše k_aje je imelo značaj izredne vremenske nezgode. Tako mnenje je izrazil na včerajšiseji deželni odbor. Sklep deželne uprave je velikega pomena, kajti na ta način bodo lahko tisti, ki jim je povzročila visoka voda materialno škodo, de ležni podpore, ki jih za take primere predvideva deželni zakon št. 33 iz leta 1965. Sedaj bosta morali tržaška in milj-ska občina, kateri so nalivi najbolj prizadeli, poslati deželni upravi akte o ugotovitvah in cenitvah škode, ki jo je povzročilo neirje, da bi lah-•- - tako v najkrajšem času določili in omejili območja, ki so utrpela največ škode. To je nujen pogoj, da se začenjajo izvajati določila deželnega zakona o izrednih vremc.-.akih neprilikah. Na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik odbora Comelli, sta o položaju poročala odbornika z industrijo in trgovino StoDper in za javna dela Rigutto. Slednji se ja že v torek sestal s predstavniki t-žaš-ke občinske uprave, da bi skupno ocenili škodo in določili najnujnejše ukrepe. Odbornika sta v poročilih omenila predvsem škodo, ki so jo utr-ela javna poslopja in kanalizacija, poudarila pa sta tudi, da je neurje močno prizadelo gospodarski sektor: trgovce na drobno, obrtnike in kmetovale.'. Kar se tiče popravila javnih poslopij, cest in kanalizacije, je deželni odbor sklenil, naj se čimprej opravijo cenitve nastale škode. De želno odborništvo za javna dela bo nato poskrbelo za njihovo vsaj delno obnovo. Deželne podpore bodo deležni tu di industrijci, trgovci in kmetovalci, ki so utrpeli izdatno škodo v primerjavi s svojo celotno dejavnostjo. Deželna podpora bo znašala v teh primerih 60 odstotkov škode ali največ 500.000 lir. Tisti, katerim .je povzročilo neurje več škode, pa bodo lahko prejeli posebna posojila po nizkih obrestnih merah. Dežela .je izdala tudi posebno obvestilo, v katerem opozarja predvsem trgovce, ki jim je voda poplavila trgovine in prodajalne, kaj naj storijo, da bodo deležni podpore ali olajšav pri najemanju posojil. Trgovci morajo naiprej ugotoviti, kolikšna je škoda v primerjavi z njihovim celotnim poslovanjem. Pri tem morajo zbrati SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE vabi svoje člane, ki so utrpeli »kodo ob nedeljskem neurju, naj še javijo v uradih za vse informacije. čim več gradiva: zato naj priložijo k prijavi škode razna pričevanja, račune in, če imajo na razpolago, tudi fotografije. K temu morajo dodati še opis blaga, ki je utrpelo škodo. Trgovci naj naslovijo prošnje, napisane na kolkovanem papirju, na urad deželnega odbomištva za industrijo in trgovino v Ul. Trento št. 2 v roku 90 dni potem, ko bo v U-radnem vestniku objavljen odlok o določitvi območij, ki jih je prizadelo neurje. V zvezi s slabim vremenom, ki je prizadelo naše kraje, je včeraj socialistična svetovalska skupina v deželnem svetu naslovila na pred sednika deželnega odbora nujno vprašanje, v katerem ga sprašuje, katere ukrepe bo sprejela deželna vlada za finančno pomoč krajevnim upravam pri obnovi poškodovanih javnih del in katere pobude bo prevzela v korist kmetovalcem in trgovcem. , O posledicah slabega vremena je v prejšnjih dneh razpravljalo tudi pokrajinsko tajništvo KD, ki se je izreklo za to. da bi priznali neurju značaj izredne naravne neprilike. V Trstu in Miljah se medtem nadaljuje ugotovitev škode. Po zadnjih ocenah naj bi neurje povzročilo skoraj 3 milijarde lir škode, največ pa naj bi jo utrpela mestna kanalizacija. V Miljah je na javnih poslopjih od 150 do 200 milijonov škode, zasebniki pa naj bi utrpeli za skupno 100 milijonov lir. Nov potresni sunek v Furlaniji Včeraj ob 14. uri in 22 minut se je zemlja v Furlaniji, po 47 dneh mirovanja, spet tresla. Potres je bil 5. stopnje Mercallijeve jakostne lestvice in je povročil med prebivalstvom mnogo strahu in preplaha. Najbolj so občutili potresni sunek v Huminu in Pušji vesi, kjer je prebivalstvo takoj zapustilo stanovanja in zbežalo na cesto. Po podatkih tržaškega geofizikalnega observatorija je bil epicenter potresa v bližini Verzegnisa in trenutno ni še podatkov s škodi, ki bi jo sunek povzročil. Naj omenimo, da je bil to 392. sunek od 6. maja lani. Ncnadoir-a je umrl admiral Giammarini Včeraj je nenadoma umrl bivši poveljnik tržaške luke in podpredsednik pristaniške ustanove kontradmiral Manlio Giammarini. V bolnišnico so ga sprejeli pred 'desetimi dnevi, a kljub vsej zdrav-______________________ niški ygi je včeraj umrl na PO TISKOVNEM SPOROČILU IZ PALAČE DIANA STALIŠČE TRŽAŠKE KD 0 KRAJEVNIH USTANOVAH Predsedstvo trgovinske zbornice naj bi prevzel nestrankarski predstavnik gospodarstvenikov - Potreba po sklicanju skupščine zdravstvenega konzorciju Predsdnočnjim se je sestal pod vodstvom tajnika Rinaldija pokrajinski izvršni odbor krščanske demokracije, ki je pregledal stanje v krajevnih ustanovah in začel priprave za bližnji strankarski kongres ter za 2 primera rdečk; 4 primeri garij (2 izven občine Trst). Strela treščila v rezervoar Med včerajšnjo popoldansko nlo- la v rezervoar št. 702 čistilnice Aquila v Žavljah. Iz rezervoarja, v katerem je bil surov petrolej, se je začelo kaditi, zato so na kraj nemudoma prihiteli gasilci iz Trsta in iz Milj, ki so skupaj s protipožarno ekipo rafinerije v dobri uri pogasili požar. Škode ni veliko. občinske \olitve, ki so predvidene ho je malo po 18. yri ^treščila stre-novembra. Po mnenju krajevne KD, ki ga izraža tiskovno sporočilo, je manjšinski trobarvni odbor n; občini «prak-tičn izvršil vse programske obveze, ki jih je sprejel ob umestitvi pred nekaj meseci*. Sporočilo navaja tri urbanistične variante načrte in finansiranje za cestno -\>vezavo med luko in kraško planoto ter za dopolnitev vodovoda, pravilnik za izvolitev novih rajonskih konzult in javna dela, predvsem šolske gradnje. Demokristjanski izvršni odbor se zavzema tudi za učinkovitost nevo-ljenih krajevnih ustanov, ki da jim je treba obnoviti zapadle upravne organe. S tem v zvezi je Rinaldi poročal o stikih s krajevnimi poslovnimi krogi, katerim je sporočil, da se KD odpoveduje strankarski kandidaturi za novega predsednika trgovinske zbornice, ker naj bi mesto prevzel predstavnik gospodarstvenikov, kot se je že zgodilo pri imenovanju podpredsednika sejemske ustanove. Tiskovno sporočilo izraža na koncu stališče KD, da je treba sep-temb-a sklicati ustanovno skupščino zdravstvenega konzorcija. Nalezljiv« bolezni v tržaški občini Občinski zdravnik je sporočil pri mere nalezljivih bolezni v razdobju, ki gre od 15. avgusta do 21. avgusta 1977: 1 primer škrlatinke; 4 primeri ošpic; 1 primer oslovskega kašlja in virusnega vnetja jeter; Tržaška občina sporoča, da bo Rižarna zaradi škode, ki jo je povzročilo nedeljsko neurje In ki jo ho treba v prihodnjih dneh popraviti, ves leden zaprta. oddelku za oživljanje. Rodil se je pred 63 leti v S. Benedetto del Tronto, a je bil vrsto let v našem mostu. Službeno mesto poveljnika tržaškega pristaniškega poveljstva je zapustil ob upokojitvi junija letos. • Tržaška občina obvešča, da bo od danes do 30. septembra zaprt za javnost Zgodovinski in umetnostni muzej v Ul. Cattedrale. Knjižnica zavoda bo odprta samo za strokovnjake ob delavnikih od 9. do 13. ure. Nakazilo 1,4 milijarde za znanstvene dejavnosti Deželna uprava F-KJ je nakazala v svojem večletnem gospodarskem načrtu 5 milijard in 600 milijonov lir za razvoj univerzitetne izobrazbe in znanstvene raziskave. Od le vsote je za letošnje poslovno leto odpadla ena milijarda in 400 milijonov lir, ki jo je pred dnevi nakazal deželni odbor. Koristniki te vsote bodo v Trstu: univerza, kon zorcij za razvoj univerze in zavod za proučevanje prevozov v združeni Evropi; v Vidmu pa mednarodni center za mehaniko in konzorcij za fizikalne raziskave. Na predlog odbornika za kmetijstvo Del Gobba je deželna uprava sklenila nakazati 100 milijonov lir za protipožarno aozdno službo. Sred stva bodo prejela pordenonsko o-krožje (80 milijonov), tolmeško (7 milijonov), tržaško (5 milijonov in videmsko (8 milijonov). Prav tako je deželni odbor dal pristanek na predlog odbornika Stop perja, da se nakažejo nekaterim malim in srednjim industrijskim ter trgovinskim podjetjim Furlanije prispevki za najem strojev in naprav. S SEJE MLADINSKEGA ODBORA SKGZ Priprave na skorajšnji mladinski seminar v Bohinju Seminar bo v času od 8. do 11. septembra Začrtane smernice za nadaljnje delovanje Mladinski odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze je na svoji redni seji, ki je bila v torek v Gorici, razpravljal predvsem o mla dinskem seminarju, ki bo v Bohinju od 8. do 11. septembra. Priprave za seminar, ki ga pod pokroviteljstvom mladinskega odbora organizira Mladinski krožek iz Gorice, so v sklepni fazi in tudi program je skorajda popolnoma definiran. Predavanja bodo v prvi vrsti posvečena spoznavanju osnov marksizma, s katerim so slovenski mladinci v zamejstvu preslabo in preveč površno seznanjeni. Razprava ho zajela odnos do delavskega gibanja in do manjšinskega ter nacionalnega vprašanja. Poleg tega so nlllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllliMIIMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIInilllllllllllllllllllllllllllillllllllllllltiiiiiiiiiiiiiiiiiilillillllllllMlIllllIlillliiiiiiMiiiii PROBLEMI KOMBINIRANIH PREVOZOV V EGS Ovrednotiti železniški promet in urediti dostope k letališčem Analiza kontejnerizacije prevozov na železnici - Predlagana uvedba zračnih ladij, kot idealno nadaljevanje zračnega medcelinskega turističnega prometa nik navadno prepuščen lastnim nagibom pri izbiri prevoznega sredstva za nadaljevanje potovanja. V ZDA obstaja možnost, ki se je tujci precej poslužujejo, in iscer tako imenovani «Ameripass» listek, ki omogoča uporabo vseh avtobusnih prog v določenem času. Kot lahko opazimo, je bilo to predavanje tesno povezano s turistično problematiko, prav zato je predavatelj omenil tudi komponento križarjenja, kot eno izmed ciljev letalskih potnikov. V zaključku je omenil tudi možnost, da se ponovno uvedejo križarjenja z zračnimi ladjami, saj so danes premostili tehnične probleme preteklosti, ta način pa bi bil najboljši za vse tiste, ki bi si radi v odmerjenem času ogledali neko deželo. Zadnji včerajšnji predavatelj je bil dr. Eberhard Thiel, referent generalne direkcije nemških zveznih železnic. Njegovo poročilo je bilo omejeno na strogo tehnične probleme organizacije železniških struktur. V popoldanskih urah je bila v okviru seminarja razprava o prebranih poročilih, predavanjem je poleg komisarja EGS Burkeja prisostvoval tudi odbornik za prevoze Co-cianni, kasneje pa ju je sprejel predsednik deželnega odbora Co-melli. 1 Danes se bodo predavanja nadaljevala, glavna tema pa bodo pomorski prevozi in sicer vkrcevalni in izkrcevalni problemi belgijskih pristanišč ter problemi prevažanja ogljikovodikov in plinov v Severnem morju. Med včerajšnjim prvim predavanjem v avli «Venczian» 18. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti je prešel v svoje pra vo delovno vzdušje. Včeraj so bila namreč v dvorani »Venezian* prayne tržaške univerze prva predavanja, katerih skupni imenovalec so bili kombinirani prevozi. Kott prvi predavatelj je podal svoje poročilo »Štucfije o kombiniranih prevozih v okviru mednarodne zveze železnic* dr. Mauro Fer-retti, ravnatelj oddelka za promet in trgovino državnih železnic. Cd historiata kontejnerskih prevozov, ki so v začetku pretresli železniški promet, je dr. Ferretti prešel na izglede, ki jih imajo evropske že leznice v kombiniranem kontejnerskem prometu. Tu je tudi konkureč-nost tega prometa in kot primer navedel transsibirsko železnico za prevoze iz Japonske v zahodno E-vropo. Nadalje je govoril o problemih sodelovanja med železniškim in cestnim kontejnerskim prevozom. Izgledi za bodočnost so dobri, saj je že prišlo do ustanovitve mešanega odbora, ki bi moral po začet nih težavah reševati vse probleme kombiniranih prevozov. Za ljudi, ki jih gospodarstvo in prevozi zanimajo le v manjši meri, pa je bilo nadvse zanimivo predavanje načelnika sociološkega od delka Zavoda za zračni promet v Parizu Georgesa Haessiga, ki je govoril o kombiniranih prevozih v zračnem prometu. Človeka bi ta naslov zavedel, a če upoštevamo, da je večina zračnega prometa u-smerjana v prevažanje potnikov, je razumljivo, da je bilo dobro počutje slednjih in smotrnost celotne službe glavna tema tega predavanja. Izvajanje predavatelja lahko razdelimo na dva dela: v prvem je govoril o dohodili k letališčem, v drugem pa o nadaljevanju potova- nja za potnike po pristanku na letališčih. Nedvomno so dovozi k letališčem eden izmed najbolj perečih problemov zračnega prometa, saj so letališča, precej oddaljena od mest,i tako da potniki na kratkih letalskih1 relacijah porabijo več časa na pot do letališča, kot je efektivno tra janje zračne poti. Rešitev tega pro-' blema je v nekaterih primerih mogoča z izgradnjo primernih cestnih dovozov, ki se izognejo prometnemu vrvežu mest. Prometne operaterje pa predvsem zanima, kako bi imeli od letalskih potnikov čim večje koristi. V Evropi je letalski pot- predvidena predavanja o začetkih delavskega gibanja, o vlogi Zveze socialistične mladine Slovenije pri uresničevanju zakona o združenem delu, o vlogi Slovenske kulturno gospodarske zveze in o njeni reorganizaciji ter okrogla miza o mladinski problematiki. Za udeležence seminarja bo prav gotovo lepo doživetje srečanje z narodnim herojem Albinom Hočevarjem-Malim. Da bo spored pestrejši, sta predvidena dva filma in športno popoldne. Seminarja se bo po vsej verjetnosti udeležilo nad 60 mladincev iz Goriške, Tržaške in tudi iz obmejnih občin Koper, Sežana, Nova Gorica in Tolmin. Člani mladinskega odbora so zatem obravnavali program nadaljnjega dela. V tem okviru velja omeniti predlog, da organizacije, v katerih je mladina znatno prisotna, sestavijo dokumente o mladinski problematiki, seveda s posebnim ozirom na specifične probleme vsake organizacije. Taki dokumenti naj bi služili za plodnejšo razpravo o mladinskem vprašanju. Ena izmed priložnosti za izmenjavo mnenj bo v tem oziru predvideno srečanje odbora s predstvaniki Zveze komunistične mladine Italije. Zveze socialistične mladine Italije in Slovenske skupnosti. Glede seznamov mladih brezposelnih je mladinski odbor SKGZ mpnil, da je temu vprašanju treba posvetiti največjo pozornost, predvsem kar zadeva slovenske mladince. Sem spada tudi sklep, da odbor v kratkem priredi srečanje z mladimi slovenskimi delavci in kmeti. Potrebno se je namreč temeljito pogovoriti o težavah, problemih in o skupnih potrebah. Obenem je potrebno najti najprimernejše oblike sodelovanja med študenti in delavci. Na seji je bil govor tudi o obisku slovenske delegacije pri ministrskem predsedniku Andreottiju ter o potrebi in zahtevi po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Podčrtana je bila • nujnost, da se o teh vprašanjih seznani čim-več mladih ter da se vzbudi razprava o njih. s.k. SEKCIJA KPI NA PROSEKU - KONTOVELU vabi na PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA v petek, soboto in nedeljo na Kontovelu Program : V petek, 26.8., ob 26. uri, filmska predstava. V soboto, 27.8., ob 18.30, o-bravnava z naslovom: »Vaščani sprašujejo — komunisti odgovarjajo*. V nedeljo. 28.8., zjutraj: počastitev spomenikov NOS na Proseku in Kontovelu. Popoldne: nastop proseške godbe, kriškega zbora VESNA in govornikov tov. Spetiča in Martoneja. Vsak dan razstava slik iz zbirke tov. Ivana Sardoča: «Iz vaške preteklosti*. Domače jedi in pristna kapljica. Ples s skupino »The Lords*. Sekciji Slovenske skupnosti Opčine in Repentabor vabita na prireditev NAŠ PRAZNIK za Jernejevo na vrtu Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna št. 89. Sobota, 27. avgusta, ob 2». uri: plesna skupina BOBO iz Kopra in ansambel Galebi. Nedelja, 28. avgusta, oh 17. uri: cerkveni zbor in zbor Tabor z Opčin, zbor Slovenec iz Boršta, godba na pihala iz Nabrežine in ansambel Taims. Govornik: dr. Drago Štoka. Deloval bo bifč z domačimi specialitetami Izleti Ob dopolnitvi njegovega petdesetega leta vošči ŠD Zarja svojemu predsedniku IVANU BRASSU še mnogo sreče, zdravja in plodnega dela. OSMICA Josip Gruden, Samatorca 6/a, toči prvovrstno belo in črno vino. Mali oglasi DEKLE, VEŠČE STREŽBE V RESTAVRACIJI sprejme v službo Hotel Bled v Rimu. Hrana in soba na razpolago. Ponudbe na upravo hotela: ROMA, Via S. Croce in Ge-rusalemme 40. tel. 06 / 777-102. NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU Zaporna kazen za mladeniča ki sta ubila psa na Akvedotu Walter Cigui bo moral odsedeti 6 mesecev, Gianpaolo Bellemo pa 8 mesecev Tržaško kazensko sodišče (predsednik Gervasi, prisednika Giancot-ti in Polimeni, tožilec Brenči, zapisnikar Bernazza) je včeraj obsodilo dva mlada Tržačana, ki sta v sredo, 17. t.m., na Drevoredu 20. septembra pretepla in ubila psa, napadla njegovo gospodinjo in kasneje napadla še moškega, ki jima je sledil. Dogodek, ki je prav zaradi nenavadne krutosti presunil tržaško javnost, je znan: preteklo sredo se je Tržačanka Lucia Mamolo Navarra s psičkom sprehajala po Drevoredu 20. septembra. Nenadoma IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItllltflllllllllllllllllllfllllllllllMIIIIIllllllllllllllimMlilllIlIllliiliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiniau,n, SEDEMINTRIDESET DNI PO TRČENJU AVTA V AVTOBUS Identificirana tudi zadnja žrtev strahovite nesreče pri Crljanu 73-letno Anno Crevatin vd. Omacini je včeraj prepoznal sin Emilio Včeraj so uradno identificirali tudi šestnajsto žrtev strahovite prometne nesreče na obalni cesti pri Grljanu, priletno žensko, ki je bila v trčenju avta v avtobus pri priči mrtva in katere istovetnosti, kljub vsem naporom, niso mogli ugotoviti. Gre za 73-letno Anno Crevatin vd. Omacini, rojeno v Šmarjah pri Kopru, ki pa je že vrsto let živela v našem mostu v Ul. s. Pelagio 1. Predsinočnjim je prispel v Trst njen sin, 48-letni Emilio Omacini, ki je zaposlen pri letalski družbi Alitalia v New Yorku in potrdil, da je bila ponesrečenka njegova mati. Omacinija je o možnosti, da bi šlo za njegovo mater, obvestilo poveljstvo tržaške prometne policije, potem ko so nekata*e sosede Crevati-nove opozorile na dolgotrajno odsotnost ženske in so preverili, da ključ, ki ga je imela ponesrečenka v žepu, dejansko odklene vrata stanovanja v Ul. s. Pelagio. yčeraj dopoldne se je Emilio Omacini zglasil na ooveljstvu prometne policije, kjer je v fotografiji ponesrečenke prepoznal svojo mater. Prepoznal je tudi zobno protezo in vsi podatki, ki jih je o pokojnici zbrala policija, med katerimi tudi brazgotina v o-bliki križa, so ustrezali. Nato re 'je Omacini s kap. Fiorottom podal v stanovanje v Ul. s. Pelagio, kjer je vsako leto obiskoval mater. Oma-cini je tudi naglasil, da namerava poskrbeti za prekop posmrtnih ostankov in za ureditev materinega groba. Z včerajšnjo identifikacijo so torej preiskovalci končno razvozlali u-ganko, s katero s j se ukvarjali več kot mesec dni. Medtem so številne ranjence že odpustili iz bolnišnice; le nekaj jih je še na zdravljenju. Preiskava o vzrokih nesreče pa je trenutno v mrtvi fazi. saj je namestnik državnega pravdnika dr. Coas-sin na dopustu in bo nadaljeval s preiskavo šele v drugi polovici prihodnjega meseca. sta se ji približala mladeniča (kasneje so ju identificirali za 22-let-nega Walterja Ciguia in za 24-let-nega Giampaola Bellema, oba iz Ul. Alberti 10) in začela opazovati psa. Eden od njiju je zgrabil žival za tace in jo zavrtel v zraku, isto dejanje je nato ponovil še drugi, ki je silovito vrgel psa ob tla in nato še stopil nanj. Pri tem je eden od njiju tudi porinil Navarrovo, ki je hotela iztrgati psa iz rok mladih nasilnežev. Mladeniča sta nato zbežala, vendar je kričanje Navarrove vzbudilo pozornost mimoidočih. Ren-zo Viola, ki je prisostvoval dogodku, sc je pognal za Ciguiem in za Bel-lemom, slednji pa se je nenadoma ustavil, opsoval Violo in mu prima-zal zaušnico. Policija, ki je medtem prihitela, je aretirala mladeniča, Navarrovo pa so prepeljali v bolnišnico, kjer se zaradi močnega šoka še vedno zdravi na nevrološkem oddelku. Včerajšnja razprava se je pričela okoli 13. ure. Predsednik Gervasi je prebral izjave obtožencev, ki se nista predstavila sodnikom. Tako Cigui kot tudi Bellemo nista znala ( razložiti, zakaj sta ubila psa; prav ! ko je predsednik bral njune izjave, je začelo občinstvo kričati in s skandiranjem gesla »Morilci, morilci* preprečilo nadaljnji potek razprave. Proces se je tako nadaljeval popoldne z zaslišanjem prič, ki so potrdile že znane okoliščine, nakar je spregovoril zastopnik Ustanove za varstvo živali odv. Muciaccia, ki je zahteval obsodbo obeh obtožencev. Zastopnik Navarrove odv. Ressauer je nato naglasil, da gre za dejanje »nerazumljivega nasilja*, ki se vključuje v val nasilja, zaradi katerega se Tržačani ne morejo več mirno sprehajati po Akvedotu. «Nočemo, da današnja obtoženca plačata za vsa dejanja, ampak zahtevamo obsodbo na pravično kazen*, je dejal odv. Ressauer. Tožilec Brenči se je najprej zaustavil pri obnašanju občinstva v sodni dvorani ki ga nd mogoče utemeljiti z golo ljubeznijo do živali. »Tudi SG-ovci so se po številnih zločinih ukvarjali s krmljenjem kanarčkov, da bi s tem izkazali svojo ljubezen do živali,* je dejal dr. Brenči in poudaril, da je treba dejanje pravilno uokviriti: krut, nerazložlj dogodek, še zlasti zato, ker obtoženca nc sodita v skupinico običajnih pretepačev; za to dejanje je dr. Brenči zahteval obsodbo Ciguia na 16 mesecev in Bellema na 2 leti zapora. Zagovorn/ a Ulcigrai in Pacor nista zavrnila krivde obtožence- Nasprotno, priznala sta, da je dejanje izredno kruto, vendar pa sta opozorila na -siho’ ki je nastala v Trstu. Starši obtožencev so v preteklih dneh -tejeli vrsto anonimnih pisem z grožnjami in psovkam:. Nekateri nepodpisani pisci so jim celo gromli s smrtjo. Vendar pa sodniki niso bili ga mnenja. Obsodili so Bellema :ia 8 mesecev zapora in Ciguia na mesecev zapora; mladeniča bosta mo rala ostati v koronejskih zaporih, kjer bosta lahko razmišljala o svojem odurnem dejanju. PD Ivan Grbec in Skednja organizira 25. septembra izlet v Kočevski rog in Bazo 20. Vpisovanje pri Kristini Mozerjevi in Emilu Furlanu na tel. štev. 812269 od 13. do 14. ure ter v društvenih prostorih ob četrtkih in sobotah od 18. do 19. ure. Izleti z «Auroro» 17.-18.9 z avtobusom na Rab. Cena 25.000 lir. 22.-27.9. z ladjo in avtobusom vzdolž dalmatinske in črnogorske obale. Cena 140.000 lir. 1.-2. 10. z avtobusom na Krk. Cena 20.000 lir. 1.-2.10. . a avtobusom na Pljtvič-ka jezera ob »Svatbi pod slapom*. Cena 32.000 lir. 8.-9.10. z avtobusom na Mali Lm šinj. Cena 25.000 lir. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu »AURORA* v Ul. Cicerone 4 - telefon 60261. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 25. avgusta LUDVIK Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 19.57 — Dolžina dneva 13.40 — Luna vzide ob 17.28 in zatone ob 2.22. Jutri, PETEK, 26. avgusta BERNARD Vreme včeraj: Na j višja temperatura: 22,2 stopinje, najnižja 15,8, ob 13. uri 21,9, zračni tlak 1014,2 mb stanoviten, vlaga 52-odstotna, nebo 3/10 po-oblačeno, dežja je padlo 14 mm, veter 15 km na uro, zahodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne, 24. avgusta 1977 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 74-letna Anna Ferlu-ga vd. De Pol, 80-letni Mario Ianni, 74-letna Giovanna Cociancich vd. Perossa, 76-letna Giuseppina Pitton vd. Fabris, 51-letni Roberto Balla-rin, 72-letna Anna Udovich - Odoni vd. Piazza, 60-letni Marcello Faidut-ti, 75-let.na Aurelia Tommasini vd. Bait, 80-letna Iride Pais vd. Ceglar, 62 letni Nicold Verzier, 92-letni Giu-sto Svaghi, 86-letma Francesca Sterle vd. Coni, 71-letni Ottavio Piccini. Šolske vesti 13® BANCA Dl CREDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. PILZI 10 Č2? B1-446 TEČAJI VALU! V MILANU DNE 24. 8. 1977 Ameriški dolar: debeli 877.— drobni 860.— Funt šterling 1525.— švicarski frank 358.— Francoski frank 175.— Belgijski frank 23,50 Nemška marka 373.— Avstrijski šiling 1 52,80 Kanadski dolar 785,— Holandski florint 352.— Danska krona 137.— švedska krona 187.— Norveška krona 357,— Drahma: debeli 20,- drobni 20,- Dinar: debeli 42,50 drobni 42,50 MENJALNICA vseh tujih valut DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg. Unita 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV. a-prila 6. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Drevored XX. Septembra 4 in Ul. Bemini 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Drevored XX. Septembra 4 in Ul. Bemini 4. Ravnateljstvo Državnega zllilIlS 'c( nega in klasičnega liceja Prešeren* v Trstu, Ul. Cua«1 13/1, sporoča, da se pismeni P°Pra izpiti pričnejo dne 1. septembra 8.30 s pismeno nalogo iz slovensc ^ Razpored drugih pismenih izpitov bite na oglasni deski. Kino MIRAMARSKl PARK: «Lučl in Predstavi: 'ob 21.00 «San u Mir* ^ ru» (v srbohrvaščini); ob 22.1 sogno impdriale di Mirama«’ ’ italijanščini). Prevoz z moto čolnom od pomola Audace o® „ ljanskega portiča (ob 19.50 in 2 ■ Po predstavi iz grljanskega P° dva povratka. u Ariston 21.30 »Le lunghe vacan« '36*. španski barvni film. Franc Rabal. j, Mignon 15.00 «11 Corsaro Ne«»-Hill, Bud Spencer. Barvni M1’1' Nazionale 16.30 «La cuginetta in^ ^ Prepovedan mladini pod 18- ‘e Barvni film. Grattacielo 17.00 »La cmnpald18 banco*. Lilli Čarati. Barvni f' . Excclsior 16.30 «Vizi privati bliche virtu*. Prepovedan nu* pod 18. letom. Barvni film. , $ Fenice 16.30 «11 gatto dagli ocC jaj giada*. Corrado Pani. Prep®v ^ mladini pod 14. letom. Barvni Eden 17.00 «1 maghi del Vincent Priče, Peter Lorre, j Karloff in Jack Nicholson. B8 film. g. Ritz 17.00 «Punto di rottura’- Svenson, R. Culp. Prepovedan dini pod 14. letom. Barvni *'*!% Cristallo 16.30 »La polizia tace*- e Frank, Christine Kruger. ^ dan mladini pod 14. letom- fiIm' ;arp'°: mla^ Aurora 17.00 «La coda dello s®' ne*. G. Hilton. Prepovedan pod 14. letom. Barvni film- $ Capital 17.00 «La professoress* ^ lingue*. Prepovedan mladini P®° letom. Barvni film. . -.p. Moderno 16.30 «Frankestein iu Mel Brooks. Črno-beli film. _ fei"; Filodrammatico 16.00 «Venus - ^ mina erotica*. Prepovedan * pod 18. letom. Barvni film-Ideale 16.30 «La tigre della i"a ria*. Sheng Wong. Barvni ^ . fjjfli Inipero 17.00 «King Kong». Barvn1 Vittorio Veneto 17.00 «Gntti r°5 gjv un labirinto di vetro*. Martinj ^ chard. Prepovedan mladini P® letom. Barvni film. col- Astra 16.30 «11 furore della Cm8^ pisce ancora*. Bruce Lee. B film. Volta (Milje) Zaprto do petka- Razna obvestite Mladinski krožek Trst obvešča' ^ krožka 8. do, je za seminar Mladinskega Gorice, ki bo v Bohinju od v septembra, na razpolago še rpest., , Prijave sprejemamo na . štev. 416568 do petka, 26. t.m- M* Slovenska- prosvetna zve*3, gr šča, da je njena nova telefon*8 Vilka 767-303. Slovensko dobrodelno drnšt*® ^ Trstu obvešča starše, da bo P°v p«-deklic iz kolonije v Nabrežini tek, 26. t.m., in sicer bodo a v Trstu, na Trgu Oberdan, ure. Iz okoliških vasi: z .j ji' Proseka itd., naj pridejo starjLt(9i rektno v Nabrežino v petek « po 10. uri. .p Tržaški čebelarski konzorcij P jj, di v soboto, 10. in v nedeu®^ f septembra dvodnevni poučni ' 0). Castel Maggiore in Faenzo jr v-asiei iviaggiore m r aeuzu j Informacije dobijo interesenti P špektoratu za poljedelstvo, U*- ^ no 19, I. nadstr. (tel. 77023“^ četrtka dalje. Vpisovanje se 28 nepreklicno 31. t.m. Razstave Aid® Tržaška občina sporoča, f*a v ok Marocco še dalje razstavlja činski galeriji na Trgu Unita- ^jjr ska razstava ostane na ogle®,.^^ stvu do 27. avgusta. Obenem j*«-občina obvešča ljubitelje kip da skulpture Ruggera Rovan21 na ogled do nedelje, 4. seP vedno v Costanzijevi palači- ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI . pl Boljunec: tel. 228-124; Bazovn' ^ 226-165; Opčine: tel. 211-001: V. te1' tel. 225-114; Božje polje • Z8°n', S* 225-596; Nabrežina: tel. 20°, »ri#1 sljan: tel. 209-197: Žavlje: tel-8 Milje: tel. "71-124. ■ Ob nenadomestljivi izgubi Robersa Prcgarca izraža CD Prešeren svojcem iskreno sožalie' Ob tragični smrti Ivane in Pregarca izreka sekcije bj« tfV skupnosti Dolina težko prizade žini globoko sožalje. Ob hudi nesreči, ki je P dragega prijatelja Marinota in njegovo družino, izreka * pr sožalje društvo slovenskih i°v® berdob. V nedeljo, 21. avgusta, sta v tragičnih okoliščinah izPllb)la življenje IVANA in R0BERS PREGARO istih Pogreb bo danes, 25. avgusta, ob 17. uri iz Mladinskega ma v Boljuncu. Od predragih se bomo lahko poslovili v prostorih od 11. ure dalje. Žalostno vest sporočajo: mam«. atre, bratje, svaki ter drugi sor®" ki in prijatelji. Boljunec. Metlika, Litija, Nova Zelandija, Zahodna Nemčiia' 25. avgusta 1977 PRIMORSKI dnevnik gjKOPI, KI JO JE NEURJE POVZROČILO TUDI NA POUIH Posredovanje Kmečke zveze za pomoč prizadetim posestvom ^Plavljena plodna zemlja z vrtov in vinogradov od Podlonjerja prek Kolonkovca do Miljskih hri-*°v ■ Pokrajina povabila občine, kmetijsko nadzorništvo in kmečke sindikate na skupen sestanek čredne vremenske neprilike tega srečnega drugega dela avgusta so ■aadele z močnimi nalivi, poplava- GORIŠKI DNEVNIK 25. avgusta 1977 [N in zračnimi vrtinci prav hudo vno kmetijstvo, zlasti na b. "■'^m terenu c Podlonjerja prek l ''t in Kolonkovca do Miljski’. bo' hri- .Jteode sicer še ni mogoče točneje stenib',_ker jo tehniki pristojnih u-^ pele ugotavljajo, kot izveden-šb aSke?a kmetijskega nadzorni njjL’ ali jo bodo začeli v prihod-J n dneh. Kmečka zveza je tudi ob J Priložnosti nastopila pravočasno, tal i v Ponedel.ie' zjut-aj njen (J,, kmetijski izvedenec Bukovec, prvi pregled najbolj priza-*tik 'n navezal takojšnje stenov pristojnimi upravami in u- 8at' *!Vam’- Prav gotovo gre pripi-d® tudi temu pravočasnemu posre-E].v®n.)u vsaj del zasluge, da s< mo-torte a®ki občinski upravitelji opo-'ti deželne oblasti na potrebo, da J^Pošteva tudi škoda, ki :o jo JkjPeli domači kmetje. Prav tako je i K®m nadzorništvu in pri držav- gj^-______V14IW JV. lijaka 7 reza posredovala pri kme- }w "auiuilUhtVU ill pil UIAdV kov Cestnem Podjetju ter je priča-jjjj-t da bodo tehniki kmečkega Pikata, občine in omenjenih usta-r opravili v prihodnjih dneh sku-Pregled in ocenitev nastale Nenavadno obilne padavine • > se dj/Oreč zlile, ob pomanjkljivi ure-haV'k0 vzdrževanju odtokov, od cest f , oodelana polja z uničujočo silo. je voda, ki je pritekala od ^.ferske ceste, odplavila plodno i° in vrtne ter trtne nasade v , vvlonjerju. V več krajih se je za-v*®jezil tamkajšnji potok, kar po-5* nevarnost nadaljnje škode ob . znih poplava'.. Vrtnarsko področ-J« Magdaleni, na Kolonkovcu in liži "^tami, kjer je precej specia-p ranih kmetij, je prav' tako hudo , zadelo odplavljanjt deroče vode, d,, ie na ralile lehe prihrumela z •avne ceste, ki pelje od Ul. Fla-Vl? do Katinare, in odnesla rodo-dpi?° zemljo. Nabrekli potoki (šče-Potok in drugi), ki se odtekajo km področju in katerih struge lij° dasov Zavezniške vo-^■ke uprave, ampak nasprotno nih-v ne preprečuje odlaganja vanje mogočih odpadkov, so presto * bregove, preplavili polja in iz-a.]edli podporne zidove paštnov. udi v Miljskih brinih, Dosebej na ^'očju Foitanelle in Darsela, je 1'ki a na nladelanih površinah ža v^n*. saj je tudi tam podivjana ‘“n® rila po njivah in vinogradih Pl-ndplavila zemljo in pridelke. Pri spjtencih se je zračni«.vrtinec na izognil obdelanim poljem, de Djja voda je manj hudo prizadela h,Ve in vinograde, spremenila je dni Zs?rnji del Ul. Sottamonte v hu-Hj^nniSko strugo, tako da je vprašati ’ kako bodo mogli kmetovalci prj(te|jja za obdelovanje in spravilo ((1^ tem je torej popolnoma na L stu tako hitro posredovanje Krneč-l(r ZVeze, kot tudi hitro nastopanje t|i javnih uprav in strokovnih kme-0jjjk. služb. Deželni odbor je že jj.^il Priznati, r.a posredovanji tr-tavke občinske uprave, značaj «na- tjj ne ujme* prizadetemu področju, tt^P® *e odločil, če bodo kmetje Ca še ojjm uživati že predvidena nizko «i. estna Dosolila oziroma nolmiliion &k» "-1.18 P°s°jila oziroma polmilijon-IU-. 'tispevke ali pa še izredno polt/0 za odpravo škode in obnovo za kar bi bil potreben nov gj®11ni zakon. Zaradi tega bo prav v “)v° koristen sestanek (po torko-Org nuinem posvetu s sindikalnimi _.kanizacijami, katerega se je mo-ka, udeležiti le Kmečka zveza), na "“tega je pokrajinska uprava po- vabila za prihod ' torek predstavnike kmetov, občinskih uprav in kmetijskega nadzorništva, da se ob točnejših podatkih dogovorijo o skupnih predlogih, ki jih bo treba predložiti deželni upravi. V PRVI DEŽELNI KOMISIJI Kritiki* KPI, PSI in PLI na račun zakona o izrednem tajništvu za obnovo po potrosil Včeraj se je ob prisotnosti odbornika Tripanija sestala prva stalna komisija deželnega sveta, ki je pričela s proučevanjem posameznih členov zakonskega osnutka o ustanovitvi izrednega generalnega tajništva za obnovo Furlanije. O tem so že pred dnevi sindikalne organizacije izrazile svoje kritike, ki sta jih včeraj v komisiji zagovarjala tudi komunistični in socialistični svetovalec. Svetovalec Colli (KPI) je dejal, da so pobude neprimerne in ne u-strezajo nedavnim političnim dogovorom. Zahteval je temeljite spremembe osnutka, ki je preveč centralističen. Tudi svetovalec Zanfa- gr.ini (PSI) je izrazil svoje kritike, ker bi morali vzporedno pripraviti tudi okvirne norme o pooblastilih občinam in krajevnim ustanovam. Tudi svetovalec Trauner (PLI) nasprotuje zakonskemu osnutku, ki bi ga morali temeljito spremeniti. Svetovalci Vitale (PSDI), Coloni in Berzanti (KD) pa so branili zakonski osnutek Danes bodo nadaljevali v ožjem krogu z razpravo o predloženih spremembah in popravkih. Sestanek nove urbanistične komisije Naslednji prtek se bo sestala nova urbanistična komisija tržaške občine, ki jo sestavljajo arh. Gian-paolo Bartoli, geom. Rinaldo Ca-mauri, geom. Mario Savino, dr. Eu-genio del Piero, inž. Milan Sosič, dr. Cesare Pironti, dr. Giorgio De Rosa, arh Parlo Zenco, arh. Dario Tognon in inž. Umberto Baltara. Komisijo sestavljajo še občinski tajnik, ravnatelji oddelkov za javna dela in promet, občinski zdravnik, poveljnik gasilcev in nadzornik za' spomeniško varstvo. iiiiiiiiiiiiMlliiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiniiiiiiiiiiiniiii mini i im n iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiigiiiiiip OTROŠKI POLETNI CENTER VČERAJ SO ŠLI OTROCI NA IZLET V BAZOVICO Igre in praznovanje rojstnega tlneva Otroški poletni center v dijaškem domu «Srečko Kosovel* se prebija naprej skozi nešteto težav, ki so, kot smo že večkrat zapisali, predvsem finančnega značaja. Vodstvo centra toži, da je tudi premalo zanimanja s strani zunanjih ustanov in organizacij, kar samemu centru gotovo ni v prid. Zavedati se namreč moramo, da je pobuda otroškega centra, ki je za naš prostor novost, nadvse zanimiva in važna. Otrok se tu nauči konstruktivno izrabljati prosti čas, ne stoji križem rok ves božji dan, ampak pridno uporablja • roke In predvsem glavo. S tem Začuti potrčbo po delu in u-stvarjanju, delo mu postane vsakdanja in nenadomestljiva stvar in se bo otrok lahko tudi v bodočem življenju brez večjih težav vključil v proizvajalni proces, oziroma bo brez večjih travm zasedel delovno mesto. Pa tudi v šoli bo učno snov verjetno bolje dojemal, saj bo razumel, da se mora do vsakega novega spoznanja sam prikopati, seveda pod usmerjevalno roko in vodstvom učitelja, ki pa ne sme biti vsiljivo. V centru v dijaškem domu se o-trok razživi, spozna nove obraze vrstnikov, nauči Pe pomagati to varišu v težavah, vključi se v družbo, ki je dotlej ni poznal. Možnost percepcije se otroku veča, seveda če lahko spozna nove stvari. Ena izmed takih koristnih novosti je tudi spoznanje tržaške bližnje okolice, predvsem za mestnega otroka. Včeraj so šli zato obiskovalci otroškega centra na izlet v Bazovico. Spremljali so jih animatorji. Obiskali so spomenik bazoviškim žrtvam, nato pa so se razpodili po gmajnah. Tudi kosilo so imeli na prostem, saj so vso potrebno hra- POŽIVITEV DELOVANJA PROTIFAŠISTIČNIH ORGANIZACIJ Pobuda pokrajinskega vodstva ANPI za obnovo protifašističnega odbora Danes popoldne dve manifestaciji na Gradu in pred židovsko sinagogo ■ Proslava goričke fronte no vzeli s seboj že zjutraj. Po obedu so uprizorili skupinske igre, na prostem je seveda zelo priljubljena žoga, pa tudi lovili so se, itd. Osrednja «tečka» včerajšnjega dne pa je bilo vsekakor praznovanje rojstnega dneva. Miran je namreč dopolnil 5 let in njegova mama 'je prinesla veliko torto in kokakole, da so lahko vsi otroci res veličastno proslavili pomembni Miranov jubilej. Tudi mi čestitamo malemu fantiču in mu želimo vse naj boljše. In upamo, da bo malo torte prihranil tudi za nas. Sestanek, posebne komisije za probleme potresa Včeraj se je v Vidmu sestala posebna komisija za probleme območja, ki ga je prizadel potres. Seji je predsedoval svetovalec Ma-grini, udeležili so se je svetovalci Persello in Martinis (KD), Bosari; (KPI), Volpe (PSI), Puppini D’Aga ro (MF) in tajnik za obnovo inž. Chiavola. Osrednja točka je bilo nadaljevanje razprave o izvajanju določil zakona št. 30, ki urejuje obnovo poškodovanih zgradb. Včeraj so a-nalizirali predvsem probleme tehnične in gospodarske ekonomičnosti popravil. O teh problemih bodo nadaljevali z razpravo na prihodnji seji v pričakovanji! rešitve vprašanja, ki ga je sprožil tržaški računski dvor glede kriterijev za izvajanje zakona. Predsednik deželnega odbora naj bi določil z enim odlokom kriterije za celotno prizadeto ozemlje, ali pa bo izdal več različnih odlokov. Goriški župan Pasquale De Simone je na seji občinskega sveta v ponedeljek zvečer napovedal dve manifestaciji, na katerih bodo počastili spomin žrtev nacifašizma. Zanju so se občinski odbor in stranke demokratičnega loka opredelil' zato, da odgovorijo na dejavnast krogov, ki so z. organizacijo pobega nacističnega krvnika Kapplerja skušali osmešiti tiste protifašistične sile, ki so postavile temelj demokratični ureditvi italijanske družbe. Manifestaciji bosta danes, v četrtek popoldne, in sicer ob 17. uri na grajskem dvorišču, kjer stoji obeležje v spomin na talce, ki so jih pobili nacisti, l^r ob 17.45 pred židovsko sinagogo v Ascolijevi ulici. Na teh manifestacijah bo občinska uprava položila vence k obeležjem, k sodelovanju pa je občina povabila tudi demokratične stranke in protifašistične organizacije. Kapplerjev pobeg ter poveličevanje nacizma, ki se pojavlja kot spremljajoč pojav, opozarja na potreho po ve čji protifašistični angažiranosti. Do tega spoznanja se je dokopalo tudi pokrajinsko vodstvo partizanske zveze ANPI ter predlagalo strankam u-stavrega loka obnovitev pokrajinskega protifašističnega odbora, ki naj bi prevzel skrb za poživitev protifašistične dejavnosti in za večjo hud-nost demokratičnih sil, da se zavarujejo pridobitve odporniškega gibanja in se nadaljuje proces demokratizacije, ki bo omogočal širokim plastem ljudstva vse večje možnosti, da si kroji usodo po lastnih potrebah. Medtem se vedno bolj (jfclikuje tudi program praznovanj obletnice goriške fronte, ki je nastala na valu množičnega oboroženega upora primorskega ljudstva proti nemškemu okupatorju v septembru 1943. leta. Partizanska organizacija ANPI namerava posvetiti goriški fronti, ki jo zgodovinopisci italijanskega odporniškega gibanja smatrajo za prvi oboroženi spopad med odporniškim gibanjem in okupatorji v Italiji, več spominskih manifestacij, začenši z manif estacijo, ki bo 8. septembra v Selcah in ki bo imela pokrajinski značaj Vrsto pobud v spomin na goriško fronto bodo zaključili z odkritjem partizanskega spomenika v Dolu, torej z. manifestacijo, ki jo bo priredil odbor za postavitev tega spomenika, in na kateri bpdo sodelovali tudi nekdanji borci ter organizacije slovenske narodnostne skupnosti. Na manifestaciji v Dolu, ki je predvidena za konec septembra, naj bi spregovorili visoki voditelji italijanskega odpor niškega gibanja in jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja. predstavlja osnutek sprememb v kmetijstvu kjer do- zdaj načrtovanja skorajda niso poznali in je bila proizvodnja več ali manj uravnana na podlagi tržnih gibanj in profita. Sindikati zahtevajo večjo vlogo vico vsak mesec izkoristiti 10 ur za sindikalno delo, v vseh podjetjih pa so dovoljena sindikalna zborovanja. Iz. prakse lahko sklepamo, da balo pogajanja dolgotrajna, saj bodo predstavniki veleposestnikov težko znotraj posameznih podjetij, naj bi sindikalni sveti sodelovali pri sestavi kratkoročnih in srednjeročnih proizvodnih načrtov. Načrtova nje pa ni nujno samo zaradi premostitve gospodarskega deficita pri u-vozu živil, ampak tudi zaradi uravnavanja zaposlovanja na tem področju. Poglejmo na kratko, kakšne izboljšave bo prinesla nova pogodba, ki na Goriškem neposredno zadeva približno 1.500 delavcev. Za vse kategorije je predviden povišek pla če v višini 20.000 lir, delovni urnik pa se skrči na pet dni tedensko. Poseben pomen se v osnutku pogodbe pripisuje varstvu zdravja. Tako nalaga osnutek pogodbe delodajalcu dolžnost, da sindikalnega delegata obvesti o škodljivosti kemičnih sredstev, ki se uporabljajo v podjetju. Delavec, ki ni bil informiran o nevarnosti, lahko delo odkloni brez kakršnihkoli sankcij. Prepovedane so vse oblike akordnega dela. Osnutek pogodbe se zavzema tudi za razširitev nekaterih sindikalnih svoboščin. Tako imajo delegati pra- Tako privolili v vse zahteve. Drugi del pobratenja med Doberdobom in Prvačino V nedeljo, 4. septembra, bodo izve dli drugi del pobratenja med občino Doberdob in krajevno skupnostjo Prvačina. Prvi del te svečanosti so izvedli prejšnji mesec v Prvačini. Gostitelji, občinski upravitelji iz Doberdoba, se na praznik že nekaj časa pripravljajo. Prihod Prvačkov cev pričakujejo ob 10.30, ob 11. uri bo slavno:tna seja izvoljenih teles obeh pobratenih krajev, ponoven podpis listine o pobratenju ter go vori o pomenu tega dogodka za vse večje prijateljske stike in sodelovanje med pobratenima krajema. Ob tej priložnosti je predviden na stop nihalnih orkestrov in pevskih zborov, balinarskih in nogometnih ekip. OBČINA JIH VZDRŽUJE PETNAJST L septembra prično z deloip občinski vrtci v Gorici Morda dve Sekciji v slovenskem vrtcu v Ulici Vittorio Veneto Polno število otrok tudi v ostalih dveh slovenskih vrtcih Kaj pa bo z vrtci bivše 0NAIRC? Čez mesec dni se bodo bdprla šolska vrata za vse vrste šol. V občinskih vrtcih v Gorici pa se bo delo pričelo že prihodnji teden, 1. septembra. Goriška občina upravlja petnajst sekcij otroškega vrtca, med katerimi so tri slovenske. Kot je znano, se je v goriških občinskih vrtcih pričelo delovanje tudi lani 1. septembra, ker je občina od svojih uslužbencev v vrtcih zahtevala enako časovno delovno razmerje kot za vse ostale uslužbence. Kot smo izvedeli, imajo v treh slovenskih otroških vrtcih, ki jih u-pravlja občina, veliko vpisanih o-trok. V vrtcu v Ulici Forte del Bo-sco je okrog trideset vpisanih, prav toliko jih je v vrtcu na levem bregu Soče pri pevmskem mostu, t.j. v Ulici Torriani. V vrtcu v Ulici Vittorio Veneto pa imajo 38 vpisanih in morda se bo letos vpisal še kdo. Na občini se resno ukvarjajo z mislijo, da bi tu namestili dodatno učno moč in tako odprli drugi razred v tem vrtcu. V občinskem šolskem uradu se v teh dneh ukvarjajo tudi s sestavljanjem prog za šolske avtobuse in upajo, da bodo lahko ustregli čim-večjemu številu staršev. Šolski urad občine vabi zainteresirane, ki jih zanimajo vprašanja otroških vrtcev, da se obrnejo za pojasnila na ta urad. Na Goriškem pa je tudi precej državnih vrtcev. Tudi te bodo najbrž odprli 1. septembra. Na šolskem skrbništvu pa doslej ne vedo še. kako bo z vrtci bivše ustanove ONAI RC. Med temi je kar šest slovenskih, ■ in sicer v Doberdobu, Sovodnjah. Rupi, štandrežu, Podgori in Pevmi. Med te spada tudi vrtec v Štandrežu, kjer je letos dovolj otrok za dve sekciji, vodstvo ONAIftC, ki je V likvidaciji, pa ni hotelo o tem ničesar slišati. Skoro gotovo je, da bo upravljanje vrtcev te ustanove prevzela država, do sedaj nimajo še navodil. Sicer pa je treba vedeti, da so v prejšnjih letih odprli vrtce ONATRC šele 1. oktobra in ne mesec prej, kot delajo v goriški občinski upravi. 25. avgusta 1927 Na današnji dan so pred petdesetimi leti fašisti razpustili •KATOLIŠKO KULTURNO DRUŠTVO* v števerjanu. T. C. Šolske vesti Kmetijski delavci zahtevajo novo pogodbo V kratkem sp bodo sestali predstavniki zveze zemljiških lastnikov (veleposestnikov) ter sindikalnih organizacij delavcev v kmetijstvu iz naše pokrajine, da bi razpravljali o osnutku nove dopolnilne delovne pogodbe. V priprave na pogovore je bil prejšnji mesec sklican strokovni posvet o vlogi, pomenu in razmerah v kmetijstvu v naši pokrajini ter v državnem merilu. Posveta so se u-dcležili predstavniki sindikalnega gibanja ter družbeno političnih organizacij. Takrat so bile tudi sprejete glavne smernice, ki so bile tudi vključene v osnutek pogodbe, ki bo predmet razprave na prihodnjem srečanju. Pogodba naj bi veljala od 1. januarja prihodnjega leta do vključno 30. aprila 1979. Poleg nekaterih mezdnih izboljšav in boljših življenjskih pogojev pa ZARADI NEOBČUTLJIVOSTI DEŽELNEGA ODBORN1ŠTVA Delavci Plastic Julia bodo danes demonstrirali pred deželno palačo Očitno je, da bo treba z javnim posegom zagotoviti proizvodnjo in s tem tudi zaposlenost 35 delavcev Kolektiv delavcev podjetja Plastic Julia iz Tržiča bo danes dopoldne ob 10.30 demonstriral pred deželno palačo v Trstu in s tem izrazil svoje nezadovoljstvo ob neobčutljivosti deželnega odborništva za industrijo do težavnega položaja tega razmeroma mladega in perspektivnega industrijskega obrata. V znak solidarnosti z bojem kemičnih delavcev tega obrata bodo odšli z nji-tnf v Trst tudi člani tovarniških svetov kemičnih tovarn na Goriškem. Za takšen korak so se delavci podjetja odločili včeraj popoldne na stalnem zasedanju skupščine, ki traja že ves čas, odkar so zaključili poletne počitnice. Na skupščini delavcev Plastic Julia so ugotovili, da deželni odbornik za industrijo Stop-per ni odgovoril na zahtevo, ki so jo z brzojavko postavile vse stranke, da se na sestanku z delavci pogovori o bodočnosti tega obrata. Podjetje Plastic Julia izdeluje pla stične lupine za čolne ter je ob u-stanovitvi zaposlovalo 6 delavcev, sedaj pa je v njem zaposlenih že 35 delavcev. Podjetje je zašlo v hudo krizo pred kratkim, ko je lastnik Tazio Bonezzi odpeljal stroje in modele in so delavci ob povratku s počitnic našli proizvodne prostore prazne. Bonezzi je pripravljen takoj postaviti stroje na njihovo mesto, vendar zahteva od javnih oblasti jamstva, da bo proizvodnjo lab ko obnovil. V svoji izjavi za tisk se je pritpžil, da, razen miloščine, ni iz javnih skladov prejel nobene podpore in da brez nje proizvodnje ne more več nadaljevati. Izrekel je tu- BENEŠKI DNEVNIK POPOLDNE V DOLENJEM TARBIJU Kulturno-zabavni praznik v priredbi otrok Mlade brieze n 0 sporedu bodo gledališki prizori, lutkovna pravljica in nastop mladih pevcev llllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllMMIIIIIMIIIIIIIIIIfMIIIIIIIIIIMMIIHšllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIII Delovanje Furlanskega jezikovnega društva Poleg materialne obnovitve ovrednotiti lokalno kulturo Društvo se zavzema za ovrednotenje furlanskega jezika in izročil ter za ustanovitev videmske univerze di pripravljenost na široko preverjanje položaja v obratu ob sodelovanju sindikatov in javnosti. Po govoricah, ki krožijo v tržiških političnih in sindikalnih krogih, bi bilo potrebno ugotoviti, če je sedanji lastnik pripravljen in tudi sposoben, da podjetje še naprej vodi. V primeru pozitivnega izida takšnega preverjanja bi bilo treba z javnimi sredstvi zagotoviti nadaljevanje pro izvodnje. če pa Bonezžl teh jamstev ne bi dal, potem bi bilo potrebno lastništvo ali pa upravno podjetje prepustiti komu drugemu. V vsakem primeru mora javen poseg zagotoviti redno zaposlitev za delavce. Takšno odločitev je treba sprejeti tudi zaradi tega, ker bi kriza v Plastic Julia še bolj poslabšala gospodarski položaj v tržiških industrijskih obratih, ki preživljajo, vsaj nekateri med njimi, hudo proizvodno krizo z vpisovanjem delavcev v dopolnilno blagajno in z znižanjem o sebnih dohodkov. Likovni umetniki snujejo sindikat ^ \iiSm° P°r°ča'i. so s* otroci »len .i briezi kljub slabemu vreso u Pridno lotili dela. Posebno pa dal/tete poprijeli od ponedeljka hiiltnl- 0 so se mogli bolj prosto pre-Po Tarbiju in sosednih vaseh. .,ave' ki so jih zastavili, dobro tejo ,tej0, pri lekcijah ka- šap^teoci jz dneva v dan večji O kot v prejšnjih letih so se o-javr, ;?tes posvetili gledališki de-((» ?'■ Voditelj beneškega gledali-*>h a 0 Klodič je zbral nekaj kraj-všdi °mae'h besedil in jih vsak dan Satju z nekaterimi skupinami otrok. hjim °teoci so po posvetovanju z Potr .tedi poiskali ali izdelali vse »Itrbpp rekvizite za scene, po-ka so obleke in vse potrebno za l®ko Herizaciio posameznih figur, tlelo,, i Je Pri pripravi prizorov so-®lo res veliko otrok. r, na katere smo navajeni na naši stari celini. To nam posredno izpričuje tudi zadeva, pri kateri se bomo ustavili. Lepa plavolasa Britt Ekland, bivša žena filmskega umetnika Petra SHlersa, toži svojega sedanjega prijatelja, pevca Roda Stewarta, od katerega zahteva »odškodnino* v znesku 20 milijonov dolarjev, to se pravi 17 milijard lir v naši valuti. Rekli smo, da je Britt Ekland sedanja prijateljica Roda Stewerta. Toda izraz prijateljica bo nekoliko netočen. Saj je res. da sta živela nekaj let v soglasju, toda sedaj svoje zahteve začenja izsiljevati preko sodišča. Svojo zahtevo Britt Ekland utemeljuje takale: Red Stevvart bi ji moral dati 5 milijonov dolarjev zato, ker je ona veliko prispevala, tla se je uveljavi) kot pevec in skladatelj; nadaljnjih 5 milijonov dolarjev bi ji moral dati zato. ker da jo je ogoljufal. Bila je namreč poročena s Sellersom. a jo je on z zvijačo in raznimi obljubami zavedni, da se je <;d svojega moža točila in začela živeti z njim. Končno bi ji moral dati še 10 milijonov dolarjev na račun nekakšne ne drugače utemeljene odškodnine. In vendar Britt Ekland teh svojih zahtev ni postavila kar tako, p ‘č pa jih utemeljuje z nekim prav-tlon kom. ki ga je dalo lani kalifornijsko vrhovno sodišče v podobnem primeru, ko je šlo za spor med u-riletnikom Leejem Marvinom in njegovo bivšo prijate!ilco (ne ženo!). Ženska je tedaj zahtevala od svojega »nezakonitega* moža polovico tistega, kar sta nabavila v času skupnega življenja. Proti rimu bi prav gotovo nihče ne imel kaj reči in tudi sodniki so bili mnenja, da sta Marvin in njegova prijateljica živela normalno, rekli bi zakonsko življenje in skupaj služila in so sklenili, da se mora premoženje »razpoloviti*, kot bi bila z zakonom združena. Zagovorniki lepe Britt Ekland so ubrali isto pot in ker menijo, da ima tudi njihova klientka, lepa Šve-dinja, pravico do enake zakonske rešitve, so pred dnevi Rodu Ste-warlu prinesli sodno obvestilo da naj se javi na sodišču v Los Angelesu, kjer naj bi se obravnavali njegovi zadevni odnosi z Eklandovo. Rod Stewart, ki se je rodil pred 34 leti na Angleškem, a živi že dolgo v ZDA, se je začel uveljavljati kot pevec pred 7 leti, toda Britt Ekland meni, da se je visoko pov-spel šele v tej kratki dobi. odkar je začel živeti z njo in da je torej ona lista, ki je odločilno prispevala k njegovemu uspehu. Z dinge strani pa je ona za to žrtvovala tudi svojo kariero, saj se je odpovedala zelo lepim ponudbam za pomembne vloge. Britt Ekland je Svedinja, stara je 34 let, s Sellersom se je poročila 1964, ima dvoje otrok, a že več let živi s Stevvarlom. V svoji prijavi sodišču je navedla kup svojih zahtev med drugim tudi to, da naj sc pevcu Rodu Stevvartu »prepreči zamenjava ključavnic na vhodu v vilo*, ker da se boji, da bi ji mogel zakleniti vrata in jo pustiti na ulici, skratka pognati od doma, pa čeprav naj bi bila vila njena. Umetnica dodaja, da sta se s Stewartom dogovorila, da bosta vse, kar' bosta s svojo umetnostjo zaslužila, delila na dvo je. Rod Ste wart je veliko zaslužil, ona pa manj, ker ni mogla igrati, ker se je pač žrtvovala za njega in družino, Vendar ni to razlog za njene zahteve, pač pa dejstvo, da se je Rod Stewart «ohladil» do nje in «o-grel* za ameriško igralko Liz Treadivell, s katero namerava odpotovati na Bermudske otoke, kamor da se namerava preseliti z vsem svojim premoženjem. dovolj tenkočutni, da bodo prisluhnili' mnenjem kvalificiranih znanstvenikov, ki bodo prispeli v Nai-rdbi z vsega sveta. Pri tem pa je značilna še trditev, da »naraščanje in širjenje puščav je danes v glavnem posledica človekove dejavnosti*. »Ključ za reševanje tega vprašanja — podčrtuje Mustafa Tolba — je v izvajanju najprimernejših tehničnih rešite / za zaviranje širjenja puščav ter za ponovno oživljanje puščavskili področij, za kar pa so potrebne večje količine voda*. čeprav je res, da ima pri širjenju .ouščave svojo krivdo tudi klima, menijo znanstveniki, da so človekove odgovornosti neprimerno večje. K širjenju puščav pripomoreta največ človekovo neznanje in njegov pohlep. Včasih pa tudi nuja. Strokovnjaki ugotavljajo, da živi na puščavskem in polpuščavskem področju 14 odstotko-- svetovnega prebivalstva. In ti ljudje se trudijo, da bi čimbolj izkoriščali še razpoložljivo zemljo in to prvenstveno s pašo svojih čred, kar pa negativno vpliva na teren, posebno če k temu dodamo še to, da prebivalstvo puščavskega in oolpuščavskega področja uničuje še ono malo gozdov, oziroma grmičevja, kar ga je na teh področjih, s čimer omogočajo še hitrejše napredovanje puščave na polpuščavska področja oziroma k širjenju puščavskih področij na področja, koder se je do nedavnega še dalo živeti. V zvezi s tem se navajajo tudi primeri iz daljših zgodovinskih obdobij, ko so na račun zgrešenega tovrstnega sistema propadle že veljavne stare omike, na primer sumerijska in babilonska civilizacija, civilizacije narodov, ki so živeli v severni Afriki, tudi na področju, koder se danes širi Sahara. Vedeti namreč maramo, da je še pred 20 stoletji na področjih, koder se širijo puščavske d me u-spevalo v rimski dobi žito. Toda ni bil tako nemoteni le nekdanji človek. Tudi v naših dneh doživljamo podobne primere. V Pakistanu so na .primer izgubili velikanska obdelovalna področja ter so prenehali z drenažo terena, ki ga je povsem uničila slana voda. In pri tem je zanimivo še to, da sta moderna znanost in tehnologija še pospešili spreminjanje polpuščav-skega področja v puščavsko. S tem da so z modernimi sredstvi ponekod vrtali v globine in tako ustvarili napajališča, so omogočili nomadom, da so s svojimi čredami prišli v kraje, koder doslej niso pasli. In črede, posebno drobnica, je do korenin popasla vso skromno travo, s tem pa se je uničilo še ono malo vegetacije, ki je vezalo tla. Nato so vetrovi odnesli najprej ono malo humusa, kar ga je bilo, in cela področja prekrili s peskom. Saharska puščava je največja puščava, tod., tudi puščava Gobi je ogromna. Saharska puščava se iz leta v leto širi, tako da vsako leto namerijo približno poldrugi milijon ha novih puščavskih področij, Tp se pravi, da dežele, ki mejijo na Saharo, izgubijo na leto obdelovalnih ali koliko” toliko uporabnih zemljišč za eno Češkoslovaško. Obdelovalnih površin je torej manj, hkrati pa se število prebivalstva veča. Glede tega je neka ameriška ustanova, ki je izvedla zadevno pa čeprav poiTšno anketo, prišla do ugotovitve, da »obstajajo konkretni in pomembni elementi na različni!) področjih, ki dokazujejo, da se bodo n' zemlji prirodne nesreče in katastrofe v 'liži.Ji dob, še povečale*. «Pogosto se dogaja, da t >, kar človeštvo počne, še povečuje negativne učinke p.irodnih pojavov*. Mi šljeni so tu razni človeški posegi v pri rodno ravnotežji., kot na primer gradnja velikanskih cest po «zeleni celini* in podobna dela, ki jih človek načrtuje in izvaja, ne <' bi pomislil kolikšne bor.o negativne posledice njegovega poseganja v prirodo. Na konferenci v Nairobiju ! torej govor predvse’ o tehnoloških ukrepih in političnih sklepih posameznih dežel in vsega človeštva da bi se preprečilo širjenje puščavskih j področij. Zemljevid, ki je bil v ta | namen pripravljen, beleži pet velikih puščavskih področij ali bolje pasov. Zgledna demokracija HAAG — Bivši univerzitetni profesor v Heidelbergu Henke, ki je po rodu Poljak, a se je 1965 zatekel v Zahodno Nemčijo kot politični begunec, je pred dnevi prosil Holandsko za politični azil, da bi se umaknil pred neonacističnim preganjanjem. Prof. Henke, ki je star danes 45 let, je časnikarjem na Holandskem izjavil, da je imel v Zahodni Nemčiji veliko težav administrativnega značaja, ki pa so se začele onega dne, ko je njegova mati v decembru 1970 pričala na sodišču v Erfurthn—f proti vojnim zločincem in sicer za zločine, ki so jih ti ljudje izvršili na Poljskem v času drtu ge svetovne vojne. Sicer pa so tudi njegovega očeta naedsti mučili in umorili. Od leta 1965 je Henke poučeval na univerzi v Heidelbergu slovanske jezike in slovansko literaturo, letos, 7. maica, pa ga je rektor univerze dr. H. Ge-rick, ki je po Henkejevem mnenju neonacist, enostavno odslovil. Prof. Henke zatrjuje nadalje, da je dobil veliko grozilnih pisem in sicer od neonacistov in da je to prijavil policiji, toda kmalu potem, in sicer 24. novembra 1975, je skupina policajev vdrla v njegovo stanovanje in mu grozila s samokresom. Ta vdor v njegovo stanovanje je bil pravzaprav posledica prijave dveh nacistov, ki sta ga ocenila kot nevarnega človeka. Henke nadalje zatrjuje, da mu je 9. avgusta lani banka odpovedala tekoči račun in sicer «v smislu notranjega pravilnika*, tako da ni mogel več dobiti preko banke niti svoje plače. Ko mu je zapadel potni list, ki so mu ga izstavile nemške oblasti kot političnemu beguncu, je zvedel, da so njegovo ime v Heidelbergu črtali iz ana-grafskega seznama in da mu zatorej potnega lista ne morejo več obnoviti. Prof. Henke je prosil za po litično zatočišče na Holandskem, kjer piše knjigo o metodah neonacistov v Zahodni Nemčiji. ko rekoč druga od druge, ki pa vendarle čutijo, da pripadajo iste mu narodu in vedo, da so te vezi ne samo lepe in prijetne, temveč danes tudi potrebne, če hočemo u trjevati narodnostno zavest med Slovenci, ki žive v svoji domovini in med vsemi tistimi, ki sta jih usoda in življenje odtrgala od domače grude in jili postavila v pogoje, da se morajo tudi za svoj narodnostni obstoj trdno boriti. Pa naj začnem kar z mlado Slovenko Elizabeto Mert. ki je preži vela 14 dni počitnic v Kopru, gost gostoljubne koprske družine. Tako kot Elizabeta, je pri raznih slovenskih družinah preživljalo letošnje počitnice še več koroških fantov in deklet. Akcijo za te počitnice je pred meseci sprožil ljubljanski »Nedeljski dnevnik*, ki se je obrnil na slovenske družine s pozivom, da sprejmejo v gosto fanta, ali de klico iz Koroške. Namen akcije je bil dovolj jasen: dati priložnost mladim Korošcem in njihovim vr stoikom v Sloveniji, da se medsebojno spoznajo in spoprijateljijo in s tem utrdijo vezi, ki družijo slovenski narod to in onstran Ka ravank. Akcija je uspela (lahko bi bila še bolje) in tako je vrsta slo venskih družin z veseljem pričakala konec julija v Ljubljani mlade goste iz Koroške. Porazdelili so si jih tako, kot so pač tudi mladi Korošci želeli in seveda po sestavu družin, ki so bile gostiteljice (če so imeli v družini fanta, so dobili v goste Korošca, če so imeli hčer pa seveda mlado Korošico). No, Elizabeta je bila namenjena družini Sfnel iz Kopra, kjer jo je že s nestrpnostjo pričakovala domača hčerka Adrianča. Ko sem se s Elizabeto prvič srečala pri tej družini, je bila deklica še kar molčeča, tiha, a vendarle smo skupno zapele nekaj slovenskih in partizanskih pesmi. Potem so dnevi minevali. Elizabeta se je v svoje novo okolje povsem uživelia, občutila je prisrčnost in gostoljubnost, ki sta jo obdajali in je postala takšna, kot je prav gotovo med svojimi domačini — vesela, prijetna in tudi navihana deklica, ki ji je bivanje v Sloveniji dalo priložnost, da je sama spoznala, da nas meje ne morejo ločiti, da smo vsi otroci ene matere in da ima v svoji matični domovini prijatelje, ki jo imajo radi in ki razumejo probleme in težave koroških Slovencev. Skupno z Elizabeto je prišel v Slovenijo tudi njen mlajši brat, ki pa je bil gost neke druge družine iz Vrhnike. Ločila sta se ob prihodu v Ljubljani nekoliko zbegana in prestrašena ko sta čakala na svoje začasne «starše»>. Ko pa sta se pred odhodom domov ponovno srečala v Ljubljani, ju skoraj ni bilo spoznati. Oba sta bila nasmejana, srečna in zadovoljna in držala sta se svoje nove družine, kot bi bila njuna prava. In prav tolikšna sreča in zadovoljstvo sta bila očitna na obrazih vseh mladih Korošcev, ko so se pred odhodom zbrali s svojimi gostitelji pred avtobusom, ki jih je ponovno odpeljal domov. Sreča in zadovoljstvo, da so preživeli tako lepe počitnice in še posebno zadovoljstvo, da so si pridobili nove prijatelje, ki jih ne bodo nikoli pozabili. Edit Novak je Slovenka, ki prebiva s svojimi starši na švedskem, kjer je njen oče zaposlen v ladjedelnici v Landskrone kot brusilec. Pet let ji je bilo, ko je zapustila domovino, tam se ji je rodila tudi sestrica Haidi. Slovensko govori, kot bi bila še vedno v svoji domovini. »Doma govorimo vedno po slovensko, obiskujem pa tudi slovensko šolo na Švedskem in sicer dvakrat tedensko, moji starši pa so tudi člani tamkajšnjih slovenskih društev! Razen tega prihajamo vsako leto na počitnice v Slovenijo, kjer imam tudi prijateljico Jasno. Teh počitnic se zelo veselim in če bi bilo v moji moči, bi tukaj tudi ostala. Tu je moja domovina in tu so počutim doma*. «Pa imaš tudi tam kaj slovenske družbe*, sem jo vprašala. «0, ja, shajamo se v naših društvih in tudi sicer se Slovenci družimo med seboj, Moja mama je tudi sprejela službo le ob večernih urah, da je lahko podnevi doma z mojo sestro Haidi, ki bi sicer morala v tamkajšnji vrtec in šolo in bi ji potem slovenščina delala večje težave*. «Torej se misliš v Koper še vračati*, sem jo še vprašala. »Še, še. Pa še slovenske knjige bom čitala. da ne bom pozabila svojega materinega jezika*. Tudi z njo bi bila lahko oh odhodu skupno zapela pesem »Mi se imamo radi*. Počitniee v matični domovini so torej prinesle mladim s Koroškega in Švedske,, pa tudi iz drugih držav, kjer žive in delajo Slovenci, toliko veselja in topline, predvsem pa občutka, da nismo sami, da smo si bratje in da moramo tako združeni in enotni tudi ostati. Akcija, ki jo je sprožil «Nedeljski dnevnik*, sodelovala pa je pri njej tudi Zveza slovenske mladine iz Celovca, je torej uspela. Zasluga za to gre seveda tudi tistim družinam, ki so se akciji odzvale in pripravile mladim Korošcem počitnice, ki jih ti ne bodo tako kmalu pozabili. N.T.. £*V »fe. * Tri mlade Slovenke, ki so se srečale v Kopru. Od leve proti desni: domačinka in gostiteljica Adrijanca, Slovenka iz Švedske Edit ter mlada Korošica Elizabeta ..................................................uiii»...u.ii.iii<»ii>Mi>>iiM»i.miiiiiiHiiii..iii..iiiiiiii......i,iii„irm<>miiiiiiiii.iiim V soboto in v nedeljo v Trstu slikarski «ex tempore» za nagrado «Trg Unita» V organizaciji vseh treh sindikatov likovnih ustvarjalnosti in pod pokroviteljstvom tržaške občine ter tržaške avtonomne ustanove za go stinstvo in turizem bo v soboto in nedeljo v Trstu ponovno ei tem-pore slikarsko tekmovanje za nagrado «Piazza Unita». Kot lani, je področje dejavnosti v tem tekmovanju časovno in prostorno omejeno. Slikarji si smejo izbirati motive in delovati le na področju, ki ga omejujejo naslednje točke: pomol Audace, Borzni trg. Trg Barbacan, Trg Cavana, Trg Venezia in ribarnica. Tekmovanja se lahko udeležijo vsi slikarji, ki živijo in delujejo v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Ustanove, ki organizirajo oziroma sodelujejo pri tekmovanju, vabijo umetnike, naj ustvarjajo na kraju samem, kar se bo upoštevalo pri prednostnem točkovanju del. Platna bodo žigosali v soboto, 27., od lil. do 19. ure v dvorani Sofianopu-lo na Trgu papeža Janeza S. in v nedeljo, 28., od 9. do II. ure na Trgu Unitd. Toda v nedeljo bodo platna .žigosali z drugim žigom, vendar drugo žigosanje ni obvezno, pač pa bo dokazovalo, da je mo- tiv posnet in dokončan na kfaju samem, kar bo tudi služilo pri prednostnem točkovanju. Umetnik, ki se bo udeležil tekmovanja, mora plačati 1.000 lir v sklad za organizacijske stroške. Iz pravilnika tekmovanja nadalje-razbiramo, da hudo morali slikarji paziti pri izbiri motivov in pri delu na to, da ne bodo ovirali prometa. Vsak- slikar bo lahko prinesel v žigosanje tri platna, vendar ho iz ročil le eno in sicer z osnovo enega metra vštevši tudi okvir. Dokončana dela se bodo izročala na Trga Unitd v nedeljo do Ki.20, kajti ob 17.30 se bo že sestala ocen je volna žirija, ki jo bodo sestavljali predsednik avtonomne ustanove za turizem, štirje umetnostni kritiki in predstavniki vseh treh sindikalnih organizacij. Proti razsodbi žirije ni možna nobena pritožba. Tekmovanje nosi naslov «Nagra-da Trga Unitd», toda na razpolago ni le la nagrada, pač pa še veliko drugih. Nagrajena dela in dela. ki jih bo izbrala žirija, bodo razstavili v tržaški občinski galeriji in sicer že v nedeljo zvečer in bodo na ogled vse do 2. septembra. Dela. ki bodo razstavljena, bodo morali slikarji dvigniti ob zaključku razstave, torej 2. septembra, v nasprotnem primeru bodo ostala last sindikalnih organizacij. Sindikalni organizatorji opozarjajo tu di, da ne sprejemajo odgovornosti za škodo, krajo ali karkoli bi se moglo zgoditi razstavljenim delom v času razstave. ČETRTEK, 25. AVGUSTA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Musič’ Amerika 13.30 DNEVNIK 18.15 Lucien Leuiven, druga epi 19.20 NEPREKOSLJIVA GLYNIS Prijetno presenečenje Glynis, kot je znano, piše detektivke. V začetku, preden se uveljavi, bi zelo rada vnovčila vsak svoj rokopis. In ko njen mož, odvetnik Keith, nekega dne povabi na dom nekega literarnega a-genta, mu Glynis skrival vtakne v žep plašča eno svojih detektivskih zgodb. Nato se z agentom tudi zmeni, da se bosta srečala v uradu. Ko pa pride na zmenek, odkrije, da so agenta umorili. Telefonira policiji in zbeži. Ko se vrne domov, pove Cbicku. kaj se ji je zgodilo. Mož zve o smrti svojega klienta in zadeva se zaplete. . . 20.00 DNEVNIK 20.40 Iz športne palače v Pesaru PESARO SUMMER SHOW ’77 Avtonomna ustanova za turi zem in gostinstvo v Pesaru že 10 let zapored organizira nastop pevcev in ansamblov, ki jih nato italijanska TV snema. Letos bo prireditev vodil zelo popularni gledališki igralec Paolo Ferrari, med pevci, ki bodo nastopili, pa so Ettore Sciorilli, Gianni Bella, Mia Martini, Duo Gepy in Gepy, seveda Ornel-la Vanoni, Leano Morelli, Sandro Giacobbe, Iva Zanič chi in drugi. 22.05 Velike bilke preteklosti LEPANTO (1571) Tretja oddaja pod tem naslovom je posvečena bitki pri Lepantu. Oddajo je pripravil Stefano Roncoroni. Do bitke je prišlo 7. oktobra 1571, ko so se enote krščanske vojske spoprijele z muslimanskimi. to je turškimi enotami. Pomorsko bitko smatrajo za največji spopad na morju v vsem srednjem veku, vendar pa le «z ladjami na vesla*. Onega jutra pred obilnimi 400 leti sta se obe mornarici približali druga drugi kakih 25 milj zahodno od Lepanta. Kristjanom je poveljeval avstrijski poveljnik in so njegovo vojsko sestavljali deli španske, beneške, malteške, florentinske, genovske in papeške vojne mornarice. Bilo je vsega skupaj kakih 300 galej in drugih ladij z 50.000 mornarji in veslači ter 30.000 vojaki. Ob zaključku DNEVNIK Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.15 Čilske ' fiešmi: *Qullapayun» 18.00 Lissone: Kolesarstvo 18.15 Vzgojna oddaja 18.45 Dnevnik 2 — šport 19.00 DOSSIER MATA H ARI 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Shirlepjin svet: KROJAŠ® SALON, film 21.10 Da, ne, zakaj. . . 60 DNI NA KUBI, tretje 111 zadnje nadaljevanje Danes se zaključi program z naslovom «60 dni na Kubi*; Gre za dokumentarec, daje analizo kubanske stva1; nosti po 20 letih od social1 stične revolucije na tem karibskem otoku. Ko so lZ" gnali diktatorja Battisto, se je Kuba začela naglo razv1' jati in dosegla doslej velik6 rezultate, kar sta doslej PfJJ kazali dve oddaji. To.se vin' posebno v novih naseljih-®a ne govorimo o šolstvu in skrbi za zdravstvo. Čeprav J° bilo na Kubi uvedenih velik® novosti, je Fidel Castro pu*4’1 kulturno izživljanje nedotaknjeno ali bolje je to še P°' tenciral, ne da bi se vmesa-val v značaj kulture. 22.10 A. Hitchcock predstavif-SENZA FIATO, TV film Ob zaključku DNEVNIK 2 " ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.00 Obzornik 19.15 Priseljenec, filmska burleska 19.45 Modri plašček, otroška serij* 20.30 DNEVNIK 21.00 PRIJATELJI IN SOSEDJE nanizanka . 2133 DEŽELA JUTRANJE TIŠINE. dokumentarna oddaja LDR Korejo bo v teh d*16, obiskal jugoslovanski pf®: sednik Tito in ob tej prilog nosti bo na sporedu oddaj o tej «deželi jutranje tišine*: To je ena tistih držav, 1(1 kljub težavam vztraja svoji poti graditve social12 ma in je pri tem dosegla 1 pomembne dosežke. Oddaj so posneli sodelavci TV grad, ki so bili pred časen1 v tej deželi Daljnega vzhoda-22.30 SVET 1900 - 1939, dokumentarna serija 23.15 DNEVNIK Koper 20.55 Otroški količek 21.15 DNEVNIK 21.35 POTOVANJE NA DNO MO*1 JA, celovečerni film Film je režiral Invin Al1® ' V glavnih vlogah nastopal, Waller Pidgeon, Joan Font*1 ne, Barbara Eden in Pete 23.20 Dva tisoč rok, dokumentarna oddaja 23.45 UNIVERZIADA — Sofija Zagreb 20.30 DNEVNIK 21.00 KOREJA, II. del 21.35 Zabava vas Benng Hill 22.00 SVET 1900 - 1939 23.10 Koncert ansambla Solisti Ve neti ŠVICA 19.30 Polelm' program za mladi!" 20.30 DNEVNIK 20.45 Srečanja 21.15 Prstan za Sissi, TV film 23.00 Slavni pobegi: POBEG SANOVE TRST A 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje; 9.30 Nekoč je bilo; 9.40 Koncert sredi jutra; 10.05 in 11.35 Predpoldan-ski omnibus; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Čil astre ni almanah; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Glasba na našem valu; 15.35 Klasični album; 16.05 Od melodije do melodije; 16.30 za najmlajše; 17.05 Komorni koncert; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 Liki slovenskega povojnega pripovedništva; 18.15 Pevska revija »Primorska poje 77*. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je. . .; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Fe-stivalbar 77; 11.30 Lepo poletje; 11.45 Popevke; 12.05 Glasba po željah; 14.(M) Na prostem; 14.10 Popevke; 14.35 Na knjižnem trgu; 14.40 Mini Juke-box; 15.00 Operne skladbe; 16.00 Igra orkester Kookie Freeman; 16.15 Glasbeni program; 16.455 Folk glasba; 17.10 Poslušajmo jih skupaj; 17.40 Glasbeni notes; 18.(K) Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Glasba po željah; 19.35 Mladi izvajalci; 20.30 Crash; 21.00 Glasbena fantazija; 21.35 Rock party; 22.00 ske; 15.05 Glasbeni program: Zgodovina razbojništva v Južn* taiiji; 16.15 E. . .State con «01; 18.15 Tandem; 18.35 Srečanj® .J VIP; 19.20 Večerni programi; 26-Jazz danes; 21.05 Zlata leta N"* sie-Halla; 21.30 Ena dežela na krat: Lombardija; 22.00 Beetho nove skladbe; 22.45 Poje Rob®r Soflici; 23.05 Lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 10.00, 11.30, l2j“j 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 ročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi ^ 8.45 Prvi in zadnji; 9.32 Emih*1^ Zapata, radijska igra; 10.12 1 čitnice v hali F; 11.32 Počitnic®.« glasbi; 12.45 Radiolibera; 1*1 Romanca; 15.00 Glasbeni Pjl gram; 15.40 in 16.33 Radio 2 r. leti; 17.30 Morje moj prija4®”’. 18.33 Zvočni arhiv; 18.54 Ra?i« diskoteka; 19.50 Supersonic; 2®j Kralj Ojdip, radijska igra; ** Listanje albuma. SLOVENIJA ^ 6.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00. H 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 19.00. 20f.’ 23.00 Poročila; 6.15 Danes za 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro ju^| otroci!; 8.20 Beseda na dan.A dan; 9.08 Glasbena matineja: JO. - -• Boža Škoberne: Potopis iz Afr 10.20 Počitniški pozdravi: lMr Skladbe slovenskih glasbenikov; 22.45 Lestvica polšč LP; 23.45 Poje Demis Roussos. RADIO 1 7.00, 8.00. 12.00, 13.00, 14.00. 18.00, 19.00 Poročila: 6.00 in 7.20 Glasba in kramljanje; 8.40 Resna glasba; 9.00 Vi in jaz; 10.25 Komu zvoni. . .; 11.00 Strnjena opera; 11.30 Wild life; 12.05 Par besed; 12.30 Evropa Crossing; 13.30 Glasbeni program z Bntno Šali; 14.20 Drobec satire; 14.30 Italijanske ma- jw.4/w i uuuiiMvi pg/,uičm, A .1^: družbi malih vokalnih ansarnb',-J 03 0-----, r-'-* •«.«. *-'»-*-»umu r-- . n 13.10 Zvoki znanih melodij-' Kmetijski nasveti v 11.40 Turistični napotki; 12-03 ga 13. Kr do vasi; 14.20 Zabavna 14.30 Priporočajo vam. . -J Koncert za mlade ppslus-15.40 Mehurčki; 10.30 Melodij® ^ ritmi 7 mnilmimi ononmhll! •K ritmi z majhnimi ansambli: - «Vrtiljak»; 19.05 Recital rreZ'■- sopranistke Cvetke Ahlin in ba«'i 20-2° tnnista Vladimira Ruždjaka. -ro Zabavna glasba: 20.35 Lahko n , arnu otroci!; 20.455 Minute z ans®1 ^ čet« lom Milan Ferlež; 21.00 Ceiro-'^ večer; 22.00 Literarni večer; Lepe melodije, , OVEN (od 21.3. do 20.4.) Preživljate zelo zanimivo razdobje. Imeli boste priliko uresničiti neki načrt. BIK (od 21.4. do 20.5.) Kar boste dosegli s pomočjo nasilja, se bo obrnilo proti vam. V odnosih do sosedov se ne opirajte na av toriteto. DVOJČKA (od 21.5, do 21.6.) Po nekem uspehu bodo sodelavci bolj upoštevali vaše mnenje. Ogibajte se ukrepov, ki jih narekuje le jel RAK (od 22.6. do 22.7.) V teku jutra vam bo uspelo upraviti zelo naporno, toda koristno delo. Zahtevali bedo od vas več kot morete dati. Horoskop LEV (od 23.7 do 22.8.) Sreča bo naklonjena vsem ustvarjalnim duhovom. Ne zaupajte svojih skrivnosti vsakomur. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne pričakujte, da vam bo sreča o-mogočila to, kar bi morali sami zagotoviti. V čustvenem pogledu se no smete oddaljiti od stvarnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23.19.) Zanesite se na lastno intuicijo. Ne bo vam uspelo odpravit1 nekaterih običajev. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21. 11.) No nalagajte si dela. ki bi vas preveč obremenjevalo. V čustve- STRELEC (od 22.11. cIo Ogibajte se tega, da bi nem pogledu upoštevajte tudi o4t liŠČin*i ,, 20-12-’ med ^ delavci zbujali nejevoljo. ®an prepir v družini ,ni.) KOZOROG (od 21.12. do *\0 Dosegli boste uspeh, ki y®n prj-vlil novega poguma. P°d'tenete-pravljeni na sleherno preše*1 nje' ,ož)T VODNAR (od 21.1. do ji meli boste vse možnosti, zagotovite uspeh. Rešili boste “r 1»; __ _ .1 -1_________r»CPD<-' ki vas je ločil od drage oS®b%trot,^ na PaP‘rju močnejši fin hZUrri1' so razočarali v plava ije-fVsei črti- štafeti ,'-x100 m- %e'3 v svojih vrstah tud' ne-*>0iiti uh bazenov, kjeir so nasto-ftjj {?terPolisti. Italija je prema-l'jih s Plgarijc. v polfinalnih sreča-ktseh 5 'n s‘ tako, razen velikih l>ti l , eJ>j. žj zagotovila eno izmed 'tli J^jn- Dane:, pa se bodo mo-Prijeti z Jugoslavijo, ki je v J sltčnem položaju. IZIDI PLAVANJE MOŠKI 1 j. bt Prosto k>la (ZDA) ‘Š&T IV (SZ) (;1Jt,m metuljček i.!°o ■Th^lngton (ZDA) i Va!mP-son (Kan.) , C«Bueren (Kan-> j m Pr0*4« [t-K-r5™ Cn!kova (SZ) O(ZDA) lO^ova (SZ) Mea”? prosto • R&ke (ZRN) 1 Ha^oker (ZDA) arfel (ZDA) jto VATERPOLO ItJSfavija - Mehika Ja - Bolgarija ODBOJKA V*, moški “0slavija. sz 4’02"17 4'W'78 4'03”93 55”58 57”05 57”12 3’31”49 3’31”75 3’33”24 1’06”68 1’07”25 1'08”54 57”80 58”93 59”05 8:6 5:3 2. Maitzuradze (SZ); 3. Zigner (ZDA). ROKOBORBA Do 52 kg 1. Blagidze (SZ) 2. Ginga (Rom.) 3. Karadag (Tur.) Do 62 kg 1. Paim (Rom.) 2. Frgič (Jug.) 3. Djušenbjev (SZ) 68 kg — 1. Traikov (Bol.); 2. Rošu (Rpm.); 3. Supron (Polj.) 82 kg — 1. Draica (Rom.); 2. I-vanov (Bol.); 3. Abkazala (SZ) 57 kg - 1. Milev (Bol.); 2. Po-godine (SZ); 3. Coriceanu (Rom.) 100 kg — 1. Petrov (Bol.); 2. Sa-ladze (SZ); 3. Bodo (Madž.) Čez 100 kg — 1. Tomov (Bol.); iiiittiitttititiiiiiiaiiiimitHiiifiiiimiiiiimiHiitiiiiiiiinmiimaiimmitiMmMiiiMiiiMiiiiuiitiiiiiiiniiHHimiiiii Portuale — Duino 6:0 (3:0) PORTUALE: Ban, Gotti (46. min. Modolo), Novtl (46. min. Lo Schia-vo), Penco, Cuccari, Doz, Di Bene-detto, Demenia, Pobega, Tesevich, Bologna (61. min. Kauzer). DUINO: Boscarol (Canarutto), Gabrovec, V. Mervič, Rosini, Leghis-sa (Zollia), Tonut, Del Negro, Tre-visan, S. Mervič, Cellie, Antoni. STRELCI: v 10. min. Pobega, v 30. min. Bologna, v 35. min. Di Be-netto, v 47. min. Tesevich, v 61. min. Di Benedetto, v 77. min. Doz. SODNIK: Colognati iz Trsta. GLEDALCEV: 60. V prvi kvalifikacijski tekmi za «Puntarjev memorial*, ki ga peto leto zaporedoma organizira ŠD Primorje,. je v torek zvečer na Proseku Portuale s teniškim izidom premagal ekipo Duino. Srečanje, kot sam izid zgovorno kaže, je bilo praktično samogovor tržaške ekipe Portuale, ki nastopa v 1. AL in ki jo letos trenira bivši trener Ponziane V. Russo. Devinča-ni, ki igrajo v 3. AL, niso bili kos razigranim Tržačanom, ki so ob- enem igrali brez stebrov ekipe, in sicer brez Glorie in brez novega nakupa Lenardona, to je bivšega člana Ponziane, ki je lansko sezono i-gral v C ligi s Padovo. Naj omenimo še, da se je proti koncu tekme resno poškodoval nogometaš Devinčanov Leghissa, katerega so zaradi močnega udarca v glavo z rešilcem odpeljali v bolnišnico. Ker so tekmo med Portualejem in Duinom .pričeli z eno uro zamude, so prenesli naslednjo napovedano tekmo Primorje - S. Marco Duino na drevi ob 19. uri kot predtekmo za derbi Zarja - Breg. Za obe tekmi vlada seveda velike zanimanje. Primorj« — S. Marco Primorje letos mora pomladiti postavo in" zato potrjeni trener Gio-vannini preverja formo novih nogometašev. Prav to pa vzbuja med navijači veliko pozornost, saj si vsakdo želi prepričati, če je trener dobro izbral in če je posameznim nogometašem bila poverjena prava naloga. Navijači Primorja imajo zato danes lepo priložnost, da vidijo svojo ekipo na delu, saj bo igrala proti S. Marcu iz Devina, ki bo gotovo trda ovira-za Prosečane, pa čeprav so se Devinčani v lanski sezoni za las rešili pred izpadom. Zarja — Breg Tudi derbi med Zarjo in Bregom vzbuja veliko pozornost. Bazovcl so letos zamenjali' trenerja. Softiča je nadomestil nekdanji trener Vesne Mandanicci. Vsaka sprememba pravijo, da prinese novosti. Kaj bo torej letos novega v vrstah Zarje? Sistem igre ali razporeditev vloge posameznim nogometašem? Temu vprašanju bomo lahko dobili že danes delni odgovor, saj ne smemo pozabiti, da so Bazovci šele v začetku priprav, pa čeprav so odigrali že dve prijateljski tekmi s Triestino in Portualejem. Tudi Brežani se bodo predstavili z novim trenerjem. Navdušenega in nekoliko »kričečega* Monda je zamenjal izkušeni Potasso (nekdanji trener Libertasa in v lanski sezoni trener mladinskih ekip Triestine). Brežani se bodo verjetno predstavili danes z dvema novostima. Vrste Brega sta namreč letos ojačila člana Libertasa Dagri in Križman. Bo to edina novost v vrstah «plavih»? Ljubitelji nogometa imajo danes lepo priložnost, da vidijo na delu kar tri naše enajsterice i * * * Opieina — Juventina 3:2 V sinočnjem drugem kolu «Pun- KOLESARSTVO NOGOMET NOGOMET BOKS VLADIMIR GRADNIK grebenih hribov, ki se vlečejo vzporedno s poto-4c*rija, je 26. oktobra napredovala 5. divizija sku-tt1en *Scotti». Nekateri grebeni so bili precej močno u-in mogli služiti za vsaj začasno obrambo za-S) ■ en°tam, ki naj bi zadrževale avstrijsko napredo-Cij0 6 m t,ako omogočile pravočasen umik in pregrupa-Hi^ijpijanskih enot, posebno rezerv. Razen manjšega, Wsltega in kratkotrajnega odpora umikajočih se raz-pn0t n* kilo nobene pomembne borbe, ki bi mogla U spremeniti cilj in načrt avstrijskega napredo->>0čj| Enote 5. avstrijske divizije so se ustavile in pre-j>6 na črti G. Trbil - Sv. Ivan (kota 705). ^ p rv& avstrijska divizija, ki je prejšnjega dne zavze-% ^breško, je 20. oktobra zasledovala razbite italijan-V dn<]tl0te P° grebenu čez Kostanjevico proti vasi Britof _lni Idrije. To je bilo skrajno levo krilo XIV. avstrij-^' nemške armade. Od tu proti Soči so operirale e-^ H- soške armade generala Borojeviča, ki so Prodiji Banjšic proti Goriškim Brdom. Vg J10!0 XIV. avstrijsko - nemške armade so 26. okto-Veber dosegle črto (in se tu ustavile); Prevala (naql Rombonom) - Kanin (kota 2592) - vas Solbica - Nizki vrh (kota 1242) - Tamnameji (kota 835) - Breški Jalovec (kota 1615) - Konj (kota 1050) - vasi Subid, Prošnja, Ro-bedišče - Ivanac (kota 1168) - vas Brišče - Klenje - Svet Lenart - Sv. Ivan - Zapotok (pod Korado). Tu so se napadalci pregrupirali, dopolnili orožje, strelivo in druge bojne potrebščine, kar je pomenilo priprave za pohod proti Čedadu, Vidmu in Tilmentu. Za akcije 27. oktobra je komanda XIV. armade dala direktivo: Grupa Kraus prodira čez Na Beli (Resiutta) in Ven-zone (Pušja vas), a glavne moči nadaljujejo napredovanje čez Tarčent - Čedad in Videm proti Tilmentu. 12. ITALIJANSKA VRHOVNA KOMANDA DOŽIVLJA POLOM V italijanski vrhovni komandi v Vidmu so si bili vedno bolj na jasnem, da so II. armadi štete zadnje ure obstoja, da je v razpadu in da je tudi III. armada na Krasu v nevarnosti, da bo obkoljena. Komandant te armade je dobil povelje, naj se pripravi za umik proti Til-mentu. Pri vsem tem je general Cadorna še vedno upal, da se bodo utrdbe Breškega Jalovca trdno držale, prav tako pa tudi začrtana obrambna črta Ivanac - Korada. Vendar je za vsak primer le pripravljal načrte in povelja za umik čez reko Tilment in obrambo na njegovih močno utrjenih bregovih. Teh povelj pa ni takoj objavil. Obotavljal se je do zadnjega ter upal, da se bo kaj zgodilo in rešilo armado pred katastrofo. Ko je povelja objavil, je bilo že prepozno. General Cadorna je obvestil ministrski svet v Rimu o nezadržni sovražnikovi ofenzivi, o velikih izgubah moštva in bojnega materiala, dodal pa je še, da se je sovražniku predalo deset polkov brez borbe in da pred seboj vidi polom. Omenil je, da je pripravil vse potrebno za umik na Tilment. V celoti gledano, je Cadorna sedaj trezno in realno presojal situacijo, mirno in brez ner- voze ukrepal in odločal, vendar je svoje odloke prepozno realiziral. Že rezerva II. armade in rezerva vrhovne^ komande nista bili pravilno niti pravočasno izkoriščeni, ker sta bili locirani v goriški Furlaniji, predaleč od glavnih in odločujočih dogodkov. Dve diviziji, ki so ju poklicali iz Tirolske, sta bili šele na poti in sta ostali na Piavi. Francozi in Angleži so pripravljali po šest divizij, ki so pozneje tudi prišle na Piavo. V takih okoliščinah se je italijanska vrhovna komanda pripravljala na odhod v megleno brezizhodnost. 13. DRUGA SOŠKA ARMADA NA BANJŠICAH PRODIRA PROTI ROČINJU IN KANALU Druga soška armada je bila v obrambi razporejena na sektorju od zaselka Spodnji Log (Avče) do Škabrijela, kar pravzaprav zajema celo Banjško planoto. Sestavljena je bila iz treh korpusov s tremi divizijami. V noči od 24. na iŽ5. oktober se je močno ohladilo. Na visokih vrhovih je že padel prvi sneg. Enote z obeh strani so bile prezeble, zato so komaj čakale, da se zdani. Napočil je jasen in sončen dan. Skupina «Kosak» s 35. in 60. divizijo v prvi liniji (57. v rezervi) je bila razporejena na sektorju vasi Lom - Hoje - Veliki vrh. Sodelovala je že v enajsti bitki na Banjši-cah. Njena sedanja operativna naloga je bila v tem, da prvi dan bitke (24. oktobra) samo demonstrativno vznemirja z napadi, a drugi dan doseže dolino Soče, ki naj jo tretji dan prekorači in osvoji Lig in Korado oziroma greben med reko Sočo in mejno rečico Idrijo. Ta skupina je imela pred seboj tri italijanske divizije (64., 22. in 65.), ki so najprej pripadale XXVII. italijanskemu korpusu, a pozneje so bile priključene XXIV. korpusu generala Caviglia. Narasla Soča je odnesla most nad Avčami, zato so bile te divizije odvisne od zasilnih prehodov in s tem v veliki meri odrezane od svoje prejšnje komande na Ježi (general Badoglio). Ko so enote XIV. avstrijsko -nemške armade prodrle s hribov Ježe proti Kambreške-mu, je komanda II. italijanske armade izdala povelje, naj se vse enote XXIV. in II. korpusa umaknejo z Banjšic na črto Lig - Korada - Vrhovlje - Vodice - Sv. gora. Tu je bilo okoli 80 bataljonov in vsa pripadajoča artilerija. Avstrijske enote iz skupine «Kosak» in enote XXIV. korpusa so drugi dan bitke 25. oktobra prodrle do črte Ročinj - Avče - Kanalski vrh - Kuk nad vasjo Morsko in gora Jelenik nad Desklami. Pri tem jim je padlo v roke na tisoče ujetnikov in velike količine bojnega materiala, ker maloštevilni in ne dovolj močno grajeni pontonski mostovi niso mogli vsega sprejeti in vzdržati. Največ prometa je bilo usmerjenega na most pri Plaveh. Ko so je vse to dogajalo, pa italijanskih enot na južnem delu Banjšic niso preganjali, ker so jih nameravali v kotlini Grgarja zajeti. Skoraj neovirano so se umikale proti Sv. gori in Škabrijelu. Južno od Škabrijela pri Gorici in na Krasu je L soška armada (Borojevič) tega dne ostala še na svojih položajih, vpletena v manjše lokalne borbe, s katerimi je vezala nase italijansko III. armado. ZASLEDOVANJE ČEZ DOLINO SOČE 26. oktobra Po zamisli in zapovedi generala Cadorne bi morale italijanske divizije z Banjšic sestopiti na črto Lig - Korada - Planina - Vrhovlje - Sabotin (z varianto čez Šmartno - Medana). Tu naj bi se osnovala žilava in odločna obramba. Polom na gornji Soči in prodor proti Čedadu in Vidmu je grozil zaledju italijanskih divizij na Ban)-šicah in pozneje tudi III. armadi na Krasu in pri Gorici, zato sta ta načrt in ukaz ostala le na papirju — za opravičilo pred zgodovino. Nikomur ni v tej zmešnjavi prišlo na misel, da bi se branil. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6 PP 559 — Tol. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 38 000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35.00 letno 350.00 din, za organizacija in podjetja mesečno 47,00, letno 470.00 din PRIMORSKI DNEVNIK za snu Oglati Pottnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 25. avgusta 1977 Žiro račun 50101-603-45361 «ADITa . DZS . 61000 IJubljn* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 . Trgovski 1 modulus (Širina 1 stolpec, viltna 43 mm) 06 lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravnl 500, legalni 500, osmrtnica In sožalja 250 lir za mm v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%» Oglasi za tržeš goriSko pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku alt upravi. Iz vseh or B pokrajin Italije pri SPI. . i ČUn tralijansk* a ZTT zveze časopis01]? -n' Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I založnikov UVODOMA BODO MINISTRI RAZPRAVLJALI 0 KAPPLERJEVEM BEGU Zaposlovanje mladih in gospodarske perspektive na jutrišnji seji vlade Računski dvor je baje odobril ukrep o prenosu pristojnosti na dežele, katerega besedilo ostaja tajno - Andreotti o dvojezičnosti in poučevanju nemškega jezika v bocenski pokrajini RIM — Predsednik vlade Giulio I klop, pripetil maja letaš v kaznil-Andreotti zaključuje svoje kratke I niči v Cagliariju, kjer je bil mladi ' anarhist v preventivnem priporu. Po počitnice na Južnem Tirolskem in se pripravlja na povratek k vladnim poslom. V Rim se bo vrnil jutri dopoldne, ko bo ob enajstih seja ministrskega sveta z bogatim dnevnim redom. Najprej se bodo ministri lotili kočljivega vprašanja Kap-plerjevega pobega. Obrambni minister I.attanzio bo kolege seznanil z morebitnim razvojem preiskave, zunanji minister Forlani pa bo poročal o italijanskih poskusih, da bi od ZR Nemčije dosegli izročitev nacističnega zločinca. Verjetno je, da se bo ob teh poročilih razvila krajša razprava in da bo vanjo posegel tudi Andreotti. Nanj so zadnje dni padle ostre kritike, predvsem iz socialističnih vrst, češ da ni prekinil svojega dopusta ob tako hudem dogodku. Andreotti je na te kritike posredno odgovoril z izjavami za tri krajevne dnevnike na Južnem Tirolskem in Tridentinskem, ko je mimogrede dejal, da se je »vztrajno zanimal za Kappler-jevo afero* in opravil iz Merana najmanj sto telefonskih pogovorov »z Rimom in Bonnom*.' Sledile bodo pomembne točke dnevnega reda, ki zadevajo finančne in davčne ukrepe, končno pa bo ministrica za delo Tina Anselmi poročala o trenutnem stanju in perspektivah za zaposlovanje mladine. Očitno je. da bo Anselmino poročilo dalo povod za razpravo o gospodarskih perspektivah jeseni, ki je tako rekoč pred vrati. Mnogo se govori o verjetnosti, da bo trenutno olajšanje gospodarske krize, kar je posledica večjega priliva tujih deviz na italijansko tržišče in potrošnje milijonov turistov (obenem pa odsotnosti večje uvozno - izvozne dinamike zaradi dopustov in zaprtih industrijskih obratov), popustilo in vzbudilo napetosti v proizvodnem sistemu. ostrem prepiru s paznikom je namreč fant v znak protesta mahnil s pestjo po oknu in razbil šipo. Razpravi je prisostvovalo nekaj stotin pripadnikov izvenparlamentar-nih levičarskih skupin, ki so .sprejeli razsodbo z bučnim žvižganjem in so morali zaradi tega predčasno iz dvorane. Ob koncu naj omenimo i še, da je policija prijavila sodišču štiri fante, ki so dan pred procesom nalepili po mestu letake z napovedjo procesa. Obtoženi so, da so lepili propagandno gradivo na nedovolje- nih mestih. Vprašanje pa je, če ni strogemu ukrepu botrovala tudi vsebina letaka: «Pierleone Porcu je že devet mesecev v zaporu, medtem ko socialdemokratski režim, ki se zgleduje po zahodnonemškem, osvobaja nacističnega krvnika Kapplerja in počasi mori v kaznilnici tovarišico Petro Krause*. SAO PAULO — Včeraj je bila tu množična, večtisočglava demonstracija študentov proti reakcionarnemu brazilskemu režimu. Policija je a-retirala 45 mladincev. Ti so očitno trn v peti ameriškemu imperializmu udinjajočega se režima. «Pot jomkin v Madridu S lem vprašanjem se spoprijema tokrat gospodarski izvedenec KD Ferrari Aggradi, ki v članku za današnji «0 Popolo* piše, da »smernice programskega sporazuma šestih strank dajejo misliti, da bo mogoče lažje in učinkoviteje premastiti morebitne jesenske težave*. Vendar pa naj si »nihče ne dela utvar, da bo mogoče iz krize iziti brez samood-povedi in žrtev*. Ferrari Aggradi omenja pri tem predvsem večjo e-nergetsko potrošnjo, ki bo v hladnih letnih časih ponovno obrnila težnje mednarodne plačilne bilance. Če se povrnemo k skorajšnji vladni seji velia še povedati, da bo minister za dežele in proračun Morli-no morda uradno sporočil, da je računski dvor odobril po naknadnih vladnih pojasnilih zakonski ukrep o izvajanju zakona «382» o prenosu državnih pristojnosti na dežele. Dekret bo torej v kratkem objavljen v uradnem listu, v veljavo pa bo stopil s prvim januarjem 1978. S tem v zvezi je načelnik urada pri CK KPI za probleme krajevnih uprav, senator Armando Cossutta izjavil, da je zaskrbljen, ker vlada še sedaj, po nekaj mesecih, ni o-bjavila dokončnega besedila dekreta o prenosu oblasti na dežele. Taka tajnost bi bila nesmiselna, trdi predstavnik KPI, če bi dekret vlada spremenila samo v nekaterih »nebistvenih točkah*, kot je zagotavljal minister Morlino. Vsekakor pa lahko pričakujemo, po Cossuttovem mnenju, da bo poteklo leto 1978 v znamenju »zadnjih večjih konfliktov med državo in deželami ter krajevnimi« upravami*, praksa pa naj bi izgladila tudi le-te. Prvi dokaz dobre volje pa bo morala država pokazati že pri pripravi letnega proračuna za 1978. ko bi vlada morala predlagati deželnim upravam, naj sodelujejo pri opredeljevanju javne potrošnje. Vrnimo se še k Andreottijevim izjavam za južnotirolske dnevnike. Zanimivo je. da se je dotaknil tudi manjšinskega vprašanja, ko je zagotovil, da bo vlada premostila zamujeno pri izvajanju statuta deželne avtonomije v bocenski pokrajini. »Čas dela v korist etničnih skupnosti*, je poudaril Andreotti, ki je pozitivno ocenil težnje po integralni dvojezičnosti v bocenski pokrajini. S tem v zvezi je povedal, da bi bilo potrebno okrepiti poučevanje nemškega jezika v italijanskih šolah, o čemer se je prav te dni v Brixnu pogovarjal minister za šolstvo Franco Maria Malfatti. (st.s.) Stroga kazen za anarhista Leoneja Porcuja NA KONFERENCI PROTI RASNI DISKRIMINACIJI V LUSAKI ODLOČNI NASTOPI PROTI APARTHEIDU Prihodnji petek vrhunski sestanek petih afriških držav Carterjeva poslanica in poseg italijanskega predstavnika V madridski kinodvorani so včeraj predvajali mojstrovino slovitega sovjetskega režiserja Sergeja Eisensteina »Križarka Potjomkin*. Gre za pomemben dogodek, kolikor je bila predstavitev filma skozi vseh 40 let Francove diktature v Španiji prepovedana. V nabito polni dvorani so bili tudi veleposlaniki osmih vzhodnoevropskih držav, ki imajo redne diplomatske odnose z madridsko vlado. Na sliki: sovjetski veleposlanik se rokuje z glavnim tajnikom KPŠ Santiagom Carillom (Telefoto ANSA) LAGOS — Na konferenci, ki jo je organizirala OZN proti rasni diskriminaciji in apartheidu je treba za beležiti nekaj ;x>membnih dogodkov, oziroma posegov političnih osebnosti, ali predstavnikov velikih cfržav. Predvsem je treba omeniti poslanico, ki jo je poslal udeležencem konference predsednik ZDA Jimmv Carter. V svoji poslanici Carter trdi, da je eden od ciljev njegove administracije konec odvratnega režima apartheida. «Globoko sem prepričan — pravi Carter v svoji poslanici — da se mora Južna Afrika obvezati že sedaj, da bo postopoma spremenila ustroj svoje družbe, tako da bo omogočila vsemu ljudstvu pravično sodelovanje v političnem življenju. Če ne bi prišlo do pomembnih spretne..ib v Južni Afriki, bo to škodovalo še obstoječim odnosom med obema državama. Vprašanje apartheida Amerikanci zelo globoko občutijo in ne bodo odstopili od svojega prepričanja, ker je to pri njih globoko zakoreninjeno* Na'včerajšnji seji je govoril tudi šef italijanska delegacije pri OZN veleposlanik Piero Vinci. Italijanski predstavnik je pohvalil organizatorja konference ministra za zunanje zadeve Nigerije s katero ima Italija zelo dobre odnose. V svojem govoru pa je Vinci razčlenil razna vprašanja, ki zadevajo boj proti a-partheidu. Na eni strani so tisti, ki zahtevajo prekinitev vseh odnosov z rasističnimi režimi v Južni A-friki ter njihov politični in gospodarski bojkot, na drugi strani pa države, ki nočejo prekiniti diplomatskih odnosov s Pretorijo in 'Salisbu-ryjem. Vinci meni, da se vsi strinjajo s potrebo po odpravi apartheida, treba je le najti pravilno pot, da bi se ta cilj dosegel. Italija je že pred časom prekinila vse dobave vojaškega pomena Južnoafriški re publiki. Včeraj je na konferenci govoril tudi predstavnik Sovjetske zveze Vladimir Snegirjev, ki je zahteval naj se OZN zavzamejo za to, da ne bi Južnoafriška republika ustvarila svojega jedrskega arzenala. Snegirjev je še obtožil države NATO in I-zrael, da so omogočile Južnoafriški republiki nadaljevanje rasistične politike. Na včerajšnji seji je govoril tudi kitajski predstavnik Feng Ju-kju, ki je obtožil obe superšilf, da se v Južni Afriki nadaljuje politika rasne diskriminacije. Ena podpira zaradi svojih egoističnih interesov na tem področju rasistična režime, druga pa skuša uresničiti svoje ambicije. (Očividno je, da je Feng pri tem mislil na ŽDA in Sovjetska zvezo.) Sploh pa je kitajski predstavnik, čeprav prikrito, ostro napadel sovjetsko politiko v Afriki. Včeraj 'so potrdili, da bo prihodnji petek v Lusaki vrhunsko srečanje petih afriških držav, ki se v prvi vrsti bojujejo proti apartheidu. Potrdili so tudi, da se bo ameriški predstavnik pri OZN Yung (Črnec) srečal s predstavniki teh držav. Zelo verjetno bo prispel v Lusako tudi angleški zunanji minister Owen. (vk) Carterjev dvojnik v Londonu RIM — Avtomobilska družba Ley-land Italia je najavila, da se 1. septembra podražijo vozila «mini club-man estate* (za 3 od sto) in modeli »allegro* (za 4,5 od sto). Londonski občani so se drug za drugim ozirali za možakarjem, toda kakšno je bilo razočaranj«, so ugotovili, da ne gre za ameriškega predsednika Carterja. V mesto je namreč dopotoval na P , ameriški državljan, ki ga upravičeno lahko označimo kot Carterjevega dvojnika, tako mu je P0<*?«a) Na sliki ga vidimo z družino nedaleč od slovitega «Tower bridgea*. (Telefoto AN5 AMERIŠKO-KITAJSKI DIALOG POSTAJA STVARNEJŠI Dvostranski problemi in Tajvan v pogovorih Vanče-Teng Hsiao-ping Veliko obojestranskih koristi, toda tudi mnogo ovir Van Ju-ping novi kitajski veleposlanik v Moskvi PEKING - Včerajšnji dan v kitajskem glavnem mestu je potekel Vanccu nekoliko bolj živahno kot prejšnja dva, ko se je dvakrat srečal z zunanjim ministrom Huang Huo. Tudi včeraj se je srečal s predstavnikov zunanjega ministrstva, toda popoldne se je pogovarjal s Teng Hsiao-pingom, ki je tretja osebnost na lestvici kitajske hierarhije. Teng Hsiao-ping je že več let seznanjen s skrivnostmi diplomacije. Že pred dvema letoma, ko je bil ču En-laj hudo bolan, je nrav on vodil pogovore z ameriškim državnim tajnikom Kissingerjem in tudi s predsednikom Bterdom. Tedaj je .spoznal tudi Vancea Včerajšnji dogodek pa je važen in zanimiv tudi zaradi drugih razlogov. Teng Hsiao-ping začenja že v tretjič svojo politično kariero, potem ko je bil prvič strmoglavljen za časa kulturne revolucije in potem po dogodkih lanskega leta na Trgu Tien An-men, Dejstvo, da se .je spet povzpel na lestvici javnih funkcij, dokazuje, da je zelo trmast, trdoživ in da iznaša stali HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIHIIIIIIlillllllllinitIMUllllllllllllllllllllllllllflMIIIIIHMIIIIinilMIlIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllimillimiMimilllllllllllHIIIIIIIIIIIIlimilllllllllllllllMIIMMIinllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIia V preiskavi o ugrabitvah sled za morilci polk. Russa? PALERMO — Prvotna domneva, da je polkovnik Giuseppe Russo, ki je bil v soboto ubit skupno s prijateljem Filippom Costo pri Corle-oneju, odšel le navidezno na bolezenski dopust in je bila to pretveza, da je lahka nemoteno nadaljeval s preiskovalnim delom, je kot vse kaže pravilna. Čeprav je molk palermskih preiskovalcev v tem pogledu neprodo-ren, kaže, da se je polkovnik vneto zanimal za zadnje primere ugrabi tev na Siciliji. In v tem okviru se je najbrž dokopal do novic, ki so izzvale tako srdito in krvoločno reakcijo mafije ali tistih, ki so mafiji zločin naročili. Da so tudi sodstvo policija in karabinjerji ubrali to pot, kaže dejstvo, da kopica agentov mrzlično brska po poročilih, ki jih je polkovnik v vseh teh letih sestavil o delovanju mafije, v upanju, da bodo v teh dokumentih našli pravilno sled za morilci karabinjerskega častnika. Če je z načelnega vidika smer preiskave vsaj grobo začrtana, dosedanji praktični rezultati dela pa niso obetavni. Včeraj so namreč izpustili na prostost vseh dvajset priprtih osumljencev, priprli pa nai bi drugih pet sumljivih oseb. Med temi je tudi Francesca Billeci, žena Giuseppa Ciulle, ki velja za prijatelja in pribočnika mafijskega veljaka Luciana Liggia. Ciulla je bil skupno z Liggiom vpleten v vrsto ugrabitev petičnih industrij-cev in posestnikov teko na severu kot na jugu. Govori se celo, da je bil mafijski boss predhodno obveščen o atentatu na Russa in da je v to privolil. CAGLIARI — Kazensko sodišče v Cagliariju je včeraj obsodilo na šest mesecev zaporne kazni anarhista Leoneja Porcuja, ki je doslej odsedel že devet mesecev v preventiv- j nem priporu. Sodni zbor je namreč spoznal obtoženca za krivega pripisanih mu prekrškov (upiranja in žalitve javnega funkcionarja ter povzročitve gmotne škode) ter mu prisodilo kazen brez pogojne suspenzije, ker je imel fant že nekajkrat opravka s pravico. Kot smo poročali se je dogodek, ki je privedel Porcuja na zatožno \im\ v oklepu izredne vročine TEL A VIV — Medtem ko dozi v ljamo v Italiji «jesensko poletje*, se ljudje marsikje drugod naravnost pečejo pod sončnimi žarki. Po včerajšnji vesti, da je v Iranu zaradi izredne pripeke (do 53 stop. v Ahvazu) poblaznelo 18 oseb, moramo danes omeniti nenavadno vročino v Izraelu, ki bo po napovedih vremenoslovcev trajala še kar precej časa. V pristaniškem mestecu Eylath ob Rdečem morju so zaznamovali včeraj 47, v Jeruzalemu 40 in v Tel Avivu 33 stopinj. TIRE U POMEMBNO SREDIŠČE V JEZNEM DELE OGADENSKE POKRAJINE Warder v rokah somatskih borcev Etiopski major izročil Stamboliču Mengislujevo sporočilo za predsednika Tita NAIROBI — V tukajšnjih diplomatskih krogih se je zvedelo, da je prišlo včeraj do srditih spopadov med etiopskimi četami in pripadniki prosomalske osvobodilne fronte V.' SLF v južnem delu pokrajine Oga-den, in sicer v mestu Warder. Poročila s fronte kažejo, da so gverilci mesto zavzelj, potem ko so ga napadali 12 dni. Pri tem so strli odpor treh etiopskih bataljonov, ki so bili del 9. brigade tretje divizije Mengistujeve kopne vojske. Glasnik «fronte za osvoboditev zahodne Somalije* (Ogadena) je skupini 15 zahodnih časnikarjev, ki se še vedno zadržujejo na bojnem prizorišču ogadenske planote oziroma bližnjih nižinskih predelov ter goratih vznožij, pojasnil, da so bile etiopske enote usidrane na treh različnih strateških položajih in da so gverilci slednje napadli istočasno; odtod tudi njihov uspeh. Borci VVSLF sicer priznavajo, da so izgubili precej mož, v isti sapi pa trdijo, da so sovražniku zaplenili večje število oklopnih vozil ameri ške izdelave. Polastili so se tudi 80-milimetrskega topiča sovjetske izdelave, ki ga navajajo kot dokaz vojaške pomoči SZ Etiopiji. Predstavnik fronte je časnikarjem med drugim še zatrdil, da si njeni člani po pravici lastijo štiri etiopske pokrajine — Harar, Bale, Sidamo in Arusi; gre za ozemlje, ki meri nekaj nad pol milijona kvadratnih kilometrov in kjer je naseljenih dobrih 5 milijonov ljudi. Iz Adis Abebe je medtem prišla vest, da se je več deset tisoč domačinov in deželanov udeležilo včeraj v glavnem etiopskem mestu množičnega zborovanja v podporo Men-gistujevemu pozivu k splošni mobilizaciji. Ljudje so nosili transparente in skandirali gesla proti »reakcionarni agresiji Somalije*, razen tega pa napadali z zalivkami eri trejske secešioniste ter »upornike* etiopskega desničarskega gibanja EDU (»etiopska demokratska u-nija»). Ob tej priložnosti je polkovnik Mengistu označil somalskega predsednika Barreja kot »naslednika Mussolinija* ter z druge strani svečano zatrdil ljudstvu, da bo končna zmaga pripadla Etiopiji. »Našo do- movino* je pripomnil predsednik vojaškega revolucionarnega upravnega sveta »so docela obkolile reakcionarne sile, teko tudi iz vrst arabskih držav*. Zatem je polkovnik očital Somaliji, da premeteno iizkorišča konflikt med etiopskimi oblastmi ter eritrejskimi »odpadni ki* v. namenom, da si prilasti O-gaden. Mengistujeva vlada si spričo nemajhne stiske, v katero je zašla, skuša povsem razumljivo pomagati z diplomatskimi posegi na tujem. V tej zvezi gre omeniti, da se na haja trenutno v Beogradu član e tiopskega vojaškega revolucionarne ga sveta major Eitbale Techema. Gost se je sestal s članom predsedstva SFRJ Petrom Stamboličem, kateremu je izročil sporočilo predsednika Mengistuja za maršala Tita Vsebina sporočila ni znana, gotovo pa zadeva zaskrbljujoči poliv žaj na «afriškem rogu*, o katerem sta se Techema in Stambolič dalj časa pogovarjala ob prisotnosti generala Janke Sušnjarja. Kot poroča agencija ANSA, sta bila navzoča tudi še podtajnik za zunanje zadeve Mirko Ostojič ter etiopski veleposlanik Asefa Voldže. Pripomniti velja, da je beograjska vlada že svoj čas 'preko glasnika zunanjega ministrstva opozorila etiopsko vlado, da ne odobrava nje nega ravnanja v odnosu do eritrejskega oziroma ogadenskega vprašanja in ji predočila potrebo po zvezni ureditvi Eritreje, (dg) Funt štcrlinji prihodnje leto v manjšem formatu LONDON — Britanski tisk z dokajšnjim humorjem omenja odločitev emisijskega zavoda (Angleške na rodne banke), da se format ban kovca vrednosti enega funta šter-linga skrči približno za poldrugi centimeter v odnosu do zdajšnjega. Listi ugotavljajo, da se je funt šter-ling v zadnjih mesecih že tako in tako »stisnil*, namreč po vrednosti (zaradi skokovite inflacije). Novi bankovec bo pretežno zelene barve in bo poleg kraljičine imel natisnjeno še podobo Isaaca Newto-na (fizika in matematika, ki je odkril tri osnovne zakone klasične mehanike) ob 250-letnici njegove smrti. V obtoku bo prvič v začetku prihodnjega leta, ko bodo dosedanji bankovec začeli postopoma u-rmkati z denarnega trga. Britanski listi ironično poročajo, da bo vrednost novega bankovca zaradi inflacije ustrezala le 38 penijem vrednosti ustreznega bankovca iz lete 1970. šča in koncepte, ki niso vsakomur všeč, toda brez dvoma odražajo sedanje potrebe kitajske družbe. Včerajšnji razgovor s Teng Hsiao pingom pa je pomemben za Vancea tudi zato, ker so se pogovori premaknili z ravni dveh kolegov na pogovor med predstavnikom ZDA in opolnomočenim političnim predstavnikom LR Kitajske. Kaj sta si Teng Hsiao-ping in Vanče povedete, se ne ve. Prav gotovo sta obravnavala bilateralne odnose med obema državama, ker ti predstavljajo bistvo Vanceo-vega potovanje v LR Kitajsko in ustrezajo tudi pričakovanjem Kf-tajske. Ta velika država, ki šteje 800 milijonov prebivalcev si je z XI. kongresom svoje partije zadala nalogo, da ,v teku tega stoletja postane zgled močne in razvite socialistične države. Za izpolnitev tako ambicioznega načrta pa je potrebna razvita sodobna tehnologija (ki jo imajo Amerikanci) ter razvoj mednarodne trgovine. Kot se zdi, je Teng Hsiao-ping najbolj primeren človek za teko politiko. Ob zaključku kongresa KP Kitajske je imel kratek toda pomemben govor v katerem je dejal, da je treba pomesti s frazerstvom. deteti trdo in vztrajno ter biti predvsem pošteni Zlasti je treba izvajati Mao-cetungov nauk v celoti in ne poudarjati samo nekatere plati, izpuščati in zanemarjati na druge. Koristi obeh strank, ki se sedaj pogajata v Pekingu so obojestranske in zahtevajo določeno politično in diplomatsko rešitev, toda ovire so velike. Predvsem je tu vpraša nje Tajvana, glede katerega Kitaj ci nočejo popustiti. Do kakšne me re pa so pripravljeni na popušča nje Amerikanci? Prihodnji dnevi nam l>odo dali odgovor na to vprašanje. PORDENON — Na cesti, ki pelje v Codroipo, je prišlo do silovitega trčenja med osebnim avtomobilom in vojaškim tovornjakom. Pri tem je našel smrt ,58-letni Giuseppe Be~ nedetti, voznik potniškega avta, medtem ko so njegovo 43-let.no sopotnico \Vally Roso Micelli' sprejeli v bolnišnico s pridržano prognozo. Agencija «Nova Kitajska* je medtem sporočila, da je včeraj odpotoval v Moskvo novi kitajski veleposlanik v Sovjetski zvezi. Dalj časa je Kitajsko predstavljal v so vjetskem glavnem mestu samo odpravnik poslov. Novi veleposlanik je 67-letni Vang Ju-ping, ki je član KP že od i. 1931. L. 1950 je postal poklicni diplomat ter je zastopal LR. Kitajsko na Kubi, v Vietnamu (v najbolj »vročih* letih), na Norveškem, v Romuniji in drugje. Sinoči je ameriški glasnik Hodding Carter izjavil, da sta se Vanče in Teng Hsiao - ping pogovarjala o bilateralnih zadevah in da ste v tej zvezi obravnavala, «naravno», tudi vprašanja Tajvana, ker vsak razgovor o normalizaciji odnosov med o-bema državama ne more mimo tega vprašanja. V večernih urah je podpredsednik Teng Hsiao - ping priredil slavnostno večerjo na čast ameriškega goste in njegove delegacije. V zdravici je kitajski državnik dejal: »Naše stališče je, da moramo nadaljevati po poti normalizcije. To je v interesu obeh narodov in tudi vsega sveta.* V svojem odgovoru je Vanče dejal, »da njegov obisk v LR Kitajski predstavlja pomemben korak naprej po tej poti, v skladu z načeli šangajskega sporočila.* (vk) Brez incidentov «dan boja» v kaznilnicah RIM — Sodeč po poročilu P -snji >dnega ministrstva je včer»J ^ dan boja v italijanskih kazni' ^ minil mirno in brez incidentov. j ■ju prav trenutkov znatne napet°s ,ra. tv>ar» Jlrolfv V manjkalo. K vsedržavni den\uvSRaciji so pozvali pripadniki Pa. ga »gibanja jetnikov*, da bi Pr.,j.e stirali proti neizvajanju kazni^j. reforme, zlasti pa proti izko|' ( nju jetnikov-delavcev. Poudari' tudi, da so pobudniki demonsu' priporočili vsem zapornikom ljubno demonstriranje. O včerajšnji demonstraciji nasilna zveza jetnikov v kr"' 0r-sporočilu poudarila, da pristoJ jaij gani niso nikoli povsem 12 p« kaznilniške reforme, predvse ^ naj bi prezirali najpomembneje ^ vosti kot režim pol svobode > ^ skusno izpustitev na prostost. ^ nem je zveza tudi odločno °bL,rme dejstvo, da so bile novosti v petih posebnih kaznilnicah \ ni, Fossombrone, Asinara, Ea jSJjg-na in Cuneo) odpravljene, v_ni bi terih drugih zaporih Pa ‘ po’ pripravljali posebne odseke 28 litične jetnike. Tudi tokrat so se izmazali Ko je vlada lani uvedla enkratno izredno pristojbino «una tan-tum» na avtomobile (pristojbino, ki jo je marsikdo preimenov v mna spessnm». ker smo tudi leto prej plačali podoben enkratni davek za delno kritje petrolejskega primanjkljaja), izkupiček katere je bil namenjen prizadetemu furlanskemu prebivalstvu, je zagrozila tudi z znatnimi globami tistim, ki bi se požvižgali na to obveznost. In vendar kaže, da se bo grožnja izkazala za to, kar so napovedovali najbolj pesimistični in kritični komentatorji italijanskega ixilitičnega ter upravnega življenja: privesek zakonskemu odloku, ki je bil dodat, bolj iz formalističnega razloga kot pa z namenom, da bo dejansko uveljavljen. Vse kaže namreč, da bo marsikateri od kršilcev zakonskega 0-dloka prihranil globo in mna tan-tum». Automobil club, ki je kot iz-terjevalna ustanova dolžna preveriti, kdo je plačal in če je pravilno plačal pristojbino, še ni pripravil seznama utajevalcev, če bo šlo vse po sreči — pravijo na ACl — bo seznam nared.šele konec leta ali v začetku prihodnjega. Davčnemu ministrstvu bo preostalo zato pičlih 20 mesecev za izterjevanje davka in globe, ker bo pre-kršek zastarel 2. novembra 1979. Finančni minister je v odgovor na zadevno vprašanje nekega senatorja pred časov» povedal, da so italijanski šoferji utajiti 2 a. krog 30 milijard lir enkratnihk, stojbin. Preden bo lahko hfZ(J.e. vnovčila to vsoto, h kateri a° ^ ba prišteti še zneske fftob, - ,e. potrebne evilne kontrole. M^ de na seznam, ki ga priph- t ACl (to delo bo stalo držanj pravo ~poltretjo “mUijardo^ l[rJ’ %■ do morali inšpektorji davčnega ^ nistrstva nato pregledati sYLjbi in ga poslati pristojnim det e ^ intendancam. Ti uradi, ki 0 ^0 nekdaj v škripcih z osebjem, - )Z. nato morali začeti postopek za^ terjevanje, ki je sorazmerno in zapleten. ., Kar zadeva enkratni dar^0i 1974. leta, so avtomobilisti okrog 15 milijard lir, vendar^, hov prekršek bo zastarel šele ^. leta. Dotlej so šoferji doltm,r0-‘ kazati pristojnim organom P° jelo, da so pristojbino plačah. veda. če bodo njihova vozila g. živela» koncentrični naskok Ute. brabe in nevarnosti mestnega meta. f Vse kaže torej, da je'ltalift^fr davčne utajevalce še vedno ljubljena deželam, v kateri ?e .j. brisanch vselej in najbolje sedejo tudi zaradi kronične kovitosti državne uprave. aj. krat io se izmazali, ali ,s^aigr Koliko časa bomo morali ti, da bo tudi zanje napocnO obračuna? (vt) PO ZASLUGI NEKEGA PERUJSKEGA ZGODOVINARJA Arheologi našli Vilcabambo zadnjo inkovsko prestolnico TOKIO — Vilcabamba, zadnja prestolnica inkovskega imperija, je nehala biti skrivnost za arheologe vsega sveta.-Neka japonska znanstvena ekspedicija je namreč dokončno odkrila lego tega mesta v dolini «Espirito Pampa* v okraju Cuzco v južnem delu Peruja. Zasluga za okritje starodavnega mesta gre predvsem perujskemu zgodovinarju Dremundu Guillenu, ki je že lani, na osnovi podatkov iz nekega starega dokumenta, prvič pregledal kraj, kjer naj bi ležalo mesto, in ki sodeluje z že omenjeno japonsko ekspedicijo. Prav ta — vodi jo japonski arheolog Jomiuri Shimbum — je zdaj dokončno potrdila, da so razvaline, ki so jih našli, nič drugega kot glavno stopnišče in sam center starega mesta. Vilcabamba leži v višini 1.500 me- trov nadmorske višine na planoti, ki jo obdajajo strmi vrhovi in po kateri tečeta reki Chontoma.vo in Pampacona. Po dosedanjih izsiedkih je bilo mesto večje, kot so pričakovali, saj je merilo okrog 13 kvadratnih kilometrov ter je obsegalo približno 400 poslopij, od katerih so doslej 'pregledali že deset, med drugim pa našli tudi odlično ohranjeno «kopalnico». Našli so tudi še kar dobro ohranjene razvaline velikega stopnišča, podobnega onemu znamenitega inkovskega mesta Machu Pichu, ki je vodilo v samo o-srčje mesta. Stopnišče, ki je zelo strmo — stopnice so visoke 60 centimetrov, široke pa 3,9 metra — meri v dolžini več kot en kilometer. Arheološka dela za izkopavanje celotnega mesta bodo verjetno trajala eno desetletje, stala • pa bodo ka- kih 50 milijard lir. V enem ali dveh Osebni dokumenti ter evidenčne tablice po novem ■ RIM — Po zaslugi revije peo» in kriminalističnega policije; ki navajata nadrobi11 vilke o naraščajočem P°jaVUp<#r rejanja osebnih izkaznic "> o*’’ nih istovetrjostnih dokuAien". roma avtomobilskih evidenc"' ,g * letih pa bodo predvidoma spravili lic, so pristojno-■ oblasti na površje najzanimivejši del me- sta, namreč samo središče s stopniščem. Po mnenju zgodovinarjev je mesto Vilcabamba nastalo, ko je bila inkovska civilizacija že na pragu zatona, in sicer v šestnajstem stoletju, ko so čete Francisca Pizarra, slovitega konkistadorja, že pripravljale napad na tedanjo inkovsko prestolnico Cuzco.' Ko je prestolnica padla, je Pizarro postavil na prestol sina cesarja Huayna, Manca Capaca, ki pa se ni sprijaznil z vlogo lutkovnega vladarja in se je zatekel prav v nedastopn« Vilcabambo, kjer je organiziral odpor proti osvajalcem, dokler ni bil le’ ta 1572 dokončno poražen. (Im) pretres 'možnost korenite sPre Ije tovrstnega gradiva. .. .V doglednem času naj mo, avtomobili ne bili več • 3I ijeni z dosedanjimi pod0"". enakimi evidenčnimi tablic"" 5tiv več naj bi jih nadomestili s nimi tablicami, neposredno .g. * nimi v ustrezni del karosf^t n*' • k n tem primeru bi jih bilo kajP^gpjf mogoče odstraniti oziroma za snC ti. Podobno naj bi iz pl08*?:! ja ‘T vi izdelovali tudi fotografij brazce za osebne izkaznic". . ška dovoljenja in podobne d°a peP te; to pa zato — kot zatrj"^ jte visoki policijski funkci°na.r ^te^ je npr. platnena snov, 12 ’ je npr. platnena snov, so izdelana vozniška dovoli prosti protlrji.