franjo ČIČEK
Mihec pihec
HIHEC PIHEC SHRANJUJE TOPLOTO
VROČE JE BILO POLETJE 1N OČE PIHEC JE DEJAL: »POL ZIME BI DAL ZA EN POLETNI DAN.« GA JE SLIŠALA SKRBNA ZENA IN JE VPRAŠALA:
»CU.I, MOŽ, KAKO MISLIS TO? RAJE BI OBLJUBIL DVA DNI ZA CELO ZIMO!«
»OBLJUBIL? SAJ DAM, MAGARI ŠE ENEGA POVRHU,« PRAVl OCE PIHEC, »SAMO CE BI KDO ZAMENJAL. PA JE VSAK TAKO STISNJEN IN SKRTAV, DA SE SUHE FIGli NE DA OD SEBE. SICER JIH PA IMA TUDI PRECEJ NA VESTI LJUBI BOG. KAM JE LE GLE-DAL, DA JE USTVARIL SVET CISTO NAROBE. POZIMI TE ZEBE, DA IMAS KOŽO KAKOR OPIPANA KURA IN SE PONOCI NOG NE SMES IZTEGNITI, DA TI NE ZMRZNEJO PARKLJI, POLETl PA JE VROCE, DA BI TI JEZIK SK.OČIL IZ UST, CE BI NE BIL PRIRASCEN. ZAKAJ Nl PORINIL BOG POL ZIME V POLETJE 1N POL POLETJA
V  ZIMO? TAKO BI BILO RAVNO PRAV. ZDAJ PA NAM JE VROCE KAKOR   JESIHARJU,   POZIMI   PA   NAS   BO   ZEBLO   KAKOR   PSA. KRUCIBUCI! KJE JE TU PAMET?«
»RES JE NI,« ODVRNE ŽENA, »VENDAR MISLIM, DA BI SE DALO KAKO POMAGATI. ZDAJ BI BILO TREBA TOPLOTO SHRANITI ZA HUDE CASE. SAJ TUDI KROMPIRJA NE POJEMO VSEGA JESENI, AMPAK GA SHRANIMO ZA ZIMO IN POMLAD.«
»KAJPAK,« PRAVI MOŽ, »VREC IMAMO DOVOLJ. SAMO NAPOL-NITl JIH JE TREBA S TOPLOTO IN SHRANITI. POZIMI PA SAMO MALO ODVEŽES TAKO VRECO, PA BO TOPLO 1N PRUETNO KAKOR
V  RAJU.«
JE SLISAL TE BESEDE MIHEC. HITRO JE STOPIL V KASCO IN IZVLEKEL NA DAN VSE VRECE. RAZVRSTIL JIH JE NA TRATO IN NA SONCE, KI JE KRASNO PRIPEKALO. KER PA PRAZNA VRECA NE STOJI POKONCU, JE ZATAKNIL K VSAKI KOL, DA JE LAHKO SONCE SIPALO TOPLOTO VANJO. NATO JE SKOCIL PO VRVICE IN KO SO SE MU ZDELE VRECE DOVOU VROCE, JIH JE HITRO POVEZAL DRUGO ZA DRUGO TER JIH ZNOSIL V KLET.>
»TREBA JE HITETT, DA SE NE SHLADE,« SI JE MISLIL MIHEC IN JE DELAL S POLNO PARO. V KLETI JE ZMETAL VRECE V PRAZNO ŠKRINJO IN JO DOBRO ZADELAL. POTEM JE SKOCIL VES VESEL V KUHINJO TER ZAKLICAL MATERI:
»CUJTE, MATI, ZDAJ SMO PA DOBRI! VSE VRECE SEM NAPOL-NIL S TOPLOTO IN JIH ZNOSIL V KLET. POZIMI SE LAHKO SNEG POD NOSOM OBRISE. LE NA HRIB NE BOM NOSIL VREC. TAM MORA BITI SNEG, DA SE LAHKO SANKAM.«
»JOJ, MIHEC, MOJ MIHEC!« JE VZKLIKNILA SRECNA MATI. »SAM BOG TI JE DAL TAK.ŠNO PAMET IN UCENO GLAVO. TI BOS SE MINISTER ALI GENERAL ALI PA PEK. — IN BOŠ PEKEL 2EMLJE BREZ OGNJA! TO BODO DRUGl PEKI POKALI OD JEZE!«
KMHEC PIHEC IN NJEGOV KLOBUK
V MESTU JE BIL SEMENJ. OCE PIHEC JE IMEL KRAVO, KI NI BILA ZA KAJ. »PRODAL JO BOM,« JE REKEL, »KA3 BOM ONEGAVIL S TEM HRVASKIM BUSEM. 2RE IN ZRE, MLEKA PA NE DA NITI ZA MACKO. ZA KLOBASE BO DOBRA, CETUDI KLOBASE NE BODO DOBRE.«
JE POKLICAL MIHCA IN STA GNALA »COGO« NA SEMENJ. SRECO JE IMEL OCE PIHEC. DVA LITRA MLEKA JE KUPIL MED POTOM IN JE HVALIL KKAVO, KOLIKO DA IMA MLEKA. SE MED POTOM 1» JE MORAL MOLZTI IN JE KAZAL KUPCEM MLEKO ZA
205
PRICO. MLEKO NI BILO PKOTI, KRAVA TUDI NE IN KUPCIJA JE BILA SK.LENJENA. DOBRO JE L'RODAL KRAVO IN SE VERIGO JE DOBIL NAZAJ.
MIHEC JE HOTEL NEKAJ POVEDATI, DA KRAVA IN MLEKO NISTA V SORODSTVU, PA GA JE OCE HITRO POTEGNIL PRED 1ZLOZBO LEPIH KLOBUKOV.
»VES, MIHEC,« JE DEJAL GOLOGLAVEMU SINCKU, »KER SI BIL PRIDEN, TI KUPIM NOV KLOBUK IN NAZAJ NE BOVA SI.A PEŠ, KO IMAM DENAR, Z VLAKOM SE BOVA PEUALA.«
MIHEC JE BIL VESEL OBO.IEGA, KLOBUKA IN VLAKA. PO-NOSNO SI JE POSADIL KLOBUK NA GLAVO IN KORAJ2NO STOPIL Z OCETOM NA VLAK. HITRO JE NASEL ODPRTO OKNO, KJER BO GLEDAL SVET IN LJUDI. VLAK SE JE PRICEL PREMIK.ATI.
»KLOBUK DENI NA POLICO, DA TI GA NE ODNESE VETER,« TE DEJAL SKRBNT OCE. »NE BO GA NE«, SE ODREŽE MIHEC, »NAJ VIDIJO LJUDJE MOJ KLOBUfC!« IN JE BULJIL VEN, DA NIKOLI TEGA. OCE PA NI BIL TEGA MNENJA. BAL SE JE ZA KLOBUK. PRESNETO, SAJ GA NI DOBIL ZASTONJ! URNO KAKOR BLISK JE POTEGNIL MIHCU KLOBUK Z GLAVE IN GA SKRIL ZA SVOJ HRBET.
»VIDIS, KAJ SEM TI PRAVIL? SEDAJ PA IMAŠ!« JE REK.EL Z JEZO OCE PIHEC MIHCU TER SE MUZAL. MIHEC JE BIL TRDNO PREPRICAN, DA MU JE ODNESEL KLOBUK VETER. SE JE PRICEL KREMŽITI IN TOCITI JESIH. GA JE TOLAŽII. OCE:
»MIHEC, CE NE BOŠ VEČ ZUAL SKOZI OKNO, PRIKLICEM KLOBUK NAZAJ. LE DOBRO PAZI IN GLEJ NA OKNO! ZAŽVIZGAL BOM IN KLOBUK TI BO CEPEL NA GLAVI. POTEM PA LEPO SEDl 1N MIRUJ!«
MIHEC JE TAKOJ USTAVIL SOLZE IN NESTRPNO CAKAL, ODKOD DA BO PRILETEL KLOBUK. GLEDAL JE NA OKNO, NITl TRENIL NI. PA JE ZA2V1ZGAL OCE IN, HOP! KLOBUK MU JE SKOCIL OD ZADAJ NA GLAVO. MIHEC JE BIL NEIZMERNO SRECEN IN SE JE CUDOM CUDIL OCETOVI CAROVNIJl. OCE PIHEC PA SE JE ZADOVOLJNO SMEHLJAL, KO JE TAKO POTEGNIL SINA. PRICEL JE POGOVOR S POTNIKl, KI SO IMELI LEPO ZABAVO Z MIHCEM. NI SE VEC BRIGAL ZA MIHCA 1N NJEGOV KLOBUK, CEŠ SEDAJ SI TAKO NE BO VEČ UPAL K OKNU. RAZLAGAL JE NEKAJ O SLABl LETINI, KAR OPAZI MIHCA, KAKO JE FRKNIL KLOBUK. SKOZl OKNO IN SE ZADRL:
»OCE, ZA2VIŽGAJTE SE ENKRAT!«
JE OCE PO2RL SLINE IN ZIJAL KAKOR OBESENEC. MIHEC PA JE BISTRO GLEDAL KAKOR KONJIČEK 1N CAKAL NA 2VIZG.
(KONEC   PRIHODNJIC) *       *      *                                               ^