SUS1L0 ;0Ti.4ŠlSTIČHE ŽENSKE ZVEZ Zk Pričele smo izdajati sv-g ženski list. nmgih letih ju i.toila primorsko 2 ena ^ opot svoj list pisan v materinem jezi ka. Potrudimo se, da pride nap list v sleherna slovensko vas v reke vsaki pošteni slovenski ženi in dekletu* ki trpi pod fafV.i stilnim jarmom in teži po svobodi svojega naroda, za ona- kopravnoJtjo i&ene, za boljšo bodočnostjo svtjo družin« in Svojih, otrok. "Slovenka'1 hoi e biti zrcalo v katerem se bo odražalo živ ljonje in borbe žena na Primorskem brez ozira na stan, staro- st in poklic. Delavke, kmetice, vajenke, služkinje, meščanke! "Slovenka" ;;eli postati v resnici glasilo vaših želja, upov in pričakovanj;, pa tudi vaših teženj in napore- v teh težkih i Nag cilj je,, da postane "Slovenka5 ognjišče vseh primer- j//j ' skih žena in deklet brez ozira na kakršnekoli s tare politič- t ne kulturne razlike in razprtije. Vse enako trpimo, vs» ^ smo «aarcy2&$vgt* 06 let.:- s\vmŽnikr. %•Vr;e hočemo istr? osvoeo '■■'/jX/\ i: -'-utev slovenskega narc.^ in uni.Nenje faSizma z vsemi njego- {, \ imi pomočniki vred. . . Uredništvo pričali ;;e, da s« bodo primorske žene in dekle ta ?-kler ila svojega lista in da bodo pri njer. sodelovale 3 vem, da nam 00 do pc, šil j o le dopis o in "lahke o svojem življenju, o svojih te žavah in uspehih % borbi proti osovraženemu tlaČ.itelju in okvojtiorju naše svete sirvenc.ce zemlje. Zato naj ne Ve Slovenke, ki ne bi bila bralka in oe je le 110 $6 če tudi dopisni ca naro.-e, lista. uredaištvo "SLOVENOT' Olf 3THAN STARE ;VISJE i, zini je šla delegatka Slovenske protifašistične Ženske zvene 'ara ra osvobojeno ozemlje v Liki in 3osni. Tam je bilo veliko na ixj deklet vsoh narod-v Jugoslavije. 0 svojih vtisih na os v o ju je napisala knjižico z naslovom "Pri sestrah na jugu". Ob- j Odlomkov iz t s knjižice. Iz teh vrst b^do našo primorske to- na: 3 kakšno požrtvovalnostjo se borijo Hrvatico, Srbkinje , ■:na.rl"e5 Daliratinke za osvoboditev vseh južnosiovanskih narodov. dola.;o za tovariše na_ frčati. "Deževalo je, ko t;mo se ustavili oi kamenite Like. Trvariši odborniki so nas razdelili po. hišah in hrano. Obstali srno čred hišo, iz katere se je culo petje . " -lar vstopi tovariš i ca, da ne bcš mokra i1'me je r 'Č11o o- je že. vendar se v hiši zbrane žene vse o hotela lokonoati svoj par nogavic,ali rokavic za to 10 j- , pa moramo pohiteti, da ne bo tovarišev borenv C'Varirie& predsednica. Povedale so, da rade Čitajo > cvo.j ienski list " :ena u borbi1 in da vedno ir. povsod poiau>aJo partizanom , kakor tudi, da so je i2 njir.ove vasi javilo 1 ..• prostovoljk v partizane."Ko- uiaj čakamo, da dobimo pessive" je vneto razkladala leto dni port^enu žena,ki ji ustali zaklali noža, ,:Z zobni ei pokončala sovra^e, tako jih črtimo", je dodala stiskajoč pesti. Zanimale so se, kako je pri nas, kako me Živimo» Kaj delamo in kcli'.o nas je v partizanih. Zgražale so se nad grozodejstvi o kupaterjev in njihovih hlapcev ter prisegalo maščevanje. Vesele, Živahne, prijazne, a obenem tako delavno in navdušene za borbo eo mi povedale, da ra de prjejo partizanske pesmi in pletejo narodno kolo. Mada črnolaska je za- pela: Partizani najlepša vsa j.vala, da vas ni je ode naša 0-lava. A'o pomeni: partizani najlepša v?® hvala, Če vas ne bi bilo, bi nas sov , ražniki že pobili./ Tudi druge so pomagale in zdelo se je, da deževne kap- ljice srkajo vase zvoke borbenih pesmi mladih Ličank: Lika više robovati nece, po njej se vojska aru,.:a Tita kreoe. /'£ o pomeni: Lika no en biti sužnja tujcu, po njej se že pomika vojska to varila Tita./ Na obisku pri predsednici .Xati. Predstavili so mi predsednico Glavnega odbora protifašistično fronte gen za Jugoslavijo, tov. Kato Pe j no v i <5,43 let no kmetico, hicanko. TovariSko mi je stisnila roko in povprašala po našem delu. Zagledala som se v gube na njenem obrazu, pronicave oči, zgarane ro- ke, široko kmečko krilo, črn predpasnik in orno naprej zavezano ruto. Za pa sem je imela revolver. Govorila je počasi, njene besede so padale trdo, pre mišljeno in trezne. "Kes je ofenziva, vendar moramo na delo, moramo med lju di. Jaz bom šla takoj na pot, da običČem kraje in ljudi, kjer sem začela z delom." Strmela sem v ženo, ki je že prekoračila 40 leto, a je vendar tako borbena, delavna in pogumna. Iz njenih besed sem spoznala, kako zelo črti o kupatorje in njihove plačance. Letnikom je prisesla krvavo maščevanje, ker so ji zaklali 3 sinove. Ostali sta ji samo 2 hčerki,ki sta prav tako kot ma ti dobri in zavedni partizanki." MLADA "DELAVKA IZ TOVARNA V EORIOI NAM PIŠE. V tovarni bombasevine /Cotonifieio Triestino/ je bilo 3. aprila 1943. splošno godrnjanje zaradi plače. Delavke so prejele za 12 dni dela samo 12$ Lir plače. To ni niti za par čevljev, ker Čevlji stanejo 160.- Lir. K"je pa so drugi izdatki, hrana in obleka? Delavke so zapustile delo. Fo je delovod ;ja videl, da ne more delavk prisiliti k delu, je odšel na vodstvo tovarne . Vodja tovarne je kmalu pričel v oddelek in zahteval imena tistih 4 delavk , ki nočejo delati, kakor se je izrazil. Rekel je, da jih bo predal orožniloik Toda takoj .je videl, da nobena delavka noče delati za tako beraško plačo.0- brnil 3e je in odšel s dolgim nosom. - Nato je poklical vodja tovarne 4 de- lavke v urad. T'o so prišle je začel nanje besneti in kričati, da so zmerom iste, ki delajo razdor na delu. Do besede sploh niso mogle priti. Toda tudi to ustrahovanje ni zaleglo. Minili sta že dve uri in delo v tovarni je še vedno počivalo. Fo je videl vodja tovarne, da nobena grda beseda nič nc po- maga, je začel zlepa. Poklical je i: sebi dru^-re 4 delavke. Začel jim je lepo govoriti, da je res vse drago in da je plača mala. Obljubil jim je, da bo govoril z gospodarjem zaradi povišanja. Takoj nato so povišali plačo za oko li 50.- Lir na 12 dni. Tc je bil prvi uspeh naše skupne boi^be. 4. aprila se je zbralo okrog 200 delavk in delavcev, .:i so šli protesti r&t na sindikat, da je vse blago drago in da je plača nizka. Vse skupaj je trajalo aelv-ur.š 14. do 15. aprila. v jedilnici tovarne bombaževine je nastalo splošno odrnjanje zaradi hrane, ki je ni silo mogo< .jesti. Kila je sama po..iL-u.ua vod^. u in tam sta plavala dva riža in fižola. V kinematografih pa se la- |ejo in Galejo sli 'c, o delavoe dobro nraaij >, delavstvo se je tudi to •pot pritožile n?i si- :';i!-:at, .-epi-av se 'aaveda, ds tudi tamkaj gospodari faši- stična bandu. .k.ialu je prijel neka.:3en pravni zastopnik iz sindikata, ola- Žil nas je, da moramo potrpeti, da ni hrane in da no ramo vedeti, da je vej- i&. Ko delavstvo ni hotelo ničesar ol.iSa.ti o v .sem tem, je oblubil, da bodo .lapravili red. Delavci in delavce! ZdruSiiuo se v boj za svobodo naroda. Pre Ženimo faši ute, ki so prizadejali našemu ljudstvu toliko rorja, lakote, bolezni, <.1\. - nja, pretepanja in, trpinčenja pc ječah, rte sferno same vzdihovati, in čakati, 'daj bo konec te vojne. Vsi v bo.1 za boljše pla« e! Vsi vooj za izboljšanje •rane v tovarniški kuhinji! Porprimp boj parti.zanov, ker oni se vojskujejo za svobodo d.^lovne^a ljudstva! Smrt faSizmu - svobodo narodu! Vaš* tovarišica S. KATK-JS! Učite svoje otroke slovenskega jezica! Učite jih lepih slovenskih pesmi! Objavljamo otroško petem največje :a Živeče*" pe, .ika Otona Zupančiča iz zbir k e p e srn i " C i c i b an''. Medved z medom. Burja se rez plan hohoce. I?a zakaj? Ju/t ;]e prepoditi noče. j?a zajca j ? Ker pač ni še božja- volja! Bratec, aj! Božja volja je najbolja! Naj le .jw:- na burjo mahne! Naj pomlad na zemljo dahne! Cvet in sad rede grmiči, najedo se medvediči, potlej skočim za medvedom in mu vzamem lonec z medom! D 0 L 5 -N J K A NAM P I % E. . . Slovenska mati me je rodila in v najnežnejši mladosti učila ljubiti soj narod in moliti. Take so ostale vse slovenske žene, ki se iz kakršnihkoli /zrokov niso odtujile svojemu narodu. Katera od nas ni s ponosom pela v mla ■ losti narodne pesmi "Slovenec sem", "Sem slovenska deklica' in podobne pes- ni? čimbolj so vam fašistični psi z vsemi mogočimi sredstvi branili peti na to. Tojfa jzki oni branijo vero, o ton govore nsslednji primeri: * i Oer.ev pri sv. Lenartu pri Ljubljani sc belogardisti spremenili v k- sar no. V s&kristiji imajo zapor , v katerega zapirajo poltene in zavedne Slo- vence in jih po mučenju predajajo I'alijanon. Na keru imajo spalnico. Ko so naše brigade osvobodile v & Cuhor v Beli krajini so domačini 'Iva dni čistili cerkev, ki je bila vsa oskrunjena, belogardisti in ItaliJ in: so namreč spremenili cerkev v hlev in imeli v njej mule. Enak primer r je ago dil pred kratkim pri sv. Križu nad litijo. Celo vrsto božjiii hramov so spremenili \ svoja utrjena taborišč? . K;»t-r pa cericve niso mogli izkoristiti za to, so jih >-%ali. Tako so poŽt ai" ro- marsko cerkev na Mirni gori nad Črnomljem, romar. /.o cerkev na Zaplaau so porušili s topovskim ognjem* Mogla bi našteti Se mnogo takih bo^oskrunstev, ki jih belogardisti po- čenjajo vsak dan. "dor pc vseh teh vnebovpijccin zločinih ša vedno naseda belogardist_ -ni propagandi je slepec in grebokop svojega lastnega naroda. Ali bomo me, tovarišice iz katerih je izSel slovenski narod, res dep is- til-e, da propade? Hikoli! z veČ.^o ljubeznijo bimo oklenile n?<Še;r. o- svobodilnega gibanja, ki je iz naroda ia£el in zato ne more biti niti proti naroden niti protiverski. Se belj bomo delovale v na"i ženski organizaciji SPŽZ in tako organizirano pomagalo kopati grob fašistom in njihovim pomočni kom - belogardistom. TCAJCO SR ŽEITE V LJT.IBLJANI BORIJO ZA SVOBODO. Proti koncu maja 1943 je preko 1000 čena demonstriralo v Ljubljani pred komisar i jat Ljubljanske pokrajine ter zahtevalo, da se takoj izpusti vse internirane in zaprte. Radio 31 obodna Jugoslsvija, ki je to vest objavil, je ob tej priliki obenem povdaril, da je Ljubljana vzgled vsem jugoslovans- kim mestom v borbi za svobodo. • Posnemajte ljubljanske tovarišloe! Uprizarjajte tudi ve demonstracije z zahtevo po takojšnjem izpustu va- gin dragih, ki gnijejo v fašistični . zaporih in internacijah v Dravšcin: Tr stu, Gorici, Kopru in drugod! Razkroj v Beli gardi! Po prejetih vesten je na Notranjskem dezertiralo I50-707'- vseli belogardistov. Odšli so ali v partizane ali pa na svoje domovel POOhAVAR RITSRS PRAVOSLAV/iR CERKVE JUG-OSLOVAR5RI PRAVOSLAVNI DUHOVNO I Na veliko soboto je po moskovskem radiu govoril vršilec dolžnosti ruske ga patriarha metropol it mos roveki in kol cm-n s: i. Sergij. V svojem velikonoč- nem govoru se je obrnil posebej na jugoslovansko pravoslavno duhovščino in dejal: "Mi neprestano s sočustvovanjem bratskim ponosom spremljamo junaški boj, ki ga svobodoljubni narodi Jugosla vije bije jo proti fašističnih zatiralcem. Prosimo Vsemogočnega, naj o,i. da b o rusko in zave zn i sk o orožje i zvo j e val o -zrna??, o na d sil ami t eme " . Pov zdi :u - joč patriotizem junaških jugoslovanskih nadpastirjev. ki so v težkem o i 'rs stali pri svoji Čredi, se z gnusom odvrača od tiste zavržene emigrantske ru ske dunovščine, ki se je prodala Hitlerju in PaveliČevi "hrvatski prav-slav ni cerkvi". Organizirajte v vsaki vasi in v vsakbm'kraju oduor SPŽZ! Pritegnite k delu vse ž^ne in dekleta! Organizirajte pomoč naši partizanski vojski v obleki, hrani, obutvi,perilu! Učite svoje otroke pisati in citati slovensko!