AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN " I IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1941 LETO XLIV. — VOL. XCLIV J?® councilmancO ima pra,*V iet Mi - Se Popolnoma strinjamo z 18 councilmani (med te- ^ 'ovenci: Eddie Kovačič, Eddie Pucel in Anton Veho-^ ožil' S° zavr§l' predlog mestni administracije, da bi se | V2drževanje mestnih čistilnih naprav na ramena ||! J!lcev vode. ^'.smatramo, da so te čistilne naprave v korist vsega ivnm ne samo v korist odjemalcev vode. To dokazuje K '.Nravstveni urad, ki je zagrozil mestu, da bo admi-■ 'Jo citiral pred najvišje sodišče, če bo skušalo te nail MZapreti in neočiščene odpadke v jezero, il 1 smatramo, da je vzdrževanje teh naprav dolžnost il v ®sta enako. To se pravi, da bo plačal za to vsak po M rp'Javi- To se nadalje pravi, da bo oni, ki dobi najem- SPinap0-' po ^1'500 na mesec Plačal več' kot pa revna »ani 1 ima malo hišico, pa je prisiljena rabiti vodo za Best!! 'n Pranje, medtem ko imajo veliki hišni posestniki j Čas Sam° ura(^e v svojih poslopjih, lida k°pis^e Pravi> da so volivci že dvakrat zavrgli predli er) ' naložilo vzdrževanje čistilnih naprav na pose-■ Seveda so, toda zato, ker je časopisje to zahte- fWQ zavajalo volivce. Mbi J7ma^ec vode mora itak plačati za vodo, kolikor jo ^fžev aJ bi se mu Potem naložilo na njegov račun še foil? ar,Je čistilnih napram/? Ali za kazen, ker porabi več •^n[faVni zdravstveni urad ni zagrozil odjemalcem vode V je t zaPrte či?tilne naprave. Zagrozil je mestu, ,ano adeva vse§a mesta- Zato čestitamo tem 18 coun- so glasovali proti, da se naloži 22 centov na evat kubičnih čevljev porabljene vode. Če moramo e J vsi enako za ceste, če jih uporabljamo ali ne, za II bi6 jih uporabljamo ali ne, za vzdrževanje mesta v P* a če, smo prizadeti .ali ne, je tudi dolžnost vsega J| ave Proporčno po svoji vrednosti vzdržuje čistilne NsmnCiIman Pucel Pravi' da bi ne bil° Potreba P°sebne" 2a r knta' če bi mest0 iztirjalo od predmestij zaostali de- roi teh čistilnih naprav in trdi dalje, da dobiva mest- K°vni sklad dovolj dohodkov, da lahko vzdržuje te ;p0?naPrave. Torej na delo! ^ i v 'v^arr'o teh 18 pogumnih eouncilmanov, da vztraja- tij^)" malega človeka, malega hišnega posestnika! '°livcev je za vami! Nemčija hoče izsiliti premirje med Grčijo in Italijo. Toda pogoje bi narekoval Mussolini. Grška se zanaša na Anglijo ' BI RAD PORAZ OBEH STRANK spregledal in bo videl, da je bil samo orodje mogočnikom, ki jih imamo tudi v tej deželi. Potem se bo morda mali človek dvignil in se uprl voditeljem, ki ga vodijo v razdejanje, predno bodo ti zopet pri moči začeti z novo vojno. "Kadar bosta obe strani na tleh, potem pridejo lahko Zed. države s svojo nalogo, da primo-rajo obe strani k trajnemu miru in jim pomagajo zgraditi novo stavbo, če bodo narodi končno videli za kulisami one, ki jih vodijo v propast, bo imela tudi ta vojna svoje dobre strani," je rekel Ford. °**TVOVALNOST za sodelavca |f j Januarja se je peljal |1 c0 °eue- delavec v Otis W 2unV !^eveland iz Massi-ih CesH vBarbertona je vi-fi>el , • 21, kak0 je ne" »teti. t, 1 avto v obcesitni avtStavil je in pomagal JI svoj0' Ko je hotel iti na-W I)0(it.|tVto' je pridrvel truk wbo * na tla, ne da bi voz-ustavil. Odpeljali ftVj( Sg . nico v Barberton. j| fn-ed 3e še precej dobro, ffNki •par dnevi so pa Vldeli, da se mu po- ložaj slabša. Takoj je potreboval novo kri. To je zvedela njegova unija in takoj se je vprašalo delavce, kdo bi dal prostovoljno kri za sodelavca. Oglasilo se jih je 80, ki so najeli dva busa in se odpeljali v Barberton, kjer naj zdravniki vzamejo kri od tistega, ki se jim zdi prava. Zdravniki so izbrali enega, ostali so se vrnili nazaj v Cleveland. Že ta samaritanski čin sodelavcev je vlil bolniku nov pogum. t ** v Euclidu V eQe)i. Wi Hsk'' a Vecer bo vprizorje-W v ^dvorani fare sv. Kris'11'^ veseloiffra, ki Jfb" ^at začetka pa do Sr^Osi , g0sPod režiser nuj- Sii ' im W Vas pas n' l^J Vari»osti. To je zad-hL^ VaMna nedelja in prija- S^tJ nl' da se Pridete it ltn ur k našim pri- 4 clld^nom. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Edvard Strumbel, 378 E. 161. St., je bila v Huron Rd. bolnišnici rojena žala hčerka-prvorojenka. Ma-' ti in dete se prav dobro počutita. Materino dekliško ime je bilo Caroline Petrič. Naše čestitke! 30 dnevnica V petek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frankom Avsec. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Sofija, Bolgarija, 18. febr. — Iz diplomatskih krogv se poroča, da je Nemčija že storila korake, da prepriča Grčijo o nespametnem nadaljevanju vojne z Italijo ter da naj takoj sklene premirje ž njo. Seveda, mirovne pogoje bi narekoval Mussolini. Nad Macedonijo so baje že pluli nemški avijoni, da bi oplašili Grke. Isti diplomatski krogi pa nadalje trdijo, da če bo začela nemška armada s pohodom proti Grčiji, se bo slednja popolnoma zanesla na pomoč Anglije. Tako bi nastalo med Nemčijo in Anglijo tekmovanje, kdo bo prej prišel do grškega Soluna. Nemški poslanik v Atenah je baje že povedal grški vladi, naj se vsede k mizi in začne dogovore za premirje z Italijo. Če ne, se bo začela valiti nemška armada iz Romunske preko Bolgarije in v Grčijo. Grki niso nič oplašeni radi bolgarsko-turškega pakta, ker v njem ni nikjer rečeno, da ne bi smela ne ta ne ona država pomagati svojim zaveznikom. Torej Grčija še vedno upa, da bi ji prišla Turška na pomoč, če pride nemška armada, zlasti še, če bi bila s tem ogrožana turška meja. -o- Bolgarski kralj je odšel v Nemčijo Belgrad, 18. febr. — Belgraj-sko "Vreme" poroča, da je odšel bolgarski kralj Boris včeraj v Berlin. Dnevnik nadalje trdi, da bo nemška armada vsak čas vkorakala v Bolgarijo ter prerokuje, da se bo tisti trenutek tudi Grčija podala. Dalje se tukaj širi govorica, da je Italija po nekem posredovalcu ponudila Grčiji premirje. -o- O pokojni Carolini Prince Kot smo že včeraj poročali, je umrla na posledicah operacije Mrs. Caroline Prince, soproga pomožnega okrajnega proseku-torja, Mr. John J. Princa. V soboto se je podvrgla operaciji, toda zdravje se ji ni vrnilo. Stara je bila 40 let ter zapušča poleg žalujočega soproga tudi 10 letnega sina Johna, ter starše, John in Mary Stas. Pogreb se bo vršil iz pogrebnega zavoda A. L. Stas, 2289 Columbus Rd., ki je stric pokojne, v soboto dopoldne ob pol desetih v cerkev St. Wendelin in potem na pokopališče Kalvarijo. Naše globoko so-žalje izražamo prizadetim preostalim. Rojenice v Barbertonu Pri družini Mr. in Mrs. Frank Battaj se je oglasila teta štorklja in pustila zalo hčerko. Mati in dete sta zdrava. Mlada mamica je hčerka dobro poznane družine Jerry Zupec in tako sta Mr. in Mrs. Zupec že petkrat stari oče in stara mama. Naše čestitke! Zaroka Mrs. Mary Gačnik iz 6721 Bona Ave. naznanja, da se je zaročila njena hčerka Dorothy z Mr. Adolfom Jalen, sinom poznane družine Mr. in Mrs. John Jalen, 987 E. 76. St. Bilo srečno! Smrt je zaspal! Montreal, Kanada. — Policija je dobila telefonski klic, da si bo nek ljubosumen mož natančno ob eni zjutraj vzel življenje, kar naj skuša policija, preprečiti. Policija je hitela na označeni naslov in je našla, tam moškega na diva-nu slonečega, v roki je pa držal samokres. Toda mož ni bil mrtev. Samo zaspal je bil, ko je čakal, da napoči ena ura. -o- Albanci prosijo Anglijo za neodvisno Albanijo po končani vojni Belgrad, Jugoslayija. — Albanski patriarhi, ki žive v pregnanstvu v raznih balkanskih mestih so izročili ! angleškemu ministrskemu predsedniku Churchillu spomenico, v kateri prosijo Anglijo, naj izposluje za Albanijo svobodo in neodvisnost, ko bo Anglija zmagala v tej vojni. Albanci spominjajo Churchilla, da je govoril o osvoboditvi narodov, ki so bili žrtve napadalcev, toda dozdaj ni bilo med temi žrtvami omenjene Albanije. Grki, ki se bore proti našemu skupnemu sovražniku, niso postavili v zavzetem albanskem ozemlju albanskih oblasti, ampak 3o si pridržali deželo zase, trdi spomenica. Ker se albanski vstaji bore proti italija:xy;ni, je prišel čas, da se Anglija izjavi glede bodočnosti te dežele, da bodo Albanci vedeli za kaj se bore in kakšna bo njih bodočnost. Seznam Jugoslovanov Kot znano dela Mr. Anthony Klančar na obširnem seznamu, v katerem bodo vsi Jugoslovani Greater Clevelanda, društva, klubi, organizacije itd. Mr. Klančar naznanja, da je 15. marec zadnji dan, ko lahko priglasite svoje društvo za ta imenik. Poleg imena društva je treba navesti tudi sedanje uradnike istega. Vsako slovensko, hrvatsko ali srbsko društvo je naprošeno, da pošlje ime svojega društva in imena uradnikov. Pošljite na Mr. Anthony J. Klančar, 1047 E. 67. St., Cleveland, O. Anglija bo udarila zdaj naravnost na Italijo samo Oporišča v severni Afriki bo Anglija uporabljala za napade na Italijo London, 18, ,febr. — V angleških vojaških krogih prevladuje mnenje, da je angleška armada v Afriki dosegla prvo stopnjo svoje naloge s tem, da je pregnala laško armado z vsega angleškega teritorija in da se vrše zdaj vsi boji na laškem ozemlju. Angleška armada bo začela zdaj na drugi točki programa in ta je direkten napad na Italijo samo in sicer z zračno silo, bro-dovjem in armado. General Wa-vell, vrhovni poveljnik angleške armade v Afriki najbrže ne bo prodiral dalje proti Tripolisu, ampak bo rabil Libijo kot oporišče za napad na italijanska pristanišča in industrijska središča. Mrs. Roosevelt svetuje kupovati vladne papirje mesto drugih stvari Washington. — Mrs. Eleanor Roosevelt svetuje narodu, naj ne kupuje novih avtomobilov, niti aluminastih kuhinjskih posod, kadar poide sedanja zaloga. Tovarne, ki izdelujejo avtomobile, aluminasto posodo in druge take predmete, so zdaj zaposlene pri izdelovanju obrambenih predmetov. Zato naj ljudje kupujejo vladne obligacije, svetuje Mrs. Roosevelt. Potem, ko bo obram-beni program gotov, bodo ljudje lahko te vrednostne papirje prodali in zanje kupili nove avtomobile, kuhinjske potrebščine in enako. Mrs. Roosevelt tudi svetuje naj že sedaj gledamo, kje bi si začeli kaj pritrgovati in hraniti, da bomo že nekoliko privajeni, če bo prišla vlada z ukazom, da začnemo s to ali ono potrebščino varčevati in jo manj porabiti. Jugoslavija je trdno odločena, da ne odstopi niti pedi zemlje Generalni štab je imel sejo, kjer je razmotrival zahteve Nemčije, da Jugoslavija odstopi Madžarski Vojvodino, Bolgariji pa Macedonijo. ARMADA NE BO DOVOLILA NEMŠKIM ČETAM PREHODA ČEZ JUGOSLAVIJO Belgrad,. 18. febr. — Pakt med Bolgarijo in Turčijo ni posebno razburil tukajšnje politične kroge. Nekateri trdijo, da se bo napravil podoben pakt tudi med Jugoslavijo in Bolgarijo. V tem paktu je videti samo izjavo, da Turčija in Bolgarija ne bosta napadli druga drugo, ce se bosta udarili Anglija in Nemčija na Balkanu. Toda pakt nikjer ne pravi, da Turčija ne bi pomagala Angliji in tudi nikjer ni rečeno, da se Turčija ne bo branila, če ji pride Hitler preblizu. Avstralske čete prišle za obrambo Singapora Singapore, 18. febr.—Več tisoč avstralskih čet je dospelo danes na Malajski polotok, na katerega skrajnem koncu je utrjena postojanka Singapor. S četami so dospeli topovi in ogromno vojnega materiala. Anglija je imela že prej tukaj močno posadko in nova ojače-nja pomenijo, da se Anglija pripravlja za slučaj, če bi hotela Japonska seči po angleškem ozemlju na Daljnem Vzhodu. Ples, nagrade in drugo V soboto večer 22. februarja priredijo Skupna .društva fare sv. Vida veliko predpustno zabavo v avditoriju SND na St. Clair Ave. Oddalo se bo pet nagrad v gotovini. Za ples bo igral orkester Johnny Pecon. To je zadnja sobota v pustu in tudi zadnja prilika, da se še poveselite, predno bo nastopil štiridesetdanski post. Enajsta obletnica V četrtek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokoj no Louise Godec ob priliki 11. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Baragov dekliški zbor bo priredil veselo zabavo V nedeljo 23. februarja in na pustni torek, torej kar dva večera, se boste lahko prijetno zabavali na predpustni zabavi, ki jo priredi Baragov dekliški zbor v šolski dvorani'sv. Vida. Poleg lepega petja in druge zabave, bo vprizorjena tudi kratka burka, da bo zabava tudi za one, ki ne plešejo. Farani sv. Vida, dekleta vas prijazno vabijo, da pridete k njim v nedeljo ali v torek, ali pa oba večera. Koncert v Euclidu WPA glasbeni projekt priredi v petek večer ob osmih koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Vstopnina je prosta. Občinstvo je prijazno vabljeno, da napolni dvorano. Tretja obletnica V petek ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida žadušnica za pokojnim Frank Marinkotom v spomin 3. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Deseta obletnica V četrtek ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojnim Johnom Prešeren ob priliki 10. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni V tej pogodbi tudi nikjer ne piše, da bi Turčija umaknila svojo armado iz Tracije ob bolgarski meji, katero ima Turčija tam proti Nemčiji in ne proti Bolgariji. Turčija je poskušala že dlje časa, da bi napravila skupno obrambeno pogodbo z Jugoslavijo in če ni do tega prišlo, je krivda na strani Jugoslavije, trdi turška vlada. Nemčija očividno poskuša zasesti južni del Evrope brez vojaškega odpora prizadetih držav. Toda kako bo to dosegla, je še vedno velik problem. V glavnem si Nemčija prizadeva, da bi dobila od Jugoslavije in Turške obljubo nevtralnosti, če nemške čtete zasedejo Bolgarijo. Enako bi rada nevtralnost teh držav, če bi Anglija napadla nemško armado na Balkanu. Govorice se širijo o novih mejah za Jugoslavijo, toda gotovega ne ve' nihče. Govori se, da bi morala Jugoslavija odstopiti del Vojvodine Madžarski, a Bolgariji Macedonijo. V zameno bi dobila par milj širok pas do grškega pristanišča Soluna in severno Albanijo. Splošno se govori, da se bo Jugoslavija uprla vsaki zahtevi za odstopitev svojega ozemlja. V splošnem je narod prepričan, da bo končno Nemčija izgubila vojno. Jugoslovanska armada sicer ne mobilizira, toda pod orožjem ima 500,000 mož. Takega števila še ni imela v mirnem času. Jugoslovanska armada je popolnoma na strani Anglije in generalni štab je pripravljen, da se upre s silo, da bi Hitler poslal ultimat za dovoljenje prehoda nemškim četam preko Jugoslavije. Zato Hitler najbrže ne bo rabil sile, ker dobro pozna razpoloženje v Jugoslaviji. Najnovejša poročila iz Belgra-da javljajo, da je bilo opaziti včeraj dolge vrste železniških zapečatenih voz, ki so vozili proti Bolgariji. V njih je bil vojni material, ki ga pošilja Nemčija v Bolgarijo. -o- Seja godbe Nocoj ob osmih se vrši seja staršev godbenikov fare sv. Vida. Prošeni so, da se gotovo udeležijo. Italijanska armada uničuje svoje zaloge pri umiku Atene, 18. febr.—Na južni in osrednji fronti se Italijani umi-čejo in pri tem razstreljujejo vse svoje zaloge municije, česar ne morejo vzeti s seboj. Poročilo s fronte naznanja, da so izgubili Italijani toliko mož, mrtvih in ranjenih, kot še nikdar poprej, odkar traja vojna v Albaniji. Bojno polje je na gosto posuto z mrtvimi fašisti. Grki prodirajo naprej in jemljejo pozicijo za pozicijo. Iz italijanskih Dodekaneških otokov, ki so obkoljeni od angleške blokade, prihajajo poročila, da pohajajo živila in da ljudje že stradajo. Mesa in kruha ni že več. Vsaka oseba dobi na teden dve tretjini funta fižola in eno tretjino funta makaronov. -o- Srečni otroci! Akron, O. — šolski odbor je Sklenil, da, bo skrajšal učni čas v ljudskih šolah za pol ure na dan. Pouk bo trajal od 8:45 zjutraj do 11:45 in potem od 1 do 3:15. Doslej je bil pouk do 3:45. Otroci so tega odloka gotovo zelo žalostni, kakopak! -o- Sestre Rdečega križa Kot naznanja gdč. Zuiich, bo slovenski oddelek Rdečega križa zopet začel z delom in sicer v pondeljek 24. februarja. Ta dobrodelna organizacija bo imela zdaj svoje sestanke na 2344 Prospect Ave. in sicer ob pon-deljkih od 6:30 do 9. zvečer. Vse one, ki so že sodelovale pri skupini, naj pridejo v pondeljek in tudi nove so prijazno vabljene. Vsaka naj prinese s seboj bel predpasnik in pa belo pokrivalo, kot je predpisano za sestre Rdečega križa. Napredek v naselbini Naši gospodarji vedno izboljšujejo svoja poslopja. Tako je prav. Lauschetovi so obili hišo na St. Clairju z moderno zunanjo plastjo, da res lepo izgleda. Včeraj je začel pa Jernej Knaus izboljša vati pročelje na vogalu St. Clair Ave. in 62. ceste, kjer je slovenska banka. Pročelje bodo obili z modernimi ploščami. Kaj zahteva Hitler od Jugoslavije Belgrad, 18. febr. — Hitler je dal Jugoslaviji na izbero, da se ali takoj pridruži osišču, ali pa naj bo v sedanji vojni popolnoma nevtralna. Vlada bo najbrže sklicala izredno zasedanje parlamenta, ker vlada ne mara vzeti nase vso odgovornost pri tej odločitvi. Ako se Jugoslavija pridruži osišču, bo dobila grški Solun in severno Albanijo, če bo Nemčija zmagala v tej vojni seveda. Če si bo pa Jugoslavija izbrala nevtralnost, mora pa Nemčiji jamčiti, da ne bo izvajala kakih "presenečenj" v teku te vojne. Se Station, Ga. — Henry & ZedJe danes izjavil, naj bi ijj ' države pomoč Angliji iSa ' da se bodo borili toli-e,fini' p b°sta obe stranki MževT^ ima tuka'^ SV0'^° ,kal. n° farmo, kater? je 0 N 1Y, !da "agnat je izrazil upa- Hej na stl'an ne bi zma-»sle^0^' ker nobena stran isl'. 0bUje Pravic malega člo-ijf' |advi°rftrani se borita samo | en a1" 1n premičnine. Med^ ro 2'ospodar in požrtvov* I ii gasili požar v ' ^ 3plazila do lesene zidJ la isti način zažgala .)s jorela do tal. Kakor P' J jejo sosedje, je bila * * a j ena. Takoj po P } ";ala od pogorišča ii1 !"le listnjak Levičarja ' ■ačas pomagal gasiti P dedno jutro pa se je lf| Krško, kjer si je pri" ^ sarju izposodila 50 ^ 1,1 šla proti mestnemu Q Savi. Tu je poskusi samomor tako, da Je M Savo. Kakor je sam0'' j vala, je bila Sava pr^ je zaradi tega v ^ ^ nutku rešila iz vode- 1 krenila v mesto, kjer njena mokra obleka , N zornost. Pozorni so P1,. 0 j {J J ; orožniki, ki so jo že v tirali so jo in izročili" sodišču v Krškem. § > — žganj arija v čikečki vasi v Prekop \ čno o polnoči izbruh11 \j žganjarji posestni^, "f Pallija. Gospodar j® j "t tovanju, gospodinja ''V vE opazili ogenj šele, " sila pod oknom gasi'® ; o Poslopje in lopa, k' bližini, sta pogorela ^ nj li so samo kotel za^'ji !'l) nja. škoda v znesku, j fjp je krita z zavaroval'1'. ty —Vrat si je prerij Ji morilnem namenu 2 -sarski pomočnik Fa' Gornjem gradu. F^ij ^ vočasno našli in odPe * sko bolnišnico, kjer ( li življenje. — Upa.i0' h reval. SATAN IN ISKARI01 Po nemškem izvirniku K- Maya Dolgo je trajalo, da je spet iz-pregovoril. Našel je novo, izvir, no misel. "Kar mislite storiti, je čisto navaden umor! Moji ljudje ne slutijo ničesar! Ali je postal Old Shatterhand morilec —?" "Kako se drzneš tako govoriti, ti, ki si brez vsake vojne napovedi planil nad vasi Mimbre-njev, pobijal in ropal —? Tudi Mimbrenji niso ničesar vedeli, ničesar slutili —. Vaše dejanje je bilo čisto navaden umor! Ali nisi napadel otrok Močnega bivola — ? Nista vedela, da jih misliš napasti, ničesar nista slutila. Spet čisto navaden umor! Ali nisi napadel haciende del Arroyo, jo izropal, požgal ter pobil vaquere in služinčad —? Ali si jim napovedal napad —? Ali so slutili, kaj jim preti —? Spet čisto navaden umor! čemu naj mi v^m prizanašamo, če vi drugim niste? Zapomni si, kakor ti drugim, tako drugi tebi!" Molčal je. Kaj bi naj bil tudi odgovoril ? Da bi ga še bolj omehčal, sem pridjal: "Kar si ti počenjal, je bil čisto navaden umor, da o plenjenju, in požiganju niti ne govorim! In če mi vas postrelimo, ne bomo morili, niti ne ubijali, le kaznovali va sbomo za vaše zločine. In kazen ste si zaslužili! Si upaš ugovarjati?" Spet je molčal. Tudi sam sem molčal. Mesec je stal visoko na nebu in jasno obseval tabor. Razloč-nosva videla speče Yume, Skrbeče se je oziral ujeti poglavar po vrstah svojih ljudi in pač napenjal možgane, da bi našel novo rešilno misel. Nenadoma je ves prestrašen iztegnil roko. "Uff —! Tamle —!" je vzkliknil. Pogledal sem. Eden spečih Yumov je vstal in se ozrl naokoli. Opazil je konje,. Yieveda tudi naše. Pa bodisi da je bil še zaspan, bodisi da ni razmišljal, veliko število konj se mu ni zdelo sumljivo, nikogar I ni zbudil, s počasnimi koraki je stopil proti konjem, menda da bi pogledal, zakaj sta jih čuvarja i pustila tako daleč ven na prerijo. "Izgubljen je —!" je hlastnil poglavar. "Zakaj T' "Mimbrenji ga bodo ustrelili!" "Ne bodo ga. Ujet bo, še preden pride do njihovih vrst." "Kriknil bo!" "Ne bo utegnil. Winnetou je mojster v takih poslih." "Kje je Winnetou?" "Mimo njega mora Yuma, ako ostane v svoji smeri. Winnetou bo skočil za njim in ga prijel, prav kakor sem jaz tebe prijel." In tako se je zgodilo. Nič hudega sluteč je stopal Yuma proti konjem. Po blisko-vo se je vzravnal za njim Apač in prav tako naglo sta oba hkrati izginila. Minuto pozneje se je Winnetou spet prikazal, vlekel je Yurno za seboj in izginil z njim v goščavi. "Ima ga — ima ga —! Pobil ga je!" se je jezil Vete ja. "Da! In sicer čisto tiho, niti enega samega glasu ni bilo slišati! Sam si videl, kako se razumemo na naš posel! In vendar bi mi bilo ljubše, da je mož kriknil —." "Zakaj?" "Ne bilo bi nam treba več čakati na odločitev. Bi lahko že kar začeli. čemu naj vobče čakamo — ? čim prej končamo, tem bolje je. Dal bom znamenje za napad." Djal sem prste v usta, kot bi hotel zažvižgati. Igral sem seveda komedijo. Poglavar je bil že mehek, treba ga je bilo kovati. Kobilice, kuga, lakota in vojska v Celju Celje, zemljepisno središče Slovenije, kot nekdanja prestolnica mogočnih celjskih grofov, ima med slovenskimi mesti kaj burno in pisano zgodovino. Poleg slavnih in veličastnih dni je doživljajo tudi hude čase v taki meri, kakor zlepa katero slovensko mesto ne. Listi iz njegove kronike nam govore polno žalostnih zanimivosti o tem. Med najhujše nadloge preteklih stoletij spadajo potujoče kobilice. Armade teh nenasitnih žuželk so velikokrat uničile vse pridelke na poljih, vse zelenje na travnikih, vse listje na drevesih in spremenile cvetoče pokrajine v gole puščave, če pa so jih ljudje pokončali, so povzročile milijarde gnijočih trupel kužne bolezni. Zato so veljale kobilice po pravici kot simbol lakote in oznanjevalke kuge. Prvič so biskale našo domovino in Celje leta 872. do 873. Leta 1395 so prišle baje kakor vrabci velike kobilice iz Ogrske in uničile v celjski okolici vse, kar je raslo, če so se dvignile v zrak; so zatemnile nebo. Nekega hlapca Ulrika Sovneškega so oglodale s konjem vred do kosti. Vitez Rudolf Ostrovrhar je šel med nje. želeni oklep ga je varoval, da ga niso požrle. V letih 1447, 1474, 1478 do 1480 je bilo v Celju in okolici toliko kobilic, da so segale ljudem do kolen. Leta 1485 je izdal Ferdinand I. "generale," kako se naj uničujejo kobilice. Ljudje so naredili jarke, kamor so pognali žuželke, preden so mogle leteti. Nato so jih pokopali, potolkli ali sežigali. "Kobilični red" Marije Tere- zije iz 1. 1749 predpisuje, kdaj naj ljudje uničujejo jajčeca, kako naj preplašijo maja in junija med 8. in 9. uro zjutraj kobilice z dimom, ropotom in zvo-nenjem, jih spravijo tako na določene kraje, kjer jih naj pokončajo. Pozneje niso prišle kobilice več v takih množinah na Slovensko. Druga nadloga, ki je obiskala Celje za kobilicami, je bila lakota. v Zaradi lakote je pomrlo veliko ljudi. Jedli so meso psov, podgan in ljudi, človeško meso so prodajali celo javno na trgu. L. 1277 je bila v slovenskih deželah taka lakota, da so uživali ljudje konje, mačke, pse in celo mrliče. Leta 1570. pa je bilo tako pomanjkanje živil, da so jedli kmetje lubje, želod, listje in korenine. Mnogi so se pasli po travnikih kakor živina. Po cestah, ki so držale v mesto, so ležali mrliči, kost in koža, katerim je molel iz ust zadnji grižljaj — šop trave ali slame. Umevno je, da so razsajale pri takih prilikah številne bolezni, zlasti lakotni tifus. L. 1644. je izbruhnila nenadoma kuga v celjski okoliči, kjer je pobrala v treh letih najmanj 10,000 prebivalcev. Prebivalstva se je polastila nepopisna groza. Mnogi so pobegnili v Savinjsko dolino, drugi so ostali doma in iskali pomoči pri Bogu. Tedanji župnik šolej je obljubil v imenu nesrečnih meščanov pred Najsvetejšim zahvalno procesijo v Marijino Celje, če jim prizanese angelj smrti. Kuga je leta 1645. prenehala. V zahvalo za to je podaril nepoznani dobrotnik župni cerkvi sv. Danijela lepo monštranco. Po kratkem presledku je bo- lezen izbruhnila znova in dosegla višek leta 1647. Trajala je do decembra istega leta. Mrtvaška knjiga pa pove, da je pobrala tedaj kuga v celjski župniji 400 ljudi. V Dobravi pri Celju sta iz tega časa dva kužna 3tebra v dokaz, da je imela smrt tedaj obilo žetev. L. 1679 se je kruta morilka oglasila že v jeseni. Od 19. septembra do 2. decembra je pobrala v celjski župniji 74 ljudi. Skupno število žrtev pa je bilo mnogo večje ker je divjala kuga tod še 1. 1680. Tedanji deželni zdravnik dr. Jakob Heipl se za okužene ni dosti brigal, kajti 11. novembra 1679 so ga opomnili deželni stanovi, naj izpolnjuje nekoliko zvestej-še svoje dolžnosti. Vlada je poslala v Celje posebnega kužnega komisarja, ki je s soljo in živim apnom razkuževal mrliče. Ko je leta 1680. začela kuga hujše razsajati, je ukazala vlada go-sposkam, da morajo v okuženih krajih ločiti zdrave od bolnikov. Na ta strašni čas ima Celje v neposredni bližini lep spomenik — baročno cerkev sv. Jožefa. Na grič, kjer stoji sedaj svetišče, so prišli tedaj meščani in okoličani 11. novembra 1679 vsi bosonogi iv dolgi procesiji iz mestne žup-j ne cerkve. S seboj so nesli težak lesen križ, ki so ga postavili na griču nasproti mestu. Nato so obljubili, da bodo postavili tu cerkev sv. Jožefu, če se jih Bog usmili. To se je tudi zgodilo. Osem sosednih župnij je pomagalo Celjanom. Tretjo nedeljo po veliki noči 1. 1680. so položili slovesno vogelni kamen. 21. novembra 1681 je bila cerkev toliko gotova, da je bile v njej prva služba božja. Nad glavnimi vrati kronogram z letnico 1680 naznanja vernikom, da je prene- Zopct doma. — Slika nam kaže Wendell L. Willkieja na LaGuardia zrakoplovnem pristanišču, ko je izstopil iz preko-oceanskega letala na povratku iz Anglije, kjer se je prepričal, da se Zed. države lahko izognejo vojni s tem, dapošljejo dovolj vojnega materiala Angliji. hala kuga v Celju na priprošnjo sv. Jožefa. V celjski kresi j i se je kolera pojavila v juniju 1836 v vojaški bolnišnici, od koder se je širila naglo po deželi. Zanesli so jo vojaki, ki so se vračali iz Italije. Na kolero nas je spominjala zgradba "KolerašpitaLa" na Bregu, ki ga je leta 1933 odnesla povoden j. L. 1677. je narasla Savinja de- j loma odnesla kapucinski most, ki so ga popravili, a ga je povo-denj potem vsega odnesla čez deset let. Zaradi močnih nalivov so prestopili bregove potoki Koprivnica, Voglajna, Ložnica in še drugi pritoki s Savinjo, samo leta 1895., da je bilo vse celjsko mesto z okolico pod vodo, zaprt prehod pod železniškim mostom in cesta na čret. Na Bregu je bil ogrožen takozvani "klolera-špital," s 15 stanovalci, ki so jih je težko rešili. V poletju 1905 so se zbrali nad Liscami težki oblaki — utrgal se je oblak — veliki nalivi so povzročili v 10 min. strašno katastrofo. Vsi nasadi v parku so bili uničeni, drevje polomljeno. Malo hišico v parku — slaščičarno — je dvignilo v zrak. V okolici je podiral vihar kozolce. Na čretu so vedrili železniški delavci pod nekim kozolcem, ki ga je vihar podrl na delavce in je enemu zdrobilo glavo, da je naslednji dan umrl. Na Lavi je stala živina v vodi. Odnesla jim je voda mnogo krme in skladovnice drv. Plinarna je bila v veliki nevarnosti. Voglajna je bila deroč hudournik. Novembra 1925 je bil zaradi povodnji prizadet severni del mesta Celja in okolice. Voda je vidno rasla. Opoldne je bila mastna šola že vsa pod vodo. Enako Gregorčičeva ulica do Inva-lidskega doma. Julija 1926. je bila cesta, vu deča k novi šolski stavbi na Dolgem 'polju, visoko pod,vodo, ki je zalila tod ceste, polja in hiše. Na tem mestu že 150 let ni dosegla take višine. 23. do 25. septembra 1933. ^ zalila Savinja s svojimi pritoki vso celjsko okolico, oziroma kotlino ter povzročila ogromno škodo. Voda je odnesla kapucinski most. ' 5. aprila 1789 je nastal v mi-noritskem samostanu požar, ki je bil v 350 letih najstrašnejši. V samostanu je bilo mnogo bolnih vojakov, ki so se vrnili iz italijanske fronte. Samostanske služkinje, ki so pekle na Veliki četrtek ribe, so metale, kakor pravljica pripoveduje, žive ribe v vročo mast. Razjarjene ribe so švigale v masti sem in tja ter brizgale mast na vse strani. Ogenj se je naglo razširil na stene okoli dimnika, kjer so viseli voj. nahrbtniki, napolnjeni s patroni, ki so se vneli. Vse poslopje je bilo mahoma v plamenu. Goreči zubelj je zajel hiše v mestu in okolici in prebivalci so morali bežati daleč od svojih bivališč. Od 192 hiš v mestu je ostalo le 6 hiš, vse druge je upe-pelil ogenj. 12 PRIM0RJA čela slovesna sv. maša s spremstvom duhovščine v cerkev. V sprevodu je bilo okrog 30 duhovnikov. Pri sv. maši je ubrano in zanosno pel domači cerkveni pevski zbor, ki je dovršeno podal Volaricevo latinsko mašo. Pri evangeliju je imel nadškof kratek nagovor v obeh jezikih. Izrazil se je prav priznalno o predelavi in poslikan ju cerkve. Zlasti je pohvalil župljane, ki so s svojo požrtvovalnostjo pripomogli, da je dobila njihova župna cerkev tako umetniško lice. V nadškofovem imenu je nato pridigal tolminski dekan msgr. I. Vodopivec, ki je v svojem klenem govoru razložil globoki pomen vseh slik in vsega obnovitvenega dela od tlaka do stropa. Popoldne je bila slovesna blagoslovitev križevega pota. 14 strežnikov je na okusnih žametnih blazinah nosilo 14 križev posameznih postaj, katere je prevzvi-šeni blagoslovil. Po blagoslovu je ob nabito polni cerkvi govoril nadškof sam. V slovenskem govoru je lepo pojasnil pomen in namen sv. križevega pota, globoki smisel sv. križa. Poudaril je svoje zadovoljstvo z umetniškim delom in posebej pohvalil g. župnika Jankota Premrla, ki je s tako pogumno vnemo šel na veliko delo prenovitve župne cerkve in ga tako srečno dovršil. Stolni kanonih msgr. Velci iz Gorice, ki je član škofijske komisije za cerkveno umetnost in je bil v nadškofovem spremstvu, si je ogledal cerkev in izrekel zelo laskavo oceno o Kraljevih umetninah. Poudaril je, da mora biti mož, ki tako globoko doume simboliko, kakor jo izpričujejo dela v svetolucijski cerkvi, mož trdne vere. živahnost in harmonija barv, originalne zamisli in krepka izvedba vseh del kaže močne ga umetnika. Pomembna cerkvena slovesnost, katero so počastili tudi zastopniki domačih oblastev, se je zaključila v prisrčnem zadovoljstvu vseh in bo ostala v zgodovini svetolucijske fare zapisana kot izrden, pomemben dan. Kakor se bo vsa duhovnija radova-la ob spominu na ta dan, tako tudi ne bo pozabila požrtvovalnosti lastnih in tujih dobrotnikov, dela in žive pobude svojega župnika in stvariteljske umetnosti g. Toneta Kralja. "mali oglasi" Izgubljen pes Izgubil se je mal pes v okolici 61. do 63. ceste, severno od St. Clair Ave. Je bele barve, desno oko ima črno obrobljeno, okoli vratu je imel privezan kraguljček. Kdor ga pripelje nazaj, mu plačam malo nagrado. 1010 E. 61. St. (43) Lepa prilika! Kdor hoče začeti z mesnico, ima tukaj lepo priliko. Naprodaj je kompletno opremljena mesnica. Drugega ni treba kot deti meso notri. Ali pa se da v najem vse skupaj. Tako lahko začnete z mesnico z malim denarjem. Prostor je na zelo prometnem kraju. Zraven je tudi grocerija. Vprašajte na 921 E. 185. St. (44) Shkit nam ka-ze-ostanke poneareHtwifa'kamdfihega letala. V tej nesreči je isgvbito življenje 12 oseb. Nesreča se. je pripetila Jn'o miljo od zrakoplov ne ga pristana v Armstrong, Ontario. To je ena največjih zrakoplovnih nesreč v Karutdi.' " —Nov, umetniško izdelan križev pot. Pri Sv. Luciji ob Soči, na Mostu, so 13. dec. obhajali izredno cerkveno slavje. Godova-nje farme zavetnice sv. Lucije, ki je za duhovni j o že itak velik praznik, katerega se mnogoštevilno udeleže tudi okoličani, se je pridružila še blagoslovitev novega križevega pota. Pomembna cerkvena slovesnost in velik j vsakoletni kramarski sejem sta ! privabila na staroslavni Most množice ljudstva. Praznično raz-I položenje je pa zlasti še dvignil j goriški nadškof Margotti, ki je j ta dan nalašč prišel v razgibani | obsežni trg, da blagoslovi novi ^ križev pot, delo priznanega sli-I karja in kiparja Toneta Ki-alja. j Pre vzvišeni je dospel ob pol 10 dopoldne. Kmalu nato se je pri- Delavca išče Išče se delavca za na farme; razumeti se mora na delo in znati mora ravnati s konji. Zglasite se pri Krist Kalin, 16002 Saranac Rd. (42) Hiša naprodaj Proda se hiša za eno družino na Bonna Ave. Ima 9 sob. Za podrobnosti vprašajte pri Haff-ner & Co., 6106 St. Clair Ave., telefon ENdicott 5127. (Feb. 15, 19, 21, 25) 1940 FRIGIDAIRE in Elec-trolux ledenice naprodaj. Ku-; pite sedaj in prihranite od 20 i do 40%. Norwod Appliance & Furniture 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185. St. Wed.-x) jPftnT,? i w * * JLXJi m vlaci Old Shatterhand i P** s seboj — ? še ušel ti AH Pa mu morebiti sam lil h8ti Prilik° Za b€g ga bil mojim ljudem! ) vf.]Udl več vidi ko eden!" °Ve besede so bile žalji- P dobro sem poznal stare- °cekrvneža, mirno in hla- dejal: p|a?,0,dvoje oči imam, pa te Uko vidijo in še več ko °či tvojih Mimbrenjev! lU*a° d°bro veš! In tudi to, „m Več opravim ko cel tu- J^vnikov. [J Se jeziš? Ali nisi prejle m,1 »v, 0ld Shatterhand vsi-e-kaj dela?" 0 j ®.a si P"šel -? Bi > ali smo vsak :.\a svo-■ umestu in ali čujemo —? ,, Potem vzel ujetnika f JSem vas prišel nadzorovat. '' da skrbno stražite." 153 s?"U Pa hodiš tod s temle $ S€,m na tabor- J. ali misliš, da bi se £C'ti sk °d onih tamle P°sreči" °zi gosto mrežo, ki smo 0 Ustavili?" i v®dtio me ni razumel, osor-;aj%>voril: vprašaš — ? Sam do-3lil tj,' da nam nobeden ne modi jaj.'n če bi poskusili, bomo , ejCej ®nieš spet govoriti," Me u.' 'Sam si se prepričal, . ^'mbrenjev več ko Yu-f 1,Qkazal sem ti naše po-V itaV|! Sto petdeset pušk je it1 p, |.',enih za strel, polovica i'1 ken]^' bo Padla, ko dam of o w Za napad, drugi pa se '1! KžJali vdati. če si hočejo 1 Vb!)' se bodo!" fl! li^v 1 Skozi gosto mre-$ ifo renjev ~? Tega pač ni-verjameš!" ' etlitda 'Cari sem' lCie skoči->° '' bosi na konje in planejo, |fiC nekaJ padlo drugi pa v8ak., ^aše vrste so redke! o'int.. 'n deset korakov stoji V Ae bodo skočili—? Na Xleii6 V mesečino-;) W' 0 d va§ . Da, tamle! Kje pa . i2il> ^abor Nisi spotoma vr$t ^j^0 vaši k011^ za 3 zunai na preriji?" •J*:. ma je pogledal p6 raji ,'l:ff . Y\ 1 --.t" • °81ei'• osupnil. ! vW-.,n Prepričaj se, da so ikon//, med taborom in va-\ ^ Iv ' ^razno je tv°je uPa-' se prebili!" J No Pobit je zrl v tla. Do" ^Utjj je prepričanje, da ),*•<■£ *?ubljeni. I Siti msern rekel, nisem ho-"jegovih misli. hen, majhen, še majhen, njen najmlajši — ne prevelik, da bi ga njegova mati ne poljubljala in božala. Pomežiknila mu je z enim očesom — napel je vse sile in ji pomežiknil, a vselej sta se mu hoteli zapreti obedve očesi — mati se je na ves glas zasme-jala in tedaj se je zasmejal še Munan, da je kar odmevalo, medtem pa ga je Kristina v naročju stiskala in prižemala k sebi —. Kristina je potegnila poročni prstan z roke in spustila prve mlečne curke skozenj. Spodaj na paši je slišala Ivar-ja in Skuleta — kričala sta in lučala kamenje na tistega tujega bika, ki je vsak večer hodil za njihovo čredo. Izprva sta se ponudila, češ, da bosta pomagala Finnu, ko bo molzel koze, zdaj pa ju je gotovo že minilo veselje za to. Ko je malo kesneje Kristina prišla ven, sta dečka ravno tolkla lepega belega junčka, ki ga je bila podarila Lavransu — ta je stal zraven in tiho vzdihoval. Mati je postavila golidi na tla, zgrabila paglavca za rame in ju pahnila v stran — telička svojega brata naj pustita pri miru, če tisti, čigaver je, tega ne mara —. Erlend in Naakkve sta sedela na pragu: med njima je ležal hleb presnega sira, jedla sta kos za kosom in zraven tega pitala Munana, ki je stal Naakkveju med koleni. Naakkve je bil poveznil malčku sito na glavo, rekoč, da je Munan zdaj neviden — zakaj to ni sito, ampak Hul-drina [čepica. Vsi trije so teei smejali — komaj pa je Naakkve zagledal mater, ji je podal sito, vstal in ji vzel golidi iz rok. Kristina se je še obotavljala v mlekarnici. Zgornja polovica vrat je bila za špranjo široko odprta, da je mogla videti v sosednji prostor — na ognjišču je s plamenom gorelo. V toplem, plapolajočem odsevu so vsi sedeli okrog ognja in jedli, Erlend, otroci, dekla in trije pastirji. Ko je Kristina stopila noter, so bili že pojedli. Videla je, da so položili mala dva na klop, gotovo sta že spala. Erlend je stu-Ijen ležal na postelji. Spotekni-la se je ob njegov jopič in škornje, jih mimogrede pobrala in odšla nato ven. ni nic. Bila je z drugimi vred v hlevu in molzla. Imela je rada to uro, ko je tako sedela v temi, naslanjala glavo na obokani život krave in duhala sladki vonj mleka. Iz teme na drugi strani, kjer sta molzla hlevarica in pastir, je odgovarjalo pojoče cur-Ijanje. Kako spokojen je bil ta krepki, topli vonj v hlevu, škripanje vrbovega svitka, glas rogov, butajočih ob les, stopinje ene izmed krav, ki se je prestopala na razmehčanih tleh hleva in z repom opletala po muhah —. Pastiričice, ki so poleti tukaj gnezdile, so zdaj odletele —. Nocoj so bile krave nemirne. Plavka je stopila v golido — Kristina jo je udarila in oštela. Druga je začela rogoviliti kot divja, ko je Kristina komaj prišla do nje. Bolelo jo je vime. Nebo je bilo še svetlo, nad gorami na zahodu rdeče obrobljeno; v prozornem zraku je plavalo nekaj temnih oblačkov. Tudi za naslednji dan se je obetalo lepo vreme, ker je bilo zdaj, ko se je vedno bolj nočilo, vse tako tiho in tako hladno, da je človeka kar mrazilo — nič vetra, samo ledena sapa od severa tam gori, enakomeren dih od golih, plešastih gora. Tam preko je iznad nizkih gričev na jugovzhodu -vzhajal mesec, skoraj poln, še velik in bledo rdeč v lahni meglici, ki je vedno visela tamkaj nad močvirji. Nekje v bližini je hodil tuji bik, mukal in rjul. Sicer je bilo vse tako tiho, da je bolelo — samo šumenje reke ob vznožju gore, po planinskem travniku curljajoči potoček in zaspano šelestenje v gozdu —. Nemirno se je nekaj zganilo med drevjem, nekoliko obstalo in se znova zganilo —. Imela je opravka z latvicami in nečkami, ki so bile prislonje-ne k steni. Naakkve* je prišel z dvojčkoma iz hiše — kam bi radi, jih je vprašala mati. V senik pojdejo spat — zrak v mlekarnici je tako zatohel od vsega tistega sira in masla — in od pastirjev, ki tam1 Naakkve ni takoj od» nik. Mati je mogla njeg"( lo sivo postavo še dolgo' vati proti zeleni temin' na pokošenem travniku'1 gozda. Kmalu nato se j( zala med vrati dekla -' la se je, ko je zagledala dinjo ob steni, (Dalje prihodnji Sigrid Undset Lav ran s je medtem sede* s psom v naročju. Oba sta vlekla na uho glasove doli iz gozda. "— To je pa oče!" in spredaj pes, za njim pa deček, tako sta v velikih skokih stekla po strmem bregu navzdol. Kristina je še nekoliko posedela. . Potem je vstala in stopila na obronek. Tedaj so prišli spodaj po stezi: Erlend, Naakkve, ivar in Skule. Prešerno in vese-.0 so jo pozdravili. Kristina jim je odzdravila. Ali so prišli po konje? Ne, je odgovoril Erlend, pač pa namerava Ulf poslati nocoj panje Sve. inbjorna. On sam, Erlend, in Naakkve pa sta namenjena globlje v gore na severne jelene; dvojčkoma se je zahotelo z njima, da pogledata po materi —. Ni odgovorila. Vse je razumela, še preden je bila vprašala. Naakkve je vodil ps/a na vrvici; oba z očetom sta bila oblečena v jopiče iz črno in sivo progaste raševine, ki se je le malo odražala na grušču, loke so nosili vsi štirje. Kristina je vprašala po novicah z dvora, in Erlend je pravil, ko so stopali navkreber: Ulf ima polne roke dela z žetvijo, še precej zadovoljen je, samo klasje je kratko in med sušo je zrnje na zgornjih njivah tako hitro dozorelo, da se že osiplje. Tudi oves bo kmalu zrel — treba bo krepko poprijeti, pravi Ulf —. Kri-1 stina je prikimavala, rekla, pa OBLAK MOVf Se priporoča, da £a a čete vsak čas, podnevi1 ( noči. Delo garanti?8 hitra postrežba. Obr11 z vsem zaupanjem na( >j starega znanca ; t JOHN OBLAK 1126 E. 61st St-6122 St. Clair A* IIE 2730. iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READEIt" kateremu je znižana cena ^ a% tftojflj in stane samo: LniiJv Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna rabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnderson Ogromne trojne torpedne cevi so v pripravljenosti na angleški bojni ladji v Sredozemlju. V daljavi je videti še več angleških bojnih ladij, kajti Angleži še vedno vladajo na morju in tudi na italijanskem "našem morju," kakor se italijani radi pobahajo. bi morala Jbiti Take proti zračne topove vporabljajo Angleži v bojih z Italijani v Libyji. Slika nam kaže tak top, ki je na poti preko puščave v b ojne pozicije. Pri obleganju Bardije, katero so Angleži zavzeli 5. januarja, so imeli precejšnjo besedo te vrste topovi. KRISTINA-LAVRANSOVA HČI III—KRIŽ Munan bo postal ve$ kot oče: i-mel je njegove svetlo modre oči, pa tudi njegove svilaste lase, ki so mehki in gosti, lahno valoviti in kodrasti tesno objemali njegovo ozko lobanjo; sčasoma postanejo še črni kot saje. Njegov drobni obraz, okrog brade in lic še tako poln, da je bila prava slast, objeti to mehko svežino, se bo, ko nekoliko odraste, zožil in potegnil ; tudi on dobi visoko, ozko čelo z lahno vdrtimi senci, ravni, naprej štrleči trikotnik nosu, oster in ozek, s tenkimi, nemirnimi nozdrvmi, kakor jih je Naakkve že imel in je vse kazalo, da jih bosta dobila tudi dvojčka. Ko je bil Lavrans majhen, je imel laneno plave, kot svila tenke in kodraste lase. Zdaj so bili nekako lešnikove barve, na soncu pa so se svetili kot zlato. Bili so popolnoma gladki, sicer čisto mehki, pa vendar mnogo debleflejši, nekam bujnejši, gosti in globoki, da je člove klahko s prsti brodil po njih. Lavrans je bil njej podoben; imel je sive oči in okrogel obraz s širokim čelom in mehko zaobljeno brado; rdeče belo barvo polti bo najbrž ohranil še daleč v moško dobo. Tudi Gaute je imel svežo barvo polti; bil je čisto kakor njen oče, s podolgastim polnim obrazom, železno sivimi očmi in čisto svetlimi, rumenimi lasmi. Težko pa je bilo reči, komu je podoben Bjorgulf. Bil je največji izmed njenih sinov, širo-kopleč, krepkih, mišičastih udov. Močno kodrasti, kot oglje črni lasje so mu rasli globoko v široko belo čelo; njegove oči so bile modro črne, toda čudno motne, in kadar je pogledal kvišku, je hudo mežikal. Kdaj se je to pri njem začelo, ni vedela prav dobro, kajti za tega otroka se je vedno najmanj brigala. Takoj po rojstvu so ji otroka vzeli in ga izročili rednici, enajst mesecev nato je dobila Gauteja, ta pa je bil prva štiri leta svojega |živ?jfenja bolehen. | P!o rojstvu dvojčkov, ko je bila še vsa nad-ložna in jo je bolelo v hrbtu, je morala spet tega velikega pesto-vati, ga nositi okoli in negovati, tako da je komaj utegnila pogledati k najmlajšima dvema, ako ji seveda ni prinesla Frida kričečega in žejnega Ivar j a, iu medtem ko ga je dojila, je Gaute ležal poleg nje in vekal. To je bilo preveč za njene moči. Pre-sveta Devica Marija, ti veš, da za Bjorgulfa nisem mogla bolje skrbeti . Poleg tega je bil take čudi, da je bil najrajši sam zase in da si je sam pomagal. Vedno je bil čuden in molčeč, ni-< koli ni maral, da bi bila nežna z njim. Včasih je mislila, da je Bjorgulf najčvrstejši izmed njenih otrok; zmeraj se ji je zdelo, da je podoben krepkemu, temnemu junčku —. Sčasoma pa ji je postalo jasno, da z njegovimi očmi ni vse v redu. Ko je bil z Naakkvejem v Tautri, so mu menihi skušali pomagati, toda brez uspeha —. Tudi kesneje je ostal zaprt; če si ga je skušala približati, ni s tem nič dosegla. Očetu se j t prav tako godilo, to je videla — Bjorgulf je bil edini izmed njenih sinov, ki ni sprejemal Erlen-dove družbe, kakor travnik sprejema sončni sijaj. Samo nasproti Naakkveju je bil Bjorgulf drugačen — če pa je poskusila z Naakkvejem govoriti o bratu, se je že kako izvil —. Ali je imel Erlend v tem kaj več sreče, ni vedela — sicer pa, kdo ve — Naakkve ima očeta hudo rad! — Oh, da, Erlendovim potom-. cem je jasno videti, kdo je njihov oče. — Ko je bila zadnjič v Nidarosu, je videla tistega otroka z Lensvika. Srečala je gospoda Baarda na pokopališču Kristusove cerkve; prišel je iz nje v spremstvu več mož, žena in slug, dekla je nosila otroka v povojih. Baard Aasulfsson jo je tiho in vljudno pozdravil z naklonom glave, ko je šel mimo nje. žene ni bilo zraven —. Tedaj je videla otrokov obraz, samo za trenotek. Pa je bilo dovolj. Bil je podoben otroškim obrazčkom, ki so nekoč ležali na njenih prsih —. Z njo je bil takrat Arne Gjav-valdsson, in ta ni mogel držati jezika za zobmi — tak človek je pač. Dediči gospoda Baarda niso bili preveč veseli ko je preteklo zimo prišel ta otrok na svet. Toda Baard ga je krstil za Aasulfa. Med Erlendom Niku-laussonom in gospo Sunnivo ni bilo nikdar kaj več kot tisto prijateljstvo, za katero so vedeli vsi ljudje — o tem ni pač nikoli dvomil. Erlend, ki je bil ne-preudaren in lahkomiseln odkritosrčen, je medtem, ko je uganjal z njo norčije, več govoril, kot je smel — in gospa Sunniva je storila samo svojo dolžnost, ko je posvarila kraljeve zaupnike, brž ko se ji je začel vzbujati sum. Ako bi pa bila preveč prijatelja, tedaj bi bila morala Sunniva kajpada tudi vedeti, da je bil njen lastni brat zapleten v Erlendovo zadevo. Ko si je Haftor Graut v ječi pogubil življenje in zveličanje, bi bila skoraj pamet izgubila — nihče ni mogel resno verjeti vsega tistega, česar se je tedaj obtoževala. Gospod Baard je položil roko na ročaj svojega meča in se oziral po ljudeh, ko je govoril o tej stvari, je pravil Arne. Tudi Erlendu je Arne pripovedoval o tem. Nekoč, ko se je ona, Kristina, mudila na podstrešju, sta moža stala pod mo~ stovžem, nevede, da lahko sliši njun pogovor. Vitez z Lensvika da se je tako razveselil sina, ki mu ga je preteklo zimo rodila žena — niti najmanj ne dvomi, da je sam njegov oče. "No Baard bo to sam pač najbolje vedel" je odgovoril Erlend. Poznala je ta njegov glas — stal je tam s povešenimi očmi in v ustnem kotičku mu je trepetal tisti njegov smehljaj. Gospod Baard črti sorodnike, ki bi bili vse podedovali za njim, če bi bil umrl brez otrok! Ljudje pa pravijo, da to ni pravično. •'No. ampak mož bo to že sam najbolje vedel" je rekel Erlend z istim glasom kot poprej —. "Da, da, Erlend. Ta dečko bo sam podedoval več kot vseh sedem sinov, ki si jih imel s svojo ženo —" "Za svoje sinove bom že sam skrbel, Arne —" Tedaj je odšla doli; ni marala, da bi še kaj govorila o tej zadevi. Erlend je nekoliko osupnil, ko jo je zagledal. Potem je stopil k njej in jo prijel za roko postavil se ji je tako za hrbet, da se je njena rama dotikala njegovega telesa. Razumela je: ko je tako stal in gledal nanjo, je brez besede ponovil svoje pravkar izrečeno zagotovilo — je hotel ženo tako rekoč okrepiti —. — Kristina je opazila, da ji Munan strmi v obraz — nekoliko plašno. Gotovo se je bila nasmehnila — in ne lepo. Ko pa je mati pogledala k njemu, ji je takoj vrnil smehljaj, neodločno in tipaje. Tedaj ga je strastno potegnila k sebi v naročje. Bil je maj- VABILO NA PLESNO VESELICO SKUPNIH DRUŠTEV FARE SV. VIDA v soboto 22. februarja 1941 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVE. Pet nagrad v gotovini. Vstopnina 35 centov. JOHNNY PECON ORKESTER UČITE SE ANGLEŠČINE AMERIŠKA DOMOVINA v vsaki slovenski hiši