123. številka. Trst, v petek 31. maja 1901. Tečaj XXV! ..Edinost fcais enkrnt n» wroćumo ie plačevati naprej. Na qb-•0#be brei nrilotpne narnAnine ne uprava ■• ozira. to tobakarnah v Trutu ne prodajajo po-(amezne Številke po 6 stotink (3 nvč ); tven Trutu pa po 8 »totink f4 t Telefon it v. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Ogl&at se raćunaio po vrntah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiafli itd. se računajo po pogotibe Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo. V edinosti je moč! Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npravnfStvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trat. Urednlfitvo I it tiskarna ne nahajata t olici Carimia šiv. 12. 1'pravniStvo, in ■prejemanje inseratov v ulici Molil piccoio Siv. 3. 11. nn trgovskih f*enali več i h krajev v K o s n i pa Hercegovini". Naj kri viČni še na cenitvi pa je to, da ok, mora najeti 'J konja, ker večina kmetov je brez konj. < >d konj mora plačati na dan jm> 1 gl. Torej za par konj 2 gld. Mitnioa v Sarajevu znaša 10 n.r\ Pristojbina za tehtanje od vreče 20 n«~. Hlev za konje 4 nč. Vsega skupaj S*80 trld. Torej iiau kmet že 8*80 pld. stroškov, p red no plača desetino 105 ok ječmena. Ker pa za oko jermena v najugodnišem slučaju dobiva 5 kr., mora prodati 177 ok, da plača HM ok desetine. O tem pa ni vračunjen njegov trud s hrano itd. Se hujše se godi kmetom v oddaljenih krajih, ki imajo poleg jermena samo seno. Sena gorjani ne motejo pripeljati na trg radi velike daljave in pa radi nedostajanja vožnji h cest. Seno ostaja shranjeno na senožetih. Kmetje in kupci da-;ajo j>otem črez zimo svojo živino na rejo v gore. Ob takih razmerah ne dobiva kmet za oko sena več nego 4[-t nč. Cena za desetino pa je znašala 1. 18*.*!» za najl»oljše ceno 2 nč. za oko, srednje 1*3 in slabo 0*8 nč. Poprek 1 *37 n«%. Kakor je videti torej, blizo podvojena cena. Turška vlada je jemala desetino od mno^o manj pridelkov, nego sedanja. Dajali so desetino od pšenice, rži, ovsa, tursice itd.; za tobak in »live so plačeval« v denarju. Go-spodaiji so le tu pa tam zahtevali tretjino tudi od zelenjavi, n. pr. od krompirja in zelja, a tak - > l>;ii na m Ido sla I >em glasu. Sedanja vlada pa zahteva desetino od vsega, kar potrebuje ljudstvo za živež, in od vsega, kar raste. Ni kasino vic poroča, kako so poslednjih let ljudje stradali in vsled tega jedli tudi neke vrste chudih korenin*, katere dajejo drugače le prešičem. Jeden okrajnih načelnikov je zapazil to in zaukazal, da bi 1 j u dj e p i a č e v a 1 i davek od teh korenin ! ! Pisatelj je iz uradnega davčnega zapisnika od 1.1899 prepisal jeden zgled o vsem tem, od čegar se novi vladi plačuje desetina. Iz velike vrste navajamo naslednje pridelke. Desetinska cena v novčičih znaša za jedno oko od pšenice: 10, od ječmena 6 1/i, ovsa ♦ i, rži H, fižola 8, graha 10, boba 10, turšice 6 >/,, ajde 5 1ji, od dobrega sena 2, srednjega 1*3, slabega 0.8, češp 4 1j2, sliv 3, od jabolk I. reda 10, II. reda 5, od hrušek I. reda 10, II. reda 4, od čre.šenj 9, visenj 12, kut 20, oskoržev 8, breskev 10, krompirja % 1/st oc* orehov 12, kapusa 4, repe 4, re-dkve 5, rabuce 2, lanu 30, lanenega semena 20, konopelje 25, konopeljnega semena 20, čebule 8, česnika 10, od pomadorov 8, paprike 7, bučelnih panjev K), sladkih melon 5, kad u mar 4, buč 1 nč. Kakor rečeno, nismo našteli vseh vrst pridelkov, a razvidno ;e, kako breme tlači kmeta »amo zastran desetine, in na po d-stavi te v d e n a r j u p 1 a č e v a n e desetine naj plačuje kmet še tretj ino gospoda rj u ! — V (»značenje tegra položaja si je Nikašinović vstvaril tipičen primer, ki je vreden objavljenja. \ ze-mimo, pravi on, kmeta N. N. s 3 sinovi in 2 hčerama ; on sam je tuj kmet in ima zemljišče, da more na njem nasejati o* MI ok ječmena. Poleg tega ima še 4 voliče, 2 kravi, f>0 koz in velja za srednjega kmeta. Njegova bilaocija je naslednja: poprek pridelaš na bosniski zemlji petkrat ali šestkrat toliko, kolikor vseješ. Po takem bi ta kmet pridelal iz 5 ok zares le 300 ok. Po tej desetini za račun i dandanes aga svojo tretjino, v tem primeru torej 900 ok. Za seme si mora kmet pustiti 500 ok ; skupnega davka torej 1700 ok od 3000 ok; ostaje mu torej 130(7 ok, ako bi v pridelkih plačal s v o j d a v ek. A ker mora plačevati v denarju, mu ostaje od pridelkov* mnogo manj. On mora prodati svoje pridelke v jeseni, ko je cena najniža. Mora peljati blago na trg in za to še posebe mnogo potrositi. V najugodnišem slu- čaja, po odštetem davku tudi za voliče, obe kravi in 60 ovac vsega 5 gld. 4ti nvč. Ker pa se desetina ne meri pravično, je rezultat vsega truda še neugodniši; Nikašinovičjpravi: nečloveški. Denimo le, da bi desetina znašala dejanski le 12 odstotkov, in prištejmo še hišni davek, potem davek za obrt, za ceste, cerkve itd., in razvidimo, da je kmet prisiljen pro dati vse, ako hoče izpolniti svoje obveznosti. In od česa naj živi potem vsa družina ? Poleg vseh bremen prihaja še običajna huda posledica, namreč nasledki načina, kako se pobirajo davki. Za poplačevanje davka in desetine je določen samo jeden obrok, in sicer v mesecih oktober, november in december. Kmet nima ne zemljišč, ne druge imovine ; vse je v pridelkih. Turška vlada je tirjala davke 4 krat v letu, in to je bilo ugodniše, ker tekom leta se menja tudi cena pridelkom. Sedanja vlada tirja davke, ko so pridelki najceneji, in če kmet ne plača do konca zadnjega meseca, mu zasežejo vse in prodajo na dražbi. Postopa se bezozirno in neusmiljeno, tako da se človeku lasje ježe, ako sliši o ponavljajočih se tužnih primerih. Beriči preiščejo vse po hiši in odnašajo vse, kar so zasledili. Kraji, kjer se vrši dražba, so napolnjeni s kupi vsakatere ropotije in šare s predmeti, ki so za pohištvo najpotrebniši. Tu vidiš podobe svetnikov, staro in zakrpano odejo ; prežgane kotle ; sekire, obleko, kmečke srajce, suhe konje, voli, krave, koze, kokoši, moko, bob, krompir in vse to gre pod naj-nižo ceno. Vse pride na dražbo, Ie človek ne, pristavlja Nikašinović. Tu pa tam si pomagajo kmetje drug drugemu v najhujših stiskah; a ta pomoč se manjša, ker je že vsaki na beraški palici. Vasi obubožavajo; kjer je bilo v vasi poprej po 100 parov volov, jih je sedaj jedva po 8—10 parov. Km ;t z družino strada po tričetrt leta ; kdor se more prerediti s tui> šico, je že imovit. Hudi slučaji se dogajajo vsled revščine in glada, a nič se ne sme poročati po^novi-nah. Kmetje so brez vsake organizacije, da bi si pomagali. Za njih pravo se ne poteza nihče. Odvetnikov je za 1,700.000 prebivalcev samo 17, in še ti so tujci, kateri se ne brigajo za stiske kmetov. Ostaja jim le še pot do vladarja. Vsaj za turške vlade jim je bilo to dovoljeno, in gosposka ni smatrala pritožeb pri sultanu za «veleizdajstvo». Današnja uprava pa, kakor znano, dela nepremagljive težave, da bi se ljudstvo obračalo s pritožbami do cesarja. Vsi koraki, ki so jih kmetje storili doslej s pro- šnjami in spomenicami, so ostali bezuspešni. Tem pritožbam so od strani bosniške uprave podtikali politiške tendencije, v tem ko so kmetje v svojih pritožbah razkladali zgolj neznosno položenje vsled davčnega, poslabšanega zistema. Tako so splavale nadeje po vodi, na-deje, da se raja reši turškega pritiska in da si z odrešitvijo pod novo upravo zboljša vse svoje stanje. To, za kar seje izvršila okupacija, se ni izpolnilo. Agrarno vrašanje je ostalo povsem nerešeno, ostal je stari zistem v poslabšani obliki. Vse izpremembe so se izvršile na škodo kmetov, torej devet desetin vsega naseljenja. Turški zakon od 1. 1859 se je izpremenil tako, da izvrševanje istega dovaja do uničevanja vsega kmetijstva v Bosni in Hercegovini. Potrpežljivost, ki jo je narod imel tekom 500 let turškega podjarmljenja, traja sicer še dalje, da se narod ne izseljuje v večih množicah ; vendar se je izselilo že okolo 50.000 ljudij. Ypsilon. I o Politični pregled. V TRSTU, dne 31. maja 1901. Državni zbor. — Zbornica poslancev. — (Nadaljevanje sinočnega brzojavnega poročila.) Včerajšnja seja poslanske zbornice, v kateri so pričeli z podrobno razpravo o predlogi o plovnih kanalih se je vršila zelo mirno in so bile razprave povsem stvarne. Posl. Schreinerse je pritoževal, da bo vsled teh kanalov trpelo kmetijstvo radi konkurence inozemskih poljskih pridelkov, kateri da Be bodo po plovnih kanalih mogli dosti cenejše uvažati, nego do sedaj. Trgovinski minister baron Call je konstatiral, da je bila predloga o vodnih kanalih sploh zelo dobrohotno sprejeta v zbornici in da jej celo opozicija nasprotuje le v posamičnih točkah, ne pa v celoti. Povdarjal je, da je načrt natančno preštudiran v hidrotehničnem oddelku trgovinskega ministerstva, kjer se ježe več let delalo na njem. Dokazoval je nadalje, da skušnja uči, da so plovni kanali koristni tudi kmetijstvu. Bojazen, da bodo kanali po zimi neplovni radi ledu, je neosnovana, ker bodo to preprečali mogočni parniki za razbijanje ledu. Posl. dr. Žitnik je opozarjal, naj se posebna pažnja posveti finančni strani te predloge, ker je še sedaj uganjka, kje bodo občine in davkoplačevalci dobivali potrebna sredstva za amortizacijo in obresti kapitala. Posl. V u k o v i 6 je izjavil, da bodo dalmatinski poslanci vsejedno glasovali za predlogo (če tudi Dalmacija ne bo imela ni- PODLISTEK ir> Na razpotju življenja. Va-ka -iika: cV-ki načrta! J. L. Hrdina : po*«]. Podravski. »Tako pozno se odpravljaš na obisk ?« »Po dnevu se nisem počutila dobro, nemara vsled današnje vročine, na večer pa -em se šla sprehajat ter niti sama ne vem, kako sem zablodila semkaj. Samo, da bi se le kmalu zvedrilo.« > Pojili se torej |>osušit dete, daj mi roko. da se v temi ne izj»odtakneš ob kaj. I^ahko bi bila prinesla luč. Nit, kako se zamudi -stric' — Daj sem roko! Resnica, Klarica. ti -i vsa premočena. Kje te je zasačil dež?« »Niti ne vem.« »Reviea, moraš se preobleči. A!i ve Za-rneeki. kam si šla ?« »Ne.« »Ali ni bil doma?« -Bil je še na {»olju.« Sedaj bo v skrbeh ratli tebe.« »To si mislim.« Tako razgovarjajoči se sta dospeli do vrat sobane. Marijeta je odprla ter potegnila Klarieo za sel>oj. »1'gani brat, koga ti dovajam?« r Za uganke sem že prestar, Marijeta«, je odvrnil župnik, dvigni vsi se v postelji. »Najprvo napravi luč!« »Ne, mati, ne prižigajte!« »Oh, KlariVa — odkod si se ti vzela?« Kdarica mu je |>ovedala isto, kar poprej materi. »Samo pazi, da ne oboliš! Marijeta, daj jej kako suho obleko, da se spreobleče. A vrhu tejra prižgi luč, da bom videl Klarieo v oči.« »Ne. stric — sedem tu k vam, da se kaj }H»menimo, dokler se ne zvedri. Toda luči ne prižigajte ! Po vsej vasi je tema, čemu naj bi v župnišču gorela luč?« Revna Klarica! Bala se je, da bi so-r<*dnika videla njeno obledelo lice, njeni objokani očesi. Župnik jej ni prigovarjal. »Nu, ako pa le nočeš — — Govoriti se da, seveda, tudi v temi. Sedita torej tu poleg, ti in Marijeta. Aha, dež te je prignal, j kakor praviš? — Čuj, Klarica, tu čujemo marsikaj pripovedovati iz vaše vasi, toda nočemo tega verjeti. Kaj ne, Marijeta, da smo slišali to?« »Kaj pa, stric?« »I nu, nočem verjeti, kakor Tomaž v svetem pismu, dokler se ne prepričam, dokler ne čujem iz tvojih ust. Pravijo namreč, da vaša kmetija kmalu pojde na boben in da — —« »Naša kmetija?« »Da, da se baje Zamecki samo z veliko gospodo zabava ter zapravlja od dne do dne, ne da bi se spominjal, koliko se je trudil njegov oče, da mu je prihranil vsaj nekaj.« »Takšen pa res ni moj mož, stric.« »Nu, želim si iz srca, da bi vsa ta govorica bila le izmišljena. Sicer pa tudi nočem, da bi se Zamecki preveč trudil — njemu ne treba tega. Takšna kmetija mu že zamore zagotoviti življenje. Gospodu, grofu ter gospodski nosečemu se človeku bi seveda ne zadoščala.« »Jaz ne vem ničesar, stric.« »Vidiš, jaz sem dalje proč od vas, pa čujem to od vseh stranij.« »Tega ne urnem.« »Nemara sama tega ne veš?« »Nemara.« »Ti pobešaš glavo, Klarica ! — Zdi se mi, da se jočeš?« »Ne stric, spomnila sem se samo Cirila.« »Cirila ? — Ali se ga pogostoma spominjaš ?« »Nocoj je to prvič ! — Dež je ponehal, polunoč je že proč, čas je, da pomislim na vrnitev. Kaj neki delata moja otroka!« »Počakaj še nekoliko.« »V tem slučaju bi bila čudna žena, čudna mati !« »Vsaj ju bo Čuval Zamecki.« »Mater imata najrajše.» »Počakaj — nemara ti pride naproti.« kake koristi od tega), ker se nadejajo, da l»o ugojeno tudi željam 1 >alrnaeije. Seja se je na to pretrgala od 3. do T'/t zvečer. V večerni seji je govoril |xml. K afta n in pobijal trditev, da bi bila pred loga o plovnih kanalih prenagljena, ker je bilo to vprašanje sproženo že pred 50 leti. Moderne skušnje so dokazale, da so železnice nes}H>sobne za prevažanje veli kili mas blaga. Bojazen, da bi kanali zamogli škodovati kmetijstvu, je neosnovana, ker je poljedelska kriza splošna in se bo moralo kmetijstvo oprijeti istih pripomočkov, kakor industrija, ako bo hotelo vspešno tekmovati z inozemstvom. in sicer s tem. da bo skušalo izrabljati vsa mc Brozobraznost na visku. V milanskem »Secolu« čitamo: »Začetek del za povečanje tržaške luke; razširjenje vodovoda »Aurisina«; gradnja električnega tramuava v zgornjo okolico: gradnja železnice Trst-Poreč — vse to provzroča nekaj časa sem izdatno prihajanja delavcev-regnicolov v Trst. In Če parlament (dunajski) vsprejme zakon o investicijah in predlogo o kanalih, potem bo to gibanje še dosti veče. To pa grozno razburja živce p a n s 1 a-v i s t o v, ki vidijo, kakor se zdi, v tem naseljevanju regnieolov v Venezia Giulia nevarnost za svojo invazijo. Kajti ta emigracija ni povsem začasna. Mnogi teh delavcev nahajajo tu stalno delo in se udomaču-jejo. Municipij tržaški od svoje strani dela, kar mu je mogoče, dajim daje dela: v plinarni, na javnem čiščenju, v klavnici itd. itd. Sedaj pa čujte, po kakem sredstvu — ni dobro označeno. Opozarjal je n a veliko nezadovoljnost, ki vlada med prebivalstvom okupiranih dežel in je zahteval točnih pojasnil o tamošnjih šolskih razmerah. Del. P o m m e r je omenjal, da so avstrijski Nemci vedno nasprotniki okupacije. Obsojal je upravo Bosne in Hercegovine, katera da provzroča nezadovoljstvo pravoslavnega in mohamedanskega prebivalstva, ki da je v večini nasproti katoliškemu prebivalstvu, katero poslednje pa da vlada podpira na škodo ostalega prebivalstva. V okupi-rani h deželah tli ved no pod pepelom iskra nezadovoljstva in bati se je, da bi ta iskra, čim navstanejo ugodne jej <»kol-iderna sredstva, posluževaje se nosti, mogla vsplamteti v plamen ustanka. — nizkih brodarili, kakor jih nudi plovba po Del. \V o 1 f je tudi obsojal upravo v okupi-kanalili. Dokazoval je potem, da kanali ne ranih deželah, katera da zatira nekatoliško i k »d o delali nikake konkurence železnicam, prebivalstvo. Del. K o z l o \v s k i je pobijal — Po njegovem menenju je zahteva, naj bi izvajanja predgovornikov Pommerja in \Volfa. se prej uredile reke in še le potem gradili Del. Kramar je zahteval pojasnil glede kanali, neracijonalna. PosL Katran je zaklju- ureditve agrarnega in verskega poseza slovansko novinstvu da bi preprečilo čil svoj govor z zel«'» pomembnimi besedami, vprašanja rer priporočal največjo obje k-j to emigracijo! Ovaja italijanske delavce po-katere bi morali upoštevati vsi narodni v o- tivnost nasproti različnim veram. Minister li«siji ter žuga z ustajo domačih delavcev ditelji; rekcije: Gospodarska dobra (narodno K a 1 1 a v je zavračal razna očitanja ter je l>roti tem »tujcem* ter z respekt i vnimi ne-blagostanje) nanula niso sieer najneprecenlji- obljubil potrebne reforme; branil je upravo ; varnimi posledicami. vejša dobra, ali ona so korenike, iz katerih v okupiranih deželah ; rekel je tudi med Ker pa se je policija že vrgla na lov go-|H>darsko in posvetno življenje naroda sesa drugim, daje v večini šol v Bosni in proti delavcem iz kraljevstva pod pretvezo, živijensko silo. In radi tega toplo priporočam Hercegovini učni jezik tamošnji deželni jezik, da bi mogli gojiti skrajne in nevarne ideje, gradnj i kanalov. (Burna polivala.) Na to sta (T. j. seveda srbski, ozir. hrvatski. Ta trdi- bi bilo umestno, akO bi se COnsulta (državni govorila glavna govornika Metali, contra, tev pa je zares znamenita in nam tudi SVet) nekoliko vtaknila V tO Stvar, in dr. K a i z 1, pro. Zbornica je potem spre- v Bosni in Hercegovini kaže, naše dr- Pomislite, da vsaki teden izganjajo jela ij 1_I, kakor jih je predložil odsek in žavnike, take: kakoršnji so! Torej samo v desetorice mirnih delavcev regnicojev, ne da je prešla v razpravo ij o. večem delu šol je deželni jezik učni jezik! hi se kateri konsularnih »zastopnikov ita- Sejo so zaključ ili ob 11»/. uri po noči. Taje res lepa! Ali mi je ne umejemo. Naš lijanskih ujunačil do protesta-« Iz avstrijske delegacije. — Prora- priprosti razum vprašuje: Zakaj pa ne bi Ali ni to skrajna brezobraznost, ki jo je čun-ki odsek. — Poročilo poročevalca, mar- smel biti v vseh šolah deželni jezik učni zmogel tu italijanski list?! Ni torej dosti, da kija Baci|uehema, konstatira, da trozveza jezik?! Radovedni smo, kaj bi rekli Nemci, priznava cinično, kako italijanski delavci tr-o-tane v }>odlago avstrijski zunanji politiki, ako bi jim dai kak minister tako klasičen žejo domačinom kruh naravnost iz-ven ust; V nadaljevanju p<>je poročilo slavospev tro- odgovor in bi rekel, da je v šolah nemških nj dosti, tla s cinizmom, na katerem moramo zvezi in njeni trdnosti ter izreka zadoščenje, pokrajin po večini nemški učni jezik?! Op. le strmeti, poje čast in slavo tržaškemu muda se razmere z Italijo niso v ni- ured.) Odsek je odobril kredit za okupirane nicipiju, ker na občinskih ustanovah namešča čemer spremenile! (pa nadalje, da l>o dežele. inozemce in pušča v ta namen brez kruha nove trgoviii-ke p>gt»dbe m«>goče skleniti v Ogerska delegacija. \ ojni odsek in zaslužka iste lastne občinarje in davkopla- splošno zadovoljstvo vseh interesiranih delov, ogerske delegacije je v podrobni debati čevalce, ki so morali skladati in morajo na Poročilo je seveda jako zadovoljno tudi z odobril ves ordinarij vojske, razun dveh točk. dalje prispevati za iste občinske vsta-av-trijsko (Hiiitiko na Balkanu in se nadeja. Prihodnja plenarna seja ogerske delegacije bo nove! — Ne, to ni še dosti nesramnežem, tla Ih> ista v kratkem zamogla zatreti make- dne 4. junija! • ampak še zasramujejo nas tlomačine kakor doDsko propagando. I stota ko odobrava poro- Knez Nikola črnogorski in kato- p tujce, ki da se bojimo za svojo invazijo na čilo intimne razmere z Rusijo in splošno liki. Knez Nikola je dovolil nadškolu bar- tuja nam in -- njih tla!! zunanjo politiko. (Nam pa se le zdi, da je skemu. Simonu Milinovieu, da more na Ce- Višek nesramnosti in brezobraznosti pa navdušeni p. »ročevalec pozabil na neko ma- tinju sezidati katoliško cerkev s stanom za je v tem, da očitno poživlja »consulto« v Rimu, lenk ~t : da ei ji politike, kakor j » narekujejo duhovnika. »Obzor« pravi, tla je ta čin ve- Baj poaež« v naše notranje avstrijske stvari, kar iz iiudimpešte, tu pa tam niso v posebnem like važnosti in brez dvoma jeden najsreč- je razumeti le tako, da naj oficijelna soglasju s cilji tradicijonalne ruske (»oiitike "ejih korakov do verske vznoslji vosti, ka- Italija zahteva o«l oficijelne A v-na Balkanu! Mesto brezpogojnih slavosj>evov koršnja bi douesla veliko dobroto vsem slo- 8trije, naj ta poslednja proganja balkanski jH.litiki, prikrojeni po inadjarski— vanskim narodom na Balkanu. Knez Nikola svoje podanike tujim podanikom megalomaniji, bilo bi morda umestneje, ako si je s tem činom svojim zaslužil priznanje v prilog!! To presega že vse meje! Taka bi g.sjMKl [M. ročevalec upravitelju Lase vna- vseh prosvetljenih Slovanov, ker seje znal inainuacija ! To je zahteva da, naj bi avstrijska nje jH.litike judožil na srce to željo, da bi povzdigniti nad predsodke in premagati vse država ubijala svoj življenski interes in svoj na>a in ruska politika na Balkanu, kakor nasprotnoeti. ugled! In mi moramo vprašati ogrenelo dveh na prvem mestu interesiranih držav, Evropski fijasko na skrajnem Vz- dušo, in srcem, polnim pelina: kdaj se vendar pris.a rc- v soglasje in da bi to soglasje bilo toku. Kdo se ne spominja, kake nade je nemški U|>raviteljj naše države zavedo, kaj so tlolžni zavarovano tudi v daljnjo 1»odočnort. To bi šovinizem dajal grofu \Valdersee-ju na pot v 8amo8tojIlostij suvereniteti in dekoru te dr-bii * morda veče, gotovo pa toliko jamstvo Kitaj. Ze v naprej so mu venčali glavo z žave p Kdaj se vzdramijo za odločen protest za ohranitev miru. kakor tra »laje toli pro- lavor-vencem in vitleli so Že, kako se bodo proti takim atentatom na integriteto države, slavljena trozveza! < >1» enem pa bi bilo to nemški vojaki vračali domov polni časti in kdaj se povspno do tiste energije, da zakli- tudi v zagotovilo naše gospodarske bodočno- slave. Kitaj so že videli vržen ob tla od £.ej() gospodi doli v Italiji: da v Trstu in v -t tam, kjer je moremo in smemo iskati. Op. nemškega junaštva. Sam nemški cesar je velel Primorja sploh nima ničesar govoriti nobena ure I. Odsek je sprejel dnevni red, izrekajoči \ odhajajočim vojakom: «Kahite svoje orožje rjmska »consulta«, ampak da ima tu besedo zaupanje min strti za vnanje stvari, grofu Go- tako, da za tisoč let si ne bo noben Kitajec je uprava avstrijske države ?! Kdaj se vendar loeho*skemu. upal ni grdo pogledati kakega Nemca!» — odločijo na Dunaju za jasen in glasen: roko Na to je prešel odsek v razpravo kre- Nemške čete naj bi bile okovana roka, ki })ro£ Q(j pokrajin na vztočni obali Adrije! dita za okupacijo Kosne in Heregovine. Po- naj utlari notri med Kitajce, in ki naj ne Gospod grof Goluhowski je, kakor je videti, roč«-valeč liarwinski je predložil svoje miruje poprej, nego da nasprotnik, porušen gi|a vesten v spolnjevanju svojih trozvezniških poročilo. I>cl. dr. II e r o 1 <1 je rekel, da v tla, na kolenih zaprosi za mir. dolžnosti in stori v tem pogledu "raje malce razmerie med I>«»sno in Hercegovino ter ostalim -S takimi pričakovanji so odhajali Nemci preveč, nego pa premalo. Vendar pa ne bi tlel..m monarhije z držav nopra v nega stališča na rešenje kitajskega problema. Kakova raz- smej pozabiti, da je tudi takim obveznostim —--——-----------■ lika torej med pričakovanji in izidom! Veli- in vesnostiin nekje meja, katere ni smeti pre- »On ne vć.« »Saj mu |H»reče to družina ?c Kaj, k<> bi pozabila!« Marijeta te nekoliko p< »s p remi.« »Morala bi iii potem nama nazaj.«: kanska. Mesto sijaja — blamaža, mesto zmage koračlti, ker se ob tej meji pričenja vest fijasko. «P<>litik» pravi : O deljenju Ki- in obveznosti — drugih!! Preko te mej. restnosti tlrugih!! Preko te meje se taja, o katerem se je splošno govorilo, se ne 8me ako hočemo varovati korist in ugled more sedaj manje govoriti, nego kedaj po- 8Voje države. prej; zajamčeno pravno stanje in zanesljivo »Secolo« se zgraža, češ, da je to nečuvena \%aj za cerkev naj |M»jde s teboj, Kla- varstvo tujcev ni doseženo: avstrijski trgo- f kri vica, ker avstrijske ohhsti vsaki teden rica.c vinski prometni razširjen in superijornost j jzgailjaj0 po desetorice regnieolov. Mi ne vemo, Ne, mati, predno se obleeete, bom jaz »I»adne civilizacije ni dokazana Kitajcem. Le j koliko je resnice na tem, to pa vemo, da bi že v jarku in čez trenutek doma. Lahko noč ! z nakaznieo na štiristo in petdeset miljonov ] j|h avstrijske oblasti, ako bi hotele biti prav Z I^ogom, stric!« In kakor bi |»o<»neinala naglico ravnokar minule ujme, zdirjala je Klarica v vežo, potem na vas raimo pokopališča ter dalje k Toužetinu. — — i Kaj praviš, Marijeta ?< »O čem ?« »O Klarici in Zaineckem, — in o tej govorici — ?c • Kaj pa praviš ti ?« ■ Jaz si mislim, tla na kmetiji ni vse v redu, tla je Klarica dane:- prišla prav za prav pritožit se.« * * * (Pride še.) taelov — ki pa ni niti piškovega oreha vredna — odidejo vlasti iz Kitaja. To je vspeh s tolikom aplombom uprizorjene vojne v K'taju ! Želja cesarja Viljelma, tla bi bili Kitajci porušeni v tla in da bi na kolenih prosili milosti, se ni izpolnila. Rešenje kitajskega problema se je temeljito ponesrečilo. Tržaške vesti. PoviŠauja okoličanskih učiteljic*. Iz druge v prvo plačilno kategorijo so povišane učiteljice na slovenskih ljudskih šolah v okolici: g ospice Kvelina V a 1 e n t i č, Angela Setničar in Gabrijela K o m e 1. siroge, mogle izganjati : tudi po petdeset, pa ne na teden, ampak na dan. Nesramni in brezobrazhi pa so tako, tla je njihova brezobraznost že na višku. Par besed v obrambo. Z ozirom na izvajanja v našem listu o polemiki meti »Slovenskim Narodom« in reškim »Ncvim listom* označa »Slovenski Narode kakor izpoved uredništva našega lista to, kar je bilo — in to smo izrečno povdarjali — podano na prošnjo z Reke! Tudi to ne odgovarja resnici, kakor da mi nismo odobravali združenja tira Tavčarja in tovarišev z obema Srboma iz Dalmacije. Mi nismo izrekli o tem ni besede sodbe. Mi se tudi nismo o tej priliki čiste nič spuščali v nesrečni razpor med Hrvati in Srbi in se nismo postavljali na nobeno stran, a m p a k naš reški v i r j e konst atiral le n o-t o r i č n o žalostno razmerje in e ti obema bratskima p 1 e m e n o m a i n je izvajal povsem logično, d a s o gg. dr. Tavčar in somišljeniki ob tem razmerju mogli računati že v naprej, da Hrvatom ne b o v š e č njihovo združenje v Srbi!! Kako objektivni smo mi nasproti hrvatsko srbskemu vprašanju, za to dajemo pač najbolji dokaz ravno sedaj, ko s m o radi dali p r o s tora ciklu č l a n k o v o a g r a r n e m v p r a š a-n j u v Bosni in Hercegovini, d o-šlemu nam o ti strani, odločno prijazne srbske m u ž i v 1 j u v o k u p i r a n i h d e-želah. Čitajte, potem boste bolj previdni z očitanji — neslovanstva ! Na to stran bi tudi mi mogli govoriti marsikaj, ali nočemo, ker nočemo — polemike. Le to bi prosili gospodo okolo ^Slovenskega Naroda«, tla ne bi vedno streljali — tja v en dan! ('e kateri list, je ravno »Edinost« — to spričevalo nam gotovo dajo naši čitatelji — dosledno in brez strahu nastopala proti izključanju narodno-naprednih poslancev na Dunaju in je tudi nedavno temu, ko je šlo za parlamentarno komisijo, odločno povzdignila svoj glas, da v tej komisiji morajo biti zastopani tudi narodno-na-predni poslanci ! Sedaj pa nam glasilo na-rodno-napredne stranke prihaja z očitanjem, da mi obsojamo, »ker narodno-na preti ni poslanci niso ostali osamljeni!« Toliko le v našo obrambo in brez vsakega agresivnega namena. Spričevalo od ncsumne strani. Nam se rado očita tla tiramo oseben kult nasproti županu mesta ljubljanskega, gospodu Ivanu Hribarju. Nas sicer to očitanje čisto nič ne peče, ker narodnemu poštenju, in značajnosti, zvestobi tlo domovinske stvari in idejalnemu rodoljubju, pa naj te lasnosti najdemo na desni ali na levi, bomo vsikdar radi izrekali svoje priznanje, ne menč se za to, tla se komu zamerimo s tem. Očitanje tiranja osebnega kidta nas torej ni malo ne boli, vendar nam je všeč, tla tudi tak, pošteno korservativen list,kakoršen jecelov. »Mir«, tako sodi o možu in rodoljubu Ivanu Hribarju. »Mir« piše: »Odlični slovenski rodoljub, župan slovenske stolice, bele Ljubljane, in ravnatelj glavnega zastopa banke »SI a vije« v Ivju-bljani, praznoval bode prihodnjo soboto dne 1. junija t. 1. petindvajesetletnico, odkar mu je bilo poverjeno vodstvo imenovanega zastopa. — Ravnatelj gosp. Iv. Hriba r je »Slavijo« v teh 25 letih se svojo izredno delavnostjo, krepko odločnostjo in dosledno vstrajnostjo pozdignil do tako mogočne višine, da jej nimamo primere v zgodovini razvoja zavarovalnih društev. — Dičnemu možu, ki je naš »Mir« skozi vsa leta rad gmotno podpiral, ki se je že ob raznih prilikah spominjal tudi svojih koroških bratov-trpinov in ki ima med koroškimi boritelji za narodna prava tlokaj častilcev m prijateljev, kličemo ob priliki njegove petindvajsetletnice tudi mi: Bog ga živi še mnogo, mnogo let!« Vedno več jih prihaja! Od vseh stra-nij vam prihajajo v naše mesto : italijanski delavci namreč. Na vsakem delu jih kar mrgoli ! Koliko jih je na primer okoli Miramara na delu za novi vodovod ! ! Kadar je prišel kak itd cesarske hiše na Miramar, zadostuje navadno le nekaj stražarjev, da stražijo uhod v grad in njegovo okolico. S e ti a j pa varuje g r a d mnogo stražarjev in nič manj nego l njeni smrti pa jej je došla brzojavka, s katero jej je njen ljubi naznanjal, iia jo pride semkaj obiskat. Ako bi bila brzojavka došla nekoliko prej. bila bi najbrž miiranila mlado življenje. Zavala. Podpisani se iz dna svojih src naj topleje zahvaljujejo v svojem in v imenu ovojih družin slavnemu Delavskemu podpornemu društvu«, oziroma občnemu z horu in ilboru istega, za naklonjeno jim milostno "ti po«ipoi IJo°/f dividenda, 5*/0 se prišteje rezervnemu fondu in ostanek K ir).433*4^ se postavi na novi račun. Stavka žcn^k. V stiskalnici olja pod skednjem je stopilo predvčerajšnjim v stavko 14<) delavk, ker gos j »oda rji uiso hoteli ugodili neki zahtevi njihovi. Te delavke so namreč čistile mandlje, iz katerih se dela olje: očiščene mandlje so morale spravljati v vre«"»» in nositi v zgornja nadstropja, kar pa je bilo za nje preveč težavno so radi tega zahtevale, naj bi težaki odnašali vreče. Včeraj zjutraj so šle stavkujoče delavke zopet pred tovarn<» in vprašale, da-li so pri volji, ugoditi njih zahtevi ? Obljubilo se jim je, da -^e jim ugodi danes, vsled česar so se danes zjutraj f»odale na delo. Iz pred naših sodišč. Pred tukajšujim deželnim sodiščem se je vršila vsklicna razprava o dogodku, ki *e je prij»etil dne 'J. n«»v. min. leta na nekem Uovdovem parni k u pred Pirejem. Kapitan parnika je namreč v nekem prepiru s |w»drejenim častnikom raz-žalil istega, na kar mu je ta dal zaušnico. Radi tega se je 20. jan. t. 1. vršila sodna razprava pred tukajšnjim okrajnim sodiščem, na kateri je bil kapitan obsojen na jmplačanje 5 kron za stro-ke razprave, častnik pa na 50 kron glol»e. Častnik je uložil na to rekurz, a deželno sodišče je jMitrdila prvotno razsodbo in obsodilo častnika povrhu še na 10 kron za poravnavo sodnih stroškov. O samomoru oneira 17-Ietncira dekleta. dogodivšem se pred par dnevi na ulici S. Spiridione in o katerem smo že poročali, se je d<»znalo sledeče: Samomorilka se je imenovala Elvira Gennaro in je se svojo staro marjo stanovala v ulici Malcanton št. 13. Njena mati je stanovala v ulici (lelsi št. Elvira je bila v službi v nekem fotogra-tičnem ateljeju. Nekega dne — ni znano, zakaj — je prišla tja nje mati in jo je prav j»ošteno zmerjala. Ker pa gospodarju ni bilo prav. da bi žena prihajala tjakaj kregat se, odslovil je ubogo Elviro, katera ni mogla |>ozneje nikake služi»e in se je radi tega usmrtila. Dražbe premičnin. V soboto, dne 1. junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredi»e tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Miramar št. 11, hišna oprava; v vojašnici domohramstva {Lind\vehr), hišna oprava; na l»orznem trgu št. 2. oblačila, hišna oprava, aparati na plin in oprema v zalogi ; v ulici Paduina št. 4. in v ulici Ae«|ue reaienskl vestnlk. Včeraj : toplomer ob 7. uri zjutraj 25.0, ob 2. uri popoludne 2»i.6 C*. — Tlaicomer ob 7. uri zjutraj 759.9. — Danes plima ob 8.20 predp. in or> 7.35 p»*p. ; osesa oi. 1.43 predpoludne in o>» 2.0 popoludne. Obletnica blagoslovljenja zastave »De-lalskega podpornega društva« se bo vršila v nedeljo, dnč 11. avgusta t. 1. in sicer zjutraj se sv. mašo, popoludne pa z veselico na vrtu družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu. Natančni vspored se objavi pravočasno. Slavna društva naj blagovoli vzeti to na znanje. »Delavsko podp. društvo« bo imelo — kakor je bilo že opetovano objavljene* — prihodnjo nedeljo, dne 2. junija ob 4 uri popoludne v društvenih prostorih izreden občni zbor. ('leni, ki se mislijo udeležiti tega zborovanja, so naprošeni, naj pridejo točno o1> navedeni uri, da se bo tako možno udeležiti predstave »Kokovnjačev«, katera igra se uprizori istega dne v Barkovljah na korist ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Vesti iz ostale Primorske. S 1 a v n o s t društva »Ilirija« v Pobegih. Vsa bratska društva, katera žele sodelovati na naši veselici, so naprošena, da nam naznanijo to vsaj do 9. junija t. 1. Prosimo tudi, tla naznanjijo zbore, s katerimi mislijo nastopiti, da nam bo možno sestaviti program. Veselica se bo vršila, kakor je bilo že javljeno, dne 16. junija. X I z M a r e z i g p r i Kopru nam pišejo : Na binkoštui ponedeljek dne 27. maja t. !. se je vršila tu na dvorišču gospod a I nočen ta Grimalda veselica, katero je priredilo gospodarsko in pevsko-bralno društvo »Neodvisnost« za Marezige in Babici s sodelovanjem društev »Ilirija« >n »Svoboda«. Dvorišče je bilo prijazno ozaljšano in zelenje je di< ilo mesta, prej gola. Tu smo se zbrali iz raznih krajev ter pričakovali nestrpno redko slovesnost. Predno je pričela veselica, sprejelo je domače društvo, ki je imelo na čelu predsednika s slovensko zastavo, sosedna društva »Ilirijo« in »Svobodo«. Po prijateljskem pozdravu predsednikov, ki se je vršil pred vasjo, podali smo se na igrališče. Zagrinjalo se nam je odgrnilo in gosp. predsednik pevsko-bralnega društva »Neodvisnost« nas je z iskremi besedami pozdravil ter zaklical: dobro došli ! Točka za točko se je vršila redno v splošno veselje in radost občinstva ter društvom v čast. Presenetila nas je sosebno šalo-igra : »Spletke«, katere prizori so vzeti iz resničnega narodnega življenja istrskega. Vsa čast gre v prvi vrsti pisatelju igre, ki si je s tem delom zaslužil vse priznanje. Pozabiti ne smemo, da so bili igralci vsi le domači diletantje, a so vendar vzbujali splošno zanimanje. Med raznimi pevskimi točkami je svirala godba društva »Ilirija«. Venček, sestavljen iz pesmi : I. A. Hribarjeve »Slovo od lastovke«, I. Laharnerjeve : »Kadar mlado leto« in A. Foersterjcve : »Ljubezen do domovine«, katerega je pel mešani zbor »Neodvisnost« iz Marezig, je bil zares krasen. Tudi druga društva so se odlikovala, posebno pa pevsko društvo »Svoboda« iz sv. Antona pri Kopru. Tu si lehko opazil na vsacem obrazu navdušenje za lepe pesmi, ki so prava dika slovenskega naroda. Med domači ni-poslušalci smo bili iz raznih krajev : iz Pobegov, Brtokov, Cežarov, Smarij, Pomjana, Sv. Antona; tudi nekaj udeležencev iz Trsta in Kopra smo imeli v naši sredi. Prehitro je minolo to narodne slavlje ; še eukrat smo se ogovorili prijateljski in zapeli nekaj milozvoČnih narodnih pesmic ter se potem razšli na vse strani. Upanje pa smo (»hranili v svojih srcih, da bomo mogli prirejati še mnogo takih narodnih svečanosti v teh naših krajih. X S o d n i k i v svoji stvari! Mi smo ravno včeraj primerno označili tisti laški liberalizem istrskih signorov, ki najprej našemu ljudstvu nočejo dati šol, a se potem hvalisajo, da oni imajo več šol in boljih ! Ze to priča o zlobnosti in pokvarjenosti duše, ali nečuveno je, da iz krivice, ki so jo ustvarili oni sami, kujejo sebi pravico do nadaljnjega gospodstva v deželi ! Ker v deželi ni slovanskih šol, Slovani tudi nimajo pravice biti zastopani v deželnem šolskem svetu ; ker ni šol, je naravno, da so istrski Slovani nevedni in zaostali ; a ker so nevedni, je naravno in koristno, da jim gospodujejo Italijani! Tako se lepo plete dalje ta laška — logika! Brezdušno so ustvarili in ohranili šolsko mizerijo v Istri, ta pravi evropski škandal — a ta škandal jim je vir vseh pravic na šolskem polju! In nikjer je ni roke, ki bi hotela zaustaviti ta škandal, nikjer je ni više instancije, ki bi hotela umeti. da je to evropski škandal! Ce si šel pritožit se na više mesto, pa vidiš vsikdar, kako pišejo po informacije o stvari on:m, proti katerim si se pritožil!! Ali ni to krvava ironija ?! Dokler bo vlada vpraševala le deželni odbor istrski in laške gospode v deželnem šolskem svetu, dotlej se laški oligarhiški kliki ni bati: škandal ostane,. tisti škandal, od katerega oni — žive in vzdržujejo svojo gospodarsko premoč in politiško ekzistenco. Dokler bo vse tako »lepo« urejeno, da bodo Italijani sodili o svojih škandalih, bi bili pač tepci, da ne bi sodili — sebi v prilog! Takov izgled sodnika v svoji lastni stvari imamo sedaj na Voloskem. Hrvatje na Vo-loskem so že leta 1897 zaprosili, da bi se tam zasnovala hrvatska šola. Ker pa vsaka dobra stvar le počasi leze, je prišla rešitev avst.-og. mornarice v Kitaju, ki so ob velikih naporih in pomanjkanju kazali uprav junaško srčnost. Merodavnikrogi in voditelji tujih čet, s katerimi so oddelki naše mornarice skupno operirali, so večkrat v besedi in pismu izražali svoje popolno priznanje na vojaški disciplini in neutrudni vstrajuosti njihovi. Na to prehaja poročilo v pregleden opis proračuna in predlaga kenečno, delegacija naj sedanjemu voditelju mornarice izreče zahvalo, zaupanje in priznanje za njega požrtvovalno in vspešno delovanje. Državni zbor. DUNAJ 31. (B.) —Zbornica poslancev. V nadaljevanju podrobne razprave o pred-logi o plovnih cestah je zbornica vsprejela ij 5. (uravnave rek) kakor ga je predložil odsek. Potem so komulativno 'prišli v razpravo § 6—12. Posl. Polesini je izvajal, da goji neko nezaupanje do te 'predloge. Predloga o kanalih, da je bila uložena le za to, da bi še le v septembru 189v». Rešitev — po na- potolažila cerberusa obstrukcije. Namcrjajo se vadi ! Sole ne treba: otroci z Voloskega naj kanali brez vod in brez denarja. Prihoduji hodijo v Opatijo! Hrvatje s*> rekurirali ! i finančni ministri da utegnejo priti v hude I V 1 a d a pa je ta rekurz p r e p u- finančne zadrege. Ali tudi dežele, ki niso Isti I a v rešitev istim laškim si- tako interesirane na predlogi o kanalih ute- g n o r o m v deželnem šolskem gnejo imeti neko korist od nje, ker se po § svetu, ki so ž e p r e j o d k 1 o n i 1 i 5, namerja tudi uravnava rek. prošnjo in proti k a t e r i m j e bil Govornik je govoril na to o poplavah torej naperjen rekurz!! Povsem in povodnjih istrskih rek in je grajal dose- ! opravičeno opaža voloski »Narodni list«: »Na danjo pomanjkljivo skrb v tem pogledu v ta način bi lahko rektirirali tudi 150 krat Gorici, Tridentu in Istri. Govornik je izjavil, in ne bi prišli do nieesa, ob vsem tem, da da njegova stranka bo le zato glasovala za zakoni dajejo pravico vsakemu narodu do predlogo, ker ima velik interes na zgradbi šol v lastnem jeziku. Ali kaj marajo Italijani druge železniške zveze s Trstom in ker seje za zakon?! Kakor za lanski sneg! Oni gle- določila zveza (j unetim) med investicijsko pred- dajo le, kako bi zakon vrgli pod noge!« I<>go in ono o kanalih. Seja traja dalje. preklic. Vesti iz Kranjske. .laz podpisana javno preklicujem, kakor * O b i s k po s t o j : n s k e jame. Iz grdo in nesramno laž ter zlobno obrekovanje, »Slovenskega Naroda» posnemamo nastopne kar sem dnfe lt». aprila t. 1. govorila proti podatke: časti gospe Drage Babuder, kar vse zelo Število izletnikov je znašalo okroglo obžalujem. 4200, kar je v očigled slabemu vremenu in V Nabrežini, dnč 30. maja 1901. pa cirkusu Barnuma, za katerega se je vse Klementina Magrini lr. pripravljalo. — zelo impozantno število. Vstop- ^^ ^ ^^- ■ ■ ■ 1 ------- ~ ■■" nina je vrgla okroglih 5927 K proti 5348 l#GlilC3 Z3l0H3 lanskega leta; razglednic je bilo v jami in pohištva in tapecarij po najnižjih cenah. zunaj oddanih okroglo 12.000. . . n t /« i m * i'",'esenca na šlo- ^ (Jj^ gt. [j, { ({J^ ^SICOH) venskih tleh. Neki odvetnik v Ljubljani je v neki pravdni stvari po naročilu svoje slovenske stranke pisal vodstvu papirnice v Vevčah opominje valno pismo v slovenskem jeziku. Vodstvo pa mu je vrnilo pismo z zahtevo, na pismo prevede na nemško. To je že skrajna impertinenca. Torej celo v X osrednji pokrajini Kranjski, tikom glavnega mesta vsega naroda, se drznejo insultirati naš ^^ slovenski jezik. * Toča je pobila na binkoštni po-nedeljek ob 5. uri popoludne po občini Tre-belno. Nekatere vinske gorice so skoraj vni-Čene. Tudi na fižolu in pesi se škoda močno Odprto od 9. do 1. in od 3. do 8. ure zvečer. Prosi se za blagohoten obisk, da se v resničnosti vsakdo prepriča. KXKKKKKXXXKKXKXK Prva slov. zaloga pohištva * X Antona Cernigoj-a X X iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia ^ pozna. Toče je po nekaterih krajih toliko (Roaario) st. 1. videt« še drugo jutro. Ker padlo, da jo je bilo videt« še drugo jutro. Ker ^ krat na dan zveži kruli, vsakovrstne najfinejše sladčiee. nadalje fina vina v buteljkah in muk«> v velikem | i/.i m »m. Postrežba hitra in točna na dom. IVAN KRZE Trst. — Piazza S. (»iovan ni št. 6. — Trst. Trgovina s kuhinjsko ]tas<>do vsake vrste iz zemlje, poreelana, železa, kositarja in stekla; velik izU»r pletenin in lesenega blaga. Lesene pij »e iz naj I »olj šega tisovega lesa z gol*> al: tudi brez golje. S koščekom sladkorja zavžijte po potrebi 20—40 kapljic A. Thlerryjevega balzama se zeleno varstveno znamko *nuna« in na koviuskem zamašku vtisnjeno tvrdko: Poslužujte se vedno ?e tega balzama, koji ne le na zunajne, ampak tu
  • ceni in brez konkurence. Zaloga j »o polne kuhinjske oprave. Novost to vrste je patent« »vani stroj /Al kuhanje kave ali eaja. ki deluje sam od sel k*, ne da hi hilo ga treha nadzorovati. Izključno ]»rodajo ima Anton Amadeo zaloga zelezja. kovin in kuhinjskih potrebščin TKST — ulica Barriera veeehia "» — TRST iz trdega in Uelega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena. Duratorv u Ženitna ponudba. Radi pomanjkanja poznanja se želi mlad, lep mož, prijetne zunaj nosti, omikan, trgovec in lastnik do' ro cvetoče trgovine v nekem glavnem mestu, tem potom seznaniti v svrho ženitve : s pridno, omikano, dobrosrčno, domače vzgojeno, zalo gospico z doto. Sprejmajo se samo resne ponudbe z natančno napovedjo značaja starišev in bivališča* Hčerke trgovcev imajo prednost. Želi se znanje nemškega in slovenskega jezika, ter veselje priženiti se k tovarniškemu podjetju. Cenjene ponudbe s Podplati so zastonj, ako vsakdo • uibi „Durator" ter /njim .'i 4 tedne maže svoje podplate, kateri trajajo :> krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatljici navodilom vred 1 in kroni. „Durator" se prodaja v mi-rodilnicah, špecerijskih prodajalnicah, trgovinah z usnjem in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi. naroči naj se ga z 1 K stot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: .1. Mi-chajup v Trstu, ulica Itossetti št. 12. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin, k-do-nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke, otrobov, žito, ovsa itd. po jako le- fotoerafijo, k: se diskretno vrne, naj se pošiljajo v zapečačenein zavitku nizkih cenah. Razpošilja naročeno blago tudi na < . . , . , želo na debelo in drobno. Ceniki tranko. >s-:i. — Trst. evtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za Isiluike Zaloga predmetov z kirurgična zdravljenja, angležki predmeti o I gumija in nepremočlji viii snovij. je najjače mazilo, ki oblaži bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. To mazilo je za hribolazce, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Vdobiva se v lekarnah. Po pošti franko 2 lončka 3 K 50 stot. Eden lonček pošlje na poskušnjo s cenikom ter seznamom zalog na celem svetu proti predplačilu 1 K 80 st.: Lekarnarja A. TMerry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatcu (Rohitsch-Sauerbrunn). Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgoranjo vam. znamko, ki se nahaja na lončku. Josip Bizjak urarski mojster v Trstu ulica Stadion nazna- nja slavnemu občinstvu, da je odprl svojo lastno delavnico za popravljanje ur vseh vrst, bodisi žepnih najfinejših kakor tudi velikih stenskih ; obljubuje, da si bo prizadeval zadovoljiti vsakogar, koji bi inu blagovolil dati dela, za kojega izvršitev tudi jamči. Za mnogobrojno podporo se udano priporoča. Jakob Kosmerlj ■■ TRST in ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. T K i; O V I > A ^M jestvin in kolonijahicira hlaira. rielikates TRST. — l lica (ilicira it. — TKST. i" konserv. Velik izbor vin vseh prvih vr,i: vino Teran, Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijaiko v ulici Bastione štv. 2, Gostilna Dominik Ravalico A. BUCHBINDER Trst. — Via K i borijo >7. — Trst. Zaloga mčbljev. ko v roko v, potnih torb po cenah, da renče. >e ni bati konku- v bu- Istrsko, Opolo, Via, najfinejša vina teljkuh, piv<» prvega reda. Domača kuhinja, jedi gotove vsako uro. Sprejemajo se aboniranja na »»bed in večerjo, tudi se sprejemajo naročbe na dom s točno ltoetrežbo. nasproti ženskemu liceju. Priporočam se j». n. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo -.e tudi naročbe za razpošiljanje. Ugfodna prilika. V ulici Nuova, nasproti lekarni Zauetti se nahaja velik izbor Proti malokrvnosti, /.a rekonvalescente in v obče za vse Šibke osebe kakor tudi blede deklice se priporoča Ravasimje^ Miniti kinin. Sestavljen je iz racijonalno izbranih potrebnih količin železa in delujočih prvin kin na. Vdobiva se samo v LEKARNI RAVA3INI v Trstu, Piazza della Stazione štv. 3. Poštne pošiljat ve s povzetjem. Anton Pečenko JAKOB bambič trgovec* z jedilnim blagom Vrtna ulica 10 - (»OKIt'A - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in crna vina iz vipavskih. furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov. l>ostavlja na dom in razpošilja |K> železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od f>*> litrov naprej. Xa zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Via Giulia št. 7. — Podružnica: Via Torrente4. Priporoča svojo zalogo jestvin kolonijalij, vsakovrstnega olj a, navadnega in najfinejega. — Najfine