84 TRETJI DAN 2018 5/6 JURE VUGA Krona iz bodeče žice Kristus roma na Golgoto, bičan, zasmehovan! Pod križem se zgrudi, pade v prah.   Ob cesti vojska, čekani psov, pendreki in kruta hladnost v očeh varuhov reda na poti domov.   Ljudje se Kristusa bojijo. Vedo, da bo zmeraj tujec njihovim srcem. Okoli srca-ognjišča velijo postaviti palisade, prepreke novim tvorcem.   Kristus pa ne ve, ali bo odrešen, in trepeta v smrtni grozi. Na meji smo ga znova okronali. V njegovih očeh usmiljenje do nas, ki ne vemo, kaj počnemo. Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 84 16.11.2018 12:00:52 85KRščANSKO lEpOSlOVJE Jug V krvi izbranih se je razsvetlilo stvarstvo. Pospremi me na Kalvarijo. Hudobija ljudi mi povzroča trpljenje.   Zabijajo mi zapestji na raskav hrastov les. Grenka čreslovina v ustih. Gosta kri spolzi vzdolž podlahti. Že trepeta kot kaplja v slapu, ki sluti udarec ob trda tla.   II   Religija, kri, strasti in duhovi umrlih. Bobnanje in ekstatični ples. Močna svetloba, ostra senca. Baročni oltarji in procesije. Žuljave roke. Možje v črnem, ženske z ruto.   Pelin pred votlino. Na razbeljenem griču divji origano: bolj sonce žge njegove liste, bolj opojno dehtijo.   Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 85 16.11.2018 12:00:52 86 TRETJI DAN 2018 5/6 Točka temne svetlobe Onkraj zvezd je točka temne svetlobe, ki me iz kaotičnega vrveža nezadostnih in nezadovoljivih vektorjev vsrkava vase z vso premočjo tega sveta.   Čeprav o njej ne vem ničesar, vanjo gravitira rezultanta obstoja, da se bivajoče zaobrne vase, v svoj čar.   Ko pomislim nanjo, se popolnoma umirim. Ne goltam hrane, da bi za tem kaj nujnega postoril: raztopljeno na jeziku jo okušam.   Ker časa ni, a vseeno ni veliko časa! Če to zares zares želiš, jo zgrabi – zdaj! Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 86 16.11.2018 12:00:52 87KRščANSKO lEpOSlOVJE Silni mrk Jaz sem sin duha, ki veje in preveva te pokrajine.   Sleherna kaplja drsi po strminah gorskih pobočij in se zgrudi v reko, neizprosno dražestno.   Hvaležen sem balvanom, izluženim v luskah moje kože, oksidu ponjave modrine, ki ga z lopatami nalagam v peč.   Iz oborin hrepenenja, ki v gibanje poganja stvarstvo, je zgrajena moja streha, v katero neumorno treskajo strele nedolžnosti in jo vnemajo!   Skozme duh vre v svet ker nima izbire ne volje.   Iz zemlje puhti neodgovorno. Na steno slika priprto okno, da se vanj zaletavajo ptice, radosti se nad iluzijami.   Da so stvari v razmerju, je največja iluzija. Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 87 16.11.2018 12:00:52 88 TRETJI DAN 2018 5/6 Prvobitna inteligenca Preden sem se vselil v stanovanje, si je neka inteligenca zamislila, načrtovala in zgradila stavbo ter zagotovila vse priključke.   Ta inteligenca je odsev moje inteligence.   Zakaj bi bilo kako drugače s tem kako poseljujem čipkasto okovje svoje dlani? Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 88 16.11.2018 12:00:52 89KRščANSKO lEpOSlOVJE Duh rastlinstva - Spiritus vegetativus Duh rastlinstva ne podleže, če posekam ovijalke, če požagam drevo. Iz zemlje klije brezdanje pomnožujoč se. Skrit sam sebe oživlja.   Vselej svež in sočen in mlad in star & moder. Potepa se, naokoli vandra kot potepuh pod krinko kralja.   Preraja se in proslavlja neskončno ustvarjalno zmožnost, prekipevajoče izobilje mehurčkov v katere se za hip pusti ujeti, zavre in gre naprej.   Jaz pa trpim ker se je kipu odlomil nos. Stalno gledam predse kot bi ne bival v trupu velike ribe-vsemirja in čakal, da me izvrže na plažo, obsijano z žarki zvezde, ki ni sonce.   Slutim, da nisem nič posebnega. Svileni svetleči pomečkani cvetovi irisov se odpirajo in zapirajo, vsakič neskončno lepi in begotni. Kozmični ples, ki odzvanja v večnosti, tudi, ko nas dolgo več ni. Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 89 16.11.2018 12:00:52 90 TRETJI DAN 2018 5/6 Prizma Samo ocean duha lahko valovi. Ko sovpadejo različne dolžine valov, se zdi, da miruje.   Tako negiben se zdi vseprisotni ocean, da nepoučeno oko gleda skozenj kot riba, ki ne ve, da nenehno zre v vodo.   Ne bi mogle barve kar tako eksplodirati v zvezdo. Ne bi me kar tako grela svetloba. Ne bi orhideje kar tako oponašale razkošja čebel.   Ne bi vrtnice kar tako dehtele, če njihov vonj ne bi privrel iz čutečega oceana, s katerim je um sonca vtkan v svet. Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 90 16.11.2018 12:00:52 91KRščANSKO lEpOSlOVJE Nesmrtni plamen Z mislijo pobožam črni kamen v jedru vsake celice, da zadrhti.   Če ne bi bilo vode v slehernem kamnu, kako bi iz gore privrel izvir?   II   Na dnu vodnjaka mojih oči je kres, katerega iskre frlijo v svet. Včasih zanetijo ognjišča, včasih požare. Vsi hitimo posedat in kramljat ob ognjišča ali gasit požare. Moja naloga pa je, da vsako iskro privedem nazaj k nesmrtnemu plamenu. Tretji dan_03_5-6_2018-11-9 CB.indd 91 16.11.2018 12:00:52