Imetnik IX
20, ktevilkA«
Maribor, due 9, marca 1917.
naročnina listu: —
£«to leto . i K10-— leta e s i , 5— Cotrt leta i ,	,2-90
äteseCno. i ; , I'—
tuni Avstrije:-----
Ho leto . . . 15 -9mm&mejme številke m 10 vinarjev.
I Neodvisen političen list za
slovensko ljudstvo.
z
«sak đaa
ss «ere e M.—IS. are d
lajnoTejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj, 8. marca. Vzhodno bojiSče.
V	gozdnatih Karpatih, severnozahodno od Tatarskega prelaza, je bil sovražnik z neke visine pregnan. V V o 1 i n i j i praske na prednjih bojiščih in pomnožen artilerijski boj.
Italijansko bojišče.
V	obče malenkostno vojno delovanje. Naska-ko valne patrulje honvedskega pešpolka št. 32 sovjete 15 sovražnikov v italijanski postojanki zahodno od Kostanjevice.
Južnovzhodno bojišče.
Položajfnespremenjen.
Kajnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 8. marca.
BhummIto bojišča.
Samo v Champagni hud artilerijski ogenj; na oštetih frontah je bilo vsled meglenega vremena in sneženih zametov vobče mimo. Pri poizvedovalnih nnhikih med rekama Somme inOise je bilo vjetih 17 Angležev in Francozov ter vplenjenih več strojnih pušk.
Vzhodno belišče.
Nobenih pomembnih vojnih dejanj. Med Vilej-teo in Molodečnem je vsled metanja bomb skočil s £*ra ruski železniški vlak.
Macedonsko bojišče.
Severno od jezera Dojran praske prednjih straž
32.000	ton v Sredozemskem morju potopljenih.
Uradno se poroča, da je bilo dosedaj v Sredozemskem morju potapijenih 9 parnikov in 3 ladje-jadraice, torej skupaj okroglo 32.000 ton.
Hrvatski sabor o Hrvatih im Slovencih*
V	Zagrebu se te dni vrši v saboru zanimiva razprava o adresi, ki se naj predloži novemu hr-vatskemu kralju Karlu. Izpočetka se je mislilo, da bo mogoče nssprotstva, ki 'so med posameznimi hrvatskimi strankami, omiliti v toliko, da bi se vsi zedinili za eden adresni predlog. Ta nada pa se ni uresničila. Ravno nasprotno so se razlike še bolj poostrile in odtujili so se drug drugemu tudi taki poslanci, ki so ali bili v isti strankini skupini ali vsaj v isti zvezi. Tudi vez, ki je spajala Člane večinske, vladne stranke, se je nekoliko zrahljala. Tako je iz nje izstopil eden najsposobnejših članov večinske stranke dr. Lorkovič, ki je sestavil adresni predlog, kateri pa je bil sedanjim večinskim mogotcem preradikalen in zato ni bil sprejet.
V	sabora sta bila vložena dva adresna .predloga Enega je vložila večina, drugega pa Starče-vičeva stranka.
Večinski predlog nas ne zanima toliko, ker je nekako izkijučljivo hrvatski ter kot plod nagodbe «jaškega duha bolj poudarja stališče onstranske
polovice naše monarhije, kakor pa državne in narodnostne potrebe skupne naše države ha jugu.
Veliko bolj nas zanima predLg opozicije, ker ta upošteva tisto načelo, katero je izrazil hrvatski sabor že 1. 1712, ko je kot prvi sprejei pragrama tično sankcijo in prenesel kraljevo čast in pravico tudi na ženskje potomce habsburške dinastije. V tozadevni listini namreč hrvatski sabor določa, da hoče imeti za vladarja tistega člana habsburške ro dovine, ki bo obenem vladal v slovenskih pokrajinah, namreč na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem (Trst in Istra sta takrat bila združena s Kranjsko).
Iz tega starega, pristnega hivatskega, slovenskega in avstrijskega duha je porojen adresm predlog Starčevičeve stranke, kateri v bistvu vsebuje naslednje: Načrt predvsem izraža bolest, da cesar ni poslal hrvatskemu saboru enakega lastnoročnega pisma kakor ogrskemu državnemu zboru, ker ima hrvatski narod čuvstvo, kakor bi se s tem ne priznaval enaki državnopravni značaj hrvatskega sabora. Nato so povdarjena tista zgodovinska dejst va, iz katerih izhaja, da je Hrvatska vedno nasto pala kot samostojna in suverena država; dalje orne nja načrt nagodbe iz leta 1867, ki je podelila Nemcem in Madjarom privilegirano stališče na škodo ostalih narodov monarhije, posebno Hrvatov. Nato opisuje adresa položaj, v katerem se sedaj nahaja v monarhiji hrvatski narod, ki je razcepljen na več dežela in upravnih pokrajin ter zato ne more razviti vseh svojih močkRotem sledi vrsta težkih obtožb proti ogrski in avstrijski vladi; vsled njune krivde se hrvatski narod ne more razviti in po-V speti in vedno bolj propada. Posebno hrvatska obala se je popolnoma zanemarjala in italijanski manjšini dajala prednost na škodo 1 rvatsko-sloven-ske večina Načrt naglaša nato pravico hr vatskega naroda, da zahteva svojo združitev.
S hrvatskim narodom se mora združiti tudi slovenski narod, ki je enakega plemena in enake krvi, ter združiti Hrvatska, Slavonija Dalmacija, Istra, Kranjsko, Koroško in Štajersko, kakor tudi Bosna in Hercegovina v enotno samostojno dižav-no telo v okviru monarhij“ pod žezlom Habsburžanov. To je edini izhod iz težavnega položaja, v katerem se sedaj nahaja hrvatski narod. Le v taki združitvi more hrvatski narod izpolniti svoje poslanstvo kot člea evropske kulturne skupnosti Načrt govori nato o narodnostnem načelu in izvaja zaključke z ozirom na brvatsk narod, navaja potem besede iz cesarskega manifesta o spoštovanji in enakosti vseh predzakonov ter izraža nado, da bo glas trvatskega naroda pred Najvišjim prestolom uslišan na korist hrvatskega naroda in na slavo in sijaj monarhije.
Medtem je tudi čista stranka prava, ki jo vadi dr. Horvat, vložila svoj adresni predlog. V njem se poudarja državna samostojnost Hrvatske; od klonijo se srbske in italijanske težnje po hrvatski zemlji; proti italijanski frazi o »mare nostro« se n avaj zgodovinska beseda hrvatskega kralja Kre-š mira z I. 1096: »in mari nostro dalmatico—na našem da'matinskem mo ju.« Končno se za hteva ujedinjenje vseh hrvatskih dežel: Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne i o Hercegovine in Med-žimurja, v eno državno telo pod žezlom habsbur-širim.
Pri utemeljevanju adresnega predloga Starčevičeve stranke je poslanec pl. Hrvoj med drugim tudi rekel sledeče:
Uvedba m raškega državnega jezika v Avstriji je proti interesom monarhije. Je li v interesu monarhije, da se s tako zahtevo postavljajo v nasprotje z vsem svetom, o tem ne bom razpravljal. Če morejo v Švici poleg Nemcev živeti Francozi in Italijani, bi se dalo tako urediti tudi pri nas.
Govornik protestira proti temu, da se v koalicijski adresi naglasa državna skupnost z Ogrsko. V imenu narodnega načela zahteva Starčevičeva stranka združenje s Slovenci. Pri gradbi hrvatske države pod žezlom Habsburžanov bi nam dobro došli; mi smo za popolno ravnopravnost ž njimi.«
Za sklicanje parlamenta«
Na Dunaju se je v sredo, dne 7. marca vršilo posvetovanje predsedstva Hrvatsko - slo venskega kluba. Izrazilo se je prepričanje, da bi rešitev notranjepolitičnih vprašanj brez sodelovanja narodov, kojih življenski interesi zahtevajo močno stališče monarhije med državami srednje Evrope in notranjo ojačenje celokupne monarhije, na obe strani imela kot nasledek naravnost nasprotni učinek. Vsled tega je nujno potrebno, da se skliče državni zbor ter da se uspešno rešijo narodnopol tičua, kakor tudi vprašanja, ki omogočujejo vstrajaaje narodov, n. pr. prehranjevalno vprašanje in skrbstvena vprašanja, ki jih razmotriva vlada, obenem z vpra šanjem o povračilu za vojne poškodbe in oskrbi za begunce. Tuli glede na priprave prehoda v mirovno gospodarstvo je neobhodno potrebno sklicanje državnega zbora.
Predsedstvo Češke Zveze je isti dan v svoji seji ugotovilo, da mora politika Zveze dejanski računati s tem, da se neprestano pojavljajo stremljenja ki Hočejo sedanji težavni čas izkoristiti za enostransko rešitev gotovih vprašanj narodno-poli-tičnega značaja. Temu nasproti je predsedstvo zveze enoglasno sklenilo, da je nujni državna potreba na zunaj in na znotraj, da se čimprej skliče parlament in da torej ta čas nikakor ni pripraven, da bi se preporna narodna vprašanja rešila enostransko in da bi se motilo politčno premirje v narodnih vprašanjih. Zakaj, da se politično premirje ohrani nedotaknjeno, mora b ti zapoved za vse činitelje naše monarhije.
Izvenparlamentarna rešitev teh vprašanj ne vodi k delazmožnosti poslanske zbornice. Predpogoj za stvarno in nemoteno parlamentarno deovanje je poleg dobre volje vseh Ciniteljev edino le poslovnik. Zastopniki češkega naroda izjavijo, da so pripravljeni za pogajanja in zedinjenja v narod ao-spornih zadevah. Stvari, ki jih Zveza sedaj smatra kot prave državne potrebe, so se na pravi način zbrale v preskrbovalni in socialnopolitični programatični izjavi ministrskega predsednika v zadnjih konferencah dne 3. in 4. marca. Zveza izraža svoj sklep, da hot e v parlamenta v interesu države in dinastije dejansko sodelovati pri rešitvi vseh vprašanj te vrste, ki so v zvezi z hrambo države in dobrobitom prebivalstva.
V skupni seji predsedstva Hrvatsko slovenskega kluba in Češke Zveze se je ugotovilo soglašanje v nazorih.
Narodna avtonomija«
V znamenitem strokovnem društvu „Juristische Gesellschaft“ na Dunaju se je vršila v preteklem mesecu pod predsedstvom bivšega pravosodnega ministra ekscel. Kleina skozi štiri seje prezanimiva debata o „deželni avtonomiji.“ Naravno, da se je razprava raztegnila tudi na upravno reformo in ureditev avstrijskega narodnostnega vprašanja. Kot govorniki so še nastopili poleg poročevalca dvornega svetnika prof. Rauchberga gospodje: grof Schöoborn, dr. Pattai, dvorni svet-
od Šeškega dela, sam bi jo predlagal, ako bi praktično bila mogoča, toda Češka je kotlina, ia kotla ne morete deliti, ne da bi ga uničili.“
Pattai se čudi, da se slovenski Štajerci ne navdušujejo za okrožja. Saj je bib to vprašanje na dnevnem redu že leta 1849 v ustavnem odseku kromeriškega državnega zbo-ra, čegar protokole je pozabljenosti rešil profesor lipskega vseučilišča Anton Springer. Stališče štajerskih Slovencev je tedaj označil njih zastopnik, eden izmed onih mnogoštevilnih velikih mož, katere je mali siromašni slovenski narod podaril veliki bogati nemški vedi, 'slavni profesor pravoslovja dr. Josip Kranjc. Ta je glasom protokola dejal: „Dokler ostane Spodnji Štajer združen z Gornjim, ni se nadejati glede narodne ravno-pravnosti nobene spremembe, ker v večini je nemški živelj. Kako se na Štajerskem ravno pravnost tolmači, je že dokazal deželni zbor lansko leto. Ker pa on ne zaupa narodnim kurijam, predlaganim kot sredstvo odpomo-či in ker je uverjen, da noben narod ne more napredovati v gmotnem oziru, ako jezik njegov ne živi v Šoli in uradu, podpirati mora predlog poslanca Kavčiča na združitev Slovenskega Štajerja s Kranjsko.“
Razlogi, kateri so leta 1849 bili merodajni za prof. Kranjca in njegove rojake, so dandanes še bolj utemeljeni nego takrat. Dotikam se le jedne stvari! Univerza v Gradcu je bila zasnovana glasom ustanovnega pisma tudi za nas Slovence, pričetkom 50 let prejšnjega stoletja sta predavala prof. Kranjc in Skedl juridične snovi na tej univerzi v slovenskem jeziku, a kaj vidimo dandan» s? PaČ kliče nemška država zadnja leta sem slovenske učenjake na svoje univerze v „rajhu“ — tako naravoslovca;Zarnika v Wurzburg, statistika Žižka v Frankfurt, Marka v Lipsijo na stolico slavnega Leskiena — na graško univerzo pa niti kot privatni docenti ne mo remo, izvzemši za slavistiko, kjer nas še trpe, dokler nimajo vsposobljenih Nemcev za to stroko!
Iz teh razlogov se nam Slovencem ne more zameriti, če neprestano stremimo po upravnem združenju razkosanega našega naroda. Beseda Pattajeva sicer mogočno doni, ali vendar je kaj slabo premišljena. Baš v svetovni vojski in njenih vihrah je dokazal slovenski narod, kako je važen za obstoj avstrijske države. Na tisoče in tisoče je padlo naših slovenskih junakov, ali smrt so st* rili, braneč Avstrijo ter v njej in ž njo svo o slo-
vensko od prednikov podedovano grudo — niso pa žrtvovali svojega cvetočega življenja za to, da bi se Nemška Avstrija preko slovenskih selbin prerinila do sinje Adr'je!“
Zopetao rekvirirao j e žita, moke in krompirja.
Po celi državi se te dni vrši popisovanje in rekviriranje žita, moke, fižola in krompirja. Popisovanje ima namen, da se dožene, koliko živil še i-inamo v državi in koliko je še v posameznih krajih odvisnih zalog.
Pregledovanje in popisovanje.
Pregledovanje oziroma popisovanje žitnih zalog se bo vršilo po sledečem redu: Ko pride komisija v hišo, kjer se bo pregledovalo zaloge, se mora gospodarja ali njegovega namestnika najprvo poučiti, zakaj in kako se bo pregledovalo. Gospodar mora komisiji sam pokazati, k e ima shranjene svoje zaloge. Komisija ima pravico, da pregleda vse prostore in shrambe. Pri sedanjem pregledovanju Se bo ži o in moko tehtalo, krompir in nezloščeno koruzo pa cenilo. Kjer ni mogoče dobiti tehtnice, se lahko meri s posodo. Važno je, da gospodar ali njegov zastopnik komisiji natančno pojasni, koliko oseb je pri hiši in koliko rabi žita, fižola ali krompirja za seme. Poznejše pritožbe navadno nič ne pomagajo.
Koliko žita, moke, fižola ali krompiija se bo pustilo?
Za seme računajo za oral njive 120 kg pšenice, ječmena ali ovsa, rži 110 kg, koruze 25 kg, ajde 50 kg prosa 15 kg, boba 140 kg fižola 40 kg, leče 80 kg, grašice 70 kg, krompirja 750 kg. Te množine so za naše kraje daleč premajhne. V slabejši hriboviti zemiji, kjer se žito ne grmi tako kot v rodovitr )h nižavah, se n. pr. rabi za 1 oral najmanj 150 do 170 feg ovsa za semes. Naj. bi dotične komisije to tu ii primerno upoštevale. Gospodar in zastopniki občine naj pojasnijo komisiji da se potrebuje toliko ia toliko žita fižola ali krompirja za seme. Najbolje je, ako posestniki že vnaprej ločijo in odberejo semensko žito in krompir v po sebno posodo: Če bodo kmetje jaro žito tako redko sejali, bo slaba let na.
Z a Li vež se mora pustiti za osebo do nove žetve sledeče množine: 60 kg žita ali 48 kg moke. Ako ima oosestnik več raznovrstnega žita, se mu mora pu stili za , osebo 60% (36 kg) pravega *ita (pšenice, rži in ječmena) ter 40% (24 kg) koruze ali ajde. Krompirja se mora pustiti za hrano 60 kg za osebo fižola pa 5 kg. Ovsa se odslej ne sme več pustiti za zmleiiev. Važno je in za kmetske razmere z lo neugodno, da se bo pri tem popisovanju upoštevalo samo tiste osebe, ki so na dan popisovanja pri hiši na hrani. Dninarjev se te rej ne bo upoštevalo. Skupno se mora oosestniku. ki ima 10 oseb pri hiš', pustiti za ži-
nik Hugelmann, dvorni svetnik plem. Šuklje, prof, Brockhausen, dvorni svetnik prof. vitez Herrnritt, baron Hock, poslanec prof. Dnu-strzanski, prof. Herbaček, ravnatelj Boden-kreditanstalt Reisch in grof Ki dmannsegg.
Z veliko pohvalo je bil sprejet govor našega rojaka, bivšega deželnega glavarja pl. Šukljeta, kateri je podajal poslušalcem obris upravne preosnove za državno in avtonomno upravo. Pritrjevanje mnogobrojnega in odličnega občinstva pa je zanimivo tembolj, ker je govornik, pobijajoč nekatere trditve predgovornika dr. Pattaja, s krepko besedo branil politične težnje slovenskega naroda. V tem pogledu je govoril blizu tako-le:
„Dotikati se pa moram tudi vprašanja, sproženega po cenj. predgovorniku dr. Pat-taju, dasi se te stvari, ako bi bil do besede prišel pred njim, v tej debati in na tem prostoru ne bi bil lotil. A dr. Pattai je zap 1 visoko pesem o nedotakljivih zgodovinsko-političnih individualitetah, čudil se je dalje, da iz Slovenskega Štajerskega in Koroškega ni slišati nobenega glasu za ustanovitev o-krožij ter je končno energično odklanjal u-pravno združenje vseh Slovencev, češ, s tem bi bilo zasrovano „kraljestvo Slovenija“, ki bi se kakor kij vrivalo med Nemško Avstrijo in Jadranskim morjem, vsled česar bi trebalo najodločneje se upirati taki zasnovi.“
No, gospoda slavna, tudi jaz spoštujem zgodovinsko-politične organizme, saj sem zgodovinar po poklicu ter kot nejurist v to znamenito družbo prišel kakor Savel med preroke. Ali navzlic temu, da je Čut spoštovanja pred temi tvorbami opravičen do neke meje, pretiravati se ga vendar ne sme. Jaz za svojo osebo si morem prav lahko predstavljati prav vzornega, moralno visoko stoječega možaka, kateri se pa vendar do tal ne klanja nedotakljivi zgodovinsko-politični individualiteti n. pr. mejne grofije Istre. Saj se zgodovina sama prebito malo briga za obseg teh individualitet, saj je n. pr. še pr d 160 leti spadala Reka pod vojvodino Kranj sko! Morda je geografično sestavo čestokrat bolj uvaževati nego zgodovinsko preteklost. Tako si razdeljene Češke niti predstavljati ne morem, Ako bi se ta dežela, katero je narava sama kakor neko izrazito celoto postavila sredi evropejske celine, hotela razbiti na dve kronovini, smatral bi to naravnost kot pregreho zoper naravo. Po vsej pravici je govoril svoje dni v kromerižkem državnem zboru 1. 1849 Palackj iskrene besede: „Nikakor ne nasprotujem ločitvi Nemške Češke
OSTRIL
Pri avdijenei*
[Dalje.)
Po končani avdijenei so zadoneli naši »živio«-klici in sicer s tako močjo, kakor se na tem mes tu gotovo še nikdar niso čuli. Cesar in cesarica sta se podala v avdijenčno sobo, dočim je kranjska deputacija odšla v antekamero. Ta je bila abito pol na: na sprejem so čakali asrrarci cele države. Občutili smo, kako delo mora h ti. če spreima cesar take množice! In prav občudovali snu cesarico Cito, da se udeležuje tega dela, ki je zan o čez vse mere trudapolno!
Ko sem se stiskal skozi zbrano agrarsko množico, nisem pričakoval, da se srečam morda še s kakim obrazom, ki mi je bil znan iz prejšnjih dni. Pa se je vendar le zgodilo! Ob stebru p-i vratih, pri kat-rih smo zapuščali antekamero, je slonel za-stopn k stare plemenitaške rodbine iz krafest a Češkega. Že dolgo časa ga ni em videl, ali njegova podoba mi ni prišla iz spomina, fako da sem ta koj v prvem hipu spoznal princa Friderika Scbwar-
zenberškega. Ne vem, kakega pomena je dandanes njegovo ime na Češkem in tudi ne znam, h kateri politični nijansi pripada v sedanji dobi. V mojem spominu je ostal tak, kot je bil nekdaj, bet zastopnik češkega veleposestva v poslaniški zbornici! Dve rodbini sta na Češkem, katerih člani kažejo nekak poseben tip v svoji zunanjosti. To so Schwarzen bergi in Lobkovici. Svoj čas je bil Jurij Lobkovic, vrhovni maršalek, ki je predstavljal v naj večji čis tosti tisti fini, inteligentni in simpatični izraz Lob-kovicevega tipa.
Znani so mi bili tudi obrazi različnih knezov Schwarz, nbergo v, a najbolj dovršeni tip te posebne aristokracije je vendarle obraz princa Friderika! Je bil svoj čas, kako' že povedano, astopnik češkega veleposestva in bil je v svoj družbi jako markantna prikazen. Časih sem videl, ko sta se razgovar jala Kaizl in Schwarzenberg. Jako interesantno je bilo, opazovati in prime-jati ta dva inteligentna obraza, ko sta se med seboj pogovarjala. Sicer je pa princ Schwarzenberg rad občeval tudi z drugimi češkimi poslanci, kar se o njegovih tovariš h, ki s * polnili klopi češkega veleposestva, ni moglo trditi. Ko je prišel pozneje v zbornico ne posebno slav-aoznani grof Stertberg, ki je takrat zabavljal na vse, še celo na presvitlega cesarja, smo občutdi kot
pravo tolažbo, da smo časih od Sternberga mogli prestopiti na Sckwarzenb rga!
Princ Friderik Schwarzenberg je bil od nekdaj važen agrarski faktor med Cehi. Zatorej je bil tudi danes tukaj. Slonel je, kakor že povedano, pri vra tih in nemo gkdal predse. Ves tisti obraz, kakor nekdaj, samo na glavi so se k zale sive lehe, ka tere mu je izoral čas. B 1 je podoben kipu in ni se zmeni ne za desno in ne za levo, prav kakor bi ga navzoči nič ne brigali.
Nehote se me je polastila misel: Ta-le češki plemenitaš je izgubil svoje ravnotežje, vidi se mi, da kaže njegov obraz poteze m lanhoiije! Pogledal sem ga znova: sedaj pa sem imel vtis, da pot.e«e t« gs obr za ne govore o mel nholiji, pač pa o od očnosti in — če se sm m tako izraziti — tudi o nekaki zagrizenosti.
Kaj je resnica? Ali resignacija, ali odločnost? Vso noč me je potem marila misel: A*i je princ Schw ržen berg melanhol čen ali odločen? In drugi dan, ko sem sedel v lepi. veliki dvorani takoz/ane »Rotovške kleti« na Dunaju, me je morila ta čudna misel.
(Konec prih.)
vež 600 kg žita ali 480 kg moke. Kar se ne rabi za brano in seme se mora oddati Će pa ima posestnik manj zalog in ne pride na o-ebo na dan 66 kg žita ali 48 kg moke, pa ima za dobo, ko mu zmanjka žita ali moke, pravico do krušnih kart. Krompirja se mora družini, ki šteje 10 oseb, pustiti najmanj 600 kg
Za krmo živini se mora pustiti za 1 konja do 1. septembra 1 kg ovsa na dan; za svinje, teleta in drugo živino eno četrtino ječmena in eno četrtino koruze, kar se je je pridelalo (ko ličina za seme se more prej odšteti), grašice pa dve tretjini pridelane množine. Konjskega boba se ne bo rekviriralo, ampak se ga bo popolnoma pre-pn stiki za krmo.
Med žito se šteje: pšenica, rž, pira, ječmen, oves, soržica ali druge mešanice žitnih vrst, ajda in koruza.
Prosa ni treba.oddajati in se tudi ne bo vštelo v količino, ki se pusti posestni ku za živež. Med stročnice se račuaa: fižol, g rasi ca in leča.
Zabele i n m e s a se pri sedanjem re-kviriranju ne bo ne popisovalo in ne odvzemalo. Toliko v pomirjanje, ker so med ljudstvom v tem oziru vazširjene razne krive govorice.
Komisijam je naročeno, da morajo z ljudmi prijazno postopati in jim dati potrebnih pojasnil.
Spor z Imeriko.
Avstro ogrski odgovor, v katerem naša vlada tolmači svoje nazore o veljavnih načelih mednarod nega prava na morju, v Ameriki ni našel neprijaznega sprejema, vendar pa ni mogel ustaviti razvoja razmer v smeri vojnega zapletljaja med Zedinjenimi državami in Nemčijo
Prav močno karto je Wilson izigral s tem, da je objavil zvezno jonudbo Nemčije Mehki in Japonski proti Zedinjenim državam. Toda tudi s tem še ni premagal vseh prijateljev m ru. 11 senatorjev je v starem kongresu delalo obstrukcijo, dokler ni dne 4. marca opoldne prenehala legisletivna doba starega kongresa z obema njegovima zborni ama. Za novi 'senat, ki je bil sklican za dan d. marca, je pripravljen načrt za spremembo poslovnika. Z-druženi kongresni odbor, ki je sestavljen iz demokratov in republikancev, je namreč sklenil, da bo senatu priporočal spremembo poslovnika v tem s-mislu, da se vsaka razprava mo e zaključiti z dve tretjinsko večino. Dozdaj so namreč senatorji lahko govorili dokler so hoteli. Tako nameravalo inter-vencijohisti, ki delajo za vojsko med Ameriko in . *' ■ • Nemčijo, miroljubnim senatorjem pravočasno zapreti usta.
Predsednik Wilson sam pa že plava popolnoma v vojni struji, v kateri sta tudi njegova politična tekmeca, nekdanja predsednika Tale in Roosevelt.
V	poslanici na ljudstvo ob priliki nastopa svoje nove predsedniške dobe je izjavil, da se Amerika nahaja v oboroženi nevtraliteti, da pa je lahko vsak hip prisiljena, da poseže v vojno. Nazaj ne moremo več, tako je zaklical predsednik
Še bolj podvzeten je Roosevelt, kateri z ozirom na oboroženje trgovskih ladij in na druge tozadevne obrambne priprave sodi, da je vsako povpraševanje kongresa samo obžalovanja vredna zamuda časa. Tudi višjesodnijski krogi so za potrebna obrambna sredstva ameriških ladij in ameriškh podanikov,
Wilson se še posvetuje s svojim ministrstvom.
V	Londonu pa že ta teden pričakujejo vojno napoved Zedinjenih držav Nemčiji.
Ukinjenje zvez med Kitajsko in Nemčijo?
Iz Pekinga se poroča, da se je kitajsko ministrstvo enogl sno izjavilo za ukmjeDje diplomatic-u h zvez z Nemčijo. Predsednik kitajske ljudovlade Lrjuanlung pa s tem sklepom ni s -glaš il in je izjavil, da ima po utavi edino on pr vico kaj takega ukrenit'. R di tega je baje odstopil ministrski pred sed ni k. Sledili mu bo :o menda tudi ostali ministri (V Berolinu in na Duaaju še o tej vesti nimajo uradnega potrdila.)
Londonski Reuter pr roča, da je cela Kitajska edina v tem, da je treba diplomatične zveze z N mčiio pretrgati. Četverosporauum obljublja Kitajski, da ji bo preskrbe' finančno podporo. Odškodnino, ki bi jo morala Kitajska plačati veleviastim za škodo
ob času bokserske ustaje, bodo četverosporazumove države odložile do končane vojske. Tudi carinski tari! se bo revidiral. Vse merodajne osebe na Kitajskem so baje za ukinjenje zvez z Nemčijo. Pred-sedaik pa je mnenja, da je treba premostiti samo še nekatere tehnične težave predno se zveze z Nemčijo prekinijo, zlasti je treba še vprašati parlament
Ženska ukradla nemško ponudbo Carranzi.
Nekatera vesti pravijo, da je listino, vsebujočo nemško ponudbo Mehiki naglemu selu na potu iz Vašingtona v Mehiko izmaknila neka prefrigana ženska, ki je že delj časa bila v službi ameriške diplomacije.
Italijansko bojišče.
Na celi italijanski fronti le manjša bojna pod-vzetja Italijani so močneje napadali na nekaterih krajih v južnih Tirolab. posebno v odseku vzhodno od Bolcana.
Koliko so Italijani ob Soči pridobili?
Vojni poročevalec lista »Berliner Tageblatt« piše o bodoči soški bitki: Med Sv. Martinom in Kostanjevico so Italijani v poldrugem letu napredovali sa mo za 9 l/s kilometrov. V gor škem odseku znaša italijanska pridobitev ne več nego 4 do 5 km. Nove postojanke tečejo ne dalje nego 1500 korakov vzhodno od goriške trdnjave in samostana. Italijanska pridobitev ob Soči je tekom 1V2 leta še manjša nego francosko-angleški uspehi ob Sommi. Italijane je ta skromna pridobitev stala najmanj 600000 mož. Skupno so Italijani na soško fronto dosedaj poslali 95 infanterijskih brigad, z artilerijo in al pinci vred okroglo 110 brigad z 700 bataljoni torej okrog 700.000 mož.
Rusko bojišče.
Mraz, ki je zadnje dni preteklega tedna zopet huje pritisnil, je te dni nekoliko poienjal. Cela ruska fronta od Pripjeta do Črnega morja je v znamenju živahne priprave za spomladno vojno pod-vzete. — Na rumunskem bojišču mir.
lacedonsko bojišče.
Na macedonski fronti je bojno delovanje nekam popolnoma zastalo. Sar ra ilova armada ima velike težave radi dobave živil Pojavilo se je tudi že mnogo kužnih bolezni
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču samo v Champagui artilerijski boji, na ostalem delu fronte vsled meglenega vremena nobenih važnejših dogodkov. V tem mesecu so vjeli Nemci 383 Angležev in 730 Francozov in uplenili 32 strojnih in 25 brzostrelnih pušk.
Turška bojišča.
Angleži v Mezopotamiji (ob reki Tigris) polagoma prodirajo vedno dalje. Prišli so že 80 km do pred Bagdad. Turki se korakoma umikajo. Med tem so Rusi zavzeli perzijsko mesto Hamad n ter prodirajo od severa v smeri proti Bagdadu, Tudi v Egiptu (ob Suezu) napadajo Angleži z večjo živahnostjo.
80 kilometrov pred Bagdadom.
Iz Carigrada se poroča: S pomočjo 6 oklopnih avtomobilov in 2 topmčark sta napadla dva angleška kavalerijska polka turske prednje postojanke zahodno od kraja Azizie (Asisie), 80 kilome-
trov južnovzhodno od Bagdada. Angleški, napad je bil odbit; istotako je bil istega dne popoldne odbit napad angleške pehote. Vsled sovražne premoči so turške prednje straže, kakor je bilo zaukazano, se umaknile v glavno postojanko. Angleži se torej, kakor se vidi iz turškega uradnega poročila, močno trudijo, da bi dosegli Bagdad.
Politične vesti.
Cesar in cesarica odpotovala v Budimp što Dne 7. t m. ponoči sta se cesar in cesarica s s v o jim spremstvom odpeljala v Budimpešto. Cesarja spremlja zunanji minister grof Černin, prvi višji d vorni mojster princ Hohenlohe in več odličnih dr žavnikov in višjih vojaških oseb. V Budimpešti se bodo vršila važna politična posvetovanja, ki se bodo nanašala tudi na zunanje zadeve
Nova hrvatska šola v italijanskem gnezdn. Kake 3 km od mesteca Svetvinčent (v Istri) leži vas Bo-kordiči, ki je vedno glasovala z Italijani. Da si zagotove te glasove, so poslednji ustanovili v Bokor-dičib tudi šolo Lege nazionale, pri čemer jim je šel na roko seveda tudi italijanski občinski zastop v Svelvinčen u. Prišla je vojna ia — razmere so se izpremenile. Lega je bila razpuščena ia nje šole je oblast zaprla. Zadnji čas je prišlo do pogajanj med občinsko upravo in »Družbo« radi ustanovitve hrvatske šole v hrvatskih Bokordičih. Pogajanja so usp la in šola se je odprla z dnem 1. marca. Počasi sicer ali polagoma zavlada hrvatska beseda povsod po Istri, kjer ima edino ona domovinsko pravico in kjer se je po krivici šopirđla italijanščina vkljub dejstvu, da je prebivalstvo ali izključno, ali po veliki večini hrvatsko
Ena želja se izpolnila H 'vatem v Istri. Vlada je odredila, da bo prinašal zakonski in naredbeni list za Istro v bodoče vse zakone in naredbe, ti-čoče se Istre, v popolni vsebini tudi v hrvatskem jeziku. Onih zakonov in naredb, ki zadelajo Trst in go riški del, pa bo samo nadpis priobčen v hrvatskem jeziku
Albanski škofje pri cesarju. Cesar Karel je dne
7.	t. m. sprejel aloanska škofa Bumci in Koletsi v avdijenci. škofa sta izročila cesarju poklone-albanskega ljudstva Cesar je zagotovil da se bo vedno potegoval za albansko ljudstvo. Škofa sta bila tudi spreje’a od našegt z man ega ministra.
Vlom v avstro-ogrski generalni konzulat v Curihti. V popolnoma izreanih razmerah se je v Curihu v Švici zgodil vlom v avstrijsko-ogrski generalni ko i-zu at. Ukradenih je bilo 50.000 kron zlatega denarja in mnogo vsakovrstnih dragocenosti. Vse pa kaže, da vlom ni bil storjen zaradi denarja in dragocenosti, m go da so se tatovi hoteli polastiti po itično • važnih dokumentov in so denar in dragocenosti le tako mimogrede seboj vzeli Vlom je bil izvršen na silno rafiniran način in s pomočjo najmodernejših vlomilskih orodij. Tatovi so odnesli vsak košček popisanega papirja. Vlomilsko orodje, vredno 2000 kron, so pa pastili v konzulatu. Vlomilci so najbrže že prišli čez mejo in so pod varstvom tiste države, ki srna na avstrijsko ogrskih tajaih diplomatic jih aktih največji interes.
„Straža* stane za celo leto 10 K, za pol leta 5 K m za četrt leta 2 K 50 v. Kdor še ni poravnal dolžne naročiine ali še naročnine za leto 1917 ni obnovil ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo položnice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža« Maribor, Koroška ulica št. 5.
Tedenske novice.
Duhovniška vest. Žu unijo Št. Ilj pri Velenju je doni e j. Franc Schreiaer, kaplan v Žacu.
Iz davčne službe. Davčni kontrolor Jožef Pihler v Slov. Bistr ci je in enovan za davčnega upravitelja in vodjo davčnega urada istotam.
Nadopat Dochi umrl. V samostanu Oroši v Alban ji je umrl na pljučnici nadopat Dochi, ki je imel škofovs io oblast nad katoliškimi Albanci Mi-noiti. Svoi sedež je im ul v orejšfljem benediktin-
!skem samostanu Sv. Aleksandra v kraju Oon. V njegovi škofiji je bilo 15 župnij s skupno 15.000
katoličanov. Umrli vladika je bil za časa turškega gospod3tva v Albaniji silno preganjan in je moral bežati iz svoje domovine.
Grof Zeppelin umrl. V Berolmu je dne 8. mar
ca na pjučnici umrl sloviti nemški zrakoplovec grof Zeppelin star 79 let. Zeppelin je po svojih »Zeppelinih«, s katerimi je 1. 1904/05 začel proizvajati skromne poizkuse tekom ne saj let postal slaven mož. S svojim izumom je Nemčiji poseb no v sedanji vojski izredno mnogo koristil. P-čoln in Zeppelin sta dvoje zelo učinkovitih nemških orožij.
Berivo za vojake. Č. g. vojni kurat Ant. Peršuh nas prosi, da objavimo sledeče: Tudi pri našem polku (št 87) vojaki radi p ebirajo dobre knjige in časnike. Poslane knjige in časniki se naj pošiljajo na naslov »Mil. Seelsorge des
k.	u. k. 1 R. 87. Feldpost 304.«
V proslavo odlikovanih. Vojaška poveljstva so po okrajnih glavarstvih poslala na občine sezname odlikovanih vojakov Dolžnost občine je, da se ti seznami skrbno shranijo ali pa zapišejo v kak po sehen občinski zapisnik. Naj še poznejši rodovi vedo, kdo se je v tej krvavi vojski posebno hrabro boril za domovino.
Vojne poroke. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se določa, da sme za vojaške osebe, ki bodisi prvič, bodi n po dopustu odrinejo na fronto in ki bi rade pred odhodom sklenile zakonsko zvezo, izostati drugi in tretji cerkveni o-klic. Za slučaj pa, ako ženin neopc rečno dokaže, da bi njegov dopust potekel, predno bi bil poročen, če bi se ga hotelo tudi samo enkrat cerkveno oklicati smejo odpasti tudi vsi trije cerkveni oklici, To velja tudi za slučaj, če zahteva slabo zdravstveno stanje ženina, ki je poklican v vojaško slušbo, ali pa za vojaško delo, da odpadejo vsi trije cerkveni oklici V vsakem takem slučaju, če se celotno opusti cerkveni oklic morata ženin ia ne vesta pred pristojnim duhovnikom s prisego potrditi, da jima ni znan noben zakonski zadržek.
Vojaška kazen privezovanja odpravljena. Naš cesar je določil, da je vojaška kazen privezovanja v armadi in vojni mornarici odpravljena. Ta od-odreba je zopet jasna priča o ljudomilosti našega mladega cesarja.
Koledar u slovenske vojake sa leto 1917 je
nedavno izšel v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Ta Sraleđar se je lansko leto našemu vojaštvu in oivil-ulin osebam silno prikupil» Tuđi po koledarju za leto 1917 Ib vojaštvo več mesecev močno poprašuje. Njegova vsebina je: ah Organizacija naše vojske (tudi mornarioe). b) Državne podpore za družine mobiliziranih z novimi odloki, o) Kaj dobijo vdove in sirote padlih vojakov, d) Podpore zaostalim padlih in pogrešanih vojakov, e) Preskrba invalidov in njihovih družin» !) Vojno zavarovanje, g) Odlikovanja za moštvo, Povsod se je oziralo na najnovejše odloke, Pridejanih je tudi več vzorcev, kako se delajo razne vloge na oblastva. Posebno pa se bo prikupil našim Irakom „Duhovni spremljevalec in molitvenik“; ki krasne, vojakom nad vse potrebne nauke in «molitve, oi* konou ima tudi nove poštne določbe. Za fazne zapiske j* pridejanega 48 listov praznega par jpirja in svinčnik.’ RoiCdar je močno v platno vezan, i?ji stane s poštnino vred K 1,10; po trgovinah se pa prodaja komad po 1 K, Naroča se v tiskarni sv.- Cirila v Mariboru.
Stolet je doživela. Primorska begunka. Angela liovič v vurberškem gradu je dne 3. marca t. 1 obhajala svoj stoletni rojstveni dan. V ta namen je bila v gradu cerkvena slovesnost z zahvalno pesmijo. Po estnik grada, češki plemenitaš grof Herberstein je slavljenko obdaril z denarjem in jedili ter je pogostil vse druge begunce v gradu. Stara ženka je še prav bistrega uma ter je zbrane goste s šalami zabavala.
Nemka se išče. V inseratnem delu mariborske »Marburger Zeitung« čitamo s’edeči glas: »Kavama »Theresien: of« sprejme takoj služkinjo za garderobo. Dotična oseba mora biti Nemka«. Kaj pa Nenemka, ki hi znala nemški in morda še več jezikov, ne bi bila sposobna za ta posel?
Promet na železnici Slov. Bistrica ustavljen. Na. železniški progi Slov. Bistrica kolodvor—Slov. Bistrica mesto je premet začasno ustavljen.
Donava—Odra—Laba. V Vratislavi se bo dne
22.	marca vršilo veliko posvetovanje glede načrtov za gradbo kanala Donava—Odra—L&ba.
Gospodarske novico.
Višje cene za krompir. Ministrstvo za ljudsko prehrano bo zvišalo ceno za krompir ca 15 K za 100 kg Ta cena bo tudi veljala za novi krompir.
Za dovoz k železnici se bo od 10. avgusta 1917 računalo za kraje, ki so oddaljeni 10—20 km od železnice 1 K za 100 kg, za oddaljenost nad 20 km pa 2 K.
Popisovanje živil. Po poročilih iz Dunaja bo izšla te dni cesarska naredba, ki bo določila, da se morajo popisati vse zaloge živil (posebno v me stib) in snovi v trgovinah kakor tudi v zasebnih gospodarstvih.
Pokončujte lisice in enako divjačino. Od vseh strani prihajajo pritožbe, da se je za časa vojske, ko je bilo mnogo lovcev vpoklicanih in primanjkuje streliva, zaredilo izredno mnogo lisic, dihurjev in enake divjačine. V nekaterih krajih je povzro čena škoda, posebno na perutnini zelo velika. Poljedelsko ministrstvo poziva lovske zakupnike da morajo z vsemi sredstvi, tudi s strupom, z zanj-kami in lovilnimi kleščami loviti škodljivo divjačino.
Nadomestilo za zamaške. Švedski tovarnar Hil-lerström v Göteborgu je po dolgotrajnih poskusih izumil tvarino, ki popolnoma nadomešča zamaške, kakoršnji se rabijo za steklenice. Novi zamaški se izdelujejo iz zdrobljenega in zmletega lesa, tej tvarini se pridene neka snov, ki je pa znana sa mo izumitelju Zamaški so baje tako dobri, da se v nobenem oziru ne razlikujejo od onih iz pristne probkovine, ki se mo a uvažati iz prekmorskih de žel v Evropo.
Razne novice.
Morilec kraljice Drage utonil. Nedavno je potopil, kakor smo že poročali, nemški podmorski čoln v Sredozemskem morju italijanski parnik »Mi-nas«, ki je prevažal čete v Solun. Na potopljenem parniku so se tudi nahajali trije višji srbski častniki, med njimi polkovnik. Ristič, kateremu je bila leta 1903 od zarotnikov poverjena naloga, da mora umoriti srbsko kraljico Drage. Ristič je pri tel z drugimi častniki-zaretniki vred v kraljevo palačo v Belgrad in je oddal dva strela na kraljico Drago, ki sta jo smrtno zadela.
70Q stotov čebule zaseženih. Dunajski veletrgovec Jakob Reindl je v jeseni pokupil in shranil ▼ svoja skladišča 700 stotov čebule z namenom blago spomladi prodati z velikim dobičkom Nakani je prišla oblast na, sied ter zaplenila vseh 700 sto tov čebule.
V Turčiji ustanovijo 40 sladkornih tovarn. Turški poljedelski minister zahteva, da mu državna zbornica dovoli znesek 250 milijonov mark za ustanovitev 40 novih sladkornih tovarn v turškem cesarstvu. Turška zbornica bo skorogotovo dovolila imenovano svoto. V tej zadevi pride te dni do glasovanja.
Budimpešta — milijonsko mesto. Po zadnjem ljudskem štetju leta 1910 je štelo glavno meslo Ogrske, Budimpešta 880.371 duš, sedaj pa že šteje 1,006.138 duš. Kako naglo narašča prebivalstvo tega najmlajšega evropskega milijonskega mesta, je razvidno iz tega, da je štela Budimpešta leta 1850 samo 178.000 prebivalcev.
Pol kozarca tople vode na tešče, Ponekod je udomačena navada, da ljudje zlasti v zimskem času spijejo oa tešče do pol kozarca sveže in mrzle vode. Zdravniško je dokazano da pozimi ni zdravo ne za grlo in tudi ne za želodec piti mrzlo svežo vodo, kajti topla sopila in tudi že'odec se preveč naglo shladijo, kar često povzroča težke želodčne bolezni in bolezni v sopilih. Pač pa se, kakor pravijo zdravniki, priporoča izpiti pozimi na tešče do pol kozarca snažne in tople vode. Zdravniki zatrjujejo, da topla voda, zavžita v zimskem času na tešče, vpliva ugodno na grlo in sopila ter čistilno na želodec. Ker je priporočeno sredstvo popolnoma nedolžno in poceni, ga lahko vsak sam poskusi brez vsake nevarnosti.
Dopisi,
Mariboi. Mestni magistrat naznanja, da bode mestna plinarna v soboto, dne 10. marca, zopet začela redno delovati. S tem bolo odstranjene tudi težkoče zaradi plina pri našem stavnem stroju, in upamo da bodo naši listi, odslej zopet izhajali v navadni velikosti.
Ribnica na Pohorju Pri n se bo obhajal misijon od 20. do 26. sušca Vadila ga bosta č. g. kapucina iz Celja; o. Ladislav Hazemali in Marko Fišer. Bog da» obilno blagoslova \
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan,
Vurberg, Oživel je tajnik naše posojilnice, vrl fant Janez Bezjak. Uradno se je poročalo, da je padel dne 9. septembra 1914 blizu Lvova v Galiciji. Od tega časa ni bilo več slišati o njem. Zdaj pa je pri lo poročilo, da se nahaja zdrav v mestu Skobelevo v ferganski oblasti v Srednji Aziji.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. S 1. »arcem vozna poš a Ctnagora in Sv. Lovrenc nima več zveze s ptujsko pošto, ampak s c, in kr. vojno pošto na Šternialu — Alojz Finžgar iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki je bil v začetka vojne ranjen vjet, se je vrnil kot invalid koncem meseca februarja ter je sedaj v Litomericah na Češkem, bolan na leivicah, živcih in nogi. Do izbruha vojske je bil uradnik v Celju.
Cirkovce. Umrla je v Strgojoci županova žena Marija Žumer. — K predstavi iger »Ljubezen Majinega otroka« in »Sv. Cita« je prišlo zelo veliko ljudi. Toliko jih še menda nikoli ni bilo v posojil-nični dvorani. Vsem je ugajalo krasno predstavljanje in uglajeno petje. Za vojne invalide se je pri tej priliki nabrala leca svotica. Posebno pohvalo zasluži gospodična, ki pa ne želi biti imenovana, ki je precejšen znesek darovala v ta blagi namen. — Škrlatica med otroci je že skoro popolnoma ponehala
Radenci. Črnovojnik Franc Gorenčič nam pi še da se nahaja že 18 mesecev neprestano na ruski fronti in da ga je Marija dosedaj tako skrbno varovala v najhujšsh bojih, da je ostal nepoškodovan. Gorenč č pozdravlja svoje starše in znance.
Sladkagora pri Šmarju. Tudi tukaj imamo mlade tatiče, ki izmikajo, posebno če je kaj za pojesti ali spiti Pred tedni je imela neka posestn ca v Po-žanski vasi koline Mladi tički so kmalu ovohali in so šli zvečer čakat, da gredo domači spat. Potem so prišli skozi malo okence v kuhinjo in so hitro pobrali, kar je bilo za pod nos, posebno juha jim je šla v slast. Pa pošteni so le še bili, da so lonec nazaj prinesi». Menda pač vedo, da je posoda zelo draga. Boka pravice jim je določila vsakemu par dni zapora
Dramlje. Pri Lorgerju ia Osetu v Razbora so imeli veselje, ker sta dobila sina za hrabrost y, vojni odlikovanje. V tri druge hiše se je žalost naselila. Od šrapnefet ca nogi ranjen, je v celjski bolnišnici umri mladi Peček, v Jarmovcu Franc Bi-kovšek. Nekaj poprej je v grob legla stara Kopin-Sica, županova mati, čez mesec nato njena hči, p.
d.	gornja Jesenkovka. Bog potolaži vse tri žalujoče hiše!
št Peter v Savinjski dolini. Kakor izvemo, bodo pri nas vendar nastopite v občini boljše razmere. Za komisarja je poklican prejšnji župan, deželni poslanec g. Terglav. Želimo le, da vodijo domačini sami vestno in v slogi svojo lastno občino, da oblasti ne bo treba klicati gospodarjev iz tujih občin.
Vranske.. Občinski zastop je radi vpoklicanih odbornikov postal nesklepčen. Zastop je razpuščen in za komisarja poklican drugi svetovalec g. Otten Schläger.
Sv. Lenart nad Laškim. Dne 6. svečana 1.1. je umrl Martin Lapornik, bivši posestnik na Gori ter najstarejši tukajšnji naročnik »Straže« m »Gospodarja« v 78. letu svoje starosti. Rajnki je bil zaveden Slovenec, spoštovan mož, bil je dolgoletni cerkveni ključar, načelnik krajnega šolskega sveta, ob črnski svetovalec i r cenilni mož. Od petero Se živečih otrok so štirje sinovi v vojaški službi. Bil je delaven in skrben gospodar. Leta 1910 au je u mrl sin naslednik na domačem posestvu, siuaha se j« potem omožila v drugič, a prišlo je usodepolno leto 1914 Mož je odrinil k vojakom, prišel je v rusko vjetništvo. Leta 1915 je Laporniku umrla žena, I. 1916 pa sinaha. Od tedaj je sam vodil gospodarstvo obširnega posestva do svoje smrti, a pozabil tudi ni na svojo dušo. Pred svojo smrtjo je bil dvakrat previden s sv. zakramenti. Sveti mu večna luč!
Cenjenim naročnikom, ki še niso obnovili naročnine za leto 1917, naznanjamo, da jim bomo napravili križ na ovitku prihodnje številke
Današnja številka izide zaradi težay, ki so v tiskarni nastale vsled pomanjkanja plina v Mariboru, zopet samo na 4 straneh.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru,
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Siraža.“