Številka 342 Trst v četrtek 13. decembra 1906 Tsčaj XXX!. Izhaja rsakl daa "Vi s i : kćiEiiek ii BianiKil cd 5. in, poietfelldl ot 9. trt nitrat. ve Številke ae prodajajo po 3 nvt (6 atotink) r. . tctakarnah v Trstu in okoBci, Ljubljani, Gorici, T-:u* Petru, Sežani, Nabrežini, 8». Luciji, Tolminu, Aidovs«Iini. Postojni, Dornbergn, Solkanu itd. e uri asov računajo po vrstah (liroke 73 mm* visoke i°/0 delavskega ■ mu. dočim manjka inteligencija. Splošne pritožbe so. da pomanjkuje / iiiimanjc za naše politično življenje mej in- * ligenco, uradniki, trgovci itd. ! Zakaj se .. ." odtegujejo na pr. uradniki V Se li morda . <)ijo V Mi zahtevamo na shodili le pravičnih '.ri. a za pravico se lahko vsak poteguje. Ni potrebno torej, da imajo naši uradniki e v e č ozirov (Odobravanje). (Glejte kako o>topajo n. pr. italijanski in nemški urad-. .ni. in pred takimi ljudmi ima vlada rešpekt (Klici: Kes je !) Drug važen stan jo trgovski, v rstu celo eden najvažuejih. Mi vidimo, da sr trgovci pač organizirali in da se njive organizacije čini dalje bolj razvijajo : * U to ni dovolj : stopiti morajo tudi v • no življenje. Trgovina je tesno zvezana z .kokiatiiini stanjem naše politike. Italija pešuje na pr. na Balkanu na videz le svojo trgovino, v resnici pa si pridobiva z razvojem trgovine politični vpliv in njeni kon-ali postanejo važni politični faktorji, in tudi nam bi v političnem oziru trgovci lahko ;imogo pomagali in zatorej apeliram danes nanje, naj se nam pridružijo. Od nekih strani se nam očita, da se vrši v naši okolici premalo shodov. Tudi jaz bi Želel, da bi bilo več shodov. Toda malo nas je. Kdo ima dolžnost baviti se s politiko ? Moralno dolžnost ima vsak, kdor je zato zmožen in to je seveda v prvi vrsti naša inteligenca. In kaj vidimo sedaj na naših shodih ! Povsod vedno le iste ljudi. Treba bi bilo na tem polju več delavcev, da bi se tudi urugi oprijeli tega dela. Iz početka pojde težavno, ali s časom se že izvežbajo govorniki. Tudi v naši okolici imamo inteligenco. Apeliram zato ua vse, tudi na tiste, ki jih ni "tikaj, ki imajo za to zmožnost, naj stopijo udi oni v one vrste. Ni potrebno, da ravno e dohtaiji nastopajo. Poglejmo na pr. kako da je pri socijalistih. Socijalisti imajo vedno ! pa se sodniki niti za to ne zmenijo, ampak j Specijalna komisija gospodske Zbornice shode, a med njimi sta le dva dobtarja : dr.1 sestavljajo zapisnike brezbrižno v italijanskem Puocher in dr. Sinigaglia. A pri njih nasto-j jeziku, kakor da bi to ne bilo protizakonito, pajo delavci in nastopajo z vspehom. Zakaj , ampak povsem naravno. bi se pri nas ne moglo goditi kaj enacega ? j To je poznano tudi predstojnikom so-Od odbora po!, društva se ne more za- dišč ; nu, oni dopuščajo to, bodi, da so spo-iitevati, da bi se vdeležil vsakega shoda, razumljeni s tem, bodi iz bojazni pred vlada-vsake veselice in sploh vsake narodne prire- jočo kliko v Istri. ditve v okolici. To je bilo mogoče v prej- S takim postopanjem se ne žali le za- šnjih časih, ko so bila v vsej okolici le 'J do kon, ampak se dela škoda pravici 4 pevska društva. Danes je takih pevskih i s a m i ! društev v okolici najmanj 20, a poleg tega | Cesto se dogaja, da prevodi izpovedeb še razna konsumna društva, zavarovalnice za j ne odgovarjajo izvirnim izpovedbam, ali pa, živino itd., ki prirejajo tudi svoje veselice. Na i da to, kar je izpovedal obtoženec ali priča v vse te veselice seveda ni mogoče priti. naloženi mu italijanščini, ne odgovarja Od druge strani nam je socijalistična 'resnici, stranka očitala naše ponašanje povodom zad-. O tem se je možno prepričati jako ponj ili mestnih občinskih volitev. Politično dru- \ gostoma na razpravah pred c. kr. okrožnim št v o ,.Ediuost" sklicalo je shod zaupnikov v j sodiščem v Rovinju, pred katerim izpovedu-to dvorano. Svoje stališče smo natančno i jejo obtoženci povsem drugače, nego so to označili. Rekli smo, da želimo, naj pride v j storili tekom preiskave. mestni zbor opozicija in naj se v to svrho | Na ravno omenjenem c. kr. okrožnem obe opozicijski stranki sporazumeti. V tem j sodišču se dogajajo često še huje stvari, (Brz. poročilo). DUNAJ 12. „Neue Freie Presseu piše : Specijalna komisija gospodske zbornice je nadaljevala danes specijalno debato o predlogi za volilno reformo. Debata se je tikala izključno sestave pluralitetnega predloga. Določilo glede „numerus elausus" je že sestavljeno. Po tem bi bilo število dosmrtnih členor- določeno minimalno s 150 in maksimalno s 170. Minister za vnanje stvari se je udeležil današnjih razprav v komisiji, mini-sterski predsednik baron Beck pa ni prišel v komisijo. __ Proračunski odsek avstrijske delegacije. (Brz. poročilo.) BUDIMPEŠTA 12. Proračunski odsek avstrijske delegacije je imel danes v navzočnosti vseh skupnih ministrov sejo, na kateri je grof Clam-Martinic poročal o včerajšnjih sklepih pododbora za zalaganje vojske ter stavil sklepni predlog, ki reasumira v sedmih slučaju smo bili tudi uii pripravljeni poma- nego-li na c. kr. okrajnih sodiščih, posebno, j tekom razprave pododbora navedene gati jim. Do tega ni prišlo največ po krivdi kar se tiče postopanja c. kr. državnega ^govore jn pomisleke ter zvršil z nastopno socijalistov, in na volitvah so dobili socijali- J pravdništva. resolucijo: sti najmanj glasov. j Tamošnje državno pravdništvo sestav- „Vspričo teh določil ne „more delegacija Vkljub temu so širili ti poslednji med j Ija namreč obtožbo v dveh jezikih, v itali- j priznat^ ta dogovor kakor veljavno pogodbo o našimi pristaši vest, da smo mi pomagali! janskem in hrvatskem; hrvatski samo v zainganj;j, med obema državnima polovicama nasprotni stranki. To je zelo krivično, kajti; izjemnih slučajih, ko je zapisnik o preiskavi ter p0Zjv]ja vojno upravo, da spremeni it poraz imajo pripisati le svoji krivdi. Nadalje j sestavljen v hrvatskem jeziku ; in v italijan-nam očitali, da smo se udeležili miljskih; skern v slučajih, ko je zapisnik italijanski so spopolni dogovor na način, ki bo bolje brani avstrijske koristi."' Na predlog del. dr. Baernreitherja j« bilo sklenjeno, naj se posebej razpravlja . občinskih volitev. Tamkaj da se je šlo plin-' sestavljen, in to tudi, ako obtoženec nič, ali cipijelno za socijalizem in klerikalizem. To,jako malo italijanski govori. pa ni res, kajti tam se je šlo za boj mej Xa razpravi stavlja državni pravdnik vse j vsaki posamični točki predloženega sklepnega slovenskimi kmeti in ultralaškimi milj^kimi j predloge samo v italijanskem j e -1 predloga pododseka. Enoglasno je bila vspre-m°Sčani. Slovenski kmetje so hoteli poslati v z i k u iu govori samo italijanski o krivdi in jeta prva točka sklepnega predloga, ki so-občinski zastop svoje ljudi. Ti priprosti slo- j 0 kazni, da-si ve, da obtoženec tega! glaša v bitstvu z resolucijo, ki jo je včeraj venski kmetje pač ne znajo, kaj da je socija- jjezika ne pozna in damu t a p o -lizem in klerikalizem. Naša dolžnost je pa|slednji — v kar ima pravico v smislu i? bila da smo jih podpirali v njihovem boju 935. k. p, na navadnih sodiščih in v smislu proti nasilstvu miljskih Lahonov. £ 324. k. p. pred porotnimi razpravami A kako zagriženi Lahoni so ti pretvezni • n e more odgovarjati, miljski socijalisti, pokaže Vam sledeči slučaj, j Izjemo dela državni pravdnik samo tedaj, Slovenski pesestnik je dal napraviti svoji j ako je branitelj Hrvat ; v tem slučaju se po- predložil delegat Dobernig. Konečno je bil sklepni pred'og pododbora vsprejet z neznatnimi spremembami. Na to je pričel odsek razpravljati redni vojni proračun. Poročal je grof riam-Mar-tinic. ženi na miljskem pokopališču nagrobni kamen s slovenskim napisom, a socijalistični občinski zastop je dal nagrobni kamen vreči s pokopališča (Trušč, silno ogorčenje). Užaljeni mož je pa rekel, da naj kamen ostane tam, kamor so ga vrgli, dokler ga laška gospoda zopet ne postavi ua svoje mesto. Mož je uložil proti omenjenemu barbarskemu činu pritožbo 11a vse istauce, ali ist-i še dan danes ni rešena, ker si vlada ne upa prisiliti občinski zastop miljski. da bi prošnjo za postavljenje slovenskega nagrobnega kamna re- služuje hrvatskega jezika. Tudi konečni govor drži državni pravdnik v italijanskem jeziku, in vprašuje kakor da bi se hotel rogati — potem, ko je celo uro in še več govoril v italijanskem jeziku. predsednika razprave, da mu dovoli, da sine govoriti tudi hrvatski — kakor da bi bilo to zabranjeno — ter govori na to dve minuti, ali niti toliko v hrvatskem jeziku. Največ da zahteva v tem jeziku od sodišča, naj uporabi zakon. Na omenjenem c. kr. okrožnem sodišču šil (Klici: sramota !). „Socijalistični" občinski se je dogodilo tako dne 15. oktobra 1906. svet pa je tako zagrižen da ne trpi slovcn- ' 0b kateri priliki je novoimenovani državni ske besede niti na pokopališču! To niso in- pravdnik Vidulich — ki ne bi bil smel radi ternacijoaalni socijalni demokratje, to so ; opetovano pokazane mržnje proti vsemu, kar Volilna reforma pred gospodsko zbornico. lilasom poročil z Dunaja se dozdeva, da stvar vendar ne pojde tako gladko, ii ičuna se, da bo v komisiji gospodske zbornice z veliko večino vsprejeta starostna pluraliteta, kar bi pomenjalo spremembo sklepov poslanske zbornice. Ako se tudi polna gospodska zbornica pridruži sklepu komisije, potem bo morala vsa volilna retorma romati v poslansko ! zbornico. S tem bi bil dan konHikt med obema zbornicama in položaj bi se lahko jako usodno zaplel. Tudi soeijalnn-demokra-tična „Arbeiter Zeitung" povdarja, da volilni retormi preti resna nevarnost, ker princip pluralitete izključa princip enakosti volilne najhujši laški nacijonalisti in šovinisti. (Silno |je hrvatskega, nikdar doseči mesta c. kr. dr- Pravice' Položai se POojstrU in raznašaii - • 11 ■ v trr __• L ,1 1 i cn so ve. klasovi o mhiisterski krizi. Nu, tako ogorčenje in odobravanje.) (Zvršetek pride). | žavnega pravdnika — po dolgem govoru v „ . . tj, - italijanskem jeziku rekel obtožencema v lir- n™nniii v Trna m ^ samo toliko, da je prosil •Interpelacija posl. S p in čiča i n tovarišev ] Porotnike, naj jih spoznajo krivim: in to je na ministra za pravosodje. ! bilo v slučaju, ko obtožen k a ni u mela Pritožbe proti postopanju c. kr. sodišč niti besede i t a 1 i j a 11 s k i, obtoženec v Jstri so bile predložene že večkrat v tej pa samo .kako besedo", kakor se je sam' , visoki poslanski zbornici, a posebej so bile te izrazil. pritožbe zbrane od prvopodpisanega v raznih j Slično se je dogodilo tudi dne 10. ok- resolucijali, predloženih v državnem zboru! tobra 1900. v Kovinju, ob kateri priliki je dne 2. maja 1902., v katerih so bile nagla-j namestnik državnega pravdnika dr. T)alla šene dotične zahteve, ki se opirajo na dr- Zonca — ki je pred svojim nedavnim ime- _ . _ 1 J žavne temeljne zakone. so se že glasovi o ministerski krizi. Nu, tako daleč nismo še, ker ni verjetno, da bi -e isti Beck, ki je razvijal doslej toliko žilavosti, vstrajnosti in — energije v taktiki, se.laj kar umaknil ob prvih težavah. Iz ogrske delegacije. i Brv:, poročilu). BUDIMPEŠTA 12. Odsek vojne mornarice ogrske delegacije je imel danes ob 5. uri popoludue stjo, na kateri je bil na dnevnem redu proračun vojne mornarice. Poročevalec r o uro b no pojasnil proračun. Ako se s tem nekatere pritožbe in zahteve ponavljajo, dale so temu povoda porotne razprave, ki so se vršile minolega meseca v Rovinju in o katerih se je mnogo pisalo v javnosti. Na večini c. kr. okrajnih sodišč obstoji protizakonita navada, da se zapisniki z obtoženci in dotičnimi pričami, govorečimi hrvatski in slovenski, in celo tudi žnjimi, ki niti besedice italijanski ne umejo, pišejo izključno v italijanskem jeziku. Preiskovalni sodniki, da se morejo even-tuvelno opravičiti, vplivajo na obtožence, da novanjem na sedanje mesto dokazal, d a pozna hrvatski j ezik popolnoma,Miilister za vnanje stvari baron V besedi in P i s a v i — v uro in pol j Aelireuthai o Srbiji, trajajočem govoru govoril v italijanskem je-j V odseku ogrske delegacije za vnanje ziku, dve do tri minute v hrvatskem, a to stvari je podal baron Aehrenthal 11a toza- potem, ko je zaprosil predsednika za dovo Uenje, proti čemur se je uprl branitelj dr. devno vprašanje nastopno izjavo: „Delegat Szivak je omenil izvestnih dogodkov v Srbiji Bartoli, češ, da je obtoženec umel italijanski ter stavil do mene vprašanje, kako stališče sestavljeno obtožnico, čemur pa je, v ostalem, ta poslednji oporekal. (Zvršetek pride.) Odsek za volilno reformo. (Brzojavno poročilo). DUNAJ 12. Odsek za volilno reformo da zavzemam nasproti tem dogodkom ? Pod vplivom izvestnih političnih idej in struj hočejo — zdi se — nekateri krogi prebivalstva v Srbiji baviti se s stvarmi, ki leže izven mej kraljevstva. Tako so bile te dni poulične demonstracije, ki so v zvezi z se poslužujejo samo italijanskega jezika, pa j se sestane dne 17. t. m. ob 10. uri predpo- dejstvom, da sta bila izgnana iz Sarajeva cn bilo tudi, da poznajo ta jezik le za silo; ali i ludne. hrvatski in en srbski novinar. Dalje je znano, S nm II »EDIKOST« štev. 342. V četrtek, dne 13. decembra 190^ :. j panje do srbske vlade. To vse bi bilo hvalevredno, ali ne zado-s. ri. S spremembo melodije ni še nič storjeni ja. ampak spremeniti se mora tudi tekst pesmi. <'e je n. pr. g. minister obžaloval, da st? nekateri krogi srbskega prebivalstva bavi j o h -tvarmi. ki leže izven mej kraljevstva srbskega, pa ne sme pozabiti, koliko je na to h in zagrešila avstro-ogrska diplomacija na-sj»roti Srbiji. Saj je vira animoznosti v Srbiji nasproti naši monarhiji v glavnem iskati v ol olnosti, da je nesrečni (rolucho>vski tako ol»lastno posezal v notranji delokrog srbskih vlad, kakor da Srbija ni suverena država, ampak naš vazal ! Ne samo v obliki ministerskih enuneija-cij. ampak po vsebini se mora radikalno spre-jt k-uiti razmerje monarhije do balkanskih držav. Ali prvi pogoj v to je, da bo Avstro-Ogrska res suverena, samostojna država v svoji balkanski politiki, ne pa izvrševateljica berolinskih želja in interesov. Program avstrijske poslanske zbornice. Kakor javljajo"/ Dunaja, obsega program delovanja avstrijske poslanske zbornice do nje razpusta nastopne točke : proračunski provizorij, pogodba z Llovdom, odredbe v varstvo dalmatinske plovbe, uradniška predlog::. novela k tiskovnemu zakonu, pooblastilo z, sklepanje trgovinskih pogodeb, lokalne železnice, rekrutni kontingent za 1907 in konec no obrtno novelo, spremenjeno od gospodske zbornice. Dogodki na Ruskem. Ruska vlada proti „vsepoljcem". „Slovo Polskie" poroča iz Varšave, da je kališki guverner Novosilcov z okrožnico pozval podrejene oblastnije Nvoje gubernije, n:;. se odločno postavijo proti poljskim na-ro».iMim demokratom, ki s«> znani pod imenom poljci". češ, da m isti za Rusijo nevar-neja stranka, nego li socijalni demokratje, in 1 i pripravljajo baje oboroženo ustajo. Drobne poiitične vesti. Ustanovitev mest državnih t a j n i ko v. V dunajskih političnih krogih se govori, da namerava vlada po izvedbi voliiue reforme ustanoviti mesta državnih tajnikov. M u č e n i s t v o Ko m unce v n a Odrskem. Iz Velikega Varadina poročajo, da je bil romunski učitelj Danko, ki je povodom zadnjih volitev imel več govorov, o1 sojen v osemmesečno ječo. Prenos smrtnih ostankov Zle v Panteon. Francoski senat je s l.',o proti 107 glasom odobril načrt zakon^. dajse sm t:ii ostanki E.^Zola prenesejo w Panteon. D e m e n t i. Rimski ..Giornale d* Italia* dem- ntuje vest. ki jo je priobčil tudi naš lis:, da se srbska princesinja Helena zaroči z vojvodom AbruŠkim. Domače vesti. Volitve v predstojništvo in v razsodišče delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, 'Primorje, Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. — Po inicijativi našega polit, društva se je v Trstu osnoval odbor, i kateri naj sporazumno z jednakim ljubljanskim, od • beli kranjskih političnih strank podpira-nirn odborom vodi akcijo za soglasen, energični nastop Slovencev in Hrvatov v naših pokrajinah pri letošnjih v oh t v ah v predstoj- ništvo in razsoduištvo delavske zavarovalnice proti nezgodam. < ue za občo narodno stvar Slovencev in Hrvatov na Kranjskem, v Primorju in v Dalmaciji, stvar narodne koristi in narodnega ponosa : vzgledno sodelovanje obeh polit, strank na Kranjskem v tej stvari vzpodbudi vse rodoljube po naših krajih ! — Letos volijo podjetniki in zavarovanci kategorije III. (kemične industrije itd.), IV. (stavbena obrt in podobne) in V. (tekstilna industrija itd.) za vsako kategorijo po enega člena in enega namestnika v predstojništvo zavoda, in nadalje podjetniki in zavarovanci vseh šest kategorij skupaj po enega predsednika in po tri namestnike v razsodišče. Glasovnice za te volitve so ž«? dostavljene členom zavarovalnice. Volitve so določene na dan 29. decembra 1.1. Imenovani odbor prosi tedaj vse podjetnike, da se z vso naglostjo odzovejo sledečemu vabilu. Kdor ne pošlje glasovnic ljubljanskemu odboru, naj jih pošlje pravilno podpisane g. dr. Edvardu Slaviku v Trstu, ulica Giorgio Galatti 18. kateri jih izroči omenjenemu tržaškemu odboru za ureditev in oddajo. Ker bo z ureditvijo dokaj dela in ker se glasovnice, ki dospo na dan volitve po 4. uri popoludne, ne vpoštevajo, se pelaga vsem na srce, da vpošljejo glasovnice v^tj par dni pred t. m. Uredništva slov. in hrvatskih listov na našem jugu so naprošena, da ponatisnejo ta poziv. Kake brzojavke prinaša Slovenec" ! ,.Slovenec*4 od ponedeljka prinesel je nastopno brzojavko iz Trsta : ,.Na občnem zboru Edinosti*' je bilo 150 do 200 oseb. Snujejo dnevnik brez programa. Edinost" ostane tednik kot organ stranke To je vse, kar je slišal in videl -Slovencev poročevalec na shodu, ki je trajal dve uri in pol ; in še to malo, kar je sporočil. bi morali imenovati prene um no, če bi ne bilo zlagauo. Čast takemu žurnalizmu! Morda pa umejemo. kak je bil namen poročevalcev. Calumniar audactcr semper aliquid haeret — obrekujte pogumno, nekaj že obvisi ! Kaj tacega ne bi imeli sicer pričakovati od lista, ki se ponaša svojimi krščanskimi načeli, kajti slično se dogaja lc pri nelojalnih ljudeh, katerimi vse prav prihaja (in tudi naj veča bedastoča). ako hočejo zadeti neljubega jim bližnjega. V tem pogledu smo sicer že marsičemu navajeni od „Slovenčeve" strani: ali priznati moramo, da nas je z zgornjo brzojavko naravnost presenetil. Imenovanja v poštni službi. Kon-ceptnim praktikantom pri c. kr. poštnem ravnateljstvu v Trstu so bili iinenovaui : sodni adjunkt v Ljub uski, Bosna, dr. Fran Strobl. konceptni praktikant pri c. kr. na-mestništvu v Trstu G vido Kiimmerlin pl. Eicbenau in absolvirani pravnik Josip Del Ri iz Nana na Tirolskem. Slovenske srednje šole v Trstu in „Piccolo". Na ponovnih slučajih v novejših časih smo mogli že konstatovati pri našem ljubeznjivem prijatelju na lesnem trgu lep, vse hvale vreden napredek. Predvčerajšnji „Piccolo" pa je razpršil sleherni dvom v tem pogledu in podal gotovost, da so se v uredništvu tega lista lepo naučili slovensko in da tudi pridno čitajo slovenske liste in jih — tunejo. Bog obvaruj pa misliti, kakor da bi bili mi s to konstatacijo hoteli vreči na izkušene in kakor skala nepremične bojevnike za italijanstvo Trsta v uredništvu „Piccola" grdi sum. da se je njim samim začela majati vera v tisto izključno itulijanstvo...! Bog sam vedi, kako je to prišlo : ali dejstvo stoji tla so se v uredništvu Picrola" lepo priučili našemu slovenskemu jeziku. Ivako bi sicer tako natančno vedeli, lcaj se je govorilo in predlagalo na obrnem zboru polit, društva •»EdinosU niinole nedelje?! A ne samo. da jim je znano, ampak tudi — speklo jih je tako hudo, da so zaje-čali v predalih svojega lista. Spekcl jih je govor zborovalca Godine, ki je menil, da mi Slovenci moramo zahtevati, da nam vlada da tudi srednje šole v Trstu. A" svojem komentarju pravi • „Piccolo"*, da je ta zahteva en korak dalje na potu prisvajanja, o katerem sanjajo Slovenci. S to zahtevo da so se Slovenci sicer že večkrat oglašali, ali v tako precizni obliki še nikdar ne. (Pa naj še kdo reče, da pri „Piccolu" ne čitajo slovenskih listov!) „Piccolo" noče sicer pripisovati preveč važnosti tej zahtevi, izraženi na občnem zboru političnega društva „Edinost^, vendar opozarja njih, „ki se jih tiče". Će „Piccolo" ne ve navesti drugačnih argumentov proti zahtevi Slovencev po srednjih šolah v Trstu, potem je že danes izgubljena tudi ta njegova pravda proti temu našemu postulatu. Niti črkice stvarnega prigovora ni mogel napisati proti omenjeni zahtevi. Edino, kar je zmogel, je — ena insinuvacija. Drzno, brezobrazno podtikanje je namreč, ako „Piccolu^ večkrat rečeno zahtevo označa kakor „nuovo passo della sognata loro inarcia di conquista". Couquista pomenja v italijanskem jeziku : prisvajanje tuje lasti! In sedaj vprašamo: kakovo italijansko, ali nemško, ali turško last bi si prisvajali tržaški Slovenci, če bi imeli svoje srednje šole za — svojo slovensko mladino V ! S kako pravico more „Piecolo" govoriti o „comjuisti", ko ne more navesti niti enega slučaja, da bi bili mi Slovenci, bodi na nasilen, bodi na zvijačen način silili druge-rodno mladino v svoje zavode ? ! Čim zahtevamo svojih šol le za-se, le za svojo mladino, le za svojo kri ne mislimo (in ne bomo mislili nikdar) na to, da bi si prisvajali tujo last. jemali tujo kri! Naša zahteva po srednjih šolah je naravna, je logična. Saj se ravno „Piccolo" često baha, kako dobrotni da so njigovi gospodarji do naših slovenskih okoličanov, katera dobrota da se sosebno kaže v tem. da jim vzdržujejo celo vrsto slovenskih ljudskih šol v okolici. S tem se „Piccolo" često baha! Ali ni pa najnaravneja in najlogičneja stvar na svetu, da tam, kjer so slovenske ljudske šole, pridejo tudi slovenske srednje šole V Ljudska šola je A, ki mu sosebno v današnjih časih, ko vse btremi po čim viši izobrazbi po čim večem vsposo I »ljenju za hudi konkurenčni boj, mora slediti tudi B-srednje šole! Nič con<]uista torej — ampak za-se zahtevamo potrebnih izobraževalnih sredstev, ne da bi se ni najralileje dotikali kakega tujega prava ali interesa. „Piccolo" je zapisal „compiista", ker ne ve ničesar stvarnega in veljavnega navesti proti našemu pravu ! — V zaključku svoje tozadevne notice pa je napravil rPiccolo:< nam Slovencem velik poklon : podtika nam machiavellizem, s kakoršnjim bi se mogel ponašati tudi sam — Machiavelli. Čujti le, kako navihani za-vratni smo mi Slovenci! Saj mi niti ne stavljamo takih zahtev z namenom, da bi naiu bilo ustreženo, ampak stavljamo jih z namenom, da nam — ne bo ustreženo!! Mi hočemo na ta način — po „Piccolovem" seveda — doseči, da nam je vlada dolžnik, da potem to okolnost izkoriščamo o prvi priliki! Ali nas je „Piccolo" pogruntal! Niti sami nismo vedeli, da smo taki navi-banci! Salo na stran ! .Tedno je dokazal „Pic-colo;< na vsaki način : to namreč, da 'se ne da nič stvarnega in pametnega navesti proti zahtevi Slovencev po slovenskih srednjih šolah v Trstu!! Hvalevredna inicijativa. Odl>or „Trg. izobraževalnega društva" v Trstu je razposlal tukajšnjim društvom nastopno okrožnico. Čislani odbor! Podpisano društvo si šteje v čast obvestiti Vas o sledečih svojih namenih in načrtih, ki jih smatra za tako ntrne, da se morajo čim prej spraviti v tir, pa tudi za tako važne za slovensko in jugoslovansko reč v našem mestu, da jih more uresničiti le skupna volja in moč vseh društev, ki imajo kulturni napredek v svojem programu : 1. Tržaška društva, ki imajo poleg strokovnega in družabno-zabavnega tudi višji izobraževalni namen, so ta del svojega programa navadno najmanj gojila. Tu pa tam se je res storil poskus delovati tudi v tej smeri, ali po prvem navdušenju je tako delo navadno zaspalo. Zadnji čas je storilo važen korak v tej smeri društvo ,.Ljudski oder", ki že par let sem od slučaja do slučaja prireja predavanja za širše sloje, žal. da mu ne do-staja cenjenih inteligentnih moči. Letos pa je „Trgovsko-izobraževalno društvo" uvedlo redna 14 dnevna predavanja, ki so bila s prva bolj strokovnega značaja, ki pa postajajo čim dalje bolj občnega značaja in splošnega pomena. Ali to ne zadostuje! Sad takovega prizadevanja in truda treba napraviti dostopen in užiten kar najširšim krogom : delo o ljudski izobrazbi se mora organizovati po društvenih, krajevnih in strokovnih potrebah. 2. V novejšem času se je tudi mnogo pisalo o velevažni instituciji za ljudsko naobrazbo slovenskega prebivalstva tega mesta, o ustanovitvi ljudske knjižnice. Ker pa so se ogrevali za to lepo idejo le posamezniki, zato je ostalo vse le pri željah in na papirju. Tudi bi bilo tako podjetje združeno s precejšnimi gmotnimi žrtvami, pretežavno in prr veliko za posameznike in tudi za posamezn.* društva : združiti treba vse poklicane faktorje, da postavijo trden temelj tako važnemu narodnemu podjetju, ki se združenim močeni najboljših naših kulturnih delavcev mora posrečiti. 3. Pri vsem tem naj bi se ob prvem pričetku uvaževala misel, če ne bi kazal« novi organizaciji započeti ukupno drlo s proslavo nedavno umrlega pesnika Simona C4r<_-gorčiča, ki bi se mu na ta način postavil j res živ in oživljajoč spomenik tudi ob Adriji. Da se posvetuje in ukrepa v navedenih ! načrtih, blagovoli čislani odbor odposlati I ali 2 zastopnika k sestanku, ki se bo vršil \ ponedeljek, dne 17. t. m. ob h. uri zvečt ( v prostorih „Trgovsko izobraževalnega dru i štva" ulica S. Francesco 2, I. nadstropje. V Trstu, dne 12. decembra 190G. Odbor .Trgovsko izobrazeval. društva". NB. K sestanku so vabljena sledeč;: društva : „Tržaški Sokol". Slavjanska,-Rojan-ska- in sv. Jakobska Čitalnica, „Dalmatinski skup:', „I čiteljsko društvo", „Dramatično društvo*', „Ljudski oder", „Tržaško podpora« in bralno društvo", „Delavsko podporno tlru-štvo", „Slov. planinsko društvo", ,.Slovanak< pevsko društvo", ,.Kolo;i, ..Ilirija'f, politici, društvo „Edinost", „Velesila". „Slava". „Slovenska Lira", „Adrija" in „Zarja". Lep izgled. Iz Komna nam pišejo o i 12. t. m.: Tukajšnji posestnih Anton Makovee hit. 122 je bival pri svojem sinu Antonu na Rek; že več časa in je prihajal na dom le redko-kedaj. Slučaj je nanesel. da je oče Anton tamkaj tudi umrl. Sin, hvaležen oeetu, se ni ustrašil stroškov in dal je prepeljati očetovo truplo z Reke v Komen, kjer so je danes na slovesen način pokopali na domačem pokopališču. Kar pa je bilo pri tem pogrebu hvalevredno in v lep izgled je to, da so imeli venci izključno hrvatske napise, iz-vzemši enega, ki je bil položen od laških sorodnikov. Dalje je bil na križu slovenski trak. kar se dogaja le redkokje. Sorodniki došli so k pogrebu celo z Dunaja. To je sin. ki je ljubil svojega očeta in ki ljubi nepopisno svoj slovenski materin jezik. Iz Skopega nam pišejo : V torek popoludne ob 3. uri vršil se je tukaj pogreb pokojne gospice Marice Bekarjeve, sestre našega g. kapelana. Kako priljubljena je bil pokojnica, pričala je velika množica ljudi, ki so spremili k zadnjemu počitku v obe-ljubljeno pokojnico. Sprevod je vodil g. dekan Matija Sila iz Tomaja ob asistenci drugih t> ;g. duhovnikov. Domači pevci so zapel; v cerkvi „Blagor mu", na pokopališču pa „Nad zvezdami" tako ginljivo. da je marsikomu porosila solza iz *očesa. Ob odprtem grobu je imel gospod dekan krasen goroi, v katerem je slikal pokojnico kakor vzor dekleta, ki je v svoji bolezni kazala izredno udauost in potrpežljivost. — V počeščenje spomina pokojnice se je o priliki pogreba nabralo za zavod sv. Nikolaja 3(> K lo stot. „Miklavžev večer", ki ga je v soboto priredila ..Čitalnica" pri sv. Jakobu, izpal je sijajno o vsakem oziru. Zopet smo se naslajali ob petju vrlih ..Čitalničarjev" ter se prepričali, da ta zbor dosledno napreduje : tti se smelo lahko trdi, da postane v kratkem eden prvih tržaških zborov. Na tem napredku gre vsa čast vrlemu pevovodji g. K. Pei-havcu. Naj opišem še nekoliko zabavo samo. „Miklavž1* je nastopil se svojim spremstvom v velikem sijaju, ter po krasni „pridigi*' bogato obdaroval male in velike. Zal, da so prostori neprimerni za take prireditve in čudno je, da sv. Jakobčani še niso mislili na svoj „Narodni dom", kjer bi se razna tamt -šnja društva lahko razvijala in napredovah?. Vsaka vasica pri Trstu ima že svoj „Narodni dom", kjer se zbira ljudstvo in kjer napredujejo društva, a sv. .Takobška društva morajo prirejati svoje veselice po gostilnah. Skrajni čas bi bil tej stvari odpomofi. Se nekaj. Pred veselico sem šel v „Čitalnico", da si ogledam prostore. Vse mi je jako ugajalo, le knjižnica je v jako revnem stanu. Vprašal sem, zakaj da se tako malo skrbi za knjižnico, nakar sem dobil pojasnilo, da društvo, ker revno, si ne more nabaviti vete množine knjig. Podpore ima pa jako malo. Jeli prav, da rodoljubi tako važnega društva ne podpirajo? Žrtvujte kaj za to vrlo mladino in obrodilo bo stoteren sad. Vam pa vrli „Čitalničarji1- kličem le pogumno naprej do stavljenega si cilja. Rodoljub. V četrtek, dne 13. decembra 1906 >EDINOST c štev. 342 Stran HT Z revolverjem je streljal na vso dri; 'ip.o. 27 letna Antonija Simonetti, ki -taiiuje z očimom in z mačeho v hiši št. 37 Kci del Molino a Vento, se ie pred več .••> m spoznala s 17 letnim sedaj brezposel- Za svetoivansko podružnico družbe sv. Cirila In Metodija. A* ponedeljek so se -t tali delegatje vseh svetoivanskih društev razun pevskega društva ..Zore" ki ima ež na V rdeli --v prostorih gospodarskega društva na Frdeniču. Na tem sestanku je bil "!jen predsednikom g. Miloš K a m u š č i č, ■osest&ik in nekdanji učitelj na raznih šolah. Delegatje c«lanja podružnica povzdigne, ali pa naj v '.stanovi še druga, tako, da bi tekmovaje drugo vspodbujale k večini vspehom. .->, : i!o se je, da se sedanja podružnica raz med' maso naroda. Izvoljeni so bili ]<;: našemu narodu ! Tudi naš narod ni - itio za to tu, da bi hlapčeval drugim, am-hoče biti to. kar so drugi. On ne po-* lie gospodov med 6eboj. «»b tej priliki se je nabralo za podružnico J ."»0 st. Denar brani do občnega zbora . »s ,od Jernej Kocijančič.' N. Razglednice družbe sv. Cirila in Metodija za božične praznike in novo leto na prodaj v Lavrenčičevi tobakarni. trg t a-erma. Razpisana je pri C. kr. okrajnem sodi 'i v Buzetu služba kancelista v XI. činov-nti i razredu. I\a starost prišla do sreče, — Iz Sinj.« v Dalmaciji poročajo : V selu Ruže živi zelo stara bcračica, ki je v svoji mla-1 ' imela dvoje nezakonskih otrok. Od vseh -šilena je dala otroka služiti in ni ničesar • i' izvedela o njiju, najmanje na od enega -iiu . ki je že davno temu odšel v Ameriko. Tel dni pa jej je došla vest, da jej je ta m ti: rl. ki jej prej ni nikdar pisal, ter da . poroki določil, da zapušča vse svoje ■ • . enje — svoji materi. Zapustil je 60.000 uri in pol je pa gospa Zvečer ob 7. Bressan prijavila goeenosti Neznani so Franu Abramu iz vanja v Barkovljah št. 375 ukradli S: neaka^;j.fsJ>j je '"Ulica Ponterosso štev. lojpppilosipZigOlliLiMI Si C Cilln A Rarnni ! Filijalka na Proseku st9v- 11 Vi Vlili/ IX UClI Ulll eaF" labor drog, barv, čopićev, pokostl m i- - a i rt ii j. • 1 parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vodo. Levljarm Angelu Capello. vraten Ve|jka jzbera blaga Za gOSDe » parkete, na mrzlo pripravljenega ukradli _ " & ^ ; slrnpa tamarindo, malinovca itd. itd. dragocenosti v skupni vrednosti 12S kron. hiše št. 11 v ulici sv. Katarine, so 3 kg usnja za podplate in 2 para čevljev, ter \ ga tako oškodovali za 50 kron. Po 52 letih! V Sarajevu sta se te dni slučajno sešla dva brata, ki se nista | videla celih 52 let. To sta Gustav in Viktor Rtipnik. oba iz Št. Vida nad Vipavo. Za hmelj je letos dobila Savinska dolina na Štajerskem nad tri milijone kron. • Neki posestnik je prodal sam za 70.000 kron ni bati konkurence, hmelja, čeravno letošnje cene niso bile ravno ; r . . . , . visoke. I JLUbrA klobukov, rokavic od 45 novč. naprej Zimske odeje za postelje od gold. 2-50 naprej Fu.štanji velour lantenis od novč. naprej. Maje i n nogovice, perilo po cenah, da VELIKA ZA-po 90 nvč. - lOliOiiCIlOHOIIOMOHOliOllOIIOI ---------* o? sssgp Tovarna pohištva fh lleksanlir £cvi Mina i ž & i iS i V počeščenje spomina pok. župnika-dekana Zamlića je bilo darovanih doslej — kakor čitanko v rOmnibusuw — v dobrodelne oziroma narodne svrhe okolo 1000 kron. Tjžaška tedenska statistika. V tednu od 2. do 8. t. m. se je v tržaški občini poročilo 15 parov ; rodilo se je 148 otrok, to je 71 možkili in 77 ženskih (od teh 28 nezakonskih) : umrlo je 94 oseb, in sicer 40 možkili in 48 ženskih (od teli 22 izpod enega leta.) Sumljivo. Na poštnem uradu v ulici Ugo Foscolo je v torek neki človek ponujal na prodaj poštno-hraniluih listkov za 10 kron in 90 stotink. Ker ni znal povedati, kako da je prišel v posest teh listkov, so mu jih tam zaplenili. Ho: e d 2.1- In vreme — Danes : Lucija, »levica in mučenica; Dabro; Vitaća. — Jutri: Spiridi-jon. »i.rJcovi^tu* diAs. tudi pe j vMj-.i hriii RaC.'tih. ^occocc^aes? m j i« frtoko > O i l C' i O 11 <3 i t ?511 C • j • ) i i"c . 4* I RAFFAELE SPAZ, Posebnosti: Slikanje na emailu. ^ OLJA 4. TRST via Cassa di Rlspannio št. oj;c1 Via Nuova 11 Povlake za grof i: brivcem Franom Lasciano, ki je doma iz i' i nta v Italiji. Znanje Jmej njima se je is. u spremenilo v ljubezensko razmerje. A ljubezenskemu razmerju sta se očim in Antonije protivila prvič že radi pre-\ razlike v starosti — ona 27. on pa ' 7 t —, a >e najbolj pa radi tega, ker ni - urno zaslužil niti vinarja. Prediinočnjim je bilo pri družini Simo- par njihovih znancev. Simonettijevi po v,- ^ temi znanci razgovarjali ravno o tem, ...s tako neprijetnem ljuhavnem razmerju Antonijo in Lascianom. Posvetovali so . ,aj naj bi storili, da bi slednjič napravili «• tej stvari. Sklenili so prepovedati L^ iiinu nadaljne obiske iu mu sploh zabraniti vstop v stanovanje. Na to so sc pa vrata stanovanja šiloma Iprla in mej presenečeno družbo je planil t. - iano. ki je najbrže pri vratih poslušal, ka se govori o njem. Hil je ves razjarjen in / i ki ie držal revolver, s katerim je začel >tr- iati. Ni mogoče popisati zmešnjave, ki je •ala v sobi. Lasciano je izstrelil več stre-a potem v splošni zmešnjavi pobegnil. K -ro': ni streljajo zadel nikogar, le ena izstre-iei. h krogelj je prevrtala klobuk na glavi ne_ra pričujočih. Pogodek je bil prijavljen policiji, ki pa - > mogla priti vročekrvnemu Italijančku iu, -led. Siabo prenočišče si je bil izbral pred--i. i n im Anton Kreuz. ki sicer stanuje v -k. Jnju št. 3ti. Legel in zaspal je bil na cesti • >(.:! Skednjem, a k<» sc je vzbudil, je opazil, j i; mu je neznan t;.t mej spanjem ukral iz 'p. listnico, v kate!i je imel 50 kron denarja. — Tatica? (TOspa Erminija Bressan, ki -t . ije v hiši št. 47 na Corsu, je prijavila Me ivčerajšnjim predpoludne n/t policiji, da j je neznan lat ukral razne dragocene pred-nfte. v skupni vrednosti 4u8 kron. Tatvina p; la je bila izvršena okolu 8. ure in pol, ko je bila onu odšla od doma za kake pol ure. . — Brzojavne vesti. Ministra Auersperg in Foft. DUNAJ 12. Minister za poljedelstvo Auersperg in minister za trgovino dr Fort sta se sinoči povrnila iz Budimpešte. Odredba trgovinskega ministerstva za poštne uslužbence. DUNAJ 12. Z odredbo ministerstva za trgovino, veljavno od 1. januvarja 1907, je tudi poštarjem, poštnim oticijantom in meha-niškim pomočnikom zagotovljeno povišanje pokojnin s samozavarovanjem. Sklicanje deželnih zborov. DUNAJ 12. Kakor je zvedel c. kr. kor. biro. bodo sklicani na kratko zasedanje deželni zbori: češki, moravski, niže- in gornje-avstrijski, solnograški. štajerski, koroški, šle-zijski. predarelski in tržaški. Deželni zbori niže- in gornjeavstrijski. solnograški. štajerski. koroški, šlezijski in tržaški bodo sklicani; za 27. t. m. : češki in moravski za 28. t. m. Glede sklicanja istrskega in tirolskega dežel-; nega zbora se vrše pogajanja, ki pa niso še! dovršena. Hrvatski sabor. ZAGREB 12. Na današnji seji je bila v I tretjem čitanju vsprejeta indemnitetna pred- j loga. Na to je zbornica nadaljevala adresno j debato. Nemiri v Teheranu. TEHERAN 12. V Kurdistanu, ki ga upravlja tretji sin šahov, so izbruhnili nemiri. Princ je namreč z znatnim številom kurdi-škili jezdecev udri v vasi ter v drugič tirjal od prebivalstva davke, ki jih je isto že npla-čalo. Neko kurdiško pleme se je uprlo ter porazilo princa, ki je zbežal iz svoje prestolnice. Ustaja narašča. Romunska zbornica. BUKAREŠTA 12. Zbornica je razpravljala danes o načrtu adresnega odgovora na kraljevo sporočilo. Adresa je bila soglasno vsprejeta. Iz nemškega državnega zbora. BEROLIN 12. Zbornica nadaljuje raz-j pravo interpelacije o podraženju mesa. i Boj med cerkvijo in državo na Francoskem. PARIZ 12. Nekemu tukajšnjemu listu poročajo iz Rima. da je Vatikan povsem mirno vsprejel izgon mons. Montagninija. , PARIZ 12. Maire 7. okraja je pozval' nadškofa Richarda, naj še danes zapusti nadškofijsko palačo. Konservativni poslanec Denis < onehin je stavil nadškofu na razpolago svojo privatno palačo. Nadškof je ponudbo vsprejel. Govori se, da nameravajo prirediti katoliki povodom preselitve nadškofa velike poulične demonstracije. PARIZ 12. Škofijske palače v Bor-j deau.vu, Meusc in St. Brieucu so bile danes: izpraznjene. Z Balkana. ATENE 12. (Agence Havas). Brzojavke! iz Soluna poročajo, da je minolo soboto neka; grška banda iz Tchova deset f-rrkov umorila.' enega pa lanila. V zadnjih dveh mesecih je bilo v solunskem sandžaku umorjenih 34 Grkov, dočim je bilo v istem času ubitih le pode. Povlake za ladije, jahte itd. g Mnenje g. dr.a <>aillet zdravnika, kirurga itd. v BRUSELJ-u. Gospod J. SBRRAVALLO TRST Kon stat oval se>uy da je ŽELEZNATO KINA-VINO SERRAVALLO (Vino (Ji C hi)/a FcmigtnosoScrravaUo) izredno okreprajoče sredstvo za slabotnr, lconvalescevte in anemične: vrlia tega je vrlo ugajalo raznim želodcem, laterim sem je uasvetovat. BRUSELJ, 17. julija 1906. Dr. G nil le t. za bluze za gledišče, zatoilettes in nakite v velikanski izberi po tovarniških cenah v zalojn h vi le Ali A OITTA ni LIANE" Trst: Piazza della Borsa 3 UiMM UVI1C Lion: 8 Rue de la Republique VZORCI SE RAZPOŠILJAJO NA DEŽELO BREZPLAČNO. NB. Ena partija svile za bluze po 73 nvč., prej so veljale gld. 1-50. (Dalje na četni strani) Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi Koiiar & Breitne? Tovarne : Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbolinej, Naftalina „GKOSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje in naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na asfaltičnih kartonih, skritnifi ____________ploščah in vsakovrstnem lamarinu. Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in drugi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, voščilo za čevlje itd. Tovarna in pisarna r TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo proti DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH. revmatizmu TEKOČINA GODINfl in protinu prirejena v Trstu Rafaela godina, lekarna „;0lla Jftadonna della Salute" pri Je II f\lll ll^lll ni II Jl li f I od lekarnarjev : sv. fekobu in Josipa Godina, lekarna 9flV lgea\ farneto 4. Steklenica stane K 1-40. Iz Trata se ue odpošilja manje od 4 steklenic proti poŠt. povzetju ali proti anticipatni posiljatvi zneska 7 K franko poštnine ia zavoja Hir n IV »EDINOST« štev. 342 V četrtek. tlue 13. decembra *edem Bolgarov, med temi sest domačincev. I ki so postopali na lastno roko in le eden od ■eke grško-makedonske bande. Trgfcrsins^. Borzna poročila dne 12. decembra Tržaška borza. jM jo'.ftni K 2--15+.15—, tncleike lire K — do —.—. Lcndon kratek termin E 240 90-241 15 Fmrii ii K ^5.40--9bX0. Italija K boJiO — ~W>.7C— rt»!ijf.nJ»ki bankovci K —.—--• Nemčija 1 117.55—117.70. nt nvki bar.ko-vci ii —.—•— —| Najboljša reklama za trgovce, obrtnike. rokodelce in zasebnike Sjiioh so OGLASI" v „Edinosti" //////// r S S S / S ' s s SI" zlatar in draguljar = mvptrijska cdnotca renta K S9.20~ 1-950, TrC4- _ , Nunv^ 4-^? - Tr^t krorrla renta K 95.75-96.05, italii«npka renta K J i rSt " U11CS ISUOVa i To I i naročbs in popra v lastni delavnici Ti--ki-cditne nkciie K *91. - " 693.-. | l2V^u:0 aar0č«03 jn popravljanja drifcvr.e železnice K b-9.oQ - bM 50 — l.crutardi iv . J r r J J 178 bO—160.50 Llovdrve akciif K 71»"» — h05 — j Srečke lisa K c3!.7t—335.75, Kredit n, 49.1— ( , . , . . . . .. dc 4fi3.—. Eodenkredu 1860 K 310.—. Bo- PlOdSja 1U IliSUJUJC ZlatO. STl IjVO 111 denkrrdit 1S89 E 302— 310—. Tur-k.- K 1<50.— do 102 - Srbske —.— co —.— Dunajska borza ob 2. pop. včeraj danes Difavui dolg v pajirju „ n srebiu Avstrijska renta v zlivtu „ .v kronah Av.-tr. inveFticijrka renta 3, t° Ogrtfca renta v zlatu 4C kronah 4* , 3V. \ kri ;e nacijocalne banke Kreditne airij*-Locucn, 10 Letr. 100 državnih marš 90 u ki k m* frackuv 100 ital. lir Cest rt ki cokim 100/20 110.2;"» 1 CPJ.40 100.45 117.G0 117.50 9P.15 99.20 89.85 89.85 114 40 114 40 95 85 95 85 84.95 84 95 1774— 1774.— 689 25 090.50 240.82'/,240 85 117.57'/,117.60 23.50 23.50 19.10'/« 19.11 95. 0 95 55 11.31 1131 Parlžka In iencionska borza. i ari:: (Sklep.) — Francoska runta 96.97, iia:ija::-ka renta 103 45, španski esterir-ur 94.70, ikcre ot' manjke f poke 678—. Menjice na London 252 "tJO. r a r i z : (rklep: Av.-trijske državne železnice —.— Lumbarde —.— unificirana turoma renia 94.50 avstrijska zlata renta 99.20, ogrska 4°/0 zlata renta b7 60, Landerbank 504 —, turške »rečke 149.—, pa--ižka tanka »talijanske meridijonalne akv v: ..< omejeno, enuenca stalna. — ; io :a-a: 20.000 met. stotov. ne-r'premenjtuo : drugu žita nespremenjeno. — Vreme: ■ raz — Hamburg (čkiep pop.) Kava Santo * good a^erage, za december 31"/4, za marec 33a4, za mnj "}3.—. za september 34— Stalno. Kava luo navadna loco 34—36 navadna r. elua : 7—33 navsdna dobra 39—41 Vreme : znarzlo. H a v r e. (Sklep) Kava Santo* good average L$k tekoči mesec 39.*/^. za marec 39.3/,. Mirno. Neiv-Vork! Kava Rio za boioče dobave. Stalno, za 10 do 15 stoiink nižje. — Prodaja: 17.000 tref. - - Pariz. Rž za tekoči mesec 17.75, za januvar 17.75, za jar.-april 17.75, marec-junij 17.75 (mirno). — P?enica za tekoči mesec 23.:J0, za ja-nuvar 23-i0, za januvsr-april 23.25, za marec-junij 23 45 (mirno). — Moka za tekoči lue.-ec 29>5 za anuvar ^t>.85. za januvar-april 20.90, za marec ;unij 30 35 stalno). — Repično olje za tekoči mesec V7-. za januvar. So.—, jan.-april 82.' „ za maj-:i\gust 70.—, (mlačno), špirit z tekoči mesec 42.x/4, ..a" ri.et.er januvar 421/,, za januvar-april iV/4—, /h maj-fl^usi 44.';*. (mlačno) — Sladkor surov 83" uso nov 24 ' -—2b3', (mirno), bel za tekoči mesec *j7. . za januvar, 27'/,, za januar-apiil 21.3j, za ioarec-juj ij 2SV't mirno), rafitiiran 58.--58.50. — me : mileie. T miku tJ&LiiSi. r iiaii . glat i raiunajo b£ po 3 stot. beBed;>; t -.ctnotiskane besede ae računajo enkrat već. Najmani.-a pristojbina 40 stotink. PlnČa se takoj. ~ Dve družini (skupno 8 oseb) iščejo za fe-bruvar ali avgust) dve stano- rarji ■..*— 7 sc.b. dve kuhinji), vodo, ako možno plin ;n Jo v kiktui dur i: (villa) Le preveč oddaljeno od gfance pcSte. i' sodbe prd ..D. D. 8L: na , Inseratni .»dde!c-k Edinosti1*. 171,0 Radi cdpoto an i priporoča velik* i/.bor t;r: Om ^a, Sch£fihau80, Longircs, T^vani:» ■ '^kskor tudi zlt'e, srefcme in kovina'*? j ure za goepc. Isbor tir xa birnio : Sprejema popravljanja po nizkih oenal\ 2 ."s MajboljSe in najnovejše | čistilo k^vin o Glavni zastopnik : EUBENiO COSTANTINI breznani prctiajalnici iestvin in kolonija! Peternel v ulici Glulia. žtev. 7 6 ■______ Posredovalnica i^r— za kupovanje in prodajanje hiš V. EISELT Ulica Torre Bianca št. 16, f. natis t. od 10.—12. predp. in od 4.-7. pop Preskrbuje kupovanja, prodajanja in vknjižbe. — Pri.ole .c vknjižbe tudi za okolico in zmtaj. »000*00ooooiaoKX)iewic BOGOMIL ?\m bivši urar v Sežan javlja svojim cenjenin> • lj«m da jo odprl svojo novo —------ ^aialmc© ur t TfSTU. ulica Vincenzo Belimi šiv, nasproti cerkve sv. Antona novega. froSoja vsakovrstne m in popravlja iste po zmernih cenah in z jamstvom. f - s je v dobi ti vsakovrstne jestviiif. kakor: kavo, riž, testenine (napcljske). sladkor, turščno in ■ ■ 5 = J belo moko, naravno maslo, sveče milo.jedilno IVStlHcl OOr^GSŽucij olje prve vrste. — Blago vedno sveže " X N V X -T v \ \ \ \ V v W -.V \ \V TRST- - Ul. Madonnina stv. S. Kdor hoče hitro in dobro VELIKA ZALOGA i mizarski mojster Trat. ulica Gitilia štev 10. j prodati hiše, posestma, dvor- pohištva, inamifaktur, ur ! ee, stavbišea, naj izvoli to iiJ tapetarr. 'oriiaviti Popolne spalno in obedovala« ® Koške obleke ra iztčro. UGODNE CENE. via San Giovanni 18 (Telef. 14-73) Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tu ki vsprejema tudi zakupe,' na obroke. Trst uprave in vknjižbe. : : : : • e Tj >e ^^OK1P ^ TStIBSTE OFFICE A \ via San Giovanni 18 f Telef. 14-73) izvršuje vsakovrstna mizarska dela. Posebno pa se priporoča slovenskim konsnmnim, posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe. Odlikovana tovarna giasovirjev E. VVarbinek Trst, Fiazza Casio Goldoiii 12 ivogel Corso - Via Nuova) Specijaliteta pianinov, glasovir-^ iev svetovnih tvrcik Steinwey in j Vfmp [OH/IXX\0 hfTlfl5fi ]ons v New-Yorku, Schweighofer itd. i^UiJl/C 1 Jl/UI IlC €!ckt. pianini, crkestroni, harmoniji ! * VIII. CemnitmsH Iz P'soj nje. — -Meiijuje. — Daje na ©iKOkc. Popravlja. —A kor dira po zmernih cenah. p - ■ p i i udki Kleparska deiavnica ® APTTTRO Dicn ruski CdI, Gršks ežjke, |lows ii-"V 7 siee sardine lev rasnih čzilk- ss TRST — ultca deir Jstituto št. 5 ... , t , , .... . vežous sv i^a?fco!|e m ceneie ru*-. zvrsuje vsakovrstno delo po nizkih cenali. ® kuhinjska oprema f fg n n V a 4 OV f s Min em&ila, in litega želega; vrči za mleko. 8 1 w Ut ^ " Stavbena dela, kakor žlebi in cevi. T^SŠs Csss^fi71^!^«! ?4 (vogal tiSice Molin picco!o) Poskusite \ ANTON SKE , . in pri pO roči rc (j j mehanik, z&prlsežonl zvedrn' — izdclhc —" f Vrst- Carlo Goldonijev trg II.' ~ ~ ? Zastopnik tovarne koles in motokoles ,/iioir ESP" Napeljava in /.llopja električnih '.vonC-ko* . i in prodaja gramofonov, zonofonov in ion-« v Zaloga priprav /.a točiti pivo. I.astna in- delavnica za popravljanje šivalnih st ,ov * Slovenci! Podpirajiao „Sijaško poSpcrro društvo" v Irsiu moto kol e> itd.__ Velika zaloga pripadkov po tovarniS! iH c; -" TELEFOH Stev?. 1734. čevljarskega pomočnika v Rojauu (bližo Sole) št. Hi'J PpC+iSšrn za VOŽDJ° po^te iz Podgrada v bi-i 1'bUljtll strico se takoj sprejme. Plača po I govoru. Služba stalna. Zahtevam znanje 9 kor.ji 'avuati in po-tenost. 1 »ragotin Gobpe — Po^grad iletra). (1421) Uqmm ČI/rHSo (ulica Raffineria 5t.3).Tovarna nci!f . OniUid BladCii*, konfetur in kanditov. /jppme «cne. l'o!iljatve ua deželo. 361 :iQQOQ v.' T/aeooooo© Za praznike! Kdor želi ro kapljico : munzno vino iz najboljih dalmatinskih klet!; vino istrsko, desertno vino iz leta 1897 ; šumet-i refošk. zadarski maraskin, luk->ardo itd. — tropinovec, pristno olje Iz oljk, likvorjev in Špirita, naj se obrne na Zalogo, ulica Farneto 3 M albert Trst ul. Sv. Antona g. Trat. Kožuhoviriar in izdelovalec kap odlikovan na razstavi v Trstu let:. 18 Telita zaloga Mcm in m za m in' Izvršuje poprave hitro in za n:zke cene ; spr-s!ir::mbo ziirske kožuho'ine «er januH z.i p ro vzročen o po moljih in po požnru. cdpltO mMrnmi-i-i: : . elika izbera najboljše vrste in sistemov šk za io^ TRST Ulica S. Nicolo št. II JžiifsiS^A operater krujili očes — SpceijalJ Ambulator — CORSO šiev. 23. !!- n:: istr. >d 8.—i2. in od 1.—7. pop. Zdravi hitro kurja očes tudi zastarela po ne - -sebni metodi, ki p'->-v/.roča nikakih !»« :■• . Zsgotovija ozdravi.'- i -rašćenih nohtov t.k". . jih je za ozdravljenje, jednostavna .j. .j. L£ar!jlva sleaiiifckclja — Carc tr-t Po zahtevi pride zdravit :ia dom. Vss -v o i i dobila navodilo higigijenićr.ega ravnar:;a z - (KOLESA (BICIKLii) Clevelaao, Westjie3, Cohimbia. svetovnoznane znamke ŠOT' modeli 1905 ^fil Kolesa Courier najnoueii sisi m 13 kg, najfineja oprava • Pneumatiir pr?e vrste. Jamči se za dve leti. Mode. , jo Cene smerne. FRRr^CESCO BEDHMR Trat, ulica Ponterosao it. 4.