Lefo LXV Poštnina plaïana V gofovTnf V Ljubljani, v nedeljo, dne 31. januarja 1937 Stev. 25 a Gena 2 Din ш Ш ШШЈш~* 1%1 м"ш b™ Uredništvo je v V^T ЈБ^ BS^ ЈШшШС** J ^Ц |И ........ ^^^ Uprava: Kopi,ar- Kopitarjevi ul.6/Ш ^ ^ ———^ ■ jeva ulica štev. 6. Telefoni uredništva io uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku — Ilustrirana priloga „Teden v slikah" Jegličev akademski dom Hitler je govoril dve uri „Zaniham nemški podpis pod versaillesko pogodbo" „Nemčija pripravljena na sporazum s Francijo44 Osem točk nemškega načrta za pomiritev sveta Zdi se, da smo sc Slovenci ob dvanajstih zavedali velikih dolžnosti, ki jih imamo do samih sobe in svoje narodne skupnosti. Ne da bi se po vojni ne bilo dolalo, le premalo načrtno in velikopotezno je bilo to našo delo. Zadnji čas pu je, kukor bi hoteli z največjo naglico popraviti svoje zamude: cel« vrsta načrtov in akcij se je pojavila pred nami, akcij, ki vse zaslužijo naše zanimanje in našo podporo. Nekatera dela so taka, da morajo pričati o naši lastni požrtvovalnosti, druga pa si moramo iz-vojevati od tistih, ki eo nam jih po socialni pravičnosti dolžni ustvariti. Vse pu rastejo i/, živih potreb in za vsemi stoji naš najmlajši rod. To so stvari I ni pogoni rodov, ki so ustvarjali iz požrtvovalnega navdušenja narodne domove in čitalnice, nekako 30 let kasneje naše društvene prosvetne domove in danes so si postavili v svoj načrt najvišje in najpotrebnejše kulturne in socialne ustanove, kukor so univerza, semenišče, lastni dom, bolnišnica itd. Kuj čuda, če je ob tem svarilnem navdušenju tudi katoliški akademik zastavil svojo besedo za lastni doni. lako je zraslu ob vseli dosedanjih nova akcija za jegličev akademski dom. Katoliški akademiki so sc zavzeli, da si hočejo s sodelovanjem vsega slovenskega naroda v Ljubljani k univerzi postaviti dom, ki jim bo nudil zdrava in zu uspešno delo potrebna stanovanja To je ena izmed tistih nalog, ki jih moramo rešiti sumi s svojo požrtvovalnostjo. Ali je tak akademski dom tako nujno potreben, da ga postavljamo vzporedno z vsemi drugimi velikimi načrti? Dà ,tako važna nam je ta zadeva, da je ne moremo ne zapostavl jati ne odlašati. Vsi vemo, kako burne čase preživljamo. kako mrzlično in krčevito se stiskajo vse skupine okrog svojih vodij in ognjišč. V tem času je pač potrebno, da si tako močno središče ustvarimo tudi katoliški akademiki, tuko v gmotnem kakor v miselnem pogledu. Tudi v gmotnem, pravimo, ne smemo pustiti, da se Katoliški akademik za skorjo kruha in sobico uklanja vsem mogočim ljudem in zahtevam. Zavedati se mora, da smo katoliško misleči Slovenci družina, ki ne more dopuščati, da njeni sinovi po mestih prezebajo po različnili pod-strcšnicnh in kleteh, da bi bili ravno oni med svojimi tovariši na univerzi najbolj zapuščeni, da bi morali imeti grenak občutek popolne osamelosti. Če si lastimo pravico, du od akademikov pričakujemo dobrih vodnikov in pomočnikov, se moramo zavedati tudi dolžnosti, da jim v najtežjih letih pomagamo. Čc se tej svoji dolžnosti ne odzovemo v dejanju, tedaj vedimo, da nimamo pravice terjati, da bi nam kljub naši brezbrižnosti zruscl močan rnd katoliških izobražencev. Ne zato, ker bi s svojim denarjem hoteli in mogli koga kupovati, marveč zato, ker jc v resnici ob žrtvi najbolj razvidno, kakšnih izobražencev jc narod vreden. Morda bo kdo preprostih rekel: saj je Se tako preveč izobraženih in šolanih ljudi, ki bi radi vei živeli nu račun delovnega ljudstvu. Tudi taki očitki se pogosto slišijo. Priznamo, da smo res včasih izobraženci v svojem razmerju do ljudi taki, kakor dn je l judstvo zaradi nas in ne narobe: da smo namreč vsi izobraženci poklicani k vdani službi svojemu ljudstvu in narodu. Če delovno ljudstvo doroščajočemu izobraženemu rodu kliče v spomin žalostne primere, smo mu zu to njegovo besedo hvaležni, ker je za nus in naše razmerje do njega bistveno važno, da to vemo. Prav dobro se zavedamo, dn smo iz kmetskih. delavskih in obrtniških družin prišli do svojih mest ob žrtvi teh stnno ,zato nam bo dobrobit teh stanov Vsekdar tako pri srcu, kakor nam je pri srcu blagor domače hiše. Prepričani smo, da samo ob dobrem poznanju in razumevanju njihovih razmer more izobraženec uspešno delati za njih blagor Zato pu tudi opozarjamo vse te stunove na veliko nevarnost, ki bi jim pretila, če bi izobrazbo prepustili samo meščanskim slojem, ki delovnega človeka premalo poznajo, da bi mu mogli uspešno pomagati. O vse h teli važnih vprašanjih se bomo še temeljito poučili in samo želimo, da nam preprosti ljudje povedo vse svoje pomisleke. Kdo bo morda vprašal: zakaj pa akademiki dom samo za katoliške akademike? Od goro r je čisto jasen: zato ker je vsako resnično oblikovanje človeka možno samo na določenem svetovnem nazoru S to osamosvojitvijo ne maramo nikogar žaliti, ki tega nazora ne priznava, o tudi čisto jasno poudariti svojo voljo po katoliškem oblikovanju sodobnega izobraženega rodu. Drugemu morda ne bo všeč. da gradimo v Ljubljani, pu se mu ne bo zato zdelo, da ni dolžan priskočiti na pomoč. Tudi tn ugovor je povsem zgrešen, zakaj ta dom pač ni potreben Ljubljančanom, ki so tam domin: najbolj jc potreben prav tistim daljnim krajem, odkoier se akademik ne more voziti v Ljubijuno na ulli-verzo. /.uio ta akcija obsega prav tuko vse ob-niočje slovenskega naroda kakor univerza: sega celô preko njega, kolikor bodo v njem iskuli zavetja tudi katoliški akademiki i/, drugih delov naše države, ki bodo prihajali v Ljubljano na univerzo. Celo preko državnih mejrt sega njega pomembnost, kolikor gojijo katoliški slovenski akademiki mednarodne stike /lasti s slovanskimi narodi v /.vezi Sluvia catliotica In vso ostalo Evropo v Pnx romana. P'idi takim gostom bi narod — k ikor hočemo, da smo — mogel s ponosom poka/ati svoj sad slovenske in katoliške zavednosti. Prav i/, teli rn/logov so ravno oddaljeni najbolj poklicani, du se odzovejo in se /avedujo, da postavljajo v Ljubljani svoj dom. za svoje sinove, ki se bodo v Ljubljani šrleli Šc 7. nekega drugega vidika \o ta akcija velike važnosti za katoliške Slovence: z narodno in kutoliško vzgojnega. Naš narod je v teku zadnjih desetletij pokazal nenavadno veliko požrtvovalnosti za svoje kulturne in gospodarske ustanove Pred vojno je bila po svoji zamisli in obsegu pač največja in najpomembnejša zamisel popolnoma slovenske in popolnoma katoliške srednje šole ki jo ie sprožil in vodil do uresničen j a naš veliki vlndika Jeglič. / njo je veliki škof v resnici prvič rmo/onl katoliške Slovence na velike dolžnosti, ki jih. Berlin, 30. jan. Velika napetost, ki je vladala v Berlinu in po vsej Nemčiji ob četrti obletnici prevzema oblasti po narodno-eocialistični etranki, je dosegla svoj višek v pojwldanskih urah, ko so po Uobbclsovein predpisu začeli zapirati vse trgovine in vse pisarne, in ko se je ves nemški narod začel zbirati okrog radijskih zvočnikov, da posluša Hitlerjev govor v Krol-operi. Sploh Vse javno življenje je lako rekoč prenehalo, tudi promet na ulicah je zastal, le redki avtobusi in tramvaji so še vozili |K> mestu, ki je izgledalo kot da je izumrlo. Samo v Krol-operi, kjer se je zbral državni zbor, jo vladala velika razgibanost. Tudi okrog palače se je narod navzlic silno ostremu mrazu, ki ga niti nu stotine javnih peči, ob katerih se je ljudstvo lahko grelo, ni moglo omiliti, zbralo več dosettisoč ljudi, ki so vsi čakali, da vidijo Hitlerja in člane državnega zbora, ko bodo prihajali na sejo. Ko se je točno ob predpisanem času jiojavil Hitlerjev avtomobil, se je dvignil ogromni krik, V svojem govoru pred državnim zborom jo državni vodja in kancler najprvo podal pregled dela in dogodkov zadnjih 4 let ]>o svojem prihodu na državno upravo: Kdo more primerjati današnjo Nemčijo z Nemčijo pred 30. jan. 1933, to se pravi do dneva, ko sem blngopokojncniu g. predsedniku države prisegel. Naša nae.-soc. revolucija je bila predvsem revolucija revolucij. Reči hočem s tem, da so je v tisočih letih, ne v nemških glavah, marveč v glavah okrog nas, uveljavilo nazlranje, da spada k vsaki pravi revoluciji krvavo uničenje nosilcev dotedanje oblasti in s tem v zvezi uničenje javnih in zasebnih ustanov in zatiranje vsake zasebne lastnine. Celo najhujšim nasprotnikom smo dovolili, da so ostali na visokih državnih mestih, in da v potnem obsegu uživajo svoje pokojnine in rente. Morda je bila ravno ta potrpežljivost in popustljivost povod, da so nekatere prav spoštovane angleške osebnosti smatrale za primerno in potrebno, da so protestirale proti odstranitvi enega izmed najbolj zločinskih moskovskih mož v koncentracijske taborišče. Morda je kriva tudi moja neinformativnost. Vsekakor mi ni znano, ali je ta spoštovana gospoda svojčas enako odločno nastopila proti krvavim nasiljem moskovskih zločincev v Nemčiji. Ali so nastopili proti geslu »Pobijajte fašiste, kjerkoli jih najdete!« Prav tako ne vem, ali nastopajo proti klanju, požiganju in na-silstvu nad tisoči in tisoči mož, žensk in otrok v Španiji. Dobro poučeni poznavalci sedanjih razmer v .Španiji trde. da število 170.(100 na zverinski način ubitih ljudi v Španiji, ne dosega dejanskega števila, če bi se ravnala po tem merilu in podvigu častitljivih demokratskih revolucionarjev Španiji, hi morala nacionalno socialistična revolucija v Nemčiji, kjer je trikrat več ljudi, pobiti 400 do 5011 tisoč ljudi. Vse kaže, da nam zamerijo, ker tega nismo storili. Ni izključeno, da nas zaradi tega demokratski svetovni državljani slabo cenijo. Državni voditelj pojasnjuje nato nacionalno socialistično ideologijo. Plemenska ideja je zmagala na vseh jiodročjih nemškega javnega življenja. Namesto parlamentarno-demokratičnega nereda, je stopil red, disciplina in energija, kakršne Nemčija še ni videla v tolikšni koinpaktnosti, meri in moči. g в» J O TOGAl-tablete ugodno učinkujejo zoper: hripo, bolezni vsded preh'ada, reumatizem, proti n, živčne bolezni, utor (Hexenschuss), išias tn glavobol. imamo do svoje vere in svoje narodnosti: zu svoje otroke moramo oskrbeti slovensko in katoliško v/gojo in izobrazbo; to jc |irovicn, pa je tudi dolžnost. Po mnogih državah si morajo katoličani vzdrževati sami vse šolstvo, od osnovnih šol pu do katoliških univerz. Tega si pač ne želimo, Ker bi tako država ne vršila svojih dolžnosti do enakopravnih katoliških državljanov, ali eno je. gotovo: dolžnosti do svoje katoliške šole bi se morali zmeraj tako močno zavedati, da smo pripravljeni v tu namen tudi kuj žrtvovati. Čc se v tem smislu ne bomo vzgajali, bi utegnili kdaj čez noč priti v težak položaj. Zato bi s svojim delom radi združili tudi to ljudsko in narodno v/gojno akcijo, da bomo budili v sebi zavest dolžnosti do katoliškega šolstva in vsegu. kar je z njim * zvezi. V tem pogledu nuni jc vzor-ustvaritclj prve slovenske in "katoliške gimnazijo, nadškof Jeglič Zato bi k njegovi j>alnči srednje šole, ki bo še dolgo zgovornu prjëu o veličini njenega ustanovitelja, rodi postavili še akademiki dom. ki naj nosi njegovo ime. saj je zrasel i/ njegovega duha in i/ iste narodne požrtvovalnosti. ki se je kot grom razlegel po vsej prestolnici. Desetine tisočev rok je etrinelo v zrak v pozdrav državnemu kanclerju. V državnem zboru so se medtem zbrali vsi »poslanci«, vsi v rjavili, osnosno črnih uniformah, nadalje ves diplomatski zbor brez izjeme, vsi člani kabinetov, vsi funkcionarji nar.-soc. stranke, na stotine višjih državnih uradnikov iz vseh krajev države in vsi zastopniki domačega in inozemskega tiska. Nad tribuno, s katere je imel govoriti Hitler, je razprostiral svoja 11 ni široka krilu črni [»ruski orel, ki je držal v kremplji!) kljukasti križ, znak hitlerjevske države. Po uvodnih formalnostih, med katere spada tudi ponovna izvolitev Goringa za predsednika državnega zbora, ter uzakonjenjc predloga notranjega ministra Fricka, da se podaljšajo vsa vladna polnomočja do nadaljnjega, je stopil na govorniško tribuno državni kancler in imel dve uri trajajoči f*ovor, iz, katerega posnemamo: (lovori se o demokracijah in diktaturah,-: je nadaljeval Hitler. »Nihče pa noče razumeti, da jo v naši deželi nastol pokret v najvzvišenejfiem smislu demokratske besede. Svojo trditev utemeljuje Hitler z ukrepi, ki so jih izdali v Nemčiji po njegovem prihodu na oblast. Edini nosilec suverenosti v Nemčiji je sedaj nemški narod. Nemška volja prihaja do izraza v njeni sedanji poli-tični organizaciji. V sedanji ureditvi nemške države je narod edini zakonodavec in edini no-sitelj izvršne oblasti.« Nato govori Hitler podrobno o nacionalno socialističnem pojmovanju ljudske skupnosti in ljudsko organizacije in prihaja do sklejia, da je edini in pravi cilj vseh teh organizacij čim boljša ohranitev naroda. V tej zvezi omenja Hitler, da izide v nekaj tednih v Nemčiji nov kazenski zakonik. Državni kancelar je nato prešel na gospodarska vprašanja in dejal med drugim, dn motri nacionalni socializem gospodarska vprašanja v prvi vrsti s stališča narodne skupnosti in narodne celote. Narodna skupnost, je rekel Hitler, ne živi od fiktivne vrednosti vreč denarja, marveč od dejanskega pridelovanja, ki šele denarju daje potrebno vrednost. Ta proizvodnja je dejansko kritje vsake valute, ne pa zlato v blagajnah bank. Vsako gospodarsko vprašanje je v bistvu vprašanje o uporabi in racionaliieni izkoriščanju delovne sile, obdelane zemlje in prirodnih bogastev. Načrtno vodstvo našega gospodarstva je našlo najlepši izraz v našem štiriletnem načrtu. Zunanja politika Državni vodja prihaja nato na zunanjo |K>litiko, in pravi uvodoma, da je notranja ureditev nemškega naroda omogočila preureditev nemške vojske. S tem v zvezi, nadaljuje Hitler, sem mogel raztrgati razne okove, ki smo jih smatrali zu najhujši žig sramote, kar jih pozna zgodovina. O tem delu mi ni veliko govoriti. Izjaviti morem samo to: „Umiham nemški podpis" 1. Obnova nemške ravnopruvnosti je bila samo zadeva Nemčije. Z njo nismo nobenemu drugemu narodu česa vzeli ali mu kaj slabega storili. 2. Razglašam, da bom v duhu nemške enakopravnosti vzet nemškim državnim železnicam in nemški narodni banki njen dosedanji značaj, in da bom obe ustanovi jiostavil |iod |io|x>lno suverenost. nemške države. 3. Izjavljam, da je na ta način povsem naravno likvidiran tisti del versnjske pogodhe. ki je našemu narodu vzel enakopravnost in ga potlačil na stopnjo naroda druge stopnje. 4. Predvsem pa svečano umikam nemški podpis izjave, ki so jo izsilili proti njenemu prepričanju od slabe nemške vlade, češ. da je Nemčija kriva vojne. Ta obnovitev časti našega naroda, ki je prišla na zunaj do najvidnejšega izraza z uvedbo vojaške dolžnosti, z ustvaritvijo nemškega vojaškega letalstva in i obnovo nemške vojne mornarice in s ponovno zasedbo Po-renja, je bila najtežja in najbolj drzna nalogu mojega življenja. V to svrho potrebne ukrepe, žal nismo mogli uresničiti s pogajanji. K vsem tem izjavam hočem še pristaviti izjavo, s katero želim povedati, dn je sedaj minila doba tako imenovanih presenečenj. Nemčija ho kot enakopravna država z zavestjo svoje evropske naloge lo- Trst, 30. januarja, b. Po vesteh iz Budimpešte je turški zunanji minister dr. Ruždi Aras dal izjavo madjarskim časnikarjem, da bo po sestanku z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom 3. februarja v Milanu odpotoval v Belgrad, kjer se bo 5. februarja sestal s predsednikom jugoslovanske vlade in zunanjim ministrom dr Stojadinovičem. 15. februarja se bo udeležil razprave o vseh balkanskih problemih na konferenci članov balkanskega sporazuma v Atenah. Ruždi Aras je razen jnlno sodelovala pri 'likvidaciji vprašanj, ki zadevajo nas in druge narode. Odgovor Edenu Hitler se je nato dotaknil govora angleškega zunanjega ministra Edena in izjavil: Predvesni želim prepričati ministra Edena, du mi Nemci nočemo ostati osamljeni in da se tudi ne počutimo osamljene. Z raznimi pogodbami smo odstranili prejšnje napetosti in s tem bistveno zholjšali razmere v Evropi. Zadošča, če omenim našo pogodbo s Poljsko, s koristmi zu obe državi, dn navajam pogodbo z Avstrijo, naše izvrstne in tesne stike z Italijo, naše prijateljske odnosa je z Madžarsko, Jugoslavijo, It» 1 -g a r s k o, Grčijo, Portugalsko, Španijo itd. in če naposled omenim prav tako prisrčnr stike, ki jih imamo z mnogimi izvenevropskimi državami. 1'ogoilbn, sklenjena i Japosko in hoj proti Kominterni. je živ dokaz, da nemška vlada odklanja osamljenost in da se nikakor ne počuti osamljeno. Nemčija — ponavljam tu svečano — je ponovno izjavila, da med njo in Francijo sploh iii nobene sporne točke, ki si jo je mogoče zamisliti. Nemška vlada je tudi Belgiji in Nizozemski sporočila, da jih je vsak čas pripravljena priznati zn nedotakljive in nevtrulne države in da prevzema zadevna jamstva.« Hitler navaja nato, da skuša Nemčija tudi na gospodarskem polju doseči čim živahnejšo izmenjavo blaga s svojimi sosedi. Ugotavlja, da je nemška zunanja trgovina |к> letu 1932. narasla tako jio obsegu kakor |io svoji vrednosti. Vodja nemške države prehaja nato na očitke, češ, da Nemčija ne sodeluje z drugimi državami v zadostni meri v okviru Zveze narodov. Minister Eden govori o nemški oborožitvi in pričakuje, naj se to oboroževanje omeji. S svoje strani smo že trikrat predlagali podobne omejitve. Naše ponudbe so odklonili. Hitler pravi nato, da je naduljni obstoj Zveze narodov v prvi vrsti odvisen od drugih držav in pa od tega, ali bodo znale te države privesti v mednarodne od-nošaje reforme. Kolonije Hitler prehaja nato nn kolonijulno vprašanje. Pravi, dn je nemško ljudstvo svojčas pridobilo svoja kolonijulnn posestva, ne dn bi kogn oropalo ali kršilo niednnriidue pogodbe. Nemški nnrod je dobil svoja kolonijnlna posestva brez vojne. Knz-logi, ki naj sedaj opravičijo odvzem nemških kolonij. so ničevi. Kolonija I ue zahteve Nemčije kot silno gosto naseljene dežele, se bodo vedno znova ponavljale, ker so dorela razumljive. Nato je Hitler pojasnil svoje nnziranje o možnih poteh do splošne pomiritve. V tem oziru je poudaril naslednje zahteve: Mirovni načrt v 6 točkah 1. Okrepitev trajnega notranjega reda pri vseh narodih; 2. medsebojno spoštovanje življenjskih pogojev posameznih narodov; 3. preureditev Zveze narodov v organ evolucije: 4. popolna enakopravnost: 5. pojmovanje oboroževalnega vprašanja kot nedeljive celote: (i. zatiranje neodgovornih mednarodnih /a-strupljevulcev in fnlzifikntorjer javnega mnenja. Manjšine Nato je Hitler opozoril lin pomen, ki gn ima pravilna ureditev narodnostnih manjšin v državah, kjer se državne meje ue skladajo z narodnostnimi mejami, zn ublažitev meddržavne napetosti. Navaja tudi, zakaj nemška vlndn ni mogla odgovoriti nn vprašanja, ki jih je angleška vlada stavila po zasedbi Porenju. Mislili smo, pravi Hitler, dn Iioiiio s praktičnim pospeševanjem svojih stikov s sosednjimi državami rešili čisto enostavno del teh vprašanj. Na koncu svojega govora, ki je trajal dalj kol 2 uri, je državni kancelar Hitler govoril o bodočih izgledih in nalogah v Nemčiji. Zagrebška vremenska napoved: Pričakuje se hladno vreme s padavinami Dunajska vremenska napoved: Dež, v višinah sneg, naši kraji šc zmeraj na meji med toplim in mrzlim valom. tega izjavil, da zaenkrat ni nobenih ovir za zbli-žanje med Madjarsko in Jugoslavijo. Če bi sc dosegel ta sporazum, bi se avtomatično zboljšali tudi odnosi med Turčijo in Madjarsko. Nato je povdaril g Ruždi Aras, da bi se po takšnem sporazumu pričela tudi nova doba sodelovanja v donavski kotlini. V zvezi s številnimi sestanki zunanjih ministrov, ki so že napovedani, se trdi. da bo italijanski zunanji minister grof Ciano vrnil obisk turškemu zunanjemu ministru v Ankari koncem meseca marca. Kanclerjev govor Retf 2082. 6. II. 1933 Ruždi Aras o zblizanju med Jugoslavijo in Madjarsko Vprašanje konkordata Načelen članek belgrajske „Samouprave" Belgrad, 30. januarja, m. Z vprašanjem konkor-dala, ki je bil sklenjen med našo državo in sveto stolico in ki ga ]e kr. vlada predložila v ratifikacijo narodni skupščini, se bavi tudi današnja »Samouprava« v svojem uvodniku. Med drugim pravi: Med mnogimi vprašanji, ki jih ie nasledila vlada dr. Stojadinoviča. ko je prevzela oblast, je bilo tudi vprašanje konkordata, sklenjenega med našo državo m sv. stolico. Ko je podedovala vlada vsa ta vprašanja, jim je posvetila vsa svojo pozornost in je želela, da bi se v ničemer ne pregrešila niti proti svojim dolžnostim nit' proti interesom države. O tem konkordatu in njegovem pomenu je govoril že pred dvema letoma tedanji min. predsednik Jevtič v svojem znanem tfoveru v Zagrebu 30. aprila 1935. (»Samouprava« citira dotični del iz Jevtičevega govora.) V istem smislu je govoril tudi dr. Dragu,-tin Jankovič. tudi član Jevtičeve vlade. Tudi njegov govor »Samouprava« citira.) V znanem pariškem časopisu »L'Europe Nouvelle« je g. Charles Louiseau objavil leta 1935 članek, v katerem je jasno podal pregled razvoja tega konkordata ter navedel točne podatke, da je to vprašanje bilo končano mnogo pred sestavo kabineta dr. Stojadinoviča. Vsa zgodovina tega konkordata je jasna in ona mora biti znana vsaj onim, kF so pozvani, da vodijo račun tudi o izvoru kakšnega dokumenta in o ozračju, v katerem ie nastal, če se želijo spuščati v oceno samega predmeta ter v vprašanje odnosov današnje vlade napram njemu. Današnja vlada ni delala na redakciji tega konkordata, temveč je bila ta redakcija gotova in sprejeta pred 21. junijem 1935, toda niena dolžnost je bila, da nadaljuje postopek, od katerega v ostalem tudi ni bilo mogoče odstopiti. Nepotrpežljivi ljudje niso hoteli počakati, da se ta postopek tudi dovrši, temveč so pričeli napadati tako konkordat kakor tudi današnjo vlado na brezobziren način. Brezobzirnost teh napadov se vidi najbolje v tem, ker se ni vpošte-valo, da je določbe konkordata sprejel in v glavnem ridigiral in tudi parafiral en človek, gospod Jevtič, da je bila dolžnost drugega človeka, to je dr. Ljiidevita Auerja, da ga podpiše, in da ima tretji dolžnost, da ga pošlje parlamentu v ratifikacijo. _ Brezobzirnost teh napadov se je videla tudi v tem, ker se ni vpošteval niti čas niti mesto, na katerem sta se kritizirala konkordat in vlada, kakor tudi, da se niso izbirala niti sredstva za agitacijo proti konkordatu, ker so ga napadali celo v nepodpisanih brošurah, torej na način in s sitemom, katerega so se pri nas doslej posluževali v agitaciji samo komunisti in ki ni dovoljen v drugih krogih. Opravičilo za te svoje napake so vzeli odtod, da časopisje ni pisalo o konkordatu. Toda tukaj je treba omeniti, da je bil ta protest neupravičen, ker je dobro znano, da so tudi ustava skrbske pravoslavne cerkve z dne 16. novembra 1931 ter ustava o muslimanski verski zajednici z dne 5. novembra 1936 kakor tudi prejšnji verski zakoni bili sprejeti in izdani brez sodelovanja javnosti in brez predhodne javne diskusije s sporazumom, ki se pred tem ni dal v oceno javnemu mnenju ter se tudi ni pretresal v dnevnem časopisju. Zato tudi časopisje ni moglo v podrobnostih konkordata pretresati, ni ga pa moglo tudi pretresati iz razloga, ker ima značaj mednarodne pogodbe, katere določbe se navadno ne ventilirajo v časopisju pred njegovo ratifikacijo in objavo. Na srečo je ta navada docela točno odgovarjala ludi potrebam verskega miru v nasi državi, ker se lahko predpostavlja v kakšne polemike bi se lahko vrglo časopisje, če bi obstojala nasprotna navada, da časopisje, kakor je razdeljeno pri nas, kritizira teko važno pogodbo v vseh fazah njenega ustvarjanja, torej tudi v teku ugotovitve posameznih določb in v teku njene redakcije, a pred paraiiranjem, pred popisom, pred ratifikacijo in pred publikacijo. Te polemike bi vsekakor, če že ne bi škodovale, bi močno rušile naš verski mir. a nobeni vladi ne bi bilo dovoljeno, da o tem dejstvu ne bi vodila računa in da bi rušitev tega verskega miru dovolila. Nekateri ljudje, ki napadajo konkordat, izgubljajo izpred <•••■ vsa ta dejstva in so njihovi očitki dovolj žalostni, enako pu so nedopustni tudi očitki na naslov predsedniku današnje kr. vlade dr. Stojadinoviča. ker služijo skoz in skoz denia-goškim namenom, ker hočejo z njimi doseči efekt in ceneno popularnost. V ostalem se hočejo predstaviti tudi kot večji Srhi od predsednika vlade, občutljivejši v svoiein pruvoslavju od njega. Nikar naj ne pozabijo tudi tega, da je on poleg tega očitka, no samo po svoji vzgo.ii in osebnem prepričanju. temveč tudi po tradiciji svoje hiše. zaveden, ker jc pntomec Hadži Milcutije Pavloviča, prvega Srba. mctropolitu Srbije, ki je že pred 100 leti. od 18. avgusta 18Î1S pa do konca svojega življenja seilel na liadškofovskem prestolu v Belgradu. Zato smatramo, da dr. Stojadinovič» ne ho potrebno priznati, da je nekdo večji in bolj pravoslaven Srh kot on sam, a ker v njegovi vladi sedi tudi dr. Korošec, ki je znan kot dober katolik, je nemogoče pomisliti, tla hi vlada dr. Stojadinoviča, ki je doslej znala in vedela s potrebno državniško avtoriteto poiskali liajpravilnejšo rešitev za toliko najtežjih naših držuvnih iu iturodnih vprašanj, ne znala in tunela najti pravilne rešitve vprašanja konkordata. Več kot sigurno je, da ho vlada našla rešitev in (lu ho tu rešitev v zgodovini katolikov kukor tudi vseh pravoslavnih. In zato apeliramo na vse člane JRZ, posebno pa nu vse Srhe pravoslavne vere. du se ne pustijo varati in slepiti takšni agitaciji. Najmanj pa bi smeli slediti nepodpisanim brošuram in letakom, katerih izvor je neznan, kukor tudi niso znane tendence vseli onih, ki so jih tiskali in širili med narodom. Potrebno je potrpežljivost, potrebno jc i zaupanje v državniško modrost onih, ki s» pokli- cani, da rešujejo vprašanje konkordatu, toda z go- ! tovostjo se, lahko verjame, da se ho to vprašanje j proučilo in rešilo tako v interesu države kakor i tudi v interesu Cerkve, pravtok« pa v interesu I vere in v interesu vsega našega naroda. Debata v finančnem odboru Belgrad, 30. jan. AA. Predsedstvo finančnega odbora jc prejelo več amandmanov za finančni zakon za leto 1937-38, O njih bodo razpravljali pri razpravi o finančnem zakonu. P osi. dr. Vojislav Janjič predlaga tale spre-minjevalni predlog: § 61. odst. 1 finančnega zakona za leto 1937-33 naj se glasi: Sklepi o sprejemu uslužbencev v državno in samoupravno službo se morajo izdati šele tedaj, kadar pristojni organ ugotovi, da je proračunsko mesto prosto in da je prost kredit, sklepi o napredovanju, oziroma imenovanju državnih in samoupravnih uslužbencev se pa morajo izdati šele tedaj, kadar pristojni organ ugotovi, sodo ali jx> znižani ceni kmetovalcem. Dohodek iz prodaje krompirja po znižam ceni ho pripadel ;n=!'frm «гтм«^"»" еМаНи 13 smrtnih obsodb Radek iz tajinstvenih razlogov ni med njimi Tehnika velikih političnih procesov eovjetske Rusije se je sedaj nekoliko spremenila. Najbolj uglednim prijateljem Ljenina (kadeku) je bilo odpuščeno toliko, da jih niso obsodili na razslrel in so na morišče poslali samo manjvredni materija!, kakor ua primer Knjazjeva, kateremu je sodišče »dokazalo, cla je izvršil celili 3000 železniških nesreč, kar je on sam priznal«. Spričo tega pripominjajo inozemski poročevalci, da se je sovjetski režim s tem sam obsodil, zakaj, kaj je rekel svet. ko je izvedel, da sovjetski rc/iin |)oraja take vele-zločince, ki so zmožni kar 3000 atentatov,na vlake — če je namreč to res! Kar se tiče pomilostitve Radeka in Sokolnikova na desetletno roboto, je to težko razumeti, ko pa je vendar obtožnica trdila, da sta onadva kolovodji ne samo atentatov, ampak tudi veleirdaje, ki sta jo vršila v zvezi z Nemčijo iu Japonsko. Nerazumljivo je tudi. zakaj je obsojen na smrt Pjatakov, kojega krivda ni ne manjša ne večja od Radekove Eni sodijo, cla hočejo sovjeti s tem v inozemstvu vzbudili vtis, da jc pomilostitev Radeka in Sokohiikova posledica njunega popolnega Iu obširnega priznanja, kar pa zopet ni verjetno, ker je Radek. dasi je vse svoje zločine v bistvu priznal, vendarle bil edini od vseh, ki je prizadeval državnemu tožilcu največje težkoče 6 svojo samozavestjo in strupeno ironijo. Nekateri mislijo, cla sta Radek in Sokolnikov Stalinu še vedno neobhodno jxitrebna in da utegneta biti že v kratkem popolnoma pomilo-ščena, cla bosta spet nastopila na politični pozor-nici, na kateri bosta lahko storila režimu tem večje usluge, čim bolj bosta morala biti Stalinu hvaležna za svoje življenje. Ta razlaga jc najbolj verjetna od vseh. Sicer pa obsojenci, naj so zakrivili zločine, kateri se jim pripisujejo ali ne. lucli med nasprotniki Stalinove strahovlade ne vzbujajo |irav nobenih sinij\ilij. kaker jili tudi nc vzbuja njihov idejni vodja Trocki, dasi njemu priznajo vsaj toliko pravice do čisto človeškega usmiljenja, ker Stalin n j dal zapreti samo njegovega sina od prve žene, Sjcdova, ampak ludi njegovo sestro in hčer, Ki so vsi živeli v Krasnojarsku. Sestra Trockega je bila jirva žena Kamenjeva, ki je bil lani ustreljen. Drugače pa se Trocki nima pravice pritoževati in milo stokati, kaker dala sedaj po vsem evropskem časopisju, ker je znano, da je bil baš on listi, ki je ob oktoberski revoluciji z največjo nesramnostjo proglasil, da je v borbi zoper političnega nasprotnika dovoljeno vsako sredstvo in da se morajo nasprotniki komunizma uničiti in streti, kakor se stre golazen«. Kar se sedaj godi njegovim prijateljem, (o ni nič drugega kakor praktična primenitev njegovih brezmoralnih načel r.a telesu njegovih najboljših pristašev, na katerih se izpolnjujejo Kristusove besede, da kdor dela z mečem, bo sam z mečem pokončan. Zadnji trenutki procesa Zadnji momenti procesa zoper trocki^te so se razvijali takole: Najprej se je pojavil Pjatakov. potem ko so zagovorniki končali svoje > zagovore«. On je še enkrat ponovil svoje priznanje iii je dejal: »Ne prosim- milosti, ampak.,obžalujeit samo eno stvar, da ni tukaj med nami Trockega.« Nato se je mirno vrnil na svoj sedež. , opazovan od publike, ki ie bila na tej zadnji seji izredno številno navzoča. Pjatakov pa se jc, kakor da jc nekaj ipozabil, zopet dvignil in dobil dovoljenje. da je izpregovoril še sledeče besede: »Kakor sem /e dejal, je državni tožilcc točno navajal dejanja, ki smo jih zagrešili. Zmotil pa se je, ko je rekel, da smo mi še vedno trockisti. To ni res. Bil sem irockist veliko let, toda moje priznanje in odkritosrčno navajanje drugih dejstev pred sodiščem ima svoj vzrok v tem, ker sem hotel pokazati, da sem prekinil vse zveze s trockisti in da obsojam vse zločine, ki jih je ta skupina zagrešila. Navajam tudi, da se spoznavam ' krivega in da obsojam treekizem, ne da bi bil kdo name kaj pritiskal.« Po teh besedah, ki niso napravile najboljšega vtisa, ker so iz njili vsi sklepali, da si hoče s tem izprositi pomilostitev od smrti, da je dejal zo|iet, kakor od jiočetka, da ne jirosi miIo~.fi in da želi, cla bi stal pred sodiščem Trocki, ki je glavni krivcc. Seveda ludi le besede Pjatakovu niso pridobile simpatij med publiko, najmanj seveda tiifd trockisti, ki jili je med občinstvom bilo jako veliko, kakor je to popolnoma razumljivo. Bolezen sv, očeta Vatikan. 30. jan. c. Sv. oče jc danes sprejel kardinala Pacellija, nato pa škofa iz Santadcrja Treculijn, ki nui jc pojasnil razvoj dogodkov v Španiji. Sv. oče jo odgovoril škofu, da ves čns moli za konce državljansko vojno v Španiji in zu solidarnost krščanskih narodov. V trt ••• Spamjt Pariz, 30. januarja, b. Po vesteh radio-agenture so se v pretekli noči v Španiji vodile zelo hude borbe. Topništvo jc neprestano grmelo in granate so zelo jiogosto padale na Madrid. Zaradi nenadne aktivnosti nacionalnega topništva je bjlo madridsko prebivalstvo prepričano, da sc bodo borbe prenesle v samo mesto ter jc pričelo bežati iz presto-lice. Proti jutru pa so nacionalistične baterije iz doslej še neznanega vzroka naenkrat utihnile. Na jugu prodirajo nacionalisti sc naprej proti Malagi. Pariz, 30. januarja, b. Radio-agentura poroča iz Barcelone, da je ljudsko sodišče obsodilo zopet štiri kapitane na smrt. Ti so bili obtoženi, da so sodelovali v zarotuiški akciji v Barceloni. Trgovinska pogodba 2 Romunijo Bukarešta, 30. januarja AA. (Rador) Trgovinsko ministrstvo je izdalo tale komunike: Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Romunijo, ki so sc začela 16. januarja, so se končala 28. januarja. Parafirali so štiri pogodbe: pogodbo o trgovini in plovbi, veterinarsko konvencijo, konvencijo o obmejnem prometu, in posebna trgovinska ureditev Trgovinska pogodba naj nadomesti začasno pogodbo iz leta 130, veterinarska konvencija pa ctopi na mesto veterinarske konvencije iz I. 1933. '■*» deli so drlcpati Romunija in iugosia Radehov zagovor Za njim je vstal Karel Radek, ki je dejal, da se iz tega procesa lahko zaključijo dve stvari velike važnosti. Proces je s pomočjo velike množine objektivnih dejstev dokazal, da je bila trocki-stična organizacija zvezana z vsemi protisovjet-skimi silami. Dokazano je, da je trockistična organizacija kompleks vseh sil, ki pripravljajo svetovno vojno. Nalo je začel obdolževati Trockega, češ da je on organizacijo (ki ji je Radek pripadal in katero je zdaj po svojem sramotnem sklepnem govoru gladko izdal!) postavljal vedno pred izvršena dejstva s tem, da je sabotažne akte in zločine pustil izvrševati naravnost z agenti tujih velesil, ne da bi organizacija za to vedela (ironični .smeh v publiki). Nato je še obdolžil Trockega, da-sedaj snuje novo teroristično organizacijo v inozemstvu, ki še ni popolnoma razkrinkana (prvi jo razkrinkuje namreč eedaj tovariš Radek!) in je sestavljena v paralelni organizaciji v Rusiji t. importiranimi elementi, ki so v Nemčiji dobili antikomunistično izobrazbo. »Francoski trockisti« — tako je končal Radek — »kakor tudi španski in drugi naj vedo, da je trockizem največja ovira delavskemu gibanju in da bodo vsi trockisti, ako tega ne bodo vpoštevali, storili žalosten konec. Glavno je, da je trockizem orožje v rokah onih, ki hočejo vojstko; to je tisti žalostni fakt, zaradi katerega bomo mi plačali s svojim življenjem. (!l) Ne moremo zahtevati milosti in je ne zahtevamo. Mi se dobro poznamo, in ko je Muralov, intimen prijatelj Trockega, ki je preje zmožen umreti, nego priznati, pred tem sodiščem izjavil, da je priznal zato, ker noče postati eksponent vse protisovjetske svojati, je storil to v imenu nas vseh, in to je najbolj značilen rezultat sedanjega procesa.« „Zmes podlosti" Te besede Karla Radeka so napravile tako na sodišče kakor na občinstvo, ki je v Rusiji marsičesa vajeno, naravnost porazen vtis. Še nikoli človeštvo ni bilo priča take zmesi podlosti, rafi-niranosti in neznačajnosti, kakor jo je s tem govorom pokazal Žid Radek, kojega življenje in delovanje ne predstavlja drugega kakor vrsto samih izdajstev. Govor na sodnike ni prav nič vplival, ampak je bilo žc preje sklenjeno, da ga pomilosti na rolioto, ker je škoda za takega podleža, da ne bi Sta'inovemu režimu po nekaj letih robote, ki ga bodo precej omehčala in temeljito »izpreobr-nila«, zopet služil sovjetski stvari... Teorijo, da bi bili obtožence kronično zastrupljali s kakšnim alkaloidom ali jih podvrgavali hipnozi, so opustili, ker ne strupi ne hipnoza ne morejo razložiti dosledne neznačajnosti pri izpovedih teh ljudi, kajti ta sredstva človeka pač ohromijo afektno in razpoloženjsko, ne morejo pa vplivati na logični hod misli niti primorati človeka, da črno imenuje belo in da prizna, da je nekaj storil, česar ni. Razlaga je edino v znani karama-zovščini, to je zagonetnesti ruskega karakterja, pa v etični manjvrednosti obtožencev, ki so seveda bili izpostavljeni tudi telesnim in duševnim mukam, ki so živce mnogih hudo razkrojile. Toda, kar ie Radek storil, to je storjeno pri polni zavesti i i popolne moralne nizkosti in je iz nje popolnoma razložljivo. Čisto drug način zagovora si je izbral Sokolnikov, ki je napravil še najbolj simpatičen vtis, ker se je vedel pač čisto človeško. Prosil je milosti zase in za svoje tovariše, češ da jc trockizem itak končno zlomljen in da on in njegovi tovariši ne predstavljajo ničesar več kakor ostanke za vedno minule prošlosti. Nato se je sodni dvor posvetoval fn po šest-urnem posvetu razglasil sledečo sodbo: Pjatakov, Sercbrjnkov, Muralov, Lifschutz, Drobnic, Bohuslavski, Knjazjev, Ratajčak, Norkin, Sestov, Turok, Graše in Pušin na smrt po r a z -strelu, ki se ima takoj izvršiti. Radek in Sokolnikov na 10 Tet robote. Stojlov in Arnold na 8 let robote. Nadalf'ne aretacije Varšava, 30. jan, AA. (DNB) Po poročilih iz Rusije, so prijeli Ljeninovo vdovo in Sjatakovljevo ženo, kakor tudi več članov rodbin obsojenih troc-kistov. vije med zasedanjem gospodarske Male anfante naglasa li, da dosedanje pogodbe ne zadoščajo in da je treba čimprej ustvariti širše in solidnejše osnove za razvoj trgovinske izmenjave med obema deželama. Nove pogodbe bodo brez dvoma povečale obseg (menjave blaga in pospešile gospodarske stike incd obema državama. Zadevne listine bodo podpisane v najkrajšem času. Dan podpisa bo določen kasneje. Na 20 let ječe Belgrad, 30. jan. AA. Z obsodbo državnega sodišča za zaščito države od 30 januarja t. 1. je Novak Josip, rudar iz Rovt v logaškem srezu obsojen zaradi zločina vohunstva v korist tuje države na 20 let ječe in na trajno izgubo častnih pravic. Podaljšan'c železniških legitimacij Belgrad, 30. jan. AA. Z odlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic od 30. januarja t. !., je do vključno 28. februarja podaljšana veljava zeleno vezanih legitimacij za znižano vožnjo s 75% popusta in za neomejeno število potovanj, ki jih imajo profesionalni novinarji, člani Jugoslovanskega novinarskega združenja. Ta sklep je dostavljen pokrajinskim železniškim ravnateljstvom, z brzojavko št. 598 od 30. januarja 1937. Osebne vesli Belgrad, 30. januarja, m Pravosodni minister )e imenoval za sodnega pristava pri okrajnem sodišču v Ribnici Dušana Jakliča, sodnega pripravnika v Mariboru; za sodnega pristava pri okrajnem sodišču v Ptuju je postavljen Milan Grm, sodni pripravnik v Ljubljani. Belgrad, 30. januarja, m. Pravosodni minister ie dodelil apelacijskega sodnika iz Ljubljane dr. Jurija stempiharia na delo k Stolu sedmorice oddelek B v Zagrebu Nadško! dr. Ujčič pri papežu Naš urednik je obiskal belgrajskega nadškofa, msgr. dr. Josipa Ujčiča v njegovem stanovanju v Ljubljani baš ko se je vrnil iz Rima Hotel je za svoje bralce zvedeti o vtisih, ki jih je Prevzvišeni dobil ob priliki svoje avdience pri sv. očetu Gospod nadškof je urednikovi želji ljubeznjivo ustregel in povedal, da je njega samega nadvse pri;etno presenetilo, da je bil sprejet pri sv očetu, dasi je to zelo želel in je s tem namenom tudi v Rim odpotoval. boteč dobiti kot novi škof od poglavarja Cerkve blagoslov za sebe in svojo škofijo. Kljub težki bolezni papež še vedno dela. Avdience so seveda skoraj popolnoma izostale. Razen kardinala državnega tajnika Evgena Pacellija, ki prihaja dnevno k sv. očetu v njegovo bolniško sobo, da mu poroča o najnuinejših zadevah, papež redno ne sprejme nikogar. Zato je bila vsa njegova okolica zelo presenečena, ko je belgrajski nadškof brez posebne težave dobil avdienco, iz česar so upravičeno sklepali, da sv oče še na bolniški postelji posveča izredno pažnjo in važnost položaju Katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Nadškof Ujčič je bil sprejet v privatnem papeževem stanovanju, to je v III. nadstropju Vatikanske palače, kar je sa nerimskega prelata gotovo velika redkost tn kajpada tudi posebna odlika. Posredoval je avdienco papežev komornik, ki nosi naslov ■•maestro di camera« z imenom Arbori Mel-la di S. Elia in pa čisto slučajno tudi msgr. Piz-zardo, ki g. nadškofa dobro pozna in se je baš tedaj nahajal v papeževih prostorih. V čisto preprosti predsob, zasebnega stanovanja sv. očeta je g. nadškofa sprejel osebni papežev tajnik. Razen njega je samo še postarni strežnik, ki je okrog bolnega papeža. Tu ni nič švicarskih gardistov, nič dvorjanov ali kakih drugih dostojanstvenikov. Papeževa bolniška soba je precej velika, svetla z enim visokim oknom, skozi katero je tedaj prijazno sijalo zimsko sonce. Sedaj visoki bolnik čez dan ne leži več na postelji kot svojčas, ko so ga tako tudi slikali, (sliko je prinesel tudi »Slovenec«), ampak ima prostor prirejen na divanu, tako da le napol leži, v zgornjem delu telesa podprt z blazinami, prav tako pa so tudi bolne noge dvignjene in podložene, da ne vise prosto navzdol. Bolnik torej napol leži in napol sedi, pokrit z rdečo odejo. Oblečen je v belo mozeto z belo papeško čepico na glav' Nadškof Ujčič, ki je zadnjič videl sv. očeta v maju lanskega leta, je moral na žalost ugotoviti, da se sledovi bolezni kažejo tudi na papeževi zunanjosti. Bolnik je precej upadel v obraz in mu ie tudi sicer videti, da mnogo trpi. Prenaša pa svoje bolečine (poapnenje žil) zelo voljno in vdano in se je izrazil, da vse, kar ima prestati, vendar n- ničesar v primeri s tem, kar je trpel Gospod Kljub bolezni pa je duh ostal živahen, kot ga je Pij XI. vedno kazal. Sprejel ie g nadškofa Uičiča zelo dobrohotno in jako prijazno. Razveselil se je, ko mu je Prevzvišeni sporočil, da v Jugoslaviji molijo za njega in njegovo zdravje Živahno je odvrnil, da tudi on moli za Jugoslavijo, nakar se je jako zanimal za delo Katoliške akcije v naši državi in sploh za cerkvene razmere pr- nas. Videlo se je, da je sv oče o vseh vprašanjih, ki se tičejo Cerkve in vere v naši državi, zelo podrobno in točno informiran. Beseda mu skoraj prav tako gladko teče, ko preje v zdravih letih, tako da je g. nadškof dobil vtis, da neposredne nevarnosti za njegovo življenje zaenkrat ni Ob koncu avdience, ki je trajala 20 minut (sprejem je bil ob 12. uri), ie sv. oče ljubeznjivo podelil blagoslov g. nadškofu in njegovi skrbi izročeni belgrajski nadškofiji. Pred nadškofom Ujči-čem je sprejel le kard. Pacellija in msgr. Pizzarda. S tem so bile za tisti dan avdience končane. G. nadškof dr. Ujčič je pozneje dobil vtis, da zaradi zelo redkobesednih obvestil o papeževi bolezni tudi v Rimu in celo v Vatikanu niso dosti bolje informirani o njegovem zdravstvenem stanju kot pri nas v Ljubljani. Kajti po avdienci, ki so jo v krogih Vatikana smatrali za izredno izjemo, so g. nadškofa vsi hiteli spraševati, kakšno je stanje visokega bolnika in kakšni so nadškofovi osebni vtisi. Bili torej niso manj radovedni, kakor »Slovencev« urednik. Docent dr. Ivan Matko, Sef internega oddelka v Ljubljani: Ali je upravičena zahteva Slovencev po popolni univerzi v Ljubljani ? V Ljubljani obstoji že od leta 1919 univerza s 5 fakultetami. Od teh je poleg tehnične najbolj za: postavljena medicinska fakulteta. Ta fakulteta, ki je bila iz znane slovenske skromnoeti že kot nepopolna ustanovljena, ima še danes po celih 18. letih samo prve 4 semestre. Še več, niti zgradba sama, niti število fakultetnih institutov, kakor tudi ne število učnega osebja ne ustrezajo modernim osnovnim zahtevani, ki jih stavimo za ureditev takih vi sokošolskih ustanov. Samo iz tega razloga je možno razumeti tudi sramotno dejstvo, da neka svetovna medicinska fakulteta v Evropi ne priznava prvega rigoroza ljubljanske fakultete. Nič manj za ugled Slovencev ponižujoče dejstvo, da stoji še clanes nedograjena. v surovem stanju predavalnica anatomskega instituta in se tekom desetih let ni našlo v vsakoletnih preko desetinilijardnih proračunih 150 tisoč dinarjev, ki so potrebni za dograditev tega važnega učnega prostora. Slovenija predstavlja po svojem kulturnem obeležju, po svoji gospodarski in socialni strukturi tako važni sestavni del Jugoslavije, da zasluži in nujno potrebuje univerzo z vsemi pripadajočimi ji, moderno zgrajenimi in urejenimi fakultetami. Slovenija potrebuje to najvišjo kulturno ustanovo pred vsem tudi zaradi tega, ker leži na križišču dveh velikih neslovanskih, v marsikaterem oziru si nasprotujočih kultur. Slovenija mora ostati brezpogojno še v bodoče posredniški most med jugoslovanskim življem ter med germansko in romansko kulturo. Biti pa mora tudi privlačno materinsko žarišče za vse one rojake zunaj naših državnih meja, ki iščejo duhovne oploditve v narodnem jeziku in v domači kulturi. . . Kakor je v našem družabnem ustroju in na industrializiranem ozemlju Slovenije moderno zgrajena, z vsemi sodolfiimi pripomočki opremljena tehnična fakulteta bistvene važnosti za zdrav in uspešen razvoj Slovenije in Jugoslavije, prav tako je neobhodno potrebna ljubljanski univerzi popolna medicinska fakulteta. Slovenija je industrijska zemlja. Zaradi tega mora medicinska fakulteta služiti ne le dvigu zdravstva širokih plasti prebivalstva, marveč tudi poglobitvi izobrazbe medicincev in zdravniškega naraščaja Tako bi imela ta medicinska fakulteta nad vse hvaležno torišče v raziska-vanju in poglabljanju študija socialnih bolezni in socialne higiene delavskih množic. Predvsem pa moramo ujx>števati tudi dejstvo, da sta tako Hrvatska kakor Srbija pretežno agrarni zemlji in so zaradi tega tudi naloge in delokrog njunih medicinkih fakultet bistveno drugačni kakor bi bile naloge porcine medicinske fakultete v Sloveniji, ki je mešano agrarno-industrijsko ozemlje s povsem svojevrstnim socialnim obeležjem. Slišijo se še danes ugovori, ki so sicer ze več ali manj osamljeni, češ, da ]e medicinska fakulteta v Ljubljani odveč, in sicer iz razlogov, da nimamo potrebne medicinske terminologije in da smo Slovenci gospodarsko in številčno mnogo prešibki, da bi zmogli potrebne ins'.ifute za popolno medicinsko fakulteto. Toda ti argumenti ne držč! Kaiti slovenski jezik je dovolj razvit, bogat in prožen v svojem izrazoslovju, da v njem lahko izrazimo naj subtilnejše doime. |>oime in strokovna razglablia: w? Goenodarska moč našega naroda pa je tudi očitno dovoli krer»ka, ker ie polnih 18 let znatno prispevala k sanaciji pasivnih pokraiin v naši državi. ne da bi bila zaradi tega občutno ošibela. Mislim. da je skrain- čas. da prične slovenski narod s svoiim » krvavimi žulji pridoblienim denanem končno =krbeti za svoje lastne naivitalnei^e kulturne in eosnodarske ustanove Nadalini ugovor, češ da imamo Slovenci premalo strokovno izvežbanih in snosobn'h mosi za popolno medicnsko fakulteto. tak'Mo ne drži! Slovenci smo v vseh nanocah m»di-cin ke vede že toliko napredovali, da bi tudi to kočljivo vprašanje rešili b--ez sramote za svetovni znanstveni svet in za ujet9n«vila v I lnbl!,ni medirin-Vo fakulteto k!;rh temu. da ie nre^tavl'ala taHUna L'iih'iana faktično le »dolgo vas«, ne pa centra slovenskega življa in slovenske kulture v današnjem smislu, je tembolj upravičena današnja zahfeva celokui slovenskega naroda po popolni medicinski fakulteti v slovenski prestolnici. Kako velika je potreba f>o popolni medicinski Bcez icuda za -> &c&z bavi z izobrazbo vsakega jwsameznika. ne glede na to, da je v primeru s hrvatskim in srbskim slušateljem huda socialna krivica za slovenskega medicinca to. da mora nadaljevati svoj študij v teh težkih gospodarskih razmerah zunaj mej Slovenije, to pa zaradi prena-polnjenosti zagrebške in belgrajske medicinske fakultete, po večini celo v inozemstvu. Ljubljana ima doslej po zakonu priznane 4 semestre medicinske fakultete. To število semestrov ie po ustroju dosedanjega učnega načrta medicinskega študija nedavno razširila naša fakulteta na 5 tečajev. Po novi fakultetni uredbi, ki je pravkar izšla v »Službenih Novinah«, pa je postal ta ukrep profesorskega kolegija medicinske fakultete brezpredmeten in ima Ljubljana zaradi novega učnega načrta zopet samo nrve 4 semestre, kar znači za prizadevanje slovenskega naroda po popolni medi- cinski fakulteti v Ljubljani občutni udarec in vsega obžalovanja vredno nazadovanje namesto napredovanja v razvoju naše univerze in slovenske kulture! Naša zahteva, ki izhaja povsem prirodno iz zgoraj navedenih dejs'ev, je, da se i zakonom za-jamči Ljubljani kot prirodnemu kulturnemu, gospodarskemu in socialnemu središču Slovenije popolna medicinska fakulteta in. da se ustvarijo vsi finančni pogoji, da se postopno izvrši izpopolnitev sedanjin 4 semestrov na vse klinične semestre, ki so fiotrebni vsaki popolni medicinski fakulteti Ze danes pa je naša nujna in enodušna zahteva da se že v finančni zakon proračuna za leto 1037 38 vnese sprememba g 51. zakona o univerzah, ki določa za sedaj medicinski fakulteti v Ljubljani le 4 semestre, iu sicer v tem smislu da se do zgraditve klinične bolnišnice v Ljubljani že v študiiskem letu 1937-38 priznata medicinski fakulteti v Ljubljani tudi 5. in 6. semester. V tem smislu moramo apelirati tudi na na naše gg. ministre, senatorje in narodne poslance, da pri proračunski debati zastavijo vse sile, da sc z novim finančnim zakonom ustvarijo vsi potrebni temelji za izpopolnitev te bistvene težnje vsega slovenskega naroda, to je, da se izjiopolni slovenska univerza z vsemi pripadajočimi instituti iu zavodi. Napadalci ribniškega župana sodiščem pred Novo mesto, 29. januarja. PH tukajšnjem okrožnem sodišču se je danes vršila kazenska razprava zoper napadalce, ki so o priliki občinskih volitev v Ribnici dne 19. aprila 1936 ponoči napadli hišo novoizvoljenega župana Oniča Davorina in pri tej priliki povzročili precej škode, obenem pa tudi veliko razburjenje ne samo v Ribnici, temveč po vsej ribniški dolini. Ne samo Ribnica, temveč tudi cela Slovenija je takrat obsojala način, kako so nekateri ljudje hoteli demonstrirati svojo nevoljo nad neuspehom, katerega so doživeli pri volitvah Državni tožilec je obtožil Žuka Antona, delavca, Lovšina Štefana, krojača, Puglja Janeza, delavca, Lesarja Alojzija, delavca, Mlakarja Ivana, sedlarskega pomočnika, Levka Jožeta, delavca, Kovačiča Mirka, hlapca, Dolesa Antona, hlapca, , Primšarja Antona, čevljarja, Lovšina Franceta, i delavca, vse iz Ribnice, in Lovšina Jožeta, pos. sina v Gorenji vasi pri Ribnici, da so se v noči od 19. na 20. aprila 1936 zbrali na trgu v Ribnici in s skupnimi močmi poškodovali več okenskih šip na hiši Davorina Oniča ter s tem zakrivili prestopek zoper javni red in mir po § 154 k. z. Pri današnji razpravi je bil zaslišan kot priča le župan Onič Davorin, ki je potrdil svojo izpoved, ki jo je podal že kot priča zaslišan na okrajnem sodišču v Ribnici. Prav nazorno je opisal dogodke, ki so ee odigravali v tej nemirni noči. Na trgu v Ribnici je bilo namreč tako vpitje in razgrajanje, da se je zdelo, kakor da so vsi napadalci podivjali. Bilo je vpitje in kričanje vsevprek, vendar od nikoder ni bilo nobenega človeka, ki ie bil za to poklican, da bi te napadalce in razgrajače razgnal. Razgrajačev je bilo okrog 60—80. Glavni razgrajači so bili skriti pod obokom Logarieve hiše, ki leži v bližini Oničeve hiše, in pod kostanji pred cerkvijo, od koder so začela padati polena in kamenje v županovo hišo. Več kamnov in polen je padlo skozi razbite šipe v Oničevo stanovanje; razbitih je bilo na sedmih oknih 14—16 šip, tako da znaša celokupna škoda do 400 Din. Vpitje, ropotanje in obmetavanje je trajalo od 23 do 2 zjutraj. Vsi obtoženci so zanikali krivdo in zatrjevali, češ da niso bili med udeleženci ter predlagali številne priče v dokaz, da so bili v tistem času bodisi doma, bodisi na drugem kraju. Nekatere od teh prič so bile že zaslišane pri okrajnem sodišču v Ribnici. Zanimiva je bila zlasti izpoved Lesarja Janeza, delavca iz Gorenje vasi. katero je sodnik obenem s pričevanjem ostalih prič, na katere ee ie skliceval državni tožilec in obtoženci, prečita! Ta nriča je n-rrreč izpov»d->l. da so obtožene-Lovš;n Stefan. Pugelj Janez, Lesar Alojz in Lov šin Jože skupno z Burgarjem Francetom Pucljem Jakobom in Križmanora Antonom po prihodu iz sodnega zapora pili po gostilnah v Ribnici in da so jim dajali za pijačo bivši banski svetnik Arko Ivan, poeestnik Pirkar Rudolf, gostilničar Pakiž Emil in bivši župan Klun Ivan. Vsi imenovani so se tudi hvalili okrog, da so vpili pred županovo hišo in metali vanjo polena in kamenje. Nadalje je izpovedal, da so se zvečer na dan aretacije nekaterih obtožencev, zbirali ljudje pred občinsko hišo v Ribnici v namenu, da gredo na sodišče in da obdolžence e eilo osvobode iz zapora, tedaj pa da je prišel sedanji župan v Kočevju Lovšin in bivši banski svetnik Arko Ivan, ki da sta jih mirila in rekla, naj potrpe do naslednjega dne do 11, če pa bi do tedaj obdolženci ne bili izpuščeni, naj vsi pritisnejo na sodišče, da jih izpusti. Po končanem dokazovanju je državni tožilec g. Prijatelj predlagal obsodbo vseh obtožencev, zastopnik oškodovanca župana Oniča advokat g. dr. Weble pa se je pridružil njegovemu predlogu ter zlasti opisoval razpoloženje, kakršno je vladalo takrat v»Ribnici, ter zahteval za vse obtožence eksemplarno kazen. Branilec obtožencev, advokat dr. Ivanetič je predlagal njih oprostitev; utemeljeval je ta svoj predlog s tem, da se priče z ozirom na to, da se je ta dogodek izvršil ponoči, molijo glede identitete. Sodišče je nato razglasilo sodbo, s katero je spoznalo krivim in obsodilo Zuko Antona, Lovšina Jožeta, Mlakarja Ivana in Levko Jožeta ns tri mesece zapora pogojno za dobo 3 let, Dolesa Antena in Primšarja Karla na 2 meseca zapora pogojno za dobo 2 let, Lovšina Štefana na 1 mesec zapora, pogojno za dobo 3 let. Puglja Janeza, Lesarja Alojzija, Kovačiča Mirka in Lovšina Franceta oa je zarad1 pomanjkanja dokazov za niih krivdo oprostilo. Tako se je žalostno končalo dejanie. za katero nosijo moralno odgovornost drugi ljudje. Izpod Kamn'šftih o'on»n Smrt siromaka — Vodo v vodnjake — Kapelica na Ve'iki planini Dne 26. januarja smo pokopali onemoglega rudarja K o m a t a r j a Janeza iz Praprotnega za Kalom. Pred dobrim pol letom ga je vrnila tujina, ker ga — opešanega in izmozganega na duhu in na telesu — ni mogla več rabiti. V tujini je plačeval svoj delež za onemoglost, tam je tudi dobival majhno rento, a ko so ga poslali in vrnili v domovino, so poslali samo moža. za nakazilo oodpore bi bil moral pa mož. ki ni imel več svoje pameti v oblasti, šele prosjačiti. Človekoljubno to nikakor ni Če ie tujina vrnila moža, naj b' bila še toliko dobra, da bi bil n obenem z njim poslala tudi njegove nristradane žulje . . — Na dan spreobrnjenja sv Pavla je ves dan io še Don Bosko Za dobri tisk — za boljši rod Komu še ni znan izrek, ki naj bi ga izrekel škof Ketteler: »Ko bi sv. Pavel danes prišel na svet, ne bi se pojavil kot pridigar ampak kot časnikar.« Temu podobno hi danes tudi Don Bosko — čigar praznik se letos prvikrat obhaja po vsem katoliškem svetu — mnogo bolj kakor svoj čas ustanavljal društva za razširjenje dobrega tiska, zlasti za »Letture Caltoliche«. Pravkar nastopamo 50. leto, kar je nehalo biti njegovo veliko mladinoljub-no srce, ki je bilo še v zadnjih utripih zaskrbljeno za blagor svoje mladine: »Povej gojencem, da jib pričakujem vse v nebesih. < Božja previdnost nam je zarana in pravočasno postavila Don Boska na krščanski oltar. Ne samo zato, ker je Kristusovo mladino tako goreče ljubil, marveč tudi zato, ker jo je znal |ireko vseh nevarnosti pridobiti in oteti za Kristusove cilje, in to na tako prikupljiv in iznajdljiv način: »Boste videli, imeli bomo tiskarno; najprej eno, potem dve, tri., deset tiskarn in še več. Boste videli U Don Bosko je že leta 18(31. kupil dva ročna tiskarska stroja in odprl prvo tiskarno. Tako je šel na delo: za dobri tisk — za boljši rod. V lastni tiskarni je našel novo sredstvo in varstvo za ogroženo mladino. Vedel je. da je prc|>oved branja slabih knjig za mladega človeka premalo uspešna, da večkrat celo zapeljiva, ker lahkomiselna mladina prej)ove-dane knjige toliko bolj bere. Brezvestni knjigarnarji posebno radi prifioročajo knjige, ki nosijo označbo i-po cenzuri zabranjeno«. Don Bosko je hotel mladino zavarovati na učinkovitejši način: »Po-spešujmo dobri tisk za mlade ljudi! Mladina rada bere, če nima dobrih knjig in listov, sega jx> slabih.« Don Bosko je videl, da ima katoliški književni trg obilo orožja in obrambe proti slabemu tisku: knjig, ki branijo krščansko versko prepričanje. Vendar z obilico teh brambenih knjig Don Bosko še ni bil zadovoljen. Hotel je, da se dvigne zaklad dobrih knjig in se podaja mladini na nov. zanjo razumljiv in primeren način. To naj store periodični listi in časopisi. Mladina je željna novih reči, knjiga zastara z vsakim dnem in mesecem in letom, list pa je vsak dan, vsak mesec in vsako leto — nov. To je prvi del dobrega tiska. Drugi del pa je la: Dobri tisk se mora tudi brati in naročati. Don Bosko je poznal katoličane, ki hodijo oh nedeljah v cerkev, ki tudi hočejo, naj bodo njih otroci katoliško vzgojeni; celo to hočejo, da bi v javiv n družabnem življenju bolj zavladal verski duh, кег kot razumljivi ljudje vidijo j>osledice brezbožnosti. Kadar pa se naročajo na kakšen list. jih ta modrost tolikrat mine, da se prav nič ne vprn-ojo: Ali je to katoliški tisk? Posledic brezverske vzgoje se sicer boje, obenem pa jwmagajo izdajati in širiti tisk. ki krščanstvo prezira če ne že naravnost napada. Ali ni tako ravnanje staršev obžalovanja vredno in nesmiselno. Don Bosko je priporočal, naj bodo starši njegovih gojencev, pa tudi ie-teh sorodniki, znanci in prijatelji: naročniki in bralci dobrega tiska Ako vzgojitelji res uvidijo, kako je njih vzgojno delo danes otežkočeno. zakaj si ne privzamejo pomočnika v obliki katoliškega časopisa? »Katoliški tisk«, je dejal Don Bosko. »potrebuje podpore zlasti od strani katoliških staršev in drugih vzgojiteljev.« Življenje in delo krščanskih družin je boj in bramba: zaio pa je treba pomoči, denarja, žrtev. Don Boskov zgled in ojiomin kaže, kdor misli na srečo svojih otrok, naj no zabi katoliškega tiska. Za dober tisk — za boljši rod To je v resnici človekoljubno in domoljubno delo V tem smislu se danes spominjamo a|>ostola katoli ke mladine — sv. Janeza Boska. pozno v noč brnela motorka požarne brambe tam nekje za Godičcm. Ognja ni bilo. Pač pa so iz doline pošil'ali z njeno pomočjo vodo v popolnoma suhe vodnjake tam gori na Brezju. Če ne bo posebno hude suše, upamo, da so indotni prebivalci dobili dovolj vode do prihodnjega deževja. Poskusite še drugod z enako operac io! — Na drugem mestu prinašamo izkaz darov zn nameravano kapelico M B na Veliki planini Vedno večji tujski in turistovski promet, pa tudi domače pastirstvo, na« sili. da se z vso močjo poprimemo zidanja nove kapelice. Če bi bila pozidana že pred petdesetimi leti. bi nc bilo nič prezgodaj... Kaj pravite? .Iti kaj zasledujete vrenje o Rusiji? Saj to ni oeč cIritiou, to je roparski tubur. kjer ob »taki delilni plenu pride do sporov, v katerih so vsi šibkejši obsojeni na smrt. Življenjsko l.je-ninooo• delo požira Stalinov rabelj v imenu l.jeninooih zločinskih načel. Komunizem je raz-jeden in more kovati samo ie revolucijo proti revolucionarjem, zaroto proti zaroti, noi proti nožu. Kar v nekih stalnih razdobjih nas sovjetska Rusija preseneča .s krvavimi procesi >za zaščito države . Poleti I. /936. je bilo o \ovo-sibirskem obsojenih na smrt devet delaoceo, 2>. avgusta o Moskvi th najizrazitejših komunističnih poglavarjev, včeraj zopet v Moskvi П boljšcvikov, o katerih komunistični pravoner-nosti noben komunist o Evropi ne dvomi. V nekaj mesecih "58 na smrt obsojenih, pa ne burili jev, ne kapitalistov, ne sovražnikov »delan-skegu razredu*, ampak prvih borcev o komunističnih vrstah! — Katoliška Cerkev se z nsrmi silami bori proti komunizmu, pa bi sc moglo zgoditi, da ga bodo uničili komunisti sami s lem, da se bodo poklali med seboj. Ali ni tli oči vidno snovanje večnega Tkalca, ki votli zgodovino? Koliko let se je Cerkev borila proti protestanlizmu. odpravili so ga prolestanlovski narodni socialisti sami! Borila se je proti islamu, odpravil ga je Turek sam z gesli propadajoče Evrope! Borila se je proti ruskemu pruoo-slaoju, odpravili so ga pravoslavni Rusi sum U ko so ga vlopili v krvi revolucije. Ali bodo tudi komunizem odpravili komunisti sumi in tako prodrli vratu, ki so jih zupahnili iz. sovraštva do Cerkvef Dogodki hitreje tečejo, kakor pa si je človeška pamet mogla mislili, osi pu potrjujejo besedo: >11 udobni nimajo mirih in pripravljajo pol novemu človeku. ODVETMIK D* VL&D1CO SMID JE OTVORIL ADVOKATSKO PISARNO V ZAGREBU SM1ČIKLASOVA ULICA 18 Banshi svet sklican Banski svet dravske banovine se sestane dne ln. februarja 1937 ob 8 uri doi>oldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: 1. Obravnavanje banovinskega proračuna za leto 1937-38 s pripadajočimi pravilniki v smislu čl. 11. imenovanega pravilnika: 2. sklepanje o uredbi, s katero se dopolnjuje čl. 108. uredbe o občinskih uslužbencih. Koledar Nedelja, 31. januarja: (Druga prednostna nedelja). Peter Nolandski, spoznavalec. Ta mesec je dan narastel od 8 ur 26 minut za 1 uro 1 minuto na 9 ur 2,7 minut. Ponedeljek, 1. februarja ; Ignacij (Ognjeslav), škof mučenec. Ta mesec naraste dan od 9 ur 30 minut za 1 uro 28 minut na 10 ur 58 minut. Novi grobovi -J- V Ljubljani je umrl g. Dominik /aplotnik, pomožni banski tajnik. Pogreb bo v ponedeljek ob 4 popoldne. -J- Na Jesenicah je umrl g. Herman Drobny, poslovodja. Pogreb l>o v ponedeljek oh 4 popoldne. -f- V Dobo pri Domžalah je umrla gospa Jo-sipina Hiti. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 10 dopoldne. Naj jim sveti večna luči Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesti — Duhovniške vesti iz lavantinske škofije. Pre- staljeni so bili sledeči gg. kaplani: Franc Murko ml. od Sv. Trojice v Halozah v Majšperg, Jožef Petrovič od Majšperga k Sv. Trojici v Halozah in Janez Rojh iz Mute k Sv. Andražu v Slov. gor. z delokrogom pri Sv. Marku niže Ptuja. — Iz banovinske službe. Podgozdar pri okrajnem načelstvu v Gornjem gradu. Kovač Alojzij, je napredoval za podgozdarja v VIII. položajno skupino. Podgozdar Pavlin Maks pri okrajnem načelstvu v Celju je napredoval za podgozdarja IX. položajne skupine. — Pomočni tehnični manipulant pri okrajnem načelstvu v Kranju, Longo Alojzij, je napredo-dal v IX. položajno skupino. — Upravni pisarniški uradnik pri okrajnem načelstvu v Slovenskih Konjicah, Markež Franc, je bil vpokojen. = Izpit sta napravila za zvanje akt. voj. pisarja IV. razr. v mornarici mornariški narednik vodnik II. razr. Viktor Gorinšek in mornariški narednik vodnik III. razr. Dragotin Straža. — Napredovala sta za drž. mojstra viš. pol. skupine Ivan Počelt in Božidar Dolenc. = Upokojena sta konjeniška narednika vodnika 1. razr. Leopold Lipovž in Ivan .lurinjak. — Pri korpulentnih ljudeh se izkaže naravna »Franz-Josefova« grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. »Franz-Josefova« grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. OrI reg. S. br. 8(1174/35. — »Jutro« — volk v ovčji obleki. Tisto »Jutro«, ki bi raje danes ko jutri likvidiralo slovenski jezik in pridno vlači v svoje predale ne samo srbske, temveč tudi turške besede, je obleklo ovčji kožuh branilca slovenščine ter napadlo tukajšnjo pravoslavno upravo, ker je dala sodiščem ukaz o amnesti)i v izvirnem, t. j. srbohrvatskem besedilu, dasi je izdala svoje odredbe, kakor priznava »Jutro«, v slovenskem jeziku, Pri tem se skriva naj-noveiši branilec slovenščine za hrbet izmišljenega podeželskega sodnika in opravičuje svoj napad s tem. da se ne bi '.kdaj pozneje« — o sladka tolažba! — nacionalistom kaj očitalo. K temu pripominjamo le to, da dvomimo, če so se dosedaj taka obvestila dajala na drugačen način! Takrat je bilo to seveda v redu. O nepoboljšljivo »Jutro«, uloga branilca slovenščine se ti poda nekako tako, kakor vragu rožni venec1 Triptik-zavarovanje. Avtomobilski klub >e sklenil za svoje člane triptik zavarovanje pri domači zavarovalni družbi »Jugoslavija«. — Udeleženke socialnega tečaja za žene in dekleta v letu 1936 se naprošajo, da se osebno ali pismeno, z navedbo točnega naslova, zglase v pisarni Društva za varstvo deklet radi seminarskega dela kot nadaljevanje osnovnega tečaja. Rok za prijavo do 7. februarja. Prosimo pravočasne prijave, ker se radi omejenega števila udeleženk v posameznih seminarjih na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. — Bogoslovno učilišče v Mariboru V letoš-jem letu bodo v Mariboru začeli graditi veliko in sodobno urejeno bogoslovno učilišče za lavantinsko škofijo. O lem smo svoječasno že obširno poročali. V kratkem bo tudi razpisana licitacija za prva gradbena dela. Knezoškolijski ordinarijat lavantinske škofije bo razpisal za 15. marec Kticatijo za težaška, zidarska, betonska, žele/obetons-ka, tesarska in krovska dela za novo bogoslovno učilišče. Vsa ta dela so preračunana na 4.612.000 Din in se prirejajo v lavantinski škofiji za kritje gradbenih stroš kov uspele nabiralne akcije. Za isti dan bodo razpisana tudi vsa kleparska dela. ki so preračunana na 274.000 Din. Skupni stroški gradbenih del, ki bodo prišli na licitacijo 15. marca, znašajo torej 5.000.000 dinarjev. KORN Na svetovno razstavo v Pariz se bomo peljali z odprtim avtobusom v dveh razllč nih variantah. Prva varianta od 6. do 20 junija in od 1. do 15. avgusta: Ljubljana, I-ienz. Innebruck. Konstanz, Schaffhausen, Strass bourg. Nancy. Pariz. Saarbriicken. Stuttgart. Miin-chen. Ileillgenbhil. Ljubljana. Druga varianta: od 4. do 18. julija in od 5. do 19. septembra: Ljubljana. Benetke, Gardsko jezero, Milan, Turin, Mont Ceniš. Grenoble, Lyon. Pariz. Rasel, Luzern. St. Moritz, Bolzano, Ljubljana Vsako potovanje bo trajalo 15 dni. Poleg tega so bodo vršili izleti v Benetke. Monte Carlo. Nizzo, Rim. Grossglockner. Salzkaminergut, Češko. Dolomite. Dubrovnik in Maria Zeli in bo še več krajših |K>tovanj po tu-zemstvu. Zahtevajte prospekte. Prijave, in podrob no informacije v Okornovl izletu) pisarni, Ljub liana, hotel »Slon«. — Regulacija v Travniku. Gospod ban dr. Mar ko Natlačen je te dni potrdil načrte, ki jih je izdelal tehnični oddelek banske uprave za regulacijska dela v Travniku, občina Loški potok. Vsa regulacijska dela v Travniku so preračunana na 300.000 dinarjev. — Izpiti za elektroinstalaterje. — Zbornica za Irgovino, olirl in industrijo v Ljubljani objavlja, fia se bodo vršili izpiti za elektroinstalaterje v mesecu marcu I. I. Prijave je vlagati na Zbornico za TOI v Ljubljani preko pristojnega Združenja elektrotehniških obrtov v Ljubljani do 16. februarja t. 1. Vsak kandidat bo na svojo prijavo še posebej obveščen o pripustitvi k izpitu in o točnem roku praktičnega ter teoretičnega dela izpita. Vsa podrobna pojasnila glede prijave k izpitu dobijo kandidati pri pristojnem Združenju elektrotehničnih obrtov v Ljubljani, Gajeva ulica. — Vremenska napoved. Evropa: Topli val se zadržuje med zahono in južno Evropo, Hladni val zraka nad Rusijo, Poljsko in Nemčijo povzroča hladno vreme. Prevladuje oblačno, tu in tam sneg, dež nad južno polovico Evrope. — Jugoslavija: Oblačno po vsej kraljevini. Najnižja temperatura je zabeležena v Varaždinu —4, najvišja pa v Mostarju + 16 stopinj. — Napoved za dnes: Lepo vreme-ponoči mraz. ' r''' i t Ker smo zvedeli, da se naš re-'5HÎBW5 nome zlorablja, opozarjamo vse naše odjemalce, da v Ljubljani nimamo ne posebnega sprejemališča ne potnikov za pokromanje. — SPREJEMAMO blago v pokromanje le v Šiški, Celovška cesta 90a, poleg stare mitnice. Obenem sporočamo, da smo cene znatno znižali. UNITAS dr. z o. z. — Slovenski pravopis. Priredila dr. Breznik in dr. Ramovš, izdalo znanstveno društvo univerze v Ljubljani — naklada pri Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ima 300 strani ter stane vezan v platno 60 din, po pošti v etuiju 64 din. Obsega: a) najbolj navadne kratice; b) navodila in pravila; c) o rabi velikih in malih črk; d) o pisavi in sklanji tujih lastnih imen; e) o razlogovanu; f) o pisavi sestavljenih besed; e) o rabi naglasnih znamenj: h) ločila in končno — Pravopisni slovar. Tako smo dobili Slovenci že dolgo pričakovani pravopis in pravo-reûni slovar. S tem je utrta težavna pot, so zgrajeni temelji, na katerih se bo nadaljevalo do ko-čnega razčiščenja in spopolnitve našega pravopisa. Danes lahko mirno trdimo, da spada pravopis na mizo vsakega slovenskega človeka, ki ima s slovensko besedo tako ali drugače opravka. Brez njega ne bo moči od sedaj naprej izhajati nikomur. Zlasti priporočamo ta slovenski pravopis vsem našim šolnikom, pisateljem in novinarjem, kateri nedvomno lahko store največ za čistost našega jezika. Kdor bo torej hotel lepo in pravilno pisati in pravilno govoriti, bo to dosegel le z uporabo novega Breznik-Ramovševega slovenskega pravopisa. Zakaj? Slovenski pravopis ni samo pravopisni, ampak tudi pravorečni slovar in kot tak sploh edini te vrste. Spričo svojega uradnega značaja (saj ga je izdalo Žnanstvno društvo — predhodnik naše Akademije) je pravopis najvažnejše delo, kar jih je izšlo v zadnjem času. Zato priporočamo. Neverjetno, pravi gospodinja, kako zelo se nakuhajo Jajnine-Pekatete. Tri krožnike na četrt kg — in kake krožnike! Potem -pa okus, ta je nad vse. Res velika pridobitev. — Izredno znižane cene pri knjigah. »Nova založba v Ljubljani je znižala ceno pri večini knjig lastne založbe; to znižanje znaša v nekaterih primerih celo preko 50%. Posebej opozarjamo na mladinske knjige (Vzori in boji. Ivančkov sveti večer, Cipek in Capek), ljudske (Jakličeve Povesti, Colomba), na domača znanstvenu dela (Kp-leminova Literarna veda, Stelè: Obris zgodovine uinetosti pri Slovencih, Vurnik: Uvod v glasbo) in na prevode svelovnih klasikov (Sofokles, Evri' pides, Shakespeare). — Izkaz darov za kapelico na Veliki planini (II ). Darovali so: Vzajemna zavarovalnica 200 Din. Po 10 Din: gg. Nadrah Ignacij in dr. Pečjak Gregor. Po 50 Din: gg. Koretič Franc, Smolik Ru-pert in podjetje Nova Založba. Po 30 Din: gg. Podbevšek Jernej in Gogala Ivan. Po 25 Din g. Matej Ježek. Po 20 Din: gg. Tavčar Matej, Kogej France, Škrbe Stanko. Hafner Ivan, Pod-bevšek Jernej, dr. Ehrlich Lambert in Drolc Martin. Po 10 Din: gg. Zaje France, Kramar Janez, Cuderman Kristijan, Verce Josip, Fcrjančič Franc. G. Eerker Ferdinand 5 Din in gdč. Tatjana Svin-čenobela 1 Din, Poleg tega zbirka iz Kamnika 352 Din. Prvi izkaz, ki smo ga objavili, je izkazoval 686 Din. Danes priraiča zraven še novih 1183 Din. skupaj 1869 Din. Za nabrano vsoto se vsem blagim darovalcem kar najlepše zahvalju- jemo. Njih imena pa naj bodo za vzpodbudo ie drugim. Naši, doelej po cele mesece zapuščeni pastirji, bodo za kapelico do poznih časov iz erca hvaležni. Nekatero prosto uro bodo lahko preživeli pri Mariji Snežni. Pa tudi mnogi turisti bodo misel na kapelico golovo iz vsega srca pozdravili. In svoj pozdrav tudi v dejanju pokazali. Prav lepo prosimo, naj bi se otajala še mnoga mnoga arca in poslala svoj, četudi skromni darček, v čast Kraljici sloveskih planin. Upamo, da ne trkamo zastonj. — Župni urad Stranje, 26. ian. 1937- Vsi, hi trpite na kurjih očesih pridite, da Vam jih s koreninico in brez liolečin odstranimo Takoj Vam bo odleglo. Zopet boste prijetno razpoloženi zu vsako delo. Sprejemne ure ob delavnikih od 7.30 do 18.30, ob nedeljah od 7.30 do 12. uro. v kopališču hotela Slon — Frančiškanska ulica B. — JNS na Prevaljah na delu. Pod tem naslovom smo objavili 19. januarja poročilo o gospodarskem sestanku na Prevaljah zaradi pretirano visoke davčne prakse v prevaljskem okraju. G. notar dr. Dušan Senčar nas prosi za objavo, da on z JNS že par let nima ničesar opraviti in da je bil ta sestanek sklican izključno samo iz gospodarskih vidikov, kar je razvidno tudi iz vabil in udeležbe na sestanku, ko je bila dobra polovica vabljenih kakor tudi udeležencev iz JRZ. Dr. Sarec - Radovljica od 1. febr. dalje zopet redno ordinira — Vojvoda Windsorski pri Julio Meinl. Vodilni avstrijski in angleški listi so objavili vest, da je vojvoda Windsorski v spremstvu angleškega poslanika na Dunaju, Sir Walforda Selbya, posetil generalnega konzula Julija Meinla ter si ogledal pod njegovim vodstvom tovarniške naprave firme Julius Meinl d. d. Vojvoda se je mudil v tovarni nad dve ari ter se prav pohvalno izrazil o nji. — Vaše stanovanje Vam opremi udobno, moderno in najceneje tapetništvo »E. Z a k r a j š e k«, Ljubljana, Miklošičeva c. 34, Tel. 34-84. Vsa društva, udruženja, družbe in izletniške pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete in ekskurzije v tu- ali inozemstvu, dobe najugodnejše, najboljše odprte izletne avtobuse za vsako poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju J. G o r i č a n , Tržič. — Pustolovščina dveh deklic. V torek sta prižli na postajo Polzela—Braslovče dve dekleti v starosti 11—13 let in zahtevali vozno karto do Celja. Ljudem se je čudno zdelo, da potujeta dekletci sami brez spremstva, zato so ju spraševali, odkod sta. Odgovorili sta, da sta sestri, doma iz Podvrha pri Braslovčah. V Celju je izginila za njima vsaka sled. Dekletci sta doma iz Rakovlj pri Braslovčah, in sicer sta Dragica Zelovski in Slavka Dežman. Od doma sta šli v domačih oblekcah, boljše oblekce pa sta dali v šolsko torbioo. Obe dekletci sta drobnih postav, Dragica ima skodrane lase in je vidno bolehna. Domači so v velikih skrbeh zanju, ker še do danes nimajo nobenih vesti o njih. — Pri razpokani koži, ozeblinah, lišajih in izpuščajih čudovito deluje »OBLAKOVO KAMI-LIČNO MAZILO«. — Februarska številka ilustriranega družinskega lista »Žike« bo izšla te dni z naslednjo vsebino: Joža Lovrenčič: Vremensko poročilo; Anton Ingolič: Marta; Panait Istrati-Dobrovoljc: Osat z Baragana; Jaroslav Hašek-Raič: Danas jesmo, su-tra nismo; Hočevar-Megličeva: Zakaj je japonsko blago cenejše od našega; Uganke; »Zdravniška posvetovalnica« za bolne otroke (primarij dr. Dra-gaš) in »Gospodinjski kotiček«. — Revijo »Žiko« prejema brezplačno vsak redni odjemalec 2ike. (Žika je žilna kava iz rži in vsebuje — ker je rže-na — že itak mnogo kladkorja. Pred praženjem pa se s pomočjo kaljenja količina sladkorja še poveča, ker se notranjost zrna pretvori v slad (Malz), ki se med praženjem spremeni v izredno lahko prebavljivi karamelni sladkor. Zato je razumljivo, zakaj Žika porabi tako malo sladkorja. Največ ljubiteljev pa ima zato, ker je po okusu pravi kavi najbolj podobna. V zavitkih po kg Žike najdete kontrolne listke; tri take listke pošljite kot prijavo za mesečnik na naslov: Pražarna Žika, Ljubljana. Če pa Vaš trgovec nima Žike, kar velja predvsem za kraje izven Slovenije, naročite vrečko za 5 kg direktno iz pražarne (povzetje 65 din), nakar postanete stalni naročnik revije »Žike«. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Jo-sef grcnčicec. — Da boste stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic. srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. Jubileji naših prijateljev 80-letnico življenja obhaja danes Pirnat Frančiška iz Srednjih Jarš, p. d. Franceljno-va mama. Slavljenka je iz slare Majdičeve družine. Komaj 18-let-se je poročila z marljivim kolarjom, sedaj že pokojnim Francetom Pi matom. Sicer so se ji nudili bogati ženini, pa se je rajši odločala za revnega, pa pridnega obrtnika, kateri si je z njeno pomočjo pridobil precejšnje premoženje. V zakonu se je rodilo 13 otrok, od katerih še živi 6 sinov in 4 hčere. Vse je dobra mama vzgojila v strogo krščanskem duhu. Od otrok jih pet živi v Ameriki. Slavljenka je še danes čila in opravlja skoraj vse gospodinjske posle. Prav rada bere krščansko časopisje. Naj jo Bog živi še dolga letal Maribor m V mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi bo od 7. do 9. februarju t. 1. evharistična tridnevnica pod vodstvom g. ravnatelja bogoslov-cev-lazaristov dr. Jakoba Kolariča iz Ljubljane kot priprava za velikonočno sv. obhajilo, katero vsi udeleženci te pobožnosti s posebnim dovoljenjem lahko že v teh dneh sprejmejo. Ob navedenih dnevih bo zjutraj ob šestih (v nedeljo 7. februarja ludi ob pol desetih) govor In sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim; zvečer ob 17. uri nugovor, litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Tridnevnica se slovesno zaključi v torek, 9. februarja, s sklepnim govorom, z litanljami iu z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvaliinos prerl zakramentalnim sv. blagoslovom. Vse tri dni bo Najsvetejše izjiostavljeno za javno češčenje. m Na Svcčnico bo izvršil slovesni blagoslov sveč v stolni in mesti župnijski cerkvi prevzv. g. škof dr. I. Tomažič. Spored je naslednji: ob pol 10 slovesen škofov vhod, nato liturgični govor »Kaj pomeni katoličanu goreča sveča« in slovesni blagoslov sveč ter procesija z blagoslovljenimi gorečimi svečami okoli cerkve Po procesiji pôntifikalna sv. maša, ki jo služi g. stolni dekan dr. Cukala. m Sv. maša za smučarje bo na Smoltiiku na Pohorju ludi na Svečuico ob 9 dopoldne. m Poročita se danes v Mariboru vrtnar g. Franc Iloš in gospodična Pavla Toplakova. Oba sta vrla člana SSK Maratona. Mlademu zakonskemu paru naše iskrene čestitke. ni Prosvetno društvo v Krčevini vprlzori na Svečnico popoldne v Društvenem domu zabavno veseloigro »Vaški skopuh«. Med odmori nastopijo tamburaši. m Poštno ravnateljstvo je poslalo v Maribor svojega tehn. uradnika z nalogo, da preišče in ugotovi v Mariboru vse naprave, ki povzročajo motnje pri sprejemanju radijskih emisij. Imenovani je v kratkem času nesporno ugotovil preko 200 električnih motilnih naprav, ki onemogočajo sprejemanje radijskih prenosov. Odposlanec poštnega ravnateljstva je dosedaj preiskal komaj eno četrtino Maribora in na tej četrtini že ugotovil gornje število nebiokiranih oziroma pomanjkljivo blokiranih elek-tro-naprav. Vsem lastnikom teh motilnih naprav so izdana pismena opozorila, da v roku 8 dni po prejemu poziva molilne naprave pravilno blokirajo, sicer bodo kaznovani. Poštno ravnateljstvo upa, da se bodo razmere glede sprejema v dosedaj že preiskanih ulicah v Mariboru v kratkem izboljšale. Tehnični odposlanec poštnega ravnateljstva je v Mariboru ob priliki ugotavljanja motenj žalibog tudi konštatiral, da je tudi v Mariboru precej radij-kish poslušalcev, ki pa svoje radijske aparate niso prijavili in ne plačujejo predpisane naročnine. Iz tega razloga opozarja poštno ravnateljstvo tudi ob tej priliki vse neprijavljene radijske poslušalce, da svoje aparate takoj prijavijo, sicer jim bodo kakor drugim zaplenjeni, lastniki pa še poleg tega kaznovani z občutno globo 900 din. m Pohištvo lastnega izdelka, dobavlja po skrajno ugodnih cenah, Unterlechner, Vojašniska 12. m Smrt pobira stare ljudi. V Studencih jo umrla v Kratki ulici 6 zasebnica Marijana Svet-ličič; dočakala je visoko starost 86 let. — Na Frankopanovi 39 je umrl včeraj v starosti 83 let upokojeni železničar Anton Milielič. Naj počivata v miru! m Mladinski oder vprizori danes popoldne ob pol petih v dvorani v Cvetlični ulici zabavno Molièrovo komedijo v treh dejanjih »Scapinove zvijače«. Pridite! m Občinska uprava V Košakih za izboljšanji" cest. Nova občinska uprava v Košakih se 'j80oprave cest na področju košaške občine. Pohištvo spalnice, jedilnice, kuhinjska oprema, stolce, zajamčena izdelava pri ""a, siunc. zajamčena lzueiava pri NOVAKI! - Vetrinjska 7 - Maribor - Koroška c. 8 __—вш^——— m Kongregacija za gospe pri Srcu Jezusovem ima sestanek na Svečnico ob pol 5 popoldne. m Danes popoldne k v<$eli predstavi Ljudskega odra. V dvorani na Aleksandrovi 6 bo danes popoldne zabavna veseloigra »Dva para se ženita«, ki jo vprizori Ljudski oder. Vprizoritev se ponovi prihodnjo pustno nedeljo, dne 7. febr. m Na meddržavni troboj v smuških skokih med Jugoslavijo, Nemčijo in Avstrijo, ki bo v nedeljo, 7. februarja, v Celovcu, bo vozil iz Maribora »Putnikov« luksuzni avtobus za ceno 120 din. Vizum je v ceni že vračunan. m Ljudska univerza. Jutri, dne 1. februarja, ni predavanja. V petek, dne 5. februarja, se nadaljuje biološki ciklus. Predava univ. profesor dr. Hadži iz Ljubljane o povzročiteljih embriolo-škega razvoja. Predavanje spremljajo skioptične slike. m Težave strojevodij in kiirjačev. Eno najtežjih državnih služb gotovo opravljajo strojevodje in kurjači, od katerih železniška uprava zahteva. da kar najtočneje vršijo svojo službo in se točno ravnajo po predpisih, ki imajo namen uvesti najstrožje varčevanje. Pred leti je bil na Pra-gerskemu vsakemu tovornemu vlaku, ki je vozil proti Ponikvi, priklopljen rezervni stroj, ki je pomagal vlak potegniti preko Lipoglavskega klan-cf' .Ta J.rezervni stroj je sedaj ukinjen, od strojevodij in kurjačov pa zahtevajo, da kljub tezi spravijo vlak čez klanec. Če sedaj stroj preveč kurita, mornta plačati kazen, ker porabita preveč premoga. Če pa toliko ne kurita se jima vlak ustavi, za kar sla tudi kaznovana. Tak ne-vzdrzen položaj teh uslužbencev bi žel. uprava morala olajšati, ker čuedežev ubogi železničarji ne morejo delati. m Revna mati odda svojega 1 mesec starega sinčka za svojega ali v brezplačno rejo. Vprašati pri Zdravstvenem domu v Mariboru. m Divji prašiči na Kozjiiku. Na Kozjaku so se v Petkovih gozdovih okrog Sv. Križa zopet pojavih divji prašiči. Med mariborskimi lovci jo završalo tor se spravljajo nad ščetinarje. V tem revirju je pred leti ustrelil g. Perko iz Kan.uice ze vee prašičev. m Nočno služb» imala do sobote, dno 6. febr., lekarni Vidmar in Savost. Martbecsfcr (fietleitišle Nedelja. JI 1amiar.1ii oh U,- «Zorka-. (ilolmko znižano eene. Zadnjič. _ Oh 20: .Sveti Anton, vsili zaljubljenih patron . Gostovanje Pavle tdovičeve. Illoki. Ponedeljek, 1. februarju: Zaprlo lorek. 2. februarja oli 15: «Ples v Savoyu . Znižane "J -"1.® V korist PGnzljsk-кп sklada Klodaliikili igralcev. Air ste že poravnali naročit^*? iUajcmjše in kvalitativno najboljše frastove in bukove PARKETE dobavlja in polaga iovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU železniška In avtoposlaja Oglejte si naše zaloge v tovarni ali v pisarni LJCJBLJRHA, Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča Novo Celje -dom živčno in duševno bolnih Žalec, 29. januarja. Popotnik, ki potuje iz Celja po Savinjski dolini, se med Petrovčami in Žalcu ozira po mogočnem gradu, obdanem od devetih belih paviljonov. Tujec zavida ob pogledu na grad bogatega grašča-ka, ki uživa v ta oklepem kra;u srečno življenje, toda domačini vedo, da je grad dom velikih reve-žev, dom — živčno in duševno bolnih. Vsakokrat, kadar me je vodila pot mimo Novega Celja, sem razmišljala, kako neki se godi tem Na vrtu pred sprejemom bana dr. Natlačena. nesrečnikom in kako jih zdravijo. Te dni sem se opogumila in zavila proti bolnišnici. Ko sem se ozirala po gradu, sem razmišljala, da si pač oni mogočneži, ki so bivali nekdaj v teh prostorih, niso mislili, da bodo v njih nekoč prebivali bolj nesrečni. Gotovo tudi niso slutile one gospe in gospodične, ki so posedale po naslanjačih, se zabavale, uživale najboljše jedi, da bodo v istih prostorih prebivale ženske, ki si bodo od bolesti in gorja pulile lase, grizle ustnice, ki bodo nesposobne za vsako delo. Od glavnih vrat prihaja hitrih korakov v snež-nobeli halji g. primarij. Sprejme me izredno prijazno in odpelje v grad. Vodil me je od sprejem-nice mimo kapelice v laboratorij, kjer sem opazila najmodernejše aparate za zdravljenje živčno in duševno bolnih. Iz laboratorija me je peljal skozi kuhinjo, kjer se pripravljajo snažna in okusna jedila za ves zavod, v moški oddelek bolnišnice. Bolniki so sedeli znažno oblečeni in umiti v zračni, topli, široki veži tihi in mirni, zamaknjeni nekam v daljo. V spalnicah bolnikov vlada najstrožji red in snaga, nekatere postelje so zamrežene, v njih ležijo nevarni bolniki. Iz moške bolnišnice sva šla po dvorišču v žensko bolnišnico. Že oddaleč je bilo slišati živahno govorenje, petje, molitev in jok. Pri vratih naju je sprejela bolnica, naju prijazno pozdravljala, se priklanjala in smejala, tudi druge bolnice so se približale in začudeno gledale. Izmed vseh je vzbudilo pozornost najbolj mlado, lepo dekle, z gostimi, dolgimi, razkuštranimi lasmi, ki je skrilo obrazek med dlani in bridko zajokalo. V drugem oddelku prebivajo ženske, ki so bolj mirne, vendar zelo žalostne in jezne, ker se jim zdi, da ne spadajo v to bolnišnico, saj se čutijo popolnoma zdrave. Drugo nadstropje ženske bolnišnice se po naročilu g. bana dr. Natlačena preurejuje v prostore, ki bodo služili posebno nemirnim bolnicam, dočim bodo vsi spodnji prostori služili mirnim in živčno bolnim. Iz ženske bolnišnice me je vodil g. primarij skozi moderno urejeno pralnico in likalnico, po šiviljskih in krojaških delavnicah, po gospodarskih poslopjih, kleteh in shrambah. Povsod vlada red in snaga. Posebno pozornost obrača vodstvo Novega Celja tudi na vrtnarstvo, sadjarstvo in poljedelstvo, kjer se posebno udejstvuje nadvrtnar g. Drago Novak. V pomladnih in poletnih dneh je zlasti okolica Novega Celja krasen park, ki nudi bolnikom iz boljših krogov oddih in razvedrilo. Bolniki iz delavskih vrst se v pomladnih, poletnih in jesenskih dneh radi udejstvujejo v poljedelstvu in vrtnarstvu, obrtniki pa lahko najdejo zaposlenje v delavnicah. Novo Celje je v naši državi najmodernejše urejena državna bolnišnica te vrste. Bolniki se zdravijo na najmodernejši način ter z najboljšim uspehom, kar je statistično dokazano. Umrljivost bolnikov je izredno majhna, z bolniki se postopa v vsakem oziru humano. V zdravstvenem kakor tudi v administrativnem oziru je popolnoma samostojna državna bolnišnica, kamor se sprejemajo bolniki obojega spola naravnost iz vse države. Grad Novo Celje je kupila država 1. 1932 od barona Turkoviča. Od vsega početka je ravnatelj in primarij bolnišnice g. dr. Franc Pistotnik, ki se je specializiral 4 leta na nevrološko-psihiatrični kliniki v Lyonu in na svetovnoznani Charkotovi kliniki v bolnišnici Salpetričre v Parizu. Poleg gospoda primarija zdravita še dva gg. zdravnika-spe- Pred gradom Novo Celje. Pri zaprtlu, motnjah v prebavi vzemite zlutral na prazen želodec kozareo naravne FRANZ IOSEF grenOco. Registrirana od Mta. s«e. pel. In nar. r, ». br. lf> 485 od ». V. IMJ. Del vrta poleti. cialista za živčne in duševne bolezni. Omeniti moram tudi še usmiljene sestre, ki se tudi tukaj, kakor po vseh bolnišnicah, udejstvujejo s svojo sposobnostjo in požrtvovalnostjo. Kadarkoli se bom še vozila ali hodila od Pe-trovč do Žalca, vsakokrat bom prijazno pozdravljala lepi dom, ki ga imajo najbednejši ljudje, pozdravljala bolnišnico, ki vrača zdravje in moč — živčno in duševno bolnim. Tilka Marolt. Za pet tihih minut (K nedeljskemu evangeliju Lk 8, 4—14.) Leto za letom slišimo Gospodovo priliko o sejaocu, ki je šel se jut, pa je seme padlo na iz-liojeno stezo, na plitvo zemljo, med trnje in na rodovitna tla; prvo sploli ni vzklilo, drugo je kmalu usahnilo, tretje se je med trnjem zadušilo in le seme v dobri zemlji je obrodilo sad. Poslušamo tudi Je7.usovo razlago prilike, da je seme božja beseda, tla pa, kamor to seme pada, da so človeška srca: trda in otrpla, plitva in površna, v posvetnih skrbeh in raztresenosti to-neča, pripravljena in stanovitna. Gospodovo priliko torej poznamo. A to ni dovolj. Vedeti moramo, da jo je Gospod povedal v s a k e m u izmed nas. če to prezretno, smo med tistimi, ki r gleda jo, pa ne vidijo, in poslušajo, pa ne razumejoi. i'sa k emu velja prilika. Vsak nuj se resno preizkusi in. izpraša, je Ji njegovo srce dobro pripravljeno, da s pridom sprejema vase seme božje besede. Kaj, če je trdo in otrplo, za božjo resnico in božjo milost nesprejemljivo, kakor je izhojena pot neporabna za setev? Kaj, če je plitvo in površno, da božje seme ne more korenin globoko pognati, če nekaj časa veruje, ob času skušnjave pa odpade? Kaj, če tone n velikih in malih skrbeh dneva, ki božje seme d njem zaduše, da ne obrodi sadu? če je lo ali ono, potem je naša naloga, pripraviti srce za seme božje resnice in milosti, kakor kmet pripravlja njivo za setev, jo s plugom in brano zrahlja. Molitev naj srce zrahlja, kesanje in premagovanje naj iz njcqg izruje plevel in trnje grešnih poželjivosd, pokora naj zaorje vanj brazdo spreobrnitve, sveto obhajilo pa bodi nebeška osvežujoča in oživljajoča rosa. Mogočna velesila: časopisje Nadškof v Bourgesju msgr. Fillon, je izdal pastirski list — kjer govori o časopisju in pravi: -"-Ne moremo tajiti velikanske moči časoj>isja. Časopisje oblikuje ideje, ker se polasti vseh področij življenja: vere, filozofije, zgodovine, prirodoslovja, |>oli-tike in družabnega reda. Časopisje oblikuje tudi moralo: Ko je pojnislljivo spričo spolzkih zabav, pomaga, da človek otopi v občutenju za moralo; ko je nekako naklonjeno »elegantnim razuzdanostim«, pripravlja tudi številne vernike nanje. Louis Veui-ilot je nekoč zapisal: »Pero v umazanih rokah je najostrejše bodalo in najhujši strup. Z njim je moči pokvariti ves narod in vse stoletje. Dandanes pišejo stvari, ki se bodo kasneje izkazale za izrodek zlo-činstva. <— Časopisje nareja postave. S svojim vplivom deluje na izvolitev zakonodavcev, pripravlja ukrepe, ki si jih vplivni možje prilastijo, ima v oblasti mnenje, čigar ujetniki so politiki. Časopisje utrjuje ali izpodkovpava ugled f>olitikov — bodi z laskanjem bodi z lažmi. Mogočno vpliva tudi na notranjo politiko, ko zamolči, česar ne želi država in razglasi, kar je vsem všeč. V oblasti ima tudi mednarodno politiko, ko za denar služi tajnim haskom velikih finančnih in gosjxxlarskih sil. Lahko rečemo, da jo časopisje šola za odrasle. — Selherni čilatelj je učenec, ki sprejema navodila in zamisli svojega časopisa. Časopis je učenik za vse dneve. Knjigo prebereš le enkrat, a časopis je v družini že vdomačen, vsak dan |K>navlja svoja prišepeta-vanja, ki so tem bolj prepričevalna, ker nam časopis ničesar naravnost ne ukazuje. Čilatelj meni, da more evobodno izbirati ali zavreči lo in ono, kar mu dojMJveduje časopis, a v resnici se čilatelj nehote in neopazno spremeni v zvesti odmev vseh navodil in naukov svojega tajnega učenika. Če je lo resnično, da se svei ravna po idejah, tedaj vrši zdaj to ravnanje le časopisje. Knjige kakega |>isa-telja so ustvarile častilce dotičnega pisatelja; čtivo razkrajajočega ali materijalističnega časopisja tvori ljudi, iii so brez smisla za moralo in vero. Glavni urednik nekega dobrega pariškega lista je zatorej jiravilno jwvedal, ko je dejal: »Tale moj stol je več vreden ko trije prestoli le — Neki drugi časnikar pa je nekoč rekel o mogočnosti časopisja: »Če imate časopisje, imate vse. Če bi bili katoličani v poelednjih 30 letih imeli več smisla za izdajanje pravega časopisja, namesto da so si nabavljali svetniške kipe, jx>božne jx>dobe in cerkvena okna, bi jim dandanes nihče ne jemal njih lastnine in njih ustanov.« In slavni kardinal Mercier je dejal nekemu znancu: »Rajši bi opustil zidanje kake cerkve ko ustanovitev dobrega časopisa.« — Ko je bil Pij X. še patrijarh v Benetkah, se je izjavil: »Prej bi prodal svoje pohištvo, kakor da bi opustil katoliško časopisje.« In ko je jiostal papež, je ostal zvest svoji veri v dobre časopise in je dejal: »Moji predniki so blagoslavljali viteze; jaz pa rajši blagoslavljam pero katoliških časnikarjev. — Msgr. Fillon sklepa svoj pastirski list z iskrenim pozivom na katoličane, da naj vse storijo, da se bo katoliško časopisje čim bolj utrdilo. Celjski gasilci v preteklem letu Celjska prostovoljna gasilska in reševalna četa je položila račun o svojem delovanju v preteklem letu. Občni zbor je vodil predsednik g. Do-bovičnik. Iz vseh poročil je razvidno, da je četa v preteklem letu v polni meri vršila svojo nalogo. Odbor je imel 10 sej, dalje je bilo 10 strokovnih predavanj, 1 župni strokovni tečaj, 15 skupnih vaj. Četa je nadalje sodelovala pri 15 različnih prireditvah in proslavah. Gasilci so intervenirali pri 10 požarih. Rešilni avtomobil je prevozil 813 oseb in pri tem absolviral 8773 km vožnje. V ambulanci je nudil rešilni oddelek prvo pomoč v 61 slučajih. Sledila so poročila blagajnika, orodjarja ter nadzornega odbora, ki so bila soglasno sprejeta in je dobil odbor razrešnico. Sprejet je bil tudi proračun, ki izkazuje neznaten primanjkljaj. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Dobovičnik, za poveljnika g. Košir Franc, njegov namestnik je gospod Berna Emerik, tajnik g. Košir Maks, blagajnik pa g. Werdouschegg Friderik. Izredno izčrpno poročilo je podal o delovanju predsednik g. Dobovičnik. Iz tega poročila je razvidno, da je četa na slovesen način proslavila 65-letnico svojega obstoja, pri kateri priliki je bil blagoslovljen tudi drugi rešilni voz. Končan je bil proces zaradi avtomobilske nesreče 1. 1935. Četa je bila v prvi in drugi instanci obsojena, da mora plačati 20.000 din na bolestnini, mesečno pa po 300 din kot vzdrževalnino za člana Korberja. Plačati mora tudi 25.C09 din odvetniških stroškov. Predsednik je nato čestital častnemu predsedniku g. Jelencu kot neumornemu članu in organizatorju. Letos obhaia namreč njegova tvrdka 90 letnico tvojega obstoja. Eno leto nove mestne uprave ljubljanske Mestna občina ljubljanska je, kot že znano, izdala brošuro pod gornjim naslovom in ob tej priliki je »Jutro« napisalo, da je mestna občina ljubljanska brošuro, »kljub temu, da je politično propagandnega značaja«, izdala na svoje stroške Toda objektiven bralec v vsej brošuri ne more zaslediti nikake politične tendence, saj vsebuje lo županovo poročilo na božični seji dne 22. decembra 1936, kjer je podal poročilo o enoletnem občinskem poslovanju. Poročilo je povsem stvarno in brez vsake politične vsebine. Če pa smatra »Jutro« to poročilo kol politično propagandno sredstvo, nas to veseli, saj je to samo priznanje, kajti slaba poročila ne merejo nikoli služiti kot propagandno sredstvo. Če s te strani gledamo na brošuro, potem jo pač lahko smatramo kot takšno, če ravno vse poročilo našteva le gola dejstva in same stvarne ugotovitve. Župan je dal to poročilo zato, ker želi seznaniti vse mestno prebivalstvo z občinsko upravo kot je to povedal že ob svojem nastopu, ker hoče, da bi bilo mestno občinsko poslovanje odprta knjiga vsem meščanom in hoče z vsemi skupno sodelovati. Saj tudi druge mestne občine izdajajo publikacije, ki govore o občinskem delu in seznanjajo občane o vsem, kar se važnega zgodi v občinskem poslovanju. Mnoge občine sploh izdajajo redne publikacije in to v redni občinski režiji (n. pr Belgrad, Skoplje i. dr.) Moderne občine imajo celo obširne tiskovne urade (n. pr. v Pragi). V Ljubljani doslej občinske public.st-čne službe v tem pomenu sploh ni bilo, zato je prav, da stori Ljubljana tudi v tem oziru korak dalje Le če bodo občani podrobno poučeni o vsem delu mestnega poslovanja, bodo mogli uspešno sodelovati z nasveti itd. Ker je bila od več strani izražena želja, da bi poročilo poslovanja mestnega sveta prišlo v širše vrste, je bilo to poročilo natisnjeno v »Kroniki« in kot ponatis iz »Kronike« ie izšla potem mala bro- vrste lo to poročilo natisnjeno v »Kroniki« in šurica, tako da so stroški te izdaje minimalni. Pa tudi ti stroški ne bodo šli na račun mestnega poglavarstva, ker se brošura prodaja po 1 din. s čemur bodo kriti vsi režijski stroški. Brošuro bodo prodajali tudi brezposelni z malenkostnim pribitkom, tako da bodo tudi ti dobili nekoliko zaslužka, ki bo prišel njim v prid. Zanimanje za to brošuro je zelo veliko, kar dokazuje posrečena misel, da je bilo to poročilo dano v širšo javnost. Brošura vsebuje predvsem poročilo o finančnem gospodarstvu mestne občine ljubljanske; v bodoče pa bo izdala mestna občina tudi poročila o drugih panogah, tako da bo občinstvo lahko podrobno seznanjeno z vsemi posli mestne uprave. Uradniški pokojninski sklad V linančnem zakonu za leto 1936/1937 je v § 103 pod b dopolnilo k toč. 3 § 136 Urad. zakona iz 1. 1931, po katerem imajo vlagati državni upokojenci v pokojninski sklad 5% od poslednijih celotnih prejemkov v aktivni službi tik pred upokojitvijo. Brez drugega velja lo pravilo že po točki 3 § 136 Urad. zak. brez navedenega dopolnila v lin. zak. za 1. 1936/37 za drž. uslužbence, upokojene s polnimi 35 leti. S tem dopolnilom so pa močno prizadeti in oškodovani predčasno upokojeni drž. uslužbenci, zlasti še posebno oni, upokojeni z manj nego 20 službenimi leti, ker jim po § 120 Urad. zak. odpade vsa položajna doklada. Primer: Zadnji aktivni prejemki upokojenca tik pred upokojitvijo so bili po prestani službeni dobi 12 let; osnovna I mesečna plača 790 din, položajna doklada 400 din in osebna draginjska doklada 850 din, Лирај 2040 dinarjev. Po Urad. zakonu bi znašali mesečni po-kjninski prejemki od osonvne plače: 410 din, položajna doklada odpade popolnoma, od osebne drag. doklade: 442 din, skupaj 852 din. Zaradi gori navedenega doplnila v fin. zakonu za 1. 1936/37 se mora mesečno plačati 5% v pok. sklad od celotnega zneska 1190 din (osnovna plača in položajna doklada), mesto le od odmerjene pokojnine 410 dinarjev. Razlika znaša letno že nekaj stotakov in je to, kakor se vidi, posebna vsota redukcije pokojninskih prejemkov. Še predno je bil v fin. zak. za 1. 1936/37 gori navedeni dostavek, je v nekaj konkretnih primerih na tožbo prizadetih uslužbencev razsodil drž. svet, da je po interpretaciji toč. 3 § 136 Urad. zak. nepravilno odtrgovati 5% za pok. sklad od celotnih aktivnih prejemkov tik pred upokojitvijo, marveč da je v duhu zakona izvršiti ta odtegljaj od po službeni dobi priznanih pokojninskih prejemkov. Vendar je bil proti tej jasni in logični razsodbi drž. sveta — neznano iz katerega vzroka — sprejel v fin. zakon za 1. 1936/37 navedeni dodatek. Prizadeti drž. upokojenci prosimo oba naša gospoda ministra in vse gospode drž. poslance, da se zavzamejo, da se navedeni dostavek v fin. zak. za 1. 1936/37 v fin. zak. za 1. 1937/38 eleminira m toč. 3 § 136 Urad. zak. izpopolni v smislu pravic* nih razsodb drž. sveta. Vincencijeva konlerenca v Ptuiu Dne 22. januarja 1937 se je ustanovila Vincencijeva konferenca in društvo gosjiA krščanske ljubezni za župniji sv. Jurija in sv. Petra in Pavla v Ptuju. Na vabilo g. prosta Ivana Greifa se je prijavilo veliko število uglednih meščanov, ki so pripravljeni z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo priskočiti ubogim in revnim družinam, kakor tudi posameznikom na pomoč. Na prvem sestanku je bil izvoljen naslednji odbor: Dr. Janko Vidic, okrajni glavar (predsednik); grof lier-bestein, Križan, Rupar, dr. Remec, p. M. Godinn, Zazula, Rusjan, prol. Cajnkar. Istočasno je bil izvoljen tudi odlior za društvo gospa krščanske ljubezni: grofica Herbestein, dr. Vidičeva, Gulinovn, Segulova, baronica Ilelmezet. V osmih dneh svojega obstoja je konferenca razdelila že nad 1000 kosil med ubožce in brezposelne. Kuhinja, ki jo vodijo čč. sestre usmi-ljenke, ima svoje prostore na gradu, za kar gro posebna zalivala grofu Ilerbesleinu. ČČ. sestre, iiakor tudi članice konfnrence pridno obiskujejo revne družine in znpuščene bolnike. Ljudstvo v Ptuju in na deželi je pozdravilo z velikim navdušenjem in razumcvnnjeni to novo dobrodelno akcijo. Zato prosimo usmiljena srca, da pomagajo s svojimi doprinosi v naravi (živila, obleke, obutev itd.) ali v denarju. Bog daj, da bi božji blagoslov spremljal vse delo Vincencijeve konference in bi se lo dobrodelno delo liolj in bolj poglabljalo in Sirilo — Bogu v čast, bližnjemu v korist, članom in dobrotnikom pa v obilno plačilo pri Botru. Ljubljanske vesti Ljubljana V nedeljo, dno 31. januarja. Gledališče Draina: Nedelja, 31. jan., ob 15: »Repoštev«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 20 dinarjev navzdol. — Nedelja, 31. jan., ob 20: »Dež iu vihar«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 1. febr., ob 20: zaprto. — Torek, 2. febr., ob 15: Kralj z neba". Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Torek, 2. febr., ob 20: »Na ledeni ploščic. Izven. Cene od 20 din navzdol. Opera: Nedelja, 31. jan., ob 15: »Pod to goro zeleno...«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Nedelja, 31. jan., ob 20: »Ples v maskah«. Izven. Cene znižane od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 1. febr.: zaprto. — Torek, 2. febr., ob 15: »Madame Butterfly.. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Torek, 2. febr.. ob 20: >Na-vihanka«. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Predavanja »Šesto predavanje iz ciklusa predavanj Danice, Savice in Zarje bo v ponedeljek 1. februarja v beli dvorani hotela »Union« ob 20. Predaval bo g. priv. docent dr. V. Murko. Naslov predavanja je: »Slovenski denarni zavodi in pomen organizacije javnega kredita.« Za člane je udeležba obvezna, vabimo še SKAS in vse, ki se za predavanje zanimajo.« Union — verandna dvorana: Ponedeljek, dne 1. febr. 1937, ob 20 IX. dekliški prosvetno-debat-ni večer. Predava g. dr. Jakob Kolarič o temi: ■.Odnos katoliškega dekleta do izgubljene sose-stre. II. dek. Članice okrožja prosimo polnošle-vilne udeležbe! — Gostje: gos|>odične in gospe iskreno povabljene! Francoski institut opozarja na zanimivo predavanje, ki bo v sredo 3. februarja ob 20 v društvenih prostorih v Narodnem doinu. Predavala bo grofica Mauduit, in sicer »o šoli St. Cyr od gospe Maintenon do Kralja Petra I.« Vabljeni! Mineraloški institut univerze: Dr. Oton Baje, asistent I. kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani, bo v ponedeljek, 1. februarja, ob B predaval o temi »Možganska kirurgija«, to je o tisti vrsti operacij, o katerih se je do nedavnega mislilo, da sploh niso bile mogoče. — Vstopnina 4 din, za dijake 2 din. Samostanska dvorana v Hiški: Katoliško prosvetno društvo priredi v ponedeljek 1. februarja predavanje. Predaval bo prof. Terčelj o temi: Narod, ki izumira . Nova Frančiškanska dvorana: Ljudski oder priredi dne 1. febr. ob 8 zvečer in 2. febr. ob 5 pop. Dietzensclimidtovo igro Krištof . Igra je naslonjena na današnje dni in ob legendarni zgodbi o svetem Krištofu, ki išče najvišjega Gospoda, se nam odkriva vsa lažna ureditev današnje družbe in države. Predprodaja vstopnic je v dobrodelni pisarni v frančiškanski pasaži. Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem: Danes ob 3 v veliki dvorani proslava sv. Janeza Kosca. Slavnostni govor bo imel g. Fran Erjavec, referent v prosvetnem ministrstvu. Prireditve in zabave Prosvetna dvorana na Gradu: Prosvetno društvo na Gradu vprizori na Svečnico, 2. februarja, ob 6 zvečer igro v treh dejanjih »Don Fernando«. Korošci! Korošice! Prijatelji Koroške! Jutri, v ponedeljek, dne 1. februarja, ob pol 21 v dvorani pri ..šestici: v Ljubljani, redni družabni večer Kluba koroških Slovencev — koroški večer. Zunanjepolitično predavanje urednika g. dr. Lojzeta Kuharja o novi politiki na Balkanu. Petje. Kupleti. Neprisiljena koroška zabava. Trnovski prosvetni dom (Karuuova ul. 14): Prosvetno društvo vprizori na Svečnico, 2. febr., ol) 8 zvečer veseloigro s petjem »Tri sestre?, spisal dr. J. E. Krek. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 ure dop. Prosvetno društvo Sv. Krištof (Bežigrad) priredi v ponedeljek, 1. februarja, ob 19 v dvorani Rokodelskega doma društveni družabni večer pri pogrnjenih mizah. Sestanki Fantovski krožek na Kodeljevem bo imel jutri ob 8 redni sestanek, na katerem bo predaval g. Ivo Peršuh o govorništvu. Sestanek članov Stolne prosvete bo v nedeljo, 7. februarja, ob 8 zvečer. Rokodelski odei Rokodelski dom. Komenskega ulica 12: Danes popoldne bo predstava izredno zabavne veseloigre s petjem »Utopljenec«. Pričetek bo ob pol 5. Predprodaja vstopnic je danes dopoldne od 10—12 v Rokodelskem domu. Cerkveni vestnik Cerkev sv. Jožefa: Na svečnico, v torek, dne 2. febr., bodo med sv. mašo ob 8 zadnje slovesne redovne zaobljube patra Lederhasa Ludvika iz Družbe Jezusove, znanega urednika »Glasnika presv. Srca Jezusovega«. Križanska moška in mladeniška kongrega-eija ima na praznik (Svečnico), dne 2. februarja, duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo. Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 4. februarja, v uršulinski cerkvi. Zjutraj ob 5 bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga, ob ti sv. maša z blagoslovom za živo in rajne ude bratovščine. Vse častilce presv. Rešnjega Telesa vabimo, da se udeleže evharistične pobožnosti v uršulinski cerkvi. Kino Kino Vič predvaja danes izjemoma ob pol 4, fi in pol 9 planinski film *V kraljestvu Zlatoroga«. Kot predigra zvočni tednik in Micki-miške. Kino Kodeljevo: Danes zadnjikrat »Dijak prosjak« in barvane Micki-miške. Ob 5 in ob 8. .hitri ob 8 »Ivje« (Zima med gozdovi) in »Trije snubci učiteljice Kristine«. Danes ob 3 ne bo predstave. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: danes, dr. Picco-li, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62 in mr. Gartus, Moste; jutri: dr. Kmet, Tyrševa 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ul. 7. Opozorilo Škraba Ivan, potnik, Liubljana-Glincc cesta VI štev. 1 l/I: nlmo pravice sklepati poslov in sprejemati denar za Vzajemno zavarovalnico v Liubl.ani. Vzajemna zavarovalnica I Lažnjivo poročanje »Jutra«. Včerajšnjo »Jutro: priobčuje med gospodarskimi vestmi, torej med vestmi, ki t j i morale veljati za resne, popolnoma izmišljeno vest o nekih pogajanjih med Mestnim pogrebnini zavodom in pa Vzajemno zavarovalnico ter pri tem namiguje, da ima mestni župan dr. Adlešič vpliv pri Vzajemni zavarovalnici. Tudi ako bi dr. Adlešič res imel kakšen vpliv pri tej zavarovalnici, lo še ne pomenja, da je dr. Adlešič postopal nekorektno. Resnica je namreč nasprotna, kakor trdi vest »Jutra«. Res je, da se Mestni pogrebni zavod trudi doseči neko posmrt-ninsko. oziroma pogrebno zavarovanje v sporazumu z. domačimi zavarovalnicami. To stremljenje pa se je pričelo že pod prejšnjo občinsko upravo in »Jutro- ima dovolj prilike, da bi pri enem svojih najboljših sotrudnikov izvedelo natančno o pravem stanju stvari. Pod sedanjo občinsko upravo pa je mestna občina postopala popolnoma korektno ter je pri šestih ljubljanskih zavarovalnicah vprašala za pogoje, pod katerimi naj bi zavarovalnice prevzele pogrebno oziroma posmrtninsko zavarovanje. Mestni pogrebni zavod je nameraval to zavarovanje izvesti prvotno v lastni režiji, izkazalo pa se je, da bi tehnično in finančno stran zavarovanja boljše obvladale zavarovalnice. Od šestih zavarovalnic sta do sedaj odgovorili dve zavarovalnici iu med zadnjima dvema je res tudi Vzajemna zavarovalnica. Do sedaj pa ni prišlo do prav nobenih pogajanj med Mestnim pogrebnim zavodom in Vzajemno zavarovalnico. — Značilne so take drobne vesti, posejane v sovražnem časopisju. Avtorji takih notic imajo najbrže pred očmi načelo: »Obrekuj, nekaj ol vsega blata bo le ostalo!« Zaenkrat zagotavljamo »Jutro«, da bo g. župan dr. Adlešič brez ozira na levo ali desno izročil pogrebno zavarovanje tisti zavarovalnici, ki bo predvsem domača in pa ki bo stavila najbolj ugodne pogoje za mestno občino. Med. univ. dr. Albert Trtnik Aleksandrova 3 zopet redno ordinlra 1 Slovenščina pri mestni upravi. Ljubitelji slovenskega jezika se že nekaj desetletij sem zgražajo, kako pačijo nekateri naši javni uradi slovenski jezik in ga celo zapostavljajo. Lep zgled vsem javnim uradom na slovenskem ozemlju, pa tudi osrednjim državnim uradom in oblastem, je dal te dni mestni župan dr. Adlešič. Dr. Adlešič je namreč na vse podrejeno mu urade poslal okrožnico, v kateri strogo zahteva, naj uradi spoštujejo slovenski jezik ter njegovo lepoto, lo je, naj se strogo drže priznane slovenske slovnice in slovenskega pravopisa ter naj se izogibljejo vseh tujk, germanizniov in podobne navlake. Župan v svoji okrožni -i naglaša, da mora prestolnica slovenskega naroda s svojimi občinskimi uradi, dati vsem drugim krajem in vsem drugim uradom zgled lepe slovenščine. Župan je ostro nastopil proti neznosnemu birokratskemu jeziku, kakor so ga do sedaj uporabljali v svoji ravnodušnosti nekateri mestni uradniki. Mestni župan je tudi odredil, naj vsak samostojni urad dobi Breznikov pravopis in po potrebi tudi slovnico. Župan dr. Adle'ič se sicer bori z velikimi težavami in mu bo nekatere uradniške nerodnosti v slogu težko odpraviti, ^oda upajmo, da bo vsaj delno изре1 in du bodo vsaj dopisi ljubljanske mestne občine v bodoče sestavljeni res v lepi in razumljivi slovenščini. G. župan je tudi zagrozil mestnim uradnikom, da bo sleherni klican na odgovor, kdor ne bo spoštoval slovenskega jezika ! 1 »Ljubljana« v ponedeljek in prihodnji četrtek nima pevske vaje. 1 Krstna predstava češkoslovaškega velefilma »Maryša« bo jutri, v ponedeljek, ob 16. uri v Elitnem kinu Matici. Film, ki je prejel državno nagrado CSR in več zlatih kolajn, jo zaslovel po vsem svetu. Priporočamo, da si nabavite vstopnice v predprodaji (telefon 2124). Advokat dr. Miron Bleiweis-Trsteniški ie otvoril advokatsko pisarno v Ljubljani, Trdinova ul. 5 I Predavanje univ. prof. Kidriča o Prešernu je privabilo včeraj v prostore Ljubljanskega kluba lepo število naših kulturnih delavcev i drugih intelektualcev, ki se zanimajo za tvornost slovenskega duha; navzoča sta bila tudi francoski konzul g. Renierantl in češkoslovaški konzul g. Minovsky. Predavatelj je na strogo znanstven način, ki gradi samo na tem, kar je eksaktno po pisani besedi in zanesljivem sporočilu ugotovljeno, naslikal lik našega največjega poeta s stališča njegovega osebnega odnosa do vodilnih političnih in socialnih smernic njegovega časa pa do filozofskega in religioznega problema, kakor si ga je_ zastavljala doba slovenskega preporoda. Odlični raziskovalec na jx)dročju našega slovstva je prišel po zanimivi in temeljiti analizi do rezultata, da Prešeren ni bil enostransko zgolj estetsko usmerjen, da je, kakor zlasti kaže Zdravica, z vso osebnostjo živel in deloval iz najglobljih vprašanj in iskanj svojega časa tudi na političnem področju, da je kljub svojemu svobodomisel-stvu priznaval in gotovo tudi osebno doživljal simboliče in nravstvene vrednote krščanstva za razvoj slovenskega naroda in duha in da je bil tako slovenski patriot kakor demokrat v smislu svoje revolucijske dobe, da pa je smatral, da je s svojo pesmijo fiopolnoma zadostil klicu časa, v katerem je prav po njegovem géniju bila ustvarjena slovenska kultura v svojem najvišjem poetičnem izrazu. Ce pa v Prešernu bodisi v njegovem meščanskem življenju, bodisi v njegovem umetniškem ustvarjanju, ni prišlo do izraza ali le do rahlega odmeva marsikaj, ker je gibalo trideseto in štirideseto desetletje 19. stoletja, je mimo menj važnih vzrokov bil glavni ta, da se je Prešeren po nekem vrojenem naturnem odboju bal vsega, kar bi ga moglo dovesti do vsakdanjosti iu banalnosti. Za svoja izvajanja, ki se bomo obširneje ozrli nanje prihodnjič v kulturnem pregledu, je predavatelj žel zasluženo veliko pozornost in odobravanje, predsednik kluba, neumorni g. dr. F. Windischer pa se mu jo toplo zahvalil za globoki duhovni užitek in prid, ki so ga imeli člani in prijatelji kluba. I Srebrna poroka. Ugledni ljubljanski trgovec g. Ivan Nagy, lastnik znane modne trgovino T. Eger, jo dne 28. t. m. praznoval s svojo so-jiogo Ano srebrno poroko. Kot najmlajši sin po kojnega veletrgovra z železnino Štefana Nng.v-a. si je g. Ivan pred 25 leti izbral svojo življenjsko družico Ano v ugledni trgovski rodbini Rgerjevi. Po smrti njene sestre ge. Marije sta oba zakoca prevzela trgovino ter jo uspešno vodita, kljub vedno slabšim gospodarskim prilikam. Pretežni del svojega zakonskega življenja sta preživela v delu za napredek in blagostanje trgovine, katero sta kol otroka trgovskih staršev vzljubila nad vse. S složnim in solidnim upravljanjem sla ji prav kmalu podvojila ugled, dočim slovi danes kot ena največjih tvrdk modne stroke v Ljubljani. -Jubilantoma tudi mi prisrčno čestitamo in jinui želimo, kar največ sreče v nadaljnjem življenju. 1 Učni tečaji za dijake srednjih In meščanskih šol, ki so zaključili prvi semester s slabim uspehom ali pa so bili izključeni, se otvorijo 3. februarja. Vse predmete srednjih šol bodo poučevali strokovnjaki. Uspeh je zajamčen vsem, ki bodo obiskovali tečaj od začetka dalje. Za višji in nižji tečajni izpit pripravljajo posebni tečaji. Informacije dnevno od 10, do 12 na Zrinjskega c. 8 (zraven gimnazije na Poljanah). I Kamnoseška dela za univerzitetno knjižnico. Alcd drugimi deli, ki so bila izlicitirana za zgraditev vseučiliške knjžnice v Ljubldjani, so bila tudi kamnoseška dela, ki so bila preračunana na 503.C00 Din. Na prvi licitaciji je izlicitiralo kamnoseška dela jDodjetje Toman iz Ljubljane, ki je ponudilo 5.03 odstotkov popusta. Za potrditev liticatije pristojna ministrstva v Belgradu pa liciatcije za kanino=eška dela nisc potrdila in je bila razpisana druga licitacija Ta licitacija ni uspela, ker ni bilo ponudnikov. Tretji licitacija za kamnoseška dela se je vršila 25. januarja t. t., pri čemer so podjetniki morali staviti ponudbe nižje od že prvič izlicitirane vsote, ki je znašala 477.090 Din. Tretje licitacije sta ee udeležili podjetji Toman in Kunaver iz Ljubljane. Tvrdka Toman je ponudila na vsoto 477.000 Din 15.05% ponusta in je s tem delo zojwt izlicitirala za vsoto 405.434 Din. ' 1 Pisalne in računske stroje vam strokovno popravi Simandl, Kolodvorska 11 Tel. 24-37. 1 Poklicni gasilci so bili včeraj dopoldne oh-veščeni, da gori na sv. Petra cesti. Ko so prihiteli na lice mesta, o kakem jiožaru ni bilo sledu. V kleti brivskega mojstra g. 1'odkrajška se je zaradi kratkega slika vnel zaboiček, s katerim je bil pokrit motor. Zaboiček so domači takoj odstranili iu jiogasili in bilo ie konec »požara*. 1 Slavko zopet iščejo. Šivilja Slavka jo sicer mlado dekle, vendar pa že stara znanka policije. Ima navado, da naroča v trgovinah blago, si^ga da prinesti, račun pa se seveda glasi na kakšno znano ljubljansko gospo, ki o kupčiji nič ne ve. Slavka jo bila že večkrat ujeta iu tudi kaznovana V soboto 30. januarja je imel širši banovinski šolski odbor v Ljubljani pod predsedstvom pomočnika bana g. dr. Majcna Stanka sejo, na kateri je obravnaval šolske in kulturne prilike v banovini v teku leta 1936 ter predlog proračuna prosvetnega oddelka za proračrnsko leto 1937-38. Načelnik prosvetnega oddelka dr. Sušnik Lo-vro je podal izčrpno poročilo o stanju šolstva in kulturnih prilkah v banovini. Povdaril je zlasti momente gospodarskega značaja, ki ne dovoljujejo razmaha v zaželjenem napredku. Orisal je ukrepe prosvetne uprave v letu 1936 za potrebni razvoj narodnega šolstva, in sicer glede narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šol, manjšinskega šolstva, stanja šolskih poslopij v zvezi z zidanjem novih šolskih poslopij itd. Povdaril je posebno, da se je zgradilo in otvorilo v preteklem letu šest novih šolskih poslopij. Vsa poslopja, razeo v Ljubljani in Mariboru so se zgradila le z izdatno pomočjo banovine. Poročal je tudi o gospodarstvu šolskih občin, odnosno krajevnih šolskih odborov narodnih šol v zvezi s šolskimi proračuni 1936-37, ki znašajo 24,500.(J00 din, o stanju šolskih vrtov, o banovinskih učnih zavodih (gluhonemnica, šola za slepe, deško vzgajališče Selo pri Ljubljani in po- Zmaoovit napredek češkega filma Jutri bo v Ljubljani krstna predstava velefilma »Muryša«, ki je zaslovel po vsem «vetu. Češkoslovaški film gre vztrajno svojo pot napredka. V ogromni konkurenci s tujimi filmskimi industrijami, ki razpolagajo z najširšim trgom in s težkim premoženjem se češki nacionalni film bori junaško, da se osamosvoji in da svojemu narodu, kakor tudi vsem ki se zanimajo Za |)opolno osamosvojitev češkoslovaške produkcije, pokaže, kaj se da doseči z resnim umetniškim hotenjem in ustvarjanjem. Eno mora vsakdo jiri-znati: češkoslovaška filmska produkcija ni obilna, zato pa strogo resnr., umetniška. In med temi skrbno napravljenimi deli |>rvači od lanske češke produkcije veliki film »Mar.vša«, ki je zanesel sloves češkoslovaške produkciie |>o vsem svetu. Še zlasti so ga pohvalno sprejeli Poljaki, ki so posebno slrogi sodniki češke produkcije. Za Ljubljano je velefilm »Maryša« pridobil Elitni kino Matica. Krstna predstava bo jutri ob 16, in so k njej povabljeni vsi, ki se hočejo prepričati, kako visoko umetniško stopnjo je že dosegel češkoslovaški film v trdi, neizprosni svetovni konkurenci. Naslovno vlogo igra Jirina Ste-pničkova, ki jo je medarodna kritika proglasila za češkoslovaško Pavlo Vesely. Z njo igrajo: sloveča umetnika Jaroslav Vojta. Vladimir Borsky in drugi izbrani umetniki praškega narodnega gledališča. Glasbo sta oskrbela Dobeš in Fiala, režiral pa je sloveči mojster Rovensky. Zunanji posnetki so bili napravljeni na Slovaškem. Fotografija je odlična, vsebino pa tvori krepka drama sovraštva in ljubezni, ki se je nekoč odigrala v prelepem slovaškem mestu Vlčnovem, v kraju prekrasnih narodnih noš. To je drama slovaške lepotico, ki so jo s silo poročili s surovežem. čini je njen fant moral za tri leta k vojakom. — Ogled iega filma vsakomur toplo priporočamo. ter je odsedela že več kazni; to pa je ni poboljšalo. Pred dnevi je zopet ogoljufala neko trgovko za blago in gotovino v znesku 650 Din, nato pa je izginila. možni šoli v Ljubljani in Mariboru), o socialnih akcijah banovine za šolstvo (božičnica, šolske in dijaške kuhinje, dijaške štipendije in podpore, visokošolske štipendije), o narodni prosveti (ljudske univerze, društva, razne prosvetne prireditve, listi, knjige, filmi) v zvezi z zadevnimi podporami banovine, o telesni vzgoji in razvoju športa, o Podmladku Jadranske Straže ter o Podmladku Rdečega križa. Izčrpno poročilo se je sprejelo z zadovoljstvom na znanje. Predmet posebne obravnave je bila uredba, s katero prevzame banovina s 1. aprilom 1937 vzdrževanje narodnih šol. Upravnim občinam ostane nadalje v glavnem le zidanje in prezidavanje šolskih poslopij, vse ostale stroške nosi banovina. Nato se je obravnaval predlog proračuna prosvetnega oddelka za leto 1937-38. Banovinski iolski odbor je sprejel proračun v višini 22,097.084 din. Glavni povišek v žhesku 16,300.000 din rtapram lanskemu proračunu jc utemeljen s prevzemom vzdrževanja narodnih šol po banovini. Potrebna pojasnila k proračunu je dajal predsednik in načelnik prosvetnega oddelka. »Slovenec« svojim naročnikom E V sJučaju smrtne msrečz »Siovenčev^ga« naročnika se izplača n.egovim dedičem 10.000 Din podpore »Slovenec« šteje svoje naročnike v veliki meri tudi med delovnimi sloji, ki so bolj ali manj izpo- stavljeni raznim nesrečam,' s katerimi je združeno njih poklicno delo. Predvsem na te sloje — a splošno na vse svoje naročnike je mislil konsorcij »Slovenca«, ko se je odločil za socialno podporo 10.000 dinarjev, ki jo izplača v primeru, da so smrtno ponesreči naročnik »Slovenca«. Podpora se izplača ponesro-čenčevi rodbini ali ponesrečenčevim pravnim dedičem. Določile o upravičenosti in izplačilu podpore vsebuje tu natisnjeni pravilnik, ki naj ga vsak dobro prebere in shrani. PRAVILNIK 1. Dedičem rednega naročnika vsakdanje izdaje dnevnika »Slovenca« izplača uprava lista v primeru smrtne nesreče podporo v znesku 10.000 dinarjev. Ç 2. Za rednega naročnika »Slovenca« imamo tistega, na čigar naslov list prihaja. Ce sta na naslovu označeni dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesrečo enega teh vzajemnih naročnikov prisodi dedičem del podpore, ako so seveda izpolnjeni vsi pogoji. Ce hi n. pr. bile naročene in v naslovu označene tri osebe, pa bi se ena oil teh smrtno ponesrečila, bi dobili dediči tretjino podpore. Razume se, da se tvrdke, ki lista ne dobivajo na določeno osebo, pri podpori ne morejo vpoštevnti. 3. Dediči rednega naročnika, ki se smrtno ponesreči, dobe 10.001) Din podpore, če je imel naročnik, ko se jo ponesrečil, za isti mesec list plačan in so dani vsi drugi pogoji po tem pravilniku. 4. Podpora se izplača za tisto smrtne nesreče, ki nastanejo brez krivilo ponesrečenca; torej nesreče, ki jih ponesrečenec sam ne povzroči in ni zanje in njihove posledice odgovoren, pa je po-sledira nesreče takojšnja smrt ali smrt nastopi najkasneje osmi tlnn po dnevu nesreče kot nedvomna posledica iste. Podpora so ne daje tistim dedičem, ki hi sami povzročili nesrečo ali so za nesrečo in njene posledice odgovorni. 5. Tudi dedičem onih. ki so se ponesrečili po krivdi tretje, fizične ali pruvne osebo, izplača uprava podporo, čo dediči otl krivca niso dobili odškodnine. Odškodnino pa morajo dediči sami zahtevati, če je povzročitelj smrtne nesreče plačila zmožen. Ako je odškodnina manjša, kot bi bila podpora »Slovončcva«, plača diferenco uprava lista. 6. Smrtne nesreče, za katere se delo podpore, so: a) nesreča pri izvrševanju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtib in industrijskih obratih in podjetjih; b) nesreče na vozilih in železniške nesreče; c) nesrečo vsled strele, ognja in povodhij; d) nesreče vsled strupenega pika in stekline. 7. Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.009 Din. katera se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence. 8. Dediči tistih, ki so sc samovoljno ali vsled očitne lahkomiselnosti ali v dušni zmedenosti smrtno ponesrečili, nimajo pravico do podpore. 9. Za nesreče se ne smatrajo umori, kap, smrtni slučaji, ki so posledice bolezni, telesnih hib iu telesnih poškodb ali nastanejo vsled trajnega prenapora telesnih sil. Podpora se tudi ne izplačuje za nesreče, ki so nastale vsled pijanosti ponesrečenca. Izvzete so tudi nesreče v primeru vojne, vstaj, revolucij, demonstracij, nesreče pri pretepih, če se je pretepa ponesrečenec ali dedič udeleževal, nesreče na lovu, pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita, nesreče pri letalih in podmornicah, nesreče pri izdelovanju in izven-poklicnem uporabljanju razstrelil in eksplozivnih snovi. 10. Za smrtno nesrečo so izplača podpora na prošnjo, ki jo na upravo lista vloži upravičenec. Prošnja mora vsebovati tudi izjavo, da prosilec v celoti pristane na pogoje tega pravilnika. Priložiti jo treba potrdilo domačega župnika in spričevalo zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti. 11. Uprava lista ugotovi, če so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo podpore. Nesporazumljenja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega člana, uprava enega, tretji pa je tir. Miha Krek v Ljubljani. Proti razsodbi te komisije ni priziva. 12. Ko se slučaj smrtne nesreče ugotovi, se podpora izplača zakonitim dedičem ponesrečenca brez vsakega odbitka. 13. Pravica do podpore traja tlo preklica v dnevniku »Slovenec«. »SLOVENEC«. Zasedanje širšega bn no vinskega šohhega odbora Skrivnost rdečih sodišč Jetnike hipnotizirajo, da potem priznavajo vse, kar rabi ji hočejo Ves svet se čudi, kako je mogoče, da so pri sedanji sodni obravnavi v Moskvi vsi politični obtoženci, katere je Stalin postavil pred sodni stol, tako enostavno vse priznavali in se takorekoč sami sodili. Isto se je godilo že pri prvi veliki obravnavi, pri kateri je bilo že tedaj toliko nekdanjih vodilnih glav ruskega boljševizma obsojenih na smrt. 2e takrat je ves kulturni svet zmajeval z glavo, kako je kaj takega mogoče. Obtoženci so takrat tako odgovarjali, da je moral vsakdo dobiti vtis, da eo to manj vredni ljudje. Sedaj pa se je to ponovilo z drugimi obtoženci, izmed katerih je 13 obsojenih na smrt pred puškami, štirje pa na težko ječo od S do 10 let, med njimi voditelj ruske revolucije in njen duhovni početjiik pisatelj Radek. Vse svetovno časopisje se eedaj znanstveno peča s tem vprašanjem. Najbolj zanimiv članek prinaša v tem oziru londonski list »Daily Mail«. Tam piše priča, ki je sam bil pri obravnavi, tako-le: »Že od mladih nog sem živel v Rusiji ter sem bil tamkaj tudi vzgojen. Poznam može in žene, ki so postali sovjetski vodje. Kot dijak sem bil z najbolj slovečimi med obtoženci celo prijatelj. Ko pa sem jih sedaj videl pri obravnavi, ki se je vršila v nekdanji plemiški dvorani v Kremlju, skoro sam sebi nisem mogel verjeti niti svojim ušesom. Ne glede na to, da vsak Rus navadno vse taji in ni nikdar kriv, je bilo obnašanje in govorjenje jetnikov tako čudno, da niti za hip nisem več dvomil, da možje, kakršni so Radek, Sokolnikov, Piatakov, Se-rebrijakov in Muralov nikakor niso več tisti in da niso pri sebi. Ti možje, katerim je bilo vse življenje ena sama debata in dokazovanje, so pa sedaj pred sodiščem govorili 6tvari, ki so jih pripravile pred pu%ine cevi. Kako naj to uganko razumemo? Večina ljudi na Ruskem je prepričana, da je tega kriva hipnoza. Tako si ljudje šepetaje razlagajo po cestah in tovarnah, več kakor šepetati pa si tamkaj nihče ne upa. Hipnoza, ki jo tamkaj uporabljajo, je taka: Jetnike pripeljejo v velik prostor, ki je razsvetljen z umetno lučjo. Tam vse skupaj zbero ter morajo tako molče stati po pet ali celo deset minut, ne da bi kdo smel spregovoriti kako besedo. Ko so hipnoti-zer in njegovi pomočniki zasedli svoje prostore, večino svetilk ugasnejo. Gorita še dve ali pa ena sama. Nato morajo jetniki nepremično zreti v te svetilke. Med tem pa eden izmed pomočnikov z dolgočasnim glasom bere nekak samogovor, ki v glavnem vodno znova ponavlja to, kar je treba jetnikom ubiti v možgane, da bodo potem ponavljali. Med tem hipnotizer drugega za drugim hipnotizira. Vse lo traja kako uro. Ves ta čas pa nad jetniki dolgočasno zveni glas bralca, ki vedno bere svoj samogovor. Če se enkrat ne posreči, ee poskus ponovi večkrat, dokler uspeh ni doeežen. Lahko si torej mislimo, da mora tako posto- 50-:e(nica Eiffelovega stolpa v Parizu. Ta stolp je včasih veljal za osmo čudo sveta, ker je bil najvišja zgradba na svetu. Danes pa je po svoji velikosti že na tretjem mestu. Letos praznuje ta stolp svojo 50-letnico. Tehta 7.700 ton. Nanj je priplezalo doslej že kakih 17 milijonov ljudi. panje v nekaj dneh zlomiti vsakogar. Volja je zlomljena in zavest izgine docela. Nato pa začno posameznike zasliševati. Tamkaj jih posamič hipnotizirajo ter jim sugerirajo izjave, kakršne hočejo imeti. Hipnotrêem je v Rusiji sploh zelo razvit. Uporabljajo ga za vsakovrstne namene. Zlasti pa Rusi radi s hipnotizmom zdravijo pijance in druge zločince. V Rusiji je znano, da so 4 glavni policijski preiskovalni sodniki obenem zdravniki. 0 tem v Rusiji mnogo govore. V Rusiji je tudi znano, da kandidatom za sodnike v notranji upravi svetujejo, naj obiskujejo še nekaj medicinskih tečajev, da si tako povečajo svojo vrednost in sposobnost. Kot dijak sem poznal Gregorija Diamanta, ki se sedaj piše Sokolnikov. Prej je bil sovjetski poslanik v Londonu. Sam sem ga videl, ko ga je nekdanja carska tajna policija i>Ohrana<, zasliševala. Zato pa tudi vpin, kako je ta mož znal tajiti in se zvijati v najtežjih okolnostih. Isto velja za Piata-kova in Serebrijakova. Kar pa se posebej tiče še Radeka, v vsej Rusiji slovi kot imeniten debater v političnih debatah. Toda Kari Radek, ki je sedaj stal pred tem sodiščem, je docela drugi mož! Pripoveduje stvari ter je podoben Hamletu, ki svojo vlogo pretirava. liodisi on kakor tudi Sokolnikov govorita docela drugače. Sokolnikov je na primer vse življenje govoril z značilnim naglasom, ki je bil samo njegov. Sedaj pa sein videl, da Sokolnikov tega naglasa ni več imel. Sokolnikov je imel tudi staro navado, da je zamižal, kadarkoli je kaj premišljeval. Vsi njegovi londonski znanci so poznali to njegovo navado. In sedaj — za čudo! — tega Sokolnikov ni več delal!« Strahote ameriške povodnji Nesrečna reka Ohio v Severni Ameriki, ki je napravila toliko nesreče in škode. Na sliki vidimo obrežje narasle reke ob mestu Cicinnati, Jci je zaradi povodnji sedaj trpelo velikansko škodo. Slik o po vodnji, ko je voda stala na jvišje, pa še ni v Evropo. Iz ameriškega poplavljenega ozemlja prihajajo vedno nove slraliotne novice. Kakor poročajo časopisi, je poplavljeno ozemlje ob reki Ohio lako veliko kakor vsa Slovenija. Zato tudi ni nobeno čudo, če poročajo o vedno večjem številu mrličev, katere je vzela voda. Natančno število mrtvih pa seveda še ne more biti znano, ker vode še sloje in bo mogoče v dolini reke Ohio presoditi človeške žrtve šele Uikrat, ko splahne voda. V mestu Louis-ville, ki stoji ob reki Ohio, voda počasi upada. Zato pa tamkaj sedaj že pobirajo mrliče izpod blala in jih v polnih čolnih vozijo na |x>kopališče, kjer jih pokopavajo v skupnih grobovih. Večine mrličev ne morejo niti več spoznati, tako da se nikdar ne bo vedelo, kdo je utonil pri tej velikanski nesreči. Za te mrliče kopljejo velikanske jame po dolgem ter jih potem po vrsti pokopavajo. Temeljno zidovje mnogih hiš v mestu je izpodjedeno od vode. Zato se boje, da se bodo te hiše podrle in sesule, kakor hitro bodo vode dovolj upadle. Med tem pa, ko se vode reke Ohio počasi umikajo nazaj v slrugo, pa vode v strugi reke Miess-ssippi vedno še naraščajo. Zlasti velja to sedaj za gorenji tok reke. Reka Mississippi sedaj s svojo vedno naraščajočo vodo ogroža velikansko ozemlje, ki je večje kakor polovica Jugoslavije. V nižinskih Krajih teh dolin prebiva nad en milijon ljudi, katere sedaj z vso naglico spravljajo vstran, da jih rešijo pred vodo. Vendar upajo sedaj, da bodo nasipi, katere sedaj na stotisofe ljudi popravlja in utrjuje, mogli vendar le vzdržati silni vodili pritisk in da bo zaradi tega ta velika dolina obvarovana lako velike nesreče, kakršna je zadela dolino reke Ohio. Dos'ei 500 mrličev Druga poročila iz poplavljenega ozemlja pa rde, da nevarnost nikakor ni manjša kakor je bila. Celo večja je postala. Res je ,da so vode reke Ohio edaj nekaj upadle. Toda med tem je začelo na novo leževati, vsled česar se boje, da bodo vode nanovo ačele naraščati. Doslej je ugotovljeno, da je voda «obrala 500 ljudi, ki so utonili v njenih valovih, lujše pa bo, če bodo bolezni pobrale na stotine in isoče ljudi, ki so rešeni, a morajo prebivati zunaj od milim nebom brez dobre pitne vode in brez drave hrane. Če bodo hoteli popraviti vso škodo, ki jo je voda naredila samo na ozemlju reke Ohio, bodo morali šteti nad eno milijardo dolarjev! Samo v mestu Cincinnati je škode do 15 milijonov dolarjev, v Louisvillu pa celo 100 milijonov dolarjev. Kužne bolezni so žo začele razsajati povsod med begunci. Nad sto tisoč beguncev iz doline reke Ohio čaka sedaj v mrazu in lakoti, da bi se mogli vrniti domov v upanju, da bodo tam morda še našli kak kos svojega nekdanjega imetja. Tem siromakom pa sedaj preti lakota, bolezen in smrt. Najbolj sedaj med begunci razsaja vročinska bolezen, tifus, kateri se je razpasel zaradi tega. ker so ljudje morali uživati umazano in okuženo voi' >. Največja skrb je rez! Sedaj je največja skrb oblasti, kako bi zavarovali ogromni jez, na Ohio, ki je napravljen ob sc tos,ju reke Ohio in reke Mississippi Tam U>ži inosto Cairo. Če bodo vode podrle la velikanski iez, bo vsé mesto Cairo uničeno in ne bo od njega ostalo prav nič več. V tem mestu pa prebiva več deset-tisočev ljudi, ki sedaj v skrbeh čakajo, kaj bo Zalo ni čudno, če so oblasti z največjo natančnostjo izdelale načrt, da se izpraznijo vsi ti ogroženi kraji med mestom Cairom in New Orleansoin. Slovesu« ustoličenje amer, predsednika Roosevelta. Slisha v obleganem Madridu Iz Avilie poroča francoski dopisni urad Havas: Trije miličniki, katere so 25 t. m ujeli beli blizu mostu Segovia. so zastopniku dopisnega urada Havas izjavili da se civilno prebivalstvo v Madridu preživlia samo od kruha in riža in da ni nikakega premoga v mestu več Madričam kurijo z vrati in okenskimi podboji Piebivalstvo, kateremu velevajo, naj zapusti Madrid, se noče pokoriti, ker vsak hip pričakuje, da bodo mesto zasedli beli. O vojaškem položaju so ujetniki povedali ne-povoljne novice Rdeče čete imajo malo streliva, zlasti pa jim manjka pušk. Miličniki morajo imeti zasedene prve črte » obrambnem sektorju, medtem ko so inozemci v drugi črti. Ob napadih se večkrat dogaja, da inozemci od zadaj streljajo v miličnike prve vrste, ki nimajo nobenih strelskih jarkov. Tako jih je bilo že mnogo ubitih. Ujetniki so povedali, da v Madridu vlada velik strah, vendar tam več ne moré ljudi. Povedali so tudi, da je ves vzhodni del mesta skoraj nepoškodovan. Naskok na banke v Malagi Letalci belih čet poročajo, da so na svojih poletih nad Malago s svojimi bombami napravili v Malagi veliko razburjenje in paniko. Kakor poročajo iz Salamanke, je zmeda med rdečimi v Malagi vedno več|a. Rdeče tolpe so napadle malaške banke, vdrle vanje ter izropale safe Tako -so rdeči uplenili mnogo dragotin, ki so bile spravljene v teh bankah. Kak or poroča bela brezžična postaja, nameravajo sedaj rdeči v Malagi nov rop španskega narodnega premoženja Rdeči namreč z vso vnemo jemljejo iz muzejev in zasebnih hiš največje umetniške dragocenosti, katere spravljajo v velike zaboje. Te zaboie potem neznanokam pošiljajo Najbrž te španske narodne dragocenosti gredo v kako sovjetsko 1 uk o. Rdeče oblasti so izdale povelje, da morajo preb'valci zapustili vse vasi in naselja v okolici Malage. V podmornici na severni tečaj Pri ..j.idiskoin cesarju so bili za novo leto sprejeli in pogoščeni pri slavnostnem obedu japonski urail Biki iu dostojanstveniki. Po obedu ie vsakdo dobil od cesarja dar za domov, ki ga jc odnesel po stari japonski navadi га vezanega v bel prtič. Znano je, da je pred tremi leti odplul na Severni tečaj podmorski čoln, v katerem se jc takrat vozil Američan Hubert Wilkins. Takrat se tisla vožnja v podmornici ni posrečila in marsikdo je mislil, da se take vožnje bogati Amerikanec ne bo več lotil. Sedaj pa poročajo, da si je Wilkins pre-skrbel novo podmornico, ki jo je imenoval »Nau-tilus II.«. Ta nova podmornica, ki je zgrajena nalašč za ta namen, da bi ponesla VVilkinsa in njegovo druž bo na Severni tečaj, je veljala v našem denarju kakih 10 milijonov dinarjev. Pravijo pa. da so \Vil-kinsu pomagali to podmornico nabaviti razni človekoljubni ljudje in ustanove, katere podpirajo znanstvene namene. Zlasti sla mnogo prispevali dve znastveni ameriški društvi, katerima dvema se mora Wilkins zahvaliti, da bo kmalu pod morjem romal na Severni tečaj. Wilkins sam pa priznava, da je njegov namen ne le znanstveni, ampak tudi športni. Da je stvar v precejšnji meri športna, je najboljši dokaz to. da bo Wilkins vzel seboj na to popotovanje svojo ženo. ki je znana filmska igralka Benett. Sam je s ponosom dejal časopisnim poročevalcem: Če ee nam posreči priti na cilj, bo moja žena prva ženska, ki je bila na Severnem tečaju!« Za to bo tudi v prvi vrsti menda šlo! Vendar pa ne smemo podcenjevati takega podjetja tudi za znanstvene namene. Nova podmornica jc zelo skrbno pripravljena za te namene. S tem v zvezi je treba povedati, da je podmornica, s katero se je Wilkins pred tremi leti vozil proti Severnemu tečaju, bila navadna stara vojna podmornica ameriške mornarice, katero pa so že vzeli iz službe. To staro podmornico so potem kar porabili za lo eks-pedicijo, ne da bi jo bili kakorkoli popravili. Zalo tudi ni čuda. da se |e tedanja ck.spedicija ponesrečila. Sedaj bi Wilkins poleg svoje žene vzel seboj v podmornico še tri može posadke, zraven pa pet znanstvenikov, in sicer dva geologa, enega matematika in dva medicinca. Nova podmornic« Nau-tilus II.c je 25 metrov dolga, 5 metrov široka ter telita 540 Ion. Na zgornjem krovu bo |X)dmornica Imela pritrjene tri ogromne nože, kateri bodo tako močni, da bodo lahko rezali led nad ladjo in pod njo. Če bo troha. bodo nože tudi med potjo lahko vzeli iz površja. Podmornica bo tako zgrajena, da bo lahko celili pet dni ostala pod vodo Ko se bo dvigala in tedaj zadela na kako debelo plast ledu, tedaj bodo začeli delovali močni noži. ki bodo led rnzrezali. Če bi pa lod bil le predebel, da bi ца noži nikakor ne mogli prerezati, tedaj bo začel delovati v podmornici [»oseben ogrovalnik, ki Ik) razgrel lod. dokler se ne bo stopil. Ko bodo s podmornico od pl ii li bodo pluli takoj spočetka 10 metrov pol vodo Če ho pa Irebn bodo lahko pluli tudi 100 metrov pod vodo. ne da bi joklona konstrukcija podmornice trpela kako Sko do. V podmornici jc vdelanih o^oni vp.likih oknn, ki omogočajo, da bodo iz podmornice lahko gledali 30 metrov globoko pod vodo. Pri teh oknih bodo vdelani posebni svetlobni aparati, ki bodo razsvetljevali pogled v globočino. Ni dvoma, da bo znanstveni uspeh tega popotovanja na Severni tečaj uspešen. Ze lakral. ko je Wilkins pred tremi leti s staro podmornico prvič šel na Severni tečaj pod morjem, je prinesel nazaj precej zanimvih stvari. Čeprav je takrat poptovanje trajalo le tri ledne, so vendar mogli še precej preiskali vodne clobočine ter prinesti domov kar pet vrst dotlej neznanih živali. »Nikari so nič ne boj! Če desetkrat mahnem, devetkrat prav gotovo ne zgrešim!« Mati: Kolikokrat sem ti že rekla, dn ne smeš govoriti, doklei jaz govorim?« Hans: »Da. mati. toda preden ti nehaš govoriti, moram jaz že v posteljo.« Zn oslabelo in bolne na pljučih. Jetrna juha. 100 gramov jetre zinelješ z mesoreznlco in to pomešaš z 1 jajcem, sesekljanim pelerfiljem. To daš v vrelo juho in pustiš, da enkrat prevrć. Jetrni že lé. 125 gramov jetre in dva paradižnika imeljcS / mesorezniro in poleni še pretlačiš «kozi -dto To jetrno jo.-čo premešaš ? -olio limonoviiii sokom, rdečim vinom in majaronom Nato dodaš 2 listka raztopljene želaline, napolniš г vsem tem majhne kozarci- iii pUsti?. da se lia ledu »trdi. Nov bolniški paviljon v Mariboru Lani eo na zimo začeli z zgradbo novega štirinadstropnega bolniškega paviljona, ki bo slal na zemljišču sedanje bolnišnice. Glavno pročelje tega paviljona bo gledalo na vrt bolnišnice, zadnje pročelje pa bo vzdolž ob Tržaški cesti, vendar bo ločeno od ceste z manjšim vrtom. Paviljon, ki so ga začeli graditi, je dolg 8 m in bo iniei še poseben prizidek, ki bo segal v isto višino kaor glavni trakt paviljona. Ta prizidek bo dograjen šele pozneje. Glavno poslopje bo imelo na levi še drug manjši prizidek, ki bo segal do tretjega nadstropja. Del strehe, ki bo obrnjen proti vzhodu, bo raven, tako da bodo na strehi obsežne terase za «olnčenje. V paviljonu bodo našli prostora oddelki za kožne, očesne in živčne bolezni s skupno 240 bolniškimi posteljami. Na oddelek za živčne bolezni 1к> odpadlo 30 postelj, 120 poslelj bo dobil oddelek za kožne bolezni, odelek za očesne bolezni in Iraliom pa bo imel nekaj manj kakor 100 postelj. Novi paviljon gradijo tako, da bo imel vsak odelek poseben vhod z lastnim stopnjiščem. Oddelki IkkIo ločeni drug od drugega, kar je (»trebilo že zaradi zdravja bolnikov. V kleti in v podpritličju bodo stanovanja za osebje, skladišča, umivalnice, sobe za desinfekcijo, ko|ieli, garderobe in kotlarna s skladiščeni za premog. Z zgradilo tega paviljona bo rešeno pereče vprašanje povečanja splošne bolnišnice v Mariboru. Dosedanji oddelki bolnišnice so bili stalno prenapolnjeni ter so ovirali redno in liigijeni odgovarjajoče poslovanje. V novi paviljon se bodo po dogra- ditvi vselili iz sedanjih svojih prostorov oddelek za očesne, nosne, ušesne in vratne bolezni, pri Čemer bo pridobil na prosloru sedanji interni cAidelek, v kuterom stalno primanjkuje prostora za bolnike. S preselitvijo oddelka za kožne in spolne bolezni bo mogoče primerno urediti kirurški paviljon ter povečati število bolniških postelj lega oddelka. Z zgradbo tega paviljona je napravile kraljevska banska naprava velik korak naprej v modernizaciji in sanaciji higijeimkih prilik pri nas. Seveda za zgradbo lega paviljona ne bodo še rešeni vsi problemi mariborske bolnišnice, vendar moramo biti veseli, da bodo odpravljeni vsaj največji nedostatki in tako kvarno pomanjkanje prostora. Zgradba paviljona je preračunana na 6,600.000 Din. Zidarska, železobetonska in krovska dela je prevzelo stavbeno podjetje E. Tomažič iz Ljubljane, ki jo na zimo pričelo z izkopavanjem in zidanjem temeljev. Kljub temu, da so se pri izkopu pojavile težkoče, ker se je izkazalo, da so zemeljske plasti, na katerih naj j)i stali temelji, premalo trdne, je delo vendarle že lepo napredovalo. Na potrebnih niastih so bili temelji razširjeni in sedaj je že nad polovica temeljev zabetoniraiiih; ponekod pa tudi že stoji zidovje pritličja. Ker je zgradba zelo obsežna, bo šele kasno na jesen pod streho, kljub temu, da je podjetje gradilo stavbo vse dotlej, dokler ni hudi mraz in sneg prekinil dela. Z delom bodo nadaljevali takoj, kakor hitro bodo vremenske prilike to dopuščale. Celte c Tečaj Kmečke zveze v Celju bo v nedeljo, dne 7. februarja, ob 9 dopoldne v Orlovskem do- | mu v Samostanski ulici. Predavala bosta hmeljarski nadzornik g. inž. Dolinar o hmeljarstvu in 1 mestni kmetijski referent o travništvu. Kmetje iz j celjske okolice naj se udeležijo tečaja v obilnem : številu. c Resnica o raz merah v gasilski četi ua Babncnt. Končno sta se le ojunačila >,Jutro« in njegov celjski idejni tovariš in napisala nekaj j vrstic o »krivicah«, ki se gode nekaterim članom gasilske čete na Bnbnem. Mi, ki zasledujemo razmere v tej gasilski četi vse od leta 1933., se moramo takim vestem prav od srca smejati. Da nekoliko osvežimo gospodi spomin, bi samo vprašali, kdo je liil pred leti pognal iz gasilske čete na Balinem najbolj delavne člane, Id niso vse svoje življenje zagrešili prav ničesar drugega, kakor to, da niso nikdar trobili v demokratski rog. Ce se je pu tedaj v vodstvu gasilske čete na Balinem napravila remedura, izjavljamo v svojem iii v imenu številnih naših somišljenikov prav v tem I delu Celja, da je liilo tako edino prav in skrajni čas in da gre višji gasilski organizaciji samo zahvala. ker je četo enkrat spravila zopet v red. Politika naj se uganja pri znanem omizju v Celjskem domu. gasilske čete naj pa služijo samo svojemu namenu. Odvetnik JERNEJ STANTE je preselil svojo pisarno v hišo trgovine Kolbezen Celje, Prešernova ulica 3 c Izredno važno zborovanje vseh privatnih nameščencev lio v četrtek, dne 4. februarja, ob 8 zvečer v mali dvorani Celjskega doma. O pokojninskem zavarovanju bo predaval g. dr. Vrančič, ravnatelj PZ v Ljubljani. c Smrtna nesreča otroka pri sankanju. Mo-lari Anton, 9letni sin posestnika iz Podplanini pri Ljubnem se je v petek sankal na Ljubnem ua prostoru, kjer so podirali drevesa, in se vozil mimo nekega podžaganega drevesa. Drevo je padlo nanj in mu raztrgajo levo nogo. Fantek je liil prepeljan v celjsko bolnišnico, kjer je pa še isli večer umrl. c Kamen inu je zdrobil lobanjo. Simončiču Janku, delavcu v kamnolomu TPD v Trliovljah. je v petek pri delu v kamnolomu padel velik kamen na glavo in mu zdrobil lobanjo. c Gasilske čete podajajo obračun o svojem delovanju. Danes teden je imela občni zlior Prostovoljna gasilska in reševalna četa v Celju, danes pa se vršijo občni zbori gasilskih čet v Ga-berju, na Bahnem in na Lopati. c Kino Metropol prinaša danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 film »Zlati koderčkk (Lockenkopfclien). Najlepši in najveselejši film ljubljenke vseh kino-otiiskovulcev, srčkane male umetnice Shirlev Temple. Matineje ob 10.15 in 14 uri. Vsi prostori 3.50 in 4.50 din. Od 1. februarja dalje dnevno tri predstave! Jutri, v ponedeljek, ob 16.15 in 18.15 »Zlati koderčki«; ob 20.30 premiera filma »Ma-verling« (Habsburška tragedija). Pijonirji celjske Katoliške prosvete pred vojno Včeraj in danes proslavlja Katoliško prosvetno društvo v Celju slovesno 30-letnico svojega delovanja. Čutilno za svojo dolžnost, da se ob tej priliki spomnimo mož, ki so v predvojni dobi orali jedino na polju slovenskega katoliškega izobraževalnega dela v Celju in okolici. .Največ zaslug si je nedvomno pridobil za društvo takratni celjski vikar, sedaj župnik na /.gornji Ponikvi nad Žalcem Ivan Gorišek. Vložil je pri oblasti pravila ter sklical in vodil ustanovni občni zbor. ki se je vršil 1. januarja 1907 v veliki dvorani Narodnega doma. S tem si je tedanji mestni vikar za svoje tudi sicer zelo plodovito delovanje v Celju jioslavil najlepši spomenik. Predsedoval je društvu do svojega odhoda n,i sedanje dušno pastirsko mesto. Na izrednem občnem zboru dne 13. juliia 1913 je bil izvoljen za častnega člana. Ob zibelki društvu je slal in mu kunioval voditelj slovenskega naroda dr. Anton Korošec. Nn ustanovnem občnem zboru je pojasnje-val zbrani množici, ki se je med njo pomešalo tudi nekaj strupenih nasprotnikov mladega katoliškega izobraževalnega gibanja, nujnost društva in n jenov pomen za širše plast i slovenskega naroda. Za svoja izvajanja ie žel priznanje celo pri listih, ki novega društva niso bili veseli. Na velikem protialkoiiolnein shodu dne 27. januarja 1907 v Narodnem domu so nastopili gg. dr. Janez Ev. Krek, skladatelj dr. Anton Schwab. Ivan Pod lesni k in ljubljanski «tolni vikar L u k a S m o I n i k а r. Popoldanskega zborovanja se je udeležilo nad 400 ljudi. Naj-001 j požrtvovalen predavatelj je bil prva lela g. dr. Schwab. Razložil je ljudem tako rekoč vse najnovejše izsledke in pridobitve za domačo hi-gijeno. Zelo radi so ljudje poslušali ludi tehtna, a v ljubeznivem in šegavem tonu jiodana gosjKi-uarska predavanja učitelja Milošd Levstiku. Nekaj predavunj ju imel sadjarski strokovnjak G o r i č a n. Knjižnico je dve leti vzorno vodil prof. Anton Cestnik. V ospredju društvenega življenja stojita spočetka ludi dve družini, ki sla dali prvovrstne delovne moči, Plnlarjeva na Do- bravi in Mirnikova na Babnem. Izmed fantov telovadnega odseka, ki je bil ustanovljen 1. marca 1908 se je s svojo požrtvovalnostjo j>osebno odlikoval Jože Piše k, sedaj ugledni jiosestnik v Medlogu. Tamburaški zbor je ustanovil osmošolec Karol Klenovšek, v letih 1912—1914 ga je pa vodil uradnik okrajnega sodišča Anton Ve-b e r. Pri gledaliških prireditvah so požrtvovalno sodelovale z mladino svojih šol celjske šolske sestre. Nastopal je tudi cerkveni pevsiii zbor pod vodstvom organista Karla B e r v a r j a. — Že v predvojnem času je prirejalo društvo tudi skioji-tična predavanja. Slike je predvajal nemški pridigar in kalehet g. Anton Jehart, govorili so pa med drugimi prof. Cestnik o Rimu, prof. Kardi-nar o Palestini in dr Schwab o Riintgenovih žarkih. V knjižničnem jxislovanju sta se izkazala brata Ivan in Franc Hrušovar, vesten in skrben blagajnik je pos. in uradnik Rupert Kompan, organizator diletantskega odra pa jiosojilnični tajnik Franc Krambergar. 0 socialnem vprašanju je predaval dr. Andrej VebSe, takrat odv. konci-pient v Celju. Med svetovno vojno je bil društveni predsednik dr. Maks Vraber, tedanji mestni vikar, sedaj mariborski stolni prost, za njim j>a A. Lasbacher, sedanji župnik v Vojniku. Ko zremo ob 30 letnici nazaj v tista prva leta. ko se je Katoliško izobraževalno delo v Celju nahajalo šele v jiovojih, se z veseljem in hvaležnostjo spominjamo prvih prosvetnih delavcev. Nekatere med njimi že krije črna zemlja, drugi so danes že osiveli ali pa še vedno delujejo med nami kol zreli možje. Vsem naj velja hvala nas vseli, ki smo sprejeli njihovo dediščino. Obljubljamo, da bomo skušali ludi v bodoče hoditi po potih, ki so nain jih začrtali oni. Šmartno pri Litiji Zlata poroka. Danes poteče 50 let, odkar se se je 25-letni Hostnikov Polde iz Podroj priženil na Brezje ter poročil Kaslelčevo Micko. V vzorno katoliškem zakonu se jima je rodilo 8 sinov in 1 dekle. Hostnik se ni brigal samo za gospodarski napredek svojega grunta, ampak je posegel tudi v javno življenje svoje rojstne občine Šmartno pri Litiji. Več let je že bil občinski odbornik, nato svetovalec, nakar je bil leta 1906 izvoljen za župana šmaiske občine, kar je ostal do leta 1928. — Leta 1907 je bilo v Šinarlnem ustanovljeno slovensko prosvetno društvo ter je bil župan Hostnik izvoljen za prvega predsednika. Župan Ha-stnik je moral nositi kot odločno borben katoliški slovenski politični človek tudi vso pezo vseh ne majhnih političnih borb. — Nekuj lei je bil župan Ilostnik iudi cestni načelnik 1er цге njemu zasluga. da je v Zagorju bil zgrajen železobetonski most nad železniško postajo, pa tudi povsod drugod je skušal jxiniagati okraju. Njegovi nasprotniki so pa na vsak način hoteli moza-jiošlenjaka spraviti ob dobro ime ter so v času nasjirolnegn režima skovali ovadbo, vse pa se je izkazalo za izmišljeno. — Svojo družino je vzgojil v strogo katoliškem duhu 1er so vsi ostali zavedni Slovenci. Obred zlate poroke bosta obhajala v ponedeljek, 1. februarja v cerkvi na Brezjah. Vsi njegovi prijatelji in znanci želimo ob zlati poroki našemu 75-lelnemu očetu Poldetu Hostniku in njegovi zvesti ženici Mariji obilo božjega blagoslova ter še mnogo zdravih let v zadovoljstvu. Tem čestitkam se pridružuje tudi šmarsko prosvetno društvo ter občinski upravi Litija in Šmartno, kateri sta ga že izvolili za častnega občana. Litija Diletantski odsek vprizori dane« popoldne ob 3 v dvorani na »Stavbah« J. Jalenovo burko »Lesena j>eč« ter Cerarjevo opereto »Čevljar in vrag«. Smrtna kosa. Zadnje čase je v Litiji umrlo precej starih ljudi. Tako smo pred dnevi pokopali 80 letnega Bučarjevega očeta Matijo iz Stale, ki je nad 40 let zvesto delal v litijski predilnici. Bil je dober mož. ki je svojo številno drtižinico prav lejxi in skrbno vzgojil in spravil do kruha. — Na Cirbinu pa je umrl, star 80 let, znani jx>sestnik Matevž Bučar, oče predilniškega višjega uradnika Gustava Bučarja. Pokojni je vzoren krščanski mož, ki je vedno in vsikdar stal v vrstah bivše SLS in se je še poslednji čas z velikim zanimanjem pečal z javnimi vprašanji. Bil je moder, razsoden inož, spoštovan od vseh. Ob veliki udeležbi domačinov smo ga pokopali na šmarskem farnem pokopališču. — V Liliji je umrla daleč po okolici znana »Joško-tova« mama. gospa Borštnar Marija, vdova po dolgoletnem litijskem pismonoši Jošku. Bila je blaga, mirna žena. ki je živela le za svojo družino. — Pokopali so jo na litijskem pokopališču. Naj jim sveti večna luč. Radeče iari 7Jd. mosfu Razstava katoliškega tiska. V cerkveni hiši za cerkvijo ie danes odprla razstava katoliškega časopisja od sedmih zjutraj do petih nopoldne. Okoli trideset časopisov si morete ogledati v več številkah, nekatere ludi v več letnikih. Na razstavi so le tisli časopisi, ki danes izhajajo, starih časopisov ni. Oglejte si razstavo vsi, priporočile jo še drugim in jih pripeljite ITisk, ki je komu všeč, naj si zapiše in naj ga naročil Voditelj razstave bo naročnike zapisoval. Za en sam dinar si lahko vsak ogleda, kar doseduj v Radečah se ni mogel videti, ker je to sploh prva razslava tiska v našem meslu. 40 letni iubilej tvrdke Logar & Kalan Kranj, 29. januarja. Letos slavi 40-letnico obstoju ena največjih, najstarejših in najuglednejših manufakturnih trgovin na Gorenjskem, tvrdka Logar & Kalan v Kranju, ki je daleč naokrog jioznana po svoji solidni, vestni postrežbi, |K) veliki izbiri prvovrstnega blaga in nizkih cenah. Pred vojno je tvrdka tudi z Goriško in Koroško imela trgovske zveze. Leta 1897 je v sedanji Prešernovi ulici otvoril svojo novo trgovino pokojni g. Josip Logar. Logarjeva trgovina si je v Kranju odnosno po vsej Gorenjski radi velike trgovske sjiosobnosli in nadarjenosti svojega ustanovitelja hitro pridobila velik i ugled in nešteto odjemalcev med vsemi sloji, radi j svojega naglega razvoja in razmaha pa je jxistala ena največjih in najuglednejših na Gorenjskem ter se je uspešno merila s tedanjimi obstoječimi kranjskimi trgovinami. Gospodu Logarju se je jwzneje pridružil kot družabnik gospod Kalan, ki je pa kmalu umrl. Po vojni se je tvrdka preselila v svojo lastno hišo na Mestnem trgu, kjer si je uredila lep trgovski lokal, kar je razmah tvrdke le še povečalo. V času splošnega napredka pa je leta 1925. prerano umrl šef g. Logar, katerega sta v vodstvu trgovine nasledili gospa Ivana in hčerka gdč. Ivka. Trgovinka pa je rabila v svrho nadaljnje prosperi-tete dobrega nadomestnika pokojnemu šefu, itato-rega je gospa Logarjeva našla v osebi energičnega, podjetnega in trgovsko talentiranega g. Srečka Vidmarja, ki je par mesecev po smrti g. Logarja postal poslovodja tvrdke in renome sloveče trgovine obdržal v polni meri na pridobljeni višini. Leta 1933 je g. Srečko Vidmar vso trgovino od ge. Logarjeve prevzel v svoje roke in s tem postal j dejanski iastnik tvrdke, v trgovskem pogledu pa j jiolnovredni naslednik g. Logarja. Ugledni tvrdki Logar & Kalan in njenemu se- ! danjemu lastniku g. Srečku Vidmarju ob priliki 40-letnega jubileja iskreno čestitamo, želeč obilo uspeha in napredka tudi v bodoče. Kamnik Zadnja pot — Steletove mame, številna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako visoko so cenili in čislali blago pokojnico. Iz vseh strani so prišli znanci in prijatelji, da izkažejo poslednjo čast pokojnici. Pred hišo žalosti je pevski zbor pod vodstvom g. Avg. Cererja zapel žalostinko, nakar se je jel premikati žalni sprevod proti farnemu pokopališču na Žale. Poleg številne duhovščine, bližnjih in daljnih sorodnikov, smo v sprevodu opazili okraj, glavarja g. Kosija in njegovega namestnika, ban-skega svetnika in predsednika okraj. org. JRZ g. Štrcina, predsednika županske zveze g. Novaka Nandeta, kamniškega župana in načelnika trgov, gremija g. Strgarja, uradništvo drž. oblasti, zbor učitelistva in druge osebnosti. Z zastavo društva »Kamnik« na čelu so korakali člani s svojim dolgoletnim predsednikom g. dr. Žvoklju in člani krajevne organizacije JRZ. Krsta in številni venci, 'ki so jih nosili možje, so bili že davno na Žalah, ko se je sprevod še vedno pomikal po Samčevem predoru. ro dovršenem obredu v cerkvi na Žalah je pevski zbor zopet zapel žalostinko, nakar je vsa množica spremljala krsto k zadnjemu domovanju blage pokojnice. Po molitvi se je g. kanonik Rihar Matej ob odprtem grobu poslovil od pokojnice s krasnim govorom, nakar je pevski zbor zapel po- I slovilno žalostinko. Koncerl koroških pevcev — se ne bo vršil na Svečnico, 2. februarja, kakor smo objavili v našem listu, pač pa je za nedoločen čas preložen. Obrtno društvo — za kamniški okraj priredi dne 1 februarja t. 1. v dvorani društva »Kamnik«, ob ■' ■ ''"i. družabni večer. Gornii grad 1'iurlii je najstarejša gornjegrajska meščanka Jožefa Kranj", vdova po lesnem veletrgovcu, županu in predsedniku hranilnice v Gornjem gradu. 91 lel je dočakala ta dobra slovenska mamica, ki so jo zaradi njene ljudomilosti in dobrosrčnosti spoštovali in ljubili vsi Gornjegrajčatii. Lahko bi dočakala -to let, da ni pred časom tako nesrečno padla na stopnicah in se težko jioškodovala. Temu se je zdaj pridružila še pljučnica in po 11 dneh trpljenja ji je bela žena zatisnila oči za večno. Še pred šestimi meseci je bila Hodetova mama, kot so jo po domače imenovali, na obisku v Ljubljani. Pogreb Hodelove mame v Gornjeni gradu je bil zelo lep. Poleg gasilcev in pevskega društva iz Gornjega grada je spremilo dobro slovensko mater na njeni zadnji j>oti več kol 200 ljudi. Pred hišo žalosti so se poslovili od nje pevci s pretresljivo žalostinko, |ioteiii pa so dvignili krsto na ramena gasilci in jo |>oiiesli do groba, ker je bila pokojnica dolgoletna podporna članica domačega gasilnega društva. Ob odprtem grobu se je z lepim govorom poslovil od pokojnice gornjegrajski gospod župnik. Za blago jxikojnico žalujejo izmed šestih otrok še živeče hčerke: Marija, Jelica, Katarina in Ivanka in kopica vnukov, vnukinj in pravnukov. Sladko spi, blaga slovenska mati, naj ti bo Vsemogočni za vse dobro, kar si storila, bogat plačnik. Ptui Prosvetno društvo na Hajdini pri Ptuju priredi dne 2. in 7. fbruaria lepo ljudsko igro: »Zagorski zvonovi«. Začetek vsakikral popoldne ob pol treh. Vabljeni od blizu in daleč! Društvo za ceste ustanovljeno Ljubljana, 30. jan. Sinoči je bilo v prostorih Zruženja inženerjev in arhitektov ustanovljeno vužno društvo, ki ima nnmen vršili propagando za dobre ceste. Občnega zbora se je udeležilo lepo število inženerjev in strokovnjajnega dela društva tudi res kaj imele. Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes film i-Rose Marie«: ob 15, 17.15 in 20. V glavni vlogi Jennete Macdonald in Nelson Eddy. — V ponedeljek in na Svečnico ljubezenski film »Duet«, v glavni vlogi Marika Hôkk in Hans Sohnker. Črnuče Katoliško prosvetno društvo, vabi k vprizo-ritvi krstne predstave, vesele burke. »Gosposka kmetija«, ki bo dne 17. februarja ob 3 |x)jx>ldne. Igro je spisal g Jerko Štefan, znani prosvetni delavec in igralec Poizvedovanja Izgubila se .ie v sreilo 27. januarja 1(137 opoldne srebrna zapestua uru od Molzupllove ulie.c Koiituiko-vh—Bohoričeva—Zavrti—Domžalske ceste Najditelju dam lepo nagrado. Odda naj se v upravi Slovenca. Radio Programi Radio Ljubljana» Kerielju, 31 januarja. & Koračnice (plošče). - 8.Ô0 Telovadba (15 minut zn dame, 15 minut '/.a gospode, gosp. prof. Marjau Dobovšek). - 9 Čas, poročila, spored. — 9.15 Uverture (plošče). — 9.45 Verski govor (gosp. dr. Ignacij LenčekJ: Naša misijonska dolžnost.. — 10 Prenos cerkvene glasbe iz zavodov sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano (poje dijaRk* pevski zbor, vodi gosp. prof. M. Tome). — 11 Prizori iz narave (plošče). — 11.3(1 Recitacije zgodb iu pesmic za otroke (gdi. Stana VinSek). — la Koncert Radijskega orkestra. — lil Cas, spored, obvestila. — 11.15 Kar želite, to dobite (plošče po željah). —• 1(1 tire vesele glasbe in šal (plošče in čl. rud. igr. druž.). — 17 Kmetijsko gospodarski pomenki (gosp Ludovik PuRJ. — 17.211 Dueti nn dveh harmonikah (brata Golob) — IS .los. Dunoš: Polet na luno — vesela igra (izvajajo člani Nar. gled. v Ljubljani). — 19 ( as, vreme, poročilu, spored, obvestila. — lD.:tO Nacionalna ura- Zene v ilirskem pokretu (dr. Vodvnrško Kočond» Iz Zagreba). — 19.50 Sluveuskn ura: n) Tri Mihcvfiove skladbe za klavir solo (izvaja gosp ^гоГ. M. Lipovšek). b) Položaj unšegji kmeta pred 1(1(1 leti (gosp. dr. .losip Mal). — 'Л1.:М1 Pevski dueti gospe Nude lldovč- Brejčeve in gosp. Matije Kuftincn. — 21.10 Plošče. — 21.2(1 Za dobro voljo (Radijski orkester). — 22 Cas, vreme, poročila, spored. _ 22.15 Za boljšo voljo (igra Uadijski orkester). ûrugi programii Nedelja, .1/. januarja, lici urad: 20 Prenos iz Kolera. — Zagreb: 2(1 Mandoline. - Dunaj: 21 Dunajske posebnosti. — BudimpeSta: 1S.4II Salonski orkester. — 21.30 .lazz. ~ Trst—Milan: 17 Simfonični koncerl. — 20.40 Dunajska glasba. — 22 Komorni koncert. - /iir«— tiari: 20.40 Pihala. - 22.10 Zbor - Ргаџи: 19.10 Gledališki večer. _ Varšava: 19.20 Solistični koncert. - 22 Filmska glasba. — Berlin- Kolu: 20 Verdi Puecinijov večer. - Hamburg: 19 Bolgarski tenorist Uajč.ev. — 20 Beethovnov večer. — Liiixkn: 20 Wobevjeva opera •Eliryante«. — Frankfvit: '.VI Koncert treh orlestrow — Stuttgart: 20 Pustna zabavu. Sottens: 20.20 Ruska glasba. — 21.20 Francoski baleti. Borba za oblast v JNS Pretekli leden se je v belgrajski krajevni organi zaciji JNS vršila huda borba med pristaši Živkovičo in .levličn. kdo bo predsednik mestne organizacije. Kljub temu, da je vpokojeni general Živkovič predsednik vesoljne JNS. je Jevtič odnesel zmago. Belgrajsko : Vreme • ponazoril je to borbo za oblast v stranki z gornjo karikaturo Zivkoviča in Jevličn z besedilom: temu se le toliko prepirajo za to staro cunjo!« K u C T U H A Človek in kultura Tudi ta beseda je ena izmed mnogih, ki so na dnevnem redu našega življenja, ponekod vsega spoštovanja deležna, drugod zasmehovana in zavržena. Največ pa je kakor pavovo perje na tuji ptici. Na vsakem koraku srečamo njeno ime, na slehernih vratih, ki bi rada veljala, je pribita njena firma. Človek se že skoraj ne znajde več, kakor da je pozabil na njeno bistvo, če sodimo po zgodbah, polnih mržnje, trpljenja, izdajstev in morij, ki tvorijo prvi hrup našega sveta. Ali je kultura, i ali je ni? Kulturne ustanove imamo in kulturne potrebe, kulturne narode in kulturne delavce, in rubrike pod imenom, kakor je ta. Nobenega dvoma ni, da imamo polno zunanjih znakov, ki izpričujejo neke naše posebne težnje in nagnjenja. Vsa zgodovina človečkih rodov kaže v svojih spomenikih nagibe, ki so čisto svojevrstni, včasih silni v svoji iskrenosti, včasih hladni in prazni, povzeti iz navade in narejenosti. Danes poznamo ustanove in knjige, umetnosti in zavode. Knjižnice in čitalnice so, listi, revije, predavanja, pesniki so, pisatelji, učitelji, znanstveni in politični delavci. Sredi tolike množice vsega je vendar težko zatrjevati, da ni kulture. Vsaj neka skupna sredina je, ki leži na gotovi višini, kamor jo je pripeljal in postavil zgodovinski razvoj. Toda živa enota in nosilec male in velike zgodovine je človek sam. Tudi ob njem poedincu mnogokrat izgovarjamo besedo kultura, vendar pride malo komu na misel, da bi pretehtal emisel tega izraza in se prikopal do njegovega jedra. Kako je prav za prav s to stvarjo? Če pregledamo in presodimo umske sposobnosti, bomo prav lahko našli, da še niso znak in določilo kulturnega človeka. Z umskimi sposobnostmi človek presoja, spoznava in si nabira znanja, pa že površen pogled razkrije, da z znanjem oborožen človek še ni zmerom kulturen, celo daleč je lahko od tega naslova. Na drugi strani srečujemo ljudi, ki ne posedujejo strokovnega znanja in posebne izobrazbe, pa vendar razodevajo neko lastnost, neko čudovito lastnost, s katero hodijo po svetu, in ž njo eprejemajo in iz nje dajejo. Na takšne ljudi naletimo povsod, v vseh družabnik plasteh in skupinah jih najdemo, večkrat naletimo nanje še med izgubljenci, ki brez haska počasi gasnejo. Ta kultura je v neki zadostni meri prebujena duša, neko duševno stanje, ki se izmika točnemu določevanju, neko svetlo ozadje človekovega gledanja in razpoloženja, ter izhaja že iz mladosti. Najbrž bi mogel sleherni človek priti v ta položaj, če mu ne bi okolnosti zavrle razvoj prvotnih zasnov. Za kulturno stopnjo je treba brez dvoma razvijati ln pospeševati vse duhovne sile, ki jih človek premore. Potrebna je umska bistrovidnost in čustveno izčiščenje, čeprav ne tvorijo onega bistva, temveč so kakor dobri prijatelji in spremljevalci, ki prinašajo vedrine, poleta in radosti. Zgodaj že mora nekdo potrkati na človeško dušo, da se izvije iz tihe enakomerne nezavednosti, da si razdene lupino navadnega životarjenja, s katero zunanji svet sprejema novega človeka. Prvi in najbolj močni razlog je poziv vesti in zavest odgovornosti, ki jo Cerkev tirja že v zgodnji mladosti. Tu leži tista zaobrnitev pozornosti, ki zadobiva smer lastnega zrenja in najprej vodi k zdravemu človeškemu razpoloženju, očisti ga sentimenta in ga postavi na trdne osnove, ki se potrdijo v življenju. Kultura nekoga se izkaže v odnošajih s človekom in človeško družbo. V nji leži najbrž in v nji je pogojena tudi tista simpatija, ki jo naenkrat izvabi človek, kadar nas je njegova zunanja podoba že odbila in se potem s pogovorom pomudi-mo pri njem. Marsikdo s široko gesto svetovljanstva zavrača takšno nastrojenje vsaj v svoji navidezni sreči, ko z računom zunanje koristi meri ljudi in svet. Toda v svoji stiski in revi ima le priznanje. Kultura v človeku je tisto poravnanje razdiralnih in bolečino zadavajočih sil, ki bi rade zrušile človeka v njegovem življenju in ga sprle z drugimi. Kulturna je prebujenost človeške duše, s katero se je pobratil Bog. Odtod se bo dal enkrat urediti svet, čeprav ubira danes drugačne poti in se zmerom znova prelomi nad seboj. Toda predvsem se bo morala dvigniti cena slehernemu življenju, tudi najbolj nebogljenemu in zavrženemu, ker naš čas najbolj kliče po usmiljenem Samarijanti. To pa ni zadeva ene ali več dobrot, to je vprašanje vse naše sredine, ki jo tvorijo ljudje. V vse plasti je treba polagati kulturo in samo ž njo se je treba vsem približati, ker je najbolj človeška in človeka naravnost prizadeva. Kultura ni nobena gosposka zadeva, ki bi potrebovala posebne učenosti, temveč je lastna vsem, in na naši slovenski zemlji se krije po' mnogih pozabljenih krajih ter mnogi svetu nepoznani ljudje iz nje razdajo svoje življenje in tako prav za prav brez glasnih zaslug gradijo našo prihodnjost. —c. Slovenska arhitektura v letu 1936 Pregled naše upodabljajoče umetnosti v letu 1936 ne bi bil popoln, če se ne bi ozirli tudi na arhitekturo ali na stavbarsko umetnost. Ta sicer ne sodi kar brez nadaljnjega med upodabljajoče ali likovne stroke, kakor se glasi novejši (i'i dokaj neutemelien izraz), vendar je pa tradicija taka, da se vselej' z njimi vred omenja in obravnava. ~~ O slovenskem stavbarstvu v letu 1936 je iz več vzrokov precej težavno pisati. Gospodarska in denarna kriza je težko prizadela denarnico stavbnega naročnika in o zidanju se ne da govoriti, kjer ni denarja. Toda v ospredju stavbnega gibanja in dela stoji zadnje čase stanovanjska hiša, pa zidajo iz najnujnejše potrebe in ker jim pride na isto ali na bolje, ako odplačujejo obresti in dolg, kakor če bi plačevali izredno visoke najemnine. V našem mestu vidimo in tudi na deželi izredno živahnost v postavljanju stanovanjskih hiš in viL, ki je po-vzročla, da se n. pr. danes meje Ljubljane razširile. Ali to stavbarsko gibanje je morda pozitivno v gosjxxlanskem in socialnem oziru, ni pa v arhitekturno-umetniškem. Za napredek sodobnega in svojstvenega slovenskega arhitekturnega stila njegov razman le jako malo pomeni. Drugi vzrok, da je pregled arhitekture dokaj težaven, je ta, ker nimamo nikakega foruma, kjer bi ee ustvarjanje naših arhitektov sistematično in strokovno objavljalo. Organizacija naših arhitektov je doslej inkor|X>rirana v »Društvu i n ž e -njrejev in arhitektov« v Ljubljani, brez svojega glasila. Pred leti je v Ljubljani izhajala revija »Arhitektura«, ki je bila vsa namenjena moderni arhitekturi; v njej je izšlo mnogo zanimivega gradiva, a žalibog je revija prenehala prej nego se je znašla in osredotočila v svojem namenu. Po njej nismo zabeležili več nikakega poskusa, da bi se ustanovilo novo glaeilo in to je v zelo veliki meri vzrok razmeram, ki jih danes doživljamo. Pred vsem je treba reči, da pri nas še ni prišla v navado diskusija o arhitekturi, zato večina sploh ne ve, za kaj v moderni in vsaki arhitekturi gre. Kadar se pri nas kak načrt objavi in izvede, mu sledi vsesplošno pritrjevanje ali pa gola ugotovitev, da je tu; od takih nedolžnih sredstev in izrazov kulturne debate imata pa zelo malo koristi arhitekt na eni in narod na drugi strani. Slovenec, ki je sicer znan j>o svoji kritičnosti in 6ikeptičnosti, se zlasti na področju arhitekturre zadovoljuje z nekritičnostjo. Mogoče pa je tu omenjeno dejstvo, da za arhitekturo kot tako nima nobenega smisla, dokaz, da mu tudi za velik in jasen življenjski stil manjka vseh predpogojev in talentov. V sledečem smo nabrali nekaj podatkov o arhitekturnih delih v letu 1936 ali segajo nekatera dela tudi v predidoča leta, kar je spričo predmeta razumljivo. Arhitektura mest in regulacifa Modernega stavbarstva ne bomo prav razumeli, če ga ne upoštevamo tudi na polju mestn. stavbarstva kot takega in en sektor tega je ono, kar imenujemo »regulacijo«. Regul. načrt pri mestih je to, kar je načrt dela drugje, n. pr v gospodarstvu. Pri nas je gradbeni zakon predvidel oziroma zahteval izvedbo regulacijskih načrtov za naša mesta in pred leti smo imeli priliko videti na vele-sejmski razstavi nekaj primerov regulacij naših podeželskih mest. Te plodovite začetke pa je zaustavila kriza; danes m znano, kje to vprašanje stoji, če pa se na predmetu še dela dalje, bi ga bilo dobro o priliki razgrniti pred javnostjo. Regulacija je tedaj načrt, delo fio načrtu, ki predpostavlja najgloblje spoznanje vseh osobin in elementov. V Sloveniji je ozemlje bivše Kranjske, zlasti pa Oorenjske, pač zrelo za enoten regulacijski načrt močno urbanističnega značaja, ker gre tistim njivam, kar jih m imamo, prej pridevek vrtne grede kot polja. Prostor Kranjske dežele ni nikak prostor včlikih in odprtih dimenzij, temveč je ozko omejen, preplastično izrazit ter otipljiv. Stanie naših arhitekturnih regulacij razbiramo v preteklih letih zlasti na Ljubljani. Lani je javnoet spoznala regulacijski načrt Ljubljane, ki ga je predložil najprej v predavanju Ljudske univerze, na to pa v »Slov. narodu« prof arh. Ivan V u r -n i k. Prof. Vurnik je tu izdelal načrt regulacije Ljubljane, dalje je predložil načrt mesta, kjer naj bi stala nova bolnišnica, novo ureditev Muzejskega trga z Bansko palačo in še nekatere druge predloge. Njegova rešitev, ki je nastala kot protipredlog Plečnikovemu regulacijskemu planu Ljubljane, ki služi, kakor znano, za podlago današnjemu zidanju v mestu, je kar se generalnega načrta našega mesta tiče, preoptimističen, ker računa z obsegom Ljubljane, ki m utemeljen v nobenih številkah; tako obliko bi lahko imelo mesto v narodu ki bi štel najmanj 5 milijonov ljudi. V posameznostih, kot je vrtno mesto pod Rožnikom ali rešitev avto-strad, je pa preveč odvisen od tujih problematik. Po mojem mnenju prometni problem Ljubljane ni v tem, da se napravi mesto še bolj pron>etno mrtvo kot je. temveč da se poživi; okrog mesta speljane avtostrade imajo smisel pri goetoobljude-nih in prometnih centrih, ki pa so obenem važne jx»taje kontinentalnega avtoprometa. Na Plečnikov načrt se naslanja tudi Vurnikova zamisel regulacije Muzejskega trga, ki je v bistvu variacija na isti tema, ne pa nova rešitev. Kar ee tega vprašanja tiče, mimogrede: brez poznanja prostornega problema pri Narodnem muzeju ne bo šlo, in od samih zunajščin ne bo dosti koristi; sploh pa je nerazuljivo, da se ta urbanistično mrtvi trg tako rine v oepredje. Radi živahne stavbne delavnosti spreminja Ljubljana bolj in bolj svoje lice. Lani je zaoel kramp v centrumu pri Frančiškanih, ki so po načrtih arh. Lada Khama zgradili Collegium Se-raphicum. Ob tej priliki se je v občinskem svetu pretresal načrt regulacije okraja, obsegajoč svet od Frančiškanske ulice preko Prešernove ulice do Kongresnega trga. Načrt baje rezultira iz prometnih potreb ter predvideva novo prometno zvezo od Kongresnega trga do Frančiškanske trtice potom pasaž. Istočasno prinaša rešitev spomenika Kralju Aleksandru v Zvezdi. Dvomimo, da se bo iz Vegove ulice ali vanjo kdaj prelival velik promet v Prešernovo, iz te pa dalje v Frančiškansko. Pasaža v Viktoriji nas uči, da so galerije take vrste kvečjemu dobie ob dežju, prometu pa ne služijo; imajo lahko za gospiodarja velik jx»tnen, ko nimajo za mesto nikakega. Predvidena pasaža najbrž ne bo razbremenila Selenburgove ulice, ker poti v ničemer ne bo skrajšala; je s Šelenburgovo paralelna linija, ki bo oddajala tok tudi v isti pa- I ralelni liniji dalje, pri čemer je pomislili še to, ' da oni ljudje, ki imajo danes opravka v Frančiškanskem centru, porabljajo prišedši od Univerze , Wolfovo ulico. Potrebna je diagonala, ne pa paralela. Razen tega je pa nevarnost, da bomo s pa- sažami iz Ljubljane napravili Benetke na euhem. V zvezi s jx>stavitvijo spomenika kralju Aleksandru je predložil že leta Ј935 arh. Herman H u s večji načrt regulacije Kongresnega trga, ki rešuje tudi vprašanje Muzejskega trga ter Danskega dvorca in Narodnega muzeja. Načrt razodeva smisel za velikopotezno reševanje, a je gmotno verjetno neizvedljiv; v vprašanju Narodnega muzeja dokazuje tudi, da to poslopje vendarle še vedno tretirajo kot zunanjščino, dočim je muzej v resnici problem nove smotrne notranjščine, t. j. novega prostora. Z novo fasado in regulacijo ne bomo nič pridobili. Sestavni deli novih regulacijskih planov bi se morali proučevati tudi sami zase kot problem n nujna naloga. Isti predmet, to je spomenik kralju Aleksandru, je lani osvetlila razstava osnutkov za prostor, kjer naj bi stal, pri čemer smo videli nekaj zelo zanimivih in usjrelih rešitev, v splošnem pa vendar le ne tega. kar bi pričakovali. V to poglavje bi sodilo končno tudi polepša -vanje Ljuoljane s parki in javnimi nasadi. Leta 1935 smo spoznali Plečnikov načrt preureditve Tivolskega parka, ki bo služil verjetno za jxxllaK0> kadar bodo denarni viri delo аорт-ščali; načrt sam še ni bil objavljen, a predvideva važne in potrebne spremembe v puščobi, ki danes na tem mestu vlada. Po načrtu prof. Plečnika se regulira tudi okolica rimskega zidu in zid sam, stoječ na M i r j u. Razen tega, da bo tu nastal cel park, nameiava prof. Plečnik tudi ustvariti nekak arheološki vrt. ki bo deloma razbremenil lapidarij Narodnega muzeja Mojstrova fantazija us'varja tu v duhu prave klasicistike zamišljene partije na'prostem, v katerih eredišču bodo stali razni predmeti iz Emone, pred vsem kamniti epomeniki. Arheolog bi si po vseh pravilih novih muzejev na prostem želel to ali ono drugače., ker mora na stvar pač gledati v prvi vrsti stvarno in ne umetniško. Ali to mu nikakor ne brani, da ne bi doživljal v Plečnikovih delih velikih estetskih vrednot. Rimski zid sam je zadnji čas sicer zopet stopil v ospredje, ker ga prizadeto prebivalstvo na vsak način hoče proč. Človek bi nemudoma pristal na to zahtevo, če bi za tem zidom ležali kaki prometni boulevardi; ampak glede na to, da se pet korakov onstran Oradaščice pričenja Barje in s tem nič, res ni uvideti fiotrebe. Regulacijska dela na »Grajskih šancah«, glede katerih izražamo željo, da bi se čimprej obnovila, razvalina konzervirala ter dokončno uredila, tudi že dalj časa počivajo. Cerhvena arhitektura Neposredno po vojni se je naša cerkvena arhitektura močno dvignila, in položila temeljni kamen svoji tradiciji. Iz zadnjih let pa s tega |xxlročja ni bogve kaj omeniti. H. H u s je napravil lela 1935 načrte za cerkev sv. Terezike na Kodeljevem v Ljubljani, načrt pa se še m izvedel. Osnutek v risbi kaže ono prefinjenoet jxijmovanja formalnih sestavin, ki ji je dal pri nas kot prvi izraza prof. Plečnik in ki je zdaj postala že kar kolektivna last naših arhitektov, zlasti pa cerkvenih osnutkov imenovanega arhitekta. Na Rakeku je arh. Ivan V a I e n t i n č i č zajjoslen z gradnjo nove cerkve Matere božie, ki bo vanjo vzidana stara rakeška cerkev. Prof. I. Vurnik je izvršil načrte za leseno cerkev Sv. Družine v Mostah, ki je bila blagoslovljena leta 1935. V Hrastniku pa so lani blagoslovili novo cerkev Kristusa Kralja, za katere je napravil načrte isti prof. Vurnik. Ko bo denarna stiska minula, je verjetno, da bodo prišli do izvedbe nekateri izmed tu navedenih in še nekateri drugi načrti. Druge iavne zgradbe Med najvažnejše projekte lanskega leta je šteti Univerzitetno knjižnico v Ljubljani, ki se je leta 1936 končno pričela graditi. Od prvotnega načrta prof. Plečnika do onega, ki služi zidavi za podlago, je bila dolga pot. Po objavljenih načrtih m osnutkih sodeč bo pa ta zgradba slovenske narodne kulture brez dvoma tudi sinteza Plečnikovega stila. V zvezi z Univerzitetno knjižnico je omeniti paralelni načrt zanjo, ki ga je predložil prof. Ivan Vurnik. Novo arhitekturno vrsto Cri nas otvarjajo naše šole in gimnazije, ki so ile zgrajene v [»slednjem času. Njih pregled bi bil nemara poučen. Lani sta bili otvorjeni v Ljubljani dve taki poslopji in sicer III drž. realna gimnazija na pekovskih njivah, za katero je izvršil načrte arh. Emil Navinšek in ki spada med naše modernejše, tudi po stilni strani svojstvene zgradbe, ter Šola kralja Aleksandra za Bežigradom, p» načrtih arh. V. M u š i č a. V Mariboru je iz lanskega leta omeniti |x>slopje nove osnovne šole, ki je načrte zanj izdelal arhitekt Cerni-goj. Vzgojnim nalogam služi tudi novi Vajeniški dom v Ljubljani, napravljen po načrtih arh. S u -hadolca po navodilih prof. Plečnika. Oglasila se je tudi potreba zidave nove bolnišnice. Z njeno arhitekturno podobo sta se bavila dva naša arhitekta in sicer prof. Ivan Vurnik ter arh. Milan Sever. Načrt pa je objavil samo poslednji. Načrt dokazuje, da se je tudi ta učenec prof. Plečnika, kakor že mnogi pred njim, v reševanju bistvenih arhitekturnih problemov odmaknil od učitelja ter se intimno eeznanil zlasti z Le Corbusierjem. Ni dvoma, da bo naša domača arhitektovska generacija, ko bo svoje strogo šo- lanje v Ljubljani oplodila s s|ioziianji genialnega francoskega Švicarja, pred vsem pa modeme za-padnoevrop:ke arhitekture sčasoma našla za naloge, ki ji bodo stavljene, zelo ustrezajoče rešitve. Sfanovarrsftci hiša in vila Stanovanjska hiša in vila beležita v zadnjih letih največji razmah, toda mnogo novih zgradb predstavlja neki stavbarski pavšal brez osebno ix>danih arhitekturnih rešitev. Le malo novih gradenj pomeni tudi etapo v napredku naše stavbarske umetnosti. Med temi spada na prvo mesto nova palača Vzajemne zavarovalnice n:i Miklošičevi cesti, za katero je napravil načrte arh. France Toinažič. Po zunaiijščini predstavlja ta zgradba najuspelejšo, a globoko iz&tudirano in harmonično rešitev. Industriisha stavba Značilno za |x>ložaj današnje slovenske arhitekture je, da industrijska stavba jx>polnoma manjka, ona stavba tedaj, ki je na svojih plečih nosila evolucijo modernega arhitekturnega stila. Čeprav smo dežela, v kateri je industrija močno razvita, je vendarle to naročilo pojiolnoma izostalo, kjer pa obstoji, se rešuje na primitiven način, ki zasleduje samo najstrožjo jjorabnost in smotrnost. Hotelska in gostilniška stavba, oprema, kino itd. Za novo leto se obeta v sredi Ljubljane pred pošto, velika nova stavba hotela Slon s trgovskimi lokali v pritličju, gostinskimi pa v I. nadstropju. Ker bo istočasno tvrdka Bat'a postavila pred jx>-što novo mnogonadstropno zgradbo s pretežno trgovskimi prostori v spodnjem delu, bo središče pridobilo, a tudi ozka šelenburgova ulica se bo ob tej priliki dokaj razširila. Ce se v doglednetn času spremeni še soseščina nebotičnika, [x>tem bo menda kmalu prišla Tvrševa cesta do one veljave, ki ji gre kot eni naših najširših, najlepših, a doslej pojiolnoma zanemarjenih cesta, ob kateri se je pa kljub temu od paintiveka dalje odvijala stavbna usoda Ljubljane. Preteklo leto je bil j>ostavljen nov visokoalpski hotel Slovenskega planinskega društva na Komni po načrtih arh. B. K obe t a. V Ljubljani sami bi bilo ob tej priliki omeniti prenovitev znane kavarne Union. Stari najxil secesijski interier se je umaknil novemu, ki ga je zamislil arh. Jože Mesar in ki predstavlja eno večjih adaptacij notranjih prostorov v Ljubljani. V zvezi s prenovitvijo kavarne Union je omeniti tudi preureditev stare imionske dvora-ne za kino-dvorano; načrte je izvršil arh. Lado K h a ni. Zanimivo je, da se je lani renovirala in preuredila tudi dvorana Kina Matica; načrti zanjo so delo arh. Jožeta Plaine r j a. Ce je to simptom, da nimamo danes v Ljubljani nobene velike dvorane več, ker so vse šle služit kinematografu, bi bilo nemara tudi zanimivo, čuti izkustva, ki sta jih napravila oba arhitekta pri svojem delu. Nedostajanju dvoran skuša odpomoči dvorana v novo zgrajenem frančiškanskem kolegiju po načrtu arh. Lada Khama, ki pa se je že v pričetku izkazala za premajhno. Dvorana spada v vrsto intimnih prostorov. Na dvorano bi bili lahko mislili tudi pri gradnji Vajeniškega doma, ž njo v zvezi pa tudi na moderen oder, saj oder in dvoranica v Rokodelskem domu že davno ne odgovarjata več časovnim potrebam. In tradicijo rckodelskega odra bi bilo vendar potreba prej dvigniti, kot pa ohranjati na starem nivoju. Mnogo arhitektov je sodelovalo pri opremi knjige in drugih delih. S tem smo le naznačiil meje, Zaključek Delo naše arhitekture v preteklem letu materialno ni majhno, kaže veliko razgibanost. Manj razveseljiva je slika, če jo motrimo glede na to, kaj je lansko leto prispevalo k utrditvi in napredku našega arhitekturnega stila in tradicije. V tem oziru konstatiramo lahko celo padec v primeri z drugimi leti. Umetniško se z mnogimi zgradbami in deli ni mogoče zadovoljiti. Iz našega pregleda, ki je kar se da nejropoln, je pa menaa tudi razvidno, kakšen kaos in kakšno prehistorično etanje bo zavladalo, če bo naša arhitektura še dolgo brez svojega glasila in torej foruma, kjer se bode njeno delo objavljalo, registriralo in vrednotilo. R. Ložar. Znanstveno važna najdba Dr. Ira Joso Olujič Na začetku prejšnjega tedna se je mudil v Ljubljani frančiškan dr. fra Joso Olujič, profesor na frančiškanski klasični gimnaziji v Sinju. Rodni kraj mu je mala vasica Opanci iz občine krajiške v splitskem okraju. Po maturi je odšel na zagrebško vseučilišče in odtod v Fribourg na švicarsko univerzo, kjer je dosegel čast doktorja filozofije. Dizertacijo je napisal pod naslovom Beitra-ge zur Messung der Kadiumemanation in der Atmosphère (1918). Njegova prvenstvena stroka je torej fizika in matematika. Ko pa je prišel na sinjsko gimnazijo in hodil po njeni okolici, je posvetil svojo pozornost zemlji, njenim slojem in sledovom življenja v njih. Kmalu je opazil, da leži v tamkajšnjih plasteh mnogo vsakovrstnih polževih hišic in kopal je v Lučanah pri Sinju na ^ozemlju, ki pripada pliocenski dobi, in našel polževe hišice, ki pripadajo več vsjiorednim vrstam iz rodu Prosostenia. Pri svojem študiju je prišel do presenetljivih zaključkov, ki so prav za prav nekaj edinstvenega doslej v tej panogi in imajo tudi splošen pomen. Glavne podatke je že prinesel Archiv fllr Moluskenkundo 1. maja 1930. Vendar točen pregled svojega dela in zaključkov pa je dr. Olujič začrtal na javnem predavanju v Ljubljani, ki ga je imel v okviru Prirodoslovnega društva na vseučilišču 19. t. m. Velik del znanstvenikov je že vložil svoje napore v pojasnenje razvoja ali evolucije, in to na j>odročju mnogovrstnih oblik življenja. Vendar o temeljnih razvojnih linijah polžev ni paleozoo-Iogija doslej skoraj še ničesar ugotovila. Literatura pozna štiri nize oblik, ki imajo morfološko paleontološko vrednost, in jih je g. predavatelj tudi epidiaskopsko proiciral. To so niz Hoernesov (Cancellaria cancellala), Hilgendorfov (Planortis multiformus), Neumayrov (Paludina) in Kratnber-gerjev (Undulotheca Valenciennesia), ki ni bil po-kazan. Toda ti nizi imajo pomanjkljivosti in no morejo služiti kot eksakten dokaz pri vprašanju filogenije polžev. V tem leži velik fiomen Oluji-čeve najdbe, ki je odkril v prosoetenskih plasteh iz panorskih slojev popolne nize, kakor jih daje oblikovni razvoj hišic. Nizi so sestavljeni iz neposrednih zaporednih naslednikov (Abnenreihe) nekih Prosostenij. V plasteh pri Lučanah se more opaziti in ugotoviti stalen ortogenetski, in to nn-predujoč razvoj hišic ter elastičnost in dinamika vrste, kakor se je to godilo toliko tisoč let in je vidno vsaj za osem raznih vrst Prosostenij (pet jih še ni opisanih). Pri vsaki vrsti moremo ugotoviti glede razvoja tri važne momente: prvič, neprekinjen napredujoč razvoj okraskov, to je vzdolžnega pasu in poprečnih reber na hišicah celega pokoljenja, — drugič, pojav posameznic z izrazito in ostro ornamentiko šele za onimi, ki imajo nejasne, drobne in mehke okraske, — tretjič, izumiranje ali izseljevanje indi-viduov z mehkejšo ornamentiko skoraj neposredno za razvojem in |>ojavoni onih, ki so izrazito ostro okrašeni. Slike 50-ih raznih hišic so lo ugotovitev potrdile. Tako imamo torej v rokah neizjiodbiten dokaz za razvoj Prosostenij, kjer ne manjka nobenega vmesnega člena in to na prvotnem ležišču, ne pn na kakšnih naplavinah, kjer se lahko vrinejo čisto tuji elementi. V tej svoji edinstvenosti in jasnosti leži znanstvena dragocenost Olujičevega, doslej še nepoznanega dela. Olujič je tudi mnogo bolj temeljito proučil svoje nize, kakor pa so to storili drugi, saj zna in more za katerokoli višino iznad Damasonium sutinae napovedati, do katere razvojno faze so prišle Prosostenijo, ki se tu nahajajo. Seveda velja in drži njegova najioved za biološke ležaje prosostenijskih plasti v Lučanah. Olujič pa je povedal še več. Dotaknil se je in svoje mišljenje je izrekel tudi o vzrokih razvoja, ki ga kažejo hišice jioižcv. Avtor namreč na temelju svojih opazovanj ne more trditi, da je zunanji razlog razvoju pri eni vrsti polžev edini in da je isti tudi pri drugi vrsti polžev iz tega rodu. Na misel, da niso samo zunanji činitelji edini razlog razvoja okraskov na hijjici, nas navaja še posebna okolnost. V enakih pojjojih so namreč neke vrsto Prostenij v teku nadaljnjih pokoljenj razvijale rebra na svojih hišicah, doičim so druge vrste istega rodu v teku tolikih tisočev let gradile zmerom gladke hišice. Na podlagi naštetih dejstev je Olujič zaključil, da je podlaga razvoju imenovanih okraskov na hišicah pri Prostotenijah osnovana na notranji elastičnosti vrste, na spontani mutaciji. Da se ta no-'tranja sjiosobnost vzbudi in da se pojavi sprememba v razvoju, je potreben |>ogon od zunaj, kar je bilo v našem slučaju |>ovečanje tempernture v jezerski vodi okoli hišic in zmanjšanje vodnega tlaka nad njimi. Kakor vidimo, je dr. Olujič veliko stvar doprinesel znanosti iz svojega zatišja, kamor se je spel povrnil k nadaljnemu delu. —c. MLADI SLOVENEC V parku Kot začarana kraljična trepetaje sredi parka dviga krono proti nebu bela breza saniotarka. K njej procesija pobožna stark spokorjenih brez doma — truma smrek v oblekah belih — trudno se pomika, roma. Njim na čelu bor-menib stopa ves potrt in tih. Osivel je v težki službi : ^ sto let roma že v tej družbi, pa je kot ujet sred jarka — kar ne pride ven iz parka... Pepček in miške »Oh, mama, pusti me I Tako lepo se igram. Saj nisem nič lačen.< »Nel Za danes si se že dovolj naigral; zdaj moraš večerjati. Ali morda želiš, da te pride očka iskat?« Se, tega pa ne! si je mislil Pepček. Vedel je, da očka ne pozna šale. Njega se boji desetkrat bolj kot mame. Počasi in nejevoljno se je približal mizi. Počasi je srkal juho počasi jedel jajce, počasi, počasi... Pri tem pa je ves čas misiil na svojo že leznico. Pod zolo je nameraval položiti tračnice, prav v onem hipu, ko ga je poklicala mama, jih jo nameralaval položiti. Čudovita vožnji bi bila to — pod temno goro! »Pepček spet misli na vse drugo, samo na jed ne,« je jezno zarentačil oče. »Le glej, da se pošteno naješ!« »Sem se že, očka. Prav nič več nisem lačen.« »Tako? Potein pa hitro spat!« Pepček ga je »akoj ubogal. Čez pet minut je bil že v postelji. A čudno, prečudno! Spanec to noč kar ni hotel priti k njemu Ne.nirno se je preme-.taval sein in tja — vmes pa neprestano koval nove načrte za svojo železnico. Pa je stopila k njegovi postelji stara služkinja Ana in mu rekla' »Pepček, prinesla sem ti kos potice. Na, jej!« Potico ima Pepček na vso moč rad. Kot hi trenil, jo ie pohrustal. Kmalu na to je zaprl oči in zaspal. Prej ni mogel zaspati, ker je bil njegov želodec prazen ... Nenadoma ga je prebudil iz spanja droben, tenak glasek. Cisto natančno je Pepček slišal, ko je rekel: »Holaj, otroci, tukajle bo pa gostija! Ni nam treba izglodati novih luknjic v shrambo, ki jo ima kuharica noč in (lan zaklenjeno. Hu. skopulja stara! Nič nam ne privošči. Čez sir je poveznila velik steklen pokrov, kruh pa ima vedno v predalu. Tukaj pa ležijo sladke drobtinice raztresene vsevprek... Da, da. otroci moj nos izvoha vsel Pridite, pridite, gostili se bomo vso noči« Kdo je bil, ki je to govoril? To je bil stari očka mišek, ki je splezal po Pepčkovi postelji navzgor in počepnil na zadnji nožici lik zraven njega. In je koj na to zaškrabljalo od vseh strani. Mlade miške so na očkov klic hitro splezale na posteljo. Smuk! smuk! smuki so skakljale po Pcpčku, hušnile pod odejo, iskale sladkih drobtinic vsepovsod in jih hlastno zobale. Dve čisto majhni, drzni miški sta se utaborili na Pepčkovib prsih in se brezskrbno gostili. Pepček si je komaj upal dihati. Prav podjetna in dobro rejena miška pa je celo dvakrat skočila čez njegov obraz, se zakadiia v njegove lase, potem pa se je splazila do njegovega ušesa in cvilila vanj, kakor da se norčuje iz njega. Nazadnje ga je celo z brčicami požgeč-kala pod nosom ... Ojojmene, kako grozno je bilo to! Pepček je bil ves trd od strahu. Niti ganiti se ni upal. Tako rad bi bil zakllcal na pomoč, pa se je spo nnil, da bi se mu vsi smejali, če bi povedai, da se mišk boji. Oče bi ga najbrž celo okregal in mu škodoželjno rekel: »Vidiš, takole je, Pepček, če namesto ajdovih žgancev in mleka pri mizi — v postelji potico ješl Prav ti je, šlek, šleklr Dolgo, dolgo je trajalo, preden so miške po-zobale zadnjo drobtinico ter izginile v črno temo. Polnočna ura je že zdavnaj odbila Pepček je še nekaj časa napenjal ušesa, ali ni morda še kakšna miška ostala pri njem na postelji. Ko se je prepričal, da je sam, se je vzravnal po-koncu, si popravil vzglavje in trdno sklenil, da ne bo nikoli več jedel v postelji, ampak zmerom z mamo in očetom pri mizi In ostal je mož-beseda: nikoli več ga ni bilo treba priganjati k večerji. Zmrznjena melodija in še kaj V južni Evropi sta živela v davnih časih pred Kristusovim rojstvom visoko omikana naroda Grkov in Rimljanov. Tedajni ljudje so dobro poznali vse obale Sredozemskega morja in tudi v severno Afriko so zašli, prav nič pa niso vedeli o severni Evropi in njenih narodih. Posamezni popotniki, ki so se upali čez Alpe, so pripovedovali svojim rojakom grozovite reči o neznosnem mrazu, ki da razsaja jk> severnih deželah. Rimski učenjak Seneka je trdil, da se začenja severni tečaj že onstran Alpskega gorovja. V Grčiji so nosili tedaj obleke, ki še do kolen niso segale. Zato si pač lahko predstavljate, kako so bili začudeni, ko so zvedoli, da nosijo narodi tedanjo južne Rusije in Nemčije hlače, ki segajo do tal. To je grškim učenjakom še bolj utrdilo vero, da vlada v tistih krajih tako hud mraz, da si ga niti predstavljati niso mogli. Ni čuda torej, če se je po grških in rimskih deželah razširilo nešteto lažnivih zgodb o strahovitem mrazu, ki da neusmiljeno gnjavi uboge narode na severu Balkana in Alp. Znani grški zgodovinar Herodot je prvi prepotoval dežele južne Rusije, kjer so tedaj prebivala skitska pastirska plemena Ko se je vrnil nazaj v domovino, je napisal debelo knjigo o svojem potovanju. Med drugimi neverjetnimi zgodbami je pripovedoval tudi, da v tistih deželah zmerom sneži. Tudi poleti da ne zmanjka snega, se je debelo lagal. In Je še pristavil: »Sredi teh dežel leži visoko pogorje, od narave proklet kos zemlje, ki je zavit v gosto meglo. Odondod prihaja mraz in odondod prihajajo snežinke ...« Sicer pa ni treba, da bi segali lako daleč nazaj v preteklost, če hočemo sliša'i takšne strahovite pravljice o mrazu. Tudi poznejši časi so jih polni in še dandanes jih lahko sliši vsakdo, kdor hoče jioslušati. Okoli leta 1500 Je živel v TObingenu na Nemškem učeni profesor Henrik Bobel. Kljub vsej svoji učenosti se je dal ogoljufati in je gladko verjel vse laži, ki mu jih je natvezil ta ali oni nemški popotnik. Napisal je o tem celo knjigo in vse laži podprl z učenimi dokazi. Med drugimi lažmi je popotnik pripovedoval učenjaku tudi o strupenem mrazu, ki ga je zajel med potjo. Mraz je bil tako hud, da je jiopotnik, ki je jezdil konja, primrznil k sedlu. Ko je prišel do bližnje vasi, so ga morali s sedlom vred dvigniti s konja in prenesti v toplo izbo, kjer se je počasi ob peči od-tajal. Se čudovitejša je zgodba, ki jo je objavil neki časopis sto let pozneje! Na smrt obsojen zločinec bi moral biti obglavljen. Rabelj je zločincu res odsekal glavo, toda zaradi hudega mraza, ki je tiste dni vladal v mestu, je glava takoj spet pri-mrznila k telesu nazaj. V tistih časih je veljalo pravilo, da se sme zločinca samo enkrat obglaviti. Ce se prvič ponesreči, je zločinec prost in gre, kamor hoče. In tako je bil tudi naš zločinec z »zmrznjeno glavo« svoboden. Ne dolgo potem so izšle v knjigi še danes najbolj znane zgodbe o lažnivem Kljukeu. Najlepša laž je pač ona o j>osliljonu. V hudem mrazu je moral s poštnim vozom v oddaljeno meslo. Te- daj je bila navada, da so postiljoni med potjo venomer trobili v svoj rog. Tudi naš postiljon je skušal trobiti v svoj rog, toda niti glasu ni mogel spraviti iz njega. Ves rog je bil ena sama ledena kepa. Ko se je pripeljal v mesto, kamor je bil namenjen, jo obesil svoj rog nad ognjišče v prenočišču, kjer se je ustavljal. Toplota je rog otajala in iz njega so privrele najčudovitejšo melodije, ki so postiljonu med potjo zamrznile v njem. Sicer i>a ta zgodba ni nastala šele z lažnivim Kljukcem, kajti že grški pisatelj Plutarh pripoveduje podobno zgodbo. Njegov prijatelj Antifanes mu je nekoč pripovedoval, da v nekem mostu na severu zmrznejo v zraku vse besede, ki jih ljudjo izrečejo, ko brije ledena burja, ftele poleti se besede odtajajo in takrat lahko slišimo, kaj so ljudje pozimi pripovedovali. Še iz leta 1808 se nam je ohranila podobna neverjetna zgodba o mrazu. Baron Slein je moral avgusta meseca po poslih v nemško mesto Konigsberg, ki leži daleč na severu. Kajpak so bili v Berlinu trdno prepričani, da tam sploh poletja ne poznajo. Zato so prijatelju baronu čisto resno svetovali, naj vzame s seboj krzneni plašč in podložene škornje. Nekdo mu je celo priporočil, naj vzame s seboj puško in patrone, češ da si v tistih krajih volkovi upajo celo v samo mesto. Baron je svoje prijatelje ubogal. Lahko si predstavljate, kako so se mu kfinigsberški meščani posinehovali, ko je v vročem poletju koračil po mestnih ulicah — v krznenem plašču. Nič manj niso znane tudi zgodbe, ki si jih pripovedujejo pomorščaki o svojih vožnjah v severna morja. V severni Nemčiji še dandanes verjamejo, da v teh morjih pozimi žganje tako zmrzne, da ga lahko kar ïomimo in grizemo nato cele kose. V tistih krajih velja za mornarje tudi prepoved: »Ne pljuvaj!«, kajti trdno so prepričani, da lahko pljunek v zraku zamrzne in tako rani človeka, ki se nahaja v bližini. Menda veste, da so lovci največji lažnivci. Tega pa gotovo še niste slišali, kako v Kanadi love zajce. Ko pritisne mraz, zapičijo gorečo ba-kljo sredi snega. Zajci prihitijo z vseh strani in se čudijo svetlobi. Sedejo v krogu okoli baklje in venomer buljijo vanjo. Zaradi premočne svetlobe in gorkote se jim prično solziti oči. Solze pa zaradi mraza takoj zmrznejo. Lovec ima potem lahko delo. Kratkomalo odlomi primrznjenega zajca in ga vtakne v lovsko torbo. Dober tek njemu kakor tudi vam, če vse to verjamete! M. K.: Andrejčkova tolažba »Mamica, poslušaj mene in nikar ne plakajl Očka naš se kmalu vrne — malo še počakaj! Res žc leto dni oglasil ni se iz tujine, a gotovo ni pozabil evoje domovine. Dobro ga poznam in vem, da se nalašč ne javlja; iznenadenje veliko, veš, nama pripravlja. Kar nenadoma v kočiji lepi pridrdral bo gor po klancu, imeniten in bogat kot kralj bo...« Skozi solze se je mama svetlo nasmehljala, revčku Drejčku vroč poljuček brez besede dala. Janezek: ?Očka, kupi mi za god boben!« »Očka: »Ne, bobna pa že ne; potlej boš pa ves dan razbijal.« Janezek: iBrez skrbi, očka; bobnal bom samo takrat, ko boš spal.« ZA MLADE RISARJE Kako pravimo — in kako bi bilo v resnici... „Glavo si beti..." Kadar nam kakšna uganka ali kakšna druga nerodna stvar v življenju dela hude preglavice in si zastonj napenjamo možgane, da bi ji prišii do dna, tedaj rečemo; »Zaman sem si belil glavole Tudi s sosedovim Janezom je tako; računanje mu kar ne gre in ne gre v glavo Si je zadnjič nad neko računsko nalogo ves dan belil glavo, pa je še ni — pobelil do kraja ... Kako bi bilo, če bi si kdo v resnici s čopičem belil glavo, nam kaže slika, ki jo je narisal Franc Je-žovnik, dijak II. državne realne gimnazije v Mariboru, Ptujska cesta Učitelj: »Zakaj sta Adam in Eva živela srečno v raiu?« Učenec: »Takrat še nista imela tašče.« „Luna 0a trka .. Če kdo kakšno prav debelo in neumno zine, ga zafrknemo- »Ali te luna trka?« Kako smešen prizorček bi bil, če bi luna koga v resnici trkala, nam kaže slika, ki jo je narisala Melitka Vovk, učenka II. razreda na Bledu. MLADA NJIVA ••••••«•••i Minil ................................................................ Kapljice pripovedujejo Ko nas je ljubi Bog ustvaril, вто padle z neba na neko drevo, druge pa na zemljo. Tudi jaz sem kmalu padla na tla in izginila v zemljo. Pridružile so se mi tudi druge. Spotoma smo namakale zemljo. Prišle smo v neko jamo, v kateri паз je bilo /e vse polno. Ljudje so nas imenovali »studen-ček«. Ptičkom smo gasile žejo vsako ju.ro; v zahvalo so nam prepevali. Ko smo potovale naprej, se nam je pridružilo še mnogo drugih studenčkov. Skupaj smo se imenovali »potok«. Prišle smo na veliko kolo, ki smo ga malo obrnile in skočile navzdol. To se nam ie zdelo prijetno in zabavno. Potovale smo dalje in prišle v mogočno reko. Počasi smo se valile in glasno bučale. Z nami so se veselile in sakljale najrazličnejše ribice. Nekega dne smo dospele v naše Jadransko morje Tukaj nas je čakalo težko breme. Zdaj prenašamo velike ladje, napolnjene z ljudmi in raznim blagom. V nas je mnogo bogastva, za katerega prosimo mlade Slovence. Srbe in Hrvate, naj ga vestno čuvajo in branijo! Zlalko Agrež, učenec I. v. n. šole na Vidmu pri Krškem;' ' Rojstni hiši Pozdravljena, rojstna mi hiša ti, <■■! kjer zibelka moja je tekla, lijer prvi moji koraki so šli in prvo besedo je mati mi rekla! Po dolgih sem letih se vrnil nazaj, nazaj v svoj ljubi domači kraj. Tam bister potoček izpod brega šumi, tam slavček nad hišo sladkô žvrgoli... ^^^^Miroslav Planinski. Kako so reče? Siric je podaril Francku veliko rdeče jabolko. Francuk je jabolko vzel, rekel pa ni ne bev ne mev. »No, kako se pa reče, če človek dobi nekaj v dar? s: ga jo pokaral stric. :Reče se: Prosim še ono jabolko!« se je odrezal Francek. V Šoli. Učitelj: »Tonček, povej mi, koliko ur ima dan?« Tonček: »Dan ima 25 ur.< Učitelj: »Kje si pa to slišal?« Tonček: »Saj ste nam včeraj sami povedali, da je dan zdaj za eno uro daljši I« * Mati: »Kolikokrat sem ti že rekla, da ne smeš govoriti, dokler jaz govorim?« Ilans: »Da, mati, toda preden ti nehaš govoriti, moram jaz že v posteljo.« STRlCKOV KOTIČEK «MM............................................„.M....................................H» Dragi Kotičkov striček! — Hodim že v drugi razred ljudske šole. Pa sem Tebi, kakor tudi Tinčku in Tončku zelo hvaležen, da znam brati latinico. Kajti v Soli so me dozdaj učili pisati in tirati samo v cirilici. Da se lahko vadim brati latinico, imam jaz prvi pravico brati »Slovenca«. Najprej seveda pogiedam, kaj delata Tinček in Tonček. — Zdaj veš, dragi Količkov striček, kdo me uči ma terni jezik; ne šola. ampak »Slovenec«! Lepo Te pozdravlja Tvoj kotičkar Roman Planine učenec II. razreda ljudske šole, Subo-tica v Bnčkl. Dragi Roman! — Tvojega pisma sem se bolj razveselil, kakor če bi nn bil kdo |>oslnl cekin. Cekin je od danes do jutri, dobra beseda, ki jo Človek privošči svojemu bližnjemu, pa v srcu še dolgo mehko odmeva, l'a naj zdaj še kdo reče, da tale dva paglavca Tinček in Tonček nikomur nič ne koristila! Tebi koristila mnogo in nemara še komu drugemu, ki je v enakem klavrnem položaju ko Ti. Le marljivo prebiraj dalje »Slovenca«, pa ne samo »Slovenca«, tudi slovenskih knjig se loti, da ne boš maternega jezika kar takole na lepem pozabil. Potem bi bil podoben ptiču, ki se je rodil kot kanai ček, pa je zašel v družbo drugih ptičev in nazadnje ni znal peli ne kot kanarček in ne kot vrabec . Kadar bo v »Mladem Slovencu« spet razpisana kakšna uganka, poskusi še Ti svojo srečo, in stavim zvrhan koš Mihih krhljev, da boš med izžrebanci za lepo mladinsko knjigo! Lepo pozdravljeni — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov striček! — Ze dolgo Je od tega, ko sem Ti zadnjič pisala. NorČeva' si sp iz mene, zato sem bila užaljena in nisem Ti več pi sala. Povem Ti pa, da sem medlem postala velika gospodična. Sem že v tretjem razredu. Od začetka sem bila bolj lena v šoli. Dobila sem tudi slab red Na očetovo brezovo šibo pa °cn se poboljšala. Veš, moja gospa uCileljica je na wiosl izgubila redovnik in z njim moj slabi red. Zdaj sem pridna in upam, da bom spet med prvimi, kot sem bila prejšnje lelo. Moja mama jc pri Salezijanskl prosveli. Imele so akademijo Brezmadežne. Med drugimi deklicami sem sodelovala tudi jaz. Deklamirala sem pesmico »Bršljan«. Prihodnji teden bom spet materam dpklamirala Gregorčičevo pesem jSiro-m a k« in iz »Mladega Slovenca* pesem »Materini prstani«. Ali se še spominjaš te pesmi? Mnogo skrbi imaš in zelo star si že, zato si jo gotovo že pozabil Jaz pa jo znam na pamet, čeprav je že dolgo od tega, kar sem se je naučila. Zdaj se mi pa še posmebuj, striček, kot si se zadnjič, če si upašl Te lepo pozdravlja Novi na Kolbe, učenka III. razr. v Mostaii pri Ljubljani. Draga Nevinat — Tvoj očilek, da sem s» norčeval iz Tebe, me je lako hudo zadel naravnost v srce, da sem kar zastokal od bolečine in hotel nemudoma napraviti testament Potlej sem se pa spomnil, da naglica nikoli ni prida in dn je kar dobro, če se človek prej prepriča na lastne oči, preden kaj ukrene. In sem šel in privlekel na dnn velikanski kup starih »Slovencev« in poiskal med njimi številko, v kateri je bil objavljen tisti moj nesrečni odgovor. In Rem na svoje gromozansko presenečenje videl, da o kakšnem norčevanju nI v njem niti sledu. Za božjo voljo, le kako si mogla moje dobrohotne besede tako napak razumeti? Samo nekoliko pošnlil sem se, ne pa ponorčeval. Med šnlo in norčevanjem je pa lakšna 'azlika, kot n. pr. med osličkom in konjičkom. Sem se tudi danes nameraval nekollkanj pošaliti iz brezove šibe Tvojega očeta pa sem se premislil. Potlej bi pa spol rekla, dn se norčujem' Iles ne veni. kako naj bi človek s Tabo govoril, da ne bi bila užaljena. Če se šalim. Ti nI prav, čo govorim resno, pa najbrž tudi ne. Uboga moja glava, v kakšnih škripcih je včasih! Pesmi »Mnlclni prstnim. ki |o .'menjaš, nisem pozabil. Le kako naj bi jo bii pozabil, piosirn Te, če sem jo pa zložil sam?! Samo lo me nn vso moč jezi, da so te pesmi skorajda nihče ne nauči iz knjige »Mlada njiva«, ki je izšla pri Mohorjevi družbi. V tej knjigi so namreč vso pesmi skrbno redelane in izpiljene, vi jih pa še kar naprej de-lamirate takšne, kot so bile objavljene v »Mladem Slovencu^. Že zadnjič sem se kar za glavo prijel, ko sem bral, kako je to pesem neka deklica deklamirala visokemu gospodu iz Belgrada. Komaj sem jo še poznal, tako je bila rnzmrcvarjena (pesem namreč, ne deklica!). Napak je kar mrgolelo kot mravelj na mravljišču. Ker ni Izključeno, da bo še kdo to pesem dcklamiral tako, kot je ne bi smel, jo objavljani še enkrat. Takole se torej glasi pravilno: Moja ninnia ni gosposka mestna dama v vili svetli in visoki; nima nogavic svilenih, nima plaščev dragocenih, zlnlih prstanov na roki. Moja mama ni kraljica, ki si sama niti čevljev no zaveže, nili pista ne umije, niti gumba no prisije in sto rok vsak daii ji streže. Delavka je moja mali Prva mora zjutraj vstati, zadnja leči na blazino s svojo tiho bolečino. Njeni prstani so' — žulji. Pa so lepši od zlat/i I Skrila v nilh je vsa ljubezen inalcrlnegn srca. Nauči sh lorej tudi li lega pravilnega lila Pa še kaj fp og'asi! Lepo Te pozdravlja — Kotičkov striček. Dragi Kotičkov stričrk! _ Ker vedno pre-I i nn nI' "i od T 'ho in Tvojih koli'knrjpv sem 1 se odiočiia, da i i tUdi jaz napišem nekaj vratic. Vedno sem si Te predstavljala kot starega strička z dolgo sivo brado in nameravala sem Ti na dan 4. februarja voščili za god. Pa mi je mamica rekla, da Ti ne smem voščiti, ker nisi pri tistih dehelih, ki bodo v četrtek svoj god praznovali. Da nosiš očala, tudi zdaj vem. i ...Ко1,'?кагЈ' Te v Pismih vedno opozarjajo na indijo Koromandijo. Kaj, ko bi ob priliki šel z menoj tja ln bi si lam privoščil dobrega vinca, jaz pa sladkorčkov? Prosim, odgovori mi! _ Lepo Te pozdravlja — V 1 a s t a Vavpotič, učenka IV. razr. v Mostah pri Ljubljani (Zaloška cesta 30). Draga Vlasta! — Tvoja mama Ima prav. »Debeli čelrlekt res ni moj godovni dan. Ta dan Imajo god saino listi, ki jim zajetni trebušček kakor sod junaško štrli naprej Jaz takšnega trebuščka nimam in si ga ludi ne želim. Kar groza me streso — brrr! — če samo pomislim nanj. Predobro vem, kako neprijetno je venomer nositi to težko breme JK» ravnem in po strmem. Se mi včasih že luknje v žepih na vso moč težko zdijo — Bog me varuj nesreče, da bi moral še takle sodček vlačiti s seboj! Sem pa že raje v sorodu z navadno prekljo kol pa z zavaljenim pujsom... Ampak veš, dosti se pa le nisi zmotila gledo godovnega dne. Dva dni po »debelem četrtku« je pa prav zares moj god. Ali se mi bo takrat imenitno godilo' Obljubljenih imam že nič koliko darov; med drugimi tudi zvrhan koš zlate ništre. živega divjega zajca na Triglavu, polžjo palačo na Golovcu, deset lepo naslikanih tort na krožniku brez dna, ocvrto piško na jedilnem listu, ogromen sod dolenjske praznine in še tega in onega na pretek. Ali se bom gostil in mnstllI Tudi Tebe povabim na kraljevsko pojedino. Dve ali tri naslikane torte Ti botn prav rad odstopil. Če pa Ti |e nerodno hoditi k meni, Ti naslikane to-ie lahko pošljem po pošti v pisemskem ovitku .. Dober tek torej že v naprej, navrh pa še lep pozdruvčekl — Kotičkov s t liček. D U I N A Matere in očetje - kje ste? To je klic, ki ga dandanes izgovarja ves svet. Kje ste, matere in očetje, tistih deklet, ki vse nedelje prebijejo na izletih in niso nikdar pri maši? Kje ste, matere in očetje, tistih deklet, ki pono-čujejo 6 jxiroèenimi moškimi in z družinskimi očeti? Ki si dajo od njih streči z jedjo, pijačo, sladkarijami in z likerji; ki si dajo od njih kupovati obleke, svilene cunjice. nogavice in šolnčke? Kje ste, matere in očetje, da ne veste, kod se vaše hčere potepajo? Ali vam ni znano, da žene teh moških, ki vašim hčeram strežejo, doma prezebavajo, trpijo lakoto? Ali vam ni znano, da otroci teh moških, ki vašim hčeram obleke in šolnčke kupujejo, nimajo čevljev ne obleke za v šolo in ne potrebne in zadostne hrane? Ali ne veste, matere m očetje teh hčerž, da tisti moški, ki se vašim hčeram smejejo in jtm plačujejo godbenike, da tisti, ko pridejo domov, pretepavajo svojo ženo in svoje otroke ker jih peče vest, da so z vašimi hčerami denar in dušo zapravili! Ali ne veste, da vaše hčere razdirajo domove in podirajo najsvetejšo vez — družino — in morijo s tem nedolžne otročiče tistih očetov. moških, ki so jim za izmozgavanje? Matere in očetje: če ni drugače, palico v roke! Ženske na'i bodo doma? Ali moremo te starokoj>itne besede nasloviti na današnji svet? Največ današnjih žensk, ki si služijo kruh, ki se kjerkoli že. udejstvujejo, ki so šolane, vidijo v teh besedah izraz smešne, staroko-pitne dobe. Zakaj tisto, kar se jiin je nekoč zdelo težavno in poniževalno, da so namreč v službah in si same služijo denar to smatrajo zdaj že za čednost, za napredek katerega na noben način ne bi hotele zavreči. Na vso moč se branijo in upirajo klicu časa, ki je vedno silnejši, da naj opustijo študije in se posvetijo kuhi. šivanju, gosjiodinjstvu in materinstvu. In vendar ne bodo mogle zaustaviti nuine po:i, ki jih bolj in bolj vabi k sebi. Moški hočejo dandanes več zaslužiti ii! več delati: zase, za svojo ženo in svoje otroke. Splošno ie opažati, da so se moški že naveličali tako zvanih »r>orok s tovarišico« in stanovanja ene sobe in prehrane na hitro roko in brezdomneea doma. Otroci, če jih ima tak par! — si želijo matere doma, se nočejo več zadovoljiti 7. mrzlimi prigrizki in pregretimi konzervami. Vprav v teh današnjih hudih in težkih časih je povrafek v pravilni zakon, pravilno družino edino. kar nas more rešiti! Tudi to je res. da so se mnoge ženske, ki so bile po deset, petnajst let v službah, že naveličale tega življenja in hrepenijo po toplem, domačem kotičku in i>o otroški posteljici, ki jim je pisalni stroj ne more nadomestiti. Ali smo za to ali zoper to, da naj se ženska povrne k domačemu ognjišču —, saj to nima ni-kakega bistvenega vpliva na naravni potek družbe! Zdaj gremo kam naprej in zdaj katn nazaj. Desetletja so se ženske zagrizeno borile za svoje pravice. ki so bile pravice moških. Kdo pa naj zdaj vé, ali se ta borba ne bo obrnila in se bodo ženske borile za to, da bi sinele biti spet ženske? Zimski šport Kako se oblečeš? 1. Jopica iz rdeče svile za dežnike. Na glavi ruta 7 rdečimi pikam:. 2. Jopica iz sveilosivega kambiika. Temnomodra kapuca sega do prsi in je teinnoinodro presita. 3. Temnomodra. kvačkana čepica z rdečim vzorcem. 4. Svilen, rdeče obrobljen robček, ki ima rdeče modro vezemno (stnuški pa- m lici). 5. Bele pike krasijo modro, volneno bluzo, ki ima krog vratu bel ovratnik; pas je iz modrega usnja 6. Pletene smučarske rokavice v dveh barvah. 7. Temnorjava, pletena jopica z rumenimi črtami. 8. Volnene nogavice rdeče-bele barve.9. Rokavica z vzorcem srca. 10. Temnomodra ganiaia z belimi okraski il. Pisana gamaša dokoienka. 12. Moderen smučarski čevelj. Dojenček trna novo posteljico S p o d a j : Nov otroški voziček z velikimi okni ob straneh Ta okna moreš spustiti nizdol, tako da je posteljica vedno prezračena in ni otroku ne prevroče in tudi ne trpi radi izpuhtevanja evojega telesa. Zgoraj: Postiiljica je v vozičku ohcšcnu v mreži, ki jo moreš /. ročajem skloniti in dvigniti iz vozičku. Tako moreš otroku prenesti 7. vso posteljico vred. ne da l)i ga prebudila. Spodaj: Leseno stojalo, ki ne ita voziti, za mrežo, ki more biti začno posteljica 7.n v sobo. Mrežo in to stojalo moreš izlahka vzeti s seboj, na primer, v vlak ali če oc kam seliš. Kako je bilo prej? O lakoti |x> naših krajih leta 1817 je zapisano: Pripoveduje se, da so na Belokranjskem žene in deklice, ki so prišle k velikonočnemu izpraševanju v župnišče, tam kar šiloma jedle svinjsko kuho. Kmetje so mleli tudi ortižene koruzne štere in pekli iz le moke kruh. Ponekod so dajali Je lanene pleve. V mrliški knjigi vinišfce župnije je pri 10 mrličih zapisano, da jih je pobrala lakota. V župniji Preloka jih je radi lakote umrlo 12. V metliški župniji je leta 1817 pel mrtvaški zvonec 309 osebam, zdaj jih umre tam komaj polovica tega. Kakšna je bila stiska, jasno jxive to, da je bil na Ro-žancu pri Semiču prodan cel vinograd z zidanico vred za en sam hleb kruha. Od lakote in slabosti so hirali po vsej Sloveniji in ob cestah si našel mrliča s travo in prstjo v ustih Se za veliko noč (6. aprila 1817) niso imeli ljudje niti navadnega ajdovca. Na vodi kuhane suhe repiie olupke so imeli na mizi na vstajenja dan: to je bila »aleluja« leta 1817. V sjiomin na to lakoto kuhajo še dandanes na veliko nedeljo kašo. ki devljejo vanjo sesekljanih repnih olupkov (alelujo) ali pa drobno zrezanih kopriv. A Bog pomaga in ljudstvo ni obupalo: Poleti je vse tako obrodilo, da so izhirani ktneije komaj mogli vse o pravem času posjiraviti Odprla okna — gorka soba Peči kuriti ne zna vsak in tudi tega se je treh* naučiti. Mnogo gospodinj je, ki se ne upajo od-j preti oken, češ, da je škoda toj>lote. Pa se potem vendarle čudijo, da soba ni segreta, čeprav je bila peč močno zakurjena. Te goejxxlinje so |x>zabilc sli pa ne vedo, da se soba le tedaj lepo segreje, čc ! je v njej veliko svežega zraka. Preden zakuriš, moraš sobo temeljito prezračiti, zakaj: čist zrak se ! šestkrat prej segreje ko pokvarjen! — Tudi potem, j j i osebno, če kdo v sobi kadi, je treba zdaj pa zdaj za kako minuto odpreti okno Sveži zrak, ki pride v sobo, se kaj naglo Sfiet segreje. t, - 7 iài Moderni našitki iz starega krznenega ovratnika Proge krzna sešiješ in obrobiš. Na risbi vidiš moderne krznene našitke: majhen ovratnik in štiri žer>e. — Iz kakega obrabljenega ovratnika ali drugih delov kožuhovine moreš le našitke brez truda izvesti. Kako? Najprej krzno očistiš s soljo, ki jo v čisti ponvi segreješ. Potreseš jo med dlako in jo utiraš sem in tja. Nato krzno obesiš in iztepeš sol. Čudovito je, kako postane jsotein krzno čisto, snažno in živo. Potem previdno odstraniš staro podlogo, urežeš iz papirja pripraven kroj za ovratnik in žepe; položiš krzno z dlako navzdol na desko (za likanje) in narišeš kroje natančno na narob-no stran. Kroj pripne-š z žebljički, a si moraš prej dobro zapomniti, kje je krzno najbolj obdrgnjeno ali netijxirabno. Ker ne smeš krzna nikoli striči s škarjami, moraš obrise kroja dvojnato zarisati in izrežeš jto-edine kose nato s kakim jako ostrim nožem, mogoče s klinico za britje. — Ce so obrabljeni deli močno narazen, moraš kroj izrezati v več delih, ki jih je treba nato zložiti in sešiti. To pa storiš- najbolje s kako trivoglato šivanko. Potem položiš na krzno dvojnato podfogo, kar je potem krzno bolj mehko, bolj gorko in lepše za oko. Kako je treba počez urezano progo prišiti na rob, da potein prišiješ podlogo, razvidiš iz slike! ♦Moj Bog, to je pa res strašno!« — »Kaj pa je?« — »Popolnoma -em pozabila, da tni je sinoči rekel mož, da ni nobenega denarja več za kak nakup!« Medvedove šape Iz šest beljakov narediš sneg in ga premeša* s četrt kg sladkorja. Potein vzameš četrt kg mande-Ijev, noževo konico cimeta in osminko zmlete čokolade. To testo daš v oblike medvedovih šap in pečeš v srednje vroči pečici. Kako pečem ribo? Pečena riba z limonovimi rezinami in s salato. Neki francoski kuhar nam jc razodel skrivnost, kako je moči peči velike in majhne ribe, da so zares delikatesa. Majhne ribe iztrebiš, omiješ. jioložiš za čas v mleko, jih malo osušiš, jjovaljaš v moki in jih pe- To in ono o moških oblekah Do leta 1830 je bilo nevljudno priti h kaki gospodi v dolgih hlačah. — Se leta 1835 — preJ 100 leti —, si se smel na cesti pokazati samo v fraku — Ni še 100 let odtlej, ko so moški prav tako nœiii niodrc in se zažemali krog pasu kakor ženske. Sicer pa ni tncdrc nikoli izginil iz zbirke moških Oblačil. Vprav zdaj jih v Ameriki spet uvajajo. — V Ameriki so se začeli truditi, da bi moška oblačila kako prenovili, da bi te obleke ne bile tako nerodne. A prav tako so ee trudili za prenovitev moških oblek lela 1830. — Moški so se do leta 1850 prav tako parfeinirali ko ženske. Sele higijena je odpravila dišave — Do leta 1S60 nisi smsl drugače na cesto ko v cilindru in to je bil tudi politični znak za reakcijonarno mišljenje. Hlače, suknjič in zdaj telovnik, moška oblačila, ki To ie korenina: Pet rodov v eni hiši še živi! V neki hesenski občini (Monstadt) na Nemškem je kmečka hiša, kjer živi pet rodov pod eno streho. Prababica je stara 08 let in opravlja še zdaj lažja hišna dela. Njena hči. ki je zaeno prababica, ima 75 let. Prababica te izredne družine doživlja torej srečo da ima še živo mater! Vnuk in zaeno ded je star 55 let. Četrto generacijo zastopa njegova 31-ieiua hči in njen sedemletni sinček predstavlja peto generacijo. so še zdaj moderna, so bila že lela 1815 iznajdena. Seveda so bila že večkrat po modi prediugačena, a bistveno so še vedno ista. — Selc leta 1609 so go-sjxxlje začeli nositi kožuhe zofier mraz in ne le samo za okras. — Leta 1790 je stala obleka nekoga angleškega plemiča za na dvor — 120.000 dinarjev! Tedanji londonski list »London Chronicle« jo je opisal do vseh jxxlrobnosti. — Pižama izhaja iz sj>alnega oblačila iz trojiskih pokrajin. — Črno barvo so leta 1500 prvikrat predlagali za barvo svečanih in pražnjih oblek. Za zobe! Zobe je treba vsaj po dvakrat na dan umiti; če tega ne storimo, se moramo kmalu pokoriti. A zobne krtačice morajo biti dobre in snažne, predvsem pa morajo biti popolnoma osušene. Vlažna zobna krtačica je rai /з bakterije! KrtaČico najbolje osušiš, če jo obesiš v okno ali blizu njega, kamor dospe zrak in sonce. Zdaj pa zdaj si umij zobe s kuhinjsko soljo! ^ ^ Molj jc trta največjih Ugank flâiave: |joii-ii živi v krznu, pozimi v kopalnih oblekah. češ v razbeljeni mešanici iz pol masti, pol olja. S penarico vzameš pečeno ribo iz masti, jo položiš na kos trdega, hrapavega papirja, osoliš m daš takoj na mizo. Večje ribe pečeš prav tako, a prej jih razkosaj iti poedine kose narežeš prav do koščic, da more priti mast prav do srede mesa — Ce hočemo ribo pražiti, jo |>ovaljatno v razlepenem jajcu, nato oso-limo in napopramo, jo pomočimo v olivno olje (za 2 žlički), jo osušimo in pomočimo nato v bele drobtine. — Ta način |ieke ni ko peka v presnem maslu. Pač pa mora biti maščobe toliko, ua riba plava v njej. Naš domači zdravnik I. P. — C. Bolečina, ki ima svoj sedež v sencu in se sprehaja do ušesa in od tam na felo, vse na isti strani glave, ima svoj vzrok v območju znamenitega trojnega živca. Če imate zobovje na tisti strani zares urejeno, potem tiči motnja bržkone kje v nosu ali njegovih stranskih duplinah, manj verjetno ob korenu živca v možganski duplini ali na prehodu iz nje v koščenem dnu. Točna razpoznava vzroka in sedeža vaše bolečine ho tudi strokovnjaku za živčne bolezni dovolj trd oreh. Isti. Glavobol na sprehodih, drugačen kakor prej označena bolečina, je morda istega izvora Kakor prejšnja, morda pa izraz vaše podedovane živčne preobčutnosti, morda je v zvezi z vašo nenavadno prehladljivostjo oz. rahločutnostjo za toplotne in podobne spremembe. Zdi se, da imate kje v glavi, bržkone v no»u, ostanke kakšnega ne jiopolnotna ozdravljenega »prehlada*, zastarelega nahoda ali kaj sličnega. če ne bo mogel zdravnik najti tvarnih sprememb, potem se lotite proti poletju utrjevanja po določenem načrtu, ki si ga napravite s svojim zdravnikom. Isti. Kajenje in bolečine v glavi? Domneve vaše soproge, da so vso vaše živčne težave v vzročni zvezi s kajenjem, ne moreni potrditi brez pridržka in tudi ne zanikati, če vi ne napravite poskusa, kako vam bo v tem pogledu čez tri mesece brez kajenja. Poznam več hudih kadilcev, ki nimajo sitnosti z glavo, pač pa motnje pri srcu in v očeh. Iz teh razlogov in še drugih, ki ne prihajajo v poštev v vašem primeru, vam nadaljnega kajenja ne svetujem in tudi ne odsvetujem, ker ne odobravam splošno priljubljenega stališča nekaterih zdravnikov, da prepovedujejo svojim bolnikom vse, ne samo kar jim dejansko škoduje, ampak tudi vse drugo, kar bi jim utegnilo škodovati . ________ >, potem pojdite k strokovnjaku za in s tem grene življenje brez potrebe. Zagrenjen I kožne bolezni, ki razrvifaga še ? drugimi sredstvi zvezi z ohistno boleznijo, še bolj verjetno se mi zdi, da je vaša sedanja bolezen živčne narave. Za ločno razpoznavo in pravilne nasvete treba točne osebne in morda ne samo enkratne preiskave po zdravniku, ki vam je pri rokah. J. L. — K. Beli tok je skupen izraz za po-dohne pojave zelo različnih bolezni, nekaj teh je kužnih, večinoma pa je beli lok izraz nekužnih »ženskih* in splošnih liolezni. Katere vrste je vaš beli tok in kako naj se odpravlja, ne moreni določiti na daljavo. Pri možu opaženi pojnv je menda brezpomemben. Ista. Naglo hujšunje po zadnjem otroku, ki ga dojite, je toliko važnosti za vas in otroka, da je zdravniška preiskava nujna, saj imate zdravnika ne tako daleč, da bi morala ostati z doma več ko [K)l dneva. Ta vam tudi pove. kaj napravite z nosnim iztokom. S. M. — K. Pazdušno potenje je celo pozimi toliko, da se vam kvari celo zimski plašč? Vsa sredstva, ki sem jih svetoval zoper čezmerno potenje, vain niso prav nič pomagala? Skoroda dvomim, ker dœlei še nisem videl primera, ki se ne bi primerno odzval na formolov cvet. Drgnite si obe pazduhi vsak večer z razredčenim forntolovim cvetom izprva na petino teden dn:. če ne zaleže, s četrtinskim razredčenjem. potem tretjinskim in polovičnim. Menim, da vam ne bo trebalo samega formolovega cveta za vtiranje. Zjutraj si poribljite pazduhi s salicilovim smukcem. Vse to vršite potrpežljivo in oprezno — naglica škodi —, stopnujte moč formolove raztopine polagoma, po tednih, da se vam pazduhi trajno ne izsušita, kar bi bilo zelo kvarno. Ce se vam to domače zdravljenje ne posreči, da namreč omejite pazdušno potenje na pravčno mero, ln bolan človek nista daleč vsaksebi. P V. — Lj. Življenjska doba kužnih glivic (davice, škrlatice, jetiko in dr.) v nerazkuzenih prostorih vas zanima? O ljudeh, ki imamo o njih točne podatke o rojstvu in smrti, poznamo nekakšno povprečno življenjsko dobo, ne moremo pa v posamičnem primeru reči, katera dolgost življenja ga čaka. Dokler ne hodo imele kužne glivice zanesljivih rojstnih in smrtnih listin vsakn zase, spada vprašanje o njihovi povprečni življenjski dobi bolj v področje astrologov kakor zdravnikov. Lj. K. — S. Brezplačno zdravljenje, tudi ope-lativno, doseže v vseh javnih bolnicah vsakdo, kdor se izkaže z izjavo občinskega ali banovinske-ga zdravnika, da je potreben takega zdravljenja in z izkaziloin občine, da je brez premoženja in lastnih dohodkov. Zadeva je zelo enostavno izvršljiva, čo je pri vas kaj resne volje, da ozdravite. M. It. — H. Neenaki dojki vas vznemirjata? Vprašanje je, ali hočete da se vam večja zmanjša ali manjša poveča. Prvo se da napraviti z operacijo, a brezvesten bi bil zdravnik, ki hi se lotil takega dela. Druga je zelo negotovo. Zato je edino jiametno, da opustite vsakršno poskušanje v tem smislu in |>očakatc dobe, ko pridela družici do naravnega dola, morda dohiti ali prehiti takrat manjša večjo. M. N. — S. Mozoljev na obrazu ne moremo odpravili ali preganjati vsak mesec Vsaj tri mesece K J. — ? Zlata žila je izraz za zabreklo žilje na koncu črevesa kar povzroča razne nevšečnosti in krvavenje. Vi domnevate pri sebi kaj drugega. Pri otrcc:h in mlajših ljudeh niso na tistem mestu tako redki sluzničasti izrastki, hobotnice ali polipi. ki delajo podobne motnje. Ker nimam pri rokah daljnogleda, da bi razpoznal vašo zadevo, se morate pač potruditi do zdravnika ki vam je brez plačno na voljo. B. B. — S. Živahni otroci in razburljiva mati, med njimi še občutljivi družinski oče, zgaran »d jyoklicnega dela in potreben j>očitka vsaj doma, stvarjaio družincko žilienje neznosno, da vsi trpe v njem, najbolj nedolžni otroci. Zdravega otroka lastnost je, da je v budnem stanju nemiren, mirnost pri malem otroku ne pomeni pridnosti, ampak bo-lehnost, če ne že izrazite bolezni. Zdrav otrok je nemiren in kričav, kai je njegova pravica, ki mu je ne sme kratiti nihče, najmanj lastna mati. Dajte malim otrokom toliko svobode, da se dovolj raz-gibljejo in tudi nakriče, mižite pri vsem tem vsaj na eno oko (udi ušesa ei zataknite s pavolo, pa bo v vaši družini kmalu življenje znosneje. Svojo »živčnost« držite zase in je ne prenašajte na otroke, pa bo tudi vam lažje in bolje. K. V. — M. Izliv pri najx»rnejšem delu, zlasti če vas skrbi usjîeh. se vam dogaja podnevu in tudi jx>noči. če imate mučne sanje. Odkrilo priznam da ne razumem, kakšno vrsto izlivov imate v mislih, sečne ali drugačne. Sečni izlivi bi bih umevni, saj vemo, da tudi zdrave ljudi tišči na vodo, če se jim kaj mudi ali jih drugače vznemirja. Oni drugi izlivi se dogajajo v jx>polnoma drugačnih okoliščinah in prav resno delo preprečuje takšne izlive. Sicer pa vam svetujem, da se zaupno razgovorite z izkušenim zdravnikom. M. K. —■ Lj. Po prelomu v gležnju je noga otekla in vroča, boli celo ixmoči, da ne morete spati, dasi poteka jx» nezgodi že drugi mesec. Čudim se, da vam zdravnik, ki je nogo povezal in j>o treh tednih odvzel mavčev povoj, ni zapisal kakega zdravila ?oj>er nočne bolečine in dal navodil za nadalino ravnanje. Noga vam bo o'ekala še nekaj mesecev. Zvečer si jo devajte v tople ovitke s svin čeno ali glinasto vodo. zjutraj si jo dobro odgrnite v smeri navzgor s kakšno kafrno mažo. gibljite ž njo in tudi po malem hodite navzlic bolečinam, sicer vam členek odreveni za trajno. H S. — B. O skrivljeni hrbtenici je bilo že letos (17. t m.) pisano na tem mestu, vaše pismo nosi napis 22. t. m. Ali naj ponavljam vsak drugi teden? M. J — D Božjasti ah padavice je več vrst. pristna padavica je možganska bolezen in se deduje. druge vrste so nasledki drugih bolezni in pioškodb. V vašem primeru je padavica bržkone v vzročni zvezi s poškodbo lobanje pred nekaj leti. Bolnika S|>ravite v večjo bolnišnico, ki je urejena za preiskovanje možganov, in sicer živčno-strokov-njaško 1er rentgenolosko Uspehi operativnega zdravljenja po točnih razpoznavah so naravnost spodbudni. Odsvetujem vam vsako drugo poskušanje, oziroma ugibanje. Nekaterim. Brez izki>zila (odrezka ali glave) ali opravičila ni ;n ne bo odgovora. Sklicevanje na naročništvo, tudi če je resnično, pomeni neko brezobzirnost do mene in listove uprave. Čemu naj tratim čas in nadlegajem upravo z nepotrebnim in zamudnim ugotavljanjem ! Kmetijski nasveti Prezračevanje žitnih zalog — nujno potrebno. K. S. R. — Pri letošnjem žitu in tudi koruzi ste opazili, da Vam kmalu zatohne, četudi ste kupe premetavali v začetku vsakih štirinajstih dni pozneje pa mesečno. Radi bi vedeli za sredstvo, da bi se preprečila zatohlcet žita. — Minulo leto je bilo deževno, vlažno, zato se žito ni dolgo osušilo niti v klasju, niti na njivi pred mlačvo, niti pozneje _ _ v kašči. Zato je nujno potrebno tako zrnje raz- ; ne. Tedaj jim to pomaga. Pregosta raztopina pa •iti vsak mesec Vsai tri mese-e prostreti zelo plitko ter ga v začetku vsake tri dni, I škoduje in rastline osmodi. Torej pri uporabi seč-trolm hodili v našo šolo - zdravniško posveto- рогпеје vsak leden šele na spomlad vsak mescc nine je potrebna največja previdnost. Za gnojenje dobi kdo nravico da vnraša, v 1 premetati in prezračiti. Prezračevanje zrnja je naj- njivskih in drugih poljedelskih kultui pa ni, ker I 1 I 1 ' I U/sl . >4 ../4,1 -, 1 , /In /vn nUl,n*.|.,nt1f^ .Л#-Л/1 l/im 1 «A П1*Л/1иП(¥Л I)-« 4,1/1, . Г |/а*1/МПИ Л It fArtf/vKl t /1 Id f 1 zemlje in šele to mešanico trosimo enakomerno po vsej površini, ki jo hočemo jxigiiojiti. Na 100 če-tvormh metrov ali na 1 ar potrosimo 5 kg mešanice, torej samo 1 kg sečnine. Lahko jo tudi raztopimo v vodi: na 1 liter vode 1 gram sečnine, in 6 to raztopino zalivamo zelenjavo ali cvetlice vsakih 14 dni. To gnojilo je zlasti usjiešno. če opazimo rastline, ki se slabo razvijajo so ošibele ali boleh- valnico — jiredno dobi kdo pravico, da vjiraša svoji zadevi, sicer se vstrajni in razsodili obiskovalci naveličajo prepogostnega ponavljanja. Ž. F. — Lj. Izprva pomodreli in kasneje mrliško bledi prsti nu rokah iu nogah z neobčutnostjo so znak žilnožlvčne bolezni, ki se pojavlja v žilnih krčih na okončinah ua znatne ali neznatne dražljaje (toplotne in drugačne). Ta nadležna bolezen jo največkrat podedovana in samostojna, časih pa je samo znak kakšne druge splošne ali krajevne živčne liolezni. Vsekakor treba, da se točno ugotovi vaše živčno stanje. Ako nimate sredstev, pojdite z izkaziloin nepremožnosti v amhulatorij živčnega oddelka, kjer dobite tudi navodila za zdravljenje oz. omiljevanje svoje nadlege. Poznam neka: žen v zreli dobi — pri moških nisem še opazil tovrstne bolezni — ki jim je ta v dekliških letih pojavivša se sitnost kasneje do mala izginila sama po sebi. S. P. — D. Kržljava rast pri 27 letnem dekletu se ne bo dala znatno popraviti v dobi, ko človek navadno neha rasti. Sicer pa je vprašanje, če treba kaj poskušati v tem pogledu, saj z 152 cm višine in Ù'/j kg teže ne spadate med pritlikavce. Menim tudi, kolikor poznam moški svet, da takle droben deklič nima manjše privlačnosti kakor bohotna deklina, zakaj po pravilu, da so nasprotja privlačna, zares dajejo korenjaki prednost prav takšnim stržicani. Kako je z rastjo na dolžino v vaših letih, je povedano že v evangeliju, če pa se hočete okrepiti, ne odebeliti, da se vam ojači mišičje in ogrodje, jiotem se lotite čvrstega, napor-nejšega dela in se držite hrane, kakršno imajo delovni ljudje na kmetih. Ista. Podpovprečna telesno razvitost in zakon? Ta zadeva naj vas prav nič ne bega! Sani poznani vrsto drobcenih žen, ki so se sijajno obnesle v zakonskem življenju kot matere krepkih otrok in lirez lastnega bolehanja Poznani odlično ženo, ki jo lastni otroci prekašajo z 12. in 14. letom po dolžini in toži. Drohcenost sama ni bolezrn. Če ni v vas prave bolezni, ki se vendar kakorkoli pozna in čuti. pa kar zagrabite za priložnost, če se vam nudi zanesljivo ugoden zakon! I. K. — P Nočni izlivi so pri odraslih in zdržno živečih zdravih moških navadni, ne pn nujni pojavi, t. j. takšni, da bi bilo pravšno življenje brez njih nemogočo. Vsekakor jo liolje manj ko preveč! V. K. — R. Nasledki mladostne zablode so živčne narave in se navadno kaj hitro jxirazgube pri ljudeh, ki žive zdržno ali naravno, t. j. nravstveno. Razen splošnega in jiosebno živčnega utrjevanja je vsako fiosebno zdravljenje popolnoma odveč. I. K. — K. Neprijeten duh iz ust pri mali deklici se ne odpravlja s čistilnim čajem, ker duh ne more prihajati iz zastajajoče vsebine v črevesu. Dajte otroku po zdravniku pregledati in urediti zobe, golt (posehno drgalke) in zlasti nosno vo-llino, kjer izločki radi zastajajo in se razkrajajo. Iz želodca prihajajo zoprnodišeči plini pri otrocih 1ч)1ј redkoma, pogosloma pri odraslih s preteg-njenim želodcem. J. S. — R. O ledvični bolezni mi pišete, ne poročale pa, s kakšnim uspehom so vas zdravili pred dvema letoma v bolnišnici. Kakšen je vaš seč in kakšno je vaše sečenjp sedaj, pač, pa tožite o mučnih motnjah v prsih. Sodeč |io vašem opisu imate morda kaj na srcu, kar hi utegnilo biti v iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ' H)HKZITI' iitiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiniii „SE 0fli? ШШАШ* I odgovarja samo na vprašanja, ka- § 1 terim je priložen laie odrezek 1 1 „Slovenec", 31. januarja 1937 t Ë 1 3IIIIIIIIIIIII lllllllllllllMllllliniltlllllllllllMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllltlllllli: bolj gotovo eredstvo, da ga obvarujemo pred kva-ro, in to ne samo pred zatohlostjo. amjiak tudi pred raznimi živalskimi škodljivci. S stalnim prezračevanjem mu dodajamo zračnega kisika, ki mu jc jio-treben za dihanje. S tem se izboljša kqljivost in tu- je predraga. Pa tudi v vrtovih se uporablja le za spomladansko gnojenje, da pride čimprej do učinka Gnojenje s sobnim beležem. M. P. R. D. — Zanima Vas zvedeti, kako bi na najbolj koristen način izrabili kot gnojilo več odstrganega beleža. Ce di peçivost moke. s čim se ustvarja najboljša kako- , ^ |m |ahko~gn8jj ,udi gredfce za zelenjad in I /M r/\ 11 I /Л/Л 1лит.1ЛЛ I Vltn/v/tH Ка1л'* i a * rf* ol/o vost kruha in drugega peciva. Žita, ki se premetava, se izogibljela žitni molj in žitni žižek, la-zijo na svoje zrnje, da jim ne zatohni in izgubi na kaljivosli in na uporabnosti kot hrana in krma. Sečnica umetno gnojilo. — L. P. R. — V strokovnih listih ste ponovno čitali o sečnini, pa ne veste, kakšno je to gnojilo. — Sečnina je krepko dušično gnojilo, ki vsebuje do 40 odstotkov dušika. Spada med organska gnojila ter je lahko topljivo; vsebuje dušik v tisti obliki, ki se nahaja v scalnici ter je rumenkasto bela sol. Je pa to precej drago gnojilo, ki se izplača le pri vrtnih kulturah: zelenjavi in cveticah. Zaradi visoke vsebine dušika moramo z njim zelo previdno postopati, da rastlin ne pomorimo, ker je zelo jedek. Najboljši način ujto-rabe je ta, da zmešamo 1 kg sečnine s 5 kg vrtne cvetlice lončnice. — Odtrgan sobni belež je vseka-I kor koristen za zemljo, ker jo kot apneno gnojilo I rahlja. Za rastline saine pa ni veliko vreden, ker ! razen apna ne vsebuje ničesar drugega. Pa tudi 1 kot apneno gnojilo ne zaleže mnogo, ker je apno j v njem že vezano. Mnogo bolje učinkuje živo apno. apneni prah kot odpadek iz apnenc, ki napravi zemljo toplo in razkraja v njej redilne snovi, da pridejo v korist rastlinam. Sobni belež pa bo kvečjemu za rahljanje zemlje. Drugega učinka ne bo. Sončnice za krmo se pri nas malokje izplačajo. I. G. S. — Nekateri listi prijDoročajo sončnice za krmo. Radi bi vedeli, če se to izplača. — Dosedanji poskusi gojenja sončnic za krmo v Sloveniji se niso obnesli. Mi imamo dovolj tečne krme v deteljah, lucerni in zeleni koruzi, ki jo sončnice s svojim manj lečnim listjem nikdar ne morejo doseči. Edino v takili suhih krajih z lahko zemljo, kjer navedene krmske rastline zelo slabo uspevajo, bi morda sončnice več zalegle. Poskušalo se je tudi okisati sončnične liste za silose, pa so dale mnogo slabško krmo kot jia koruza Zatorej v splošnem ni priporočati gojiti sončnic za krmo. Pravni nasveti Terjatve dote. J. Z. Vprašate, če je zaščiten kmet, ki t-e je jx>ročil 9. maja 1932 za dolgove na doti, ki jih je tedaj prevzel. — Ce je dolg nastal po 20. aprilu 1932, dolžnik ni zaščiten. Za kmetske dolgove pa se tudi ne smatrajo in ne spadajo jiod zaščito obveznosti, ki so eicer nastale pred 20. aprilom 1932, ki pa izvirajo iz dedovanja, in tudi ne obveznosti iz nasledstvenih pogodb katerekoli vrste (darilna pogodba, izročilna pogodba itd.). Ce jia dolžnik-dedič ali sopogodbenik, ki je kmet jx> uredbi, misli da ie dobljena nepremična imovina, iz katere se mora izplačati drugim dedičem ali sopogodbenikom dediščina ali nasledstvo v denarju, izgubila več ko 25% svoje vrednosti v času ko dolg nasta, sme v letu dni zahtevati, naj sodišče ta dolg sorazmerno z zmanjšano vrednostjo posestva zniža. Ta znižba ne sme presegati 50% prvotnega dolga. Pokojninsko zavarovanje. A. J. Z. Radi odgovora, ki ne spada med pravne nasvete, s-.- obrnite naravnost na zavod, ki vam mora pojasniti, koliko bi znašala vaša renta. Inlormacija ki nič ne pove. S. R M. K. — Iskali ste slu/bo za svojo hčerko in obljubili za njo tudi kavcijo. Res se je oglasil neki gospod, ki je zatrjeval, da bo odprl svojo pisarno kot veščak za pisave. Hoteli ste se prepričati, ali mu lahko zaupale kavcijo in ste prosili za informacije neki poizvedovalni zavod Tam ste zvedeli, da "je do-tični gospod »uglednih in pošiemh staršev sin« in da tako koncesijo ne dobi vsak. Vsled te informacije ste dotičneniu bodočemu službodavcu vaše hčerke zaupali kavcijo, ki jo je sprejel, ni pa do danes niti začel še poslovati, niti vam noče vrniti kavcije Naknadno ste pn policiji zvedeli da je pustolovec brez premoženja. Vprašate, ali vam je dolžan poizvedovalni zavod vrniti škodo, ker ste le vsled njegovega priporočila izročili kavcijo pustolovcu. — Poizvedovalni zavod jamči za točnost in resničnost obvestil, ki jih daje strankam po naročilu in proli plačilu Ce je res, da je ta pustolovec »poštenih in uglednih staršev sin«, potem je bilo obvestilo točno. Napačen je bil lo vaš zaključek. da bo tak ein tudi pošten. Ce bi vam zavod da! obve*'ilo, da je doticni gospod tudi pošten in soliden delavec, potem bi vam odgovarjal za ško- do, ker se je izkazalo, da je pustolovec. V danem primeru ste pač žrtev lastne neprevidnosti in lahko-mišljenoeti, ker ste zaupali človeku, glede katerega niste inieii prav za prav nobene informacije. Zamuden dolžnik. R. P. — Nekomu ste leta 1020 posodili 10.000 Din. Glede obresti se tedaj nista nič dogovorila. Vprašate, če lahko to posojilo iztožite brez stroškov. — Svetujemo vam, da z dolžnikom greste k domačem okrajnem sodišču in se tam pred sodnikom zmenite radi tega dolga .n jiodpišeta tozadevno poravnavo. Ce dolžnik ne bi Erizna! ta dolg, potem si preskrbite spričevalo in osto nasprotnika lahko tožili na zapisnik pri domačem sodišču na plačilo cele glavnice in za 5% obresti za zadnja tri leta. Ko bo sodba postala pravomočna. boste morali predlagati izvršbo z rubežem dolžnikovih mesečnih prejemkov, če ne bi hotel sam v obrokih odplačevati svojega dolga. Višina mesečne vzdrževalnine nezakon. otroka. M. P. Z. B. — Ce bo nezakonski oče priznal očetovstvo. potem bo sodišče na vaš predlog, brez tožbe, določilo višino eedanje mesečne vzdrževalnine. Cim se otrokove razmere spremene, n. pr. čez par let, ko bo hodil v šolo, imate vedno pravico, da zahtevate pri sodišču zvišanje mesečnih prispevkov ki jih bo moral plačevati oče. Zaenkrat smete le toliko zahtevati, kolikor boste dejansko fiotrebovali za popiolno sedanjo oskrbo otroka. Ponesrečena operacija? Fr. B. K. — Zdravnik vam je nasvetoval operacijo na nogi in zagotavljal, da boste potem pojiolnoma sposobni za delo. Ža-upali ste in vas je v bolnišnici rezal. Vendar stanje noge je ostalo, kot preje in še sedaj niste sposobni za delo. Šli ste k drugim zdravnikom, ki pa nočejo zdraviti vaše noge, češ, kdor je rezal, ta naj še eedaj jx>pravi. Eden izmed zdravnikov je mnenja, da bi se z novo ofieracijo stanje zbolj-šalo, vendar za to, nimate več korajže. Vprašate, če lahko zahtevate odškodnino /a ponesrečeno operacijo. — Zadeva je kočljiva. Po našem mnenju bo za vas najbolje če se zojvet zaupate zdravniku ki vam obeta zboljšanje |x> novi operaciji. Ko boste res ozdraveli, potem bo s tem dokazano, da je vaša hiba bila res ozdravljiva. Seveda, če boste napram prvemu zdravniku hotpli uveljaviti odškodninski zahtevek radi ponesrečene operacije itd., Vsakemu ni mogoče iti o kopališče, uendar more osah žrloovati Din 100— (20—25 ueiiltih slekienic) ter mesec ani pili mesto drtge vode nošo znamenito RADENSKO z rdečimi srci! potem si boste morali preskrbeti mnenje iyveden-cev — zdravnikov, ki bi morali pred sodiščem potrditi, da je prva operacija bila izvedena na tak način ki ni bil sposoben p>o današnjem stanju zdravniške vede vaše hibe ozdraviti in da je le vsled nestrokovnajškega zdravljenja ostala vaša noga neozdravljena. Odškodninski zahtevki zastarajo v 3 letih. Pravočasna preskrba moža. K. V — Po možu ste dobili celo posestvo, ki ga morate po smrti za-pu. titi edini hčerki iz prvega zakona Poročili ste se v drugič in v tem zafeonu ni otrok Medtem se je hčerka poročila in šla z doma. S svojim možem ste napravili na posestvu novo pekarijo in nabavili parno peč. Vaš mož želi imeti zagotovilo, da bo po vaši smrti še naprej vodil in živel od f>ekovske obrti in da ga ne bi vaši dediči zapostavljali. Vprašate, če morate hčerki tudi zapustiti pekarijo in parno peč. kar vse preje ni bilo na posestvu. — Ce ste vi lastnica jxisestva m je vaša lastninska pravica omejena z vknjiženo fidejkomisarično substitucijo v korist hčerke, potem so vaše pravice na vašem posestvu slične pravicam vžitkirja. Vži-vati smete vse dohodke tega jjosestva. ne mieta pa prodati posestva ali dele istega Vse zgradbe, ki so na posestvu, spadajo k posestvu in boste vse skupaj morali izročiti po emrti hčerki V sporazumu s hčerko kot bodočo dedinjo pa lahko tudi celo fiosestvo ali del pose6tva prodaste. Morda bo hčerka sporazumna, da prodaste možu parcelo s pekarno. Ce na to ne pristane, bosta pač z možein morala z skupnimi dohodki kupiti novo pekarno, da bo tudi vaš mož po vaši smrti preskrbljen. Hiša na dolg H H. L. — Nimate premoženja niti dolga, pa vprašate, če in pri katerem zavodu bi dobili posojilo da bi kupili stanovanjsko hišo in z dohodki hiše odplačevali dolg. — Ni nam znano, da bi mog'i kje dobiti brezobresino posojilo v to svrho. Ce bi se vam posrečilo, dobiti pri kakem zavodu dolgoročno posojilo n. pr. za 8 %, dvomimo, da bi pri sedanjih visokih davščinah zmogli obrestovati glavnico in jo v dogled-nem čaeu odplačevali. Take špekulacije so bile izvedljive v letih f>o vojni, sedaj ko so stanovanjske razmere koliko: toliko ustaljene pa ne več Rodbinska doklada za sina. J. S. — Sin državnega uslužbenca je dopolnil 16 let starosti in se uči obrti. Plače ne prejema. Ali iina oče pravico do draginjske doklade za tega sina? — Po uredbi o osebni in rodbinski dokladi državnih uslužbencev rodbinska doklada za otroka očetu ie pripada, če je otrok dovršil 16 let etarosti. Izjemoma pa pripada rodbinska doklada za otroka tudi še po dovršenem 16. letu starosti; a) za hčer ki svojemu očetu vdovcu gospodinji in sicer do omožitve najdalj pa do polnoletnosti; b) za otroka, ki je duševno ali telesno trajm nesposoben za prrdobtvanje in to, če je nastopila nesposobnost v času ko je imel uslužbenec pravico do rodbinske doklade za otroka; c) za otroka ki se šola v državi-■ atri-v inozemstvu. v javnih ali priznanih privatnih šolah občnega a! i strokovnega pouka in sicer samo za tisti čas, ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, razen če se otrok pred tem časoin omoži, odnosno oženi ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. — Iz tega sledi da vpra-ševalec nima pravice do rodbinske doklade za sina — obrtnega vajenca. Pritožba proti odmeri davka na poslovni promet. I N. H. Rok za pritožbo zaradi odmere splošnega davka na poslovni promet, kakor tudi proti ostalim odločbam znaša 15 dni po vročitvi. Ce bo pritožba uspešna, boste zvedeli iz rešitve pritožbe. Pritožba proti orožniku. L. A. — Orožnik odgovarja za kazniva dejanja pred vojaškim sodiščem. Bodite previdni Skoro ni verjetno, da je tako govoril proti vaši ženi. Žena državnega uslužbenca in zaščita. J. L. M. Omožena ženska ki živi skupaj s svojim možem ee smatra za kmeta samo. če osebno izpolnjuje pogoje, ki jih predpisuje uredba za kmeta in če izvirajo njuni skupni dohodki pretežno iz kmetijstva. — Niste povedali, komu je dolžna, ali denarnemu zavodu, ali drugemu upniku, pa vam ne moremo odgovoriti, kako naj f>ostopa. Vse to ste pa že lahko brali v »Slovencu«. Odpravnina. S. — Pri denarnem zavodu ste v službi kot vodilni pisarniški uslužbenec od marca 1027 dalje. V letu 1936 ste oboleli, nakar so vam že februarja 1936 odpovedali službo, ako iste ne nastopite. Službe niste nastopili. Vprašate, kakšne pravice vam pripadajo in zlasti kakšna odpravnina vam prifiada. — Odpravnina pripada višjim nameščencem po nepretrganem desetletnem trajanju službenega razmerja. Ce niste bili deset let v službi, torej nimate pravice do odpravnine. Odpravnina uslužbencem ne pripada, če ima po veljavnih zakonskih predpisih piavico do fiokojnine. — Glede odftovedanega roka predpisuje zakon, da se sme službeno razmerje razdreti, če ni dogovorjeno drugače ali če ni krajevnega običaja, ugodnejšega za službojemnika. s pretekom vsakega koledarskega četrtletja po predhodni šesttedenski odpovedi. Po dovršenih petih letih službe, znaša odpovedni rok tri mesece itd. Tudi med boleznijo se službeno razmerje lahko razveže z odf>oved'e Nerešeno vprašanje. F. F. — Ako r gedbi zavezal da bo trpel stroške prepisa. Kljub temu odlaša s prepisom. tako da še vedno plačujete davek od njih. Vprašate kako bi dosegli da se prodane parcele prepišejo — Svetujemo vam. da kupca pismeno opozorite, da v določenem roku izvede prepis prodanih parcel. sicer da boste sami na njegove stroške dali parcele prepisati. Ce bo tudi ta rok brezuspešno pretekel, potem lahko na temelju kupne pogodbe ludi sami predlagate pri sodišču prepis prodanih parcel. Tozadevne stroške vam bo moral kupec povrniti vsled tozadevne obveze v pogodbi. Smuški skok Sonce jc pripekalo z jasnega neba. sneg je škrtal pod dolgimi deskami in Hana je liho pope vala predse ko se je obrnila z nasprotne strmine. Pred njo so se dvigali tri tisoč metrski velikani in so iztezali svoje vrhove ko svareče prste v nebo; prav tam globoko spodai pa so čepele majcene hišice v vasi. Majhna, temna točka jc vzbudila Hanino pozornost, točka je lepela na neizmerni belini in je motila snežno veličastje gora Palici je zasadila v sneg in je z radostnim vzklikom poletela preko ravni.. z one strani se ji je odzval vzklik; bilo je ko daijuo, tiho odincvanje Cez četrt ure nato se je pojavil pri Mani mladenič, ki je sedel v snegu zraven svojih zlomljenih sinuči. Dvignil ie glavo, ko se mu je približala in je nalahno pokimal. »Ilalôl« . , Hana se je nagnila v stran in se |e ustavila s sunkom sredi pršečega snežnega oblaka; radi svojih frlotaiočih, plavih las, zardelega obraza in radi svojega bistrega, neustrašnega pogleda je sličila gorski vili, kraljici snega »Halô! Ali vam morem kaj pomagati?« Prijetni obraz mladega človeka se je prijazno nasmehnil. »Bojim sem. da ne nekje pod tem le snegom ie kako polomljeno deblo... stvar je kar obupna Žal mi je, da ste se zaman potrudili.* »Kaj to!« Dekle se ie ozrlo naokpli. »Vendar ne morete obsedeti tu.« Spričo večne samote snež-nikov in brezmejne dalje je ie prevzelo nehote čuv-stvo materinske nežnosti Mlada, zdrava dekleta imajo večkrat tak občutek. Počenila je na svoje smuči in je nekaj pripomnila o smučeh in smučar jih. »Mogoče bi pa stopili nazaj za mene ., mo goče bi se dalo skupno peljati.« Mladi človek |e vstal. Hana je zdaj videla, da je visok in mršav in radi svojih dolgih rok se ji je zazdel nekam neroden. »A bojim se, da vaše sinuči ne bodo vzdržale dvojne teže ..« »Stop.« je jezno odvrnila in nasršila obrvi. »Pa menda ne boste slaloma vozili i menoj?« Skomignila je z rameni, rekoč: »Napaka vseh začetni-kot je la, da si več naprtijo, kakor zmorejo . « Za hip se je zazdelo, ko da hoče nekaj odgovoriti; nato se je obrnil, si odvezal ostanke smučI in je trske brezbrižno zadegal v sneg. Cez nekaj minut je stal zdaj za njo. se ie oprijel za rame in že sta zdrčala, da se je sneg kadil za njima. Lepo je bilo in Hani so se blestele oči. Cez dva dni sta se počasi vozila po snegu in govorila nesmiselnosti kakršne že tisočletja govorijo mladi ljudje, ko so sami. ».. in obljubi mi. da boš previden.« mu je rekla in ga materinsko pogledala. »Začetnik si še. Nikoli ne bom |x»zabila. како si sedel v snegu ko kup nesreče.« Nekaj je za mrmral in se nasmehnil. Sploh je bi! jako molčeč, le oči so mu govorile, kadar jo je pogledal. • Ob vznožju orjaške skakalnice je igrala godba zdaj koračnice zdaj plese Na obeh straneh vzdolž smuške proge je stalo na tisoče gledalcev in iztezalo vratove. Oba mlada človeka sta stala prav spodaj in vselej, kadar je kak smučar skočil, je Hana nalahno vzkliknila Po sekunde dolgo so plavali skakači v ozračju in so veslali z rokami, Potem so zdrčali brenčaje po kratki progi dalje in moški, z dolgimi koli v rokah, so prihiteli in izmerili dolžino skokov Ob štirih bi morali skakali Norvežani in Hani so se oči kar lesketale, kadar jih je omenila. »Boš videl, kako skačejo; nobeden manj ko sedemdeset.« Pogledala ie moža poleg sebe. ki mu je glava tičala ko zagozdena med rameni, čepico je imel prav na nosu. Zdelo se ji je. ko da se hoče skrili sam pred seboj. »Pa se menda ne bojiš?« Potem se je zasmejala, ker je imel take plašne oči in mu je stisnila roko kakor mati. ki tolaži svojega otroka Tako je bil velik in vendar tako nebogljen! Visoko zgoraj je stal kapitan Norvežanov, velik hrust, in je zakričal skozi trobilo neké besede v globino Godba je zaigrala norveško himno in ljudje so nekaj razburjeno poudarjali. »Ne, ne,« je naglo spregovoril mladi človek m se skušal nasmehniti »Le nekoga moram ili pozdraviti... le za hip... bom koj nazaj.« »Oh.« je rekla Hana in začudeno zrla za njim •>Ali se zares — boji?« A ni utegnila razmišljati..., že se je prikazal prvi Norvežan visoko zgoraj na skakalnici Ko ptič je šinil v zrak — in je obetal. Krasno |e bilo. a tudi strašno za [-»ogled —, kako je samotno visel v ozračju —, kako je zamol klo zabobnelo na tleh Ljude so vpili. Šestdeset — osem in šestdeset Godba je hrupno zaigrala: bil je najboljši skok. »Pozor,« je dejal nekdo in Hana se ie okremla. Jezilo |0 ie, da je bil mladi človek prav zdaj odšel . »Najbrž,« se je hudovala. »ga take stvari sploh ne zanimajo « Tedaj je skoči! drugi Norvežan, majhen, mišičast človek, ki je v ozračju kar izginil... Ko je obstal na tleh, je skočil ena in sedemdeset in ljudje so mahali s klobuki in z robci in godbeniki so pihali v svoja glasbila, ko da jih hočejo raznesli. Se dva Norvežana sta skočila, ta devet in šestdeset in oni sedemdeset. Potem je bil kratek odmor. Hana ee je od nestrpnosti preetonala ? noge na nogo. časih zažvižgala po melodiji Koračnic. To ji je bilo všeč in |o |e vsaj zainotilo. In zamotiti se je morala s čem saj se |e vendarle lezila. da njega ni bilo nazaj Ne le. da ni bilo vljudno, bilo je... »Pozor!« so kričali ljudje. »Pozor ..« in vse se je začelo gibati Nekateri so bili že odšli, ti so tekli zdaj nazaj; tisti s koli so prihiteli bliže in norveški kapitan ie začel spet kričati. — Potem 9e je pojavil neki človek na skakalnici . z besnim skokom je planil naravnost v sinje nebo potem je stal visoko zgoraj, tako visoko, da je morala Hana glavo nagniti nazaj, da ga je mogla videti. Njegove dolge roke so se enakomerno gibale in smuči so bile izvrstno postavljene. Pljusk! — je planil mož na tla — in že so pridreveli tisti s koli in sredi hrutnenja glasov in nrupa godbe je kričalo vsevprek: »Sedem in sedem-deset — sedem in sedemdeset .« To je bilo bajno in navdušenja polno in Hana je ploskala ko nora »Svetovni rekord« — je nekdo zarjovel. Bil je norveški kapitan, ki je prihajal nizdol ko šolarček. Ves je bil blažen in |e mahal s svojo trombo in neprestano kričal. Skakač se je ustavil, si odvezal smuči, 6e obrnil in zdivjal naza) Hana se je sklonila naprej, bila vsa zardela in se je od nestrpnosti kar tresla. Tedaj je obstal pred njo in se je oklenil in jo vpričo vseh poljubil Krog in krog so stali folografi in vrteli aparate, vse je vzklikalo in hrumelo. Norve ški kapitan pa je slal in divje ploskal. liani se je vrtelo, vse gore so plesale krog nje v divjem plesu. Nato ie pogledala: on je bil. »Kako — zakai mi nisi povedal,« je zamrmrala. »da znaš ti...« Zasmejal se je, jo prijel za roko in kapitan ji je stresel desnico rekoč- »Imenitno |e bilo, to je bilo izvrstno da ste stali vi tako daleč S|iodaj! Ce bi bili stali še bolj spodaj, bi bil skoči! devei deset . A če bi bil prej zvedel, ko se je skril, bi ga bil pretepel.« To je bil najdaljši govor, kar jih je kapilan sploh kdaj imel (H. S.) Narodna Vstaja mrličev Razkropljeni švadroni kozakov in poslednji ostanki carskih linijskih čel so se z obupno naglico nenehoma valili proti Odesi Krog in krog so neprestano napadale rdeče čete in pedile premagane oddelke bele armade. Bilo je poleti, leta 1919 Kar na urno roko so častniki mednarodnih čet, predvsem Francozi, zavzeli vsa vozila v pristanišču — od starih oklopnic do motornih čolnov in ves premog in bencin tn vsa živila in jih z divjo naglico dodelili svojim četam. A zadaj za njimi so že skoraj zadevale granate rdečih baterij v odeške ceste in za njim' so ostale silne množice bežečih belogardistov Kar naglo so rdeči armijci zavzeli obupano in potrto mesto. Takoj je začel boljševiški leror s svojo Ceko izvajati svoje krvavo poslanstvo. Po več dni so streljali nesrečne žrtve. A množica prolirevolucijonarjev ki se je zatekla v mesto, je bila lako velikanska, da celo Ceka. ki je bila vajena krutosti, ni bila kos tej neizmerni množici na smrt obsojenih Mimo tega so neštevilne usmrtitve jx»vzročale hudo kri med ljudstvom, ki so ga morali na vsak način pri dobiti za boljševiško revolucijo. Ceka se je naglo odločila in je poslala potrebno moštvo na tri stare, za na odprto morje neuporabne tovorne ladje ki so bile osiale v pristanišču; natovonla je nanje nesrečne žrtve in jih odpeljala nekaj kilometrov iz luke. Brez vsakršne sodbe in milosti so bele častnike, pravoslavne svečenike, menjševiške osebnosti, a tudi uporne delavce in kmete po dva in dva povezali skupaj in jih še žive pometali v morje. V tedanji silni zmedi je bil francoski državljan Pierre Lavalle z ženo in otroki ostal v Odesi in te tudi njega zgrabila roka Cekistov. Zaman je 'ierre Lavalle zatrjeval da so mu vse |x»litične zmede v deželi tuje; zaman se je skliceval na svoje francosko državljanstvo. Preden se je njegovi ženi posrečilo, da bi prišla k odgovornemu komisarju, so bili 1'ierra Lavalla tirali na eno izmed mrtvaških ladij in ga z drugimi vred vrgli raz krov Njegova nesrečna žena. Margerita Lavalle, ni mirovala prej. dokler je ni sprejel rdeči policijski komisar. Sovjetski vlacF je bilo jako mučno radi tega, da je bil umorjen trancoski državljan in Margeriti Lavalle je poveljnik Cekistov takoj dovolil, da poišče truplo svojega moža To je bilo tetn laže doseči ker je imel Lavalle ob umo-u belo platneno obleko na sebi. Bilo je krasnega, sončnega septembrskega popoldneva. Nalahno vzvalovano morje v odeiki luki je odnašalo solze ruskih mater tja v Črno morje. Molče je stala gospa Lavalle zraven potapljača Gregorja Ivanoviča v malem motornem čolnu, ki je plaval proti onim trem mrtvaškim ladjam, ki so bile še vedno zasidrane zunaj na morju Bilo je krog enajstih dopoldne, ko ie bilo morje toliko mirno, da se je mogel Gregor Tvanovič potopiti na dno moria. ki je bilo ondi precei plitvo Sesalke so enakomerno delovale Medtem ko je Margerita Lavalle silno razbur;ena strmela v ono točko, kjer je bil potapljač izginil v morje, je rdeči |K»licijski častnik gledal na kazalca svoje zapestne ure. Komaj čez dve minuti sta se odzvala dva nagla zasilna signala, nakar so pomorščaki takoj potegnili potapljača kvišku. Gregor Ivanovič je prispel navidezno nepoškodovan na krov, a ko so inu odklopili in sneli čelado, je bil mrlev. Pomorščaki so nemo obstopili mrliča. »Gospa.« je dejal poveljujoči Cckis» po brez uspešnem poskusu oživljanja in skomizgni1 z ra meni. »vidite — nepričakovan slučaj1 Storili smo kakor ste želeli, več pa ne moremo.« »Ali ni nobenega drugega potapljača na krovu?« Cekisi se je vprašujoče ozrl po pomorščakih. Mornarji so za korak odstopili. »Možje!« je dejala gospa, »deset tisoč rubljev tistemu, ki mi prinese truplo mojega moža!« »Deset tisoč rubljev.« je šlo mrmraie od usi do ust. »deset tisoč rubljev« »Jaz!« |e hipno dejal Georgijec Mirko Grusič ki je služil za kurjača na parniku. »Deset tisoč rub Ijev — veljal* »Urno!« ie priganjal Cekist. «-kar ti Fran cozinja obljublja, bo tudi držala!« i S stisnjenimi zobini je kurjač gledal kako so I mrtvemu potapljaču vlačili ootapliaško jpremo s upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, Id zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je oii.nf.t.ii.iuu/ii.iii.11 telesa. Ne da bi zinil še besedico, si je dal mirno deti oprano nase. »vse v redu. tovariš?« je vprašal Cekisi. Georgijec sc je oklevaje zasirmel ua morje »Ali ni cigareto?« Mrko mu je potapljač pogledal v oči. »Napreju In nalo so ga spustili cez krov. Voda se je belo kodrala in natančno |e bilo po vstajajočih zračnih mehurjih spoznali, kako je potapljač naravnost tja krenil, kjer so morali bin 'itopljenci prejšnjega dne Spet se je Francozinja zastrmela ko očarana preko morja in spel ie Cekisi avtomatično šlel minute Tedai se ie zasilna vrv strahotno stresla, da 'e šlo vsem do kosti. Hlastno so roke vseh zgrabile za vrv Potegnili so Georgijca z divjimi zamahi navzgor Le s težavo so mu odpeli čelado Kri in sline so se mu cedile iz usi in nosu. Mož se ie zmedeno ozrl krog sebe. »Kaj pa je?« ga je Cekisi nejevoljno nahrulil. •>Ali se ti je zmešalo?« »Deset tisoč rubljev.« je zasopel hripavo Georgijec, »deset lisoč mrličev je. ki plavajo po morju. Popi, buržuji. generali in vojaki .. .« Nato jc začel rjoveti in besneti, da so ga mogli komaj krotiti. • »Lej. tovarišica. ali si že slišala? V bolnišnici leži eden ki pravi, da jih je videl!« »Koga pa?« »Mrliče! Res .«, je dejala tovarišica. ki ie bila pravkar prišla iz skladišča /a razdeljevanje kruha in si je svoj težko pridobljeni hlebec iztisnila na prsi »Pop stoji pokoncu 7 ra7mršenimi lasmi med njimi in drži roke kvišku in preklinja nas in mesto. Pokoncu, slišite, pokoncu prihajajo mrliči po morju!« Vest o zbiranju mrličev se je širila od hišt do hiše; prodrla je v vojašnice rdeče garde v ječe na smrt obsojenih tja do ozkih vijugastih ulic in bi-valičš sestradanih beračev In Georgijec je v svojih svetlih trenutkih pripovedoval okoli stoječim napeto poslušajočmi bolnikom in strežništvu o mrličih. ki so mu bili prišli nasproti, ki so stiskali in dvigali pesti in ga niso hoteli pustiti proč * Zvečer so se jele oglašati prve grožnje /oper rdeče oblastnike v Odesi. Zjutraj je izbruhnil v pristanišču štrajk in ujior. Tovariš generalni komisar se je naglo pripeljal z avtom. »Kar ie mrtvo — je mrtvo — butci!« je zabrusil razburjenim množicam v obraz »Mrliči stojijo pokoncu. ker jih žele/je na nogah vleče ni/dol in čez tri dni vrže voda vsako truplo na površje. Na delo. 'ovariši na delo — in —« »Georgijec jih ie videl!« je zakričala ženska z visokim glasom. »Mrliči so se uprli proti vam!« »Mrliči so prekleli mesto in nas in naše''1* olrokel« »ln 'udi vas prekleli psi!« ie besnela množica.'"'' Tovariš generalni komisar se ni zatekel v var sivo pušk svojih Cekistov »Prostor! Ali. ..« Kamenje je začelo frčati po zraku Nihče se ni hotel umaknili Dvignil |e roko v lisnjati rokavici. Ko se je bil razkadil smodnikov dim po ozkih, tesnih vijugastih ulicah pristanišča ie bii prostor prazen lovariš generalni komisar je naglo stopil čez mrliče na tlaku in je vstopil v avto. тшшг -...... Daleč zunaj na širncin morju so pa peli neskončni valovi pečeni o mrtvih upornikih, ki so se dvignili zoper rdečo sužnost. (L Knud K.) Potovanje po črni Afriki Znani afriški potovalec, Poljak Kazimir No-wak. objavlja s svojega potovanja po divji Afriki tole zanimivo pismo: Tabor št. 24 Franc. Kongo, dne IS decembra 1935. Pravkar mineva četrto leto, kar sem započel svoje potovanje po Afriki .Mnogo sein videl, a še več doživel. Potujoč peš. jež, s čolnom in ladjo sem se mogel izogniti navadnih turistovskih poti, ki niso nič drugega ko nekakšna razstava, na kateri vidiš samo to. s čimer hoče razstavljalec poseinika očarati Prav za prav imamo dve Afriki: prvo za ogled in drugo, ki je splošno nedostopna in ki je noben potovalec ne opisuje, čeprav morda samo zaradi tega, ker sc mora tisti, kdor jo hoče spoznati pošteno znojiti, prestati mnogo lakote in žeje. kratko malo tvegati življenje ah pa vsaj zdravje. Poznam Alžir, Tunis, Kairo Johannesburg, Kapstadt Težko je našteli vse te otočke civilizacije ki so razmetani po oceanu alriških puščav in pragozdov. Ta mesta pa niso bila smoter mojega potovanja četudi sem se spoionia v njih pomudil. Takoj sprva, že pri odhodu iz italijanske Tripolitanije sem se odpravil naravnost proti jugu, proti str memu pobočju Tasilskega gorovja, in danes sem prvi belokožec. ki je čisto sam — s čolnom preplul črto Gadames-Gat. odkoder se odpira čudovita panorama saharske Švice. Akakus. Hudičev grad (Gasr el Dženum) in bližnji masiv tlogar. To je pozorišče kolonijalne vojne, ki je vso Tripolilanito in Cirenajko spremenila v bojišče. Sleze, po katerih sem prodiral, so bile še postite z velbiodjimi in beduinskimi okostji in pogosto sem zadel tudi na ženske in otroške okoelnjake, ki jih hijene niso docela razgrizle. Kako se vrši kolonijalna vojna? To je nedvom no najsirahovilejša morija, v kater zmaguje vse lej zavojevalec, lo pa ne i orožjem marveć s pod- kupovanjem, izdajo in izkoriščanjem živalskih instinktov najetih predvsem barvnih vojščakov Vojna v Tri|M)litanij! in Cirenajki je trajala dvajset let in če ne bi bila tako brutalna, bi mogla trajati še vse stoletje Tudi angleško-burska vojna se je vlekla več let.. . Govoril sem i veterani te vojne in si mogel napraviti o nji pravo sliko. Angleži so zmagali To pa ni bila prav za prav zmaga angleškega orožja, ampak prej nekak splošen pokolj, v katerem tudi ni odločalo poveljstvo angleške armade, temveč neznane sile mednarodnih denarnikov. ki jim šlo za posest bogatih rudnikov v bližini Johannesburga. Angležem je šlo za zlato, Francozom v maro-kanski vojni pa za bogata najdišča naite. Italijani so si hoteli zagotovili mir v kolonijah, ki se razprostirajo ob Sredozemskem morju, da b; si pri svojili nekaj poljedelskega ozemlja, zlasti pa. da bi si pridobili novih rekrutov za bodočo koloni jalno vojno v Abesiniji. Ta vojna mi že tedai ni bita nikakršna skrivnost Tripoiilanija in Cirenaj ka pa navzlic še dosti ugodnemu podnebju nisla bih povsem pripraven teren za bele vojšCake. Evropska armada ne more z lastnimi silami na afriških lleh brezpogojno zmagati. Afriški teren se namreč za čuda razlikuje od evropskega, razen tega pa tudi afriški domačin pri vsei svoji primitivnosti ni več tako nepremišljen, da bi sovražnemu topovskemu ognju nastavljal gole prsi. Domačinom priljubljena igra je lov na zver-jad. Osvojevalska armada je v nekem oziru sorodna čreai antilop, ki sc v primeru, da je od več strani hkralti napadena, brezmiselno spusti v beg in se ujame v past. Evropec ne zna prenašati žeje tn lakote. Arma da belih vojščakov mora imeti za seboj ogromen tabor z živilskimi in municijskimi zalogami, a tak tabor zaradi pomanjkljivosti često zablodi 1er izgubi zvezo z armado. Brez oblastnega dovoljenj? sem se tedaj mudil na cirenajekem ozemlju. To je bilo področje, na katerem so se armade koncentrirale in pripravljale za napad na trdnjavo Senusijo v gorovju El Ach dar Ued el Kul. Ued el Kul (Rdeče gorovje) je globoko brezno sredi navpičnih skalnatih sten, v katerih še dan danes vidimo nešteto, votlini mrtvaškim očem podobnih odprtin. < Te odprtine drže v ogromne- podzemske votline, ki so pogosto zvezane s praznimi strugami |iravi pravcati labirint, v katerega peljejo neštet i skriti prehodi. Nobena evropska armada ni mogla zavzeti te trdnjave. Letala, topništvo, ceh strupeni plini niso ničesai dosegli. Za izdelavo velikega bojnega načria se je moralo armadno poveljstvo zahvalili samo vojščakom — predvsem Abesincem — in pa bogato razsipa-nim darovom, s katerimi so plačevali vohune Kolonijalni vojščaki so bili kraljevsko plačani. Ljudje z visokimi ambicijami so izdelali načrt za naskok. Pred delovanjem to|iov so poslali be-duinom in gorskim pastirjem ultimat Pogoji so bili čisto ugodni Domačinom je bilo za primer |»oložitve orožja zagotovljeno življenje in premoženje. Oblcgovalci niso prejeli odgovora Začela se jc zmagovita ofenziva. Bosonogi vojščaki ? visokimi rdečimi fesi so končali pacifikacijo. Več mesecev sem preživel v Cirenajki sredi posadke bosonogih abesinskih vojščakov Po končanih vojnih operacijah so /ačeli i>o sebni inštruktorji predelovali duše teh divjih, ali bolje, črnili vojščakov Začeli so jim vtepati v glavo spoštovanje do Italije in buditi v njih občudovanje do bogastva in mogočnosti novega rimskega imperija Prepričali so jih da je zvestoba Italiji njihova dolžnost, in lo tudi poleni ko se bo vojna končala in se bodo vrnili nazaj v svojo domovino, v divje »besinsko gorovje. i Nadalje so jim razlagali vse. kar zadeva dezerterstvo. kaj čaka vojščaka dezerterja. skratka oblikovali so iz njih nov kader vojakov, ki bo imel posebno nalogo širili nekoč v vrstah kralja kral|ev paniko in desorganizacijo. Pod konec maja 1044 sem zapustil Kapstadt — ravno |K) tritedenskem odmoru - in se začel ! odpravljali na novo |>otovaiije. Hotel sem spoznali še nekaj alriških predelov Vozil sem se s čolnom nato spet velik del južnih pustim ш slep prejczdil. i doklei nisem dosjiel do centralne Angole Spet sem kos zemlje preplul s čolnom Pa sem J Ri zaželel novega doživeija in začel mislili na no-tovanje г ladjo. Moi prvi brod »Poznanj I.« se mi |e potoon v reki Kasai. Čudežno sem si rešil /,ivl|enie in se peš privlekel do kraja Luebo v belgijskem Kongu. Prekorakal sem celih 1300 km in 3i slefal barčico, ki na nt prav nič podobna ladjam ki vozijo po rekah Lulua-Kasai in Kongu. Plul sem |>od poljsko zastavo t'rvič je "Beli orel« plapolal v teh krajih in to m> ie daiali moč1 in poguma v borbi z divjimi elementi. To ie bil najlepši del mojega potovanja, kajti »Магуе* (tako sem imenoval svojo barčico) nii je bila kakor del moje domovine. Na tej ladjici «cm pnplti! do prestolnice bel gijskega Konga, odkoder sem krenil v novo afriško kolonijo, kalere glavno mesto Brazzaville odseva v vodovju Stanleypoola. znanega razliva reke Konga. Nedaleč od lu proli vzhodu leži Abestnija Od francoske ravniške Afrike jo loči samo ozek pas angleškega in egiptskega Sudana. Tukaj v zamorskih vasicah, ki tonejo v pod-ravniškem močvirju ili pa v bližnjih džunglah se ustavljajo odmevi i bližnjega vzhoda Nam >e vobče zdi. da tukajšnji domačini nimajo nikakšne civilizacije, da žive v nekakšnem primitivnem stanju kakor Ži\ali To pa ni rosi Dotnačinska plemena samo čakajo. (Nadaljevanje na 14. stTani) Kurenčhuva Neška ma tud beseda Vem, de zdejla usi prčakujete, de vam bom prou kej pueebeu nouga puvedala. Lepu vas prosem, al je don-dons sploh Se kej nouga na tem svete? Jest niislem, de ne. Gulfal sa Ide že pred dva-taužent letem glih tku, koker gulfaja dondons. Kradeja tud, kar jest pounem. De se Ide med saba špeteraja. če ni drgač tud pubi-jaja, tud ni nič nouga. Aeten pol jest res na vem, kua b vam kej nouga puvedala, ke je blu že use tle? Jest b vam iz srca rada ustregla, de b vam enkat ferbec na-paela. Ampak jest res na vem, kua b blu kej ■tacga. Kene, u pulitka se jest prou nč rada na utikam, če prou je glih u pulitk usak dan kej nouga. Dons s ti diplumati roke stiskaja in s uble-bujeja zvestoba du groba. Juter pa spet drug. Ke se ta lubezen mal puleže, se pa spet skregaja med saba. Sej jest nč na rečem, tu je use u rede. Kene, če b prjatelstva na sklepal med saba, b ee pol tud skregat na mogel. Če b se učaseh na skregal, b pa spet prjatelstva na mogel sklepat. Tu je use tku naraven, de bi bil na more. S pulitka je holt križ. Če ja še tku ubračaš in ubračaš, je zmeri narobe. Pa tu ni prou nč čudenga. Če b se sam diplumati. ke sa strukuvnaki u pulitk, u pulitka utikal, b še blu. Ampak u pulitka se dondons utika že usaka brajnuka. Sevede, tu pa na gre in tud jit na more. Brajnuka je holl brajnuka, pulitka je pa pulitka. Brajnuke nej ustaneju lepu pr sojeb korbah na plač, diplumati s morja pa pr zeleneb mizah glave ubijat. Brajnukam gre sam za kaSen groš, diplu-matem gre pa za meljone in meljone. Tu je use kej druzga. Pa glih brajnuke sa še ta narbl hicik pulitkarce. Zadenč enkal je biu tak špas na plač, lie sem jest glih z ena kmetica za fržou glihala, de sma usi mislel, de bo Sou ceu plač z lima. Pa usega tega je bla sam pulitka uržah. Sam zatu se je flu, ker režim je bulši, prejšen al zdejšen. Ke sa sprevidle, de besede nč na zaležeja, sa začele pa ena druga e figa u nus drezat. In niša jejnale preh, de je ubema začela kri iz nusa kaplat. Vite, Jest se pa raj na utikam u take reči, ke prozaprou men nč am na greja. Tu je že ud nekdej moj princip. Jest nečem nekol delat zdrahe med Idmi. Če če mt eden prou, mu holt pestim de ma prou. Mislem s pa ta soje. Vite zatu me maja pa Ide tud rad. Če jest tkula ub nedelah kašna pametna blek-nem, tu je use. Čez teden pa raj držim ježek lepu za zubmi, če jh prou nimam. Čakte no. Tula b vam pa še useglib rada puvedala, čeprou se pes ubes. Sej dons je ja nedela, koker nalaš. Zatu m ni treba niojga principa prelomt. Tu, kar vam bom zdela puvedala, se je zgudel glih done teden, ke je bla slučajen tud nedela, koker je dons. Sej vam je mende znan, de hodem jest že ud nekdej usaka nedela zjutri h ta peru maš h flečkajnarjem, ke m je še ta narbl na roka. No, tku sem šla tud una nedela. Kumi pridem ke du tistga musta. ke sa ga nalaš naredel za ženske, koker je tud gor zapisan, pa že zagledam tam zraven Prešerna dve že precej prletne babnce, ke sa se med saba sem pa ke rukale. Ke sa melo ube, nsaka zase en kup puperja pudpajztha, sem prec vedla, de boja ta narbl gvišen raznašalke kašneh časupisu. Reglale so tud tku, de sem jest ta peru mislela, de reglaja žabe u Iblanc. Koker sem pršla ke du sred musta, sem pa že pugruntala, de tu ni reglajne žab u Iblanc, ampak raznašalk časupisu. Ke me pa ta reglajne ni prou nč intresiru, sem ja pa ubrala kar naprej preke cerku, de b na pršja prepozen. Nisem pa še pršla čist du konc musta, pa že prleti ena babnca preke men in m začne mulit en časupis prou pud nus. Sevede, razločet nisem mogla, lata za en časupis m muli pud nus, ke je blu še čist tema. Zatu sem tla smukcnt mem ne kar naprej, de b se ja preh znebila. Pa ni šlu. »Gespa, nej kupja :.Jutro«l Tu je ta narbl razširjen dneunik tega sveta. Sam dva dinarčka kušta, pa ga boja mel ceu dan dost za gledat. Ke boja večerja kuhal, boja pa še lohka pudkuril z nim. Sam dva dinarčka kušta.« Tkula je babnca reglala u mene. In me kar naprej ni pestila. H sreč m je prskučila hiter una ta druga na pumuč. »Gespa, nej kupja raj »Sluvenca«. Kušta tud sam dva dinarčka. Razširjen je pa še bi ket »Jutro«. Ta baba sam aufšnajda, Sej ni use skp nč res, kar vam prau. Sama baharija ja je, nč druzga.« »Kar tih bod tnrcina namarna! Ti lažeš, koker pes teče. Vi ste prouzaprou brajnuci, ke »Sluven- Črnec se je uklonil, prelil je čez mero krvi, podlegel je premoči, toda samo premoči in komaj čaka trenutka, da se vrže na tietc. ki so ga kakor divjega ptiča zaprli v tesno kletko. Prisluškujoč tukaj pod ravnikom v nočno tišino. zaznamo tih odmev bobna, ki prehaja, kakor se nam zdi, v oddaljen jek gromov. Koža, napeta na izdolbenem deblu, zdajci utihne, pa kmalu za-brni i znova Nobena postojanka, noben izvidnik ne razume te grozeče, skrivnostne govorice. To je prvotni tip radia, ampak dovršenega radia! Med tem ko se gneto v naših radiopostajah cele trume uradnikov, opravljajo zamorski radio sami prostovoljci. Star, izkušen zamorec tolče na boben in eporoča sosednjim vasem vse, kar 6e je v njegovem okraju ali vasici dogodilo, ali pa jim ponavlja pravkar prejeto novico. Okoli njega stoji gosta truma mladeži, strmi zamaknjeno v gibe njegovih rok in v tankoslišni inštrument, ki registrira zvoke. Mladini se tako učijo umetnega govorjenja v daljavo, kar je v primeri z Moreejevim aparatom res brezprimerna umetnost Morse je stvonl abecedo, ki ima etalno znake in jo more vsakdo prečitati, kdor jih pozna. Toda razumeti mora tudi oddajalčev jezik. Zamorec pa je ustvaril zvoke, katerih vsak ima svoj pomen tn ki jih razumejo vsa bližnja in oddaljena plemena, pa najsi govore katerikoli jezik ali narečje. Zamorski boben bo ostal belemu rodu večna ekrivnost. Nihče, razen črnca, ne more prečitati zamorske brzojavke. Zamorec ne zaupa nikomur te svoje posebne dediščine. Videl sem na stotine, na tisoče zamorskih vasi. Na glas oddaljenih zvokov obstanejo vsi, moški, ženske in otroci, kakor kamenite sohe in prisluhnejo Boben bobni in utihne, ponovi še enkrat prejeto vest in spet utihne Nato se začne razlaganje prejete brzojavke, novica se sporoča tistim, ki je nieo slišali in je niso moli razumeti. Zdajci pa se oglasi nov inštrument, nov boben potrdi prejem oddane novice, ki jo nato 6poroči dalje, še bolj oddaljenim vakem. Tieti, kdor omalovažuje organizatorične sno-«obnosti domačinov, je torej zelo kratkoviden. Črna Afrika živi. organizira^ se in čaka. Kakor lovec Čaka primernega trenutka. ca« sam na droben predajate. Mi pa tud na debel kepčujema z »Jutram«, ne sam na droben, koker vi. Mi predama »Jutra« usak teden ta narmn en vagon sam na debel. Pu dva dinarčka kilo. Pol ga gre pa tud na droben še precej. Asten, gespa, kar kupja nej ga. Boja videl, de jim na bo žou.« »No, pa m ga dejte kar hiter en vagon, če ga mate glih pr rukah,« sem ji udguvarila. »Veste, jest tud raj kepujem na debel, koker na droben, ke pride useglih mal cnej. Če ga glih nimate zdaila ceu vagon pr rukah, bom pa za enkrat kepila kar ud brajnuke enga »Sluvenca«, de ga bom mela za dons.« Mal debel me je pugledala babnca, rekla pa ni nč. Kar paf je bla. Jest sem pa hiter uzela »Slu-venca«, udštela dva dinarčka in hiter smukelna mem babnc preke cerku, de b maše na zamedila. Kaj pravi tehnika Traiter V Ameriki je sedaj največja senzacija tako zvani »trailer« ali priklopni voz, kar je prav za prav potujoča hišica; od skromnih »hišic«, katerih notranjost spominja na ladijske kabine, malih dimenzij, ki stanejo 450 dolarjev, do pravih lukuznih jaht na kolesih v ceni do 10.000 dolarjev. Srednji »trailer« stane približno 1000 dolarjev in ima 6icer tesno a vendar prav ugodno razvrščeno pohištvo za 4 osbe. Fotelji se čez noč raztegnejo v postelje, mala kuhinjica, ledenica, prha, toaleta, omare za obleko in perilo, telefon za šoierja, radio itd. Z naraščanjem števila potujočih rodbin in ljudi, ki stalno prebivajo v »trailerjih«, je nastalo par važnih problemov kajti že nad 200.000 rodbin je odpovedalo stalna stanovanja in živi v teh hišah na kolesih. Prvi — je problem cestnega prometa. Že danes vožnja po ozkih cestah ni prijetna in varna. Tovorni avtomobili, vedno večji in širši, zavzemajo cesto, vozijo počasi, zakrivajo pregled in človek mora precej potrpeti in imeti trdne živce, da najde primeren trenutek, da prehiti tega velikana. Kaj bo šele takrat, ko bodo vedno večje in daljše hiše na kolesih zavzemale ceste, grajene le za lahke turistične avtomobile? Ko bo, kakor napovedujejo, »Kako morete spati pri mojem predavanju?, zavpije profesor »Prav lahko., odgovori dijak, le če bi malo bolj tiho govorili.« Kua sa mele še pol babnce med saba, na vem. En reglajne sem pa slišala še cola pot. še clu gor pu štengah. Sele, ke sa se zaprle cerkvene urata za mana, sta mende utihnlne. Ce 6 nista nazadne še u lase skučile. Ke sem šla ud maše, me je začel pa le mal skrbet, če me je babnca spuznala in m bo pestila prpelat kar ceu vagon »Jutra« druh dan pred hiša. Pa mende se m ni za bal. Tu je še dober, de ji nisem dala sojga atresa. Spuznat ine pa tud ni mogla, ke je blu še čist tema. Vite, Ide boži, tula je še ta narnuvejš, kar sem vam mela dons za puvedat. U teh šternajsteh dneh, ke bom jest spet pršla du besede, se bo pa že spet kej nouga izungaul, de m na bo treba držat jezika za zubmi. Sej je zmeri kašen dirndej na tem svet. polovica naroda živela v teh »trailerjih« in menjala bivališče vsako sezono, kakor nomadi? Najbrže je veselje »vandranja iz kraja v kraj« ostalo v krvi. podedovani Amerikancem od svojih prednikov. Drugi problem so šole. Jasno je, da ne gre pošiljati otroke vsak mesec v drugo šolo v drugi državi. Tretji problem — slučajni padec, kakršen koli že — cen blagu (realijam) in s tem v zvezi padec davkov iz tega vira. Ta dva problema sta zelo tesno povezana med seboj, kajti večji del kritja budžeta za šolstvo črpajo ravno iz davkov na posest in realije v mestih. Kaj storiti v tem slučaju? Ali naj te »cigane« posebno obdavčijo, ta izravnajo izgube, ki nastajajo vsled njih posebnega načina življenja? Naravno, da ti problemi še niso tako resni, a Amerikanci ne odločajo radi šele takrat, ko jim gori streha nad glavo; tako o tem že javno vedno bolj in bolj razpravljajo. Med tem pa je Florida, kjer je radi milega podnebja naval teh »vandrovcev« največji, že praktično poizkusila rešiti par najbolj kričečih vprašanj. Napravili so posebna taborišča, kjer »trailerji« za 2 do 3 in pol dolarjev ledensko dobijo vse sodobne ugodnosti: elektriko, vodovod in pralnice. Okrog takih taborišč nastajajo male špecerijske trgovine, podružnice bank in fioštni uradi. Videli bomo. če se bo to razvilo v veliki meri. ali p>a bo po nekaj letih pojenjalo in bodo zopet »v modi« staromodne hišice z vrtičcni in pa stanovanja. ZSogovnica Iz zlogov: a a. ca. ca. ca ci. če di dre. e. en. en gli. grab. ha, i. ja'. ia. jan, ke, ieš. I je, lo ma. men. neč. ni. ni. ni, nik. nik, noj. nož. po. ra, ra. ri. ri stre, šče. to ve. vel. vi, vo. vo. za — sestavi šestnajst besed nasledil>ega pomena: 1 del konjske opreme. 2 priprava za čiščenje žita. 3 vrsta ko'.olca. 4 del peči. 5 predplačilo. 6 lesena posoda. 7 del voza 8 del voza. 'ldel sekire. 10 vrtna zeleniava. 11 poljsko orodje 15 večerno zvonjenje. 16 del ure. Če dobiš pravilne besede, ti prve črke brane od zgoraj navzdol povedo vremenski pregovor /.a svečnico. Šlevi'nica 13. 2. - 11. 13. 8. — 7. It. 10. a 9 8 - 8. 16. 2. 17. 2 — 12. 7 2 - 15. 14. 2. - 16. 11. 12 - 14 11. 3 4 I. — 16 8 10 — 15 10. 8. — II. 13. S. - 6. 4 14 17. 8. — 15 2 - 7. 14. 11. 5. 11. 1. 15. 10 U. 15. 8. 10. Ključ: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 4. - sad 7. 8 9. 10 11. 12 — letni čas 13. 11. 14. 15. 2. 16. 11. 17. - nasprotno od ;>nmet. Mesto gorniih šle' ilk postavi pravilne črke, da dobiš znau slovenski pregovor. Razvezano snopje Kdo ie bil Va enfin Pieme ? Leta 1881 ie nemški botanik profesor Voss priobčil v avstrijskem botaničnem vestniku (»Oesterr. botan. Zeitschrift«) članek v hvaležen spomin znanega botanika, slovenskega župnika Valentina Plemla. ki se je rodil 7 jan.iarja 1820 na Rečici pri Bledu na Gorenjskem. V 23 letu je postal duhovnik in potem je služboval jxi raznih krajih naše domovine. Slednjič je bil na Koroški Beli. Na večer 1. junija 1875 je vprav molil v svoji cerkvici — in tedaj je pisatelja prirode in njenih prikazni zadela smrtno najveličastnejša prirodna prikazen — udarila je etrela v cerkev in župnika tako ranila, da je od opeklin umrl 9 junija 1875. Kjerkoli je Plemel pastiroval. je vedno delal izlete in z nenavadno marljivostjo nabiral rastline. Tako si ie v dolgih letih sestavil krasen herbarij in našel mnogo rasilinskih vrst, ki jih dotlej v deželi še niso poznali. Leta 1862 je v tretjem letnem zvezku kranjskega muzejskega društva izdal seznam 664 zelo redkih cvetic z naslovom: Dodatki za h kranjski flori (v nemškem jeziku); pozneje menda tr več pisal. Na dunajski svetovni razstavi je razstavil lepo zbirko rastlin in je dobil za to svetinjo napre dka v priznanje njegovega truda za pospeševanje kranjske flore Zanimivi Plemlov herbarij je svoj čas hranil bivši nadgozdar Miklič v Radovljici. Kai ie „faterman"? Taterman je bilo pri starih Slovanih ime božanskemu bitju, ki je imelo vodo v svoji oblasti. To ime se je še do pred 50 leti ohranilo po Gorenjskem Pri vodnih koritih, ki so bili po vaseh, je stalo na podolžni stran' v sredi ali pa na koncu korita navpično bruno, iz katerega je molel žleb, ki po njem pritaka voda. Temu navpičnemu brunu so dejali Slovenci »taterman« in bilo je mnogo ta-termanov, ki so imeli na vrhu prejiosto obrisano človeško glavo. Navaden je bil in je ponekod še zdaj pregovor: Drži se kakor taterman, kar pomeni, da se drži leseno. Slavonija — Slovenra ? Zgodovinar Simon Rutar je leta 1882 zapical v nesem spisu: Slavonija je izvestno dobila svoje ime j>o Slovencih, ke»- so se vse dežele, kjer so se Slovenci naselili, imenovale Sclavinia. Sclavonia — Slovenija. Pokrajina Slavonija je do 16. stoletja obsegala tudi župnije Zagreb, Križ, Va-raždin, Sv Jurij in obe banski granični polkovniji (med Kolpo, Savo in Uno) ter za njenega največjega obsega tudi polovico tako zvane turške Hrvatske. Po razpadu velikomoravske države (905) je bila prišla Slavonija v oblast Ogrom in ti so jo smatrali kakor svoji kroni pridruženo vojvodino. Iz nje so razširili evoj vpliv čez dalmatinsko bosansko Hrvatsko (do leta 1102). — Severni del vojaške krajine nad Lonjo in llovo se je za Ferdinanda I. imenoval »slovenska« (vindiška) ali varaždin-ska krajina in le južni del hrvatska Najslarejši narodni pisatelji provincijalne Hrvatske niso svojega jezika nikoli imenovali hrvatski, ne"' zmeraj le »slovenski jezik«. S A H V nadaljnjem tekmovanju za prvenstvo klubov Slovenske šahovske zveze je Celjski šahovski klub s precej sreče porazil Mariborski šahovski klub s 6 : 2 in 4 in pol : 3 in pol in se s tem priboril do finala. V Ljubljanski skupini je Triglav v povratni tekmi zmagal nad Sent Petrom 5 : 3 in si tako s celotnim rezultatom 10 in pol : 5 in pol pridobil pravico pomeriti se v semifinalu z Ljubljanskim šahovskim klubom. Triglav se je pa brez borbe vdal in tako se bo vršila v nedeljo 31 t. m. finalna tekma med Ljubljanskim in Celjskim šahovskim klubom v Ljubljani. Tekmovanje Slovenske šahovske zveze mora biti končano do 1. telruarja, ker se takoj nato začno tekme za prvenstvo države. Prvak naše zveze bo odigral prvo tekmo s šahovskim klubom Karlovac, in če zmaga, v tina.u z Bel- rajskim šahovskim klubom in sicer najbrže v jubljani. Radovedni smo, ali bo našemu prvaku uspelo ubraniti ponosni naslov državnega prvaka. V mednarodnem šahu je po turnirju v Ha-stingsu nastopilo nekako zatišje Večj; turnir je bil v Rusiji: nekaj mladih talentov je pustilo za seboj celo vrsto znanih imen, pokazalo se je, da ruskemu šahu ne bo zmanjkalo naraščaja, kar je Pač posledica sistematičnega gojenja šahovske igre. ri nas se s tem ne moremo pohvaliti: prejšnji rod počasi odpada, mladih res dobrih in nadarjenih igralcev pa ni na plan. V nedeljo 17. in 24. t. m. sla odigrala šahovska kluba Lovšin in Gaberje prijatelj -ki tekmi 'n sicer prav v Gaberju. kjer so bili Ljubljančani katastrofalno poraženi s 7 in pol : 2 in pol. I a poraz se jim je posrečilo deloma vrniti v revanžni tekmi, ko so s precej smole zmagali samo s 7 • 4. tako, da je celotni rezultat 9 in pol : 11 in pol za Uaberje. Fine — Thomas. 1. d2—d4, Sg8— f6 2. c2—c4 e7-e6 3. Sbl— c3 d7—d5. 4. Sgl—f3, Sb8-d7 (na tem mesiu je najbrže boljše L13—e7 ali pa takoi c7—c6 ker ima potem črni možnost, da se brani na več načinov). 5. e2— e3 (na Lcl— g5 bi črni s c7—c6 skušal priti v Cambridgesprings varijanto, ki je ena najboljših obramb v damskem gambitu) c7—c6. 6 Lfl—d3, Lf8—d6 (to je slabo, ker omogoči belemu, da z e3—e4 pride v prednost v središču. Bolje dXc4 in prehod v meransko varijanto na LXc4 z b7—b5 itd.). 7. 0-0, 0-0. 8. e3-e4!, d5Xe4. 9. Sc3Xe4. Sf6Xe4. 10. Ld3Xe4, Dd8-c7 (črni je v stisnjeni poziciji in mora poskušati osvoboditi igro z izvedbo poteze c6—c5 ali e6—e5 Zato obdrži skakača na d7, da kontrolira važni točki c5 in e5). 11. Ddl —e2, Ld6—f4 (s tem pomaga črni belemu, da hitro razvije vse svoje figure, toda еб— e5 ni šlo radi c4 —c5 in d4Xe5, c6-c5 pa radi d4—d5 in črni je še vedno pod velikim pritiskom). 12 Lcl> 14. Dd6 Xf4. 13. Tal—dl Ta 8—b8 (črni ne more najti pravega načina, da bi osvobodil svojo igro in ta čas uporabi beli, da še bolj ojači svojo pozicijo). 14. Tdl—d2, Sd7-f6. 15 Le4-c2, Df4-c7. 16 Tfl —dl, c6—c5? (beli je to r>otezo preprečil in sedaj ko jo črni kljub temu igra pride v lahko dobljeno pozicijo). 17. De2—e5! (tega črni najbrž- ni pričakoval in pride sedaj r>o izsiljeni menjavi dam, ker bi sicer izgubil pešca v brezupen položaj) Dc7 Xc5, Le6Xa2 (to stane črnega figuro kar je pa 20. Id2—d8, b7—b5 (črni je uvidel, da je izgubljen in računa samo Še na slučaj). 21. c4Xb5, Se8 - c7. 22. Sg5-e4! preti Sf6+ Kg7. Txf KXf8 TdS+ Kg7, Tg8+ Kh6, 1h8 itd.) Sc7-d5. 23. Se4-I6+, Kg8-g7 (tudi po SXI6, TXf8+ KXf8. eXI6 bi bil črni v brezupni poziciji). 24 TdSXIS. KXf8. 25. Sf6xd5. e6Xd5. 26. TdlXd5. LcS еб. 27.Td5 Xc5. Le6Xa2 (to stane črnega figuro, ker 'e pa končno vseeno, ker bi sicer odločili beli pešci) 28. b2-b3. KfS eS 29 Kgl-H Ke?-d7 30 kff -el, TbS b6. 31. Kel —d2 a7 a6. 32 b5>.a6. Tb6xa6. 33. Kd2 c3 in črni se je vdal. Proti grožnji Kc3—b4 in Tc5—a5 ni obrambe. Nagradna krizanica „Rešitev- pošljite najkasnete do četrtka opoldne na „Uredništvo Slovenca- in označite na kuverti nKrt tam caV četrtek bo ob treh popoldne žrehame. V pismu naj bo samo izrezana križanicu iz „Slovet:ca" m znamka za en dinar. Za prihodnjo pravilno rešitev križanice je zopet razpisanih 10 nagrad Izžreban bodo dobivali „Slovenca" mesec dni brezplačno. Besede se začno pri številkah nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1 Postaja ob južni železnici,' 5 lesena stavba. 9 časovno razdobje, 13 del panja. 16 del glave 17 vrstn padavine 18 del lela 19 vrsta masti. 20 vrsta zabele, 21 jugoslovanska reka. 22 uni'erzitein slušatelj. 23 evropsko glavno mesto 25 vrsta piemikan'a 26 zakrament 28 dnmača žival, 29 pravopisno znamenje. 20 žareča vulkanska snov. 31 kovanje. 32 ud družine. 3'3 jed, 34 karta. 35 moško ime, 36 tuja bi seda za zmedo. 38 kraj vSremu 39 obrtnik, 41 žensko ime. 43 vrsta dajatve 44 ptica, 46 ptica. 47 zmleto žito 48 dobi nevesta. 44 arabski pridevek, 50 jugoslovanska reka. 51 neljubi občutek, 52 pijača. 53 največja spremenljivka 54 rimsko ime za sedanjo Romuni o 5b del družine. 57 moško ime, 59 grič pri Bel ;radu, 60 žensko ime, 61 lesena posoda. 62 u: anje 63 živalska noga. 64 madžarska reka, 65 lesena posoda. i Navpično : 1 vinograd, 2 ruska reka. 3 isto-! imenski krai pri Moravčah in pri Liubijaui. 4 del ' cirkusa 5 krai pri Trbovljah. 6 zutelka 1 zadnje slabo vino. 8 del sveta. 9 jiega. 10 že isko ime 11 kraj v Srbiji. 12 del morskega gibanji 13 s'o-, vanski kralj. 14 turško ime. 15 graon, 24 ndavina i i5 stavba 26 oblika vode. 27 del telesa 28 o-jljar-ska naprava, 29 štajerska reka 30 tihet nski duhovnik. 31 turški sodnik. 33 trebušna bole/en 34 domača žival 35 prerok 37 ruska reka, i8 tekoča voda. 39 mlinarska priprava 40 vzrok bolečine 42 evropska reka 41 ju'.'osiovan-ka mena reka 44 pevski izraz. 45 kuhinjska priprava 46 afr ška jiokrajina 47 sosed, 48 denar, 49 moško ime. 1 del telesa. 52 del poslopja. 53 slovenska reka. 55 lesena poso la, 5b del obleke, 57 svetopisemska oseba 58 zdravilo. Znižali smo cene pokromanju ker smo naš obrat modernizirali in racionalizirali tako da smo v stanju postreči hitro, solidno in po coni ne da bi trpela kvaliteta d&Sa d. Z o. 7.. LJUBLJANA Celovška cesta 90a telefon s t. 22-19 Likvidacija kmečkih dolgov Izročitev dolžnikov PAB Kol smo že večkrat opozorili denarne zavode, je bil dne 81. januarja 1037 zadnji rok za izročitev dolžnikov Privilegirani agrarni banki. Do tega roka so morali denarni zavodi izročiti saj sezname kmečkih dolžnikov in pa najvažnejše dokumente o obstoju dolga. Ostale dokumente kot lia pr. potrdila, da je kdo kmet. pa lahko Izroče še naknadno do 30. aprila 1937. Plačilo zasebnim upnikom Po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov (čl. 36) se morajo vse obstoječe dolžniške listine za dolgove kmetov-zasebnikov zamenjali za nove, katerih obrazec je določil tozadevni pravilnik in kateri obrazci se dobi tudi v Jugoslovanski knjigarni IIIMIIIIIHHI ■■■■——— VELIKA ZAKLJUČNA ŽREBANJA 33. kola Drž. razredne loterije se vrâe ûmmm gd 9, febrisarîa do 3. marca S. L ПШВМШВШНВШШ DOBITKI: 1 premija Sin 2,©oo.ooo'- 1 ti a 1,000.000- 1 li n 500.000- 1 it 1 400.000'- 1 a 11 300.000'- 5 dobitkov pa „ 200.000'- 10 it Il II 100.000'- ia u II 11 80.000'- 10 n 11 11 60.000'- 15 a 1" II 50.000'- 15 ii 11 11 40.000'- 15 a 11 11 Зо.ооо'- 20 ii 11 11 20.000'- 200 a 11 11 10.000'- 250 a 11 11 8.000- 300 a 11 11 6.000'- 400 ii 11 11 5.000'- 500 a 11 11 3.000'- 1650 ii 11 11 2.000'- 33600 ii 11 11 1.000'- skupno 56 dinarjev Cena srečkam Vi srečka Din 1000- '/> ereïke Din 500- '/> sreike Din 250- Strogo solidna, točna in diskretna postrežba! Originalne srečke za to žrebanje se razpošiljajo samo proti predplačilu. Citavna kotekfura Državne razredne loterije A. REIN I DRUG ZAGREB v Ljubljani, tako da naj se upniki in dolžniki glede tega ne obračajo na denarne zavode, ki s tem nimajo nobenega posla. Opisali smo tudi že postopek pri zamenjavi, ki so mora izvršiti pred občinsko upravo, ki je pristojna za dolžnika( ne za. upnika). Dolgove zasebnikov delimo v dva dela. Prvi so dolgovi, ki izvirajo iz nakupa blaga na up ali obrtnega dela. Ti dolgovi se ne znižajo, plačati pn jih mora dolžnik v 12 letih s 3% obresti. Dolgovi iz ostalih pravnih razmerij (torej vsi drugi dolgovi zasebnikom, razen blagovnih, ozir. omenjenih zgoraj) se znižajo za 50% in tako znižrfne dolgove plačajo kmetje (po obračunu obresti se-sveda) v 12 letih tudi s 3% obresti. Vendar pa napravi uredba izjemo za take dolžnike, ki so v boljšem položaju kot njih upniki in kateri dolžniki torej ne uživajo zaščite in morajo normalno plačali svoje dolgove. Tudi določa uredba še nadalje izjemo, ko pravi, da sme upnik, ki misli, da je njegov dolžnik iz katerihkoli drugih terjatev, ki niso posebej določene v tej uredbi, zmožen plačati več kot 50% svojega dolga, sme v letu dni, ko stopi uredba v veljavo, torej do 26. sept. 1937, zahtevati ob predložitvi potrebnih dokazov pri pristojnem okrajnem sodišču, da se znižanja delno odpravi ali pa popolnoma. Poleg tega sme dolžnik, ki dokaže, da ne more plačali niti 50% svojega dolga, ali ki dokaže, da je plačeval pred 20. aprilom 1932 na la dolg oderuške obresti, zahtevati v letu dni, torej do 20. septembra 1937, pri pristojnem okrajnem sodišču, naj mu se zniša dolg tudi nad 50%. 6AJEV 8 iliCA 15 Zborovanje ljubljanskih trgovcev Ljubljana, 30. januarja. Kakor smo že poročali, je bil včeraj v veliki dvorani Trgovskega doma občni zbor Združenja trgovcev, ki sta je zaradi raznih govorov in volitev zavlekel proti navadi čez polnoči. Zborovanje je mestoma postajalo burno, vendar se je končalo v redu, če izvzamemo nekatere neokusne napade, ki ne spadajo v okvir stanovskega zborovanja. Zborovanje jo vodil predsednik združenja g. Soss, ki jo uvodno pozdravil vse navzoče, zlasti zastopnika mestnega poglavarstva nadsv. dr. Brile ja, predsednika Zbornice za trg., obrl in ind. g. Ivana Jelačina s tajnikom g. odporo. Nato je prav neokusno napadel predsednika apelacijskega sodišča, sklicujoč se pri tem na »Jutro-, pa dodajajoč še grožnje 11a naslov g. predsednika. Ta napad nikakor ni bil v skladu z okvirjem stanovskega zborovanja, s katerim ni imel nobene zveze, pa je vreden obsodbe. Kam bomo prišli, če se bodo napadale osebe, ki nimajo s stanovskimi zadevami ljubljanske trgovine nobenega posla, ki si' nn samem zborovanju niti branili ne morejo, ker jih sploh ni zraven! Po teh govorih je sledilo blagajniško poročilo, ki ga jo podal g. Verbič Anton. Podal je in primerjal proračun z efektivnimi izdatki in dohodki v letu 1936.. nato pn je bilo prečitano poročilo nadzorstva, na podlagi katerega je bil dan upravni absolutorij. Proračun znaša za 1937 283.000 din, ki se bo kril z inkorporaciianii in z doklado. ki oslane v neizpremenjeni višini. Imovina združenja je lani narasla za nad 100.000 din in znaša v gotovini 1er naložbah že okoli 350 000 dinarjev. Tudi proračun za 1. 1937. je bil sprejet. VOLITVE. Pri naslednji točki dnevnega reda: volitve, je prišlo do malih nes|>ornzumov in nesoglasij. G. Vidmar jo predlagal celotno novo listo za odbor, ker pa se je pojavil ugovor, so se morale vršiti tajne volitve. Pri teli tajnih volitvah su najprej volili predsednika ter je bil izvoljen za predsednika g. Viktor Meden, ki je dobil od 139 oddanih glasov 72, g. Verbič pa 56. G. Meden je potem prevzel predsedstvo od g. Sossa, ki se je zahvalil dosedanji upravi ter trgovstvu za sodelovanje. Novi predsednik je nato razvil par pro-graniatičnih misli o svojem bodočem delu. v katerih je posebno poudarjal, «lil 1к> stremelo združenje za dobre odnošuje z oblastmi 1er da bodo želje in zahteve stanovske organizacije ljubljanskega trgovstva našle vedno povsod pravilno upoštevanje. Po volitvah predsedn.ika se je razvila debata o načinu volitve podpredsednika ter se je zopet moralo vršiti tajno glasovanje, pri katerem je dobil za podpredsedniško mesto g. Roman Golob od 111 oddanih glasov 72, g. Verbič, za katerega so se zlasti zavzemali speceristl, pa 64. Tudi pri volitvah ostalega odbora sla bili postavljeni dve listi, ki sta se razlikovali samo za eno osebo. Izvoljena jo bila naslednja lista: Volk Avgust, Železnikar Ivan, Krivic Ivan, Novak Franc, Krek Janko, č'ebin Dominik, l.az-uik Viljem, Kolšek Franc, štrukelj Jožu, Slepič Mirko, Mravljak Franc in Verbič Anton: namestniki: Zlender Aonton. Robežnil; Avgust. Lukič Zvonimir, Cermelj Kristijan. Koinpare Miloš in •Motoh Bogomir. Nadzorstvo: Soss Karel, Florjunčič Stanko, ltožanc Miha; namestniki: Cepou Janko, Scliniidt Oskar in Goreč Joso. Delegati za zvezni občni zbor: Jelačin Ivan, Viilnmr Stane, Škrbec Franjo. Florjunčič Stanko, Golob Roman, Stepič Mirko. Meden Viktor. Volk Avgust. Soss Karel, Kolšek Franc, l.aznik Viljem, Krek Janko in Verovšek Joža. ('.'ustni odbor: Vidmar Slane. Meden Viktor in K el le Josip. Carinski dohodki naraščajo. Kot znano, je bil sredi meseca decembra lani povečan ažio. Zaradi tega je pričakovati, da bodo carinski dohodki ludi narasli. Tako so znašali carinski dohodki v prvi desetini decembra 1936 (v oklepajih podatki za isto dobo 1935): 25.3 (?0.6) milij., v drugi desetini so narasli na 28.4 (25.2), v tretji pa na 33.1 (20.3) milij. dinarjev. Skupno so bili v decembru 1936 carinski dohodki v primeri z letom 1935 višji za 20.7 milij. dinarjev. Nadalje so že objavljeni skupni podatki o carinskih dohodkih do 20. januarja 1937. Od 1. aprila 1936 do 20. januarja 1937 do dosegli carinski dohodki vsoto 646.5 mili', din, dočim je za to dobo znašal proračun samo 366.1 milij. V dobi od I. aprila 1935 do 20. januarja 1936 so dosegli carinski dohodki 594.1 milij. din. Naši kliringi z Italijo in Nemčijo od 21. do 28 jinuarja se jc naš aktivni saldo v kliringu z Italijo zmanjšal od 49 na 48 milij. lir. Klirinški saldo v prometu z Nemčijo je ostal neizpremenjen na 25 milij. mark. nikt nas! bani Obrtno-pravna odločbo bana dr. Natlačena. Na podstavi ministrske uredbe od 30. aprila 1936 in na predlog zbornice 1er strokovnih združenj je odredil ban dravske banOvine rt r. M. Natlačen, da se obrta brivcev in frizerjev izločila iz točke 58 v čl. 23 obrtnega zakona kol istovrstna in istotain izpremenita v sorodno obrta za območje občin: Ljubljana, št. Vid, Kranj. Bled, Jesenice, Kamnik, Novo mesto, Celje, Rogaška Slatina. Maribor in Ptuj. pri HRiPi in mmt y T« ',-A Koliko stane tuj denar Ker mnogi naši ljudje prodajajo tudi zaseb-1111 majhne zneske dolarjev itd., navajamo v eilnjeili koliko so danes plačevale banko za ovce tujih d:..av (valute): I Iranc. frank .... švicarski frank . . . i lili. lira ..... reška krona .... avlsrij»ki šiling . . . ameriški dolar . . . kanadski dolar . . . l'uni sterling .... 2.15 10.1111 2.10 1.50 8. III 17.711 17.25 235. din Borza Dne 30. Denar januarja 1937. Ta teden je znašal promet na ljubljanski borzi 5.11 mili.|. din v primeri s 5.015, 6.391, 4.291 in .3,131 milij. din v prejšnjih lednih. Curih. Belgrad, 10.— , Pariz 20.375, London 21.41, Ncwyork 437.25, Bruselj 73.80, Milan 23 025, Amsterdam 239.40, Berlin 176. Dunaj 77.40 (81.601. Stockholm 110.375, Oilo 107.55, kopenhagen 95.55, Praga 15.26. Varšava 82.50. Budimpešta 85.75, Atene 3.93, Carigrad 3.25, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.45, Buenos-Airer, 132.25. Vrednostni panirji Dunaj, 20. jan. Špekulacija je večinoma dane; nudila papirjev, vendar brez posebnega efek-la lia tečaje Večina tečajev je bila celo viva kol prejšnjega «lin; v kulisi. Beležili so Iv okl. pajili navajamo tečaje v začetku tedna dne 25. jan.): Donavsko-savsko-itulranska obligacije 79.10 (78.10). delnice: Narodu;: banka' t T«; (176). Don-ivako-savsko-,jadranska 19.55 (19.00), Ferdinandova severna železnica 1.143 (1.110). Sle.j 29.05 (29.00), Sieirtens-Schuckert 161 (160.20), Sleweag 30.60 (31). Magnesil 94.50 ( 96). Trbovelj 31.10 (31.80). Alpine 48 65 (46.80), Rima Mtiiany 105 (106.10), Sleyr-Dainiler-Piioh 233.5(1 (231). I.evkain 67.25 (61.75). Seinperit 58.90 (62.30). Žitni trg Žitni trg je postni mirnejši 1er so cene la teden v pšenici in moki nekoliko popustile. — Čvrste pa so cene koruze Za koruzo zahtevajo danes za promplno času primerno suho 77 par. Imljija, za uinelno sušeno pn 88—89 Koruza se mnogo izvaža v relaciji Split Sušak, najbrž v Francijo. Slabša pu je tendenca za pšenico, lako Privilegirana izvozna družba kot zasebna trgovina sla znižali nakupne cene. Danes prodajajo bačko in banaško pšenico po 160. Nadalje so ta teden popustilo cene moke od 265 na 255. V ostalem so bile še tele cene (fran-ko nakladua postaja): ječmen 130—135, rž 180— 185 • vse srednjevrstno blago. Olrobi so beležili: drobni 90—95,' debeli 97.50-100. Živina Cene na živinskih sejmih v Mariboru, Kranju m Ptuju so bflc sledeče: V Mariboru; debeli voli 4—4.50, poldcbeli voli 3.50—4, vprežni voli 3.30—3.80, biki za klanje 3.25 — 3,40, klavne krive debele 3—3.60, plemenske krave 2.75—3.25, krave klobasarice 1.75—2, molzne krave 3—3.50, breje krave 2.60—3.20, mlada živina 3.50—4.10, teleta 4.50—6 din za kg žive teže. V Kranju: voli 1. vrste 5.50, voli II. vrste 5, voli III. vrste 4.50, telice 1. vrste 5.50, telicc II. vrste 5, telice 111. vrste 4.50, krave I. vrste 4.50, krave II. vrste 4, krave III. vrste 3.75, teleta L vrste 8, teleta II. vrste 7.50, prašiči »peharji 9, prašiči pršutarji 8,50 din za kg žive teže. Cene volov I. in II. vrste 50 poskočile od zadnjega sejma za 0.25 din pri kg; v istem razmerju so se dvignile tudi cene telic 1. in II. vrste medtem ko ostale cene krav in telet neizpremenjene. Cena prašičev pršutarjev pa je narasla za 0.50 din pri kg. V Ptuju: mladi prašiči 5—6 tednov stari 8— 100 din komad, 7—9 tednov stari 125—155, 3—4 mesece stari 160—220, 5—7 mesecev stari 280—365, 8—10 mescev stari 380—560, 1 leto stari 590— 980 din komad. Kilogram žive teže 5.50—7 mrtve leže t 8—11.50 din. se priporoča lahna masaža. Za niusažo Alga se dobiva povsod 1 stekleniča Din 1 2 — iZnani SALVAT-CAJ proti žolčnim kamnom m boleznim žolčnega mehur-a se uobi v pri glavnem zastopniku Lekarna pri Sv, .vanu. Zagreb, Kaptol 17. <>::! r,,... "r 'j;nrn. tastom pušiliuino prospekte o zdravljenju. Franjo Vehovar. Celje Kersnikova ulica 17 Ui ima edina v Coiju moderno urejeno sušilnico za sušenje lesa, izdeluj« po naročilu IZ zdravega in suhega lesa prvovrstno kvalitetno pohištvo. Cene kor kurenčne in zmerne. Zafoga CeSje, Glavni trg 12 Iščemo mlajšo moč liigoslovanskega državliana absolventa predilniškc šo'e s prakso v predilniški stroki. Ponudbe pod »Bombaž št 1301 na upravo lista. Za jugoslov. jatent .-t. 30S7 <>.1 I. avgustu 10^1 nn »Ležajni metali i posltipak za njih izradu« (»Lagormetaile umi Verfaliren zu Ibrer Ileretcl-lliliK") — l.šćejo Uui'1'1 ali odjemalci licenc. Cenjene ponudbo na: Ins. MIlan šuklji Ljubljana Beethovnova ulica Scparetotfc. pinie transportne kante za mlekarne, širišča in,hladilne naprave pri ING. L.TEMKIN, ZAGREB Vlaška ulica 88 — Teleion 84-75 Strokovna poslovalnica za mlekarske naprave in hladilnice. — Postavil ic že 15 naivetjih parnih velcmlekarn in 30 hladilnih naprav. ISCemo /tisiopnlhc in nreprodaiuicc Zahvala Ob priliki težke izgube, ki nas je zadela « smrtjo našega iskrenoljubljenega soproga, očeta, brata, strica, svaka in tasta, gospoda Blaža Klaneček posestnika in trgovca izrekamo tem polom vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v lako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, našo naj-»krenejSo zahvalo — prav posebno pa g. župniku Skuhnlu ter pevcem za krasne žalostinke, vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so nam ustmeno ali pismeno izrazili sožalje. — Bog plačaj! Sv. maša zadušnica bo v četrtek, dne 4. februarja ob 6 zjutraj v farni cerkvi liajdina. Hajdina, 30. januarja 1937. Rodbina Klaneček in ostalo sorodstvo. Ш Proti hripavosti, kašlju, obolenju vratu in slavoboliu ie najboljše sredstvo „SLADOK" (slad v kockah) izdelan iz samih naravni produktov. - Priporoča se tovarna sladov in kanditov, Celle. IHelo se zastopniki Brezplačna loterija revije „Jadranska Straža" Revija »Jadranska Straža«, ki izhaja že 15. leto kot glasilo našega edinega pomorskega društva »Jadranske Straže«, katere sedež je v Splitu, bo izšla letos z novostjo: brezplačno loterijo za svoje podporne člane in naročnike. Igranja se morejo udeležiti vsi dosedanji |xxlpoini člani in naročniki, ki liajdalje do 15. februarja 1937 popolno plačajo celoletno naročnino za leto 1936. Enako se morejo udeležiti loterije tudi novi jx>d|x>rniki (naročniki), ki do tega dne plačajo naročnino (članarino) za vse leto 1937. Dobitki so tile: Ena nova kompletna jadrnica mednarodnega tipa Dinghy 12 angleških čevljev, vštevši jadra, krmilo in ostale potrebščine in oprema, dar tvrdke Jadranskabrodogradilišta a. d., Split. Eno brezplačno potovanje s popolno oskrbo (prenočnina in hrana) na svoji progi Jadran—Severna Afrika—Valencija—Marzilija in nazaj — dar brodarskega d. d »Oceania« — Sušak. Eno brezplačno potovanje v I. in eno v II. razredu na progi Sušak—Kotor in nazaj — dar Jadranske plovidbe d. d. — Sušak. Eno brezplačno potovanje v I. in eno v II. razredu na progi Sušak—Kotor in nazaj, Dar Dubro-vačke plovidbe d. d., Dubrovnik. Brezplačen pension za 28 dni po želji dobitnika za časa cele sezone od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v hotelu Palacu, Kaštel Stari. Brezplačen |>ension za 20 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v hotelu Velebit. Baska na Krku. Brezplačen pension za 14 dni, za čas cele sezone od 1 V. 1937 do 30. IX. 1937 v hotelu Palacu, Kaštel Stari. Brezplačen jiension za 14 dni od 1. VI. 1937 do 30. VIII. 1937 v pensionu Viktoria, Dubrovnik. Brezplačen pension za 15 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v Restaurantu Zagreb, Malinska, otok Krk. Brezplačen pension za 14 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v Hotel Pension Lada, Srebreno. Brezplačen pension za 14 dni od 1. do 20. maja 1937 v hotelu Praha, Supetar, otok Brač. Brezplačen jiension za 10 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v hotelu Europa — Biograd n/m. Brezplačen pension za 10 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v hotelu Madeire, Vrbovska, otok Hvar. Brezplačen jîension za 10 dni od 1. V. 1937 do 30. IX 1937 v hotelu Sava, Split. Brezplačen pension za 10 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v hotelu Krk, Krk. Brezplačen pension za 10 dni. in sicer od 1. do 30. V. ali od 1. do 30. IX. 1937 v hotelu Slavi-ja, Rab. Brezplačen pension za 10 dni od 1. V. do 30. VI. 1937 ali od 1. IX. do 15. X. 1937 v hotelu Palacu »Praha«, Rab Brezplačen pension za 5 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v hotelu Kovačič, Hvar. Brezplačen pension za 5 dni od 1. V. 1937 do 30. IX. 1937 v pensionu Kuljiš, Komiža, otok Vis. Brezplačen jiension za 3 dni od 1. V. 1937 do 30. VI. 1937 ali od 1. do 30. IX. 1937 v hotelu Jadran, Jelša. Brezplačen pension za 10 dni od 1. III. 1937 do 1. VI. 1937 v hotelu Palacu, Hvar. Brezplačen pension za 12 dni od 1. III. do 30. VII. 1937 v hotelu Slavija, Split. 1 kolekcija sardin, lo je 26 škatelj ribjih konzerv, dar Brača Mardešič, Komiža. 1 kolekcija likerja. 12 steklenic raznih likerjev, dar »Dalme« d. z o. z., Split. 1 zlata ura znamke »Longines« z emblemom Jadranske straže. 1 nikeljnasta ura znamke »Tellus Wazch« z emblemom Jadranske straže. 1 umetna majia mesta Split. 10 enoletnih naročnin za revijo »Jadranska Straža«. 4 kolekcije sardin (prvovrstnih ribjih konzerv). 8 j>etnajstdnevnih počitnic s fiojtolno oskrbo v domovih Jadranske straže v Bakru, Omišu, Jelši in Bijeli. 50 drugih dobitkov. Vsi dosedanji jxmiagaéi (naročniki), ki še niso poravnali članarine, naročnine, kakor tudi vsi novi naročniki, naj jo takoj nakažejo, da se lahko okoristijo z ugodnostmi, ki jih nudi društvo svojim rednim naročnikom. Članarina za pomagače, v kateri je vračunana ludi naročnina za revijo, znaša 120 Din letno. Poleg pravice do brezplačne loterije, imajo člani 25% jx>pusta letno enkrat na ladjah Jadranske in Dubrovačke plovidbe ter popust v mnogih hotelih v državi. "j" Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila naša iskreno ljubljena žena, skrbna mati, hčerka, sestra in svakinja, goepa Terezifa Tepina roi. Skubîc soproga vlakovodje drž. žel. danes 30, jan. ob 18.30, previdena s tolažili sv. vere. — Pogreb drage pokoj-nice bo v ponedeljek, 1. febr. 1937 ob 4 pop. iz mrtvašnice epi. bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana-Siška, 30. jan. 1937. Žalujoči ostali. Pristopajte k članstvu Jadranske straže in podpirajte našo organizacijo, ki propagira ljubezen in smisel za naš Jadran. »ČUVAJMO NASE MORJE!« Prijave novih članov pomagačev in naročnikov sprejema direktno Izvršilni odbor Jadranske straže, Split, Ban Jelačiča l/II. POMLADNI LIPSKI SEJEM 1937 ZADETEK 28. FEBRUARJA 60% popusta na vozovnicah nemških železnic znatni popusti na železnicah drugih držav Vsa pojasnila daieta častna zastopnika: ING. G T0NNIES, LJUBLJANA, Tvrševa c. 33 — Tel. 27-62 JOŽEF BEZJAK. MARIBOR Gosposka ul. 25 - Tel. 21-97 in ZVAN1CN1 BIRO LAJPCISKOG SAJMA, BEOGRAD, Knez Mihajlova 33/1 - Telefon 24311 Kolodvorska ulica 24 Novo otvorjena trgovina manilfakture in krojaške potrebščine Zelo nizke tovarniške cene! Priporoča se Branko Макгг Zelo poceni in uspešno sredstvo proti sadnim Škodljivcem „S Si e II biljobrart Brezplačna obširna, ilustrirana navodila zahtevajte Jugoslovansko SHELL D. D., Zagreb, Gajeva 5 zimski « pr mučarske opreme, kompletne po Din 105'—, 135 — 155-- Bogomir Divjak, Maribor Tattenbachova 4 Specijalna delavnica ~ montaža robnikov -brušenje in popravila drsalk Zahvala Tem potoin se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so predragega pokojnika Alberta Lamprechta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo pa smo dolžni č. g. župniku iz Device Marije v Puščavi za ganljivi nagrobni govor ob odprtem grobu, kakor tudi č. g. župniku Ivanu Oblaku iz Sv. Lovrenca na Pohorju za prijazno sodelovanje, g. dr. Pirnatu za nesebično požrtvovalnost, lovskemu društvu Maribor in domačim lovcem, cerkvenemu pevskemu zboru, ter vsem prijateljem in znancem. Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev. De v. Marija v Puščavi - Zagreb, 30. januarja 1937. Žalujoči: Marija Lamprecht, soproga, Albert in Franjo, sinova, ter vse ostalo sorodstvo. Zahvala Za številne in prisrčne izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi naše drage žene in mame Frančiške Samec izrekamo vsem najlepšo zahvalo. Prav posebno zahvalo izrekamo častitemu g. Orlu, ki jo je obiskoval s sv. zakramenti, častitemu g. župniku Lasbaherju za pretresljiv in v srce segajoči govor ob odprtem grobu, ter g. zdravniku dr. Pokornu za njegovo požrtvovalnost in trud, s katerim je lajšal bolečine v času njene težke bolezni. Zahvalo izrekamo tudi pevskemu zboru, ki je s svojimi žalostinkaini spremljal našo drago mamo in počastil njen spomin izpred hiše žalosti do groba. Vsem, ki ste se je kakorkoli spomnili, prisrčna hvala! V V o j n i k u , dne 26. januarja 1937. Žalujoči mož in otroci. Zahvala Ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, dobrega očeta, brata, svaka, zeta in strica, gospoda Antona Rode družabnika Tiskarne brata Rode & Martinčič smo dolžni izreči vsem našo najlepšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini za častno spremstvo, preč. gosp. opatu za tolažilne obiske v času bolezni, komandi mesta za častno vojaško spremstvo, pevskemu društvu Oljka za v srce segajoče ganljivo petje, železničanski godbi celjski in gasilski četi Gaberje za spremstvo, šolskim vodstvom za spremstvo mladine, zastopstvom raznih korporacij in stanovskih udruženj za veliko pozornost. Posebno še za poslovilen govor v imenu njegovih bivših vojnih tovarišev legijonarjev g, majorju v p. Fonu. Nadalje vsem stanovskim tovarišem, sorodnikom, prijateljem in znancem, domačim uslužbencem, pomočniški organizaciji, sploh vsem, ki so od blizu in daleč prihiteli in našega Tončka v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Darovalcem krasnih vencev in cvetja, za darove ubogim, prav vsem: Bog plačaj! Za vsestransko sočustvovanje, ustno in pismeno izražena sožalja, izrekamo tem potom vsem in vsakemu posebej našo globoko zahvalo, Celje, dne 28, januarja 1937. Žalujoče rodbine: Anton Rode, AdoH Rode, Dora Nerad, Ivan Martinčič. Zahtevajte povsod naš list! širite katoliško časopisje! ZAHVALA. Ob težki izgubi naše uboge in nesrečne MINKE smo bili deležni vsestranskega sočustvovanja, za kar se vsem, tem polom najiskrenejše zahvaljujemo. Poeebej velja naša zahvala gg. zdravnikom dr. Vacku v Boh. Bistrici, dr. Degleriu iz Bleda, dr. Serku, dr. Magajni in dr. Hribarju iz Ljubljane, ki so se trudili oteti ji življenje. Nadalje čč. duhovščini, pevcem za ganljivo petje, vsem darovalcem krasnega cvetja, za številna brzojavna, pismena in ustna eožalja, vsem, ki so jo prišli od blizu in daleč kropit in pospremit na njen poslednji domek, vsem domačinom, ki so nas tolažili, nam etali ob strani, vsem, prav vsem in vsakemu posebej naša globoka zahvala. V Boh. Bistrici, dne 30. januarja 1937. Žalujoče rodbine: Urankar, Logar, Pogačnik. Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem, ki ste ga poznali, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Herman Drobny poslovodja tv. Prvo jugosl. transportno d. d. Schneker & Co, Jesenice Gorenjsko dne 30. t. m. po kratki bolezni, v 48. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. februarja 1937 ob 16 pop. iz hiše žalosti, Gospoevetska cesta na Jesenicah. Jesenice, dne 30. januarja 1937. Marija, soproga, Marija in Hermina, hčerki ter oetalo eorodstvo. mm Velika Jubilejna prodaja tvrdke LOGAR & KALAN nasl. Sreško Vidmar manufakturna zaloga — KRANJ ZA JUBILEJNO LETO si je tvrdka nabavila ogromno izbiro češkega, angleškega, kakor tudi domačega blaga, po najnižjih brezkonkurenčnih cenah, poleg katerih bomo nudili vsakomur še posebej 10% popusta. i2koristile redko priliko in naSe Jubilejne cene v 1.1937 ODKffle veliho MEDNARODNO RAZSTAVO AUTOMODILOV IN MOTORNIH KOLES Y BERLINU od 20. letoruarla do 7. marca 193Î V zvezi s pomladnim veleselmom v Lelpzian 2б. II. do 0. lil veliho /ПШнЦС cen na vseli Železnicah V Nemčiji po tridnevnem bivanju 60% ZNIŽANJE VOZNINE NIZKA CENA MARKE ZA POTOVANJE Prospekte in pojasnila za obe razstavi pri: NJENACKEN SAOBRAĆAJNEN BIROJU Beograd, Knelev Spomenik 5 Teieion 30-003 PIONIR radiotehnike PHILIPS RADIO je povzročil revolucijo v radioioniji s svojo zadn)o iznaidbc samo biološka kultura lepote I po Schrôder-Schenke ? Jf wm jkhjk Ker so to najstaraiše, naravne ln M Mili zajamčeno uspesne metode nest lepote. • NeClsta ion • Spetljolno hrana za suho hoio • Odstronlevanfe «jub • NeiSe mastnega obraza • Odstranjevanje razširjenih /nolnl«, /oiedoicev In nepotrebnih dlacic na obrazu • ZAHTEVAJTE BREZPLAČNA NAVODILA IN NASE VELIKE ILUSTRIRANE KATALOGE I Parfumerlla in kozmeilfca ,,0MN1A" ood J/2, Zagreb, Oundullćeva ul. 8/1. Telefon 97-67 Razpis službe 4 Občina Jarenina, okraj Maribor levi breg, razpisuje pragmatično mesto občinskega delovodje. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enako strokovne šole. Pogoj: najmanj dveletna praksa v upravni sli|žhi ter popolno samostojnost v občinskih poslih. ?Stra po- dogovoru. j'-'i Pravilno kolkovane prošnje, opremljene v smislu čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku onega meseca po objavi razpisa pri podpisani upravi. Uprava občine Jarenina, dne 27. januarja 1937.' Samo PHILIPS ima: • Stereofonsko reprodukcijo • Adaptovizor skalo • br .tgično oko • Svetlobno kontrolno postajo e Popularne cene 5-cevni Super sprejema vse valove Samo Din 193 — mesečno П. SUTTNER Ljubliana, Aleksandrovo c. 6 asa velika Rimska pomoč! Od 25. januarja 1937 dalje prodajamo zimsko blago s popustom % o in in sicer: Domske plašče brez razlike шшпптшвштвшапвшанашннм s popustom 30% Holke zimske plašfe, dolge in kratke (raglane in mikadej, s popustom S0°/o krnske suknje za mladeniče in otroke (raglane, mornarske Воу-suknjiče itd.) s popustom 20% Izrabite to priliko, pri kateri si lahko prvorazredno triago omislite za w % in 20% ceneje! O ЈШ1 Meteor pade z neba 22. Mala radijska napovedovalka v tistem kraju je spet poročala vesoljnemu svetu: »Snoči sta Škorpijon in Gorila meteor res ugrabila in (Ja na samokolnici odpeljala k obrežju reke, kjer sta (ja skrila v čoln. Prav ta hip pa ga nameravata v motornem čolnu odpeljati na samotni otoček v bližini, kjer ga Tinček in njegovi pač ne bodo mogli najti...« Res se je zgodilo vse tako, kakor je poročala mala radijska napovedovalka: Škorpijon in Gorila sta meteor brez vsake nezgode prepeljala na samokolnici k reki, ga tam položili v motorni čoln, naslednjega dne pa sta s čolnom krenila na odprto reko. Naročajte in čitajte naša katoliška dnevnika »Slovenec« in »Slov. dom« V naše hiše za naš denar S llapag v pomlad 90 t^ Iz megle, dežja in mraza v blesteče južno sonce. Palme, cvetoči vrtovi in modro lesketajoča se daljina Atlantika —Madeira, Las Palrnas. TeneriHa. Marokko.Rivijera. Kako mamljive besede so to prav sedaj! - Izpolni hrepenenje svojega življenja: potuj z ladjami Hamburg-Amerika Linije v pomlad in prepusti se varstvu mož. čijih skrb za potnike je nenadkriljiva. Uživaj pravo srečo potovanja po morju I HAPAG-potovanje к atlantskim otokom in po Sredozemskem morju od 16. februarja iz Hamburga do 6. marca do Genove. (Cena potovanja od RM 375'— dalie) in 4 daljna potovanja po Sredozemskem morju z motorno ladjo ..Milwankce'". Vsa podrobna pojasnila in prospekte daje: Generalno zastopništvo »VHBIRft -АИГЛПКА LIN IK Ш Nemački Saobračajni Biro, Beograd. Knežev Spomenik 5 Podzastopništvo: Vlad. Pintar, Ljubljana. Pružakova ul. 13 V___J Oglejte si zalogo pred nakupom! Blago, katero je stalo Din 24.-, se proda po Din 12.- NCUI PO 1ZKEDN0 UGODNIH CENAH Trpinov Mim, Maribor Maribor, Vetrinjska 15 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBBJ 8C. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE 8ALDA-K0NTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. V maiih oglasih velja vsnka beseda Din Г—i zenilovnnjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mnli oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja ee račune enokolonska. 3 mm visoka pelilna vrstice po Din 2'5Slovenca« pod št. 1 430. Majhna hiša v Kamniku nasproti farno cerkve naprodaj. Josip Janko, urar, Kamnik. jem. Naslov v upi", pod št. 1111. ODDAJO: Kmetski mlin takoj na-Sl.« (m) oddam Naslov pod št. najem. -v upravi »Slov.« 1320. (n) Delavnico svetlo In suho. takoj* oddam. Gallusovo nabrežje št. 89. Polzve se: Stari trg 32. (n) Trgovino z meš. blagom ob glavni cesti dam v najem. — Naslov v upravi > Slovenca pod St. 1122. VHa trisobna s pritikllnami, vrtom, Hk kolodvora Hro-žlee, se odda v najem. Vprašati: Ilottl Volčan-šek, Brežice. (11) Nemščino poučujem zanimivo ln hitro. Ura S, v dvojo 12 dinarjev. Event. grem na doni. — Naslov v upravi »Slovenca pod št. 14 11 Oblast v. ltonecsljonirana šoferska šola I. Guberščlk, bivši komisar za šoferske Izpile — Slomškova ullea II, telefon 28-2«. (u) Model 15 cm za Izdelovanje cementnih eevl kupim. Jcraj Franc, Urltof pri Kranju. (k) Močno jermenico železno. 1100 X 200 111111. svedrinu ctrka 150 111111 takoj Ituplni. — Kajetan Ahučlč, Tržič. (k) Modroce posteljne mreže, železno zložljive pusu-ljo, otoniu-ne, dlvano ln tapetniške izdelke nudi najceiiojo ItllDOl.F RADOVAN lapclniU. Mestni trt: 13. litfoden o u it u p morske trave, /.lino, cvllhe za niodroce tn blaga za prevleke pohištva l.epo Izbiro sveč za Svečnico Ima Orohlav D-ulene.c Ljubljana. Wolfova ul. 10 Prvovrstni Stanovski premog (Jak 6U00 kalorij, urez žlindre ln smradu) do stavljam nu dom vsako količino. 100 ks od 32 Din Maribor Kopališka ulica 10 Telefon 27-14. nasproti mestnega kopališča Parni ali lokomebilni kotel 10—12 atmosfer pritiska In 20— 24 nt» kurilne plošče, malo rabljen In do bro ohranjen, kakor tudi eloktroUrehstroinmotor 380 voltov, 20—30 Pil — kupim. Ponudbo upr. si. pod »Dobro ohranjen« št. 1470. (k) Krojači! Nove suknone odpadke, kupim v.-ako množino in jvczt aaplintjsc norveški ribje oSJe iz lekarne dr. G. Piccolija т Ljubljani \к priporoča bledim id slabotnim osebam Njgavice, in pletenim-veliki Izberi In najceneje rokavice Vam nudi najugodneje tvrdka Kari želi Kdor se počeni naučiti krojili po ststi lini Selineidcrmel-eter . po najnovejšem kroju. naj piše lil'pošlje dopisnico za odgovor. Kur-lon. krojaški mojster — I loče. (u) M . d ni « n1 I ROZMI) <.:'£:IJ:v o r. n l trg 3 Izdelojo d a m. (troj e p o m e r I lz najnovejših žurnnlov, ki .so damam na ogled Poučujemo tudi krojno risanje Enonadstropno hišo manjšo, v prometnem Industrijskem kraju, pripravno za trgovino ali sllčno, oddam v najem. Ponudbi: upravi »Sloven-I a pod Prometna točka« št. 1372. (il) Lokal pripraven za vsako se odda. št. 33. za Poljanska obli eesta (n) Gostilna na prometnem kraju Ljubljane, dobro vpeljana, se takoj odda. Ponudbe upravi Slovenca« pod »Redkfl prilika < St. 13S0. (n) Lokal oddam Polzve eo v trgovini Golob, Florjanska 28. (n) Delavnico 4 x 8.5, na dvorišču Mestni trg 9, oddam takoj solidnemu obrtniku. (n) Brezplačen tečaj ženski ga Ul moškega krojenja dobi krojač ali šivilja, ki se Hoče Izvežlm11 /a krojnega risarju. Po možnosti preskrbi tudi službo. Krojna šola Potočnik. Karlova e. (U) Prolog, Ljubljana. Židov plačam po najvišjih co-j alta ullea In Stari trg (11 nah. Podbevšek. Vodnlkci-jkl zna šivati, iščo zapo vu 1. Sprcjemallšča : Mo-!--------— liorič, Sv. Polni e. (k) •■"t *1 I r. MiKBH i : u Na vsa da rii«-l'l! P». cp*t« i zimska oblatila i . — Zli'. uoposla i.i rju, Sv Pel m (1) PRITMOO vreča Din 20 URVA « Din O doa'avlja na dom R E S P1 Л N LOJZE EorStnikov trir I D IH |Д\Д _ Telefon 33-63 A đom A Remington veliki pisalni stroj, sko-aj nov, poceni takoj pro-lum. Vprašati v trafiki Miklošičeva 11. (H Destilirana votla (U<|UU distilata) po najnižji ceni vedno na zalogi. Mlšltee Mirko, bru-Silnlea stekla In ogledal. Ljubljana Vil Medvedova 38. (H Ročno lekarno z vsem modernim priborom, vsled preselitve v kraj, Itjor jo apoteka, prodam.. Nadalje prodam vi" zobotolmlškl Inštrumenta -rlj In avlo-llmnziuo Ford tipa A. Dr. Roman Vidmar, Hrastnik. tli Ugodna prilika! Dumsko volneno blago, pllš, baržun, ■ čipko Iu druge vrsto manufuluuro si lahko nabavilo takoj « hranilno knjižico članic Zadružne zveze v Ljub-tja pri Oblačilntei za Slovenijo LJubljana. ,Tyrševn št. 29 (hiša Gospodarske zveze) Drž uradnikom nudimo raznovrstno manufukturo v veliki Izbiri tudi na obroke I Krasno biblioteko SUO slovenskih In nemških knjig. vezanih, popolno ohranjenih, novih, prodam po nizki celil. Anton Tomaži'.'. Knrlovae, Drn-škovičeva ullea. (1) Sani več vrst. zapravi jI včki, kočije - dobile pri Ivano Močniku, izdelovalen vozov, .Mengeš. (It Kočija prav dobrem stanju naprodaj. V račun vzamem tudi vino. Ponudbo upravi Slov.« pod 1522. irislno hi i'orem dobite pri Centralni virerni v Liublisni »SINGEAT »PFAfT« skoraj novi šlvnln! stroji in kole nizkih š-lvnlni po neverjetno kupu;c po oa;viš|ib oenao CEKNh. luvelir, Liob! ans Wollova ul c* st. krojaške odrezke, star* papir, tekstilne od pu d K t* ovčjo volno, govojo dlake ( ara vco ) — Itupl vsako množino ARBEITER • MARIBOR Dravska 10 Avtomatično tehtnico event. rabljeno, kupim takoj. JoAko Dernovšek, Sava. (k) conah naprodaj edino pri P U O M 10 T« (nasproti kri žil il site écrit vel. Prodam kmečke peči za knjižice: Ljudsko posojilnic". Mostno hranilnice ln Kuii'tsko posojilnico v LJubljani. Anton Kovačlč, tovarna poči v LJubljani. Kožna dolina,. mestni mo r. Kablleni ;n novi po ualn,zllh cenah. Tudi na ugodne obroke. čredno hi nabavite 6iv. slrol sigurno obUcire na a Nova trgovina Llubitana. TjrrJtva c. 36 Šivalni stroj prvovt'etôn, pogreši jI v — zaradi odpotovanja po-e.iMii prodam. Napoleonov titf 0-111, pri s. Vidovi č. Pristni dolenjski cvicck po 4 Din liter frunko Ljubljana dobavljam vsako množino. Istotam se sprejme Iruovska pollloe-filcti. - Ponudbe upravi Slovenca t pod št. J3C9. Hladilno napravo kompletno, primerno za mesarijo aH večjo ri stav-i arijo, znamke Andifren-Singrin, proda Pokojninski zavod za nanieši-eiiei v Ljubljani. Pojasnila dnle prodajalec med uradnimi urami v sobi 221-1 L. Gajev» ulica 5 v Ljubljani. (I) Zimsko perilo po skrajno znižanih conah — do 20% popusta — dobita pri: Kreku. Tavčarjeva 3. (1) Otroške sanke dobro ohranjone, poceni prodam. Rožna dolina, coeta IV. ét. lfi. (1) Voz (cisterno) za konjsko vprego, vsebina cisterno 5000 1, vse Iz železa, v solidno ohranjenem stanju — produ Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. — Pojasnila dajo zavod med uradnimi urami v Clajevl ulici št. 5-1!.. v sobi 221 Pisalno mizo dobro ohranjeno, brez nastavka, kupim takoj. - V ponudbi naj se navede dolžina In širina mlzno ploskve. Naslove upravi Slovenca» pod »Primerna cena«. (k) Šivalni stroj z okroglim čolnlčkom — poceni naprodaj. Trnovski pristan 22, Relia r. U Steoreznioe uilatllnlce, :'.itočletllnlko. Sliojnlčne črpalke ter vso poljedelsko stroje - vam nudi po Izredno nizkih cena h Anion Krcmžar stroj, podjetje št. Vid nad LJubljano. Do preklica ludi na hranilno knjižice ljubljanskih zavodov. Vodno turbino primerno Bil mlin ali žago, prodam. Vprašanja v upr. 'Slov. pod »tgodna cena št. 1511. (1> Šivalni stroj pogrezljlv, salonski, dobro ohranjen, prodam, -Naslov v upravi - Slov. pod št. lJCIi. (1) Pletilni stroj 7-50 8-60 znamko Dubicd, brezhiben, takoj ugodno naprodaj. Naslov- v upr. Slov. pod šl. 1 158. (1> Malo rabljen voz za par konj iiajsolj, prodani. črna vas 31, LJubljani! . . (U Stabilni parni stroj 2 1 141, dobro ohranjen -prodam. Ponudbo upravi Slov. pod .'Parni stroj П7 7. (I) Bakren i;kaf in kotel za štedilnik, ceno naprodaj. Oelcda se na Kmon-ski cesti 4-1., levo. (1) Gramofonske plošče In albume poceni prodani Novi irg 5. pritličje, do-nn (U Enosobno stanovanje z lokalom zn trgovino ali brez, oddam, Iložna dolina eesta VI. št. 4. (č) Enosobno stanovanje oddam s 1. marcem mirni stranki. Rožna dolina testa IV št. 4. (č) Stanovanje pno- in dvosobno, tnkoj oddam, ICoroSčeva ul. II. Vprašati : Močnlkova 5 u. Svojo veliko talogo zmanjša pred pričetkom pomladanske r.czije tvrdka UUBUANA z odprodajo raznega manufakturnega blaga in čevljev posebnih znamk V ČASU OD 30. JANUARJA DO 9. FEBRUARJA' Z e 1 u god en na kup o s t a n k o v \ Veliko brezplačna loterija lodronskc straže Žrebanje 15. marca 1937 Z velihim številom dobi t hov: brezplačno potovanje po Jadranskem in Sredozemskem morju .... brezplačno bivanje v prvih hotelih na primorju .... stvarni dobitki: jadrnica, zlata ura itd. Pravico igranja imajo vsi dosedanji podporni člani (naročniki revije), ki plačajo staro članarino (naročnino) do 15. februarja 1.1., in novi, ako do istega dné plačajo naročnino za vse leto 1937. Več na strani 16. današnjega lista. Naročilnica Izvršilni odbor Jadranske straže, Split. S tem se priglašam za Vašega podpornega člana (naročnika revije »Jadranska straža«) s pravico udeležbe pri brezplačni loteriji, ki se vrši dne 15. marca 1937. Naročnino Din 120 — nakažem na naslov: Ilustrovano glasilo »Jadranska straža«, Split, čekovni račun štev. 4228. Poklic:__________________________________________________________________ Kraj: _______________________________ Ulica: ЧЧ6 DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA Žrebanje V. glavnega razreda 33. kola se vrši v času od 9. februarja do vključno 3. marca LI. Skupna vrednost dobitkov znaša Din 56,000.000'- Pet premij: po Din 2.000.000'- 19ooo.ooo"- 5oo.oooa-400.000"- in Зоо.ооо"- kakor tudi veliko število dobitkov po 200.000"» loo.ooo"- 80.000"» бо.ооо'- 5o.oooa- 4o.ooo'-Зо.ооо'- 20.000"- lo.ooo'- 8.000*" баООО*" dinarjev itd. Kdor do sedai ni kupil srečke in bi jo želel imeti, si isto lahko nabavi pri pooblaščenih prodajalcih ali njih podprodajalcih z doplačilom in to : ena cela srečka Din 1000'— „ polovična „ M 500*— „ četrtinka „ * 250*— H" Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je naša predobra soproga, mama in stara mama, tašča, gospa Josipina Hiti roj. Kenič vd. Ceso danes ob četrt na pet, previdena s tolažili svete vere, v starosti 74 let, mirno v Gospodu zaspala. Blagopokojnico spremimo k zadnjemu počitku v ponedeljek, dne 1. februarja 1937 ob desetih na domače pokopališče. Ohranite jo v blagem spominu ter molite zanjo! Dob pri Domžalah, dne 30. januarja 1937. Žalujoči soprog in ostalo sorodstvo. OtroSkl vonlčki naj. Dvokoleea, âlvaïnl etroh novejélli modelov motorji, trlclkljl, posrezllivl Po lelo n zki cenil Ceniki franko! „TRIBUNA" F. BATJEL, Ml JAN«, Aarlovêka % Podruinlca : Мапђог, Aleksandrova cesta 26. Vse vrste poslovne knjige: Amerik, lournali, blagainiške knjige, salda-konti, odjem, knjižice, mape, bloke m drugo dobite po naj- _ ||>|P«|# nižih cenah pri Д.ЈДНШС knjigoveznica, industrija trg. knjig in Sol. zvezkov LJUBLJANA Florjanska ul. 14. Tel. 32-20 V delo se sprejemalo tudi vsa v knjigoveško stroko spada oča dela po najnižjih cenah Zahvala Ob prebridki izgubi, ki nas Je zadela ob smrti naših ljubljenih staršev Jožefa in Ivane se najiskrenejc zahvaljujemo vsem, kl so nam izrekli sožalje ali nam na katerikoli način lajšali težko bolest in nam stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni C. g. dokanu Faturju za ganljive besede, ki jih je spregovoril ob grobu, dalje ostalim č. gg. duhovnikom, požarni brambi, pevcem prosvetnega društva za v srce segajoče žalostinke, končno vsem onim. ki so naše ljubljene in nepozabne starše spremili na zadnji poti. Radovljica, dne 28. januarja 1037. MARIJA por. HARTMANN, ANTON, LOJZE, ANGELA por. VIDIC — otroci. Barclay: 32 Rožni venec Roman. »Da ,in zato ni prišel do konca, ker je vedel, da se skriva v mojem odgovoru nekaj resnice. Tri leta je mlajši ko jaz, po značaju pa še več. Baš njegova mladostna lepota me je strašila. Bilo je več laži ko resnice v mojih besedah in do čistega sem se zlagala, ko sem trdila, da je zame samo otrok. Toda temu ni inogel oporekati, ker je bil preveč presenečen. Ves čas sent se popolnoma zavedala samo sebe, on pa nič. Samo name je mislil jaz pa sem se bolj bavila s seboj ko z njim.« :Da,Veni.< Lagali ste sebi in niste bili odkriti proti njemu. Sebe in njega ste ogoljufali in oropali. Ali ne vidite zdaj, kaj ste zagrešili? Dalmain je imel zalih obrazov že davno dovolj. Bil jo kakor vajenček v slaščičarni. Sprva se ne more do sita najesti tistih nebroj sladkarij, toda že po kratkih dneh mu diši samo domač kruh. Vi ste bili Garthov domač kruh. Zal mi je, ako vam primera ne ugaja.« Prav dobro mi ugaja.« se je nasmehnila Jana. »Bili pa ste zanj še mnogo več,« je nadaljeval zdravnik. »V vas je videl vzor prave ženske — vzor zakoijske žene. Vaša značajnost, ženska nežnost, resnicoljubnost in ljubeznivost so ga popolnoma zajele. Njegova, vsem dojmom tako lahko dostopna umetniška narava s svojo izredno zmožnostjo za zvesto, strastno predanost je našla v vaši ljubezni pristan, varno zavetišče, vi ste ga spet pahnili ven v razburkane valove. Težko krivdo ste naložili nase, Jana. Po tem, kako je stvar sprejel, ga spoznate najbolje. Da bi se nekoliko porogal svojim duševnim mukam, se ni lovil za drugimi ženskami, tudi ni iz kljubesti do vas poročil druge, ki bi mu nič ne pomenila Storil bi lahko to ali ono — nihče bi mu tega ne mogel zameriti. In če pomislim, kako se revež zdaj v svoji trdi temi sani bori ter se zaupljivo obrača k Bogu: ,Pred nami hodi, vodi nas,' Jana, potem moram reči, če bi bili moški, bi vas najraje izbičal.« Jana se je vzravnala in odvrnila skromno: »Izbi-čali sle me duhovno bolj kot bi me mogli telesno, Deryck. Vem, da mislite z menoj dobro in se nič ne branim. Odkrito povem, dobro mi je delo, če je še tako bolelo, kar ste mi rekli. — Zdaj vam pa moram, menim, tudi povedati, da mi je velika piramida nenadoma dala novo spoznanje; doslej sem presojala vse krivo. Ali se spominjate razgleda z nje, razgleda s tisto ostro mejo? Tustran reka in najbujnejša rast, plodnost, pravi raj božji — onstran neizmerne planjave, vse brez sledu kakšne rasti, brezplodne, suhe, puste. Na mah sem dojela, da je to prava slika mojega sedanjega življenja. Po Garthovi ljubezni prekinjeno bi utegnilo postati vrt božji, tako sem pa obsodila njega in sebe v puščavno življenje, za kar vsaj jaz ne čutim nobenih sposobnosti. Ko sein se bila vrnila s piramide, sem se posvetovala s sfingo. Njene mirne, tajnostno v bodočnost zroče oče so mi govorile: ,Samo kdor ljubi, živi resnično.' Še tisti večer sem sklenila, da ne bom več blodila po svetu; naravnost domov se vrnem, sem si rekla, povem Garthu čisto resnico in ga poprosim, naj mi dovoli popravili mojo napako. Deset minut nato sem čula o njegovi nesreči.« Zdravnik si je zakril obraz z rokami in dejal resno: »Cas teče vedno naprej — nikoli nazaj.« »O Deryck, včasi teče vendarle tudi nazaj,« je vzkliknila Jana. »Vi sami in Flower sta to doživela.« Zdravnik se je otožno nasmehnil in rekel: »Dobro vem, da ima sleherno pravilo svojo izjemo.« Potem je hitro dostavil: »Brez dvoma je veliko vredno za vašo lastno notranjo zavest, da ste spoznali svojo krivdo, še preden ste culi o Garthovi nesreči, in da ste se odločili, povedati mu vse.« »Ne vem,« je odvrnila Jana, »če sem se razločno zavedala svoje krivde, ne takrat in se ne zavedam sedaj, vedela sem pa, da brez njega ne morem več živeti, in sem bila pripravljena, da tvegam življenje z njim. Zdaj je Dalova nesreča sploh vse pomisleke razblinila in je stvar zelo preprosta.« »Preprosta?« je ponovil zdravnik, namrščil obrvi in se ozrl v Jano. Potem se je zamišljeno zagledal v ogenj in čez čas spregovoril. Glas mu jo zvenel mimo, a Jana je opazila, da so mu poteze na obrazu čudovito oživele. sin kaj nameravate sedaj, Jeanetta?« je vprašal. »Kaj nameravam? Oditi hočem naravnost h Garthu. Prosila bi vas samo rada za svet, kako naj to najbolje napravim, da bi ne škodovalo njegovemu zdravju, ako pridem k njemu kar tako iznenada. Tudi bi ne tvegala rada, da bi me ne pustil k njemu zdravnik ali strežnica. Moje mesto je pri njem. Ničesar drugega si ne želim za življenje, kakor da smem za vedno biti v njegovi bližini. Zalo nočem, da bi se mešali v to tuji ljudje. Brzojavite mu, gotovo bo zadosti.« I J J < rt' o o o qQQ g§ _ JI -u -o < o O S, "z s « » «s&a! 2 -i a > No tj 1Л o o s H n'5 л -a ® « ° 5 " ta rt N N &> V Û) " > > в ti B J (0 . e -s M T3 c 4 tj J o O— o s a-n — >u a o S a Ca o — »■o S o o o o-* -a Ca.S .is v JQ T, .J M M Za Jugoslovansko tiskamo v Ljubljani: Karel Čer Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenšič