Mro|a tida|a. m. ttevnuo. V Ljubljani, v petelu noe 30. decembra 1910. Crna 4 vinari«. Utnik XUII. Jotrania Izdat« v LJmblJamii ne leto...............K 12 pol leta...............»♦ ®* Jetrt leta...............„ 3-~ na mcsec.................1 10 Dopisi naj se franklrajo Roicopisl te ne vračajo. Uredništvo: Knafiovi ilica it. 5, (v pritiiejn levo), tcietti li S4. Izhaja ¥sak dan ijntr^j. PuuMzai itovilka 4 «tear|*- taserati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratnl InserclM po dogovora. Na pismena naročita brez istodobne vposUtve narotnine se ne ozira. Mruja Ud«|a po po*U sa ATitro-Offrakoi vic leto...............K 18 — pol leU...............„ fratri leta...............H 4 50 na mcsec................f 1-^0 Za Inozemstvo ćelo leto.........„ 28*— Upraviiitv«: Kiaftova nlici 5, (spodaj, dvorišće levo), telefoiitffi. Najnovejše vesti. Delegacijsko zasedanje. Dunaj, «'H). decembra. 1*0(1 dvojnim vtiskom stoji daaics avstr, politična javnost gltnit1 delegacijske-ga zajedanja. Na eni strani nemi, na-ravnost hladni sprejem prestolona-sledniku Franu Ferdinandu v Budimpešti, povzročen po ostentativno kazani mržnji prestoionasledniku tlo madžarskih vodilnih političnih kro-državo obranja-jočih element ih«, iiumreč pri nemskih kršćanskih socijalci'i in pri Vsenem-cih, ki so vsled svojega postopanja zuiianjemu ministru grofu Aehren-thalu ne le dali pogum prikrito dol-žiti prof. Masaryka protiavstrijske-ga mišljenja, temvee vstrajati se nadalje pri njegovi trditvi, da avstrij-*>ki poslanik v Beli^radu grof For-gaeh sploh ni obČeval z fa-lzifikator-jem Vasićem. Prof. Masaryk pa je brezobzirno pobil te popolnoma neosnovane trditve zunanjega ministra. Navzlic kratki s»jji, ki je s pre-mori vred trpela samo od pol 2. do 5. popoldne, je bil včernj dnevni reoshizevalo falzifikatov samo proti Srbiji, tem-več tuđi proti avstrijskim, oziroma Ofrrskim državljanom. Po denuneijatoričnem govoru dr. Gessmanna. katrremu odgovarja delegat Udržal in po govoru delegata Klofača ter po končnem obširnein referatu delegata (Irabmaverja, ki na vse inogoče načine brani zunanje-ga ministra grofa. Aehrenthala, je debata končana in proračunski provizorij v drugem in tretjt^m branju sprejet. Politični položaj na Ceškem. Praffa, *.\0. decembra. Sodeč po dosedanjih uspeh ih predkonferene, ki so se vršile od pof>anuiznih strank v zadevi Ih»doče češko-nemške sprave, je upati. da bode mogoče že v prvih dneh meseca januarja sklicati češki dezebu zbor. Zatrjiije se, da bo češki deželni zbor fklican že 10. januarja in da bo j>otom kompromisa določen dne\Tii red za prvo deželno-zborsko sejo. Ministrski predsednik baron Bienerth je naravno najbolj interesiran na tem, da se sestane češki deželni zbor, ker bi to pomeni-lo možnost, začeti tuđi resno misliti na rekonstrukcijo kabineta v smislu razširjene parlamentarne večine. Kakor se zatrjuje, bo ministrski predsednik baron Đienerth takoj po prvi seji českega deželnega zbora stavil cesarju svoje tozodevne pred-loge. Zunanji minister grof Aehrenthal v avdijenci pri prestolonaslednikn. Budimpešta, 30. det^embra. Pre-stolonaslednik Franc Ferdinand je včeraj dopoldne sprejel tuđi zunanje-ga ministra grofji Aehrenthala v avdijenci. MornariSke »ahteve. Budimpešta^ 30. decembra Kakor se zatrjuje v krogib avtrijskih delegatov, izkazuje kredit za gradbo dreadnoughtov 304 milijone kron. Ta vsota naj bi se razdelila na 5 let- nih obrokov. V proračun za leto 1911 priđe od tega knditu 5f> milijoiiov krt>n. Posveto van je zaupnikov čeških affrarrev. Praua, 30. deceitibra. Pod pred-1 sc^lstvom posla lica Švehla se ji? včeraj vršilo posveto vanje ziiuj>nikov i-eškt* agrarni* strankt*. Posveto van je. je bilo namenjeno organizaciji stranke ter se je tuđi raspravljalo o vpra-šanju češko-neinskih spravnih in>^:a-jiinj. Češki agrare i ^° sklenili udele-žiti se teh posveto van j. I>opolnilne voliive v Zaffrebu. ZagTeb, 30. decembra. Pri vče-rajvnjih dopolnilnih volitvah v za-jrrel>ški oln-inski zaslop je bil z veli-kansko večino iz voljen kandi«]nt ze-dinjenih hrvaških slraiik Milnn Kresič. V manjšini je ostal kandidat kršćanskih socijali»tov dr. Aleksan-der Horvat. Ogorčeni Hrvati. Zagreb, 30. decembra. Brzojavno obvestilo o članku, ki gra je obja-vil v listu »Pesti Napio« baron Banffv in v katereni zlasti tuđi blati Hrvate, je povzročilo v Za^rel>u veliko ogorčenje. Nagrade hrvaskeffa bana dr. Toraa- šića. Zagreb, 30. decembra. Imenovanje zagrebškega odvetuika dr. Vladimir ja Franka za kraljeve^ra javne-gra notar ja v Djakovu se tukaj splos-no smatra za nagrrado, katero je do-bil dr. Vladimir Frank od bana dr. TomaMĆa za to, da mu j^ poma^ral ua direktni in indirektni način pri konstituiranju saborskega predsedstva. Ban dr. Tomašić je med božičnim i prazniki izdal tuđi dva ukaza, s ka-terim enim se do vol ju je Srboin na Hi*^*a.škem praznovrti slavje svete^ra Save. z drug'im pa se dovoljuje onim srbskim duhovnikom, ki so nastavljeni kot veroučitelji na srltskih šo-lah na Hrvaškem, da smejo podpiso-vati spričevala v ćirilici. Slavnostno omeščenjc saraje>skega občinskega za«topa. Sarajevo, 30. decembra. Včeraj dopoldan se je vršilo v sarajevskem rotovžu slavnostno nmeščenje nove-^ra sarajevskoga obeinske^a zastopa. Deželni poveljnik general baron Va-resanin je poudarjal v svojein nagovoru, da je pac sedanji mestni zastop zadnjikrat konstituiran po doseda-njem volilnem mestnem statutu. Novi mestni statut bo znatno razširil avtonomijo sarajevske obeine. Na-\-zlic temu pa, da ostane novi mestni zastop le kratek eaet v svoji funkciji, ga, caka velika naloga, ki se tiče sanacije in modernizacije sarajevskegra mesta. Po slovesni obljubi, ki so jo storili župan in oba podžupana, je imel župan Curčić zahvalni ^ovor, ki ga je koncal z »2ivk)«-klici na vladarja. Nato se je obeineki zastop konstituirah Pristaši samostalne muslemanske stranke in pristaši »Katoliške Udruge« se slavlja niša udeleiili. Mestne volitve in uradništvo. Bližajo se mestne volitve za Ljubljano, pri kat^nh m- mora tuđi v pošte vat i m narobi-^juu uradništvo raznih kate^urij. V Ljubljani je državnih, deželuili, uie^tniL in drugih javnih uradnikov — vstevši ueit-elj-stvo do Mkj^K V|u;kojeiiih uraxlni-kov in uradiii>kili vdov z \olilno pravico nad 500. To išo tetevilk% kate-re pri 14.000 volilciii že nekaj izdajo. I>o sedaj se u radništvo po vevini ni rado udeleževalo volitev in izjxwtavaljalo kritiki. Koliko ovadb se je napravilo zoper na.še uradništvo in uči-teljstvo zaradi udeležbe pri volitvah! Sedaj, ko imamo volilno dolžnost, l>o-de dru^rače. Vsakdo ima volilno pro-stost, a odloi*iti se bode moral za to ali ono stranko. Odjfovoren ni niko-jjiur za to, kako voli. Kno je grotovo: za tlra^inarje in oderuhe ne nuremo in ne smemo gladovati. Klerikalci love okoličaiie in braiijevke, nujajo kamenje. Vsa klerikalna }>olitika ^re na to, da navali kolikor mog-očf nakiad na mesta ter jili izmozg'a. Kdor te^ra ne razume, je bolj zarukan, kakor zai>ozabil klerikali-zem na Sloveuskem, da *>e ni sramo-val z najetimi provokaterji thie 17. avgusta zapeljati pm dinee k »veleiz-dajniškim« klieem in demonstracijom. Stvar bi «e- nam zuela neverjet-na, ako bi ne vedeli, kako sramotno se postopali slovenski klerikalei ob času zagrebškega »veleizdujniskega^ in dunajskega Fri«xijungovega procesa . . .« Izredni občni zbor naprednega poli- tlcnega izobraževalnega društva za I. niestni (polja uski) okraj. Predsediiik g. Ilija Pređo vic pozdravi navzoee, zlasti gr«:, dr. Tav-oarja in dr. Trill»rja. Na tajniško poročilo, ki je poda g. Janko Predo-vić, se izvoli namesto odstopiv&egra podpredsednika gr. Corneta g. Babnik, nauiesto odstopivsih odbornikcv dr. Zerjava in drugega g. Fran Bernot in g. Josip Rosthaufel, za tajnika g. Šapi ja. O političnem :>:)k)žaju sta poro-eala gg. deželna poslane a dr. Tavear in dr. Triller, katerih govore, oziro-nia daljši ekscerpt prinašamo zaradi eminentne važnosti n.iih vsebine v današnjem večernem Listu. Pri slučajnost ih se oglasi g\ Sirk s pred logom, naj se obrne odbor pismeno do naprednih poslaucev, da izposlujejo pri Gruberjevem kanalu v primernih presledkih napravo stopu ie do vode, katerih naprava v projektu ni predviđena. G. dr. Tav-ear obiju bi, da se bodo napredni po-slanci o tej zadevi informirali, zdi se inu pa popolnoma nornogoče. da bi bil fctavbni nrad prezrl napravo takih, 7a\ prebi valce desnega in levega bre-ga Gruberjevega kanala, velepo-membnih naprav. Na prediog g. Lavtižarja se izreče naprednim pi slancem popolna zaupniea in g. Šaplja povabi vse na-vzočc, naj kolikor mogoče vzm>dbu-jajo svoje tovariše na mnogoštevilen poset velikega volilnega shoda, dne 6. januarja v Meetncm domu. Skle-ne se nadalje šo, da priredi društvo tekom prihodnjega meseca tuđi samo volilni shod za I. mestni okraj. »Američki ikofje na potovanju v Hrvačko.« Zagrebški »Obzor« je priobčil pod tem naslovom v sredo notioo tele vsebine: »Pišejo nam iz Alleghe-ny Pa, z dne 12. t. in.: Rev. B. Beka vac, škof v Dakoti, je te dni odpoto val v Hrvačko in bo poa&til tuđi svoje rodno mesto Pojaico v Bonu i. V igegovem apreinstvu se nahajata: njegov tajnik moas. Ilija Gušić in generalni vikar mons. M. Dolinec«. — Spontovani tovariš »Obzor« je priob-eil to notieo pač bona fide, zakaj ako bi jKrznal to častivredno trojico, bi gotovo za nobeno ceno ne hotel delati reklame za tri »poštenjakovioe« naj-dvomljivejše vrste. Mi poznamo vse tri tieke prav dobro in vemo, da ni niti eden izmed njih inonsignor, niti eden izmed njih generalni vikar, še manj pa škof. Da b^> se vedelo, kakš ni »šJcofje« prihajajo v staro domovino, omenjamo, da so vsi tri je svo-jtvasno zapustili svojo rodno zemljo, kor so jim postala donia tla prevro-ča in so se zbali rok državnega pravilnika. Bekavac je bil na to župnik v Alleghenvju, kjer je napravi 1 iz župnika go*?tilno najniije vrste in — blodilišče, Ilija Gušić je bil duhovnik v Lvndonu in je imel tak isto v župniSču — blodilisce. Najcastivred-nejši pa je brez dvoma zadnji izmeti trojice »monsig-nor M. Doliiiee.'.; Ta »božji name^tnik« je bil že 3krat oženjen in je iz cerkve izobeen. Nedavno tegra je bil v New Yorku se ne-ke vrste duhovni pomoćnik. Kot tak je bil klican k nekemu bolniku, da mu da zadnjo ]>opotnieo. Na potu tjakaj je sreeal znano mu javno vhveug"o. »Božji namestnik« je pozabil na b€>l-nika, nesel zlatnino v sastavnico in šel na to z vlačugro v hotel. Takšni »ameriški škofje« so na potu, da osre-cijo svojo domovino. Jubilej »lovenskega akademiene^a društva. Akademično tehnieno društvo »Trig'lav« v Gradcu slavi svojo 35-letnieo, odkar je bilo ustanovljeno. Ta svoj jubilej je sklenilo proslaviti v srcu Slovenije — v beli Ljubljani dne 18. februarja 1911. »Triglava-ni« upravičeno pričakujejo, da jih bo napredno prebivalstvo Ijubljan-skeg-a mesta sprejelo z odprtimi ro-kami. Kakor čujemo, se sestavi pose-ben odbor, ki bo vzel v roke \*se pri-prave za slavnost, glavno delo pa bo slonrlo na ramah akad. ferialne-era društva »Sava«. »Triglav« nnme-rava naprositi več ugledni »• narocl-Tiih dam in soproge društvenih start4-šin, da prevzamejo častno mesto pa-troi>OvS na Tri^rlavanskem plesu, ki se vrši zvečer 18. februarja. Istega dne r»e ustanovi tuđi staresinska ^veza bivših »Triglavanov«. Kakor st» nam poroca, bo udeležba na »Trigrlavovi<-prireilitvi v Ljubljani s Štajerskega izredno velika, ker se je ndeleže sko-raj vsi starešine z rodbinami. SUveatrov ve6er »Ljubljanakega Sokola«. Silveatrov večer »LjuUjanakegra Sokola« ae vrši, kakor običajno, vaa-ko leio, v soboto večer v telovadnici »Ljubijanskegra Sokola« v »Narod-nem domu«. Zabava obeta biti ime-nitna. Poleg drugih xanimivih točk sporeda, nastopita iz posebne prijaz-nosti gdc. Thalerjeva iu gr. Povhe, člana slovenske opere. Sodeluje pol-noštevilna »Slovenska Filharmonija«. Vstopnina 1 K za osebo. Kdor se hoće zabavati in pričeti novo leto v veselju, naj priđe na Silvestrov večer v »Narodni dom«. »O amerikanski ieai.ee Opozarjamo iznova na predavanje goap. dr. M. Pečarja, odvetnika iz New - Yorka »o amerikanski ženi«, ki se vrši nocoj ob 8. zvečer y »Meot-nem domu«. Slovensko deželno ^ledalLšee. Prihodnji predstavi 8ta na Novo leto, dne 1. januarja, in sicer ob 3. popoldne pri znižanih cenah Lehar-jeva najpriljubljenejša opereta »Grof Luksemburški« (izven abonnementa; za lože par); zvečer ob 7. prvič burka Engel in Horsta »Misnica« z g*o. Da-nilovo, g. Verovskom in g. Bohusla-vom v glavnih vlogah. Sodelujejo vsi igralci in igralke. Predstava za nepar« — V torek, dne 3. januarja opereta »Jesenski manever« (za par). — V e*itrtek, dne 5. januarja prvič drama Daria Nieodemija »Zavetje« z go. Danilovo, K"dč. \Vintrovo, g. Nuči-čem in g. Š i mačkom v glavnih vlogah (za nepar). Poziv slovenskim, hrva&kim in srb- skim kiparjem. Umetniška razstava v Krakova. Odbor društva poljskih k i par je v »Rzezba« (= Rezba) v Krakovu javlja, da otvori početkom sledečega leta (1911) v dvoranah »Umetniškega Paviljona« II. izložbo skulpture ter poziva vse kiparje - umetnike, da se je udeleže. Ker se je prva taka izložba lanskega leta jako dobro iz tekla in ker je tako grupiranje edino skulp-turnih del vrlo korist no in poučno za spoznanje evolucije te vrste umet-nosti in glavnih struj, ki danes vla-dajo v njej, se inijenovani odbor obra-ča ne samo do umetnikov - Poljakov, ampak tuđi do vseh drugih slovan-skih, a na tem mestu zlasti slovenskih, naj izvolijo pristopiti k temu iimetniškemu podjetju in dado priliko, da poljski kulturni svet spozna glavne crte umetniških teženj, idej in temperamentov pri južnih Slova-nih na i>olju skulpture. — Izložba bo obsegala ne samo del samostalne skulpture, ampak tuđi dela dekorativno - skulptura!ne industrije in arhitektonsko - kiparskega slikarstva. Vsak slovanski umetnik more poslati svoja dela. Zadnji rok za pošiljatev del je 20. januar 1911, in to pod adre- so »Zarzad Rzezby« (Uprava Skulpture) T. S. P. Krakov (Galicija) uL SicaepanakL Vse strodke za pošiljanje tja in nazaj bi morali na sebe vxe-ti sami unietniki, ako ni bila v tem vprašanju med dotičnim umetnikom in odborom društva sklenjena posebna pogodba.Toda Uprava »Beabe« bo izkušala od uprave »Društva lepih umetnosti« (T. S. P.), čigar last je paviljon in od katere^a je ona odvis-na materijalno, dobiti toliko, da iz-jemiio vs© »trojke (ali vsaj polovico) za pošiljanje del jujroalovangkih umetnikov vzame na sel>e in ako bode teh del prilično mnogo, da jim da tuđi posebno dvorano, poseben del v izložbi in v katalogu. Natančnejša razjasnila v tem pogledu se bodo objavila naknadno. Zato se prosijo \sa društva in vsi poedinci umetniki - kipar-ji slovaruski, zlasti jugoslovanski, da se čim preje prijavijo. Vsa pisma in prijave je treba jH)siljati na gornji naslov. UmetniKko komisijo tvori jury društva »Rzezba,« ki ji aedanjo upravo reprezentirajo umetniki - ki-parji: prof. K. Laička, I.. Pupet in J. Ščepovski. Nagrade »Glazbene Matice«. Dve eastni nagradi, razpisani po pevskem zboru »(ilasV>enje Matice«, vsako po 1(K) K, je priznala »Glasbe-na Matica« ^osp. Emilu Adamiću za »Tri več^rne peKmi<^ in skladatelju J. Novaku za »Balado s sojiranskim samospevom, mešanim zborom in orkestrom. — Na razpis je došlo 11 .sklad!). Pošiljatelji nena^rajenih skladb jih dobe z neodprtimi kuverti nazaj, ako nam pošljejo geslo in naslov, pod katerim naj se jim vrnejo. Dob i tek v kinematografu. Dobitek, ki g-a je zadela pri žre-banju v tukajšnjem kinematojarrafu »Ideal« stevilka 19, je pripadel Dušanu Kochu, dijaku v Ljubljani. Iz sodne dvorane. Okrajao sodlft^ Ijnbljan^ko. Obrekovanje. Nedavno se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodi-fečem kazenska razprava glede žaljenja časti. Obtožena sta bila namreč tega, dejanja Janez Šviprelj Ln njegova žena Franeiška Svigelj, oba iz Škofeljee. Obdolžila *»ta namreć Ivana Erjavoa, da je kradel klobase m ila je tuđi ukradel pttelina, ObtožiMi-ea sla izjavila, da hočeta nastopiti dokaz resniee in vsied teg-a st» je razprava preložila na poznejiii Oas. 29. t. ni. se je vršilo nadaljevauje. Pred-lagane nove priee ]>a nišo mogle iz-povedati nič obt^žujire^a in si* je obtoženeema dokaz re«nict> ix3polno-ma ponesreiMl. Sodnik je na to pred-lagal poravnavo, katere izid je bil ta. da obijubita Šviprli^va tožitelju, da pa ne bo^ta vee obrekovala in placata tuđi vstro^ke kazenskepa po8to]>anja. LISTEK. Ruska. Napisal S e m e n. Bila je nastavljena kot učiteljica v zapuščenem kraju ol> Kolpi. Mala vas; okoli 50 hiš. Ljudje prijazni in ne; nekateri dobrohotni, drugi ao-pet zlobni. Onkraj Kolpe je živel župnik v svoji fari. Bil je še precej postaven mož; zgovoren in zelo prijazendo učiteljice. 2ivela sta že eno leto v taki blizini, a ništa vedela drug* za drugega. Slučaj je hotel, da sta s^ spoznala. Ona »e je prepeljavala v čohiu in motrila tihoT krasno vodo Kolpe. Vsa zamišljena je sedela v čolnu. Kar na-enkrat skoči pred njo pes z brega. P€\s je bil zagledal veliko ribo in pognal se je bil za njo. Učiteljica se je zelo prestrašila in ni vedela, kaj naj počne. Kar začuje glas nekega moske-ga, ki kliče psa. Sultan! Sultan! Ozre Be in vidi stopati izza grma duhovnika. Prijazno je pozdravil in jo poto-lažil, da se pea nič naj ne boji. Pove- dal ji je kdo je in tuđi ona mu je po-vedala svoje ime. »Lepo je o<\ naj u, da se .sele sedaj spoznava, ko '/>*■ vi toliko časa učite,« rekel je duho\ nik. »Zakaj ne j^ridete nič na Plementaš? Saj imate vendar bližje nego v Trg.« Župnik, čeprav rojen Slavonec, so je že dokaj priučil jezika, ki ga govore njegovi sosedje tost ran Kolpe. »Zakaj me ni nič na Plemenita.š, vprašate. Jaz sama ne vem zakaj. Pač ljudje mi pri povedu je jo, da je zelo pusto gori pri vas, in rajši grem z vaškimi dekleti v Trg. Tamkaj imam saj nekaj vsvoje družbe. Je učitelj in učiteljica. Drugace sem vedno doma. Saj tuđi vas nisem še nikdar videla v naši vaši.« Pri teh besedah je stopila iz čolna na suho. Župnik ji je po-dal roko in jo gorko stisniL Nekaj čudnega je spreleteio učiteljico pri tem stisku. Pogledala mu je v oci in zapazila je nek odaev ognja. Pcbesila je oči in jih uprla po gladini Kolpe. »Kam ste se zamislili, gospodična?« jo je vzdramil žnpnikov glas. »Pri tem pogledu na reko spoin-nila sem se na Bohinjsko jezero, v mojem domaćem kraju. Ko bi \i eo-krat videli to krasno vodno plan javo obdano z temnimi gorami! Olejte tja doli proti onemu koncu, ravno iako je Bohinjska dolina. Saj ste že gotovo bili kdaj v Alpah?« »Da, da, tuđi v Bob inju sem že bil. Pa pust iva to na stran. Ali dovo-lite, gosj>odičiia, da va^ popeljem v svojo vas, od koder je tako lep raz-k!

odučuje ondif« To vpr&šanje mi je vedno sililo v glavo. Zvedel sem, da neka gospodična, za ime nisem vpra-šal. Vedno sem pričakoval, da priđete kdaj gori, pa vas ni bilo nikdar. Danes sem vas videl, da ste šli čez polje k reki. Videl sem tuđi, da ste stopili v čoln in zaveslali proti reki. Šel sem doli in našel sera vm in vas spoznal. Mislim, da se bodeva pa« sedaj veekrat videla, da bodeva lažje preganjala to pusčobo.« Šla sta v župnišče. Kasno v noč t»e je vračala do-mov. Spremljal jo je župnik. Noč je bila temna in po strmi poti jo je moral opirati, da ji ni spodrsnelo in padla po hribu navzdol. Neka čudna toplota jo je obhajala, kc jo je držal. S|>očetkoma ji je bilo neprijetno, a čim dalje bolj ji je prijala njegova toplina in skoro nevode se je čira dalje bolj bliiala njemu in vedno bolj in bolj se ga je oklepala. Počasi in opreeno sta stopala po stezi. Coln ja je čakal ob bregn. Vstopila sta. Žup- nik je zaveslal proti reki, ne proti na-tiprotnemu bregu. Čudno se ji je zde-lo, da se toliko časa prepeljavata, Ob-stala sta skoro pod jt^zomv mirni vodi. Mesec se je skril za bližnjim hribom. Okrog je bilo vse tiho, samo šum sla-pov je bučal in bobnei v tiho noč. Ol-ložil je župnik veslo in se vsedel k rjej na desko v čolnu. Pri.^1 jo je za roko in ona mu je ni odtegnila. »Gospodična,« prieel je župnik z tihim glasom, »kako srečnega se po-čutim danes v tem trenutku, ko sva sama na globoki reki. Neko blaženo čustvo me obhaja, ko vam tako-le govorim in Ču tim, da sedite pri meni. Čujem in čut im vsak utrip mojega srca. Kako žalostan sem pri misli, da sem duhovnik in je nam duhovnikom vsaka Ijubezen prepovedana. Čemu trepečetef Saj se vendar ne iHvjite, da se ne bi čoln prevrnil? Bodit^ brez skrbi. Saj ee padeva v vodo, padeva skupno, skupno se rešiva, ali skupno utoneva.« »Saj se nicesar ne strašim. Toda kaj bodo govorili ljudje, če naju vi-dijo tukaj s&matcc »Le potolaženi bodite, gospodična. Nic ne bodo izvodeli.« Pri teh besedah je zamutila njtgovc vini^e ustne na svojem obrazu, kako so iskale njenih.^ Ni se mu umikala in znasle so se obojne uetne v dolarom, vročem po-lju-bu. Dolgo časa jo je držal v poljubu Za 1 je ujo časti. Služkinja Terezi-ja Pod^oriiik j© biia nekaj časa v »lužbi gospe R. Ko je imela služkinja že novo službo, jo je gospa R. nekdaj srecala na trg-u z njeno novo gospo-dinjo in jo vpričo te obdolžila tatvi-ne. Vsleti tega je Podgornik tožila in 29. t. m- se je vršila pred tukajšnjim okrajnim sodiščem tozadevna raz-prava. Dosegla se je poravnava; gospa R. je obilolžitev preklicala, na kar se je nmlaljnje kazensko postopa-nje prekinilo. Naknadna sodba. Nedavno se je vršila pred tukajšnjo okrajno sodnijo razprava glede prestopka zoper var-nost časti, katere-ga je zakrivil N. Z. proti A. C, -blagajničarki v neki tu-kajšnji trgovini. Obravnava se je prekinila in si11 je sklenila pogojna poravnava, ako gospod Z. žalitve preli liče in plai*a vse stroške. Ker je prvo pao storil. tlrug^ga pa ne, 8e je obra vn a va nadu 1 je vala dne 29. t. ni. Tu je bilo sklonjeno, da placa Z. vse stroške, poleg tega pa j-> bil še zaradi žaljenja časti ob-sojen na 20 kron .globe. Razne stvari. * Velikanska skala se je odtrga- la v Gibraltaru in uničila več proda-jalnie. Ljudeni se ni zgodilo nič hude-ga, ker so takrat bile prodajalnice za-prte. Škoda, ki jo je ta, več tisoč ton težka pečina povzroeila, je preeej ob-eutna. * Proti nevarnim iglam v klobu-kih. V zadnji seji občine Fiint'haus na Duiiaju se je govorilo o najuovej-sem ukrepu polieijskegra ravnateljstva, ki se bavi z dolginii iglami v damskih klobukih. Svetnik Bathelme se je izraziK da je popolnoma iluzo-rično, če misli policijsko ravnateljstvo, da bodo prišle dame same do spoznanja, da je treba nevarne konjice zavarovati. Če izgine jo danes široki damski klobuki z naših čest, bodo dame vtikale v svoje klobuke vendar še vedno dolge, nevarne igle in jih ne bodo zavarovale. Občinski svet je sklenil nato na pred log dr. Mathiasa, obrniti se do policijskega ravnateljstva, da naj hrezobzirno kaznuje vsa-ko danio, ki bi nosila predolge in ne-zavarovane igle v svojem klobuku. * Atentat na uredništvo. Iz Pa- lenna prihaja z dne 26. decembra sledeča vest: Ko je šel krog polnoči odgovorni urednik lista »Giornale di Sieilia« iz uredništva, je zapazil v kotu hodnika bombo, iz katere se je kadilo. Pogumno je zgrabil težko že-lezno škatuljo, ki je bila pripravljena kot bomba in jo vrgel na cesto, kjer je par trenutkov za tem razpočila. — Škode bomba ni napravila posebno velike, a pogumni urednik se je raz-buril tako, da leži še danes v postelji pod vtiskom nevarnosti, kateri se je izognil. Za vzrok tega atentata se še ne ve, sumi se pa, da so hoteli ropar- in objemu župnik. Pozabil je na vse preol-dneva, ko jo priđe obiskat župnik. S težkirni mislim i g-u jo pričakovala. Slutila je, da ni šla na pravo pot. Bala se je besedi. Bala se je, da ne bi zvedel za vse to nadzornik. Kinalu ji je vse izginilo vse to iz glave in samo željno je pričakovala njegovoga prihoda. Dolgočasno ji je, bilo v soli med otroei, na.jrajši bi biia zaprla solo in od£la k njemu za vedno. A inisel, on je duhovnik, jo je še zadrževala. Ne-strpno je posjedovala na uro. Prisel je njen za željen trenutek. Zaslišala je od zunaj stopinje. Nekdo je potrkal. Vsa se je stresla in obsta-la je na nu\stu.fte enkrat je nekdo potrkal. Predramila se je in odlocno je zaklicala: naprej! Oriprla so se vrata in stopil je v njeno sobo župnik. »Ruska!« gla^il so je pozdrav in pad-la mu je v naročje . . . ji izrabiti to priliko, da bi nemoteni na drugem kraja ropali. * Dragi olopek. V Londonu je izpodrsnilo nekemu Mr. John Tho-maa Boyle na kolodvoru družbe »Metropolitan - Railway« in je padel tako nesrečno, da si je večkrat zlomil nadleht. Tožil je družbo za odškodni-no in dokazal, da od tedaj ne more več opravljati svojega dela. Družba se je zvijala in zvijala in dokazovala, da ni njena krivda, če mecejo potniki olupke po hodiščih. Vendar pa ji vse prizadevanje ni nič pomagalo. Družba je bila obsojena plaćati Mr. Johuu za bolečine 10.000 K, k čimur so prirasli še velikanski stroški procesa, ki je trajal nad 2 leti. * Huda železniška nesreča. Na Skotskem je nedavno tega ekspresni vlak zadel z vso silo v dve na tim stojeći lokomotivi, ki jih je pomotoma tja dirigiral železniški uslužbenec. Življenje je izgubilo pri tej nesreći 20 oseb, pa še nišo mogli za vse dognati imen. Vlak se je vnel in je od nekaterih potnikov ostalo komaj nekaj ožganih kosti. Med i>onesrečeiici je bil tuđi pet mesecev star otrok, ki je zgorel pred oemi presenećenih staršev. Otrokov oče se je obupno tru-diU da bi rešil svoje dete, ki je bilo stisnjeno med gorečimi ostanki vago-nov, ali zaman. * Razburjena ljubica. Na Duna-ju se je odigral dne 26. decembra ob 2. popoldue v XVI. okraju, Payer-gasse 4 razburljiv in obenem koini-čen prizor. 231etna delavka Terezija Held se je sprla s svojim ljubčkom. Segla sta si v lase in obkladaia sta se z razninii, malo nežnimi priimki. — Končno se je bojevita Terezija tako razburila, da je stekla taka, kakršna je ravno bila, namree v sami srajei, na cesto. Na cesti se je zbralo takoj mnogo obeinstva, ki je amaconko v srajci zasledovalo par his daleč. Po-srečilo se ji je,da je zbežala v vežo neke hiše v Thaliastrasse in po stopni-cah v tretje nadstropje, seveda za njo jata skandalov željnega občinstva. V tretjem nacistropju pa, ko se ni vedela več kam obrniti, je sklenila, da skoči skozi okno na dvorišče. Vendar si je stvar še malo premislila in takrat so jo že za njo prihajajoči ljudje prijeli, ki so jo v triumfn spremili nazaj k njenemu ljubčku. Zdaj amaconka ni bila več tako vročekrvna, hladni zimski dan ji je ohladil kri, samo dobro bi bilo, da si kupi Favevih sodenic proti kašlju in prehlajenju. Kaj se je dokazalo našim diplomatom v Vašićevem procesu ? Kaj vse se je dokazalo članom našega poslaništva v Belgrradu v Vašićevem procesu, se najložje razvidi iz obtožnice, ki jo je proti Vladimiru Vašiću ali Mladenu Sergijanu, kakor se pravilno zove, vložilo državno pravduišt o. Zato priobčujemo v na-slednjem izvleček iz te obtožnice. Obto/nica pravi, da sloni tožba proti Va^fću radi hudodelstva veleizdaje na 1 stnem priznanju, ki je pod-krepljuje.,'* ta - le sodno dognana dej-stva, oziroma dokazi: 1. Da je potom izvedenoev dognano, da je lažnjivo brzojavko, ki jo je posla I neki Derotić iz Loznice na naslov dr. Bozo Markovića, profe-sorja in predsednk'a »Slovenskega Juga«, v resnici pisal gosp. Viktor Swientochowski, dragoman tukajš-rjjega avstro - ogrskega poslaništva, kakor je to trdil obtoženec. 2. Da je po priči Aleksi Obrado-viću, ki je stanoval v isti hiši kakor dragoman Swientochowski, potrjena obtoženčeva izpoved, da je nekoč, ko sta obtoženec in Swientochowski bila na delu, prinesla krožnik kolača ter pripomnila, da je to poslala gospa O b r ad o viće va. 3. Da je po pričanju istega svedo-ka in po poročilu vracarskega poli-cijskega oddelka potrjena Vašićeva izpoved, da je njega in Swientochow-kega, ko sta bila baš na poslu, vzne-miril prihod policije v hišo. 4. Da je po pričah dr. Vucetića in dr. Simonoviću potrjena obtoženčeva trditev glede bolezni ge..Swien-tochowskef o njegovem razgovoru ob tej priliki s Swientochowskim in o posetih teh zdravnikov. 5. Da je a pricevanjem svedoka Stojanovića potrjena izpoved Vladimira Vašića o fotografiranju falsificiranih dokumentov na vratih Swieu-tochowskega pisarne. 6. Da je po prioevanju istega svedoka potrjena obtoženčeva izpoved o ključu, o katerem pravi Vašić, da ga je dobil od Swientochowskega, da bi mogel vsak čas, tuđi takrat, kadar bi Swientochow«>kega ne bilo doma, pri-ti skozi zunanja vrata po hodniku v piaariio, kjer sta opravljala svoj po-sel. Swientochowski je namreč koncem lanskega leta zahteval od svedoka kot lastnika hiše, v kateri je stanoval, da mu prav na teh vratih napravi še eno zunanje duri, vsekakor iz bojazni, da bi ne mogel Vašić priti v pisarno, ker je ostal ključ od onih vrat še pri njem. 7. Da je po pričah Gjoki Cvetko-viću, hot^lirju, Iliji Dimitrijeviću, kavarnarju, in Dimitriju Jovanovi-t*u, natakarju, dokazano, da je Vasić govori 1 resnico, ko je zatrjeval, da je zahajal v kavarno »Kasino« na Tera-zijali in da je tjakaj prihajal tuđi Swientochowski kot na dogovorjeno mesto. 8. Da je po poročilu komisarja ž^lezn. policije in komisarja savske policije jMitrjena izpoved obtoženčeva o lanskoletnem dopustu poslanika grofa Forgacha in dragomana Swien-tochowskega, kateri dopust je bil po trditvi obtoženčevi v zvezi z odposi-ljatvijo dokumentov in z njegovim odhodom v Zagreb. 9. Da je & poročiloin inestne policije potrjena Vaćieeva trditev, da se je 2. aprila t. 1. preko Zemuna od-peljal v Zagreb. 10. Da so priče Gjoka Cvetano-vić, Ilija Dimitrijević, Dimitrij Jova-nović, 2ivko Rajić in Marko Sergi-jan dokazali resničnost Vašićeve iz-povedi o velikih vsotah, ki jih je do-bival lani za svoje delo na dokumen-tih, ker vsi svedoki pričajo, da takrat ni ničesar delal, a je vendar razpola-gal z velikimi zneski, dočiin je letos delal dolgove. 11. Da je po pričevanju detekti-ysL Gjoke Milosavljevića potrjena obtoženčeva trditev, da je nabiral podatke o rodbinskih razmerah Vlajka Nediča^ bivšega tajnika v ministrstvu notranjih del, kar mu je zaukazal Swientochowski, in 12. Da je po pričevanju svedoka Gvozdića, bivšega vstaškega ix>velj-nika, potrjena resničnost Vašičeve iz-povcdi, da je nabiral podatke o vstaš-kih četnikih pri Svetosavskem križu. Razsodba pravi z ozirom na ta fakta, ki so se tuđi pri razpravi dognala : »Vsa ta faktu, ki so se dognala neodvisno od priznanja, dokazujejo, da je bil obtoženec intimno znan z organi n) bile neizpreme-njene. Privatni diskont je znasal 43/4 ilo 4 'Vi, %. L|nbllauka wKreditna banka v Ljubljani11. UrUil kini tfiaajske b#ne 29. decembri 1911. ■•l«lE*al »a»lrjl. Dcaaral ***€"« 4°/« mijevi renU .... 93*45 9365 4 2« o srebrna renta . . . . | 9750 97 70 4°/9 avstr kronika renta . . 93 35 93 55 4% ogr. ......1 9195 9215 40/, kranjsko đeželno poaojtlo [ 96— 97 — 4% k. o. češke đež. banke . 94 20 95 20 Sf*«fct. Srećke U 1. 1860 V. . * . 216 - 222 — M „ „ Ift64.....315— 321 -H đake......157— | 163 — zemcJjskc 1. izdaje . 299 — ! 305 II. „ . 291*75! 297 75 ognke hipotečne . . 257 — j 263 — „ dun komunalne . . 527 — j 537— „ avitr. kreditne . . . 532 50 542 50 „ ljubljanske .... 9525 10125 M avstr rde^. krila . . 97 — 103 — .. ogr. „ . . 67 — 73 — K bazilika..... 44 50; 48 50 „ tiuike......26125 264 25 »•Isiloai. i Ljubljanske uredi:ne banke . 488 — | 492 — Avstr. kredltnega zavodi . . 673*— ; 674 — Dunajske banćne drufbe . . 16\- 562 — Južne zeleznict ..... 11675 117 7i> Državne ideznlce .... 75325 75325 Alplne-Montan ..... 767- 768 — Čeike siadkorne druib« . . 25450 255 — Živnostenske banke. . . . 2*8 — 290 — Cekini........ 1137 Ilt9 Marke........117 52- : 117 73* Frankl........ 95 10 95 20 Ure......... 94 90 95 10 Rubljl......... 253 254 — Žitne eane v Budimpešti. Dne 29. decembra 1910. T • r sa 1 m. Pšenica za april 1911 .. za 50 kg 10 89 » m oktober 1911 . . za S0 kg 10*55 Rf za april 1911 .... za 50 kg 776 Koruza za maj 1911 ... za 50 kg 555 Oves za april 1911 ... za 50 kg 8 38 E f • fc 11 v. Neizpremenjeno. Anton Šare Ljtillau, Seleoborfljia ulica U. 5, U npli luilni Ilici (luprtti |Uvu Hiti) prlsfne švicarske vezonine najcenejti naknp 182 oprem za neveste. [ZallnbUeni kapucin.] Vesela povest iz ljubljanske preteklostl I Ti zabavna povest, polna krep-kega in preSirnega homorja in svežih, dostikrat razposajenih dovtipov, je prav kar izšla v posebni knjigi. Prijateljem ne-prisiljene komike in veselega smehabodi posebno priporoćena. Cnaimil.m.rB0K.sptitt1BfKt Jferodna knjigama v Ljubljani. večerno izdajo „JlOV. HlNIll . _ __________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ■ *C • — m »• mm •> ai a* ai ~ vaivaiaiv1^« m—m m a? • —w m—m w~ ^ m—aj w ^i ■*^ ar^a> a ■ ar vw ! Usojam si vljudno opozoriti, da sein previel 9 plavpo zastopstvo ,Prve teš^e* žjvljoruke zavarafaiBite. najcanaj&i zavod na kontinentu. 1 Nadalje opocarjatn, da preskrbujern kulantao Ja%f* vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekarne, uradniške in memćoe kredite Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. uadstr. K^Bj ^^■BaaVHMHBBBBBMBV' ^aMaaaaaaaaa*aWa^-- Su Drože (kvas) I Ur === iz tovarne = - ulnskeso cveta in drož pj v Račjem (Štajersko) 249 ^% pripcrofarao mirni ker so otie kol aajboIjSe in najtrjeftejSe zubi. , JriinkMlnhaHa?Jtliaf tati pndnj: idotaim iHo 9.7. rajriii Hane mi Sprttau vloge na knjiilce ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga M *4 / «; rentni davek plačuje zadruga tama. — Sprejea* vloge na tekočl račun; na *ahievo dobi stranka čekovno knjižico. - Dtj« »fttdjiU na najrazliCnejše načine. — fiaraotmm aMa|alAlca: zamenja tu) denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazlla v Aroertko. — EsktaiBtira trgovske menice. — Preskrbije vnovčenje inenic, nakaznic, dokumentov Itd. na vsa tu- in fnozemska tržišča. — Iztfaja nakaznice. Via pojasnili te dobe bodisi nstmeno ali pismeno v zadražoi pisami. 10 DrUM ire nak lai iapoJdoe si 9. li 12., popolđoe rt 1 do 5. U«tana)vlj«na lata 1S82. 23 Kmetska possiilnica lintlianske okotite r«gtatr«*«M *mšrmgm • B*OM«|eno sarase v tatina zairižiea Imu v LJnbllanl u Duujski cesti St. 18 Je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K SS, 11S.121-11 upravnega premoženja................K 209775.510-59 obrestuje hranilne vloge po 4f|2°|o kr«x «t«k«|« atfbltka rantnaga davka. ka te raga alačuja poaojllnloa saaia sa vlasnika. SpNfMM tadl ▼log* b« tekoči rstaa ▼ svezi s čekovnim pro-■toiotM In llh obrostnlo od dno vlogo do dno dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,000.00 0 Paaajuja na saaaljlaaa pa S' 4« 0 m 1« /0 na amartlsaoljo ali pa po i14°. kras aaiartlsaclja 1 na manlea po 6 . Posojiinica sprejema tuđi vuk drugi nacrt glede amortizovanja dolga. DBADHB OBB: fitk dmn od 8.—IX. in od 3.-4. izvon nodolj in prainikov. Tololoa it. 189. Po*ta« hranllnic* raćnn st- 82S.405. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuami. Stritarjeva ulioa štev. 2. Sprejema vloge na knjitice in na tekoii račon t«r Jih »krvatal« Delniška glavnica: K 5,000.000*— Rezervni zaklad: K 450*000-— od dne vloge po 4 Vi % **•*•• — Kupnje in prodaja vrodaostno njx. e i« *- *» i -rx«e _________papirje vseh vrst po dnevnih knnih._________ Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. i _■ ----------------------------------- . — Dolžnost VBakpga. Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenja ali pa proti požaru le pri slovanski banki „SLAVIJI*. Podpirajino torej domač Blovanski zavod, da more nalogo. ki si fo je stavil, izpolniti v najširšem obsega. „SLAVLJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Ogromni r*x*rvnl ffonil K 4%VS1S«707"— jamcljo sa paaolno varnaat. Riftllfff fmnilfl14 ima posebno ugodne in prikladne DffflaTH VIHDII1IM je res sloftiski zavarovalnica z vse-OUlulu mJLMViJH načine za zavarovanje življenja. DUIUlll nv-LHVIJH skozi slovansko - narodno upravo. Bffnlfff ti linilll11 razpolaga z najcenejSimi ceniki za Dfffllfff VIMIIIII*4 Kmotno podpira narodna druStva, DUlinU ifejLHVIJH preskrbljenje za starost, za slučaj DUIUlll •fMeMVIillt organizacije in prispeva k narod- smrti roditeljev, za doto otrokom. nim dobrodclnim namenom. Banka JIAWUAM ft^s^r£isti doblćek 5V0- Banko JHNUI" z&gsssg1^rjzv. Vsa pojasnila daje drage volje inenlii zastoi kaite JLNIir f LinblianL m m m m M .-. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Praiernova ulioa *tow. 3. /. Največji, nijfarnejši slovenski denaroi xavod. Danarni promet do SI. tfooembro 1VO8 nad 518 milljonov kron. Obstojefilh vlog nad SS mllijonov kron. Rozoi-vni zaklad nad f mttljon kron. Za ▼araost vloicncga denarja jamci zraveo rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska % Tsem promolonjom in z vso awojo moAjO« Izguba vloženega denarja je nemO(|O&i, ker je po pravi lih te hraailoice, potrjenih po c. kr. deielni vladi, Izkljuftona vsa ka apokallaolja * ▼loženim deoarjem. Vloge se sprejemajo vsak dao in se obrestujejo po 4V4% brex odbitkm; nerzdignjene obresti se pripisujejo rsaicega pol leta h kapitalu. Sprejema ▼loine knjižice drugih denarnih smTodov kot goto? deoar. Posojila na semljiš£a po 5% obresti ia proti amortizaciji po najmanj 1/47i na leto. Daje po* sojila na menice in vrednostne papirje Za varčeranje ima vpeljane iićne daiaiaBa kranHnikOf ▼ podpiranje slovenskih trgovce* ia obrtnikov pa brodltno drufttva. 4 LajjUUatA |a tUk *;S*r«Hlae ilakane«.