238. štev.
V Ljubljani, četrtek 2. oktobra 1919.
»Ml
Velja v Ljubljani in po pošti: celo leto . . K 84 — Pol leta. . . „ 42-— četrt leta . . „ 21-ia mesec . . „ T—
za inozemstvo:
celo leto naprej K 95*— Pol leta „	,•	50*-
ietrt leta „	»	26--
*a mesec ,,	,,	8*—
Uredništvo je na Starem trgu štev. 19. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu  štev. 8. — Telefon štev. 44...................
II. leto.
Na pismene naročbe brez pošlljatve denarja •e ne moremo ozirati.
Naročniki naj pošiljajo naročnino 99“ po nakaznici.
Izhaja vsak. dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Oglasi se računajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visoktsr 45/nm širok prostor za enkrat 40 v, za večkrat popust.
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — Rokopisi se ne vračajo.
Moke ni!
Že par dni se ne dobi v Ljubljani več moke. Prodajalci moke imajo samo en izgovor: »Pojdite k temu in temu veletržcu, ki jo ima Se polne msgacine; kar sem je imel jaz, sem jo prodal.« Po mestu pa kiožijo čimdalje bolj gotove vesti, da se moka podraži in «cer boljSa na osem kron, druge vrste pa »primerno«.
Tako torej! Ob času, ko smo spravili bogato žetev v žitnice in Je Že stare moke dovolj na razpolago, *e uprizori umetno pomanjkanje moke, najvažnejšega živila, da nam ljudje, ki »o nas že slekli do kože, še kožo potegnejo čez glavo in zadnji vinar iz Žepa. — To povišanje bogatejših slo-jtv sploh ne zadene. Zadene samo nas, ki imamo fiksno plačo in smo odvisni od raznih povišanj plač in doklad, ki pa bi prišle, če bi sploh prišle, prepozno. Naši deci se odjeda kruh žitnim špekulantom na ljubo.
Produkcijski stroški niso narasli. Dr. Korošec je ceno moki sam ,ku-lantno* zvišal nad potrebo. Sedaj pa niti ministrstva za prehrano ni treba. Žid in veletrgovec, ki nimata nikdar fiovolj, povišata ceno 3ama za okroglo •voto. Kdo jim tudi brani? Parlament
h; tirtftnnratva uprizarjajo krize, lasajo
se za osebe in 'stolčke. Kal jim ljudstvo in njegova prehrana! Živiia bodo dražja, bodo pa še dijete dražje. Obenem z višjimi cenami moke, bodo Šle naravno cene tudi drugih potrebščin navzgor. Priti bodo morale nove regulacije plač> nove doklade, novi dsivkl
Ali smo mi res le radi oderuhov lu? Zdi se skoraj, da železnice e zato vozijo, da žid in kapitalist zaslužita, tvornice delajo le za žep industrijalca, poljedelec, ki ne bo imel od tega povišanja nobenega dobička, ker se bodo tudi druge stvari podražile, obdeluje le zato zemljo, da prekupčevalec zasluži. Ni še dovoli, da so nas pognali v zanemarjene vagone, kajti privatne sobe so le za verežmke, ki imajo v vsakem delu mesta po eno sobo, da jim policija ne more tako
lahko otopiti na prste, sedaj nam jemljejo še naš vsakdanji kruh. Oospodje, čeriiu sedite po raznih poverjeništvih? Mar si bomo morali sami pomagati, da se cene ne zvišujejo ? — Uradnik.
Boj za jadransko obalo.
D’Annunzio razgreje.
Reka, 30. septembra. Na brzojavno ve3t, da je Nittijeva vlada dobila zaupnico z 208 glasovi proti 148 glasovom, so italijanaši sklicali skupščino in uprizorili sprevod, v Katerem je bilo 80 odstotkov vojakov, častnikov in legijonarjev, dočim je sestajal drugi del samo iz otrok in deklet. Na korzu so vpili: »Doli z Nittljem! Na vislice ž njimi Smrt Nittljul Doli zWilsonom! Doli z Jugoslavijo! Doli Srbi!« itd. Tako so prišli pred palačo guvernerjevo. Na balkonu se je pokazal d’An-nunzlo. Ko so ga navdušeno pozdravili, je govoril takole: »Meščani in vojaki! Sinoči sem bil z obvezano t glavo pri večerni zabavi junaških častnikov naših artiijeristov, toda kmalu me je ozdravila dobra voda reška in zato" sem danes prav dobre volje. Danes anektiramo Reko četrtikrai za našo mater Italijo. In ako bi bilo potrebno, bi jo anektirali še sedmikrat.« Vest, ki je dospela iz Rima je dala italijanskemu narodu nov dokaz, da je odkrit sovražnik Italije. Prav tako tudi vsem onim, ki so v italijanskem parlamentu kričali: »Mi hočemo aneksijo« in ki zdaj dajo zaupnico Cagnu-olu. Reka bo morala dokazati, da je junaško mesto. Iz tega razloga ne poznamo danes nobenega pešca, nobenega karabinjerja, hobenega bersa-Ijerja, nobenega artiljerista in nobenega mornarja več, ker smo vsi ardlti. Tukaj zbrani imate železne glave in te glave bodo pri vsakem napadu pokazale svoje junaštvo. Iz mojega govora naj se sliši samo en glas: »Reka ali smrt!« — Ko je d’Annnnzio dovršil svoj govor, so ga navdušeno pozdravili, se sporedih v sprevod in so pevajoč Mamellijevo himno, tuleč in kričeč ko obsedeni šli skozi mesto. Del tega
sprevoda je dospel na Sušak, kjer so manifeatanti kakor blazni kričali za italijansko Reko In italijanski Sušak. Sele pozno ponoči se je razkropila zaslepljena množica. Ljudje so trdili, da je bil d’Annunzio pijan.
Siti so Jih.
Reka, 30. septembra. Italijani na Reki se boje arditov, ker ne mine noben dan, da arditi ne bi po noči napadli pasantov in jim izpraznili žepe. Pri tem se ne ozirajo na to, ali je kdo Italijan ali Jugoslovan; glavna stvar je denar.
Italijani pripravljajo nov napad.
Šibenik, 30. sept. Semkaj je dospel zadrski župan dr. ZiUctto na agi-tlcijoza vstop v prostovoljske oddelke. Dejal je, da je treba izvesti nov napad, najbolje na Split, da se tako izbriše trogirski fiasko.
Italijanom ne zadostujejo Jugoslovani, treba jim je še hudiča!
Pariz, 29 sept. General Garibaldi je prispel v Pariz. Pariški listi priobčujejo razgovore, ki jih je imel Garibaldi z raznimi zastopniki pariškega časopisja z ozirom na dogodke na Reki. Garibaldi je rekel med drugim: »Obžalujem, da se nisem mogel udeležiti d*Annunzfjevega podjetja. D’An-nunzlo r.i ničesar drugega, kakor roka s tisočletnimi pravicami, ki je izvršila razsodbo. Tudi jaz bi na njegovem mestu postopal kakor on. Pokret. ki ga je izvai d’Annunzio je tako silen, da bo šel preko vlade, ki ni več gospodar niti nad armado niti nad mornarico. Reka je italijanska in ostane italijanska. Na pripombo novinarjev, da se Italija radi Reke zaplete v novo vojno, je Garibaldi odgovoril: »Pa dobro, bili se bomo, če bo potreba tudi proti hudiču. Mi zahtevamo Reko in smo Jo vzeli! Obdržali jo bomo in če se bomo morali biti za to, da jo obdržimo, bomo se bili do konca.«
Jakinci proti d*Annunziju.
Jaki n (Ancona), 1. okt. Jakinsko prebivalstvo je po mestu nabilo lepake z napisi: »Nočemo Reke! Nočemo
d’Annunzija! Nočemo nove vojske MI hočemo svojo deželo!«
Med italijanskim! strankami.
r Nauen, 1. okt. (Brez.) Iz severne Italije se poroča o živahnejši socialistični agitaciji zoper nacionalistično propagando. Pojavljajo se tudi separatistične struje.
Razpust ital. parlamenta.
r Ldu Rim, 30. sept. »Agenzia Stefani* poroča: S kraljevim dekretom z dne 30. septembra se razpušča parlament in se razpisujejo nove volitve za 16. november.
r Pariz, 30. sept »Liberte« javlja : Italijanski parlament je razpuščen, novi parlament bo vpoklican I. decembra. _______________
Jugoslavija.
Ministrski kandidati.
i Beograd, l.okt. V parlamentarnih krogia_ se govori, da imajo stranke, ki hočejo podpirati novo vlado, sledeče kandidate: Narodni klub: dr-Drinkoviča, dr. Poliča, dr. Šurmina in dr. Lorkoviča. Za mesto hrvatt&egft bana ae imenuje v krogih Narodnega kluba ime dr. Laginje. Jugoslovanski klub: kandidata dr. Korošec in Gostinčar. Dem. disid. V. Muačevič, ki naj bi dobil resor agrarne reforme. Od Trifkovlčeve grupe se imenuje Trifkovič sam. Radikalci: Protič, dr. Ninčjč, Josa Jovanovič, Slavko Miletič, dr. Žarko Miladinovič in dr. Milan Srskšč.
Zn nove volitve.
Ldu. Beograd, l.okt. Današnja »Pravda* siino napada prejšnjo opozicijo in ji očita, da se je med seboj dogovorila, da bo vsaka stranka jamčila za svojo lastno svobodo. List opisuje položaj kot tak, da je nevaren za obstoj edinstvene države, in zato zahteva v svojem uvodniku, da se kolikor mogoče hitro izvedejo volitve v konstituanto.
LKVSTIE.
Vi
Nadaljevanje.
išnjeva repatica.
»Verjamem,* je rekel grof previdno. »Tak to vas je privedlo k meni. . . Težavna stvar!«
»Nič težavnega, ljubi grof. Bodite vsaj kavalir, storite meni na ljubo, ako vas drugače ne miče!« Zgovorno se je nasmehnila ter poblisnila z očmi.
»Vam.( na ljubo — to je lehko rečeno! Ali glejte, draga moja, kaj me briga ves narodnostni boj? Svet bo stal tudi brez Schulvereina in nemškega mostu. Ne želim se mešati v te afere, ko nimam sam niti narodnosti niti domovine. Moj dom je povsod in nikjer.« Pri teh besedah je dobil njegov glas povdarek resničnega prepričanja.
»Ah, ne bodite tako blazirani! Tudi vi ste naposled Nemec, recite, kar hočete. Vsi veliki in zmožni ljudje imajo nemško dušo v sebi.
In pokolenje? Če sem prav poučena, _ teče v vaših žilah kri, ki je v tisoč letih s častjo in slavo potrdila svoje nemštvo. Mari ne?«
»Ah — tisto mislite?« Hudoben smehljaj je preletel njegov obraz. »Tista kri, ljuba moja, je stara, Žaltava in zgrizena; tisočletje njene slave in časti gradč že davno njeni hlapci, ne ona sama. Pustiva to.«
»Čeprav; predsedništvo prevzamete in poziv na javnost podpišete, kaj ne?«
»In ono — kaj je ,druga točka v programu'?«
»Nadaljevanje prve. Moja osebna ideja — moja I kaprica takorekoč, to povdarjam. Hotela bi biti takole malce vaš dobri duh, vaša Vila - vodnica ... Srce me boli, ko vas gledam, jetnika onihle zabitih meščanskih mogotcev; oprostite mi jezno besedo! Tak človek, kakor ste vi, in se zapravlja v tako neprimerni, njega _ nevredni družbi... Prejalislej morate izgubiti svoj aristokratski blesk, glorija vašega imena se mora osuti in obledeti kakor perotnice krasnega metulja, ki se premetava po tleh; zlasti, ker je vse to za prazen nič, brez zmisla in brez haska. Vaš edini dobiček je nemara, da se natihem norčujete iz njih — ah ne?«
»Čast vaši bistrovidoosti.«
»Saj sem rekla. Brez smisla in haska, brez višje vodilne ideje; to je, za kar me boli srce. Vse kaj drugega bi bilo, ako bi delali to iz plemenitega nagiba, zaveden činitelj v službi velike zgodovinske naloge. Postanite to, grof Kiinnigsbruch; storite mi ljubo in bodite velik, čisto velik mož! Opravičite svojo podobo, kakoršno sem gledala tolikokrat v svojih sanjarijah in kakršno nosim v sebi, na dnu srca!«
Zaživela se je bila v svojo vlogo; njene oči so se lesketale kakor od strastne zaverovanosti, njen glas je postajal razgret in sentimentalen. Bila je popolna igralka, n bližina mladega moža je prih jala njenim greha vajenim živcem na pomoč, da so tem verjetneje odgovarjali položaju. V svesti si svoje zapeljivosti, je kar strmela natihem, kako more biti
grof tako preudaren in trezen, malodane hladan. Vsak drug bi drsal že zdavnaj po kolenih ter prosjačil za nastavljeno plačilo, ne meneč se, kaj bi zahtevala zanj.
Grof pa se ni dal premotiti; kjub svojim, zdaj vljudnim, zdaj galantno lehkomiselnim besedam je ostal v dejanjih, očividno pa tudi v mislih in željah razumem in pošten kakor stoleten evnuh. Smehljal Be je z dobrohotnim, malce šegavim, malce pomilovalnim stričev6kim pogledom. Ko pa je bila baronica pri kraju in ga je še enkrat obupno opalila s svojimi vročimi črnimi očmi, čakaje, kakšen bo uspeh njene pridige, se je podrlo še tisto bore nade, ki jo je vendar gojila. Grofov obraz seje razklenil, ohlapnil v sleherni gubi, kakor bi sprhnela 2 njega vsa zoprna, predolgo hlinjena dobrodušna krinka; črte, lri jih je zagledala ekscelenčina diplomatka zdaj, so bile napol sovražne, tuje in mrzlo naveličane. Vzmah-nil je z obema rokama, vstal, prestopil, zamrmral ne kaj jeznega in se zdajci vrnil pred njo.
»Nič ne bo, baronica,« je izpregovoril tako nestrpno, da ni mogla dvomiti o njegovi odkritosrčnosti. »Častnega mesta pri vašem lepem Schulve-reinu ne prevzamem
»Ah, ne recite!« ga je prekinila bolj maščevalno nego s prepričanjem. »Tako me vendar ne pustite od sebe...«
_____________________ fDsS«	srjlhv!
Nov dnevnik.	j
j Ldu.Beograd, l.okt. Danes j je izšla prva Številka novega lista »Beogradski Dnevnik".	j
Nezgoda na savskem mostu.
j Ldu. Beograd, 1. oktobra. Na sprednjem delu savskega mosta se je včeraj porušilo sedem jarmov. Poškodovan je bil samo en delavec. Dela so se takoj nadaljevala. Končna dovršite v mosta se radi tega ne bo zavlekla. _____________
Razna poročila.
Skupna meja med Češko in Jugoslavijo.
r Praga, 30. sept. V narodni skupščini je imel danes zunanji minister dr. Beneš govor, v katerem je označil uspehe, ki jih je dosegla mirovna delegacija. O skupnih mejah z Jugoslavijo je minister dejal: Vprašanje skupnih meja z Jugoslavijo je bilo za nas zelo važno. V tem oziru smo poizkusili vse. Amerika n cl so bili prvotno na etnografskem stališču. Angleži so opozarjati na nevarnost takozvanega koridorja v vojaškem oziru, italijanska delegacija pa je odklonila vsako tako zahtevo, ker je menila, da bi v bodočnosti škodovalo italijanskim interesom, ako bi bili sosedi Jugoslovani. Edino Francija je zastopala naše stališče in ga je podpirala. Konstatirati morem, da so zlasti francoski vojaški krogi spoznali važnost našega sosedstva z Jugoslovani. S takimi okoliščinami je bila rešitev vprašanja koridorja že v komisiji pokopana. Navzlic temu je vrhovni svet razmotrival to vprašanje, vendar pa gs je odklonil. Konstatirati moram, da smo si bili popolnoma v | svesti velike važnosti, ako bi se to vprašanje rešilo v nam ugodnem zmislu.
Seja vrhovnega sveta.
r Pariz, 30. sept. Vrhovni svet aliirancev je imel danes dopoldne pod predsedstvom Ciemenceaujevim na Quai d’ Orsay sejo in razmotrival vprašanje troškov za zasedbo nemških krajev po ententnih četah.
Boljševlkl za mir.
Pariz, 30. sept. »Agence Havas« poroča iz Washingtona: Boljševiki hočejo skleniti mir, ako bi bila dva-najstorici voditeljev, med njimi Lje-ninu, zagotovljena varna vožnja v Južno Ameriko.
Proglas ljudskih komisarjev.
r Moskva, 1. okt. Ljudski komisar za zunanje posle pozivlje v proglasu francoske in angleške delavce, naj vplivajo na svoje vlade, naj ne motijo mirovnih pogajanj z boljševističnimi deželami.
Boljševiško delo v Nemčiji.
r Berlin, 1. okt. Komunistična stranka je za snoči v Veleberlinu sklicala 30 shodov, ki pa so bili po ukazu policijskega predsednika vsi razpuščeni.
Scheidemnnn zopet predsednik.
r Berlin, 1. okt. Socialdemokratska struja narodne skupščine je včeraj iznova izvolila Scheldemarma za predsednika.
Prva seja vsakoletne del. konference v Washingtonu.
r St. Oermain, 30. sept. V imenu mirovne konference je poslal Polk danes konzulu Mayeihausnu noto, kjer je povedano med drugim, da sklicuje predsednik Wilson prvo sejo vsakoletne delavske konference na 29. oktober v Washington.
Trst in Pulj, se mora po drugi strani , predstavništvo, da bomo imeli prave
odreči ogroževanju Ljubljane. Reka in Zader bi trebaio proglasiti za prosti, avtonomni mesti z lastno oblastjo in zastavo, toda pod jugosi. surereniteto. Dalmacija je slovanska zemlja in nima za Italijo čisto nobene vrednosti. Bolje je, da zaščiti Italija svojo mejo na kopnem kot na morju. Dalmacija pomeni za Jugoslovane pljuča. Jugoslavijo se sicer more prisiliti, da odstopi Dalmacijo tuji sili, toda ta sila bi mogla Dalmacijo držati v šahu samo s sabljo v roki.*
Ijud3ke in ljudstvu odgovorne zastopnike. To je naša edina, a tudi nujna in neodložljiva zahteva, ki edino v njeni izvedbi vidimo spas naše ljubljene domovine in njenih državljanov.
Odločno izjavljamo, da moremo le še nekaj časa ohraniti mirno kri — 1«
S pozivom na vztrajnost v boju za naše zahteve je predsednik zaključil ta krasni shod, ki je trajal dve uri.
Protestni shod N. S. Z. na Bledu.
Narodni socijalisti na Bledu so sklicali na nedeljo, 28. t. ra., protestni shod proti neznosnim, ljudstvu in državi škodljivim razmeram v Narodnem predstavništvu. Kljub temu, da se vsled prekasnega časa ni za shod razvila nikaka agitacija in da je mnogo pristašev odSlo na ljudski tabor v Loče, zbralo se je na shodu lepo število ljudi iz vseh slojev. Shod je otvorii in vodil g. Franc Marolt, ki je v u-vodnlh besedah slikal obupne In neznosne razmere, v katere je zašla naša domovina po krivdi narodnih predstavnikov. Ker ti ne čutijo potrebe po drugačnem delovanju, mora jih narod sam k temu prisiliti. Kot prvi govornik je nastopil g. Anton Koder. Spominjal se je zgodovinskih dni, ko je bila porojena Jugoslavija, risal je, kako je ravno naš mali človek pravi in prvi graditelj naše nove svobodne domovine, orisal je nato naš sedanji obupni položaj, ki v njem tiči naša domovina, ki je zgubila ugled in upliv na znotraj in na zunaj. Ta obupni položaj so zakrivili naši neizvoljeni narodni predstavniki, ki so s svojim delovanjem v Beogradu pripravili državo na rob propada, ljudstvo pa v obup in trpljenje. Govor je segal v srce navzočih in pri mnogoterih smo videli solze v očeh, ko so Suit o nesreči, v katero smo zašli In pomislili na lastno gorje, v katerem živimo. Klici »Doli z neizvoljenimi predstavniki N so orili med poslušalci. Kot drugi govornik je nastopil g. Repe iz Bleda, ki je najprej prečital iz ravno došle nedeljske »Jugoslavije« uvodni članek ga. Čebina »Reminiscence po protestnem shodu nar. socijalistov«. Članek je izzval vsesplošno pritrjevanje. V nadaljnem svojem govoru je g. Repe zahteval, da naj kmeta zastopa kmet, delavca delavec, a obrtnika le obrnik, gospoda, bodisi posvetna, bodisi duhovna, pa naj zastopa le samo sebe. Burno pritrjevanje je sledilo govora. Nato je bila soglasno In z navdušenjem sprejeta naslednja resolucija:
Na javnem protestnem shodu, ki so ga sklicali narodni socijalisti na Bledu dne 28. septembra 1919, zbrani državljani odločno protestirajo proti maniram, ki so se ugnezdile v našem
d Poverjenik dr. Ravnihar je
odpotoval službeno v Beograd-
d Poverjenik za soc. skrbstvo v Prekmurju. Poverjenik za socijalno skrbstvo v Ljubljani se je odpeljal v Prekmurje, da se na licu mesta pouči o potrebah ondotnega prebivalstva.
d Vojaška pohvala. General Smiljanič je izrekel svojo pohvalo gg. kapetanu računovodji I. Sedlarju in nadpor. Avg. Ferjančiču, dodeljenima intendanci v Ljubljani ter nadporočniku računovodji Aug. Hribarju, sedaj nadkomisarju pri poverjeništvu za soc. skrb za njihovo požrtvovalno delo> s katerim so mnogo pripomogli k organizaciji armade na slovenskem ozemlju.
d Naše žene, naše znanke so
sklicale kongres, da bi se dogovorile in natančno določile, ali so Jugoslovanke ali žene SHS! To je poročilo o ženskem kongresu v Beogradu, v dneh 21. do 23. septembra 1919 d Sestanek slovenskega že»-stva. Zastopnice vseh slovenskih ženskih društev brez razlike političnega prepričanja se vabijo v petek 3. t. ra. ob 4, popoldne na magistrat k skupnem sestanku. Dnevni red: Poročilo delegatk prvega Jugoslovanskega ženskega kongresa v Beogradu. Pristop imajo vse Slovenke, ki se zanimajo za organizacijo jugoslovanskega žen-stva. Po sestanku — okoli 5 h seja glavnega odbora »Splošnega slovenskega ženskega društva".
d Zborovanje beguncev in izseljencev. Kakor že naznanjeno, se vrši v nedeljo 5. t m. v Ljubljani velik shod beguncev in izseljencev-Na tem shodu se bodo obravnavala vsa pereča vprašanja, zlasti pa se bodo položili temelji samostojni organizaciji vseh neodrešencev širom Jugoslavije. — Ker je potreben temeljit razgovor vseh o zadevah, tako o političnih, kakor čisto materijelnih, zlasti pa o tem, kako naj se izvrii organizacija, ponovno opozarjamo vse begunce in izseljence, zlasti že obstoječe krajevne, in okrajne organizacije, da se za ta dan pripravijo, določijo zaupnike In delegate ter se posvetujejo o posameznih vprašanjih, ki se bodo razpravljala. Podrobna navodila slede.
Pripravljalni odbor, d Sestanek zaupnikov In de kgatov za shod beguncev in izseljencev se vrši v soboto, dne 4. t. ra. v mali dvorani Narodnega doma ob
orvem Narodnem predstavništvu, čigar 8. uri zvečer.	bomiaHa	Ker
u »r.tnv oroDad s d Stanovanjska komisija. Ker
Politične beležke.
b Scotus Viator o sponu z Italijo. Znani angleški publicist Wat-son znan pri nas pod imenom Scotus Viator, objavlja v „Tbe N« Evropa-članek, v katerem piše: »Med Jugoslavijo In Italijo je treba v Jadranu vzpostaviti ravnotežje. Toda Če ltatija jen da zaščiti proti Jugoslovanom
Člani tirajo državo v gotov propad s tem, ko državne In ljudske potrebe zapostavljajo za svojimi strankarskimi in osebnimi interesi. Medtem, ko naš mali človek, ki tvori veliko večino našega naroda, gospodarsko propada in umira, s pozitivnim delom, uganjajo naši prvi narodni predstavniki le naj-gršo strankarsko in egoistično politiko tako, da je naša nova država zgubila ves ugled na zunaj in znotraj. Tako početje naših narodnih predstavnikov je mogoče le, ker jih ni izvolil narod, temveč so imenovani ad starih, ko-rumpiranlh političnih strank tako, da nimamo danes resničnih ljudskih, temveč le strankarske zastopnike v Narodnem predstavništvu, ki se tudi ne čutijo ljudstvu, temveč le svojim strankam odgovorne. I stotaka ja z našimi dosedanjimi vladami.
Rešitev iz nesreče, v katero je zašla naša država po krivdi narodnih zastopnikov, je mogoča le na ta način, da se sedanje narodne predstavnike, ki so strankarski, nadomesti s pravimi ljudskimi zastopniki, ki jih bo cel narod izvolil. Zato zahtevamo takojšen razpis in izvršitev volitev v Narodno
se je že ponovno dogodilo, da no stranke skušale pridobiti osobje stanovanjske komisije z darovi, svari se občinstvo pred takimi poskusi, ker bi ! morala komisija take poskuse podku- | povanja uradnih oseb naznaniti držav- , nemu pravdništvu.
d Posebni osebni vlaki na južni železnici. Prometne razmere na južni železnici so se zadnji čas vsied občega pomanjkanja, oziroma vsled nezadostne dodelitve premoga tako poslabšale, da trpi žc trgovina in industrija. Ni izključeno, da bo ta železnica morala na svojih progah svoj blagovni promet delno omejiti. Uprava Južne železnice opozarja zato, da ji v bodoče pri najboljši volji ni mogoče dovoljevati posebnih osebnih vlakov povodom raznih društvenih in sličnih prireditev, kakor je to storila v Številnih slučajih tekom prošiega poletja, in da tozadevnih prošenj korporacij ne more nikakor več upoštevati. Kakor hitro bo uprava južne železnice razpolagala z zadostno količino premoga in bodo krite potrebe za vsakdanji osebni in blagovni promet, bo rade volje zopet
dovoljevala tudi posebne osebne vlake.
To raznim korporacijam in občinstvu v znanje.
dn JuZna železnica. Začasno 30 za tovorni promet zaprte proge državne železnice Sisek-Zemun in Du-
foselo-Novskz. Zaprte so tudi postaje agreb južni in državni kolodvor. Ker ni upanja, da se te proge iz postaje v doglednem času odpro in je razun tega začelo primankovati vozov, ni treba strankam donašati ali upošiljati voznih listov za prepozno dovoljenje, ker se teh sploh ne izdaja za navedene proge oz. postaje.
d Kaj pa letnik 1895? Prejef smo: Izmed vseh letnikov je letnil 1895 še največ pretrpel in vendar Š« nič ne vemo, kdaj nas pošljeio domovi Rezerviste in druge od !. 1899 odpuščajo — kaj pa bo z nami? Če ni mogoče ukreniti druzega, naj se p» sedaj dado temu letniku daljši dopusti, kajti mnogo jih je, ki jim radi vojaščine propada posestvo.
d Vojnim invalidom, ki potujejo radi pregleda oziroma nsdpregleda, radi regulacije invalidne podpore, v kopelj radi zdravljenja, v ortopedične zavode, bolnice ali k zdravnikom za pripravo umetnih udov, dovoljujejo vse železnice kraljestva SH5 brezplačno vožnjo, ako se skažejo z legitimacijo Osrednjega odbora vojnih invalidov v Beogradu. Za državnoždezniške prog® zadostuje imenovana izkaznica, za južnoželezniške proge pa je še poleg tega posebej zaprositi listka za prosto vožnjo pri Obratnem ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani.
d Pomanjkanje papirnat®!* denarja postaja čedalje večje, ker ga nerazsodni ljudje zadržujejo dofl*a-Papirnati denar ne bo pridobil na vrednosti, pač pa se bo kmalu zame«ial za novega jugoslovanskega. Shranjevanje papirnega denarja doma I® varno, ker se lahko ukrade ali poškoduje. Denar v denarne zavode, kjer je varno in dobičkanosno naloženi d Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg & in Wolfova ulica l vsem, ker je pristen domač denarni zavod. Stoji neposredno pod državnim nadzora stvora. Hranilne vloga in vloge na tekoči račun obrestuje po 4% ter daje posojila proti primerni varnosti pod ugodnimi pogoji. Izvenljubljanski vlagatelji dobe poštne položnice.
d Odstranite nemčurske učitelje* Pod tem naslovom je prinesel naš Ust notico glede g. Alojzija Schechel, nadučitelja v Slov. Gradcu. Kakor nam poroča eden njegovih tovarišev, se je delala g. Schechelu krivica. Dotičnik nam poroča tudj, da je Schechelova zasluga, da so se kmalu po preobratu zatvorile nemške šole v šolskih okrajih v Šoštanju, Marbeku in Slov. Gradcu celo prej nego v Ljubljani.
d Užitninskim uslužbencem v Sloveniji na znanje. Nove dragitij-ske doklade so odklonjene. Zapreka leži o tem, ker pri likvidaciji deželne uprave užltnina Še ni rešena. Upati j®» da prevzame potem delegacija fina#® v Ljubljani užitni tiske uslužbence. 04' bor društva bo delal na to, da se likvidacija deželne uprave člmpreje zaključi. Podrobnejše v listu „NaŠ Glas". — Odbor.
s d Tiskovne pomote. V zadnji številki se je urinlio več neljubih tiskovnih pomot. Tako v notici »Nezadovoljnežem in zabavljačem«, v člančiču »Slovesna otvoritev mariborskega slov. gledišča« itd. Upamo, da so čl* tatelji sami našli pravi smisel na mestu napačnih besed.
d Po tedenskem Izkazu nalezljivih bolezni je obolelo v Sloveniji od 14. do20. septembra: na Škrlatici:
| j oseba v Ljubljani; na da vici: 2 osebi v radovljskem okraju (1 umrla) in 1 oseba v slovenjegraškem okraju; na griži: v brežiškem okraju 7 oaeb, v borovljskera 12, v celjskem 9, v črnomljskem 1, v kamniškem 3, v ljubljanskem 5 (1 umrla) in v mestu Ljubljani 34, od teh jih je 15 iz zunanjih občin (4 umrle), v mariborske«« okraju 7 oseb, v novomeškem 1® (1 umrla), v radovljskem 13 (5 umrlo), v slovenjegraškem 14 (4 umrle), v veli-kovškem 3 (2 umrle); na otročnis-
ki vročici: v Ljubljani 1 oseba (1 umrla); na kozah v brežiškem okraju 1 oseba, v krškem 2, v litij-
skem (1 umrla), (1 umrla).
v mariborskem 2
Ljubljanska
I Odbor jugosl. žena in odbor aa siročad priredita pod pokroviteljstvom ge. dr. Tavčarjeve v soboto 4-la 5. t. m. cvetlična dneva v prid akademski mladini. — Akad. društvo »Jug T.« v Ljubljani priredi v nedeljo, 5. t. m. veliko ljudsko veselico s plesom v vseh prostorih Narodn. doma. Vstopnina 5 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo, ker se čisti dobiček obme v prid mer.zie In knjižnice za akademike. — Vsi oni dijaki-akademiki, ki reflektirajo na menzo v Ljubljani, naj se najkasneje do 10. t. m. zglasijo
?ismeno ori L. Fakinu, tehniku, obrtna ola.
I Javen protestni shod stalnih nameščencev in delavcev sklicujete Zveza jugoslovanskih železničarjev in Zveza poštnih organizacij za soboto, 4. oktobra, ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: Navijanje cen najpotrebnejših živil in splošnih življenjskih potrebščin in popolna pasivnost vlade. Tovariši stalni nameščenci brez razlike kategorij In delavci: Vsi na shodi V slogi je moči
1 Popisovanje šoloobvezne mlačne. Mestni magistrat je te dni razposlal na hišne gospodarje vprašalne Pole za popis šolopbvezne mladine. Higni gospodarji ali njih zastopniki So naprošeni, da pustijo te pole krožit pri strankah v hiši. Popisati se morajo vsi šolski otroci v starosti od 6 do 14 let. Pravilno popisane pole je potem vrniti mestnemu magistratu do 10. oktobra 1919. Kdor šoloobveznega otroka prikrije ali pa navede napačne podatka, bo kaznovan. Ce šoloobvezen
bogve kako razkošnih razmerah, ki jih povzročujejo visoke plače 1
Pomočnica.
1 Društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo vabi svoje člane, njih svojce in prijatelje na prijateljski večer, ki se priredi v soboto, dne 4. t. m. ob 20. uri v salonu pri .Mraku" na Rimski cesti. Pridite polnoštevilno! — Odbor.
1 Aprovizacija. Dne 3. t. m. (v petek) se bo prodajalo na prosti stojnici zdravo in vžitno meso v sili zaklane krave. Cena 1 kg 7 K.
Celjski trgovski gremij — slovenski.
Zborovanje trgovskega gremija, ki se je vršilo 24. t. m., je bilo za slovenske trgovce velikega pomena, ker je prišel gremij vendar enkrat v slovenske roke Zborovanja se je udeležilo 122 članov gremija. Prejšnji predsednikov namestnik gosp. Avgust Lakltseh je podal kratko poročilo gre-mijalnega predsedstva. V drugi točki o predložitvi računskih zaključkov za leti 1917 in 1918 se člani niso strinjali glede podpisanega vojnega posojila, ki ga je prejšnje predsedstvo podpisalo z odobritvijo občnega zbora icta 1914, ki pa ni bil sklepčen, ker se ni povabilo slovenskih trgovcev k občnemu zboru. Zato se bo o tem vprašanju novi odbor še pogajal s starim. Pri voliivah je predlagal g. Stiger, da bi se za namestnike izvolilo trgovce nemške narodnosti, kar pa so Slovenci odklonili. Izvoljeni so bili samo slovenski trgovci in sicer v gremij alno predsedstvo: predsednik Strmecki, namestnik Ravnikar; odborniki: Leskovšek, Sirec, Lukas, Strupi, Kramar, Ferlež; namestniki: Molan, Trajbenrajf, Močnik; v kuratorij trgovske šole: Stermeckl; v gremijalno razsodišče: Majdič, Dichl, Božič,
In to, čeprav je Loški potok kraj z razvito industrijo in trgovino. Je že prav, da poštna uprava štedi, ali vse do gotove meje. Kar je preveč, je pa preveč, in poštna uprava škoduje s tem sama sebi. Loški potok je že itak s tem udarjen, da je oddaljen 20 km od železnice, privoščite mu zato vsaj redno in dobro poštno zvezo.
p Iz odbora »Organizacije vojnih invalidov" v Celju je izstopil dosedanji podpredsednik Fr. Košlomaj.
p Iz Maribora se nam pritožuje gorlški begunec — trgovec, da mu delajo tamkajšnje oblasti velike težkoče, ko si hoče z ustanovitvijo trgovine omogočiti svojo eksistenco. Že 7 mesecev čaka na lokal, dasi je bilo ta čas že več praznih in so jih dobili že celo nemški obrtniki, seveda po protekclji slovenskih odvetnikov. Upamo, da bo novi stanovanjski referent pometel s tem! ostanki avstrijske korupcije.
p Naša nedoslednost. V gostilni P. v Potmi pri Ridgonl je svi-rala v nedeljo ciganska godba, glasne madžarske izzivalne pesmi. Tik gostilniškega lokala ima v isti hiši svojo pisarno poveljnik trenskega oddelka, ki bi pač lahko madžarsko-nemško izzivanje preprečil, ker je bil takrat navzoč. Taka malomarnost v Radgoni j nikakor ni na mestu, ker smo Slo-S venci Že itak izpostavljeni vednemu ! zasramovanju.
p Narodnjak! trga Središče i pa so ostali kakor so bili: navdušeni
pri čaši vlaa, vztrajni v delu za — sebe, nasprotni vsem državnim in narodnim dolžnostim. Ko so prihajali pozivi na orožne vaje, so letali vsi ti gospodje od Ponclja do Pilata, da bi se izmazali. Narodnjaku B. se je ponesrečilo, pa je moral njegov sin odriniti z drugimi vred, vojna dobičkarja H. in B. pa sta našla milost pri gospodi v Mariboru in ostala lepo doma, da se lahso smejita v pest in še naprej bogatita. Radi bi samo vedeli, kako sta dosegla to, česar res potrebni kmečki posestniki in sinovi ne morejo ....
kr. Braslovški Sokol se najprijaznejše zahvaljuje velikodušnosti gdč. Ane Brišnikovc, ki nam je dala na razpolago svoje prostore za telovadnico Sokollc. Naša hvaležnost je tem večja, ker bi brez njenega velikodušnega dovoljenja sploh morala prenehati telovadba pred kratkem ustanovljenega oddelka Sokolic.
kr Občinski sosvet v Železni Kapli odgovarja na članek Slov. Nar. z dne 17. t. m., da ni resnično, da gerent Drobnič deluje brez sosveta. Resnično pa je, da sosvet že od začetka gerenstva obstoja in da mora vsak resnicoljuben Slovenec priznati, da se je gospod gerent z vsemi močmi žrtoval Jugoslaviji in da je vse ukrenil, kar je bilo v korist Slovencev. Nihče mu ne more očitati le najmanjšega občevanja z nemškutarji, vse dmgo je samo osebnost.
 _____________________________________ Salmič, Drofenik, Strupi; namestniki:
otrok Iz tehtnega razloga šole ne more , Šošter, Dečko, Molan; v gremijalno obiskovati, je ta razlog izrecno na- bolniško blagajno:	Goričar,
Najnovejše vesti.
Izvirna telefonska in brzojavna poročila »Jugoslaviji*
Protičeva akcija ponesrečena.
Beograd, 1. oktobra, Protič se J Trumblč in Srnodiaka se vrneta nazaj. 1 j.-- *	- Popraj pa še obiščeta svojo ožjo do-
movino Dalmacijo.
je danes cel dan fie pogajal s stran- i
*t5t’. Ko so vsi otroci praviino popisani, naj gospodar polo vrne mest. raftgtotratu, opremljeno s podpisom, da ni biia nobena stranka v hiši prezrta.
1 G. F. Dedina je imel 30. sept. zvečer v „Nar. domu" predavanje, v katerem je izvajal: Ce hočemo varovati svojo gospodarsko neodvisnost, moramo posvetiti največ pažnje poljedelstvu. Zemljo treba obdelovati s *hoj’, sejati moramo po angleški metodi. Wagnerjevo teorijo o gnojenju moramo zavreti. Agrarna reforma bi
med Slovani morala Izvesti evolucijsko.
1 Gospodarsko poslovalnico
drž. železnic v Ljubljani si usojamo tem potom prositi pojasnila, kedaj nam misli nakazati sladkor za sept. ker smo i3tega prejeH vedno vsaj do 15. v mesecu, le predzadnji mesec še le 27. oziroma 28. avgusta, a septembra Še nič. Ali ga morda dobimo za september in oktober skupno?
i Scstannk istarskog odbora. u Petak 3. t. m. obdržavat če se u restauTacijl Zlatorog sestanak istarskog odbora. Zsčetsk u pol 9. u večer.
i Pojasnilo. Naprošeni smo pojasniti, da je bd oni nemško govoreči gospod, ki ga je včeraj nekdo v »Unionu" opozoril, naj preneha z nemško govorico, Čehoslovak, in da ni govoril nemški z namenom, da bi izzival, tem-veČ viied družbe, ki se ni mogla z ujim sporazumeti v češkem jeziku.
1 Pevce Glasbene Mttsce prosi °dbor, da pridejo danes k pogrebu Prezaslužnega Matičinega pevca gosp. Alojzija Koželja ob tričetrt na 3. uro Pred IiISo žalosti na Rimsko cesto, da Počastimo vztrajnega in odličnega slovenskega kulturnega delavca, pevca-ienonsta.
1 Pod naslovom »Krojaške pomočnice« skuša neka mojstrica v »Sl. N.« od 29. sept. preslepiti javnost s trditvijo, da imajo krojaške pomočnice *ljajne plače. To ni res, kajti če bi Pilo tako, bi krojaške pomočnice ne sivele od zaslužka lastnih staršev 1 Toliko v vednost publiki, da ne bo mislila, da živijo krojaške pomočnice v
Drofenik, Loibner; namestniki: Kolenc, Kocuvan; nadzorstvo: Zupančič kot nadzornik, Jug kot namestnik; kot računska pregledovalca: Kolenc, Finžgar. Volitvi sta ugovarjala samo trgovec Rasch in potnik Sochar; (je dobro da sc poznamol)
Po volitvah se je razpravljalo o trgovsko-nadaljevalnl šoli;* vprešanje se je odstopilo novo izvoljenemu odboru v poznejšo rešitev, nakar se je občni zbor zaključil.
Pokrajinske vesti.
p Neznosne razmere v Grosupljem. Na tukajšneni kolodvoru vlada pri večernih vlakih prava egiptovska tema. Ljudje begajo iz vlakov kot slepe miši in ne bo nič čudnega, ako se nekega večera zgodi kaka nesreča. Cemu vise obločnicetu? Dalje je prepovedano brez vstopnic hoditi ljudem, ki ne odhajajo z vlaki proč, na peron. Zakaj ne velja ta ukaz za vse enako? Zakaj se smejo nekatere gospodične neovirano sprehajati po kolodvoru? Kolodvorska blagajničarka naj se tudi nauči lepših manir. Pomisli naj, da je nastavljena radi potnikov, ki imajo pravico zahtevati od nje postrežbe. Zelo veliko se tudi nemškutar! pri nas, posebno pri vlakih. Pravo shajališče te nemškut2rske sodrge je gostilnica na kolodvoru. Ali je to sedaj potrebno v Jagoslaviti?
p Novomesto. Na tukajšnji pošti sem opazil neko nakaznico z naslovom: Hoehwoh)geborene Frau Wume G., Guttenhof bel Landstrass. Odpo-šiteljateljica tega pisanja je v Novem mestu visoko čislana in „narodna“ dama, katerejime za enkrat zamolčimo. Neumljtvo nam je, da pošte sprejemajo dopise v kraje, ki bi jih v Jugoslaviji ne smeli več poznati.
p Iz Loškega potoka se nam pritožujejo dopisniki o izredno slabih poštnih zvezah. Pišejo: V vojnem času ko ni bilo ne ljudi ne živine, je vozila pošta dvakrat dnevno v Novo vas fn Sodražico, sedaj pa vozi samo trikrat na teden, ponedeljek, sredo in soboto.
kami, da bi zbral večino za svojo 1 vlada. Ker go demokratje in socija-! listi odločna Izjavili, da pri njegovi vladi ne sodelujejo, je pritiska' Protič zlasti na Črnogorce, Buijevce in srbske male strančice, da bi se izrekle za njega. Trifkovlčeva in Ribarcova skupina sta pristali na njegove predloge, Črnogorci in Bunjavci pa so odrekli. Brez njih pa bi razpolaga! Pntlč samo z 130 glasovi, dočim bi lih imela demokratsko-3ocijalistiČna opozicija 136 P.ottčeva vlada bi bila torej že v naprej v manjšini in bi ne mogla vladati parlamentarno. Ker pa stoji regent odločno na stališča parlamentarizma, Je Protič zvečer ob pol 8 url, ko Je bil sprejet v avdijenci, vrnil regenta svoj mandat. Jutri poveri prestolonaslednik sestavo vlade novi osebi.
V parlamentu se navajajo naj-najrazličnejša Imena, razširjajo yse mogoče kombinacije, a gotovega ne ve nihče. Niti tega ni mogoče dognati, ali bo poverjena naloga sestaviti vlado zopet kakemu nevtralnemu ali pa morda članu Demokratske zajednice.
Proti bloku separatistov.
Beograd, 1. oktobra. Vsi beograjski listi razen radikalne »Samouprave" in ..Tribune" obsojajo Pro-tlčevo namero, sestaviti vlado s pomočjo treh separatističnih skupin. Taka zveza separatističnih elementov bi državi silno škodovala na zunaj in znotraj.
Za znižanje kvoruma.
Beograd, 1 okt. Med poslanci se pojavlja živahno gibanje za revizijo te nesrečne dobčoe o kvorumu, ki je pravzaprav vzrok, da se krize tako zavlačujejo. Večina narodnega predstavništva se strinja s tem, naj se zniža kvorum na 100 poslancev, kakor je bilo to svoj čas v avstrijskem parlamentu. Na ta način bi izgubil kvo-vum značaj obstrukcijskega sredstva.
Pašič, Srnodiaka in Trumblč odidejo iz Beograda.
Beograd. 1. oktobra. Vsled neusoeha Prot‘če ve misije se je Pašlč odločil, da odide v Pariz in ostane fam ves čas mirovne konference. Tudi
1 Uradniška vlada?
General Smiljanič ministrski predsednik.
Beograd, I. oktobra. Zvečer se razširjajo po mestu vesti, da bo poklical regent vsled izjalovljanja vseh poskusov doseči med strankami sporazum, na vlado uglednega generala, ki bo sestavit nevtralen uradniški kabinet. Kot najresnejši kandidat za to misijo se imonuje poveljnik dravske divizije general Smiljanič, ki je že poklican iz Ljubljane v Beograd. — Potrjene te vesti še niso.
Ljubljansko gledališče podržavljeno.
Beograd, 1. oktobra. Današnji mlnis rskl svet jo skloail bolržar-IJeuje narodnih gledališč r Beograda, Zagrebu in Ljubljani. Vsa druga javna glediltŠČa dobe izdatne državne podpore. ____________
Vlada za naše dijaštvo.
Podpore ljubljanski menzi in dl-jakom-beguncem.
Beograd, 1. oktobra. Ministrski svet je na današnji seji dovolil kredit v zneska 300.000 K za ustanovitev ljubljanske akadcmldne menze. Dijakom-beguncem iz okupiranega ozemlja jc dovolil podooro v znesku 250.000 K.
*
Prenagljena demisija.
Zagreb, 1. oktobra. Podban dr. Tomljenovič je dernisljoniral, češ da noče služiti pod Prohčevo vlado.
Vojni sod na Reki.
Reka, 1. oktobra. D’ AnnunUo je proglasil za Reko in okolico vojni sod, ki je stopil takoj veljavo. Naperjen je v prvi vrati proti Jugoslovanom, katerih je bila že danes cela vrsta obsojena.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Aito« Peiek,
Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubija?!
Proda se:
Oves na posamezne vreče se dobi pri Fran Pogačniku, Ljubljana, Dunajska cesta 36.
Proda se star dobro obra-njen klavir. — Naslov pove uprava.
Vsako množino volne se dobro proda pri Fran Pogačniku v Ljubljani, Dunajska cesta 36.
Proda se napol svilena si Ionska garnitura. Poizve se Rimska cesta 9, I. nadstr.,' duri 7.
Kupi se:
Kusiternc posode od ame-riškegapetrolejakupuje Sever AKomp., Ljubljana, Wolfova ul. 12.
Službe:
Prodajalka manul'»kturne in galanterijske stroke z 15-letno prakso želi mesta v Ljubljani kjer bi imela stanovanje in hrano v hiši. Ponudbe pod trgovina J. Kranjc, Vrhnika.	1478
Tepetnik in dekorater
M. ZOR
Btolvilsot a cesti poteg dež. vlade
se priporoča v napravo 2im-
nic, vzmetnih žimnic, divanov, otoman, dekoracij, zastorov in tapeciranja sob, katera izvršuje
tuje' priznano solidno in po nizkih cenah. Prosi
dela
blagohotnih naročil.
ERDAL
stilo z« čevlje, rujavo in črno, lev. 1, ima v zalogi vsako množino, in pošilja po poiti
tvrdka Matija Trehar Ljubljana Sv. Petra cesta it. 6.
Zmožna bontoristinja,
toda le s prakso, perfektna v strojepisju, zmožna slovenskega in nemškega jezika
Bukova drva
v govoru in pisavi se sprejme takoj pri Kranjski tvomici
željezne i bravarske robe v Kamniku. V ponudbah naj se natančno označijo zahteve.
Razno:
oglje, smrekov les, deske in trarr.e kupuje
wCROATIA“,
gozdna ind. delniška družba v Ljubjani, Marije Terezije cesta 2.
Najboljši uspeh	“
.Jugoslaviji", kar ja selo razširjena in jo vsakdo rad cita f
Pannonia,
društvo lesnih industrijcev v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/11. išče za takojšen nastop mlajšo moško pisarniško moč, ki ima nekaj prakse v trgovini. Taki, ki poznajo lesrfo trgovino imajo prednost
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu, občinskim in župnijskim uradom, uljudno naznanjam, da sem preselil svoje
TEHNIČNO PISARNO
Majhno posestvo v predmestju Radovljice se odda v najem. Natančnejša pojasnila I. Debeljak, Ljubljana, Gradišče 14.	1477
Katera ženska bi vzela 4 mesece starega dečka proti plači v rejo. Z navedbo plače naj se pošlje naslov na uprav-nlštvo tega lista pod 'šifro „Dobra ženska".	1476
Nič ne ponujamo in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se samo prodaja, mi kupimo le vsako množino LANENEGA SEMENA, z= PRAZNE OLJNATE SODE IN DOBRE JU-TASTE VREČE. Zabret & Komp., tovarna olja in firneža v BRITOFU pri KRANJU.
iz Črnomlja, oziroma Gradaca v Novo mesto, Glavni trg št. 90, Priporočam se za vsa cenjena naročila, za napravo vseh vrst v to stroko spadajočih stavb, kakor tudi moderna gospodarska poslopja, železobetonske naprave, stropove, stopnice, vodovode z vso hidravlično opremo po strokovni izpeljavi in primerni ceni.
S spoštovanjem
Pavel Bren, mestni stavbenik, Novomesto.
Išče se prostor ki bi se prenaredll v stanovanje; preuredil bi vse na lastne stroške. Ponudbe na upravo tega Usta pod šifro »Dve sobi". 1474
Večja
partija
Prostor v bližini državnega kolodvora se išče v najem za zlaganje drv. Ponudbe na poštni predal 151 v Ljubljani.	1473
Dopisovanja in ženitne ponudbe:
Trgovec i industrljalec, mlad, feš, inteligenten, imučan traži radi neprimernog poznanstva ovim modernim putem ženldbe radi, ltjepo inteligentno fcš gospojico lli mlado udovico iz bolje tr-govačke 111 inteligentneje ekonomske kuče Cijeniene dame Izvolite samo ozbiljenc po-nude po mogučnosti sa sllkom iz novije dobe pod „Indu-dustrijalec 506" »poste re-stante" Karlovac sluti. 1476
caja
ravnokar došla. Istega nudim — kakor tudi raz-novrstn o drugo blago — po primerni dnevni ceni
Društvo lesnih trgovcev in indrustrijcev „SEVER" v Mariboru, išče za vodstvo društvene pisarne strokovno na-obroženega na inozemskem trgu preko Reke in Trsta rutiniranega ravnatelja. Prednost imajo interesenti vešči italijanskega in hrvatskega jezika. Ponudbe na „Sever VMaribor, Tegethofova cesta 45. — Nastop takoj. — -•
tvrdka A. Kušlan, Ljubljana Karlovška cesta 15
Prvovrstna
V staliiom prof. shigallštu Dravske divizijske oblasti v Mostah se vrši dne 3. oktobra 1.1. ob 9. uri dopoldne
javna dražba 263 praznih sodov
od kislega zelja razne velikosti. Kupci se prijazno vabijo. Plača se na licu mesta.
Uprava staineg pref. siagališta Dravske
divizijske oblasti.
in vsa zraven spadajoča dela priporoča
trgovci in TV gostilničarji '
■ B
oves, rž, pšenico, krom- » p ir, prodaja na debelo S po zelo ugodnih cenah i
tvrdka J. Kušlan, Kranj, Gor.
IGN.VOK
speeljalna trgovina s šival- | nltnl stroji In kolesi j
Ljubljana, Sodna ulica 7
iz jute
rabljene izvrstno saču-vane za brašno, žito, sjemenje i ine svrhe prodaje firma Pavao Weiss, Zagreb, lltca 21.
Prva jugoslovanska
tovarna čistilnega praha
nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli
Slivovko, rum. konjak, vermut-vino, kandite, kavo ter vse ko-lonijalno in špecerijsko blago dobavlja po najnižji ceni
IVAN FERLEŽ, CELJE.
Zahtevajte cenik! — Zahtevajte cenik!
Zdravnik
Dr. Viktor
se je preselil v Gradišče, /{Usarjeva ulica l 1. nad. in ordinira od 10.—12. ure dopoldne•
Oznanila Union«Propagande, Slaribor. Zavod oglasne odprave In reklame.
Loj, mast, olje
in surovi loj, kupi vsako množino za najvišjo cent PRVA JUGOSLOVANSKA TOVARNA ZA MSL« v Mariboru, telefon 47, brzojavi: nulama. Prosijo se ponudbe z vzorci.
V IS Pristen, domač bo; rovničar je naj' boljše sredstvo proti griži. Dobiš« _	pri	veležganjard
sadja Robert Diehl, Celje. Oddaja saflif trgovcem v sodčkih od 30 l dalje.
Pri voj. oskrbovališču Ljubljana se bodo dne 11. oktobra 1.1. in sicer ob 8. uri dopoldne 1 kleti Vodnika dedičev v Šiški, ob 10. uri dopoldni skladišča Ranzinger na glavnem kolodvoru Ljub' Ijana in ob 2. uri popoldne v voj. skladišču v M°' stah potom
javne dražbe
razprodajalo 1000 litrov Karaimela, 300 litrov P?' kvarjenega ciprovina in 90 komadov raznovrstnih dobro ohranjenih praznih sodov, v kojih so bile raznovrstne alkoholne pijače shranjene. Pod sklicano ceno se ne bode prodajalo. Kupci morajo kupljeno blago takoj plačati in ga tekom 24 ur iz doticnih kleti odstraniti.
ING. Dr. MIROSLAV KASAL
oblastveno poverjeni stavbeni Inžener.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železovi' tonske in vodne zgradbe v JLjnfoljaMi, MUieijieva mile« St. 7.
izvršuje strokovno:
Naprave za Izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarn* betonske in železobetonske jezove, mostove, žele*®' betonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske f** zervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse drut1 betonske in železobetonsk-s konstrukcije.	93$
Prevzema v strokovno izvršitev vse rsačfi* stavbeno inženerske stroke.
Tehniška mnenja — Zastopstvo strank v tehniških
Naznanilo.
Cenjenim damam uljudno naznanjam, da se«1 otvorila na Mestnem trgu št. 7, lastno
izdelovalnlci In preoblikovalnico klobukov
Preoblikalo se bode hitro in lepo vse klobuk® 0 najfinejšega velourja do navadnega filca po najnovejših francoskih modelih. Cene primerne. — 1% naklonjenost se cenj. damam priporoča
P. Bar bori č.
izvleček _Sidolin“ —
Oblastveno konc. zavod za pokončev. podgam miši in mrčesa,
Bl8iweiseta c., poleg del. vlade
se priporoča v pokončavanje podgan, miši, ščurkov, rusov. stenic, moljev itd. z različnimi novoiznajdenimi povsem zanesljivimi sredstvi v zvezi s posebno metodo. Uspeh zajamčen. Spričevala na razpolago.
tekočina v malih steklenicah — najboljše čistilo za vse kovine.
A. Radeslcti, nasl., Kamnik,
Prah se raspošllja tudi v
se raspošllja tudi celih vagonih.
Krompir, pšenico, rž, oves, fižol itd.,
prodaja na debelo po ugodnih cenah
Franc Majdit, Kranj,
trgovina z dež. pridelki.
Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno
vsake vrste in v vsaki množini'kupuje vedno ta najbolje
plačuje najbolje trg, firms
J. Kušlan,
Iranj, (Gorenjsko).
Narodni dom
v Celju.
Skrbela bodeva za dobro In točno postrežbo ter se priporočava za mnogo-brojen obisk.
'van in Ana Černe z Goriškega.
Turdk« ^
5C je prebelila
iz dosedanjega trgovskega lokala v lastne prostore
pred	$teu.	S
Lingerjeva — Medarska ulica
tik škofijske palače, kjer se nahaja trgovina
„FRI ŠKOFU"
Podpisani se zahvaljuje za izkazano zaupanje ter se priporoča zS mnogobrojni obisk z zagotovilom najboljše postrežbe.
S spoštovanjem R. Miklauc-