O^AVN9T0ŽllSTVOvUU5UANl Leto LXIII., št. 208 prilog' V Ljubljani, sobota lj; septembra I930 ■j 1 r- Din i.— Izdaja vsafc dao popoldne, lzvzemši nedelje in praznike — inserau do 80 petK a Din 2—, do 100 vrst Dtn 2.60, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji lnserati petit vrsta Din 4—, Popast po dogovoru. InseratnJ dauek posebej. _ »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12_, za inozemstvo Din 25. Rokopisi se ne vračajo Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Knaflova ul. 5 Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg št 8.-- CELJE, Kocenova ul. 2- — Tel 190. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. št 26. Jesenice, Ob kolodvoru 101.-- Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani Št 10.351. OSTRA OBSODBA FAŠISTIČNEGA REŽIMA Češkoslovaški listi reagirajo na intervencijo italijanskega posla' nika v Pragi z energičnim napadom na fašistični režim Praga, 13. septembra. >Narodni Politika« priobčuje pod naslovom 3>K usmrtitvam v Trstuc članek Stanislava Nikolaua, ki piše: Opetovana pritožba italijanskega poslanika pri našem zunanjem ministrstvu zaradi pisanja nekaterih čeških listov v zadevi tržaških justifikacij mora zbuditi v najslabšem primeru začudenje. Obsodili smo že pred leti razne izpade socialističnih glasov proti Mussoliniju, kajti vsak narod ima pravico kovati svojo srečo po svoji fazoni. To je bila notranja zadeva Italije in nihče ni imel pravice vmešavati se v te izključno italijanske spore. Toda, tudi če bi tega ne bilo, smo cenili mnoge dobre lastnosti italijanskega naroda slasti v njegovi veji takrat še pod vlado Avstrije. Pregledali smo izpade tržaških >regnicolov« (priseljencev iz Italije), ko so se razburjali nad našim bratskim sožitjem s tržaškimi Slovenci, s katerimi smo se ču-trfi kot da smo iz ene rodbine. Usoda je odločila drugače. Trst in vsa njegova širna okolica z Gorico in Istro je prišel pod italijansko oblast Pričakovali smo, da narod s tako staro kulturo, s tolikšnim trpljenjem pod vlado tujih dinastij, a tako vročo ljubeznijo do svobode ne bo pozabil v teh 70 letih na svoje trpljenje pod tajim režimom in da bo znal kot kulturna država ravnati z državljani drugega jezika, če že ne docela pravično, pa vsaj človeško. Pa smo se zmotili. Bolelo nas je, ko smo slišali o strašnem trpljenju naših slovenskih in hrvatskih pri jateljev, dokler nam ni nenadoma usmrtitev Gortana in za njo takoj tržaške justi-fikacije iztisnila naravnost iz naših prs besed groze. Razlegle so se tem močneje, čim je začel fašistični tisk govoriti o slovanskem barbarstvu. Zdaj govori 3>Popolo d' Italia« eek> o Slovencih, da nimajo nič več pravic kakor priseljene >stenice<£ . . . Pozabil Je, da se je v te slovanske kraje priselil nekdo drugi. In takoj nato bruhne na vse slovanstvo najpodlejše žalitve. Ali bi ne bilo dobro, Če bi posredoval ogorčeni italijanski poslanik najprej pri svoji vladi, da bi se italijanski listi vzdržali podobnih extempore? Italijanska vlada jih ima v svoji moči mnogo bolj nego Češkoslovaška naše liste ln takoj bi lahko napravila red. Toda tam gre tisk še dalje, hvali italijansko armado kot najboljšo v celi vojni in meče žalitve tudi na druge armade zaveznikov, brez čijih takojšnje pomoči bi bila italijanska vlada težko dočakala nepričakovano zmago. Tako pretiravanje pa je za vsak narod zelo nevarno. Zadostuje ozreti se na predvečer francosko- nemške vojne 1. 1870., ko so Napoleonu natvezili, da ni močnejše in popolnejše armade od francoske in vendar je bila v nekaj mesecih strta. Zadostuje ozreti se na bahavo prusko armado med Napoleonovimi vojnami, ki Je skopnela v edini bitki kakor pomladni sneg. Zadostuje ozreti se na bahaštvo Viljema II.-ki je končal celo pri nepobitno sijajni vojaški organizaciji in disciplini s strahopetnim pobegom v inozemstvo. Za noben narod ni dobro, če se preveč precenjuje, posebno ko vojna ni samo borba na bojnem polju, temveč strašen gospodarski udarec, čigar globine in dna ne more nihče v naprej videti. In v tem pogledu je sedanji fašistični režim, čeprav že nekaj rtad 10 let, državni poizkus, ki se lahko obnese, ki pa se lahko tudi izjalovi, če bo prenapet Sicer pa, če se fašistični krogi tako boje za svoje manjšine na Korziki, v Franciji in Tunisu, imajo tudi drugi najmanj toliko pravice skrbeti za svoje krvne brate, izročene najstrašnejši usodi, s katero se ona italijanskih manjšin še daleč ne more primerjati. Kaj bi se zgodilo n. pr. v Italiji, če bi kje ravnali z Italijani tako, kakor ravnajo v Italiji z Jugosloveni? Praga, 13. septembra. »Narodni Listy« priobčujejo na uvodnem mestu članek pod naslovom »Ventil«, v katerem pravijo: Italijanska vlada je naročila svojim or* ganom v Pragi in — oči vidno po neprevid* nosti — tudi v Bratislavi, naj protestirajo proti načinu, kako piše češkoslovaški tisk o tržaški justifikaciji. Taka akcija nikoli ne more imeti drugačnega uspeha od čisto for=* malnega. Pa rudi vrednost formalnega uspe« ha bo v tem primeru očividno problematič* na. Isti listi, proti katerim se italijanska vlada pritožuje, priobčujejo istočasno dol« ge citate iz italijanskih listov, ki pričajo, da je stališče italijanske vlade docela na* I pačno. Dočim očitajo češki listi fakte, so v italijanskih cele serije psovk, italijanski H* J sti sramote ustreljene, sramote one, katere ' hočejo še usmrtiti, sramote Jugoslovene v Italiji in izven Italije in sramote Slovane vobče. List, ki ga izdaja brat Benitta Mus* solinija, ki je pisan ne samo za ulico, temveč očividno tudi na ulici, se je spozabi] tako daleč, da je proglasil Turke za edini pošten narod na Balkanu, da. pohvalil je tudi Avstrijo, dokler se ni umazala s par* lamentarizmom. Će si moremo trditev o Turkih še razlagati z nekakšno hvaležnostjo za njihovo mirno postopanje, ki je omogo* čilo Italijanom zasesti Tripolis. nam razum zares obstane pred trditvijo o Avstriji sta= rega režima. Saj to je bila Avstrija Franca L, ječarja Silvia Pelicca in spielberških jetnikov ter zagrizenega sovražnika vsega, v imenu česar je nastala moderna Italija. Zares, ne najdemo drugačne razlage, nego občutek, da je sedaj baš ta zemlja ona, ki ima svojega Metternicha Mednarodni običaji branijo vmešavati se v razmere druge države. Ti običaji pa izvirajo iz časov, ko usode poedinih držav še niso bile tako tesno zvezane kakor so sedaj. Vsa ideja Društva narodov sloni na tem, da narodi v splošnem interesu ne mo= rejo biti absolutni gospodarji nad svojo usodo in izvrševati absolutne suverenosti. Italijanska politika nastopa proti manjši* nam na svojem ozemlju tako, da jih čim* prej ustreli. To je stanje, ki ne more biti nikomur deveta briga. Ne samo oni, ki so z njimi iste narodnosti ali iste rase, tem* več tudi vsi, ki so pozdravili mir kot zače* tek novih bolj človeških stikov med naro* di, se morajo zavarovati proti temu, da bi se ta splošna nada in zahteva teptala na tako izzivalen način in to baš po državi, ki je najglasneje klicala po samoodločbi. Med zločini, katere so priznali ustreljeni v Tr* stu, bodo najbrže tudi taki, ki so jih res zakrivili. S tem se pa očitek civiliziranega sveta, ki pade na fašistično politiko proti narodnostim nikakor ne zmanjša. Prav tako ne more biti svetu deveta briga, da sedanji italijanski režim sistematično ubija oni politični sistem, po katerem živi pretežna večina civiliziranega sveta, one ideje, katerim se ima mimogrede rečeno tudi nova Italija od fašizma zahvaliti za svoj razvoj ter končno raso in narodnost onih, ki so se pregrešili samo s tem. da so sosedje Italijanov, kakor da ne velja v polni meri načelo: Narod narodu volk! Najmanj pa more biti svetu deveta briga, Če se počenja vse to dan za dnem pod grožnjami z vojno, sumljivim, docela nenaravnim oboroževanjem in vojnimi izjavami nekronane glave države docela v duhu Viljema Hohenzollerna. Izredni režim mora rabiti izredna sredstva. Čim premaga resnično ali dozdevno nevarnost, v kateri je bila država, pa se ne> umakne normalnim razmeram, se mora ozirati po novih razlogih svoje eksistence. Eden bi mogel biti gmotni napredek. Toda Italiji prede slaba: sistem izgublja bitko za bitko, pomagal ni poljedelstvu, zadržal nI propadanje banke, industrije ne more obdržati v obratovanju. Če dolže drugod vlado tudi za nezaželjeno vreme, zakaj bi tega ne delali v Italiji. Toda tam delajo to po pravici, režim je res vsega kriv, kajti potegne nase vso oblast. In ne samo, da je dodal še novo zlo, kajti deželi je naprtil fatalno bolezen vsakega absolutizma, M mora vedno povećavati izdatke za vojsko. Italija gradi brez vsakega ozira na politične potrebe in tudi ne glede na svojo gospodarsko kapaciteto, vojno moč, katero morata smatrati Jugoslavija in Francija za svoje ogrožanje, ki pa ogroža v prvi vrsti stabilnost državnega gospodarstva s svojimi posledicami, ki jih ima za privatno gospodarstvo. Še posebno slabo pa razume italijanski državljan izdatke za fašistično milico ali za armado, ki se vzdržuje proti nJemu. To naj bi bila nekakšna podoba ruskega komsomola, semenišče za zavzemanje vseh mest v državi, zaenkrat pa je samo semenišče brezdelja m samovolje. Poceni, toda brezplodno 9e je pričkati, če je za državo boljši en pameten, ki dela, ali 300, ki niso vsi pametni in ne delajo, temveč govore. Vsak človek, nadarjen z zdravim razumom, ki je sti šal Museolinijev govor o pesmi strojnih pušk, si mora misliti: Kaj pa če eden ni pameten? A kaj šele, če pridejo ne samo zunanji zapletljaji, ki so celo dobrodošli, temveč tudi notranji! Potem vrši ta zasmehovani parlament, katerega je mlada Italija očitala Avstriji, da ga nima, a >Popolo d' Italia< zopet, da ga je imela, ogromno, toda važno vlogo družabnega ventila, ker omogoča nezadovoljstvo, da si olajša, pa tudi nadaljnje in zo- pet zelo važno nalogo: da kaže slike resničnih sil naroda in relativnost vsake izmed njih in skupno odgovornost vseh. Musolinijeva Italija nima takega ventila. Razgnala je opozicijo po ječah in vseh kotih sveta. Fašizem je izgubil tako ventil nezadovoljstva med ljudstvom pa tudi v lastni stranki, kjer je polno neutešenih aspi-racij, katerim je še vsega premalo. Toda ventil mora biti tu. Čudno je gledati, kako postajajo režimi, ki so zatrli vse okrog sebe, sužnji nepisanih zakonov, ki pravijo v tem primeru, da absolutizem vedno oboro-žuje. da je vedno nezaupljiv in da skuša vedno z napetostjo napram sosedom obrniti pozornost prebivalstva na inozemstvo. Notranja fronta zadnje sredstvo protidemokra-tičnesia sistema mora odvrniti pozornost oo preteče zunanje fronte, kadar postane položaj kritičen. Zanimive informacije praškega lista .. Praga, 13. septembra... »Narodni Politika« poroča: K vestem, da vlada v Jugoslaviji veliko ogorčenje proti tržaški obsodbi in usmrtitvi štirih Slovencev, nam poročajo iz oficielnih jugoslovenskih krouov, da vlada v polni meri razume ljudsko ogorčenje, da pa njeno stališče napram justifikacijam ne more kreniti iz danih smernic jugoslo-venske politike. Kot vladi države ji ni mogoče vmešavati se v izvrševanje justice druge države nad njenimi državljani, niti ni naloga jugoslovenske vlade, da bi se zanimala, kako je tekla preiskava proti štirim justificiranim in za bistvo njihove krivde. Na posvetovanjih, katere so imeli jugoslo-venski merodajni činitelji, je bilo sklenjeno, da bo jusosiovenska vlada posvečala večjo pozornost razmeram slovenske manjšine v Italiji in da bo dosegla v okviru mednarodne manjšinske kontrole preiskavo teli razmer. V ta namen nameravajo iuiioslo-venske manjšinske ustanove sestaviti spomenico, ki bo najbrž izročena Društvu narodov s prošnjo, naj ugotovi vse primere zatiranja, kar jih je zakrivila italijanska vlada na slovenski manjšini. Goriški „Novi List" o procesa »Goriški »Novi List«, edini slovenski list, ki sme izhajati v Italiji, prinaša o tr* ža^-.cr procesu daljše poročilo, ki pa iz lahko umevnih razlogov temelji samo na poročilih, objavljenih v laških listih. Poro* čil^ ^a zaključuje z daljšim pristavkom, v ki-terem pravi m. dr.: »Veleizdajniški proces je trajal od 1. do 5. septembra v Trstu pred posebnim so* d.~"em za zaščito države. Končal se je s štirimi smrtnimi obsodbami m 12 obsodba* mi od 2 do 30 let. Težka razsodba je iz» rečena in rudi že izvršena po obstoječih za* konih, katerim smo dolžni svojo pokoršči* no. Spričo veKčastva smrti ne moremo reci kot krščansko besedo: Bog daj mrtvim več* ni mir in pokoj. Ob svežem *robu štirih mladih življenj ne moremo spremeniti svojega jasnega ka* ti '"^kega načela o nasilstvih. Zločinsko na* sil je smo vedno obsojali, naj ga zagreši kdorkoli. Umor je zločin, požig je zločin tudi tedaj, če je bil napravljen iz zgreše* nega idealizma in rz narodnega namena. Ker ima to nravstveno načelo vesoljstven pomen, zarto smo tudi politična nasilja vedno obso jafi. In temu svojemu stališču ostanemo vedno zvesti. Trdimo pa, da bi morda ne prišlo do velikega procesa v Trstu, če bi imela ob* lastva večje zaupanje predvsem v tiste, ki so v ljudstvu že po svojem božjem poslan* stvu nositelji katoliškega avk+orrtetnega načela. Toda kako naj ti zamorejo uspešno braniti državno avktorrtefo, če se njihov ugled ruši in po neodgovornih elementih večkrat celo smeši. Očita se jim protidr* žavnos-t, čeprav vrše le svojo veliko in tež* ko dolžnost s tem, da so zvesti t-idi svo* jemu slovenskemu ljudstvu.' Trdimo rodi, da bi bilo pri nas marsikaj spremenjeno, če bi oblastva odgovornim ter zrelim mo* žem našega ljudstva poverila ve5je zaupa* nje in tudi dovolila primerno ja^no udej* stvovanje. Tako pa je ostala mladina po večini prepuščena sama sebi in je šla svojo pot.« Nato fzvaja »Novi List«, da se hoče s4o* venska narodna manjšina v Italiji boriti za svoje narodne težnje le na zakonit način, in nadaljuje: »Zgoraj izraženo načelo nam nikakor ne brani tudi v današnjih razmerah vztrajati pri svoji slovenski narodni *deji. Vedno smo bili mnenja, da morajo biti naši otroci popolnoma rmožni državnega jezika. Ne poznamo pa nobenega razloga, zakaj naj bi oblastva ne dovoTrfa tudi oče« nja in izpopolnjevanja v materinskem jezi* ku. Naše narodne težnje so vladi povsem znane. Izpovedane so bile v parlamentu in v raznih spomenicah na vlado. Možno je, da po procesu trenutno ne moremc pričaš kovati izboljšanja položaja, ker je padla na naše ljudstvo senca, ki nas prikazuje pred javnostjo drugačne, kakor v resnici smo Toda v nas živi trdna vera in neomanljivo upanje, da bo vlada ugodno rešila naše za* hteve prej ali slej.« Odgovor „Piceola" »Piccolo« dodaja temu članku, ki ga po* natiskuje v celoti, daljši komentar, v kate* rem pravi med drugim: To ie dokument brezprimerne zahrbtno* sti, podčrtati pa je treba, da kljub temu vsebuje polno in nedvoumno obsodbo raz* bojnikov, kar jemljemo na znanje, čeprav je ta obsodba logična in nepobitna za vsa* kega. ki ima čut morale in verskega prepri* čanja. Iti je treba na obalo VI tave, da se najde ljudi, ki se izjavljajo solidarne z na* vadnimi zločinci. Članek dalje priznava po* trebo, da vsi Slovenci popolnoma obvla* dajo državni, to je italijanski jezik. Z malo volje, ali bolje rečeno zdravega razuma bi se lahko storil korak naprej in reklo, da Slovenci sami smatrajo za po* trebno italijansko osnovno šolo, ravno ta* ko kakor otroške vrtce, ki jim omogočajo, da njihovi otroci lahko posečajo italijansko šolo. Ne smemo pa iti molče preko osta* lega dela članka. Kdo so tisti duhovni, ki zaslužijo to ime in ki jih Italija ni apoitc* vala in celo smešila? V Julijski Benečiji je Italija čakala sedem, da celo osem let, do» kler se niso visoki prelati odločili sprejeti gotovo dejstvo in mirovne pogodbe. Ali ve mogoče kaj o tem goriški nadškof, katere* ga pastirski listi so v prvem času celo po* magali krepiti iredentizem in ><> krivi mar* sikaterega upiranja drugorodnih manjšin. Priporočamo pa naši duhovščini naj se raj* še bavi z vero in ne s politiko, kar velja v prvi vrsti za gospode pri »Novem Listu«*, ki še vedno uživajo preveč prostosti v naši hiši. Pred volitvami v Nemčiji Pri volitvah v nemški državni zbor kandidira 24 stran* s 7111 kandidati Berlin, 13. septembra. AA. Volilna agitacija v Nemčiji ie zelo živahna. Na volitvah bo nastopilo nič manj kakor 24 strank s 7111 kandidati, od katerih je 637 žensk. Komunistična stranka razvija nenanavdno živahno agitacijo. Kljub temu ni za volitve prevelikega zanimanja- Od 34 strank, ki nastopajo pri teh volitvah, ima samo 12 upanje na večji uspeh. Najmočnejše stranke so socijaldemokratska stranka, oen-trum. ljudska stranka, nemška nacij-onalna stranka, ki pa nastopa razdeljeno. Volitve se bodo pričele v nedeljo ob S. zjutraj in se bodo zatdiučrle ob 5. popoldne. Važnn agitacijsko sredstvo je v rokah skrajnih strank sedanja težka gospodarska kriza, ki vlada v Nemčiji, in ni izključeno, da bodo te stranke tudi pomnožile Stevtto svojih mandatov. Berlin, 13. septembra. AA, Predsednik nemške republike Hindenburg se je vrnil s počitnic iz Dietramszella v Berlin, da zadosti svoji volilni dolžnosti. V drugi polovici septembra pa bo prisostvoval jesenskim manevrom nemške državne hrambe. Veliko neurje v južni Franciji Naliv poplavil Marseilles — Mnoge ulice so pod vodo — Ogromna škoda Marseilles, 13. septembra. Nad južrto* vzhodno Francijo od Marseillesa do itali* janske meje in do severno Avignolija je divjad snoči strahovit vihar. V predmestjih Marseillesa je dosegel vihar ponek xl silo tornada in napravil veliko škode. Viharju je sledil velikanski naliv, ki je v kratkem poplavil vse ulice. Več ulic je bilo do 3 m pod vodo. Ustavljen je hi\ ves promet ter je voda napravila v trgovinah in v ikla^ diščih ogromno materijalno škodo. Iz Be^ aucarija, Avignona in Charlesa poročaio, da je rudi ram divjalo sfrno neurje, ki je povsod napravilo veliko materijalno ško* do. V Nizzi je voda poplavila ceste :n kle* ti. V cerkev sv. Jerneja je udarila strela in jo hudo poškodovala. V Monacu so bsle poplavljene vse ulice. V Grassu Je padala tako velika toča, da je pobila nešteto pti* čev, ki so iskali na drevju zavetja. Po vi* harju so našli na cestah na stotine ubitih ptičev. Za hudo prizadete kraje je bila uvedena pomožna akcija. e d e 1 j a naj velja obiskom ljubljanskega jesenskega velesejma Disciplinski senat za zdravnike Beograd, 13. septembra e. Minister so-eiaroe politike in narodnega zdravja je imenoval disciplinski senat za zdravnike pri ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja. Za predsednika je postavljen An-dra Simić, kasačijski sodnik, za njegovega namestnika Rada Spadić, kasacijski sodnik, med Slani disciplinskega senata pa so med drugimi načelnik ministrstva dr. Kahcrć, rz-med članov iz raznih krajev države pa tudi policijski zdravnik iz Ljubljani dr. Pavel Avramović. Zakon za zaščito mater in dece Beograd. 13. septembra č. Te dni so že pričele zasedati sekcije vrhovnega zakonodajnega sveta. V odseku pod predsedstvom Koete Tirno ti jevića ki referenta dr. Amb rožiča razpravljajo o načrtu zakona za zaščito mater m čtece. Drugi odsek pod predsedstvom Dušana Subotica razpravlja e načrtu gradbenega zakona, ki bo imel zlasti važno določilo o razlastitvi privatnega zemljišča. Ta zakon pride prvi na dnevni red plenuma vrhovnega zakonodajnega sveta, ki se sestane v soboto 20. t. m. Polet »R 100« v Indijo London, 13. septembra. AA. Zrakoplov »R 101« bo odlereJ v Indijo 24. septembra. Prihodnje dni bodo izvršeni razni daljši in krajši posflcusni poleti. Odprava cenzure v Španiji Madrid, 13. septembra. Ministrski svet je sklenil, da se odpravi z 18. septembrom časopisna cenzura. Napad Stahlhelma na poljske šole Varšava, 13. septembra a AA. »Kurier Porani« piše ves zrevoltiran o napadih, ki so jih stahlhelmovci izvršili v poljskih šo* lah v Osilovu in Debrovu v okrožju Bitovu na nemškem Pomeranskem. Pri svečanostih v šoli, pravi list, kamor so prišli otroci iz bližnjih mest Ubojsa in Rabatina, so se pojavili kamijoni * 300 člani društva »Stahlhelm«. Nekateri izmed njfh so začeli zasledovati šolskega učitelja, drugi pa so vdrli v šolo v Tevejanu. Nato so stahlhelmovci razobeseli zastavo na uči* teljevi hiši, grozeč z bombami njegovi ženi, ki jih je vprašala, česa žele. Nato so člani »Stahlhelma « razbili stanovanje zidarja Zloverskega. njega samega pa pretepli. Ženam so pljuvali v obraz, neprizan.išaj< »e nfri nosnim. Ves čas, kar so trajali zgredi, so člani »Stahlhelma« grozili poljskim pre* bivalcem napadenih vasi in jih sramotili. Preden so odšli, so rekli, da se ponovno vrnejo in da bodo poklali vse Poljake ter ne bodo prizanesli niti deci v zibelk ih. Dr. Schober poseti Prago in Varšavo BerKn, 13. septembra. »Vossische Zci> tung« javlja iz Ženeve, da namerava av* strijski zvezni kancelar dr Schober po s\o* jem poseru v Pragi meseca oktobra ohci* jelno posetiti tudi Varšavo. Na obeh po* setih bo stopil z obema vladama v raSLOVENSKI NAROD<, dne 13. septembra 1930 Ste v. 208 z našimi dekleti? Izreden naval deklic je zopet na 1. razred mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani Ljubljana, 13. septembra. Kam z deklicami, ki so dovršile osnovno šolo? To vprašanje je delalo v preteklih, mesecih premnogim roditeljem hude skrbi. Večina deklic mora stremeti za kruhom in išče čim boljšega šolanja in kvalifikacije za življensko borbo. Zato se oglaša vedno več deklic za srednje šole. Mestna ženska realna gimnazija je nameravala odpreti letos le en 1 .razred ter sprejeti 45—50 gojenk. Toda že do četrtka se je priglasilo za sprejem nad 200 učenk med temi okoli 180 v vsakem pogledu kvalificiranih. Toda nemogoče je, da bi bile sprejete vse, ker zanje na šoli z dosedanjimi 15 oddelki ni prostora. Kuratorij je sklenil, da se odpre k 1. razredu še paralelka tako da bo imel prvi razred tudi letos dva oddelka (a in b). V njo pa se more sprejeti kvečjemu 90 učenk; vseh ostalih 90 pa se mora odkloniti ter jih napotiti na druge srednje in meščanske Šole. Nujno priporočamo roditeljem, ki svojih hčera ne mislijo pustiti, da študirajo za visoke šole, .nego jim žele dati le čim širšo praktično izobrazbo, naj jih vpišejo na meščanske šole. Meščanska šola je najbolj naraven nastavek osnovne šole ter je kot taka namenjena čim večjemu številu sposobnih učenk Iz srednjih in nižjih slojev — trgovskega, obrtnega, kmetijskega in delavskega —, ki se hočejo posvetiti praktičnim poklicem, pa jim je treba višje in širše izobrazbe, nego jo more nuditi osnovna šola. Meščanska šola je od drugih nižjih srednjih iol neodvisen tip nižje srednje šole ter je tem enakovredna tudi glede veljavnosti izpričeval. Deklicam, ki ne nameravajo nadaljevati študijev ter se čim preje vdati samostojnemu gospodinjskemu poklicu, daje meščanska šola največ praktičnega pouka za življenje. Deklice pa, ki hočejo po dovršeni štiri raz redni meščanski šoli prestopiti na učiteljišče, nižjo tehniško ali trgovsko ali kakršnokoli strokovno šolo, daje meščanska Šola najboljšo in najširšo pripravo in posebno usposobljenost. Našim deklicam je treba čim več pouka v realijah, higijeni, ročnih delih, gospodinjstvu poleg jezikov, računstva in zgodovine. Z mrtvim jezikom .latinščino, filozofijo in višjo matematiko ter goeme-trijo se nepraktično ukvarja Že itak mnogo preveč dečkov. Ako vidimo, koliko ogromno število dijakov poseča gimnazije, realke, vseučilišče in tehniko ter še razne akademije, ako vemo, kako strašna je brezposelnost med absolviranci srednjih in visokih šol, potem moramo roditeljem z vso iskrenostjo svetovati: Nikar še ne pomnožujte s svojimi hčerami inteligenčnega proletarijata Usmeriti jih v praktične, zlasti obrtne in gospodinjske poklice! »Učenih gospodi-čen« imamo tudi Slovenci že mnogo preveč; na tisoče jih je brez služb in poklicev, dasi so absolvirale razne šole in tečaje. A primanjkuje nam izobraženih deklet v hišnih, gospodinjskih in hotelskih ter sploh gostilniških poklicih. Preveč imamo »frajl«, a dosti premalo izomika-nih, resno usposobljenih pomočnic v vseh mogočih praktičnih strokah. Treba nam je čim več in čim temeljitejših, zares praK-tičnih gospodinjskih in kuharskih šol, šol za hišne pomočnice, sobarice, hišne, hotelske strežnice. gostilniške upraviteljice itd., ker tudi v teh poklicih se moramo končno dvigniti iz dosedanje primitivnosti in nesposobnosti. V dobi, ko ima že vsaka boljša gospodinja električne, plinske in druge tehnične aparate, se mora tudi poklic v teh strokah višje kvalificirati Naš promet s tujci zahteva na vseh poljih napredka in poglobljenja. Roditelji in poklicani krogi naj začno resno razmišljati, kam usmeriti armado deklic, ki streme za izobrazbo in kruhom! Razstava pohištva na velesejmu Nadaljevanje in konec poročila o razstavi naše hišne opreme na jesenski prireditvi ljubljanskega velesejma Ljubijana, 13 septembra. Ker minulo soboto ni bilo mogoče opis sati vse razstave, oglejmo si danes še -osta* io upravo. Tudi ambicijozni in v naših najboljših krogih renomirani Anton Zalokar v Sen t Vidu je po Omahen=Serajnikovih osnutkih z vso dosegljivo preciznostjo izdelal mo= derno jedilno sobo, enostavnih a veadar živahnih oblik v orehovi korenini, ki je da* nes najraje vporabljamo. Elegantno sobo krasi s svojimi živimi barvami in arhitekt tonsko razdelitvijo učinkovit tepih, ki je bil izdelan v Dalmaciji po arhitektovi skici v smirnski tehniki. Več takih stenskih pre* prog, če hočemo stanovati sodoono! Tudi po načrtih priljubljenega ljubljan* skega arhitekta Mihe Osolina je firma na* pravila opremo za dve sobi. Iz plemenitega temnega palisandra je vsa soba za gospoda. Lepa in praktična je zlasti pisalna miza brez predalov, ki jih tudi Lr'sba ni, ker je za spise dosti prostora v široki prostrani omari za knjige. Na naslonjalu pri mizi pa sediš, kakor bi ti bil pomerisn. Nekaj r.o-vega in domačega na njem je pa pleten se* dež. a najzanimivejši je pogled na verando s cvetlicami, ki so S2 to pot prvič pojavile na razstavi pohištva. Zapomnite si. da dan* danes ni hiše brez vrta, stanovanja ne brez zimskega vrta ali verande in sobe ne brez cvetja. Imamo vrtove na ravnih strehah in imamo jih v ve!;kih stanovanjsih kasarnah celo že po vseh nadstropjih, da nobena stranka ni brez crci. Drevesa pri Corbus* sinu rasto celo v pritličnih sobah in gredo skozi stropove, vrhovi segajo v hiše hod* niki in sobe modernih stanovanj so posa* jeni s cvetlicami, torej brez rož moderen človek več stanoviti ne sme. O stvari bo* mo v kratkem pisa!i. g Osolinu pa čestita* mo, da je javnost prvi nazorno opozoril na njo. Silno apart.ia je tudi Osolinova spalna soba. kjer opravo krase lc cik*cak položene latnice mahagonija, še boij pa do'gi coii namesto šabloiskCh primežov pri vratih in predalih, njih sivozclena barva se pa sijaj* no prilega oranžnemu lesu. Tu je Osclin srečno posku=:1 z doma pletenim slamna* tim sedežem. Toliko imamo v deželi ple* tarstva in tudi na velesejmu so razstavljene prav lepe stvari, pa naših plstarskih izdel* kov pri modernem pohištvu pred njim še nikdo ni uporabil. V isti vrsti z že imenovanimi je mojster Fran Vreček iz Šent Vida. Njegova i zvrst* no izdelana m okusna soba za gospoda je iz zelo temnega palisandra in se naslanja na elegantni angleški chippandale*slog. Ma* lo zavite noge prav učinkovito kontrastira* jo k ostrim slamenasrim, trikotnim odprti* nam prostorne omare za knjige, lepa in praktična je pa tudi pisalna miza, kjer so predali zaprti z gladkimi vrati. Vso elegan* co združuje A. G. Kosova vaza v belem in črnem, ki poudarja resno eleganco skoraj črne delavnice gospodarja. Tvrdka Javor iz Logatca je že na zad* njih razstavah dohitela ostale firme in si s svojimi solidnimi izdelki zagotovila ugled tudi v Ljubljani. Gotovo bo našla kupca moderna jedilna soba iz orehove korenine s sivkasto*zeleno*rjavo prevlečenimi stoli, ker posebno omara za srebrnino, ki je zno* traj oblojena z mahagonijem, vse mika za* radi preprostih jasnih oblik in lepega ma* terijala. Osobito pa to sobo krasi srebrn lestenc nove firme Elektroindustrija, ki se je na razstavi vpeljala z najmodernejšimi svetilkami. Gotovo je pa že prodana jedil* na soba, čeprav je starejših oblik. Josip Lojk iz Rožne doline nam je po* kazal s svojo rdečo jedilno sobo. da je kos tudi težjim nalogam svoje obrti. V vertikalni smeri je porabil izrazite letnice mahagonija I. Praznik iz Ljubljane, Zavrti 9., pri svoji mikavni spalni sobi. Drugega okrasa oprava tudi ne rabi, ker je že materijal in delo samo zase dosti lepo. Srčkani so stolički s premakljivimi blazina* mi, prav praktična je pa mala toaletna omarica, ki jo lahko postaviš na katerokoli stran enostavne psihe. Moderno stojalo za rože dokazuje, kar smo o cveticah pouda* rili že zgoraj. Da pa znamo tudi doma iz* delati moderne svetilke, nam je pokazal Karel Hlupič s svojimi iz lesa struženimi lestenci. Ne samo zaradi svoje noblese, temveč že zaradi samega materijala je zanimiva je* dilna soba Ivana Polenška iz Vižmarjev. Je namreč izdelana iz orehovine treh vrst, ki so pa tako različne, da človek misli na tro« je lesov. Z afriškim orehom je naznačena konstrukcija, plošča kredence in mize je iz sivkaste domače orehove korenine, ostale ploskve so pa iz zlatorumene ruske oreho* ve korenine. Poglejte samo, kako velika je razlika v barvi in sijaju med žametno do* mačo orehovino in med toplim metalnim bleskom ruskega oreha, afriški oreh pa s svojimi izrazitimi rižami spominja skoraj na progasti makasa. Da je pa tudi naš ja* vor uporabljiv, seveda, če je mojstrsko ob* delan, za najfinejše pohištvo, vidimo pri Polenškovi spalni sobi. Prav tako je ljudem všeč tudi spalna soba Andreja Kregarja iz Šent Vida, ki je bleščeči cvetlični javor razdelil s širokimi vertikalnimi pasovi ma= hagonija prav efektno, preprosta orehova spalna soba je pa namenjena malomeščanskim kupcem. Franc Tomšič iz Zgornjega Kašlja je tudi razstavil cenejše pohištvo. Spalna soba iz kanadske breze z bukovimi robovi prav tako vzbuja pozornost kakor njegova jedilna soba iz orehove korenine in makasar*ebenovine, kaj se pa da doseči s samim pravilno uporabljenim lesom, pa vidimo pri spalnici iz krasnega mahagonija drape s črnimi podstavki. Da, kot svilena draperija je ta les. Morebiti več interesen* tov, kakor vse oprave, pa privlači njegova kuhinja s praktično pomivalno mizo. Bela oprava iz vezanega lesa je diskretno poŽiv* ljena s črnimi robovi primežev. Mojstra moramo pohvaliti še zato, ker je razstavil vsem slojem dosegljivo pohištvo in se je s tem gotovo žrtvoval, saj vseh 9 komadov te kuhinjske oprave stane le 3000 Din — koliko ima pa stroškov z razstavljanjem! Renomirana firma Erman & Arhar iz Sent Vida je pravzaprav ustvarila velesejmske razstave in v nekaj letih tako zaslovela, da ne rabi več reklame, saj je že znana po vsej državi. Med drugim njenim pohištvom letos vzbuja posebno pozornost strokov* njakov pompozna spalna soba iz cvetlične* ga jesena, ki se naslanja na vzhodnoazijske forme. Egidij in Karel Erjavec z Broda pri Tacnu sta za svojo moderno jedilno sobo uporabila tudi orehovo korenino, materijal, ki letos na razstavi dominira. Prav je, da sta razen te sobe razstavila tudi mobilije. ki so dostopne najširšim slojem. Iz te so* seske, kjer je mizarstvo prava domača obrt, sta tudi še Ivan Smole iz Tacna in Mrhar iz Stanežič, ki tudi razstavljata so* lidne oprave za srednji stan. Takih oprav je na razstavi premalo in tudi naši arhitekti naj bi se jih še spomnili. Z dragocenim le* som je lahko doseči efekt in uspehi so po* ceni. Da imamo spretne in podjetne mi* zarje tudi na deželi, nam pa dokazujejo dela Josipa Andlovica iz Škofljice in Franc Izgoršek iz Šmartna pri Litiji, ki je razsta* vil prav preprosto spalno opravo starejših oblik, Andlovic pa med drugim efektno de* korativno zaveso Državnega zavoda za žen* ski obrt in mično belo spalno sobo iz ame* riške breze s črnimi robovi, ki bi zaslužili več prostora. Tudi najcenejša oprava nam je dokaz spretnih naših mizarjev in dobre volje po izpopolnitvi in napredku, vsaka taka prireditev pa pomeni novo zmago do* mačega dela. zato vsi razstavljalci zaslužijo splošno priznanje. ag. O raznih stopnjah pouka v petju Neobhodno potrebna je nam pevska akademija, kamor bi lahko šli le diplomirani solopevci Ljubljana, 13. septembra. Pevski pouk je navadno razdeljen na tri stopnje. Po mojem mnenju bi bilo bolje, da bi imel štiri stopnje. Prva stopnja pouka obsega prva Šolska leta osnovne šole do 10. leta. Na drugi stopnji se poučuje mladina višjih razredov osnovne Šole ter v prvih razredih srednje in meščanske šole. Na prvih dveh stopnjah se lahko poučujejo učenci v večjih ali manjših skupinah, torej v zboru. Poedinec ne pride do veljave. Med drugo in tretjo stopnjo pouka nastopi navadno daljši ali krajši odmor, mutacija, ki je prav občutna pri dečkih, pri deklicah pa dostikrat preide brez zunanjih vidnih znakov, šele po mutaciji se pouk lahko nadaljuje. Gojenci tretje stopnje se uče posamezno; pravimo, da se uče >solopetja<. Na prvi stopnji se uče učenci pesmi na pamet. Obseg teh pesmi Je v začetku kolikor mogoče majhen — z razvojem grgavca se mora tudi obseg pesmi razširiti in na koncu prve stopnje lahko pojo že pesmi v obsegu cele oktave. Na tej stopnji učenci prav gotovo samo posnemajo učiteljevo petje. Prav tako je tudi razumljivo, da učence in učenke prvega razreda osnovne šole veliko lažje uvede v petje učiteljica ko učitelj, ker učiteljica jim lahko zapoje v visini, ki je otrokova lega. Kot pomožno sredstvo pri pouku rabijo učitelji, Ht ne znajo peti, gosli ali harmonij. Otročad takih učiteljev se navadno dere ko vriskač Južne Amerike. To ni pouk petia, temveč kričanje. In tega kričanja se otrok tako navadi, da se dere pozneje vse življenje. Opazoval sem petje v najrazličnejših krajih. In razlika v petju, ne samo šoloobveznih otrok, temveč tudi doraslih, je bila velikanska. Vzroka ni težko najti. Tam. kjer ie na osnovni šoli delj časa deloval učitelj-pevec. je pela cela vas, da, cela župnija dobro. Kjer pa ni imel učitelj zmisla za petje In potrebnega znanja tam bi pa bilo bolje, da bi se petje v £oli ne gojilo, škoda je veliko večja ko korist. In učiteljevo znanje? Znati mora pravilno zapeti nek«j kratkih, po obsegu tako majhnih narodnih pesmic. To znanje se mora od njega zahtevati. Dalje se mora od njega zahtevati tudi toliko poznanja kakega instrumenta, da se lahko sam nauči za šolo potrebnih pesmi. Usposobljenostno izpričevalo za pouk na prvi stopnji dobi vsak učitelj že z maturitetnim izpričevalom. Druga stopnja pevskega pouka je po prav napačnem tolmačenju pevskih učiteljev bolj teoretičnega značaja. Učenci se pitajo s teorijo, ki je niti ne razumejo in je kot pevci po večini nikdar ne bodo potrebovali. Sme se pa od pevcev na tej stopnji Pohištvo tvrdke A. AMANN, TRŽIČ lasten Izdelek - lastni načrti Razstavljeno na velesejmu paviljon „E" SOKOL Sokolski nastop v Mengšu Letošnja zadnja prireditev v kamniškem okrožju je bil društveni nastop v Mengšu 3. avgusta. Trg je bil ves v zastavah a domačinov le malo pri prireditvi. Kakor da se še vedno drže starih navodil in starih potov! Impozantno povorko (160 udeležencev) v kateri je bilo 48 članov v kroju a dece 96, je na mnogo mestih publika toplo pozdravljala. Na čelu povorke je igrala Mengeška godba, za njo pa ^ se ponosno vila naraščajski in članski prapor iz Šiške, dočim je Kamniški ostal doma. Deca je v tej povorki mnogo boljše korakala in zlasti ona iz šiške odlikovala po discipliniranem vedenju, urejenem, zanosnem koraku in resnosti, da je mogla biti vzgled vaditeljem okrožnih društev. Pri telovadbi so se krasno izkazali telovadni oddelki Šiške. Ob prijetni spremljavi harmonike je ljubko izvajala posebne vaje njena moška deca (16), kakor tudi ženska deca (19). Pri slednji moramo posebno pohvaliti čistočo krojev. Odlična je bila devetorica šišenskih naraščajnic in šestorica članov z gorečimi kiji. Ostala telovadba je potekala sicer dobro a je prihitra spremljava godbe mnogo kvarila lepoto izvajanja. To velja za vaje članov in članic, a krivda leži na vodnikih oddelkov, ki niso in naj ne bodo samo zato tu, da jih publika vidi, ko stopajo na čelu oddelka, marveč morajo biti tudi toliko sposobni, da sami vaje dobro znajo in da drže stik med tempom vaj in goflbe! Izkazal se le moški naraščaj (24), tud: deca (51) in člani (43) so lepo telovadili, pohvaliti moramo več zahtevati. Znati morajo peti po notah harmonično najpreprostejše pesmi, in to enoglasne, dvoglasne in troglasne. Obseg učiteljevega znanja na tej stopnji mora biti neprimerno večji od onega na prvi stopnji, ker se zahteva tudi od učencev večje znanje. Neobhodno potrebno je, da zna učitelj pravilno zapeti pesmi vsaj v obsegu ene oktave, da pozna teoretično in pevsko harmonijo, da pozna razvoj umetne pesmi in nje liretauro, da zna voditi zbor. Znati mora tudi toliko klavirja, da spremlja naučene pesmi. Učitelja za pouk petja na meščanskih in srednjih šolah lahko usposobi samo pristojna državna komisija za glasbo. Z diplomiranimi učitelji petja je povsod ne samo pri nas velik križ. Petje bi smel poučevati le pevec, ki ima poleg obilnega praktičnega znanja tudi potrebno teoretično izobrazbo. Koliko pa je učiteljev petja, ki tudi res znajo peti? Če jim rečeš, naj kaj zapojol dobiš navadno odgovor: ~Nimam £rlasu.< To je prav tako, kakor da bi hotel klavirist poučevati klavir brez klavirja na naslikani klavijaturi. Pri učencih solopetja, t. j. na tretji stopnji pouka v petju, mora učitelj od vsega početka pouka paziti pred vsem na brezhibno izgovorjavo in na lep ton. Učitelj se mora zmerom postaviti na mesto poslušalca, ki hoče pevca razumeti, kaj poje, ki želi lepoto petja uživati. Pevski organ se mora učencu le s petjem krepiti in učitelj mora skrbeti, da se ne nauči mladi pevec samo harmonično in ritmično vedno težjih pesmi, temveč da naštudira tudi cela večja dela, ki so primerna njegovemu glasu. Zato moramo zahtevati od učitelja solopetja, da obvlada predvsem svoj pevski organ. Da mora biti tudi njegovo teoretično znanje širše, kot se zahteva od učitelja druge stopnje, je samo ob sebi umevno. Za to stopnjo pouka nimamo oblastno priznanih diplom, in to je slabo, ker si na ta način lahko laste pravico pouka v solopetju tudi popolni šarlatani. Od učitelja kateregakoli instrumenta zahtevamo, da dobro zna svoj instrument, izvzet je seve le učitelj solopetja. Zato je pa tudi povsod pevska bilanca tako žalostna. Pri nas se poučuje že menda 40 let redno solopetje, pa vzgojili nismo niti toliko pevcev, kolikor jih potrebuje naša edina opera. Po mojem mnenju je neobhodno potrebna še tudi četrta stopnja pouka v petju, t. j. pevska akademija, kamor bi lahko šli le diplomirani solopevci. Na tej stopnji bi moral biti pouk bolj teoretičen ko praktičen. Namenjen bi moral biti učiteljem solopetja kot izvajajočim umetnikom. tudi članice (12) in naraščajnice (iS). V orodni naraščaja so nastopile 4 vrste: izvrsten moški naraščaj Šiške na bradlji, vidno napredujoči naraščajniki iz Jezice na bradlji in naraščajnice iz Šiške v preskokih preko konja na šir. Na drogu so vežbali 3 naraščajniki iz Domžal in 3 domžalski člani, a naj slednji v prihodnje raje poiščejo zaposlitve kje drugje, ker med naraščaj spadajo samo telovadci od 12 do 18 leta! Ta orodna telovadba je bila res lepa, a briljirale so naraščajnice s svojimi res lepimi, sigurnimi in kdaj uprav elegantnimi preskoki. V orodni članov sta nastopili 2 vrste na bradlji. Po končanem nastopu je pozdravil prisotne br. Lavrič, pozdrave ljubljanske župe pa je izročil br. Milko Krapeš. Želel je, j da obotavljale! in zaplankarji čimpreie preidejo med našo publiko in v naše telovadnice. Po pozdravih je godba zasvirala državno himno. Nato sledeča zabava je bila prav lepo organizirana in se v tem oziru Mengšani vedno dobro potrudijo. Saj pa gre za njihovo društveno blagajno, katera rabi še toliko sredstev. Pri telovadbi so sodelovala društva v tem-le številu: Ljubljana I 1, Trbovlje 2, Ljubljana ITI 4, Moravče 4, Kamnik 13, Mengeš 17, Radomlje 21, Domžale 23, Jezica 30. šiška 67. skupno 1S3 telovadečih. Številično je bilo v primeri z lanskim nastopom letos v povorki 45 oseb več, pri telovadbi pa 56. Vendar je udeležba samega Mengša letos za 11 telovadečih manjša! Kljub neki krizi v članskem oddelku ne najdemo utemeljitve, zakaj se je letos opustil moški naraščaj? Mengeš je s članstvom še prilično močen, tudi Upravni odbor je prav podjeten, a vaditeljskega zbora še ni, ki bi dajal garancijo, da bo v prihodnje leto bolje. Zato naj društvo poseže v blagajno in pošlje v župni tečaj vsaj dvoje oseb Brez tega ie nesmisleno. apelirati na nov pritok članstva! To seveda velja za prav vsa okrožna društva, saj ni niti v enem dovolj prednjakov in naj vsa poskrbe, da pridejo njihovi vodniki do primerne telovadne izobrazbe. Letos je namreč okrožje pokazalo lep napredek, a ta napredek je še vedno premajhen in prepočasen. Zdravo! KOLEDAR. Danes: sobota, 13. septembra, katoličani Franc K., pravoslavni, 31. avgusta. Ko j Bogor. DANAŠNJE PRniEDITVE. Kino Matica: Sinji angel. Kino Ideal: Moderni gusarji. Opera: Tičar. DEŽURNE LEKARNE. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gospo-svetska cesta 10. I Tliikso Cotič I Nemogoče se je otresti misli, da je Cotič legel prezgodaj v grob. Re3 je bil že v 76. letu, ali vendar, saj je bil se močan in dolgo bi bil še lahko živel. Ali odmev je bil tako silen v njegovem srcu, vseh katastrof vajenem novinarskem srcu, da je strlo celo njega, ki se mu ni smela tresti roka celih 36 let tudi ob najhujšem potresu. Torej, tudi naš najstarejši kolega je med žrtvami. Med pogovorom o tržaških dogodkih ga je v četrtek zvečer zadela kap in jutri popoldne ga v Mariboru pokopljemo. Ko je 1. 1926. izdal ob 50 letnici > Edinosti« sijajno slavnostno številko, je zaključil svoje delo in se preselil v Maribor. Od 1. 1890. je bil v njenem uredništvu. Z Gregorinom, Rvbafem, Slavikom. Mandi-čem, Spinčičem in Laginjo je ustvaril generacijo, ki o njej pravi karabinjerski polkovnik Alessandro. da zna umirali junaško, kakor nikdo. In njegove zasluge bodo znali ceniti Šele pozni potomci tega junaškega rodu. Rojen je bil Makso Cotič, bivši urednik tržaške ^Edinosti« v Vipavi. 2e kot goriški realec je pisal v liste, po vojaških letih je pa postal novinar. Sploh naroden delavec, neutrudljiv in požrtvovalen do skrajnosti. Bil je tajnik političnega društva >Edinostt, govoril je na neštetih shodih, ustanavljal je pevska, prosvetna in gospodarska društva ter je bil tudi pri njih predsednik ali res agilen odbornik. Energijo za to ogromno delo je Črpal iz svoje neomahl jive vere v zmagovito bodočnost pravice. Le odhod iz Trsta ga je potrl in niti njegov optimizem ni zmagal zadnjih dni. Da, celo utrjenega seniorja slovenskih novinarjev je zlomilo. Jutri mu bo na grobu spregovoril najstarejši mariborski novinar, urednik Veko-slav Spindler, a kadarkoli bo pisano o bojih primorskih Slovencev in Hrvatov, ne bo brez imena Maksa Cotiča. Ugledni rodbini naše sožalje, vzornemu javnemu delavcu pa slava! XIV. ZAGREBAČKI ZBOR IS. - 22. IX. 1930. splošni Mednarodni Veliki sejem vzorcev s specijalnimi sejmi: 1. Stavbarstva, *. hotelov, his in kuhinje. S. p re h. ranit vene industrije, •4. tekstili j in konfekcije krsna, 5. usnja, a. papirja, 7. pol jedel j »t va. 11610 Poleg tega se vrši tudi razstava in sejem plemenske živine: Domače na dneve 13. in 14. IX. Inozemske na dneve 20. in 21. IX. 1930, Na železnicah in jadranskih parobrodih 50°/ft pop. za posetnike in blago (brezpl. povratek) Za damo se je izdajal Ljubljana. 13. septembra. Čevljarski pomočnik Rudolf V. iz Rožne doline se je oblekel v damsko obleko in kot dama vzbujal v kavarni v Kolodvorski ulici št. 29 splošno pozornost gostov. V. je zahteval od nekega moškega 100 Din kot predplačilo za ljubezen, kar pa je neznanec odklonil. V. je bil aretiran in po ugotovitvi indentitete izpuščen. Željko Mlakar, tehnični uradnik pri mestnem magistratu, je prijavil policiji, da je šofer J. tako neprevidno vozil z avtobusom, da mu je poškodoval kolo in obleko tako, da ima 200 Din škode. Ana Slavičeva, hišnica na Rimski cesti 5, je prijavila policiji, da je v omenjeni hiši v kleti pred drvarnicami že tri dni spravljeno moško kolo, ki ga je nekdo pustil tam ponoči z gotovim namenom. Lastnik kolesa se ne zglasi in se tudi ne more dognati, čigavo je. Nedelja, 14. septembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje: 10.20: Kmetijsko predavanje; 11: Koncert radio-orkestra; 12: Tedenski pregled; 15: Nasveti za kmeta; 15.15: Tamburaški klub >Krimaši<; 16.30: Averčenko: >Igra s smrtjo*, komedija (št. Jakobski gledališki oder); 20: Samospevi g. Milana Juga; 20.30: Jugoslovanska glasba, izvaja radio-orkester; 22: časovna napoved in poročila; 22.15: Plesna glasba, izvaja radioh-orkester; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 15. septembra. 12: Dnevne vesti, plošče; 13: časovna napoved, borza, plošče; 18: radio-orkester; 19: Poljščina, poučuje prof. Tine Debeljak; 19.30: Dr. Franc Debevec: Jetika otrok; 20: Prenos simfoničnega koncerta z Dunaja; 22: časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan. Remizo cestne železnice prestavijo v št. Vid? Predlogi obratnega vodstva, o katerih bodo sklepali 15. t. m. — \ako grade spodnji »troj proge — Postajafišča — tvrdke, ki vrše dobavo Ljubljana, 13. septembra. Na Ceiovški cesti je že ves tekoči mesec zaposlenih do 6u delavcev, ki preko-pavajo cesto za novo tramvajsko progo v Šiško. Za podlago uporabljajo najboljši materijal, ki ie na razpolago. Največji sovražnik spodnjega tistroja vsake proge je voda. Voda sčasoma ves mehki materijal, ki ie položen pod tračnicami, radi silnega pritiska in silnih stresljajev tako uniči, da so usedline vedno na dnevnem redu. Sesalni pojavi, ki pod tračnicami nastopijo, povečujejo potem te začetne majhne used-Ime v vedno večjem obsegu, tako da je treba takoj dotični komad proge podkrepiti « r-^im gramozom rijod se bo v tej podstaciji spremenil v enakomerni tok 600 voltov napetosti. Gornja napeljava dovodne ž'ce se bo izvršila na običajni način, kakor je izvršeno pri današnji stari železnici, in sicer ba—ta glavna dovodna vozna žica sredi mesta, kjer teče železnica med hišami, pritrjena s posebnimi prečnimi močnimi žicami na posamezne hiše ali pa na pokončne okrogle drogove, na enotirnih progah na periferiji mesta se bodo postavili čisto navadni drogovi rz železnfh nosilcev z običajnimi konzolami. Kakor smo že poročali, bo stal tramvaj v Šiško in na Vič okoli 18 milijonov Din, od katerih ima Maloželezniška družba 14 Pogled na gradnjo tramvajske proge v Šiško Podlago na Celovški cesti delajo takole: V iarek. globok 60 cm, polagajo debelo podpeško kamenje v širini tirov. Ta materijal ni tako podvržen vremenskim vplivom, da bi bil v vodi raztopi j i v, kakor je naš običajni apneni kamen. Na to plast, ki ie 25 cm debela, posipavajo 10 cm debelo plast drobnega gramoza, vse to pa potem utrjujejo z valjarjem, ki se je že pričel Hdejstvovati. Kakor smo že poročali, grade sedaj progo od križišča južne železnice na Celovški cesti do pivovarne Union. Prehod preko železniške proge na Celovški, oz. Gosposvetski cesti bo enotiren, naprej pa bo vodila po Celovški cesti do Uniona dvotirna proga, nakar se bo zopet zožila v enotirno. Od križišča Gosposvetske ceste z ružno železnico, t. j. od Bleiweisove ceste, bo šla dvotirna proga do Dunajske ceste, kjer bo zavila do pošte v Šelenbur-govi ulici. Prihodnji teden prično s trasijskimi dett za podaljšanje proge do Št. Vida, ki bo imela s šišensko progo naslednja postajališča: 1. pošta; 2. Dunajska c. Pigo-vec; 3. konec Gosposvetske ceste pred prehodom preko državne železnice; 4. sejmski prostor, t j. po preazu četz drž. železnico; 5. pivovarna Union; 6. Celovška cesta pred hišo sL 71; 7. končna postaja pred hišo št. 49; 8. v višini poleg šole v Zgornji Šiški; 9. v vršrni Draveij; m pol milijona kritja. Za kritje ostanka bo treba še poskrbeti. Glavne dobave za novo progo v Šiško so dobili: napravo in polaganje tirov tvrd-ka Siemens Schuckert, dobavo kamna ;n šute za močno podlago tvrdka inž. Dukič in drug ter Stavbna družba, dobavo 10 velikih, modernih tramvajskih voz tovarna vagonov d. d. v Brodu ob Savi, električno opremo teh voz in vso napeljavo žice tvrdka Siemens Schuckert, dobavo drogov za napenanje žice Strojne tovarne in livarne, dobavo tračnic Alpine Mantan Donawitz, prevoz tračnic in odvoz vsega materijala pri izkopu pa špedicijska tvrdka Turk. Špedicija Turk si *e poie^ drugih avtomobilov nabavila tudi najmodernejši 7 tonski tovorni voz znamke Graf in Stift, ki svoj tovor mehanično levo ali desno v 2 minutah prevrne. Špedicija Turk je za avtomobilizacijo svojega prevozništva riskirala velike svote in pričakuje, da bo to Ljubljana znala ceniti in vpoštevati. Do se nov vozni park spravi pod streho in poveča obstoječa delavnica, je Splošna maloželezniška družba kupila lani ono zemljišče in posestvo, ki meji ob Zaloški cesti na zemljišče sedanje remize električne cestne železnice. Nov prizidek povečanja remize je bil projektiran za 20 voz In primerne delavnice. Ob Zaloški cesti naj bi se zgradilo enonadstropno obratno poslopje s pisarnami in stanovanjem za obrato- Turkov 7 tonski avtomobil za prevažanje materijala 10. v iskri Zapož: 11. v višini Trata; X3L okoli 200 do 300 m za šentviško cerkvijo. Prihodnjo spom+ad bo proga skozi Šiško še v obratu, nakar bodo nadaljevali dela na progi, ki bo vodila na Vič. Računa se, da bo stekel tramvaj na obeh progah že meseca maia prihodnjega leta. Dolžina cele proge od pošte do Viča ; do končne postaje bo znašala 2.76 km. Po- '. staiarišca bodo: 1. na Kongresnem trgu; | 2 na Rimski cesti; 3. na Bleiweisovi^ ce- i sti: 4. pri tobačni tovarn-i; 5. na Tržaški j cesti pri Stanu m domu: 6. v vr^m ceste ; <"Since I: 7. v višmi ceste Gftnce XI'H. m j 8. okoli 200 m za župno cerkev na Viču. Mestna občina namerava razširiti cest- i no železnico še rz Šiške v Št. Vid, od Zalo- j ške ceste do Most, z Dolenjske ceste do Rudnika rn končno do pokopališča pri Sv. | iCrižu. i Vso preskrbo s tokom bo vršrla samo ob sebi umevno mestna elektrarna, ki ie po povečalnfh delih v centrali dovolj močna, da bo oskrbovala celo progo s tokom. V to svrho bodo zgradili na Bleiweisovj cesti pri Trubarjevem parku nasproti kina ! »Tivoli« podstacijo, v katero bodo postavili dva usmerjevalca, od katerih bo eden vzdrževal celokupen obrat, drugi pa bo : stnžrl za rezervo. Primerno dimenzionira- ; ni dovajalni kabel zveze to podstacijo s j posameznimi vodi. Vrtilni tok mestne etek- ' trarne visoke napetosti 6000 voltov 50 pe vodtfro m v to novo remizo 9pefjafi Uri % vsemi pritlklmarm. Kakor pravkar izvemo, so nastale radi povečanja remize take potežkoče, da je bik) obratno vodstvo primorano stavit! nove predloge, po katerih naj se prestav! remiza okoli 800 m od dosedanje končne postaje v Zgornji Šiški pri gostilni prt Kosu proti Št. Vidu, stara remiza pa proda. O predlogih bo upravni svet Splošne maloželezniške družbe sklepal v ponedeljek 15. t m. Za progo Vič — Šiška so že vse tračnice dobavljene, okoli 100 vagonov. Manjkajo le kretnice, katerih dobava bo izvršena do 15. oktobra. NA POČITNICAH — No, kje sta pa bili letos na počitnicah? — Na kmetih. — Kako ste se pa imeli? Je bila dobra hrana? — Ne moremo se pritožiti. Slaba ni bila, kajti prvi teden je poginilo prase in smo imeli ves teden svinjino, dragi teden je poginilo tele in sedem dni smo jedli* teletino, tretji teden je pa hudo zbolela tašča, pa smo se ustrašili m •vrnili v mesto. Ljubljanski meščani Meščanski statut. — Novi meščani-gasllci. — Sedanji meščani Najvišje odlikovanje, ki ga podeli rjub-ljanska mestna uprava zaslužnim možem, je meščanstvo. Po predpisih meščanskega statuta iz leta 1897 more mestna uprava priznati meščanske pravice le »samostojnim ljubljanskim domačinom, ki so s člani svoje rodbine dobrega slovesa ter imajo tako premoženje ali take dohodke, da je ž njimi zagotovljeno vzdrževanje njihove rodbine«. Halje veh" ta statut, da si Ljuhljančanke same ne morejo pridobiti meščanstva, pridobe pa vse meščanske gmotne koristi za primer, da se z ljubljanskim meščanom po-roče ali si njihovi zakonski možje pridobe Irubljansko meščanstvo. Statut ljubljanskih meščanov deli le - te v častne meščane, dalje v meščane, katerim je bilo podeljeno pristojbin prosto meščanstvo, ter končno v meščane, ki so si pridobili meščanske pravice na lastno prošnjo iri le proti plačilu predpisanih meščanskih pristojbin. Ljubljanska mestna uprava more z absolutno večino glasov vseh svojih članov podeliti Častno meščanstvo vsem, ki so si pridobili posebne zasluge za narod, našo kraljevino ali ljubljansko mesto. Z nadpolovično večino pa more mestna uprava podeliti taks prosto meščanstvo le zaslužnim in uglednim ljubljanskim domačinom; proti pi3Č:!u meščanskih taks v skupnem znesku Din 1550 pa samo v Ljubljano pristojnim in v mestu bivajočim domačinom ki sami prosijo za podelitev meščanskih pravic. Ljubljanski meščan si po položitvi meščanske prisege v roke mestnega načelnika pridofr pole? vseh drugih meščanskih pravic tudi pravo do ubožne preskrbe ali podpore iz bogatili ljubljanskih meščanskib ustanov in zakladov za primer, da popolnoma obuboža in nnemore. Današnji maloštevilni ljubljanski mešž.ani oskrbujejo svoj o meščansko imovino sami ter sodelujejo s svojo pasivno volilno pravico tudi v meščanskem odboru. Aktivno volilno pravice v meščanski odbor pa ima po meščanskem statutu le mestna uprava sama, t. j. občinski svet. ki z relativno večino svojih glasov izvoli 6 v mestu bivajočih meščanov, kateri pa ne smejo biti člani mestnega grenrja. Ti člani meščanskega odbora morejo med drugim predlagr-.ti mestnemu načeistvu someščane za pode'itev stalnih podpor ali preskrbe na račun meščanske imovine. Po občinskem zakonu iz leta 1887. mora ljubljansko mestno naec'stvo (magistrat) voditi matico v vseh v Ljub'jano pristojnih domačih. Poleg te imovinske matice pa vodi mestno načelstvo še posebno evidenco o ljubljanskih meščanih, ki se zabe-Iežujejo v ^zlato kr**go Hubfiaiiskili meščanov«. Od leta 1766. do danes je Ljubljana podelila 71 možem ljubljansko častno meščanstvo. Zadnje pismo o častnem meščanstvu je bilo izdano letos, ko je ljubljanska mestna uprava — tako se glasi to meščansko pismo — »klanjajoč« se ob 901etnici rojstva prvemu ljubljanskemu županu naše narodnosti — Petru G r a s s e 1 i j u — ki je s prvim slovenskim občinskim svetom upravljal ljubljansko mesto. — ob splošnem pritrjevanju podelila ljubljansko častno meščanstvo na svoji seji dne IS. junija 1930 v zahvalo za njegovo dolgotrajno narodno in upravno delo«. Pristojbin prosto ljubljansko meščanstvo in proti plačilu predpisanih meščanskih taks je bilo od leta 1S76. do danes podeljeno 1091 ljubljanskim domačinom. Zadnje vseh taks proste meščanske pravice je mestna uprava podelila v svoji seji dne 11. julija letos ob priliki proslave 60-letnice obstoja ljubljanskega »Prostovoljnega in reševalnega društva« sledečim zaslužnim ljubljanskim domačinom-gasilcem: B r e s k v a r j u Ivanu, ključavničarskemu mojstru in posestniku, za 30ietno aktivno delovanje v ljubljanski prostovolini gasilski službi: dalje K a d u n c u Antonu, strojnemu ključavničarju tobačne tovarne, ter prostovoljnemu gasilcu od leta 1901; Kavčiču Antonu, sobnemu slikarju in orodjarju - vežbalcu ljubljanskih prostovoljnih gasilcev od leta 1895: Kavčiču Tomažu, mizarskemu pomočniku in prostovoljnemu gasilcu od leta 1901: S e v e r j u Ivana, vrtnarskemu pomočniku ter prostovoljnemu gasilcu od leta 1894. ter končno Z g o n c u Antonu, soboslikarskemu mojstru m prostovoljnemu gasilcu od 1900. S tem najvišjim odlikovanjem je hvaležna Ljubljana — kot že večkrat preje — zopet javno priznala nesebičnost in požrtvovalnost vseh naših prostovoljnih gasilcev, posebno pa novoimenovanih šestih meščanov - gasilcev, ki so dolga desetletja ob vsakem dnevnem času pred učinkujo-Čim ognjem prostovoljno in zvesto varovan življenje ter imetje prebivalcev našega mesta. m ako prelistamo ljubljanskih meščanov »Zlato knjigo«, vidimo, da je od leta 1786. do današnjih dni imela Luibiiana skupaj 1164 meščanov, od katerih jih poleg 9 častnih živi še 58. Le - ti častni meščani so: že imenovani G r a s s e 11 i Peter, bivši liirbrjaTiski župan, posestnik itd.: Hribar Ivan, minister v pokoiu, bivši poslanik v Pragi ter župan ljubljanski, sedanji občinski svetovalec ljubljanski: dr. Jeglič Anton Bonaventura, nadškof liublianski: Kalan Andrej, prelat m stolni prost: dr. Šlaimer Edvard, primarij v pokoju in univerzitetni profesor: Šuklje Franc, deželni glavar v pokoju, grad Kamen pri Novem mestu; Tavčar Franja. častna dvorna dama itd.; Vrhovnik Tvan, mestni župnik v pokoiu. ter Zupan Tomo, mon-signor, Okroglo na Gorenjskem. Sledečim, še živečim zaslužnim ljubljanskim domačinom je bila podeljena taks prosta meščanska pravica: Bolta r j u Jerneju, magistratnemu pisarniškemu ravnatelju v pokoju; Breskvarju Ivanu, ključavničarskemu mojstru, posestniku in gasilcu: C epu dru Josipu, šolskemu ravnatelju v pokoju: Cerar - Danilu Antonu, igralcu v pokoju; Franchettiju Engelbertu, brivskemu mojstru; Furlanu Jakobu, šolskemu ravnatelju v pokoju; G o 1 j a r j u Jakobu, mizarsekmu pomočniku; dr. Gregoriču Vinku, primariju v pokoju, posestniku, obč. svetovalcu itd.; dr. H 6 g 1 e r j u Ivanu, šef - zdravniku tobačne tovarne v pokoju: H u b a d u Mateju, glasbenemu ravnatelju; Jegliču Janku Nep., šolskemu ravnatelju v pok., obč. svetovalcu itd.: Ježku Matevžu, mizarskemu pomočniku; K a d u n c u Antonu, strojnemu ključavničarju tobačne tovarne in gasilcu; Kavčiču Antonu. sobosll-karju in gasilcu; Kavčiču Tomažu, mizarskemu pomočniku in gasilcu: Lapa j -nerju Josipu, mizarju in gasilcu: Levi č n i k u Albertu, predsedniku dež. sodišča v pokoju: dr. M a j a r o n u Dan;!u, odvetniku, predsedniku Odvetniške zbornice itd.. Medicu Franju, posestniku in z?-silcu: Permetu Tvanu, krojaču in gasilcu; Pri teki ju Antonu, delavcu in gasilcu: Se ve riu Jv.nu, vrtnarskemu pomočniku in gasilen; Serjaku Andreju, posestniku in trgovskemu poslovodji: Toni a ž i č u Ivanu, strojniku in gasilcu: T u r-k d Josipu veleposestniku, starosti »Jugo-slov. gas. zveze«, občinskemu svetovalcu i. t. d.: ter Z g one u Antonu, soboslikarskemu mojstru in gasilcu. Na lastno prošnjo in proti plačilu predpisanih meščanskih taks so si pa pridobili ljubljanske meščanske pravice sledeči, še živeči meščani: A c c e t t o Valentin, stavbnik in posestnik; Aleš Ivan, čevljarski mojster; B e r-gant Jakob, posestnik; Biziij Tomaž, gostilničar m posestnik; Briski Matija, gostilničar in posestnik: Črne Ludovik, trgovec, zlatar in posestnik; Jenko Avgust, pekovski mojster in posestnik ter predsednik meščanskega odbora; Jenko Franc, zasebnik; Korošec Josip, knjigovodja: Koš en i na Ivan, mesarski mojster m posestnik; K r i ž n a r Ivan. krovski mojster in posestnik; Lesko v ec Franc, trgovec in posestnik: Maček Josip, gostilničar in posestnik; Marčan Andrej, mesarski mojster in posestnik; Mencinger Tomaž, trgovec, gostilničar in posestnik; O c v i r k Franc, mesarski mojster; O lup Josip, trgovec, posestnik in občinski svetovalec: Pogačnik Leon, kavar-nar in posestnik; R e b e k Josip starejši, bivši ključavničarski mojster: S o k 1 i č Matej, trgovec, gostilničar in posestnik: Š e b e r Franc, tapetniški mojster in posestnik; Step i č Peter, veletrgovec z vinom in posestnik; Štucin Matej, posestnik; Vrh o ve c Anton, gostilničar in posestnik; \V i s j a n Franc, ličarski in sedlarski mojster ter posestnik; Zadnikar Henrik, bivši pasar; Zaje Ivan, starinar in krojač; Zala r Matija, pekovski mojster in posestnik; Zamljen Ivan, čevljarski mojster; Zupan Josip, bivši čevljarski mojster, ter Zupan Melhijor, posestnik. Zanimivo je. da ie izmed vseh živečih ljubljanskih meščanov po letih najstarejši — najmlajši častni meščan Grasselli Peter, ki je bil rojen dne 28. junija 1841 v Kranju ter je načeloval Ljubljani kot 93. mestni župan od leta 1862. do 1895.; le - temu je sledil kot 91. ljubljanski župan še živeči častni meščan Hribar Ivan, ki je v popo-tresn: dobi načeloval Ljubljani tudi nepretrgoma 14 let. Grasselli Peter in Hribar Ivan sta edina Še živeča bivša mestna župana, ki sta zaradi svojih posebnih zaslug za narod in mesto tudi zabeležena kot častna meščana v »Zlati knjigi ljubljanskih meščanov«. Naj še omenimo, da je bil prvi župan ljubljanskega mesta Lantheri Janez, ki je načeloval mestu leta 1504; — da je najdaljšo dobo — polnih 27 let — načeloval Ljubljani njen meščan Hradeckv Janez Nep., ki je županoval mestu od leta 183). do 1847., ter da fungira kot 97. mestni župan sedanji načelnik Ljubljane dr. Dinko P u c. Krasna zMrka eksotičnih hroščev Čudno, da o njej ni še črhnil v naših listih nihče ne bev, ne mev. (>Slov. Narod-je poročal o nji v št. 201 z dne 4. t. m. — Op. ur.) Tega ne zasluži ta silno dragocena zbirka, last g. barona Honchka iz Sevnice. Prav za prav je to le del cele zbirke in obsega samo lucanide (rogače) in buprertide (krasnike). Najbrž je lastnik posodil ravno ti dve plemeni hroščev zato, ker tudi na neveščega In za take stvari brezbrižnega človeka nehote močno učinkujejo; rogači po svojih deloma bizarnih in včasih prav nevarnih kleščah, krasniki pa, kakor pove že njih ime, po svojih neverjetno krasnih in krasno pomešanih kovinskih barvah, kakor bi bili iz različnega stanijola. Opazit je pa tudi, s kakšnim veseljem in novim zanimanjem gleda ljudstvo te silno mikavne živalice Ne le izobraženci, tidi de lavci, kmečki ljudje, vse se gnete okrog steklenih škatelj in mnogo jih je, ki so popolnoma presenečeni. Saj niso vedeli tn o tem tudi nikoli Še razmišljali, da je po Širnem svetu, zlasti v vročih krajih, brezštevt-lo žuželk, zlasti metuljev in hroščev, ki spadalo med najlepše, kar je narava rodila. Marsikomu se »keber; pričenja z rjavim hroščem in preneha z rogačem: v ostalem pa ve, da je tudi pri nas še raznih Mičev* in »griljevc. katere kmet načeloma stre z nogo, če mu spotoma prilezejo naproti. Koliko najdeš na izprehodih pohojenih brzcev, usnjakov, bakrenih krešičev in drugih — samih koristnih živalic, ki uničujejo gosenice in drug mrčes. Kaj ve ljudstvo o tem? Katera osnovna »ola je ze kdaj »kušala kmečki deci priučiti nekaj razločevanja? Prav je, če v zbirkah k ižejo škodljivce, saj teh je dor-ti C Toda ali bi ne bilo zgolj pravično, da z enako vnemo razlagajo korist gotovih žuž.-lk Na velesejmu je tudi dovolj zbii k škodljivih žuželk in tudi sl-stematična zbirka lomači'i metuljev in hro- si i v. Toda, da se vrnemo k zbirki eksotov: Kakor najdemo dostikrat med tujimi rastlinami in cvetlicami znane domače oblike, toda neskoeno bohotnejše in bolj pisane, taka tudi pri žuželk. !: Človek pri teh hroSSfli res ne ve. kateremu bi dal kar M tiče lepote, prednost. Ne le oni. ki s»- svetijo v barvah mavrice, tudi oni. ki sn črni in imajo Šopke sive dlake, izgledajo elegantni po barvi. Tn te velikosti! Eden izmed krasnl-kov je dolg blizu 8 cm. pravcati velikan; tudi mnogi druet niso dosti manjši. Mnogo je najredkejšib specijalitet; toda moral bi stati tam po več ur. Se bi hotel doumeti vse te mikavne varijacije naravne bohote. Končno je tamkaj tudi herkul, hrošč, ki ga poznamo celo iz Erjavčeve zoologije in za katerim smo imeli prvoSolci-xbirald večne skomine brez nade na nteho Naj nihče ne zamudi ogledati si to dra-siorono zbirko; postal bo za en užitek bogatejši. 7. Nsjbolfše, najtrafneise, *a Ocjccneašel Snbrefa Lubejeva v ^ovesrečem filmu Splošno znana operetna subreta gdč. Marica Lubejeva se je pred kratkim vrnila iz Berlina, kjer je pela v našem jeziku v zvočnem filmu a Pesmi je konec.« Odhod naše priljubljene umetnice je bil nekam skrivnosten, nihče ni vedel, kaj se pripravlja, šele filmski igralec Ernst Vere-bes. ki je bil pri tem filmu partner gdč. Lubejeve, nas je ob priliki svojega poseta preteklo nedeljo v Zagrebu seznanil s to veselo novico. Pravil je, da so bili v Berlinu za uspeh gdč. Lubejeve tako navdušeni, da so v ateljejih »Super filma«, kjer so snemali omenjeni film, govorih še ves dan po njenem odhodu samo o nji in o njenem lepem glasu in sicer vsi z velikim navdušenjem od režiserja in komponista do zadnjega tehničnega delavca. Zvočni film »Pesmi je konec«, je muzikalno izdelal Robert Stolz, komponist, čigar film »Dvoje src v % taktu« je ljubljanskemu občinstvu tako izredno ugajal. Robert Stolz je komponiral naši pevki pesem >; Ljubezen je kakor film« in navdušen nad njenim lepim glasom ji je ob slovesu poklonil svojo veliko sliko, pod katero je lastnoročno napisal sledeče besede: >-Briljantni pevki gdč. Lubejevi tisočera hvala za prekrasno reprodukcijo moje pesmi v zvočnem filmu Pesmi je konec«. V navdušenju Vaš Robert Stolz«. Istotako navdušen je bil režiser Bolva-ry, ki je umetnici le enkrat razložil vse prizore, v katerih je morala nastopiti in po kratki preizkušnji takoj prešel k pravemu delu in snemanju. Kakor torej vse kaže, bo gdč. Lubejeva najbrže zapustila opereto v Zagrebu, kjer je sedaj angažirana, in prešla kot mnogo drugih odličnih moči k filmu, kar ji seveda po tem prvem in že tako lepem uspehu od vsega srca želimo. Program plavalnega dvomateha ZPP : LPP Nedeljski program plavalnega dvomaterm v kopališču lliriie med reprezentancami zagrebškega in ljubljanskega plavalnega pod-saveza je naslednji: A. Dopoldne, pričetek ob 10. uri: 1. ob 10.: gospodje, 50 m prosto; 2. ob 10.15: dame, 50 m prosto; 3. ob 10.30: gospodje, 100 m prsno; 4. ob 10.45: gospodje, skoki z deske; 5. ob 11.15: gospodje, 200 m prosto; 6. ob 11.30: dame, 100 m hrbtno; B. Popoldne, pričetek ob 15. uri: 1. ob 15.: dame, 100 m prsno; 2. ob 15.15: gospodje, 100 m hrbtno; 3. ob 15.30: dame, 4X50 m prosto; 4. ob 15.45: dame. skoki z deske; 5. ob 16.15? gospodje, 4X100 m prosto 6. ob 16.30: gospodje, skoki s stolpa; 7. ob 17: waterpolo. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možscane, glavobol, močno utripanje srca, dalie ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah. hemeroidalnem zamotku, fistulah jemljejo za iztrebljenje črevesa ziutraj in zvečer po četrtinko »Franz Jo-sefove« Rrenčice. Vodilni zdravniki ki-rurs^čnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stran 4_ >S L O V E N S K I NAROD«, dne 15. septembra 1#50 Stev. 208 Manutahtura Ljubljana, Aleksandrova cesta 8. kupovanja na obroke: omogočena nabava manufakture vsem slojem. (dubl, kamgarn, svila, žamet, barhent itd.) — Najpovoljnejsi pogoji odplačevanja! _ Pose ti te nas! — Zahtevajte potnika! Dnevne vesti — Konzularna zastopstva španske vlade v Jugoslaviji. Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Španska vlada je v zvezi z novo upravno razdelitvijo v naši državi določila svojim konzularnim zastopništvom to-le teritorijalno pristojnost: častni vicekonzulat v Beogradu: dunavska in moravska banovina, častni vicekonzulat v Ljubljani: dravska banovina, častni vicekonzulat v Sarajevu: drinska banovina, častni vicekonzulat v Splitu: primorska banovina, častni konzulat v Zagrebu: savska banovina brez pristanišča In mesta Sušaka, častna konzularna agencija na Sušaku: pristanišče in mesto Sušak. — Jugoslovenske štipendije češkoslovaškim študentom. Za študijsko 1. 1930-31 so bile podeljene Češkoslovaškim študentom tri štipendije naše vlade in sicer slušatelju prirodoslovne fakultete Karlove univerze Janu Viku, slušatelju filozofske fakultete iste univerze Jaroslavo Zavadu in slušateljici iste fakultete in iste univerze Veri Vrzalovi. — Etelegat Jugoslovenske lutkovne zveze v Pragi. Nedavno ustanovljena Jugo-slovenska lutkovna zveza je poslala v Prago kot delegata g. Joso Zidariča, ki si oo ogledal lutkovne odre v Pragi. V sredo se odpelje z brzo vlakom na mednarodni lutkovni kongres v Belgijo, kjer bodo razstavljene tudi bolgarske lutke, delo soproge bolgarskega ministra Vazova. — Poljski železničarji v Jugoslaviji. V sredo je prispela v Jugoslavijo večja skupina poljskih železničarjev, ki so odpotovali iz Zagreba na Sušak, pozneje pa pose ti jo še Ogulin, Split. Dubrovnik. Sarajevo in Beograd. — Iz »Službenih >iovin«. »Službene Novine« št. 206. z dne 10. t. m. objavljajo zakon o protokolu podpisovanja statuta stalnega mednarodnega razsodišča, podpisanem v Ženevi 14. septembra 1929. in uredbo o vojaški obrtni šoli, »Službene Novine« št. 208 z dne 12. t. m. pa objavljajo zakon o uveljavljenju zakona o organizaciji finančne uprave za uslužbence uprave državnih monopolov ter uredbo o pogozdovanju goličav. — Nov list. S 1. novembrom začne izhajati v Beogradu nov list, ki se bo imenoval >Jugosloven« in ki bo spremljal in presojal iz vidika integralnega jugoslo-venstva vse pojave našega narodnega, državnega, gospodarskega .kulturnega in so-cijalnega življenja. Izhajal bo dvakrat v mesecu vsakega 1. in 15. pod uredništvom vseučiliškega profesorja in direktorja >Jugoslovenskega dnevnika« v Subotici dr. Fedora Nikiča. Naročnina bo znašala 60 Din četrtletno. — Zakaj ni bilo koncerta v Rogaški Slatini. Naprošeni smo pojasniti javnosti, zakaj se koncert vokalnega kvarteta >Ljubljana«, ki je bil napovedan za nedeljo 1 .avgusta v Rogaški Slatini, ni vršil. Koncert je s trudom in denarnimi žrtvami organiziral agilni član kvarteta g. Kari Lasbacher. Tik pred odhodom iz Ljubljane je pa član kvarteta g. štibernik udeležbo odpovedal. Zato se koncert ni mogel vršiti. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do 10. t. m. naslednjo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvor-jeni konkurzi: v dravski banovini 2 (—), v savski banovini S (1). v zetski banovini 1 (—)- v dunavski banovini 1 (3). v moravski banovini — d), v vardarski banovini (2). Beograd, Zemun. Pančevo 1 (2), _ Otvoriene prisilne poravnave izven konkur-za: v savski banovini 2. v dunavski banovini 1. — Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 2 (—). v savski banovini 2 (—), v drinski banovini 3 (—), v zetski banovini — (1). v dunavski banovini 1 (1), v moravski banovini 1 (4), v vardarski banovini 2 (2), Beograd, Zemu. Pančevo 1 (1). — Odpravljene prisilne poravnave izven kon-kurza: v dravski banovini 1 (1). v primorski banovini 2 (—). — Razpisana književna nagrada. »Ženski Svet« razpisuje dve nagradi: Din 500 in Din 300 za dve izvirni črtici. Vsebina naj bo zajeta iz življenja sodobne žene in naj ima zdravo jedro. Obsega naj 12 do 16 strani lista. Nagrajeni deli dobita tudi honorar, kakor ga list običajno plačuje. Rokopisi naj se pošljejo do 1. decembra t. 1. uredništvu »Ženskega Sveta< v Ljubljani. — Konarres trgovcev in obrtnikov » Pragi. Od 19. do 23. t. m. se bo * rTil v Pragi kongres trgovcev in obrtnikov Češko-lova-ške. Trgovsko obrtna zbornica v Pragi je povabila na kongres tudi predstavnik-; naših gospodarskih zbornic, ker se bo razpravljalo na njem tudi o splošnem položaju trgovine in obrti. — Mednarodni kongres za rojskopromet-no propagando. Mednarodni kongres ofieiel-nih organizacij za tujsko-prometno propagando, katerega član ie tudi naša država, bo ?boroval letos v Barceloni od 25. septembra do 10. oktobra. Kot delegat našo vlade se udeleži kongresa Šef tujsko-pro-metnega odseka v trgovinskem ministrstvu g. dr. Ciril Žižek. _ Verniki profesorji geografije v Dal maciji. Včeraj je prispela v Split skupina profesorjev geografije iz raznih krajev Nemčije. Nemški profesorji se hočejo seznaniti z zemljepisnim položajem naše države. Po-setijo Dubrovnik in Šibenik, iz Splita pa nič z lepim vremenom. Zadnje dni smo dobili prav muhasto vreme. Včeraj sme imeli hud naliv, potem se je pa polagoma zjasnilo in zvečer, do polnoči je bilo popolnoma jasno. Nad ljubljansko kotlino je ležala gosta megla in človek bi mislil, da bo danes lepo vreme. Toda že ponoči se je megla nenadoma dvizmla in začelo je liti. Močno je deževalo tudi dopoldne. Redek naravni pojav so videli Ljubljančani okrog 7. Navzilc deževnemu, izrazito jesenskemu vremenu so se naenkrat pokazale Kamniške planine, na katerih ni bilo niti najmanjše meglice. Bile so pa navidezno zelo blizu, kakor je pač vedno ob slabem vremenu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in deževno vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu, drugod pa oblačno in deloma tudi deževno. V Ljubljani smo imeli včeraj okrog poldne močan naliv in tudi ponoči ie lilo tako, da so znašale padavine davi 2S.2 mm. Naiv'šia temperatura je znašala včeraj v Beogradu 35, v Skopi ju 33, v Sarajevu 32. v Zagrebu in Splitu 26, v Ljubljani 23, v Mariboru 22.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.1 mm, temperatura je znašala 158. — Družba sv. Cirila in Metoda prosi vse podružnice, da čim preje dopošljejo članarino za tekoče leto. Nadalje se opozarjajo podružnice in prijatelji, da je družba založila 2 vrsti novih razglednict .er prosi naročila. — Zagonetno truplo na Reki. Na Reki so našli v četrtek na periferiji mesta ob cesti, ki vodi v Skurinje. truplo neznanega moškega. Policija je ugotovila, da je bil star okrog 30 let in da gre za veljaka, kar se da sklepati po obleki. Truplo je že razpadalo. — Poskusen kurjih očes< ob prvi in naravni, slabo negovani hodnik ob zadnji hiši sta v zelo slabem skladu s sosednimi, modernimi trotoarji. —Ij Himen. V ponedeljek 8. t m. se Je poročil v trnovski župni cerkvi gosp. dr. Juraj L. pl. Kallav z gdč. Savico Bernetie, rodom iz Trsta. Ij— Današnji živilski trg se je vršil v znamenju malih in velikih dežnikov. Na trgu je bilo več prerivanja in suvanja z dežniki kakor pa blaga. Kljub dežju pa je bil trg vseeno temu primerno dobro založen. V gneči vozov je neki voznik pri spomeniku zavozil med rože, kjer je potem konjska noga božala rožice in drobila lončke. Mnogo je prispelo blaga iz južnih krajev, največ paprike — po 1 Din 6 komadov, in grozdja od 6 do 8 Din kg. Precej je bilo imeli po deževni pomladi in deioma rudi 1 tudi domačih jabolk, vendar so bila draga, poletju vsaj jesen lepo, pa menda ne bo od 4 do 6 Din kg. Največ je bilo trnovske •alate, ki so jo prodajali po 1 Din merico ah glave po 0.50 do 5 Din komad. Tudi kumar od 0.50 do 1 Din komad ni primanjkovalo, tudi stročjega fižola je bilo dovolj po 1.50 do 2 Din kg. Nekaj je bilo tudi krompirja, ki je še razmeroma drag, po 1.50 kg. Bilo pa je Še mnogo druge podobne robe, paradižnikov po 2.50 Din kg, repe 3 komade za 1 Din, luščenega fižola po 4 Din kg itd. Na kokošjem trgu je bilo tudi dovolj jajc par po 2.25 do 2.75 Din in piščancev par od 45 do 50 Din, skratka vsega je bilo dovolj — največ pa dežja — zastonj. —Ij Umrli so v Ljubljani od 2.—13. t. m. v Ljubljani. Frančiška Stanovec. de* lavka tob. tov. v p., 60 let, Kolizejska ul. 26; Leo Bahovec, sin lekarnarja, 5 mese* cetv, Svetčeva ul 6; Frančiška Bencina, po* sestnica, 64 let. Židovska steza 4; Franc Klinar, učitelj v p., 88 let, Dolenjska c. 31; Matija Kump, kapetan v p., 74 let, Selen* burgova ul. 1; Ana Florjančič. po^treznica, 45 'let, Vidovdanska c. 9; Terezija Stano* nik, zasebnica, 66 let, Poljanska c. lo: Ro* za Kristan, žena kurjača, 29 let, Tabor 13; Anton Lukan, posestnik, 36 let, Zaloška c. 11; Karol Frank, sodni nadoficijal v p., 66 let, GospoVvetska c. 7. V bolnici: Jožefa Dolžan, žena vp. železničarja, 64 let, Ze* lena jama 106; Janko Malovič, 21 let, pri* pravnik fin. kontrole, Jesenice; Jakob r/ies ško, posestnik, 64 let. Kožarje 17; Stanko Novak, kamnoseški vajenec, 17 let. Stožice 63; Pavla Pate, hči peka, 8 mesecev, iiovu ca 65; Neža Škulj, služkinja. 21 let, Lužar* je; Marija Bizjak, žel. čuvajka, 45 iet. Verd pri Vrhniki; Marija Peterkovič, laborant* ka, 30 let, Dunajska c. 41; Antonija Klepa, dninarica, 51 let. Slape pri D^v. Mar. v Polju. —Ij Zveza rezervnih oficirjev v Ljub* Ijani ima svojo slavo v ponedeljek, dne 15. t. m. kot spomin na dan, ko je b:la prebita solunska fronta leta 1918. Na ta dan se bere ob 7. uri zjutraj v frančiškan-: ski cerkvi zadušnica za padlimi tovariši in umrlimi člani. Zveza vabi vse rezervne oficirje, da se zadušnice v polnem številu udeleže. — Zveza rezervnih oficirjev v Ljubljani. —Ij Preuredba tivolskega drevoreda in ondolnega izprehajaliŠča. Da se cestišče primerno vzdigne, dovažajo gramoz kar s tovornim avtomobilom. Pripeljejo ga dnevno osemkrat po štiri kubične metre. Od železniškega prehoda naprej bodo razširili sprehajališče za tri metre. Po sredini cestišča bo asfaltni hodnik, ob katerem polože rob-irike. Tako postane novo tivolsko »zprehaja-lišče prav primeren podaljšek prelepe Aleksandrove ceste. —Ij Za tramvajski tir v Šiško so včeraj že polagali tirnice, ki so dolge po 18 m in težke po 900 kg. Prenašajo jih delavci z velikimi kleščami. S tem delom je zaposlenih 22 težakov. Zdaj ie skopan tir do stare šišenske cerkve. Poštni uslužbenci prestavljajo brzojavne drogove, mestni delavci pa kopljejo jarek za kabel itd. Torej gradbeno gibanje na Celovški cesti je v takem razmahu kakor še nikdar. Ij— Sokolsko društvo Ljubljana IV. poziva vse brate in sestre, da se udeleže prireditve bratskega sokolskega društva Ljubljana III., ki se vrši jutri v nedeljo 14. t. m. Zbirališče ob 14. uri pred Cešnovarjem. — Bratje, ki imajo slavnostne kroje, naj se prireditve udeleže v krojih, ostali v civilu z znakom. Zdravo! Odbor. —I j Christofov učni zavod, Ljubljana vpisuje samo Še september vsak dan na Domobranski cesti 7. Vpisnina 20 Din, mesečna šolnina 120 Din, revni in pridni gojenci popust. Pouk prične 1. oktobra. Dnevni in večerni tečaji. — Zavod preskrbuje službe. 417-n —1} Privatni tečaj nemščine za šolsko mladino. Začetniški in nadeljevalni. Po 2 krat na teden. Mesečna učnina v oddelku a 40 Din, v oddelku b 20 Din (v b bo več učencev). Vpisnine ni, pač pa je pri vpisu treba plačati učnino za prvi mesec. Siromašni lahko prosijo za popust in je take prošnje treba prinesti s seboj. Vpisovanje bo v ponedeljek, torek in sredo 15., 16. in 17. t. m. od 17. do 18. ure v čakalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (iz glavne veže na desno). —Ij Privatni veečrni tečaji za računstvo, knjigovodstvo, spisje, slovenščino in tuje jezike so otvorijo. Učnina 40 Din mesečno. Vpisovanje 15., 16. in 17. septembra od 17. do 18. ure v čakalnici Del. zbornice na Miklošičevi cesti (tz glavne veže na desno). —Ij Slovenski tečai za izobražence, ki čutijo potrebo po temeljitejšem znanju slovenskega jezika. Prijave se sprejemajo 15., 16. in 17. septembra od 17. do IS. v čakalnici Delavske zbornice na Miklošičevi cesti (glavna veža, desno). Tam dobite tudi vsa pojasnila. V nedeljo, 14. trn. ob Ift-SO, na igrišča SIL ILIRIJE (poleg velesejma) nogometna tekma II. A. Š. K. — ILIRIJA ZAOREB (prvak Zagr. podsaveza) (prvak Ljubljanskega podsaveza = Tekma me odigra, ob vsakem vremena. ■ Ljubljana je res dolga vas Izprehod po Ljubljani od enega konca do drugega — Zanimivosti našega Vodmata Izredna glavna skupščina Jogosl. zimsfcosportskega Saveza se vrši jutri dne 14. t. m. ob 9. dopoldne v beli dvorani hotela »Union«. Ponarejanje denarja pred 2000 leti V Gotlandskem zalivu so našli razvalino, pod katero je bila dobro ohranjena dokaj velika dvorana. Strokovnjaki pravijo, da gre za ostanke palače švedskega vojvode Stavera Velikega. V dvorani so našli poleg mnogih zgodovinskih spomenikov 20 srebrnikov iz 1. in 2. stoletja. Med rimskimi novci so našli tudi nekaj takih,' ki imajo zelo malo srebra, zato pa tem več svinca. Strokovnjaki trdijo, da gre za ponarejen denar in utemeljujejo svoje naziranje s tem, da so rimski trgovci ponarejali denar, katerega so rabili pri svojih trgovskih stikih z daljnim severom, kjer se ljudje itak niso dosti spoznali na rimsko valuto. Ponarejeni novci se razlikujejo od pravih tudi na zunaj, ker so slabo izdelani. Ljubljana, 13. septembra. Neka narodna pesem pravi: >Po Ljubljan* sem špacirov pa čike pobirov — —c Tudi z menoj je bilo skoraj tako, razlika je le v tem, da nisem pobiral čikov, temveč sem nabiral >ocvirke-, da vam jin t, ljubeznijo serviram ob tem pustem jesenskem vremenu. Ustrašiti pa se jih ni treba, niso tako slani, da bi vas žejalo po njih. (^isto resno se bomo pomenili. .laz nisem doma le >od rotovža do Rož-nika<, temveč tudi tja do Vodmata in Bežigrada, moje noče ne stradaio hoje, nočem pa tudi pustiti gladovati jezika — povsod sem doma. Ljubljana je dolga vas — amen! Morda Ljubljančani tega ne bodo hoteli podpisati, ne morem jim pomagati. Daleč je do železniškega prelaza na Zaloški cesli, n. pr. od Knafljeve ulice, mnogo se vidi m*d potjo, vendar Človek ne sme preveč zijati okrog sobe. da ga someščani ne pohodijo, kajti naš osebni promet se vrši še bolj brezobzirno kot avtomobilski v Ameriki. Posebno po Sv. Petra cesti je pasantov nos v nevar nosti. tudi kurja očesa prav lahko zadene katastrofa. Zato je bolje če gremo ob Ljubljanici Ljubljanica je, mislim, edina najmanjša raka z rečnimi otoki v Evropi. Morda pa tega niti Ljubljančani ne vedo — namreč, da so v Ljubljanici ob Sv. Petra aii Poljanskem nasipu — krasni otočkt. Bujna vegetacija. Da je na omenjenih otokih res krasna travica, nam priča dejsivo — da so se že marsikateremu konju ob po-gledn na njo pošteno cedile sline, nekemu lansko leto čelo tako silno, da jo je mahnil kar z vozom vred v Ljubljanico. Pri Zmajskem ali MesarsVem mostu (ne vem. kafe-ro ime je pravo, zdi se mi pa, da zmaj m mesa i nista identična) je en otok "brasteT celo z grmičevjem, taisti otok je mislim največji Ljubljani čin. Pripraven bi bil tudi za beli skromno letovišče, za složen zakonski par (prepirliivea bi prehitro utonila), vendar Še na to očividno ni nihče mislil. Zdaj je prepozno, Ljubljanica narašča. Pri Sv. Petru je jako imeniten Vrazov trg — namreč zaradi krasne ograje, ki jo je zgradil? mestna občina, da je zagradila nekakšen pašnik, na kojem so pred leti uživali : svobodo narave- deloži ranci. Res. ograja je lepa. Dokaz za to: nekoč me je n^i tujec vprašal, če je tam pokopališče. Pokopališče? Zakaj? — ^Mislil sem, ker Je taka — lepa ograja,« je dejal. Pri tej priliki sem se nato spomnil: Bomo videli! sem inislh, kajti časa je še dovolj in v Ljubljani je marsikaj mogoče. Pa je tam okoli tudi t^ko žalosten kraj. zato bi bilo tam pripravno za pokopališče, bolnica pri bolnici, glu-bonemmea in mrtvašnica bolnice. Dobesedno zbežal sem mimo, ker si nisem hotel pokvariti dobre volje. Človek bi mislil, da se tu izven ozračja bolnice, ob koncu tramvajske proge konča >dolga vase, pa se še komaj začne. Daleč ie do sem, saj vozi celo naš brzec-tramvaj od postaje do sem skoraj pol ure (nekoliko sicer med potjo >gleda« okrog sebe, saj se mu ne mudi), že do sem je Ljubljana dolga vas. (To ni žalitev za Ljubljano — >doiga vas«, ampak prej počastitev v smi slu lokalnega rodoljubja.) Vodmat, pa tudi Udmat se pravi temDalmatinska vina in lep, senčnat vrt In prostor za balinanje« vabijo od vseh ctra-ni pijani napisi — skoro tako kot v Ljubljani. Sicer pa vrag vedi, ali je Vodmat tudi Ljubljana ali samo Vodmat? (Če je ali ne, z dolgo vasjo je vseeeno neločljiv.) Ulični napisi so enaki kakor v Ljubljani, zeleni in beli, ceste tudi podobne, kotanj ni pogrešati, tudi policija je tu, dekleta so tudi mestna, fantje pa so na pogled enaki kot Tmovčani, četudi jih ne razganja tako ponos kakor slednje, hiše se tudi šopirijo po mestno, zlasti nove, ki hočejo biti celo bolj moderne kakor ljubljanske gospodične — skratka Vodmat je tudi dolga vas, zato z Ljubljano eno. četudi ima svoje županstvo. Težko je povedati z eno besedo, kakšen je Vodmat, koliko ga je in sploh kaj je z njim. Zdelo se mi je že od prej, da so v njem drugi oblastniki kakor v Ljubljani, zato sem šel skozi bolj skromno in skrivaj, kajti previdnost je povsod priporočati, zlasti že izven Ljubljane. Zato pa tudi tokrat ne morem dovolj pošteno iztegniti jezika o Vodmatu. Ne morem vam povedati, kje se i:eha Vodmat in začneta Selo in Moste, nikjer nisem opazil nobenih mejnikov — samo to rečem, da je Vodmat velik. Leži ob Ljubljanici itd. Ima industrijo, usnjarne itd. Ima cerkev, spada pa pod sv. Petra faro. Ima vodovod in Že omenjeno Ljubljanico, gostiln pa toliko, da ni dovolj, ce jih desetkrat omenim. Včasi je bila tu žrebčarna. moram pa povedati, da je sedaj ni več, najbrž ta kraj ni dober za žrebce, žrebcar-no so preuredili za stanovanja. Tu je tudi neki samostan, če hočete vedeti. Seseda Vodmat ni brez šole. ki je mislim zidana \ nekakem baročnem slogu, kar bi vam pa vertel povedati kdo drugi bolje. Zupansun sem, mislim, že omenil, bolje pa ie. da storim tc še enkrat, drugače bi mi lahko kdo očital, da sem ga hotel ignorirati. Na županskem poslopju je ohešena crna uradna tabla, skoraj takšna, kakor pri nas na magistratu, na D jej so pa prilepljeni strn^i uradni lističi. Vodmat ima skoraj vse kakor Ljubljana, samo nobenega trga nisem nikjer opazil, ne parka, ne poštenega trotoarja. Da pa zdaj skoro ro celem Vodmatu polagalo cevi za kanalizacijo, je menda znak napredka. Sirer se pa ljudje menda prej niso mnogo bal' trebušnega legarja in podobnih zlomkov. ker še zdaj hodijo flegmatično preko in mimo sumljivih luž pri in na vrtovih. Kanalizacija je seveda napredek, n nazadovali bodo vrtovi, posebno še. ker je teren peščen. Napredek pa se očituje tud< v tem, da se v Vodmatu mnogo zida. sicer se mnogo zida tudi drugod, napredek pa je vendar. Zdi se mi pa, da v Vodmatu nimajo prav posebno strogega regulačnega načrta, četudi so nove hiše tu in tam zidane v dokaj lavnih črtah. Ampak hiše! Nekat^o so najbrž jako poceni — kdo ve. Morda so pa njih gospodarji z njimi zadovoljni, zato moramo biti tudi mi. To pa še rečem enkrat: Vodmat je dolga vas in Ljubljana tudi; in še pripominjam, da sta oba kraja lepa dovolj, da clo\vk vsaj toliko po njih povasuje kot sem storil jaz. samo čevlji in podplati se mu ne smeio pri tem smiliti, ker oba kraja skupaj sta res Dolga vas. Da. lepoto domovine je treba ceniti... Iz Celja c— Določitev tarif za avtoizvoščke v C*>-lju. Kr. banska uprava v Ljubljani je po zaslišanju vseh prizadetih faktorjev in institucij določila za avtoizvoščke v Celju naslednjo tarifo, ki stopi v veljavo s 15. septembrom t. L: 1. Osnovna taksa 10 Din. 2. Kilometrina podnevi in ponoči a) v Celju 7.50 Din, b) izven kraja 5 Din. 3. Čakalnina za vsaki 2 minuti 2 Din. 4. Če so v vozu več kot 4 osebe brez Šoferja, se sme zaračunati za km največ 7 Din. 5. Za povratak praznega voza pri vožnjah nad 3 km, po-čenši s četrtim km za vsak km 3.5D Dm. 6. Za prtljago, ki zavzema sedeže in za pse se plača za vso vožnjo 5 Din. Vsak avtomobil mora imeti predpisani taksameter. kt avtomatično registrira prevoznino in čakal-nino z ostalimi doplačili vred. Za krste, birme in poroke se plača vožnjo po dogovoru. Podrobnosti te banske odločbe so razvidne z razglasne deske na celjskem mestnem načelništvu. c— Električni tok ▼ Celju in okolici b« ukinjen v nedeljo dopoldne od 8. do 9. ure, na kar se prebivalstvo opozarja. c— Bodoča gledališka sezona v ^elju. Za bodočo gledališko sezono v Celju se pripravlja precej živahno gledališko življenje domačih celjskih diletantov pod okriljem Dramatičnega društva. Predvidenih pa je tudi več gostovanj narodnih gledališč v Mariboru in Ljubljani. Ta gostovanja naj bi izpopolnila vrzeli, ki bi nastale v igranju domačih diletantov. Zagotovljenih imamo zaenkrat tudi nekaj gostovanj ljubljanske opere, obenem pa je bilo storjeno od srra-ni tukajšnje gledališke uprave vse, da bo bodoča sezona vsestransko bogata in na primerni višini v oni ravno začrtani smeri, ki jo naj zasleduje slovensko gledališče v Celju. Odvisno bo pač od naše gledališke publike, ki je v zadnjih letih polno umevala kulturni in nacijonalno-vzgojni pomen gledališča, koliko se bodo mogli lepi načrti gledališkega vodstva uresničiti. Novi diletantski personal obeta precejšnje umetniške užitke 'v bodoči sezoni. _c Proračun celjske mestne občine tn njenih podjetij za upravno leto 1931., ki ga je izdelalo celjsko mestno knjigovodstvo. Je razpoložen občanom na vpogled ob običajnih uradnih urah pri tukajšnjem mestnem knjigovodstvu v dnevih od 11. do vključno 24. septembra. V tem roku 6e lahko vložijo event pomisleki proti proračunu pri mestnem načelstvu. Ogromen magnet Fizikalni zavod leydenske univerze ima menda največji elekromagnet na svetu. Rabi ga v znanstvene svrhe. Profesor de Haas ga je pomagal izdelovati elektrotehnikom tvrdke Simens & Halske. Elektromagnet služi med drugim za odvajanje katodnih elektronov in svetlobnih žarkov. Tehta 14.000 kilogramov, jedri njegovih tečajev tehtata po 900 kg in sta iz litega jekla. Ce gre skozi nju 400 amperov močan električni tok, nastane med tečajema magnetično polje, katerega sila znaša 66.200 Gassovih enot. Magnet se napaja s posebnim dinamom in je sploh pravo čudo tehnike na tem polju. DVA LAŽNJIVCA — Pri nas v Mehiki je tako vroče, da so usahnili ljudem mošnjički, v katerih imajo solze. — To še nfč ni. Pri nas v Afriki jf pa tako vroče, da dajemo kuram slado led, da bi ne nesle trdo kuhanih jajc. Česa Italijani ne razumejo 9 8 8 Zanimivo mnenje pisatelja Viktorja Cara Emina o ljubezni cehov do našega morja Pisatelj Viktor Car Emin, ki je deloval dolgo let v Opatiji kot tajnik istrske Družbe sv. Cirila in Metoda, je poslal sredi avgusta uredništvu praških ^Narodnih Listov« zanimiv Članek s spremnim pismom, v katerem pravi: še vedno smo pod vtisom, krasnih in v srce segajočih besed, s katerimi ste spremljali našo nesrečo na morju. Nihče ni pri tem povedal Italijanom, kar jim gre tako, kakor je storil vaš list, toda nekaj je tu — so stvari, katerih Italijani bodisi nočejo, ali pa ne morejo razumeti. Ne morejo n. pr. razumeti, kako globoke so vezi, ki vežejo vaš j občudovanja vredni narod s temi našimi kraji in morjem. O teh vezeh pišem v članku, ki sem ga napisal iz hvaležnosti do vas za vaš list in ki ni bil še nikjer objavljen. Ko je prišel nekega dne v decembru L 1918. adjutant vojvode d' Aosta, colo-nel Terri, v Narodni svet na Sušaku, da pozdravi predsednika dr. Bakarčiča, svojega starega sošolca, nam je dejal med drugim: >Če bi bil kdo dejal mojim Italijanom v Italiji tik pred vojno, da prebivajo v Dalmaciji zamorci, bi mu bili verjeli ... In res je tako in zato naj se nihče ne čudi, da so isti njegovi Italijani že dve leti pozneje iz pisanja nekega rimskega lista odkrili, da prebivajo na vsej obali od Učke do Kotora sami čistokrvni Italijani. Ta obala bi ne smela biti niti kdo-ve kako dolga, če smatramo za pravilno, kar je napisal neki rimski novinar že pred tremi ali štirimi leti, da se namreč z Reke vidi Kotor... Navzlic temu pa prisegajo oni sedaj pri vseh svojih rimskih bogovih, da je Dalmacija čisto ita Dobrih 40 let sem imel v Opatiji priložnost opazovati ljudi, ki so prihajali k nam iz vseh krajev Evrope. Vsi so občudovali naše solnce, nebo, kraje in morje, toda nihče ni kazal kakor Čeh, da je s tem morjem eno telo, da je z njim zrastel. Samo pri Čehih, pri ženskah in moških, celo pri malih otročičih je bilo videti, da jim to morje ni nekakšna zabava in naš kraj ne kraj oddiha, temveč da jim je vse to druga domovina, nič manj draga od one na severu. Čehi so prihajali in še sedaj prihajajo k nam, kakor da jih vodi nekakšen davni instinkt — vsi. Na steni neke prijateljske hiše v Opatiji je vklesano, da je prebival tam nekaj časa Jaroslav Vrchlickv, a malo više na levo sredi senčnatega vrta se razprostira ozemlje vile, katero si je zgradil pred leti češki aristokrat grof Harrach. Vrt sega do morja in z močnimi vejami svojih stoletnih dreves varuje romantično dolinico z malim pristaniščem »Dražica«. To ime je dal grof Harrach svoji jahti, na kateri je sčasoma posetil vse skalnate in romantične kotičke našega morja od Učke do Bojane, a mornarji in strojniki na »Dražici« so bili sami naši ljudje. Vsi naši ljudje so prihajali doli k nam. Mnogi so zdaj že mrtvi, toda njihova imena še žive v spominu. Nekatera so nam ostala v spominu še iz časov starega dunajskega parlamenta. Naši poslanci Spinčič, Laginja in Mandič so prišli večkrat v položaj, da so interpelirali c. kr. vlado v zadevi neštetih žalitev in krivic, katere so bili prizadejali Nemci in Italijani našemu hrvatskemu ljudstvu na morju in v vsaki taki interpelaciji so bili poleg naših poslancev podpisani tudi mnogo češki poslanci: Eim, Gregr, Kramar, Pacak, Engel, Herold in kdo bi še vse naštel. Tudi slavno ime vašega velikega prezidenta T. G. Masarvka smo videli na onih interpelacijah, toda našo lijanska in da v nji ni nobenega Jugo- ljubezen si je pridobil sivolasi vodja Če- Slovana od Učke do Kotora., Ne vidijo. In če tega ne vidijo, kako naj razumejo ono neizmerno ljubezen, katero izkazujete vi, Čehi, morju in baš temu našemu Jadranskemu morju, ki je tudi vaše? Vaše je ne le zaradi ljubezni, katero mu izkazujete, temveč tudi zavoljo onega silnega smisla za Jadran, katerega ima vsak Čeh v krvi, v srcu, v možganih. To ni fraza, to je moje globoko prepričanje, s katerim sem občeval dolgo vrsto let. Bila je doba pred dobrimi 40 leti, ko se je čutilo v Istri nazadovanje narodnega duhovniškega naraščaja. To vrzel so zapolnili več let zapored mladi češki bogoslovci, prihajali so v naše vasi škoslovaškega naroda tudi s svojim ožjim prijateljstvom s Supilo v zelo usodnem trenutku za vso našo pokrajino in za naše jugoslovensko morje. Vsi ti in mno- j gi drugi možje so se družili z nami in j mi znjimi tako, da se pogosto ni vedelo, kdo je Hrvat, kdo je Slovenec in kdo Čeh. j Skupno smo prirejali tudi izlete po morju. Tu so bili naši bratje v svojem elementu. Videl sem na morju Nemce, Madžare in druge iz notranjosti Evrope. Toda ti gospodje so se mi zdeli kakor nekakšni gostje na morju, dočim sem videl v Čehih prave ljudi našega Jadrana. Tako je bilo tudi na velikem izletu i vseslovanskega novinarskega kongresa v najprej kot kaplani, pozneje pa kot vrh j Q m j 1905 Tu smo se seznanili s župniki Težko je verjeti kako hitro so st£r5kJommirbanom, dr. Hodžo in dr. Base ti mladi ljudje prilagodili našim raz- katerimi smo postali trajno dobri meram. Toda, to ni bila samo prilago- I ' - r ..... ditev, temveč pravo spajanje z našimi domačimi običaji, z našim domačim in javnim življenjem, z društvenim in naposled tudi političnim. Bili in ostali so tako naši, da jih od naših prejšnjih, tu rojenih duhovnikov, nismo mogli ločiti. Pri volitvam med prvimi in tako tudi v vsakem drugem narodnem in kulturnem pokretu. Ko smo začeli ustanavljati v Istri šole Družbe sv. Cirila in Metoda, so bili naši najboljši sotrudniki. V onih časih jim je delal naš jezik še preglavice, toda zares ganljivo je citati pisma, ki smo jih dobivali od njih in v katerih se radostno hvalijo, kako se jim je vendarle posrečilo najti stavbnika ali mizarja, ki napravi to ali ono delo za 30, 40 cekinov ceneje. Malenkostne stvari, ki pa povedo več, nego debela knjiga, in kdor bi hotel za nje iskati globljega vzroka, bi moral po mojem trdnem prepričanju iskati eno prelepo legendarno ljubezen bratov Čehov do našega Jadrana. Italijani pa mislijo, da je to od včeraj, od zadnjega sestanka ministrov naše Male antante. Ne morejo tega razumeti. prijatelji. In tu nismo vedeli, kdo so oni, ne kdo smo mi. Bratstvo je lepa beseda, toda za to našo tesno zvezo — preslaba. Mnogim Čehom je bilo v Opatiji morja premalo in raje so odhajali na otoke, kakor delajo to zdaj, ker so mu hoteli biti bliže. Tako je storil tudi dobri stari Černv, ko sem ga zadnjič videl. Neke nedelje, 14. julija 1918, se je nas zbralo kakih 50 na Sušaku, da se sporazumemo jn odločimo, kako in kaj, ko Avstrija razpade. Ko sem dotični seji predsedoval, je stopil k meni neki gospod, češ, da bi rad spregovoril z menoj nekaj besed. — Vaše ime, prosim? — sem ga vprašal. — Kvapil. Zdaj naj se pa čudi, kdor hoče. toda meni je bilo to nekaj docela naravnega: ničesar ne moremo brez Čehov, niti oni brez nas. Tako je napisano in tako mora ostati. Kvapil je začel govoriti o položaju in končal je z morjem. Toda kako! Orožniki so se izprehajali pred poslopjem, toda sredi orkana ploskanja, s katerim smo spremljali ognjeviti govor na- šega velikega brata, ni nihče na to niti pomislil. In tako bi lahko nadaljeval. Toda omenim naj samo še nekaj: Med vojno je izšel eden mojih zgodovinskih romanov, v katerem igra vlogo tudi jadrnica -Astrea«, največja kvarnerska ladja iz onih starih časov. Nekega dne pride k meni neznan gospod in mi izroči v lepem okviru sliko neke jadrnice. To je »Astrea« iz vašega romana — mi pravi in pripomni: našel sem jo v arhivu bivšega brodarja Cosulicha. Zlasti vi morate vedeti, da iščem že nad 25 let tu okoli po arhivih in zbiram gradivo, ki bi moglo biti zelo dobrodošlo onemu, ki bi hotel nekoč napisati zgodovino našega pomorstva. Ko je vstopil, je povedal, kdo je, toda, kakor se pač pogosto zgodi, sem preslišal to in prosil sem ga, naj mi pove še enkrat. — Čeh sem, je odgovoril smeje. — Rojen sem na Češkem, moji starši so Čehi, toda sam sem že dolgo tu na morju . Njegovega imena se ne morem več spomniti, je pa zares neverjetno, koliko truda in skrbi je imel ta mož, preden je. zbral vse ono bogoto gradivo ter naslikal toliko našik starih jadrnic, njih poedine dele in ladjedelnice, izmed katerih so že mnoge propadle, ter razne vile kapitanov in mornarjev .. . Od kod vse to ? Mene so v šoli učili, da je segala država Pfe-mysla Otakarja II. tja do našega Kvar-nerja, toda nekaj morskega je moralo priti v češko kri že davno poprej, ko sta bili dve morji od Bojane do Rujane v nepretrgani verigi spojeni s samim slovanskim življem. A glej, moj prijatelj dr. E. Muka, lužiški Srb! Skoro vsako leto je prihajal tudi on k nam v Opatijo in ko sem ga gledal, kako hrepeneče se ozira po sinji gladini morja, sem mislil, da ga morda muči nostalgija po izgubljenem rnorju .. . Zato nisem smatral niti njega, niti mnogih Čehov za nič drugega, nego za popotnike, ki prihajajo k morju, da izpolnijo zaobljubo, katero nosijo v sebi že od pradavnih časov. Italijani tega ne morejo razumeti. Tako dolgo so zavijali oči pred mojo hišo, na kateri je bilo ime »Dalibor«, da me je nekega dne poklical k sebi njihov po-desta in me vprašal: — Chel significato politico ha quel nome »Dalibor< ? (Kakšen političen pomen ima ime »Dalibor« ? Ko sem mu pojasnil, kakor sem sam vedel in znal, se je malo zamislil, potem je pa dejal: — Če že gre za nekakšnega madžarskega rapsoda . .. — Ne madžarski rapsod, temveč legendarni češki vitez — sem popravil. — To je vseeno — ime lahko ostane.. . Zaenkrat, toda ta sokol — kaj je z njim ... — To ni sokol, temveč neka ptica, sam ne vem katera. — Če pravimo, da je to sokol, je sokol in mora odleteti. In res je odletel. *" Kmalu za njim pa tudi jaz. Težko je nam bilo ločiti se od našega starega doma »Daliborav. žena je hotela še enkrat videti vrt in rože, katere je res z vsem srcem gojila in zalivala. Tu je še nekaj palm, katere vzamemo s seboj v svojo novo domovino. Milo nas gledajo, kakor da bi se nam hotele zahvaliti. Toda okrog so tudi druge rože, ki ostanejo tu. — K tem rožam se je sklonila moja žena in zdelo se je, da so iztegnile proti nji svoje duhteče kelihe z nežno prošnjo: »Vzemite tudi nas s seboj.« Vseh rož nismo vzeli s seboj, pač smo pa položili v zaboj črke, ki so 30 let krasile naš dom v Opatiji in pribili smo jih na svoj novi dom na Sušaku, da bi jih vsak videl. In ko jih doseže proti večeru z moje rodne Učke naše krvavo solnce, se mi zdi v tem trenutku, da more to \)^.. **ri) s** - krasno ime »Dalibor« obrnjeno proti našemu širnemu morju, zares imeti tudi nekakšen mal »significato politico«. O človeških črevah Anatomija nas uči. da so človeška čreva sedemkrat daljša od trupa z glavo vred. Tako pravi anatomija, vendar se pa zdi, da je ta mera močno približna, a morda sploh napačna. Povsod se namreč tudi -piše. da imajo otroci razmeroma daljša čreva kakor odrasli, da so moška čreva daljša od ženskih, da imajo prebivalci zapadne Evrope mnogo krajša čreva kakor prebivalci vzhodne Evrope, skratka, da se človeška čreva krčijo od vzhoda proti zapadu, in sicer v skladu s tem, kako se veča v hrani količina mesa. Mimogrede rečeno, niso nobena redkost ljudje, ki imajo čreva 2 m krajša od drugih, in sicer samo zato, ker so jim pri operaciji dva metra črev odrezali. Zdravniško je celo dokazano, da se lahko človeku vzame tri in pol metra črev. ne da bi njegovo zdravje kaj trpelo. S to splošno znano zdravniško izkušnjo je težko primerjati trditev znanega holandskega zdravnika Van der Peisa. ki pravi, da so človeška čreva dolga samo dobra dva metra. S svojim pomočnikom Schembero je meril čreva v živem človeku na ta način, da je potegnil skozi njo pretočno cev. napolnjo-no s tekočino, ki ni dostopna rontgeno-vim žarkom. In pri natančnem merjenju sta učenjaka dognala, da živa človeška čreva, delujoča in napeta, ne merijo nad dva metra. To skrčenje črev povzroča napetost ali tako zvani tonus v gladkih sklepih črev, kar omogoči človeku pokončno stojo in hojo. Brez te napetosti, ki nastane pod vplivom centralnega živčnega sistema, bi mišice našega telesa opešale in posledica bi bila, da bi se zgrudili. Po smrti popusti ta napetost v gladkih sklepih črev in s tem je povedano, zakaj se človeška čreva po smrti tako zelo podaljšajo. Vsled študijskega potovanja v Inozemstvo specijalist za ušesa, nos in grlo DR. JANKO HAFNER od 15. septembra do 15. oktobra t. 1. ne ordinira. Novi plesi Bliža se plesna sezona, plesni učitelji se že pripravljajo stopiti v krog plesa željne mladine in pokazati ji, kaj in kako se bo letos plesalo. Pri nas sicer še nismo tako daleč, da bi vabili v plesne šole tudi otroke od 6. leta kakor v večjih mestih, vendar se pa radi zasučemo in posebno za moderne plese se tudi naša mladež močno navdušuje. Zato vlada vsako leto pred novo plesno sezono splošno zanimanje za nove plese. Za letošnjo sezono je nam pripravila med prvimi nov ples Amerika. Ameriški plesni mojstri so namreč v pravem pomenu besede moderni in izumili so ples, ki se imenuje Lindy-hop. Slavni prekooceanski letalec Lindberg je dal že mnogim izumomc in novotarijam svoje ime in gotovo zasluži tudi, da se razširi po vsem svetu njemu na čast nov ples. V starih časih se je plesalo na čast Izidi ali Ozirisu, zdaj se pa pleše na čast Lind-bergu. Ljudje, ki so videli ta ples, pravijo, da se jim je zdelo, kakor da se je že davno plesal tudi v Evropi, samo da je šlo v hitrejšem tempu. Ples posnema guga-nje letala nad oceanom in ima v sebi prav posrečene elemente morske bolezni. Francija je pa pripravila za novo sezono dva plesa, in sicer cakston in quick-step. Ta dva plesa spominjata z nekaterimi koraki na čarlston, samo da divjega poskakovanja in nepotrebnega opletanja z nogami ni. Fox ostane skoraj neizpremenjen, valček tudi. Vsi plesi so zdaj v angleškem slogu, ki je zmagal na vseh mednarodnih plesnih tekmah. Zanimivo je, da v Ameriki po sodbi evropskih plesnih mojstrov ne znajo plesati in da novega plesa Lindy-hop sploh še ne znajo. H. P. White: Na povelje V solnčnem svitu je zavil avtomobil K hodniku in se ustavil pred impozantno teraso hotela ^Imperial«. Izstopila je mlada, cvetoča blondinka brez klobuka in z aureolo zlatih las. Elegantna toaleta iz modrega krepdešina. kombinirana z beige in harmonirujoča z odtenki karoserije, je magnetično privlačevala ženske poglede. — Rada bi sobo z razgledom na morie. _ je dejala mlada dama v hotelu. J_ Ali ne stanuje morda pri vas moj sorodnik John Patrick? " Govorila je gladko francosko, toda v njenem glasu je bil zaoceanski naglas. — Gospod Patrick ima trisobno stanovanje v prvem nadstropju. Tam je prosta samo soba §t. 29. — Ah, ah, — se je obrnil vratar k možu, ki je stal ob strani in prisluškoval, čeprav se je zdelo, da ne posluša. _ Ta Američan se ne bo jezil. Toda čuj. zakaj je označil ta mož veČino svoje prtljage s H. W., če se piše John Patrick? Pa menda vendar ni hotelski vlomilec? _ Ta s svojim prestrašenim obrazom? To je smešno! Blondinka se je vpisala v knjigo tuj-cev kot miss Tyra Cteen iz Chicaga, razstavila je v svojem budoarju kristalne stekreničice z zlaisni zamaški in s 1 pomočjo sobarice je vzela iz velikega kovčega dvaindvajset toalet, narejenih v Parizu. Ko se je pojavila na plaži med kopalci, je vse zasenčila. Kopalni triko je krasno oklepal njeno prožno telo očarljive lepote. Ko se je pognala v vodo in začela enakomerno plavati, se tudi John Patrick. ki je baš prihajal iz vode, ni mogel ubraniti občudovanja. Pri večerji je mogel mladi gospod v smokingu opazovati lepo damo. sedečo v razkošni zeleni obleki za sosedno mizo. Znova jo je opazil v kazini. Stavila je v igralnici in izgubljala. Ponudila mu je svoj stolček, toda on je hotel, da bi igrala z njim. Ob dveh ponoči ie bil pred njo kup denarja. Naravno, da se je razvilo med njima intimno prijateljstvo. Veselilo ga je. da je gospodična iz Chicaga. Ona je pa bila vsaj na videz tudi zadovoljna, da je on iz Prttsburga. Drugi dan ji je formalno odkril svoje srce in pod častno besedo, da ne bo nikomur povedala, ji je priznal, da potuje pod tujim imenom. V resnici se je pisal Horatius Webb in bil je sin pokojnega Jonathana. katerega je poznala vsa Pensylvanija kot »petrolejskega kralja.« Bil je mladenič visoke postave, otožnih oči. Star je bil komaj dvaindvajset let, ko je postal gospodar industrije, ki je slovela po vsem svetu. Na svojih ramah je nosil breme milijard »Pennsy4vania Oil Limited^. Napotil se je bil v Evropo, da si ogleda glavna mesta — London, Berlin in Pariz. Tu je naletel na prijatelje, ki so se zanimali za bogastvo drugih kakor za plen. Namestil je svoje svetovalce, svoje inženjerje in svoje ravnatelje, sam je pa prispel inkognito v kopališče, kjer je nameraval ostati teden dni. Gospodična Cleenova ga je na prvi pogled očarala. Pripravljen je bil zanesti se na njeno častno besedo in vse ji je verjel. Ker je bila doma iz boljše družbe, zakaj bi se ne oženil z njo? Zavoljo lepšega se je lepa dama nekam obotavljala, češ. da mora še premisliti. Toda ironičen smehljaj, katerega ni skrivala, ko je ostala sama je bil zelo zgovoren. Tistega dne je sedela na klopici v parku blizu naravnega gledališča. Kar sta se pojavila od nekod dva gospoda, eden suh z monoklom, drugi pa debelejši s črnimi očali. Prisedla sta. — Poljubljam roko, gospodična, — je dejal mož visoke postave. — Oprostite, ne poznam vas. — je vzkliknila mlada dama. Suhi mož se je sarkastično zasmejal. Iz žepa je potegnil počasi listnico iz črne svile z mo-nogramom A. J. P. A. Tvra je preble-dela in zajecljala: — Kaj bi radi? — "Rada bi vedela. Če bo naloga, katero je vam poveril poglavar, kmalu izpolnjena? — Čujta, ko sem prevzela nalogo odstraniti Horatia ^v'ebba, ga sploh še nisem poznala. Zdaj. ko ga poznam, se je oglasilo v mojem srcu usmiljenje. Pohleven fant je, ne more se braniti. I Zakaj bi mu ne prizanesli in omogočili. I da odkupi svoje življenje? — Poglavar je tako sklenil. V krtovo j deželo — je naše geslo. Nam je potreb-I no vse Vvebbovo premoženje. Čim izgine on. bo eden nas sedmih podedoval, kakor veste, in vi dobite 100.000 dolarjev. Ce se ne čutite dovolj močno storiti to, sva tu midva, da stopiva na vaše mesto. — Usmiljenja prosim zanj! — Pazite se, nesrečnica! Protivite se poglavarjevim ukazom! Čez petnajst minut je potrkala gospodična Cleenova na vrata mladega milijarderja. — Dragi moj. oba sva v smrtni nevarnosti. Niti sekunde ne smete izgubiti. Odpeljite se nenadoma v Escoblac in najemite letalo, ki vas ponese v London. Sestaneva se v sredo v hotelu »Savoy«, ko bodo servirali čaj. To je vse. kar vam morem povedati. Odšla je k blagajni poravnat svoj račun, dala je visoko napitnino in prosila izrecno, naj nihče ne pove, da je odšla iz hotela. Potem je vzela v svoj avtomobil Jacka Lessava, Angleža, ki je lazil za njo in bil malo podoben Ho-ratiu, ter se odpeljala na promenado v smeri proti Pouliguenu. Večkrat je pogledala iz avtomobila in opazila je, da jima sledi velik ameriški avtomobil. Ni postaji Batz je ustavila pred garaže enega svojih prijateljev. Čez pet minut je stopila v avtomobil mlada Bretonka, kateri je bila posodila svojo obleko in klobuk. Odpeljala se je z Jackom naprej. Sama se je pa vrnila preoblečena v moškega z motociklom v Baule. Nasproti ji je privozil velik avtomobil. Tistega večera je prispela v Pariz vsa prašna in utrujena, toda ponosna, da je speljala na led komisarja A. J. P. A. Skrila se je v hotelu na Montmartre in se priglasila pod tujim imenom. Drugi dan je hotela odpotovati v Calais in dalje v London, da bi se sestala s Hora-tiem. V sosedni trgovini je kupila obleko in se odpeljala na severni kolodvor. Ko je izstopila iz avtomobila, je stopil k nji mož visoke postave in vprašal: — AH ne čitate jutranjih listov, gospodična Cleenova? Ozrla se je, toda neznanec se je bil že pomešal med množico. Srce ji je močno utripalo, ko je kupovala jutranji list, ki je priobčeval na prvi strani z debelimi črkami vest, za katero se je takoj zanimala. »Zagonetna usoda ameriškega milijarderja. Horatius Webb je padel iz letala. Vse kaže, da je sam skočil v morje. Ni pa izključeno, da je postal žrtev nesreče. — Ubogi dečko, — je zašepetala gospodična Cleenova. Groza jo je obšla pri misli, da je sedaj ona na vrsti Stran 6 >S L O V E N S K I N A R O D<, đne 13. septembra 1930 Stev. 208 Problemi moderne arhitekture in arhitekta Sedanji arhitekt dela z železom, jeklom, armiranim betonom Ljubljana, 13. septembra. Z današnjim dnem otvarjamo anketo s>Problemi moderne arhitekture in arhitekta«. K sodelovanju smo povabili ljubljanski Klub arhitektov in tako objavljamo danes kot prvi odgovor članek arhitekta g. Stanka Kohrmana. Ker se v dravski banovini, zlasti pa v Ljubljani, veliko zida, je pričakovati, da bodo odgovori naših arhitektov vzbudili v javnosti mnogo zanimanja. Ker se mora nova arhitektura strogo podrediti principom ekonomije, socijalne-mu čutu, konstrukciji, uporabi materijala, ekonomiji časa, energije ter vobče sodobnemu življenju, je razumljivo, da mola biti moderno mesto, oziroma moderna stavba podrejena človeškim potrebam. Metoda ustvarjanja moderne arhitekture Poznati mora življenje do potankosti z vseh strani ter mora biti z njim prežet. On je organizator dela in življenja, korakati mora pred svojim časom ter vršiti pionirsko delo. On dela s sodobnim materijalom, kot je železo, jeklo, beton, armirani beton, steklo itd. Radi teh elementarnih pogojev je moderna arhitektura tehničnega značaja ter internacijonalna. Le v odtenkih se razlikuje osebnost narodov, njihovih značajev ter običajev, ki so v zvezi s klimatskimi prilikami. Poleg omenjenih glavnih komponent, kot so rezultati mehanične produkcije, ki vodijo do normaliziranja, tipiziranja in standarda, je še nešteto problemov, ki so v tesni zvezi z njimi ter so prepuščeni logični misli arhitekta samega, ki jih pa ne more več reševati s tehničnim znanjem, temveč z lastno individualno filozofijo. Radi tega je vse tehnično znanje arhitek- te slična metodi moderne mehanične produkcije. Zato mora biti sodobna stavba ograjena po teh načelih ter mora delovati v celoti kakor v podrobnostih kot živo telo, ki kaže sledove velike discipline. Prvi in glavni pogoj zgradbe je njen notranji ustroj, ki je, kakor že omenjeno, podrejen potrebi posameznika, družine, družbe itd., ki predpostavlja medsebojno organizacijo prostorov, v katerib se živi, uraduje, vrše razne obrti itd., naj si bo to že tip posvetnih ali cerkvenih stavb. Iz te notranje organizacije ustvarimo šele zunanjost, ki ne sme biti nič drugega kot odsev notranjosti. Ker pa so stavbe v pretežni meri danes poudarek industrije, je radi tega moderna arhitektutra izraz tehnične oblike. In tu je epohalen napredek glede na to da ustreza danes tehnična oblika poetični obliki preteklosti. Te sta si po svoji vrednosti in značajnosti enakovredni. Popolnoma napačno je mišljenje, da je bila arhitektura v preteklosti lepša in bolj impozantna, kot je sodobna. Mi tradicijo občudujemo, da bi jo pa danes ponavljali, bi bilo smešno in absurdno, bilo bi tudi negativno delo. Moderni čas zahteva modernega arhitekta — konstrukterja, ki mora imeti veliko mero socfjalnega čnta. On ne sme ustvarjati estetskih vrednosti na škodo socijalnih, ker bi s tem zagrešil zločin. ture podrejeno ter mu služi za pripomoček njegovega ustvarjanja. Pri nas se moderna arhitektura v tem smislu še premalo uveljavlja, žiri se pa v veliki meri na vseh kontinentih. V Evropi jo posebno forsirajo Rusija. Francija, Holandija, Nemčija, Cehoslovaška in Avstrija, torej v prvi vrsti industrijske države. Za primer navajam palačo Centralnih uradov »Centrosovus« v Moskvi, ki so jo začeli graditi lansko spomlad po načrtih znanega francoskega arhitekta Corbusier-ja. Pri tej palači se je moderna tehnika uveljavila v polnem izrazu ter nam predstavlja veliko demontracijso moderne arhitekture. Fasade so iz stekla, pritličje vsebuje 10 vestibulov, 11 klubskih dvoran ln urade. Posamezne etaže niso spojene s stopnišči, temveč s položnimi rampami. Ventilacija cirkulira skozi stropne odprtine: 80 litrov na 18 stopinj segretega zraka se pušča vsako minuto za osebo v prostor. Kurjava je zračna, in sicer cirkulira vroči zrak med nevtralnimi steklenimi in betonskimi stenami. Poleti se spusti mrzel zrak skozi stene. Ta sistem vzdržuje poleti 14 stopinj, pozimi 18 stopinj temperature. Zračenje je tako Kot kurjava in ohlajevanje umetno. Skelet cele zgradbe, t. j. konstrukcija, je izvršena iz jekla, betona in stekla. MtLAQA7W/ Kaj ste si predstavljali, ko ste vzeli 16 let mlajšo ženo — Ljubezen je samo toliko časa lepa, dokler je poetična 19. Torej 18 odgovorov že na zanimivo an* keto o lazi. Toda mnogo je ljulike med pše= nšco! Pa izberimo plevel, da nam ostane potem čista pšenica. Odgovor št. 1 je izjema, ki pravzaprav ne spada čisto pod okrilje tele ankete. Po* vem pa, g. profesor, da vi vašega dekleta iriste ljubili. Ljubezen je sorodnost, harmo= nija dveh duš, ki se izraža v hrepenenju po skupnem doživetju in skupnem spreje* mu raznih vtisov življenja. Iz tega sledi šele telesno zbližanje, ki pa je sekundami pojav ljubezni. Jasno vam bo sedaj, da ste »ljubili« samo njeno telo (kakor sami pra= vite, da ste imeli razmerje), kajti dušo ljubimo v zdravem ali bolnem telesu! To* rej vaš izgovor, da ste zdrav človek in da vas boiezen odbija, ne drži. Pravite, da ste mislili, da boste umrli od bolečin, tako se vam je smilila, ker ji je bilo hudo za vami. Za tem pa tiči precej domišljavosti in sa* moljubja. Zakaj pa niste umirali od bole* čin, ker je vam bilo hudo, ločiti se od nje? No vidite! Nikarte profanirati prave lju= bežni z enostavnim razmerjem. Vi ji niste lagali samo poslej, vi ste ji lagali od prve* ga koraka z njo. Samo da ste od začetka lahko lagali (mogoče podzavestno), ker je bfla prikupna, poslej pa težko, ker je se* kvndarni pojav ali zahtevek odpadel, ker primarnega ni bilo. Sekundarni zahtevek rjobezni pa brez primarnega, to je duševne rjabezni, dalj časa abeohrtno ne more ofc* laž na mestu, če posežemo stvari do dna. Št. 2. Onik, vi ste precejšen domišljaš vec! Kaj ste si vi predstavljali, ko ste vzeli 16 let mlajšo ženo? Da vam bo zvesta do groba? Ona je gledala v vas sebi dostoj* nega partnerja, kakor pravite? Da, dostoj* nega partnerja za pred oltar, ni pa gledala v vas objekt ljubezni! Vi ste se poročili na hitro roko, to se vidi iz pripovedovanja. Vi govorite o ženski nezvestobi, ne pa o laži kot taki, zato križ čez vaš odgovor. Da vas je pa prevarila žena, ste si pa sam kriv. Št. 3. Kaj naj pa tebi povem osmošolec? Tožiš o ženski nezvestobi. O koliko jih je že in koliko jrh še bo, tožilo namreč! Ne* zvestoba je pač tudi ženskega spola. Pa to ne spada semkaj. Bi morala pač prositi g. »glavnega«, da nama odpre posebno anke* to, če bi se hotela o tem veleperečem vprašanju kaj obširneje pomeniti. Zato zdrav* stvuj s tvojo novo izvoljerrko, o kateri si uverjen, da ti ne bo lagala. Št. 4. Študentka, res vse, vse priznate vašemu fantu? Mislim samo do gotove me* je, ne? Sicer pa lep odgovor, v kolikor je iskren. Št. 5. Vam dragec bi pa samo svetoval, da bi se rajši podpisali: »Eden, ki je malo izkusil«, kajti to bi se bolje skladalo z va* šim odgovorom! Št. 6. Da. dragi mati, z vami se strinjam popolnoma. Vi ste napisala s tem enim stavkom več kot vsi ostali »anketarji« v svojih 17*ih odgovorih. Vi zaslužite vso Tcaaej twfi K tem primeru m bila pohvalo. Če bi bil jaz urednik, bi pustil staviti vaš odgovor kot geslo na čelo rub= rike. Št. 7. koš! Št. 8. Dragi Leonček, vas bi najprej ne* kam vpregel z vašo gonilno silo vred. da bi postali malo zrelejši, potem bi morebiti debatiral z vami. Dokler pa dajete take od* govore, pa odklanjam vsak akademski ali neakademski razgovor. Ankeiar. 20. Vrag jih vzemi probleme, ampak to je tudi problem . . . Pri vseh problemih pa je tako, da moramo filozofirati ali fantazirati — najbolje je oboje — ako jih hočemo reševati. Zato bi bilo prav in umestno, da bi o tem spregovorili filozofi — ali pa vsaj dobri lažnivci, to je tisti, ki znajo fantazi = rati. Xi tako enostavno samo blekniti ali se sme ali ne — lagati — treba je še povedati, zakaj se sme ah ne sme. poleg tega pa se še moramo zavedati, kaj je laž in kaj lju= bežen in kaj je tisto, kar srečujemo toliko* krat v življenju: smeti, se sme, se ne sme. c tem pa si niso niti filozofi edini. Vendar pa je izredno mikavno govoriti o podobnih stvareh, saj o ljubezni vsak rad kaj sliši, zlasti še nežni spol. Stavim, gospod urednik, da boste dobili največ odgovorov cd žensk, iz česar bi lahko sklepal, da ima* jo ženske bujnejšo fantazijo od moških, z drugo besedo, da znajo prav dobro lagati Torej, pišejo o ljubezni in lažejo, kaj ne? S tem pa je že povedano, ali se sme laga* ti . . . Rekel bi. da se sme, ampak samo tako, da nikdo ne ve, da je laž, kar pove* mo, ter da nam verjame, kakor pravi cigan, da ni greh krasti, ako ga nikdo ne dobi po* leg; saj laž ni laž, dokler ne vemo, kaj je in ker je v našem življenju toliko' laži . . Nekateri filozofi baje tudi trdijo, da je že naše življenje laž. jaz bi pa rajši rekel, da jw neumnost, ker si nismo edini o njegovi svrhi. No, pa malo pobrskajmo po gornjem problemčku! O, ljubezen! Kdor jo je spoznal nekoliko, jo je gotovo tudi pre* klel, ker je že taka navada, da kar spozna* mo, sčasoma tudi prekolnemo. Človeku ni nobena stvar večno všeč, zato pa najbrž tudi nazadnje umre, ker mu življenje tudi ne ugaja. O, ljubezen je pa vendar nekaj silno poetičnega, vsaj nekaj časa. Noben pesnik ne more brez ljubezni . . . Tudi mo* derni vlačijo najrajši in vrtijo v svojih pesmih eno in isto večno klobaso — ljube* zen, če hočejo zapeti kaj lepega, genljivega, strašnega ali pa tudi grdega — za vse jim pride prav ljubezen, ker je pač tako silno poetična. Da, in v ljubezni je srce vsakogar boben, še celo žabe regljajo iz ljubezni, da o petju divjega petelina sploh ne govorim. Vse tako silno poetične stvari pa so naj* rajši laži podobne, oz. neresnici, nečemu neotipljivemu, kar bi radi potipali. Ljube* zen je samo toliko časa lepa, dokler je po* etična, kar se lahko reče tudi o ženskah. Namreč če se nam prvo in drugo tako od* krije, da nam postane jasno kot v matema* tiki 1 -j- 1 = 2, tedaj je vrag vzel vso ljubezen kakor tudi ženske: Ko bi nam ženske vse povedale, kaj skrivajo — tedaj: Na zdravje! vsa poezija in ljubezen! Če se sme lagati? V ljubezni? Jaz mislim, da resnično zaljubljen človek sploh ne ve, kaj govori, kajti dober in zaljubljen človek sta norcu podobna — in tedaj ne pomaga nobena žavba ali prepoved: ne smeš lagati! Lagati pa se menda pravi, dru* gače govoriti, kot misliti, a ne govoriti ne* resnico Ko pa je človek zateleban, je zrno* žen vseh neumnosti in je najbrž še najpa* metnejše od njega, če se laže iz same gole ljubezni — ko jc zmožen vsega . . . Brez laži človek tako ali tako nikjer ne izhaja. Kogar pa laž v ljubezni tako strašno boli. jf gotovo jako samoljuben Naj si manj laže — pa bo bolje . . . Filozof, 21. Večina zaljubljencev postane nezado* voljna radi mešetarjev, ki vežejo mlacTe pa* re v taki naglaca, da se ne utegnejo dovolj spoznati. Ponekod so krivi starši. Če ni du* ševnega kontakta, je simpatija nemogoča in čeprav sta oba značajna in je vse ostalo v redu, ker srce ne miruje, dokler ne najde svoje. S pravim duševnim kontaktom so postali v zakonu veliki alkoholiki najboljši očetje in zaničevane prostitutke vzorne že* ne, čeprav je bilo treba naporne gospodar* ske in druge požrtvovalnosti. Eden je trdil, da je laž ženskega spola. Kaj pa resnica, poštenost, zvestoba? Vse lastnosti so žen* skega spola! Ljubezen je, kakor alkohol in ima korist od nje vsak zrel, razsoden člo* vek. Ženske so slabe le v toliko, v kolikor jih moški zastrupijo in prevzamejo. Radi slabega čtiva sem bil nekaj časa tudi jaz sovražnik žensk, ko pa sem doživel mnoge nesreče, sem se prepričal, da w ženska nič nevarnega. Seveda, s zvijačo zastrupljena ljubezen vsebuje kali prokletsva, pa bodi kriv on ali ona, zato izženimo laž iz vseh njenih skrivališč! Zadovoljen zakonec. 22. Temelj ljubezni bodi odkritost! Kjer je ljubezen iskrena, ni laži. Kjer ljubezen zgineva, laž uspeva. Ljubezen, ki ni združena z odkritostjo, ni ljubezen! Strast je, ki vodi prej ali slej do razočaranja. Marija. 23. Dovolite tudi meni, priprostemu dekle* tu par vrstic. Kot ljubiteljica čiste resnice, si ne morem misliti, da bi bila laž koristna, najmanj pa v ljubezni. Kot 231etna mladenka sem se spoznala s fantom, (precej starejšim), ki sem ga vzljubila iz čiste, nesebične ljubezni. Geslo mi je bilo: Spoznati, ljubiti in živeti le enemu! Nisem upoštevala opominov in svaril, saj mi je neprestano zatrjeval, da me ljubi in si celo konča življenje, ako ga ne ljubim. Mislila sem, da sem najsrečnejša ženska, a sem po več letih iskrenega hrepe* nenja spoznala, da si vsak čas poželi nove ljubezni in da so bila njegova večna zatr* jevanja le nizkotna laž! Ko je uvi del, da mi težka notranja bol razjeda telo, je zginil m nisem ga videla več. Svetost ljubezni današnji swet znalo ce» ni. Upam pa, da še živijo fantje, ki si ne zbirajo žrtev iz vrst idealnih deklet. Laž ima kratko pot in se mora mašče* vati. Po laži strto življenje. STRUPEN JEZIK — Je res, da pomenijo veliki uhlji ra-dodarnost? — Da, radodarnost narave. Zlata poroka industrijalca Lenarčiča Kako so živeli ljudje v naših krajih okoli L IS70 Vrhnika, 13. septembra. Danes praznujeta zlato poroko g. Josip Lenarčič, industrijalec na Vrhniki, in njegova žena Ana. 2enin se je rodil 1. 1S56., nevesta pa 1. 1*63. G. Lenarč:č pripoveduje o sebi in o svojem očetu: Moj oče Andrej je bil rojen 1. 1801. v Farjih blizu St. Petra na Krasu kot sin kmečkih staršev. Delal je na očetovem domu, dokler ni dozorel za vojake. Ni mu ugajalo zapustiti rojstno vas, ker je bilo treba služiti vojake 12 let brez presledka. Tri leta se je skrival pred nabiralci, dokler ga ni župan izdal, da so ga vtaknili v vojaško službo in odpeljali v Trst Radi njegove izredno velike iti močne postave so ga uvrstili med »grenadirje« z veliko črno kučmo. V Trstu so takratne vojake mnogo uporabljevali za službo v magazi-nih ter skrbeli, da so se nadarjeni fantje učili v vojaški šoli čitanja, pisanja in računanja. Popolnoma neuk se je fant hitro privadil ter predmetov, poleg tega pa priučil italijanskega, nemškega in grškega jezika. Kot varčen človek si je pa tudi pri tedanjih skromnih razmerah prihranil toliko gotovine, da ni šel praznih rok po 12 letih ">d vojakov. Ker na očetovem domu zanj ni bilo posla, je iskal službo in jo tudi hitro dobi! kot »dacar« v tedanji zakupni družbi za trošarino, imenovano »Verzehrungs-Steuer Pachtungsgesellschaft«. Ta družba je ob stojala iz tedanjih notranjskih veljakov: Kalistra, Dekleve, Lavrenčiča in krških Hočevarjev in se je vzdrževala do 1. 1900. — Po umrlem Kalistru sta nastopila nečaka Kalister in Gorup. za Hočevarjem pa nečak Mullev. Kot dacar je prišel moj oče na Vrhniko in si prihranil toliko, da si je mogel ustvariti gostilno • in vinsko ter lesno trgovino. Na Vrhniki se je tudi oženil. Žena mu je po par letih umrla. Na Vrhniki si je kupil primerno stavbišče in si zgradil enonad-stropno hišo ob Novi cesti, ki tvori zvezo med Ljub!jano ;n n- Ko je mož videl, da se pri užitninskem zakupu da kaj zaslužiti, saj je imel vse knjigovodstvo v roki za velik okoliš, krr:r: na i tro. Goriško, Kranjsko Štajersko, Gornje in Nižje Avstrijsko in Moravsk.). Svoj* centrale je imela v Trstu, Ljubljani in Gradcu. Poleg udejstvovanja kot zakupnik se je združil s sinom svojega prijatelja Josipa Komika, ki je absolviral dunajsko tehniko ln po smrti svojega očeta prevzel domač'io v Verdu. S tem je bila dana možnost, se lotiti gradbenega podjetništva za ceste, železnice, mostove itd. L. 1og obvai-j, ua bi \iu-ii ob počitnicah katerega izmed starejših otrok postopati brez dera. Će ni bilo kaj drugega pri rokah, morali smo zahajati k očetovem bratu, stricu Tonetu, davkarju na Vrhniki, da smo tam stare spise prepisovali, da ne pridemo rz vaje. Po vseh potih sem se vozM s svoi;m očetom, ki me je mladega dečka učil ku-čirati. Vedno sem imel vajeti v rokah, pa tudi samega me je poslal komaj S let starega s konjem na senožeta iz Vrhnike do Borovnice. Varčevati nas je otroke učil, da me je kot srednješolca ob svojih posetih v Ljupijani nagradil z desetico s pripombo: »Ta imaš seksar, pa glej, da mi ga ob počitnicah prineseš pokazati, da ga nisi zapravil.« Tako sem se naučil premagovati po-željenja in varčevati, da so mi vsi očitali, da sem »uhrn«. L. 1R72. sem napravil maturo in posk.i-ša! takoj oditi k vojakom. Ker sem bil komaj 16 in pol let star, so me vzlic telesni sposobnosti odklonili. Podal sem se .>am na Dunaj, da se vpišem na ondotno tehniko. Štirideset goldinarjev mesečneo mi je določil moj varuh za preživljanje in kritje vseh potrebščin. Za stanovanje m prehrano v prvih mesecih sem plačeval 30 goldinarjev, za vse drugo mi je ostalo le še 10 fl. Po dovršenem prvem letu sem nehal študirati na Dunaju, ker se pri službovanju v artiljerijskem polku ni dalo zdru>iti tudi pohajanje tehnike, kjer je bila osebna prisotnost neobhodno potrebna. Od 1S73 1974. sem odslužil svojo enoletnost in se podal zopet na Dunaj, da nadaljujem tehnične študije. Tu pa je prišla v poštev nepredvidena okolnost, v oblik,: nevarnosti v očeh. Kadar sem sedel k risanju, mi je \se migolelo pred očmi. Komaj sem mo^el dovršiti drugi letnik. Met tem pa se je ustanovila na Dunaju »Hochschule fiir Bodenkultur« kot visoka šola vporedna s tehniko in univerzo. — Tehniških študij nisem mogel nadaljevati. Doma ostati, mi mlademu človeku ni kazalo. V tem položaju sem si mislil: Kot najstarejšemu članu v rodbini, mi ne preostaja drugega, kakor da se posvetim praktični stroki kmetijstva in gozdarstva. Koncem leta 1877 sem že napravil diplomski izpit iz kmetijstva. Ker sem bil pa Še vedno premlad, da bi nehal študirati, sem se vpisal še na gozdarski oddelek, kjer sem si izbral vse one praktične predmete, o kaie-rih sem vedel, da jih za svoje udejstvo-vanje neobhodno potrebujem. Po očetu, ki je umrl brez testamenta, se je takratno njegovo preomženje v znesku ca 200.000 gl. porazdelilo na 10 delov. Pripadlo je name 20.000 gl. Študije so pogoltnile 4000 gl. Radi tega se je moje premoženje skrčilo na 16.000 gl. — Po primerno nizki cenitvi sem prevzel posestvo za 43.000 gl.. pa praznih rok. Izplačati sem moral zapuščinski masi diferenco 27.000 gl., oz. to svoto obrestovati. To so bili tedaj silno težki goldinarji za mladega gospodarja, ker ni bilo nikjer nič vzeti. Sreča mi je bila mila, da se mi je nudila prilika izpolniti željo svojih staršev, srčno željo svojo in tudi željo staršev moje neveste Ane Kotnikove, ki je bila že ob rojstvu po mojih in njenih starših določena meni kot bodoča žena in gospodinja in katera mi je prinesla 20.000 gl. dote v zakon. PO OVINKIH Dama po družabnem večeru slugi; Preskrbite mi avto. Gospod iz družbe: Ce dovolite, milostiva, isto pot imam, kakor vi. Dama: Preskrbfce tor« dbra avtomobila. -------- - mL R. G. Brown: Vitez enega 5ne Roman I. Konec potovanja. Iz skupine dreves blizu ceste se je dvignila številna rodbina vran in zakra-kaJa je. da se je razlegalo daleč naokrog. Divji zajec, ki se je solnčil ob jarku, je planil na noge, pomigal z daljnimi uhlji in izginil liki blisk. Priletno kljuse, dremajoče blizu jarka na polju, je dvignilo glavo, zarezgetalo prestrašeno in odkrevsalo svojo pot. A peklenski ropot, ki je povzročil to paniko v živalskem carstvu, je postajal od trenutka do trenutka močnejši in strašneiši. Prav nič ne bi bilo čudno, če bi slučajno prisotni človek mislil, da napovedujejo ta znamenja konec sveta ali vsaj hud potres. Toda v resnici ni bilo tako strašno. Bil je samo gospod Peter Ouentin Cardinal, ki se je bil odpeljal v prosto naravo s svojim avtomobilom — če lahko imenujemo tako čudno prikazen, ki se je nenadoma pojavila vrh hriba in se med strašnim škripanjem zavor in guganjem ustavila. Seznanite se, prosim, z gospodom Cardinalom. To je mladenič petindvajsetih let in meri od pete do glave skoro dva metra. Širina njegovega prsnega koša odgovarja velikosti. Ima prijeten, čeprav ne bas lep obraz, svetle lase, odkrit pogled in na videz okorne, počasne kretnje. To še daleč ni duhovit intelektualec, temveč mladenič, ki zna dobro rabiti svoje roke, je prijazen z otroci in živalmi ter uljuđen s starimi ljudmi, ima rad vse panoge sporta in smatra življenje večinoma za docela znosno pokoro. Takih mladeničev je na tucate. Pač pa je njegov avto edinstven. Naša doba trpi na prehudi slandardizi-ranosi. in originalnosti v kakršnikoli obliki jo že moram ceniti in spoštovati. Zato moramo smatrati gospoda Cardi-nala za izredalo srečnega, da je bil lastnik avtomobila, kakršnega ni imel nihče drugi v celi Angliji. Inserat ali kryptogram, ki ga je seznanil s to edinstveno znamenitostjo, se je glasil: »Ugoden nakup, 10 HP Mar vel 2 sed. dok. meh. kond. 1 res. Znam. pril.« Toda to še daleč ni bilo vse. To je bila prava antikviteta, oguljena relikvija iz onega mračnega davnoveka, ko je hodil pred vsakim avtomobilom glasnik z rdečo zastavico. Nedvomno je bil takrat to sijajen avtomobil, katerega je občudoval vsak, kdor ga je videl drveti mimo z blazino hitrostjo petih kilometrov na uro. Zdaj je pa bil to mnogo bolj dovtip na kolesih, premikajoča se rariteta, mehanična igrača narave, spo-minjajoča deloma na stare španske jambornice in združujoča v sebi pohlev-nost splašenega rhinocera s hitrostjo hromega polža. Peter je bil kupil ta nestvor pred štirinajstimi dnevi od nekega garažni-ka, ki ni imel vesti, zato pa bujno fantazijo, v enem onih trenutkov prismoje-nosti, katerim podležejo včasi tudi naj-modrejši med nami. Dal je bil zanj petindvajset funtov in bil je ponosen, da je sklenil tako ugodno in imenitno kupčijo. Toda zdaj ni bil več ponosen. Prvotno je nameraval napraviti veliko potovanje po Angliji — poseliti najprej zapad, ozreti se malo po Walesu in vrniti se preko Škotske in ob vzhodni obali. Garažnik, kateremu je bil razodel »ta sijajni načrt, ga je zagotavljal, da prevozi Marvelka to pot na levo roko. Ni mu pa povedal — kajti tudi fantazija garažnika ima svoje meje — če je zmožna prevoziti tako dolgo pot na kolesih. Globoki pomen te pozabljivosti je čutil Peter vedno bolj. Zadnjih štirinajst črn je vodil Mar-velko dnevno vsaj eno uro po samotnih okrajih Londona. Razen nekaterih malenkosti, razumljivih v njeni starosti, se je vedla, kakor se spodobi dami. Toda tistega popoldneva se je vedla menda zaradi včerajšnjega izprehoda in slabih podeželskih cest tako, da bi se morala sramovati, če bi bila res dama. Nerada se je pokorila vodstvu, stokala je in škripala kakor v smrtnem boju in kazala je — kar je bilo še najhujše — vedno večje nagnenje razpasti na po-edine dele taiko, da je bil Peter zadnji dve uri prisiljen ustaviti in postopoma pobirati rezervno pnevmatiko, stransko luč, zadnjo številko, še drugo rezervno pnevmatiko, Icijuko od vratic in končno še tretjo rezervno pnevmatiko. In tako ni čuda, da je bil že vsega do grla sit, ko se je ustavil vrh hriba, da pogleda na zemljevid in da se stroj ta čas malo ohladi. Slednjič je odložil zemljevid, si prižgal cigareto in se ozrl okrog. Na -desni strani se je videla na obzorju krivulja South Downse, na levi se je sussexa pokrajina položno nagibala k morju, oddaljenemu dve do tri milje. Cesta se je pred njim izgubljala med košatim drevjem velikega gozda. In čeprav menda ni bila vredna, da bi jo na zemljevidu označili., je bil Peter skoro prepričan, da prispe po nji do mesteca VVellbridge, ki po njegovem mnenju ni moglo biti daleč. Zadovoljen in vesel, da bo lahko kmalu jedel in pil pivo, je vrgel cigareto proč in pritisnil na starter. Bil je že utrujen, lačen in žejen. Zato ni čuda, da ga pohajkovanje po kmetih ni več tako mikalo, kakor prvotno. Motor je počasi oživel, Marvelka se je stresla tako, da je bilo pravo čudo, da ni vrgla iz sebe Petrovega kovčega. Slednjič je počasi oddrdrala s hriba. V gozdu ob vznožju hriba je cesta ostro zavijala na desno in se vila dalje med visoko in živo mejo, ko je docela za- stirala razgled. Kmalu je postala ožja in slabša tako, da je bil Peter več v zraku nego na sedežu. Toda — kakor veČina ljudi je tudi on preveč zaupal svojemu zmislu za orijentacijo, da bi se ustrašil slabe ceste. Junaško je nadaljeval svojo pot. Ce je bil spoznal, da vodi ta cesta v Wellbridge, je potrebo-val^ jasne dokaze, ki bi ga mogli prepričati, da se je zmotil. Jasni dokazi so bili kaj kmalu tu. Ko je prevozil še dobro poldrugo miljo, je bilo žive meje naenkrat konec in cesta seje po običajni grdi navadi najprej zožila v nekašno kolovozno pot. potem pa v stezo in končno je sploh izginila. Marvelka je še malo poskočila in zaropotala, potem se je pa kar na lepem ustavila. Peter je ves presenečen in prestrašen opazil, da je zašel na kraj Anglije. Pred njim je bil zalivček z visokimi skalami na obeh straneh. Ozka, kamnita obala je delila morje od širokega pasu zemlje, poraščeno z ostro travo. Tu je stalo kakih šest koč (bungalow) različne velikosti. Pljuskanje valov se je prijetno razlegalo v tišino in jata galebov je krožila nad morjem. Toda o ljudeh tu ni bilo ne duha ne sluha. Tipičen angleški prizor, ustvarjen kot nalašč za to, da pomiri živce vsem, ki morajo preživeti večino svojega življenja v velemestnem vrvenju. Toda živci Petra Ouentina Cardinala se niso pomirili. — Eh, budalo! — ja zamrmral. Nobena stvar ne razjezi človeka tako, kakor spoznanje, da se je zmotil in da ne more zvaliti krivde na nikogar drugega. Peter se je prepričal, da mu celo zemljevid ne zadostuje za orijentacijo. Ta zavest mu je bila tako mučna, da bi bil dal ne vem kaj, če bi bil mogel dobiti kakršenkoli strelovod, nad katerim bi lahko streljal svojo jezo. Pa tudi te skromne tolažbe mu usoda ni privoščila. In tako je sedel nekaj časa nepremično v avtomobilu, zrl je srdito na za- liv ter preklinjal na ves glas zdaj zemljevid, zdaj zopet avtomobile. Ker mu ni kazalo naseliti se v tem zakotju, kjer so si lisice voščile lahko noč, rnu ni prestajalo drugega nego obrniti, kreniti nazaj na glavno cesto in poskusiti srećo v drugi smeri. In to je tudi hotel storiti naš Peter, ko se je bil malo potolažil in pomiril. Toda zdelo se je. da ie Marvelka v tem pogledu drugačnega mnjnj.a. Ta častljiva relikvija je mirno stala m ni ji šlo v glavo, čemu bi se morala znova razmajati. Tebi nič meni nič ;se je odločno uprla in ni hotela nikamor. Zaman je Peter pritiskal na starter, da je porabil vso baterijo, zaman je vrtel ročico, da jo je košček odlomil, zaman je vrtal v magnet in v karburator m v vse, v kar se je dalo vrtati. Marvelka je stala nepremično liki Mont Blanc m molčala trdovratno kakor gospodična v telefonski centrali. Zdelo se je naravnost neverjetno, da se je ta mrtvi avtomobil sploh kdaj premikal. Tako je hitel čas. Končno je Petru pošla potrpežljivost in zaloga kletve. Pretegnil je otrplo hrbtenico in si obrisal potno čelo. In tedaj ga je zadelo nekod iz zraka vprašanje: — Je zamrznil? Peter se je naglo obrnil. Pred njim je stal mož. katerega ni slišal prihajati, ker je bil preveč zatopljen v svoje delo. Mož je stal molče, roke je držal v žepih, plešasto glavo je imel nagnjeno na stran, na štirioglatem obrazu se mu je poznala radovednost, združena s sočutjem. Zadovoljno se je smehljal. Lahko je bil kdorkoli od trgovca na počitku do manjšega politika. Peter je pomislil na vse to in prikimal. — Zamrznil je, — je odgovoril. Uglajeni gospod se je ozrl na trmasto vozilo. — Kakšne znamke pa je? — je vprašal kar naravnost. G£ i patrone z nemškim >Rothweilskim« smodnikom in nove vrste lovske ^w^^ patrone znamke »R«, napolnjer z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. LIKANJE MOŠKE IN DAMSKE OBLEKE 18 »in Obračanje 300 D Garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, posije, obrne VTallet, Express, Ljubljana, Stari trg 19. — Na likanje se lahko počaka! *1 Vsaka beseda SO par. Plača se lahko tuđi » znamkah. Za odgovor znamkol — Na vprašanja brez znamko ■ . ndčcrtrariarTTO- — Najmanjši o&as Din S*—— ■ ■ Klavirji in pianina „Dalibor" (ČSR) opetovano razstavljamo na Ve-lesejmu v Ljubljani, paviljon E od 31. VTTI. do 15. IX. 1930. Izrabite to priliko za nakup prvovrstnega instrumenta »Dalibor« poceni in pod ugodnimi plačilnimi pogoji. 72/T NA OBROKE obrnite se na Kreditno zadrugo det^fluili trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani Uradnik večleten pisarnovodja v odv. pisarni in trg. podjetju, per-fekten slov., nemški in srbo-hrv. korespondent, knjigovodja, stenograf, strojepisec išče službe. Ponudbe pod »Perfek-ten« na upravo »Slov. Naroda«. 2211 Klavirji! Svarira pred oakupom navideznega biasa, ceaito Klavirjev I Kupujte na obroke od Din 400«— prve svetova« fabrikate: Bosen-dorfer, Steinway. Forster Hoizl. Stingi original, ki so nesporno najboljši 1 (lahka, precinza mehanika). Prodaja jih izkjučno le sod ćzveđerrec in bi v. učit. Glasben« MatiLce Alfonz Breznik Mestni trs 3 Najcenejša po soje v al ni ca. DIJAKINJO sprejme na stanovanje, event-z zajtrkom, mirna družina. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2428 SLUŽKINJO ki zna kuhati in razume vsa gospodinjska dela — sprejme boljša družina. Plača dobra. — Naslov v upravi Slov. Naroda«. 2427 PEKARIJA v najboljšem obratu v vilinem predmestju Gradca, naprodaj. Cena 20.000.— šilingov. — Ponudbe na: Backerei in VVetzels-dorf bei Graz, Krottendorfer-strasse 33. 2419 HIŠO V KONJICAH kupi samo na prometnem kraju za trgovino ali drugje Frizer, Ilica 53 v Zagrebu. Posredovanje plačano. 2420 MLAJŠO SLUŽKINJO katera je vajena kuhanja in sobe v redu in čisto držati, torej za vsa hišna dela, se sprejme takoj k trem osebam. Pismene ponudbe z navedbo plače, starosti in prepis spričeval na go. Liže to Rozman, soprogo ravnatelja v Mojstrani, Gorenjsko. 2421 LEPO POSESTVO z zidanim poslopjem na novo preurejeno, hlevi itd., lepi trgovski in gostilniški lokali s krajevno pravico za gostilniško obrt, ležeče ob državni cesti v ptujski okolici, 3 orale njiv, sadonosnik, vrt, primerno za vsakega trgovca in gostilničarja — pod ugodnimi pogoji radi družinskih razmer takoj ali pozneje prodam. Vprašati pri J. štumbergerju, Bukovci 111 pri Ptuju. 2422 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po onkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS družba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvn Ljubljana, Sv. Petra c 33. Orožje in municijo za iov, šport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenan priporoča puškama Fr. Sev-čik, Ljubljana, židovska uL Strojepisni pouk ?e vrši vsaki dan zvečer od 6. are dalje. Tečaji za začetnike in Izvežbance. Učna ura 4 Din. Vpisovanje vsaki dan od 6— y2%. ure zvečer. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska C- 7/L 2294 IHHHEHHHHHG3 Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana. DEKLE ki zna kuhati in opravljati vsa ' hišna dela ter ljubi otroke, pridno in pošteno, iščem za Beograd. Plača po sposobnosti od 400—500 Din mesečno. Pi- j sati na: Bukovič, Beograd, Ka- j radiodjeva 69/33. 2423 | POMN02EVALNI STROJ »Gestetner«, v formatu 43X34, skoro nov, posebno priporočljiv večjim tvrdkam za tiskanje razpredelnic, proračunov, okrožnic, cenikov itd., — ugodno naprodaj. Stroj natiska v eni uri šest do osem tisoč odtisov. — Ponudbe poslati na: Ptujska tiskarna, Ptuj. 2425 POSESTVO v okolici Brežic kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod ^Posestvo«. 241S BLAGO ZA JESEN KONGRESNI TRG 15 NAbfuoi CERKVE GOSPOD star 30 let, dobro situiran, s stalno službo, želi dopisovati s samostojno simpatično gospodično ali vdovo. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Jesen/2424«. MLEKARNO na prometnem kraju oddam z inventarjem vred. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. MODROCE la afrik močno blago Dim 240.— spodnje modrece, mreže, posteljne odele najcenejše kupke pri RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Zahtevajte vzorce! 29/T I. Stjepušin ZAGREB, Mmto 57 priporoCa najboljše tambnre, tiče. Skele, partiture i ostale potrebiti** ta »▼a glazbala. • Odlikovan aa ari skoj izložbi Cjcnid franko. V VELIKI IZBIRI IN NAJCENEJE PRI TVRDKI NOVAK t LJUBLJANA Za mnogobrojne izraze sožala povodom smrti našega nepozabnega iie Kumpa Blago za divane in otomane v veliki izbiri priporoča A. S- E. Skabernč Ljubljana. upokojenega stotnika bivšega domačega 17. p. p. izrekamo vsem iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo blagim srcem, ki so mu nudila pri nezgodi velikodušno pomoč, preč. gospodu kanoniku Volcu, naši vojaški oblasti, gospodu polkovniku Andrejki, udruženju vpokojenih častnikov, častitim šolskim sestram in preč. vodstvu Marijanišča, vsem, ki so ga spremljali na zadnjem potu, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja in vsem, ki so nam kakorkoli izkazali in izrazili sočutje. V Ljubljani, dne 13. septembra 1930. Žalujoči ostali Ob 4-, * 8 i« 4 10 ti SINJI kot profesor Rath v prvem svojem govorečem velefilmu: Izven sporeda Micky miška v strelskih jarkih Elitni kino Matica Telefon 2124 Kreditni zavod za trgovino in industrijo _======3 LJUBLJANA. Prešernova ulica stev. 5© (v lastnem poslopju) ■ Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deri* in vahiL borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter eaka-lila v in- in inozemstvo salo - deposit* itd. itd. itd. Braojavke: Kredit, Ljubljana __ Telefon a 2040, 2457, 2548 Interurban 2706 2S06 37-L Stran 8 SLOVENSKI NARO D<5 dne 13. septembra 1930 Ster 208 Eksotične dekorativne ribice, ptički, akvariji, ptičje kletke, utcnzili je /a negovanje in odgojo vodnik rastlin ZOOLOŠKA TROOT1JVA lastnik ALEKSANDER ^lARIK Orađee (Graz), Štajersko, v. Elisabetkinergasseie Krotke opice, veverice, morski prašički, bele miši, reptilije, živalska piča ■Hil Kam pa kam v nedeljo? "V fla gtiCovo $egnanje k Spanut Tam se točijo najboljša štajerska in dolenjska Tina. — Za točno in solidno postrežbo pa preskrb! in se priporoča Xežika Salamon Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo his, iz znanih Kariov-skih opekarn ^ILOVACc, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »fiaONOM«, generalno zastopstvo za j>ravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. Dvokolesa, motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. „Tribuna44 F.B.L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, KARLOVŠKA CESTA ŠTEV 4. Strojno podjetje (H. WiCCmanH Upubtjana, S cm š (cev a isiica 3 PRIPOROČA opremo žag* in mlinov ter drugih industrijskih naprav, tovorna dvigala na ročni in električni pogon. — Vsakovrstna popravila strojev. • VO »Vcijffiocl šivalni strofi OGLEJTE SI ZALOGO PRI TVRDKI /•udi*. Soroda, Hjishlfam ŠELENBURGOVA ULICA 6. TELEFON 29-80 Vezenje nevestinih oprem« zaves, pregrinjal najcenejše in najfinejše MATER & MIKEŠ, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) aitlanje, a±uriranje, predtiskanje takoj! Obiskovalcem velesejma se vljudno priporoča velika zaloga in razstava dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otročjih in igračnih vozičkov. Prvovrstno blago, nizke cene. Ceniki franko. — »TRIBUNA« F. B. L.., tovarna dvokoles, otroških vozičkov in delov, LJUBLJANA, Kar lovska cesta št. 4 (postaja cestne železnice). 2342 SSCa^mode rršcfse pohištvo za spalnic«, jetiitoce. gosposke sobe itd. kupite po najnižjih cenah pri tvrdfki ia nnonJNO! MJL DE1S1LO S Vrvarske lastne izdelke ia motvoz nudi po znižanih cenah Prva kranjska vi*varna in trgovina s konopnino IVAN N. ADAMIČ Telefon »441 Telefon 2454 y &C**c*tf€* (Pet**€* cesta I 1 Knhinfsko posodo stekleiaiiio porcelan železnino - pločevino nosilke - cement vse vrste orodja i naicene e pri v i B. ŽILIC, Ljubljana Dunajska c* 11 Poleg Figovca ======== Oglejte si zalogo ===== Oglejte si razstavo na šumarski prireditvi Vel esej eniski prostori paviljon „H" mJS[e*fho1fši brnsšei blczgvvi Zajamčeno čist o volnene moške in damske blagove zadnjih novosti za jesensko in zimsko sezijo razpošilja starorenomirana zaloga tvornice sukna ^ie<;i:l ihiioi. srno Palack«;ho tf. 1£, Češkoslovaška. Največja izbira. — Najnižje tvorniške cene. — Najso-lidnejša izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo vzorci zastonj in poštnine prosto. ZA STAVBE po znižanih cenah vsakovrsten suh, tesan in žagan les. — Vsaka množina v zalogi, žaganje, odpadki od lesa, drva. — Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR lesna industrija in trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. (pficeticotn lot&keca Četa imajo starši velike izdatke za šoloobvezne otroke in dijake, zato opozarjamo že sedaj starše, da si ogledajo našo bogato zalogo narejenih oblek in zimskih sukenj znamke ^TTVAB«, katere prodajamo po originalnih tovarniških cenah. Kdor kupi pri nas obleko, si prihrani ogromne izdatke, ker so cen« »TIVAB« oblek sledeče: Oblekce za otroke od 3—6 let • Oblekce za fante od 7—10 let . Oblekce za fante od 11—15 let . Obleke za moške vsake velikosti Obleke za moške vsake veL, boljše Raglani za fante Raglani za odrasle Zimske suknje . • Posamezne hlače . Modne hlače . . • Volnene struks hlače od Din 11C— > > 130,— > > 200.— > > 240.— > > 390.— > > 290-— > > 430-— > > 300,— > > 89.— > > 150.— > > 150,— Razen tega opozarjamo, da imamo vedno v zalogi fine črna in modre kamgarn obleke od Din 690—790 . Izvrstna izdelava. Blago dobro. Cene brez konkurence. Postrežba solidna, Samop r oda ja »TIVAR« oblek IVAN KOS, družba z o. z^ LJTJBIUANA Sv. Petra r»e«*t«» 23 in Celovška cesta 63. Pronetm zavod za premoo iLd. Ljubljani prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo Premog domač) (n inozemski za domač« kurjavo ta industrijska svrha Kovaški premog Ztl Koks Brikete iivamiškv plav* tarskj in plinski Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 15/1 Iftluhutcttutni papfo ytodaja uprava rS£oven&(iega flaivda, c O -t/t za osnovne, srednje m in meščanske šole KNJIGARNA TISKOVNE Z1DRIISE V l,J! ItlJAM. PREŠERNOVA [ILICA ŠT. 54 Hkeduia Joafe> ^gg^mgSKk «-» Za »Narpdog ttnfrnrnog Kcaa Toirpririr. „ Za astma Ja Jnacrarnl del Ustai Oton Oheistof, „ Vsi x T4»hljaj>1,. 46