Inserati bo sprejemajo iu volj.^ triKtopnu vrsta
8 far., če se tiska Ikrat, »i ti 11 i» 2 ,,
^ n d ii ii 11 n
Pri večkratnem tiskanji bo cena primerno zmanjša.
Rokopisi
ne ne vračajo, netraiikovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništTo (administiacija) in eksj edieija na Starem trgu h. št, 16.
PolitUfii list n slofeiisli uroL
Po poŠti prejeman velja: /a celo leto . . 10 gl — kr. za pol leta . . 6 „ „ za četrt leta . , 'J „ _ „
V administraciji velja: Za culo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . . 1 „ 'JO ,, za četrt leta . . 2 ,, 10 ,,
V Ljubljani na dum pošiljati« velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo jo v Liugovik ulicah štev. 7.
Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torok, četrtek iu soboto.
Svetovna vojska ?
Dosedaj je razgrajala huda ura samo na evropskem vzhodu , a sedaj se začenjajo zbirati črni oblaki tudi že na zapadu, ter navdajajo vse vladarje in narode s strahom in skrbjo. Dosedaj smo smatrali angleško kričanje in žuganje kot prazne demonstracije, a telegraf nam je prinesel novico, ki je vsakako vznemirjevalna, ter utegne resne nasledke imeti. Angleška vlada, posebno pa nje načelnik Dis-raeli, res menda nekaj namerava; kajti telegraf nam poroča, da se je obrnil sultan do angleške vlade, naj se ona obrne do ruskega cara, ter posreduje, da se naredi mir; angleška vlada, se pove nadalje, je ta posel tudi prevzela. Kavno v tem leži vznemirjevalna okoliščina, kajti ru=ki car je že izrekel, da nobenega m e š e t a r j a n e p o t reb u j e pri sklepanji miru, gotovo je tedaj, da angleških svetov kar nič poslušal ne bo, to pa bi bilo za velesilo, kakor hoče biti Angleška, razžaljivo, kar smo že enkrat v nekem članku razpravljali, iu Angleška bi bila pri svoji časti primorana, prijeti za orožje. Se ve, da je tu mnogo ležeče na obliki; če bi Angleška pri caru samo vljudno prašala, ali in pod kakimi pogoji bi bila Rusija pripravljena, skleniti mir, tacega vprašanja, misli berlinsk li.-t, Rusija ne bi zavračala, ako bi ga Anglija stavila samo v imenu Turčije, ter bi ruski odgovor potem visoki porti brez komentar«, na/.nnnila. Dru-gnči pa se znsuče rtč, ako t>i Anglija stavila vprašanje v svojem imenu To bi bilo vtikanje in Rusija teg;t neče, kakor pravi „Agence Russe", da je vtikanje 1« tačas pri-puščeno, ko bi ga zahtevale obe vojujoči stranki. Ker ga zahteva v tem slučaji samo Turčija,
smatrala bo Rusija tako vtikanje kot intervencijo, lo je, smatrala bo posredovajočo vlado kot svojo sovražnico.
Knez Oorčakov pa je boje rekel: ,,Ker ne vemo, kje. se Turčija neha in kje se Anglija pričenja, pojdimo le naravnost naprej !'• Iz vsega je razvidno, in najjasneje se vidi po izjavah berlinskih listov, da hoče Rusija mir sama sklepati s Turčijo brez posredovanja drugih sil. Ravno to pa Angleže v oči bode, ker so bili do sedaj navajeni, da se je njih glas moral povsodi poslušati, in pri vseh evropskih vprašanjih so hoteli imeti prvo besedo. Odkar je pa Prusija tako močua postala ter se prijateljsko oklenila Rusije, videti je, kakor bi te dve vlasti hoteli vse predelati po Evropi po svojem okusu, ne da bi prašale Angleško ali Francosko.
To zanemarjenje angleške mogočnosti je prvi vzrok njihove nevolje. Nadalje se pa tudi bojti, ko bi Turki z Rusom sami mir sklepali, da bi znali Rusom prepustiti Dardanele ; tega pa Angleži nečejo, ker se boje kupčijske konkurence, zato hočejo pri sklepanji miru navzoči biti. Pa naj se sklepa mil posebej med Rusijo in Turčijo, ali pa naj se sklepa v navzočnosti evropskih vlad, vsakako bodo Rusi zahtevali prosto pot iz črnega v srednje morje. Če bodo Angleži hoteli to zabraniti, potem je vojska gotova. „Novo vreme" izve iz Londona, da hoče angleška vlada zasesti Egipt, Kan-dijo, Batum in Carigrad; ter dostavlja temu poročilu: „Na Egiptu in Kaudiji nam ni nič ležeče; če pa Angleži zasedejo Batum in Ca-rigrad, tedaj pomeni to voj-ko." Stremi je tedaj v.akako jako zamotana, in utegnila bi se ko-iiečno pričeti velika svetovna vojska. Anglija ne bo brez zaveznikov ostala , za to bodo že
Madjari skrbeli. Na drugi strani pa so razmere med Anglijo in Nemčijo čedalje bolj napete. Nemčija se smatra na suhem kot prvo vojno moč v Evropi, in knez Bismark je v resnei vladar cele Kvrope razun Angleške. Anglija mu je uepristopna, in vrhu tega gospoduje s svojim brodovjem po vseh vodah. Umljivo je tedaj, da bi Bismark rad še Anglijo ponižal, ter njeno kupčijsko prevago uničil, kakor je po-kušal že prvi Napoleon. Ravno tako je pa Angleška sovražnica vsake države mt konti nentu, katera se je povzdignila na prvo sto-p njo, ter hoče ueko nadvlado nad ostalimi državami doseči. Angleška se je dvajset let bojevala proti Francoski prosili, tako dolgo, da je prvega Napoleoua res ugnala s pomočjo Rusije, Avstrije in Prusije. Sedaj ko vidi, kako se Nemčija šopiri in prevzetno gospoduje, ter Angleško popolnem prezira, postala je sovražit ca Nemčije. Dokler so države na suhem v ravnotežji, ter druga drugo v strahu drže, tako dolgo je Angležem zagotovlj n trgovinski monopol, ta monopol pa pride v nevarnost kakor hitro bi se na suhem vstanovila mogočna država, proti katerej bi nobena zveza ni ne pomagala, ker bi se ta država smela predrzuiti, angleškim barkam pot v Inke prepovedati, kakor je bil storil Napoleon I. Tudi sedaj se je na suhem vstanovila velika moč v podobi nemško-ruske zveze, moč, katera sme Anglijo prezirati, in njeni trgovini veliko škodo napraviti. Naravno je tedaj , da je Angleška smrtna sovražnica takozvaue tricarske zveze, naravno je, da skuša Avstrijo k sebi privabiti. Ravno tako umljivo pa je, da prisili angleško ropotanje Rusijo 111 Nemčijo, da se še bul) tesno druga druge oklenete. Berlinski listi pišejo jako sovražno [troti Angliji. Ce tedaj
Zgodovina češkega vstaiika 1. 1618.
(Dalje.)
Imenovanega dne so prišli Berka. Roupov-ški, Budovec, Berbisdorfski, Skultetus in nekatere druge osebe v glavno cerkev, da bi jo dali „očistiti". Ko so delavci pri snemanji oltarnih podob in ruzpelov previdno ravnali, da bi kaj ne poškodovali, so se pa ti navdušeni divjaki vse drugač obnašali. Ni jim bila po godu ta previdnost, zatega delj so sklenili, da se veliko razpelo, ki je stalo nad glavnim oltarjem, kar narovnost dol vrže. Ko se je to zgodilo, pristopi Berbisdorfski h Kristovemu kipu rekši: ,,Tedaj tu b ž.š, bedak, pomagaj si sami" Druge zasramovalne in zaničevalne opazke so se slišale pri posameznih podobah Matere božje. Ko je nekoliko ponehalo to izvirno za-sramovanje, se je odstranil veliki oltar kakor tudi klopi na koru, podrl se je oltar Matere božje, ki je stal pred cesarsko rakvo. Zraven so bili prekraino ozaljšani grobi svetnikov oropani svojega kinča. Slikar Iluns Feld, navzoč
pri tem pustošenji, je prosil gospoda Beika iu Koupovškega, da bi mu darovala prekrasno razpelo, kattro je bil cesar Rudolf II kupil v Milanu, ali kakor drugi pravijo, v Bruselji za ozaljšanje očetovega iu dedovega nadgrobnika, in dve dragoemi podobi, ki ste visele za glavnim oltarjem. Njegovej želji se. je. ustreglo, ali ker si je Viljem Lobkovic razpelo zgovoril, zato ga mu je moral slikar prepustiti in tako je dobil samo podobi, a še ti zelo poškodovani, ker ji je nek malopriden delavec večkrat pre-bodel.
V soboto popoludne se je pričelo s tem delom in nadaljevalo se jedo večera; prihod-n I i ponedeljek se je delalo dalje. Sedaj so bile odstranjene vse svetinje, katerih se je bilo nabralo v dveh stoletjih precejšnje število v tej cerkvi. Pod vodstvom in nadzorstvom dvornega pridigarja Skulteta so se odpirali oltarji iu grobi in v njih spravljene kosti so se. razmetavale po tk h. Dve pridigarjevi dekli ste nakladali glave in kosti v koše in nosile v stanovanje svojega gospoda, kjer so bile spaljene. Nek služabnik Slavatove gospe, ki je bil na-
vzoč, je hotel skrivaj nekatere svetinje ohraniti , ali bilo je zastonj, ker pazilo se je nanj tako, da seje moral konečno pobrati, ker drugač bi bil še kaznovan.
Ko je prišla vrsta ua kapelo sv. Sigmunda, kjer je grob Pernsteina, mnogo zaslužnega ktinclarja za Vladislava II., je prosil zopet imenovani slikar Ilans Feld dvornega pridigarja, da bi se obvarovale tam bivajoče podobe. Ali Skultetus se ni zmenil ne za očitovanja ne za razumne prigovore; on je delal le kot zastop nik načela iu je odgovarjal na vsako Feldovo očitovanje: ,.Vi luterani dišite po papeštvu". Feld je na take m enake besede odgovarjal le kot slikar izrazujoč svoje obžalovanje, da je prišel sedaj konec za umetnost v Pragi in da se bo tedaj moral on preseliti. Vendar si je pa po moči prizadeval nekatera umetniška dela obvarovati vničenja s tem , da jih je dal prenesti iu zadelati v neko stransko kapelo. Ali tudi ta previdnost je bila zastonj. Skultetus si je v svojej surovosti preskrbel ključ od te i kapele in je dal ponoči odnesti tam spravljene I podobe iu druge reči v svoje stanovanje, kjer
Angleška za meč prime, sme se Ilusija zanašati na mogočnega zaveznika, Nemčijo, katera t-e bo gotovo dejansko vdeležila vojske. Pa tudi nad Italijo našla bo Rusija zaveznico, kajti ona le težko gleda, kako si prisvaja Angleška vso oblast v sredozemskem morji, ter zadušuje kupčijo laško, grško, in francosko. Zdaj hočejo Angleži še Egipt vzeti, in to zna biti povod, da si zapravijo še zadnje simpatije na Francoskem, tako da tudi ta dežela ne bo hotela Angležem pomagati. Angleži si bodo tedaj še dvakrat premislili, prej ko Rusiji vojsko napovedo. Že se čujejo glasovi iz Angleške, same, kateri odločno protestirajo proti vsaki voj.-ki. 17. prosinca se bo zbrala angleška poslanska zbornica, in ta ima odločiti ali vojsko ali pa mir. Težko, da bi Disraeli zadobil veČino za vojsko. Pravi se , da je pripravljen, zbornico razpustiti in razpisati nove volitve, ko bi sedanja zbornica ne privolila v vojsko. Če je pa angleški narod proti vojski, potem bo pri novih volitvah Disraeli še bolj sijajno propadel, ter se bo moral še sam umakniti komu druzemu. Iz vsega je razvidno, da imamo še daleč do angležko-ruske vojske, in da se bo morda še ves angleški vihar mirno polegel.
Z bojišča
ftuske čete brez prestanka napredujejo proti Arabkonaku in Sanderniku, ki sta še v lasti turški. 29. dec. so vzeli Lutiskovo, ktero so Turki popustili.
Srbi so vzeli Kuršumlje, Orkub in Les-kovac, v okolici Niša, ktero bodo na vso moč oblegali, kadar dobe ruske topove. Knez Milan je pri Nišu, glavni stan srbski pa še v Aleksincu. 27. dec. so Srbi tudi iz Ivarkibia preguali Turke, ki so se umaknili v Sofijo.
O s m a n paša bode priprt v Rjesauu v notranji Rusiji. Ru-ki listi poročajo, da so tri dni pred odhodom iz Plevne Turki poklali vse rusko in rumunske vjetnike. Vsled tega je pričela vojaška sodnija preiskavo proti Osmanu in njegovej armadi in bode ostro kaznovala vse, ki so krivi tega uečloveškega klanja. Skoz Bukarešt vsaki dan peljejo 3200 turških vjet-nikov na Rusko.
Iz Azije ni posebnih novic. Turki se hvalijo, da so ruske konjike pregnali iz Skuzerina, eno uro od Erzeruma.
Črnogorci imajo križ z albauskimi narodi,
jih je spalil. Hvala Bogu, da je dosegel ta vihar samo mkatere cerkvene zaklade. Gospodoma Viljemu Lobkovicu in Prokopti Olbra-movicu se je posrečilo, obvarovati mnoga umetniška dela, katera niso bila uničena pri očiščevanji cerkve, s tem, da sta jih sprosila za ozaljšanje dveh praških cerkev, in kar je ostalo, je bilo po poročilu Pavla Skale shranjeno deloma v nekej čumnati nad cerkvijo, deloma pa zunaj cerkve. Po bitvi na Belej gori je bila cerkev s temi rečmi z nova okinčana.
V sobote se je bilo začelo to očiščevanje" v cerkvi sv. Vida, v nedeljo pa je razlagal Skultetus tu na lec. začudenim številnim poslušalcem vzroke, zarad katerih se vrši to bogoljnbno dejanje in konečno jih je vabil k prejemu sv. rešnjega telesa, katero se bo delilo prvi božični praznik. „0č ščevanje" cerkve se jje nadaljevalo tudi 23. in 24. decembra, in ko so konečno ostali v cerkvi le stebri in gole stene, so se začele delati priprave za ta slavni obred, katerega se je imel vdeležiti tudi kralj.
(Konec sledi.)
ki so se bili ž njimi zedinili, da bi se skupno bojevali zoper Turke , pa so se sedaj od njih zopet zavidno ločili ker so bili boje z angleškimi denarji podkupljeni. Marko Miljanov se je moral vsled, odhoda Albancev nemudoma iz okolice skaderske umakniti nazaj proti Me-duuu. V Baru je še vse pri starem ; turške ladije neprenehoma streljajo ua mesto, pa brez vsega vspeha.
Sofija je od Drina in Niša odrezana , pa ne še popolnoma zajeta, kakor se angleškemu listu „Times" poroča iz Bukarešta. Turki jako žele, da bi se Sofija vsaj toliko časa še ustav-1J a I a Rusom, da bi Sulejman zbral svojo vojno ob Mariški dolini. — Angleški poročnik je bil včeraj pri sultanu, da mu je poročal o vspehu angleškega posredovanja.
Novo markitniistvo pri ru-*kcj vojMki. ,,Novemu Vremenu" se poroča iz Moskve: Razne pritožbe z bojišča v ruskih listih in posebno v ,,Novem Vremenu" o markitanujočih judih, ali o židujočih marki-tantih pri naših armadah uiso pala na prazna tla, temuč so dosegle deloma že svoj cilj. Vsled nasveta samega J. S. Aksakova se je sestavilo v Moskvi društvo, ki ima namen pre-narediti pri naših armadah markitanske oddelke iu vstanoviti, kjer mogoče, lastne markitanske beznice za preskrbljevanje naših vojakov s čajem, saharom (zvvieback), tabakom in druzimi neobhodnimi predmeti po najnižjih cenah. Osnovna društvena glavnica ima nna-šati sto tisuč rubljev Na čelu tega podvzetja so predstojniki najveljavnejših moskovskih trgovskih firm: T. S. Morozov, V. A. Andrejev iu G. Aksenov, dalje zuana firma čajnih trgovcev Popovih, P. A. O^činikov, A. J. Illudov in drugi. Glavni opravitelj je V. A. Audrejev. Že pred jednim mesecem je poročil G. S. Morozov nekemu svojemu znaucu v Odesi, da naj se poda na bojišče, da bi spoznal na mestu vse natančnosti v tem oziru, in da bi preskr-bel kolikor moč neopirljivo vožnjo po železnici za odpošiljevanje blaga na bojišče. Knez Črr-kaskij in gencral-laitenaut sta bila, kakor je bilo pričakovati, prav zadovoljna s tem pod-vzetjem m zadnji je obljubil poverjeniku g. Mo-rozova vsak dan društvu jeden vagon ua razpolaganje. Pred dvema tednoma je V. A. An drejev že odposlal nekaj tacega blaga za poskušajo. Sode po osebah, ki so pri tem pod-vretji in po tem, ker ima voditeljstvo v rokah izveden in praktičen mož, se smemo nadejati, da bo to podvzetje dokaj koristilo ruskej ar madi, in da ne bo postalo podobno podvzetju S. Novoselskega.
Dalje se poroča temu listu, di se snuje v Moskvi drugo društvo, kojemu na čelu je župan Tretjakov, ki bi tudi preskrbljevalo armado, toda v večjih razmerah — in z namenom po moči omejiti židovsko (liferantsko) firmo Horvic, Greger in dr.
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. januarja.
Avstrijske dežele.
Dunajski listi raznotero sodijo odliko vanjo našega vnanjega ministra z redom zlatega runa. Najbolj prav imajo menda tisti, kterim je to odlikovanje poroštvo, da je grof Andrassy s svojo dosedanjo vuanjo politiko vstrezul vladarju in da se je hoče trdno držat i tudi v prihodnje. — Iz Beroliua se odločno zanikuje, da bi se bile obravnave o ku,.čijski zvezi med Avstrijo in Nemčijo /o: ričele.
V nanje državi Angleški poročnik na Dni •- " istal
E 11 i o t, v Carigradu pa Luyard. — Vlada je kardinalu državnemu tajniku papeževemu neki ponudila otok Malto za prihodnji konklave pri volitvi novega papeža.
Vraiieoski vnanji minister je rekel da hoče pri volitvi novega papeža v soglasju ravnati z drugimi katoliškimi državami. Pro-sestant Waddington tedaj priznava, da je Francija katoliška država, vendar bi moral pomisliti, da katoliške države nimajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Sicer so pa sv. Oče, kakor smo že zadnjič rekli, zopet zdravi in so v zadnjem konzistoriji kardinalom priporočili moliti, da bi Bog varoval svojo cerkev in papežu, čigar telo je slabotno, ohranil zdravega duha.
Špttnjska vlada je kraljici Izabeli prepovedala bivanje na Španjskem, in ujen sin, kralj Alfons, ji hoče celo vzeti letno plačo 750.000 fr., ker je v Parizu obiskala Don Karlosa I'.
Da bi Turčija pomnožila svoje vojaštvo, hotela je tudi kristjane, ki sobilidozdaj vojaštva prosti, vtakniti med vojake. Pa reč je med Armenci zbudila veliko razburjenost. Ko je Armenska narodna skupščina v tajni seji pretresala to zadevo, je msgn- Korene rekel: ,,L. 1G56 je armenski narod prostovoljno želel vojaško službo z mohamedani vred opravljati, da bi zamogel odbijati napade divjih Kur-dov, ki so naše brate morili, naše žene in hčere skrunili, naše cerkve onečastili. Pa naša želja ni bila uslišana. Sedaj ko preti nevarnost, nas hočejo med vojake vtakniti, ne da b; se bili vojaštva učili. Če bi nas tedaj peljali zoper sovražnika, peljali nas bi v mesnico. Vojaštvo nam se ne mrzi iu nas ne straši, in armenski generali v ru.ski službi so pokazali, da ima naš narod bistrih glav, ki so okoliščinam kos. Nas pa je turška vlada na duhu iu na telesu uničila." Vladini komisarji so po teh besedah zahtevali od predsednika, da naj govornika ustavi, pa vsi so rekli: Ne, ne, naj le govori, mi ne dovolimo vojakov. Patriarh je skušal razburjene poslance pomiriti, naposled pa se je msg. Korene sam odrekel besedi. Drugi govorn'k msgn. Ismirlian je rekel: „Vstava je le mrtva črke in Bog ve, če se bode kedaj vresničila. Enokepravnosti ni , da si nam jo tolikanj obetajo. Muhamedanom so kristjani tako zaničevan rod, da imajo še vodo za nečisto, ki teče skoz naše kraje, in da kristjani in muhamedani ne smejo skupaj v enem kraji prebivati. Nimamo tedaj ne državljanske , ne politične, ne verne enakopravnosti in zato tudi ne moremo sprejeti edine ravnopravnosti, ktero nam ponujajo ravnopravnost nevarnosti". Skupščina je sklenila , da armenski narod ne bode opravljal vojaške službe, pa vladi se ta sklep boje uaznaniti.
Izvirni dopisi.
tz štajerskega, 28. dec. (Predraga „s 1 o v e a s k a pratika" za navadno leto 1878, ki ima 365 dni.) „Pratike" za novo leto še nimaš, si mislim, ter grem v štacuno po njo. Ponudi se mi „slovenska pratika", založena pri pl. Kleinmayru et Bam- j bergu v Ljubljani. Ilajd, zdaj pa le po njej, rečem sam pri sebi, in kupim — vseh 6 odtisov, ki so še bili za razprodajo ostali. Drago sem jo res plačal; pa dobra volja, ki sem jo pri branju „Mirnega dola' vžival, mi je znesek za G odtisov povrnila. „Mirni dol" — je edini podučili sostavek v vsej „slovenski pratiki", in je torej zadosti plačan, da se prebere, ako se ob enem 6 odtisov na enkrat vzame. In prebral sem ga, od začetka do konca vsega
sem prebral, in najimenitnejše stvari podčrtal, enkrat — dvakrat podčrta), da jih ne pozabim. In ko sem vsega prebral, se primem kar za glavo in nekako nevoljen vzdihnem : In ta mož, ki je v sostavku podpisan, ta ,,za občni blagor vneti, krepki koreujak", še ni prejel ka-cega „ — "I — To je nezaslišana nehvalež-nost, posebno v sedanjih časih, ko se toliko „ordnov" deli, najmanjše zasluge za „občni blagor11 tako vestno opazujejo in — odlikujejo!
In kdo je ta. dozdaj — po toliko krivici
—	pozabljeni mož v „Miruem dolu?" To je Janez Blago t a fajmošter mirnodolski, ki je z „Nemirne vasi", kakor so zarad prepirov, tepežev in celo pobojev okoličani imenovati jeli „Mirni dol1, napravil prav pozemeljsk paradiž, v kterem ni več „ne potepuha, ne pijanca, ne domačega berača", odkar je namreč Janez Blagota (že ime naznanja, kaj da je ta „pra-tičen' mož,) fajmošter v „Mirnem dolu."
Iu kako je ta „pratični" mesija paradiž v „Mirnem dolu" napravil? Čujte in — občudujte bistrost in „vero človekoljubja" v slovenski pratiki za 1878.1
Fajmošter Blagota je učil svoje ljudi v „dušni paši" pod košato lipo, da le tisti pride naprej — bodi v kupčiji ali v vojaščini
—	ki ume nemški. Tako uči tudi pri „Mari-boru „paverski kmet" Wretzl, le da ga trmasti slovenski kmetje nočejo poslušati. — Fajmošter Blagota je prepričal svoje ljudi, da „do-mače časnikarstvo veliko laži med ljudstvo trosi"; škoda le, da ni mirnodolski fajmošter nasvetoval svojim ljudem kacega časnika, ki ni „domač", n. pr. ,,Gospodarja", ki se ne peča mnogo s „kraujskimi" nemškutarji. Ovajal je Blagota kranjske »narodnjake", češ, da so ,.krivi preroki," ki se sklicujejo na vero in narodnost, ki pa le „za svoj žep ali za svojo čast delajo, ne pa za blagor ljudstva." Škoda, da ni vedel povedati fajmošter, koliko premoženja da sta dr. T o m a n in dr. C os ta zapustila I —
Bistroumni Blagota pojasnuje neumnost prizadevanja Slovencev ztdiniti se, da postanemo „Jugoslavjani", s prispodobo o pticah pevkah , kterh vsaka svojo žvrgoli, „uobena pa ni drugi sovražna.' Ali pozna Blagota sra-koperja, ptico pevko, ktera iz zgolj ljubezni mladiče iz družili gnjezd davi in krade? — Blagota je vzbujal pri svojih domoljubje s tem. da je med vsemi avstrijskimi vladarji posebno prestavljal — ne cesarja Franca Jožefa — ampak Jožefa II., in je večkrat povdarjal. da je oo — namreč Blagota — ,,ustavovernež.' Da pa to ni prazna baharija, pokazal je Blagota s tem, da je pri poslednjih volitvah spodrinil v Mirnem dolu „nekega kaplančka'', ki je bil kandidat, češ, da je nepokoren svojemu škofu ter ni hotel pastirstva na kmetih prevzeti. —• Blagota je tako blagodušen , da noče novega farovža imeti , ampak je nagovarjal ljudi, da so rajši novo šolo postavili. Tudi novih zvonov ni pustil priskrbeti, ampak je nasvetoval, da so si rajši brizgaluico oskrbeli in še celo družbo v obrambo zoper ogenj osnovali. (Čudno, da v Mirnem dolu namesto z „beiravhom' ne kadijo že v cerkvi z aj-dovšnico!) Opustili so Mirnodolci po nasvetu svojega duhovnega očeta vse božja pota , ter hodijo rajši s krampi in lopatami ceste popravljat, in župan jih pri tem šaljivo pohvali, rekoč ; ,.Zdaj gremo na božjo pot!" — Blagota je svojim ijudem popolnem iz glave stepel „jezvitarske ljudske misijone", češ, da ne potrebuje „sodelalcev", ker je njegova fara v vsakem oziru na boljem brez misijonov, kakor so druge fare kljubu misijonom. — Prekrižal
je tudi ,.pobožnim ženicam" namen, za nabranih 400 gld. omisliti pozlačeno podobo Matere božje, ter jih je napeljal, da so rajši ta denar vložile v hranilnici, da se obračajo za „šolski penez."
Finis canonat opus — konec delo hvali — in Blagota izpoveda ob koncn svojo vero, ki pojasnuje vse njegove nazore in čine. Ko je namreč ..pokopal" nekega juda na domačem pokopališču, je porabil tudi to priliko, da vcepi svojim ljudem iudiferentizem v srce. Iz Benjaminu Franklina, slovečega amerikanskega ,,modrijana", povzel je pravljico, po kateri sv. Peter pred nebeškimi durmi tako-le dela: Če pride tje „katoličau", mu reče iti h kato-ličauom; če pride „luteran", reče Peter: ,.Dobro, pojdi tje k luteranom." Iu če pride kon-fesionslozler. ki ni ,,nikoli druge vere spoznal, ko vero človekoljubja", mu reče Peter: „Tudi ti pridi noter in zvoli si prostor, kjer se ti poljubi." In Biagota sknnčava: ,,Kaj ne da. ljubi kmetje, rajnki Franklin je s to pravlico tudi nam Slovencem lep poduk dal I- „Po tacih podukih ' —■ pravi pisuu te burke—je „Mlrni dol" vedno bolj do blagostanja prišel." *) Zdaj le par praktičnih vprašanj. Zakaj se „Velika pratika" iz tiskarne Blaznikove po nižji ceni ne prodava, da bi zadušila nesramno „sloveusko pratiko?" — Zakaj se„ve-lika pratika" po vseh slovenskih časnikih ne naznanja iu ljudstvo svari tacih kužnih izdelkov, kakoršna je „slov. pratika? 'Slednjič: Kaj misli cerkvena vlada na Kranjskem storiti, da dobijo pošteni duhovniki zadostenjeza sramoto, s ktero jih okidava „Mirnodoljski" fajmošter ?
Domače novice.
V Ljubljani 5. decembra.
(KatoliSka družba) napravi v nedeljo 6. januarja ob 5'/.,. uri zvečer v svojih prostorih! v Virantovi hiši tombolo, ktere čisti douesek je odločen za obleko revni šolski mladini.
(Dr. A. Flister) sedaj biva na Dunaji. Ravno danes (5. jan.) obhaja sedemdeseto leto svoje starosti. V ,,N. fr. Presse" njegovi prijatelji zanj prosijo mil h darov, ker živi v stiski in revščini ter si s podučevaujem in pisanjem ne more prislužiti toliko, da bi zamogel pošteno živeti.
(Prihodnjim porotnim sodnijam) bodo v Ljubljani predsedovali Gerčar, Kapric iu Ču-ber, v Novem mestu pa Jevnikar in Vojska.
(Valvazorjcve kronike) prišel je ravnokar na svitlo 24. snopič, ki obsega začetek devete knjige, t. j. razne javne službe iu osebe, ter omenja tudi že nekaterih bojev s Turki.
Kazne reči.
—	Kamniška narodna čitalnica napravi v nedeljo, dne 6. t. m. občni zbor s sledečim programom: 1. Govor predsednikov; 2. poročilo blagajnikovo in tajnikovo;3. volitev novega odbora. Vljudno se. vabijo vsi častiti gg. udje k občuej vdeležbi. Začetek ob 5. uri popo-ludne. Odbor.
—	Duhovske spremembe v ljubljanski škofiji: Baron Ceno Cirheimb pride za fujmoštra ua Koroško belo, t. g. Nace Kutnar na sv. Goro č. g. Jakob Kalim pa v Morovec. Za faj-moštre sta bila tudi potrjena čč. gg. Franc Kuustel na Jančem, Martin Vodir pa v Go tičali. Razpisane so te le fare: Slavina 20.
') l'ft bi bil kje na Kranjskem tak fajmošter, kakor ga opisuje liberalen pratikar, nam ni ziinuo; 6e pa kdo sploh zanj ve, n»j ga imenuje, da ga bodo svet poznal in po zasltiienji cenil.	Vred.
dec. Ilrenovice in Spodnji Log na Kočevskem pa 28. decembra.
—	Duhovske spremembe v Krški škofiji. Za dekana in konsistorijska svetovalca ^ta imenovana čč. gg. Ilofmaier Mih., fajmošter v Šmariji, za dekanijo Wolfsberg in Iluber Alojzij fajmošter v Špitalu, za dekanijo v spod-njej Dravskej Dolini. Č. g. Elsler Kari. kn. šk? tajnik in č. g. Viduc Jož., špiritual v Celovcu, sta imenovana za duhovna kn. škof. svetovalca. Za dekanijske svetovalce so izvoljeni in potrjeni čč. gg.: O. Spari Rom. v Št. Pavlu za dekanijo Št. Andraž; Zojer Jož., mestni fajm. v Wolfs-bergu za dekanijo Wolfsberg in Svetin fajm. v Kamerčah, za dekanijo Spodnjo-Dravske doline. Fare so dobili čč. gg, Werwitz Ig., beneficijat v Št. Vidu, faro Kotarče; Žerjav Mat., provi-zor v Medgorjah, faro Labud in Koller Jan. ml., provizor v Rovtah, faro v Cirknem. Za provizorje gredo čč. gg.: Krystynjak Andr. iz Cirknega v Št. Jakob v Lesah; Wedenik Mat. iz Št. Jakoba v Lesah v Medgorje; Randl Mat., iz Trebiuja na Suho in na njegovo mesto Oraž Ant. za oskrbovalnega kaplana v Tre-binje; Kočovsky Jož. kaplan v Šmartnu pri Belaku, v Rovte. Č. g. Formas Fr., provizor v Labudu, gre za kaplana v Š. Martin blizo Be-laka. Umrl jednejJl. nov. č. g. BramerAndr., dekan in fajmošter v Št. Andražu; dekanijska opravila so izročena č. g. Jiiger-ju Mat., duh. svetovalcu v Št. Andražu in farno provizuro prevzame ondotni č. g. kaplan AVinkler Janez.
— Nova jako interesantna pesmarica. , Južuo-slovenske narodne popievke" se zove zbirka narodnih napevov, ki jih je gosp. Franjo Š Kuhač nabral po Hrvaškem, Slavoniji, vojaški Krajini, Bački. Banatu, Srbiji, Bolgariji, Bosni,Hercegovini, Črnigori, Dalmaciji, Dalmatinskih otokih, Hrvaškem, Pnmorji, Istri. Medjumurji, Kranjskem, Štajarskem, Koroškem in zapadnem Oger.-kem in jih bode v lični obleki izdal z izvirnim tekstom za gla-sovir zložene. Izbirka bode obsegala okoli 1700 pesem vsake vrste, od katerih vsake 3 mesece pride en snopič na svitlo s 100 na-pevi, katerim bodo besede tiskane deloma z latinico deloma s cirilico. Spremljevanje gla-sovirja je tako vredjeno, da melodijo vodi desna roka, ni tedtj potreba, da se pesem poje. Da mora biti Kuhačeva zbirka velike vrednosti, priča nam to, da je bila v izložbi Hrvaški leta 18G4. postavljena s srebrno svetinjo, v Dunaj>ki leta 1873. pa s svetinjo za zasluge. — Naročnina na 4 snopiče enega leta zuaša 5 gld., kar je gotovo malo, ker ena pesem z napevom vred stane le L% kraje. Prvi snopič pride na svitlo marcija meseca, drugi junija, tretji septembra, četrti decembra meseca 1878. Nabiralci naročnikov dobe en ličen ek-semplar za svoj trud zastonj. Ta zbirka bo mnogim jako dobro došla, ker po njej dobimo nekaj, kar dosihmal nismo še imeli, in mislimo, osobito vsaki čitalnici slovenski bode dobro došla ta zbirka narodnih jugo-slovanskih popevk za .,besede" njene.
Naročnine naj se pošiljajo gosp. Fr. S. Kuhaču. Naročniki se pa za m o rej o oglasiti tudi pri vrediiiš'vu „Slovenca".
—	Družba sv. Mohor a. Vabilo v družbo sv. Mobora za 1. 1878. Po odborovein sklepu so udom družbe sv. Mohora prihodnje leto namenjeue sledeče knjige: 1 „S)ovenski Goffine" — t. j. razlaganje beril in evangelj ob nedeljah, ob Gospodovih in Marijinih praznikih, ob godovih svetnikov in svetnic Božjih in ob raznih drugih cerkvenih priložnostih z dotičnimi kršanskinu nauki. Po malokteri knjigi so družbeniki toliko popraševali, kakor ravno
po: „Slov. Goffine-tu"; zato si je odbor v sve-sti, da bode z izdavanjem tega dela ustregel občni želji. Knjiga bode obsegala 5G tiskanih pol; razdeljena je v štiri snopiče, vsak v obsegu 14 tiskanih pol; udje bodo v štirih letih dobili celo knjigo v roke. Č. g. pisatelj L. Ferčuik dekan v Žabuicah, kteri je na odborovo prošnjo priredbo knjige prevzel, osnove dosedanjega „slov. Goffine-ta" bistveno ni spremenil, vendar pa je razlago in nauke •vse skozi popravil in razširil. 2. ,,Potovau je v Rim." Spisal Jakob Gomilšak, pridigar pri sv. Antonu v Trstu. „Namen te knjige — pravi gosp. pisatelj — je družbenike podučevati o glavnem in najimeuitnišem mestu kršanskega sveta, pomnožiti spoštljivost do „sve-tega mesta Rima" in ude potrditi v zvestobi in vdanosti do katoliške cerkve". Potopis bode obsegal 10 tiskanih pol. 3. ,,ObČna zgodovina." Spisuje g. profesor Josip Stare-Peti snopič, v obsegu 10 tiskanih pol, pripoveduje dogodbe srednjega veka do konca križarskih vojsk. 4. „Umai sadjerejec." Poduk, kako sadje pridelovati in ohranjevati, sadna drevesa in sadje spoznavljati in razločevati; spisal g. Franc Kuralt, profesor na slov. kmetijski šoli v Gorici. V poduk bode vverstenih 52 podob. 5. ,,Slovenske večernice," XXXIV. zvezek v obsegu 8 tiskanih pol, bode douašal obdarovane povesti, životopise, pesmi in druge kratkočasile spise. C. ,,Koledar za leto 1879" z imenikom vseh udov in raznovrstnim podu-čnim berilom v obsegu 13 tiskanih pol. 7. Poverjenikom, ki uabero v svoji fari 50 ali več udov, se bode rzuu naročenih knjig poslalo po vrhu primerno število družbinih bukev iz prejšnih let, da jih po svoji razsodbi razdeie ali šolam, ali farnim bukvurnicam, kaceniu društvu ali drugim podobnim zavodom. Po tem načrtu si bode odbor prizadeval, da bode družba sv. Mohora tudi prihodnje leto rešila pre-važno svojo nalogo v blagor in čast mile slov. domovine. Vi pa, dragi rojaki in rodoljubi! ki ste prepričani, da brez duševnega izobraže-nja narod ne najde prave poti do boljšega materialnega stanja, ne odtegnite odboru veljavne Vaše podpore, pomagajte zlasti družbinim poverjenikom, dekanijskim in farnim predstojnikom pri nabiranji družbinih udov. Kjerkoli se Vam priložno zdi , priporočajte družbo, razložite ljudstvu njen namen, povdarjajte njene koristi in prigovarjajte k obilnemu pristopu. Pri toliko neugodnih razmerah, ki dandanes stiskajo naš narod , bodi lepo cveteča družba sv. Mohora naša dika, naš ponos, naša tolažba! Pri oglaševanji in vpisovanji naj se blagovoljno pazi na to-le: 1. Nabira družnikov naj se sklene z zadnjim dnevom mesca febr. 1878. Veliko dela in sitnosti napravljajo družbi taki udi, ki ob določenem času svojih letnih doneskov ne od-rajtajo. Vse častite stare in nove družnike torej nujno prosimo, naj nikar ne zabijo, ob pravem času k družbi pristopiti in letnino poverjenikom oddati, da bo potem mogoče, vse doneske vsaj do petega marca z vpisovalnimi polurni vred v Celovec odposlati. 2. Letnina za vsako posamezno osebo ali ustanovo iznaša 1 gold. dosmrtnina za posamezne osebe , za farne in šolske bukvaruice in družtva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo več za dosmrtne ude) 15 gld. na enkrat, ali S gld. dvakrat v teku enega leta. 3. Kdor prvikrat v družbo stopi, naj pove, da je nov ud; imena naj se zapišejo razločno in sicer iz vsake fare zapored. Tudi dosmrtni udje naj se vsako leto vpišejo, da se njih imena ne spregledajo. Povdarjati imamo, da se dosmrtni ud premeniti ne more in pa tudi ne sme; naj se vsako leto zapiše tisto
ime, katero je bilo vpisano od začetka. Lepo prosimo, število udov, dekauijo in zadnjo pošto na čelu vspisovaujskih pol zaznamovati, ob koncu pa dostaviti, koliko je starih, koliko novih udov in po kateri poti naj se knjige ob svojem času odpošljejo. Imena družnikov naj se pošiljajo z denarjem vred pod naslovom: ,.Družba sv. Mohora" franko v Celovec do u. marca 1878. 4. Bukve se bodo razpošiljale meseca avgusta in septembra. Razpošiljatev je vravnana tako, da vsak ud svoje knjige vsaj do vseh svetih prejme. Knjige naj se spre jemajo kolikor mogoče po č. dekanijskih in farnih predstojnikih. Voznino za bukve mora pa vsak ud sam plačati čast. gosji, dekanijskemu ali farnemu predstojniku. Bukve naravnost po pošti naj prejemajo samo tisti družbeniki, ki jih po gori omenjeni poti dobiti ne morejo, letnini pa naj priplačajo še 20 kr. za kolek iu razne stroške, ki jih taka pošiljatev družbi prizadeva.
V Celovcu dne 15. decembra 1877.
Družbin odbor.
Eksekutivno dražbe.
7, janunrija. 3. Cvajer, 2. Javornik, oba v Ljubljani. 3. Mazgou v Crnomlji. 2. Bole v Mokronogu Sterbene s Toplega Vrha, 2. Luscr iz Novega mesta, 3. Globočuik iz Skocjana, 2. CimermaniJ i« Dobrave, 2. Fabjanoič iz Bele c»rkvo, 2. Uu*ar iz fiermo-Snie, 2. liambič iz Velikega Cerovca. vsi v Novem mestu. 2. Pajk iz Fužin v Žužouberku.
Umrli so:
Od 27. do 31. decembra: Andrej Mladič, go-stač 68 1,, za pljučnico. Marija Androjna, zaseb. o. 7 m., za kaSljem. Marija Kos, tandl. 80 1., j za uuSieo. Jurij Bebar, del. 38 1 , za mrzlico. | Jurij Mazgon, pozanicntirar. 6!) I., vsled starosti. Janez Brojer, častnikov strežnik, pri 4. kompa-j uiji 74. polka, 15. decembra v vojaški bolnišnici, i za pljučnico. Jernej Velepic, slamnikar 35 1., za ! J etiko. Marija Vinkler, gostinja 82 1., vsled starosti, j Janez Potokttv, opvav. o. 11 d., za krčem An-j drej Goršek, vdov. 81 1., vsled starosti. Od 1-2. jjanuarija : Matija Coz, berač 60 1., za šušico. Jakob Jelovčan, del. 58 1., za vtriplj. možganov.
Zalivala,
Vsi m gg, mestnjanom , so-edoni in drugim, ki so se udeležili pogreba našega liubega očeta gospoda
Jurja Mazgona,
izrekuje prisrčno zahvalo
žalujoča družina.
Razglas.
Podpisano županstvo v porazumljenju s cerkvenim predstojništvom nazuani, da je v Šm ar t nem pri Litiji služba orffiiiiistn,
kteri pa mora zmožnost imeti, da tudi občinsko tajništvo odpravlja, izpraznjena.
Stalni letni dohodki združene službe znašajo s prostim stanovanjem skupno 320 gld. izvanrednih štolnih dohodkov dobi organist še posebej od GO do 80 gld. na leto.
Prosilci za to skupno službo, zmožni nemškega in slovenskega jezika naj se do
80. januarja 1878,
preskrbljeni z dotičnim spričalom prižupaustvu osebuo oglase.
Samskega stanu prosilci imajo prednost. Županstvo v Smartnem pri Litiji dne 31. grudna 1877.
Anton Lov&e,
župan.
[ Lepa hiša j
1 z enim nadstropjem blizo mmskoga sa- •
L
z enim nadstropjem blizo nunskega samostana v ftirailišči na pokojnem kraju se prodaja prostovoljno s prav ugodnimi p o g o j a m i. Le nekaj gotovega kupnega plačila se tirja; drugo zna na hiši vpisano ostati.
Kdor želi kaj več o tem zvedeti, naj se oglasi pri opravniitvu ,,Slovenca". (1)

Priporočilo.
Podpisani se prečastiti duhovščini vljudno priporoča za prenovljenje starih ali izdelovanje novih altarjev m vsili dotičnih reč: ter obeta pošteno delo in kolikor mogoče po nizki ceni.
Tudi naznanujem, da imam v zalogi mnogovrstne okvirju in podobe za cerkve ter tudi dva izdelana križeva pota za manjše cerkve po 60 in 90 gld.
Za dosedanje zaupanje se vsim lepo zahvaljuje
Leopold Gotzl,
zlatar in podobar v Ljubljani.
Teietcrnfičij«- il«'»inrn«" rnic 4. januarja.
Papirn« renta t>2 95 Srfshema r<-inu 66,36 — Zl-< ta renta 7,3 1». — lSBoletno državnop' sojilo 113 — j Bank in- iheije793— 1-r-ditne iikc"- 206 20 London h 19 65 —	'03 80. — Ce«. Ur cekini 6 65,— 20
, ('iamtoc 9,75.
Žitne cene preteklega tedna.
Za tiste, kterim nova mera in vnga še ni gladka, pristavili smo. koliko bi reči veljale po stari meri. 1 hektoliter znaša 3BO/I00 mernikov.
V Ljub-	V Novem-	V Kninji	V Mari-	V Ptuju	VOrmtižu	V Trstu	V Celovcu	V Zagrebu
j Ijiini	mestu	boru
gi. kr.	gl. Iti-,	gl.	|(r.	gl. hr. gl, lu-.	gL | hr.	gl.	lir.	gl. kr.	gl. | Ur.
„, . (hektoliter 10 80	10 20	10	8	9 70	9 1 _	8 80	_	—	P <U	8 ' 90
raemee £ meruik 3 10	51	3	]0	2 98	2 77	2 70	—	—	2 90	2	7.}
„ (hektoliter 6 .r>0	7 -	7 1	80	6 -20	f. j -	6 80	-	—	6 I 34	7	-
' ' (meruik 2	2 15	2 !	45	1 90	1 I 85	2 9	—	-	1 92	2	15
(hektoliter 5 85	5 80	6 j	16	5 20	5 50	5 40	—	—	5 68	3	80
Jotme,la (mernik 1 80	1 63	1	80	1 60	1 67	1 1 66	-	i -	1 74	1	16
(hoktolitei 7 48	7 28	7	30	(i 80	5 1 70	4 60	—	—	8 70	7	40
' ' (mernik 2 30	2 22	2 1	24	2 9	1 73	1 40	—	I —	2 67	2	27
1	j	I
(hektoliter 6 50	6 —	6	16	5 70	5 60	7 80	—	—	1 i 46	6	60
™614 • (mernik 2 —	1 85	1	88	1 78	1 62	2 I 40	—	—	I 36	2	3
i
.. (hektoliter 6 50	7 80	7	20	6 60	6 1—	5 —	—	fi 12	6	40
uraice £mernik 2 _	>> 24	2	2!	2 3	I 85	1 ! 95	—	| —	1 88	1	97
I
(hektoliter 3 26	3 90	3	57	3 10	3 —	3 55	----2 80	4	27
UV3a 1 (mernik 1 —	1 19	1	6	- 95	— 93	1 6	—	—	- 86	1	—