40. številka Ljubljana, v petek 19. febrnvarja 1904 XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimai nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za svstro-ogrsks dežele za vse leto 85 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanita se plačuje od peterostopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če so trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah st. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — Dpravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. ii Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po lO h. ii Narodna tiskarna" telefon št. 85. Vojna na Daljnem vztokn. Ali je Rusija že res tako slaba? Niti ene avtentične vesti nimamo, na podlagi katere bi natanko lahko presodili položaj na bojnem polja v vzhodni Aziji. V začetku vojne so nam sicer dohajala Številna in gostobesedna poročila z bojišča, ki so nam v živih barvah slikala japonske uspehe in javljala o ruskih porazih, pozneje pa go postajale vesti redkejše, kratke, jele so Bi nasprotovati; kar se je poročalo danes, preklicalo se je jutri, da je že vsakdo lahko izprevidel, da ta poročila niti ne dohajajo z bojišča, marveč, da so samo proste kombinacije brez vsake verodostojnosti. Sicer je popolnoma razumljivo, da je obema vojujočima se silama mnogo na tem ležeče, da avtentična poročila o stanju vojnih operaoij ne pridejo v javnost, ker se vsaka stranka trudi v interesu svoje stvari, da prikrije svoje načrte pred nasprotniki in jih premoti o svojem dejanskem položaju; navzlic temu pa je Čudno, da se nam že preko enega tedna ni z bojišča ničesar sporočilo, kar bi nam vsaj nekoliko osvetlilo dejanjski položaj in nam dalo vpogled v dogodke, ki se vrše na bojnem polju. Rusi so bili sicer takoj iz prva silno molčeči in njihova poročila — kratka in lakonična — so naštevala zgolj suha fakta brez vsakih podrobnosti. In kakor se kaže, se hoče Rusija vobče držati načela »srebro — golk, zlato — molk« in javnost obveščati samo o važnejših, odločil-nejših dogodkih na bojnem polju, kar je zlasti razvidno iz uradnega komunikeja ruske vlade, v katerem Be ruski narod obvešča, da ni mogoče, da bi se skoro dobila poročila i bojišča, ki je tako oddaljeno od domovine, a da smatra vlada za svojo dol' žnost, da bo takoj obvestila ves narod, ako se dogodi na bojišču v resnici kaj važnega. Z drugimi besedami povedano — s ruske strani bodo, kakor doslej, prihajala le redka, lakonična poročila. Tudi Japonci so postali nakrat molčeči, dasi so bili sprva silno gostobesedni. Ali so morda tudi oni izprevideli, da je bolje malo govoriti in mnogo delati, kakor pa kričati, ne da bi imeli povoda v to? Japonce je doslej vsaj po njihovih zatrdilih spremljala vsepovsodi bojna sreča. Ako je res tako, potem nam ne gre v glavo, zakaj bi ne Brnela javnost dobivati z bojišča poročila, ki bi ne šla skozi roke japonske vlade. Ako je Japonska res na bojnem polju dosegla povsodi le uspehe, čemu je ukazala, da morajo vsi vojni poročevalci predložiti svoja poročila vladi in v nasprotnem slučaju zapretila, da jih postavi pred vojno sodišče? Če ničesar drugega, ta sama odr e d b a dokazuje jasno, da uspehi Japoncev ne morejobiti takšni, kakor se je poročalo in da ima Japonska vzrokov dovolj, da poskrbi, da ne pridejo prave in nepristranske vesti o dogodkih na bojiščih v javnost! To je jasno kot beli dan! Zato smo prepričani, da se absolutno ne da trditi, da bi si bila Japonska priborila že sedaj premoč na Daljnem vztoku in da bi bila Rusija že sedaj izčrpana, dasi se še pravzaprav ni začela prava vojna, kakor to zatrjujejo razni svojo »objektivnost« nagla šajoči, Rusiji nič manj kakor prijazni listi. No, pa recimo, da bi bilo to resnično, ali bi bilo potem mogoče, da bi se Rusija — izčrpana, utrujena, onemogla in brezmočna, kakor je baje — postavila tako odločno po robu Angliji, ki je hotel: njeno zaposlenost na Daljnem vztoku porabiti v t o, da bi na stroške Rusije okre- pila svoj vpliv in razširila svojo veljavo v Tibetu? Iz Petrograda se namreč iz popolnoma zanesljivega vira poroča, d a se Rusija z vso resnostjo pripravlja na morebitno vojno z Angležko. Razmere med Rusijo in Angležko so že dlje časa silno napete in ni dvoma, da bi končno moralo priti do vojne med tema dvema silama, ako bi se ne bilo Angležem še za Časa posrečilo naščuvati Japonce proti Rusiji. Tako so Japonci pravzaprav le angleški slamorezci, kakor je gotovo, da bodo od vojne imeli koristi samo Angleži, ako bi se tudi Japoncem posrečilo, kar pa ni verjetno, da bi zmagali. Videč, da se jim je njihov premeteno sestavljeni načrt posrečil, da se je Rusija zamotala v vojno, so Angleži porabili prvo priliko, da pokažejo Rusiji, da so sedaj oni gospodarji situ-vacije. Razvili so obširno in živahno propagando zase v Tibetu, katera pokrajina je do sedaj spo dala v rusko interesno sfero in kjer je doslej neomejeno prevladoval ruski vpliv. Ko je ruski poslanik grof Benkendorff v Londonu ugovarjal proti takemu početju, ga je vlada, ki je sicer strogo varovala meje diplomatske dostojnosti, skoro surovo zavrnila, in da bi Rusijo še bolj zadela, je te dni še izdala takozvano modro knjigo o mandžurskem vprašanju, v kateri se Rusija naravnost dolži ve-rolomstva in nasilstva. Anglija je seveda prepričana, da si lahko sedaj proti Rusiji, dokler je zapletena v boj z Japonsko, dovoli, karkoli ji je drago, ne da bi Rusija na to reagirala. No, pa kakor se kaže, se Anglija moti in računa napačno, da bi ji Rusija, Čeprav je zapletena v vojno, nemoteno dopustila v kalnem ribariti. Poroča se namreč, da je te dni sprejel car poveljnika zapadnoazijske armade, ki je nato nemudoma odpotoval v Azijo. To hitro odpotovanje je v zvezi s sklepom vlade, da se Rusija odločno postavi po robu Angležem v Tibetu. Takisto sc brzojavno javlja iz Petrograda, da se je glavni guverner v Turkestanu in glavni poveljnik tamkajšnje armade, general Ivanov nenadoma vrnil v Taškent. V vojaških krogih se zatrjuje, da se mu je naroČilo, da naj vse potrebno ukrene, da bo armada pripravljena za eventuvelno vojno akcijo v In diji, ako bi Angležka odkrito zavzela Rusiji sovražno stališče, ali ako bi poskušala škodovati ruskim interesom v Tibetu ali v Perziji. Tp je dovolj jasno povedano! Iz tega pa se tudi razvidi, da se čuti Rusija dovolj močno, se ob enem boriti celo z dvema sovražnikoma. S tem pa so tmdi ovržene one bajke, da je Rusija že sedaj, ko se je šele vojna jedva začela, tako onemogla in oslabela, da je v resnih skrbeh o končnem izidu vojne. Odločni nastop Rusije bo brezdvomno napravil primeren vtis na Angleže in prav gotovo je, da bodo od sedaj zanaprej veliko bolj ponižni, kakor so bili doslej. Mislimo, da se jim ne bode zdelo preveč vabljivo, da bi se zapletli v novo vojno, ko Še barske niso prav preboleli. Sicer pa Angleži itak niso junaki! Ako jim kdo, če je količkaj močnejši, pokaže zobe, si itak ne upajo ničesar, saj so hrabri samo proti slabim. Sicer bi pa vojna z Rusijo bila zanje lahko usode-polna. U važe vati je treba, da je treba Rusiji dvigniti le prst, da revolucijonira vso Indijo proti AngleŽki in kdo ve, ako bi tudi Buri v južni Afriki ne porabili ugodne prilike! To je vzroka dovolj, da bodo ostali Angleži lepo mirni, zlasti sedaj, ko je Rusija pokazala, da se ne da s sabo šaliti, tudi ako je zapletena v vojno na Daljnem vztoku! Nov napad na Port Artur Včeraj smo že poročali, da so baje 14. t. m. japonske torpedovke napadle rusko brodovje pred Port Arturjem. Poročila iz japonskega vira trde, da je veliki snežni metež, ki je sicer razdružil Japonce, vendarle japonskim ladjam mnogo koristil, ker je preprečil, da Rusi niso mogli dobro meriti in zadeti s svojimi streli japonskega brodovja. Dognano pa je baje, da ni bila niti prva niti druga japonska torpedovka poškodovana. Poveljnika sta izjavila, da se pri napadu ni prav nič videlo, obe ladji sta se počasi približali pristanišču in svoje torpede izstrelile šele, ko ste bile v neposredni bližini ruskih ladij. Japonski pomorski oficirji naglašajo, da se je prvi napad na Port Artur izvršil z gotovim namenom, da bi se uničilo polovico ruskega brodovja, ako bi tudi ista usoda zadela japonsko mornarico. Po usodepolnem porazu (??) Rusov je baje admiral Al ek seje v poklical vse oficirje k sebi, ki so zakrivili s svojo malomarnostjo ta občutni poraz. Admiral je izjavil, da je v tem oziru največ zakrivil neki mladi oficir, ki bi imel s svojo tor pedovko stražiti, a se je mesto tega s tovariši vozil po pristanišču. Ale ksejev je nato potegnil samokres in na mestu ustrelil dotičnega poročnika. ?? Ruska vojna sila v Mandžuriji. Koliko vojaštva da ima Rusija v Mandžuriji, ne ve nikdo prav go* tovo in ruska vlada sama skrbno čuva, da ne pride nikaka vest v javnost, iz katere bi se dalo sklepati na številnost ruske armade na Daljnem vztoku. Vse kar se v tem oziru piše, so večinoma same kombinacije. Nekateri trde, da je v Mandžurski samo 60.000 Rusov, drugi zopet zagotavljajo, da jih je 200000, zopet drugi pa z vso resnostjo zatrjujejo, da imajo Rusi že okoli 650000 mož na Daljnem vztoku, kar je pač dokaz, da nikdo nima pojma o celi zadevi. Sedaj se zopet poroča iz baje avtentičnega vira, da ima Rusija v Mandžurski v celem 228.000 mož s 3900 oficirji in sicer v prvem od-deiku 180.000 mož in 3000 častnikov, v drugem pa 48.000 mož in 900 častnikov. V prvem voju se nahaja 110000 pešcev, 12 500 konjenikov, LISTEK. Pod novim orloma Zgodovinska povest. Tretji del. XI. V malem salonu grofice Bertrand je bila zbrana pri čaju interesantna družba, v kateri so bili tudi baronica Cojzova, pomožni škof Ricci, eden najbolj prekanjenih duhovnikov tiste dobe, baron Kodelli, Konrad in — prvikrat — tudi Kopitar. Prvo besedo pa je imela vzlic svoji starosti še vedno živahna gospa Dillon. Ko je prišel Kopitar, se je gospa Dillon ravno prepirala b škofom Ric-cijem o ženski kreposti. — Oh, te moralične budalOBti, ki ste si jih duhovniki izmislili, je tarnala gospa Dillon, te grene vsem že nam življenje. Ljubezen je moč, ki je vsi Škofje na svetu ne bodete premagali. — Saj o tem ne dvomim, milostiva, se je sladko zagovarjal škof Ricci. Jaz le trdim, da mora žena Bvojega moža|vse svoje življenje ljubiti. — Bežite, bežite, je protestovala gospa Dillon. To je nemogoče. Vsaka ljubezen traja samo nt kaj časa, potem ugasne. To je nekaj čisto naravnega. Moži se žena enkrat ali dvakrat, ljubi pa lahko desetkrat in vBelej resnično, ' četudi ima svojega moža sicer prav rada. — Milostiva, vaši nazori so strašni, je vzdihoval Škof Ricci, a tako, da se je dobro poznalo, da misli vse drugače. — Ali resnični so vendar, je trdila gospa Diilon. Ženska zvestoba je ravno zato prišla ob vso veljavo, ker sploh ni moža na svetu, ki bi bil ženi vedno zvest. Vsak mož bo kdaj izneveri svoji ženi; žena pa naj bi moža vedno tako ljubila, kakor prvi Čas po poroki! — Strašno, strašno, je ječal škof Ricci, a vide, da se mu vse smeje, se je začel smejati tudi on. — Strašno, strašno, ga je oponašala gospa Dillon. Vam se pač možje smilijo? Jaz pa pravim, da ima vsaka žena pravico, živeti po svojem temperamentu in po svojem srcu. To je resnična ravnopravnost — vse drugo so prazne besede. — Ali — kaj bo po smrti ? Sodba bo strašna! — Mar mislite res, da bo kdo zaradi tega, ker je bil na zemlji nekaj trenotkov srečen, zato po smrti kaznovan z večnim trpinčenjem? Ljubi monsignor, če vi to sami verjamete, potem Vas pomilujem. Pri grofici Bertrand zbrana družba je ta prepir med gospo Dillonovo in škofom Riccijem poslušala z različnimi čutili in najbrže bi se bila razvnela velika debata, da ni v tem trenotku prišel ordonančni vojak grofa Bertranda in poklical Konranda, da naj gre h generalnemu guvernerju. Konrad j«-- izostal le malo časa, a ko se je vrnil, je bil bled in pre-paden. — Oprostite moje dame, je rekel z vidnim razburjenjem, da Vas zapustim. Važni opravki me silijo v to — in prosim — ohranite mi svojo naklonjenost Vsi so se začudili, a predno je mogel še kdo kaj vprašati, je bil Konrad Že isginil. Kmalu nato je prišel v sobo grof Bertrand. In zdaj je zbrana družba izvedela, kaj se je Konradu zgodilo. — Ker se je zadnji čas v Ljub* Ijani pojavilo nekaj sumljivih ljudi, je policija izvršila revizijo hiš. Vsakdo se je moral legitimirati. Tudi kot bivša operna pevka znana Oiimpija je morala predložiti svoje izkaznice. In tu se je konstatiralo, da se Oiimpija pravzaprav imenuje Ljudmila Podobnik in da je zakonska žena kapitana Konrada Podobnika. Vsi bo strmeli, in cela vrsta vprašanj o vzroku, zakaj Konrad ne živi s svojo ženo, se je vsula na grofa Bertranda. — Tega ne vem natančno, je rekel grof Bertrand Konrad mi je le na kratko povedal, da ga je njegova žena kmalu po poroki zapustila in da je neče več poznati. Najbolj se je čudila baronica Coj-zova, saj je bila z Ljudmilo dobro znana. Nagnila se je b Kopitarju in ga tiho vprašala. — Ali Vam je bilo to znano? — Da! — In vendar niste Damjanove Mare svarili! Kopitar — to ni bilo lepo4 — čemu naj bi jo bil jaz svaril? Mara ve vse to ravno tako natančno, kakor jaz. — Mara to ve in se vendar ni odvrnila od Konrada? Na obrazu baronice Cojzove se je zrcalilo neskončno presenečenje. — Kaj mislite, baronica, da se prava in resnična ljubezen za kaj takega zmeni? Prava ljubezen ne pozna ovir, ne konvencijonalnib, ne resničnih, ker je edinole sama sebi namen. Tako ljubi Mara Konrada, čeprav je po zakonu vezan na drugo Žensko. V očeh baronice Cojzove je nekaj zasvetlikalo in hitro zopet ugasnilo. Kopitar pa si je mislil: V njeni duši se je rodila želja, da bi tudi ona bila zmožna take ljubeini — ia je koj zopet ugasnila; ta ženska zna ljubiti; ali Žrtvovala ne bo svoji ljubezni ničesar. Med tem, ko so »na dvoru« tako govorili, je Konrad hodil doma po svoji sobi gor in dol ter premišljal, kaj naj stori. Zdaj, ko je policija vedela za njegovo in Ljudmilino tajnost, je bilo gotovo, da se kmalu zazna po vsem mestu. Pripravljen je bil kljubovati in se ne vpogniti, naj se igodi karkoli, ali hudo mu je bilo za Mar o, ki bo morala sedaj trpeti in ki jo bodo zlobni jeziki obirali, češ, da ima ljubavno razmerje z oženjenim možem. Težak notranji boj je bfl Konrad predno je prišel do sklepa. Končno se je vendar odločil in šel k — svoji ženi 7500 topnicarjev s 27 baterijami, 12.000 pijonirjev in 8000 trdnjavskih topnicarjev, y drugem voju pa 40 polkov pehote, 36 švadronov konje-ništva in nekaj baterij. Ce so te na vedbe resnično avtentične, se ne da kontrolirati; mogoče je, da so bile te številke svoje dni resnične, sedaj pa prav gotovo ne odgovarjajo več dejanskemu stanju, ker dan na dan dohajajo v Mandžurijo novi vojaški oddelki. Predaja trdnjave Šanhaikvana. Rusija je priznala nevtralnost Kitajske, vsled tega se je tudi, kakor je popolnoma pravilno, umaknila iz trdnjave Šanhaikvan, ki leži na kitajskem ozemlju. Angleži so že računali, da bodo oni zasedli od Rusov zapuščeno trdnjavo, katere bi potem seveda nikdar več ne dali iz rok, toda to pot so se motili, zakaj Francija, zaveznica Rusije, je dobila dovoljenje, da zasede za čas vojne Šanhaikvan. To je tudi za Ruse ve like važnosti, ker Francija bo kot zaveznica gotovo skrbela za to, da se bo v celem okrožju trdnjave strogo izvrševala nevtralnost, Če9ar bi se pa ne bilo nadejati, ako bi dotični fort zasedla Angleška, ki je že B prepustitvijo pristanišča Vejhajveja Japoncem v operacijske svrhe pokazala, kako ume respektovati nevtralnost. Japonski poskusi. Kitajci pripovedujejo, da je bilo pri Čungtanfu mnogo preoblečenih Japoncev, ki so hoteli skupno s Cun-guzi razstreliti ruski vojni vlak. Kitajci pa so to preprečili, ker so se bali, da bi vsled tega prišli v na-vzkriže z Rusijo, in ker so vedeli, da bi bilo to povod za intervencijo drugih evropskih vlad. Kitajska pa hoče biti na vsak način nevtralna in je za to ukazala, da se na železnici ne sme več prevažati orožje in strelivo. Da bo ji mogoče svojo nevtralnost varovati, je poslala svojo armado, ki se je vozila v 15 posebnih vlakih, na mejo. Poveljnik te armade je Tavtai Vang v Canjangu. Tem vojaškim oddelkom bode sledilo 10.000 mož pod poveljstvom Majikuna, ki se bo s svojim vojaštvom nastanil v Šahu. Vesti, da nameravajo Japonci uprizoriti kak atentat na mandžur-sko železnico, se tudi z ruske strani potrjujejo. Iz Harbina pa se poroča, da so Rusi dali vse na Mandžur-akem se nahajajoče Japonce zapreti, ker se je dokazalo, da vohunijo za japonsko vlado in da jih je bilo preko 60 v direktni zvezi z japonskim generalnim štabom, kateremu so sporočili vsako gibanje Rusov. Več teh vohunov so baje Rusi že postrelili. Avstrijska delegacija. Dunaj, 18. februvarja. Proračunski odsek avstrijske delegacije je sprejel predlog del. dr. Derschatte glede zvišanja pokojnine vojaškim osebam in njih vdovam in sirotam, katerih penzijoniranje se je izvršilo pred letom 1900. Vladi se naroča, da že v proračun za leto 1905. postavi v ta namen potrebno svoto Debate so se udeležili deiegatje Popovski, grof Kottulinskv, grof Z e d t w i t z in vojni minister baron Pitreich, ki je predlog pozdravil ter obljubil da stori v njegovo uresničenje še enkrat potrebne korake pri obeh vladah. Potem je delegacija nadaljevala razpravo o redni vojni potrebščini Princ Lobkovic je izrekel hvalo vojnemu ministru, topničar-ekemu nadz. fcmst. Kropatsohku in generalnemu majorju Krobatinu za opetovano, odkritosrčno razlaganje novih topov. Nadalje je rekel, da se da narodnostni moment v armadi kaj dobro spojiti s monarhiČnim čutom. Govorniku se ne zdi opravičeno, da bi se v ogrskih vojaških Šolah še bolj gojila madjarščina; kajti ravno tako malo, kakor mi v Avstriji ne smemo zasledovati g e r m a n i -zatorične tendence, tudi Ma-djari ne smejo mad j ari z o vat i z armadi z a n a š d e n a r. Govornik je je vprašal ministra, ali je res, da se ogrski državljani v vojaški akade- miji pogojno ne smejo učiti kakega slovanskega jezika. Re-servatni ukaz vojnega ministra je popolnoma v soglasju z vojaškim služ- bovnikom. Del. dr. Fiedler je dokazoval, da Ogri nimajo pravice, si razlagati državnopravno nagodbene zakone s ozirom na skupne zadeve. Resolucija dr. Derschatte bi armado popolnoma izročila Ogrski-Sprejetje te resoluoije bi bilo izzivanje vseh nenemških narodov v drŽavi. Dolžnost vseh poslancev je, se potegovati, da dobi avstrijski parlament vse tiste pravice, ki so se dovolile Ogrom. Delegata K a i s e r inGrlockner sta povdarjala, kake skrbi delajo Nemcem vojaške koncesije, ki so se dovolile O .rom; ravno tako jih vznemirja tajni ukaz vojnega ministra glede jezikovnih razmer v armadi. Delegata DziedusziokiinDu-lemba sta dokazovala »vznemirjenim« Nemcem, da se dotični ukaz ne sme motriti z narodnostnega stališča, temuč je treba vedeti, da je isti iz vojaških ozirov upravičen in potreben. Del. knez Schdnburg je rekel, naj se vojaške konoesije, ki so se dovolile Ogrom, tudi pošteno izpolnijo, obenem pa se naj Ogrom odločno zakliče: »Do tu in ne dalje!« Prihodnja seja bo jutri. Položaj na Balkanu. Sofija, 18. februarja. Vlada je napovedala obsedno stanje v obsegu 30 km ob oeli turški meji od Kustendila do Črnega morja; na ta način se hoče ovirati prestop vsta-škim četam čez mejo. Dunaj, 18. febru arja. Velika važnost se pripisuje besedam, ki jih je govoril danes cesar nadškofu iz Sofije, Meniniju. Cesar je namreč reke), da upa, da bo videl reforme na Balkanu izvedene in mir ohranjen. Nadškof je povedal, da bo macedon ski odbor s svojimi akoijami počakal do izvedenja reform. Nadškof se je prepričal iz konferenc v Carigradu z angleškim in avstrijskim poslanikom, da mislijo velesile z reformami resno. M e n i n i potuje z Dunaja v Rim, da poroča papežu o položaju na Balkanu. Cesar ga je naprosil, naj izroči papežu njegov pozdrav. Rim, 18. februarja. »Giornale d' Italia« piše, da si napravlja Av-stro-Ogrska mučen položaj napram Italiji s svojim posredovanjem na Balkanu. Vsakdo si lahko misli, kaj stori Italija, ako bi Avstro - Ogrska posegla na Balkanu z vojaškim posredovanjem. »Tribuna« pa je prinesla razgovor z nekim inozemskim diplomatom v Soluuu, ki je rekel, da je sedaj prišel tre.iotek, ko Kalija lahko izkoristi svoje zvezno razmerje z Avstro-Ogrsko. Avstrija je pripravljena, da posreduje v Maoe-doniji, kakor brž bodo njem interesi v nevarnosti. Itulija bi se vsled tega morala sporazumeti z Avstrijo ter v posebni pogodbi natanko navesti, kaj se ji mora pripoznaii v slučaju, da A v s tro - O grs k a zasede Macedonijo. Iz Srbije, B e 1 g r a d, 18. februvarja. Včeraj bi se bile morale začeti ljudske slav-nosti v proslavo stoletnice prve srbske vetaje pod Karagjorgom. Slav-nosti pa so se iz neznanih vzrokov preložile za 10 dni. j Delgrad, 18 februvarja. Častniki, ki so bili zaradi zarote v Nišu zaprti in odpuščeni, so baje prosili vojnega ministra, da smejo vstopiti v rusko armado. ' Sofija, 18 februvarja. Vojno ministrstvo je odredilo, da se rekrutje, ki bi se sicer sklicali šele leta 1905, skličejo že 15. februvarja 1904 k vojaškemu izvežbanju. Zato pa se rekrutje pehote, ki so se vežbali od oktobra lanskega leta, zaČ&sno od puste. (Namen te naredbe je pač, imeti čim več izvežbanega vojaštva za vse eventualnosti.) Potovanje francoskega predsednika v Rim. Pariz, 18. februvarja. Preds^d- I nifc Loubet je vsled rusko-japon- | . ake vojne hotel preložiti tvoje poto-I vanje v Rim, češ, da bi se mu ne I spodobilo razveseljevati, medtem ko I je saveznioa Francoske v stiskah. I Ruska vlada pa je predsedniku spo-1 ročila, da bi ji bilo celo ljubo, ako I potuje v Rim ter s tem pripomore I k splošnemu pomirjenju. Sicer pa da I Rusija itak ni v neugodnem po I ložaju. Koreja in Korejci. i. I Zanimanje vsega sveta je dan-I danes osredotočeno na rusko-jspon I sko vojno. Zanimivo je tedaj zve-I deti kaj o deželi in njenih prebivalcih, I ki sta posredno preporno jabolko te I vojne. To je polutok Koreja. Cesarstvo Koreja meri 237.000 km1 ter šteje 8—9 milijonov prebivalcev. Korejanoi so mongolske pasme kakor Japonci in Kitajci. Od svojih sople-menikih bratov pa se v marsičem zelo razlikujejo. Korejeo je rojen suženj in tak najbrže tudi ostane, pod čigaver vrhovno vlado tudi ostane. Za duševni polet so preleni in naravnost apatični za vsak napredni pojem. Za vojaka in za vojno pa že Korejec sploh ni, ker je strahopeten do skrajnosti. Ni ga menda naroda, ki bi bil 300 let, kakor Korejci, ostal brez vojne. Svoje zgodovine K jrejci sploh nimajo, temuČ se naslanjajo na kitajsko zgodovino. V zgodovini Kitajske in Japonske je bila Koreja od pamtiveka pravcata ! žoga. Do leta 1636 so bili Korejci pod japonsko vlado, tega leta pa so si jih podjarmili Kitajci, ki so jih imeli pod seboj skoraj 300 let. Vsled kitajsko japonake vojne je postala Koreja leta 1893. nekako samosvoja, in njen kralj si je pridjal naslov oe sarja. Ta, kakor vsak prejšnji prevrat se je izvršil popolnoma brez sodelovanja Korejcev. In če si po sedanji rusko-japonski vojni pridobi vrhovno oblast nad Korejo Rusija ali Japon ska, to je Korejcu vseeno. V njem živi čut, da mora tlačaniti bodisi Petru ali Pavlu. Vsekakor je bil Korejcem kitajski jarem mnogo laglji kot japonski. Kitajcem so morali plačevati kot davek le 100 funtov zlata, 1000 funtov srebra, 2000 vreč riža, toliko kosov platna in svile, več tigrovih kož itd. Japoncem pa so morali plačevati takozvani sramotni davek v človeških kožah, najmanj 30 na leto. Dasi ima Koreja isto zemeljsko lego kot n. pr. opanija in Južna Italija, je tam neznosna poletna vročina in še neznosnejši zimski mraz. Ra zen riža si skoraj ničesar ne pride-ljuje za izvoz. Še za domače potrebe si razen čevljev in sandalov ne znajo ničesar izdelovati. Vse druge potrebščine si morajo kupovati pri Kitajcih. Železnico imajo le eno, ki spaja glavno mesto S e o u 1 (izgovori Saui) s pristaniščem S e m u I p o, pa še to železnico so jim igradili Japonci, ki so tudi njeni faktični go-spedarji. Francoski misijonarji so jih učili saditi krompir in sadno drevje, toda cesar je v svoji komer vat'vnosti sajenje krom irja strogo prepovedal. Sad6 ga le prebivalci goratih krajev, kamor takorekoč cesarjeva oblast ne sega. O živinoreji pravzaprav ne more biti govora. Koz in ovac Korejec ne Gim? imeti, to pravico imu le ceser. Ovčje meso za hrano na dvoru, koze pa daruje cesar svetniku Konfutsiju. Zato pa je v deželi brezštevilno zverine, kakor volkov, medvedov, posebno pa tigrov, ki raztrgajo na leto nebroj prebivalcev. Tudi psov brez gospodarjev se klati po mestih in vaseh cele črede, kakor na Turškem. Dočim pa so Turku psi za varstvo domovja in da zrejo razno mrhovino, I je Korejcu pes za najslajšo pečenko, ravno zaradi tega, ker ne sme rediti I druge drobnice. Korejci se ponašajo s svojim j uboštvom, zato tudi vlada strogo za- I branjuje vsako izkopavanje rude, I dasi so posebno severne pokrajine I bogate zlata, srebra in bakra. Plemstvo se med seboj grdo sovraži in preganja, a ne zaradi po- I litike in načel, ker vsega tega ne I poznajo, temuč le iz nevoščljivosti j in dobičkarije. Cela zgodovina zad njih 300 let obstoji le iz krvavega medsebojnega progajanja in zašle- I dovanja. Tudi je pri Korejancih vkljub bojazljivosti doma krvna osveta, ka kršne ne poznajo niti balkanski Slo-vam. Sovraštvo in maščevanje se prenaša pri Korejcih od očeti na sina, od sina na vnuka, tako da pri- I pada sin vedno tisti stranki, kateri I je pripadal oče. OČe odda na smrtni I postelji einu maščevanje in z njim svojo obleko, ki je ne sme prej od- I ložiti, dokler se ni krvno maščeval. I Ako se sinu osveta ne posreči, odda I jo z očetovo obleko vred zopet svo- I jemu sinu. vsled česar je videti tuii I plemenitašt* hoditi po ulioah v cu- | njah, ki sta jih nosila že oče in ded. Vladni zistem je seveda v Koreji absolutističen, in car ima neomejeno pravico nele do imetja, temuč tudi do življenja vseh svojih podanikov. Vladarjeva oseba je sveta ter se mu morajo izkazovati božanske časti. Njegovega imena ne sme nihče izgovoriti pod kaznijo, njegova slika se nikjer ne pokaže niti na denarja in znamkah ne. šele po njegovi smrti izve narod za njegovo vladarsko ime in se napravi njegova slika za dvor. Pred vladarja ne sme nihče stopiti s pajčolanom na obrazu ali z očali na nosu. Kdor bi se ga dotaknil z železom, in Četudi le z iglo, plača to hudodelstvo z življenjem. Tako se o nekem korejskem kralja pripoveduje, da je dobil rano na roki, ki bi se bila dala ozdraviti, ako bi se bil hotel podvreči operaciji, ker pa se njegove rane ni smelo dotakniti Železo, je umrl. Drugi kralj je bil v podobnem slučaju „pametnejšiu. Poklical je zdravnika, ki ga je operiral, po operaciji pa ga je dal po zakonu usmrtiti. Kraljevi grad v Seoulu je kap lesenih in papirnatih kočic, med njimi pa so ribniki z mramornimi mostiči. Po celem dvoru pa kar mrgoli žensk in evnuhov. Ženske si nabere vladar iz cele dežele izlepa ali izgrda. Te vladarjeve žene pa »o proti vsem predpisom, da zapadejo smrti, ako grese s kom drugim, vendar le skupno blago dvorskih strasti in razbrzdanosti, kakor sploh Korejci v spolskih strasteh ne poznajo meje. Neštevilni princi in dvorja-niki, vsi si tešijo skupno strasti na teh cesarjevih žrtvah. Kadar vladar umrje, žalovati mora ves narod za njim 27 mesecev. Žaii.;i obleka pa pri Korejcih, Japoncih in Kitajcih ni črna, temuč bela. Obleka, klobuk, Čevlji, pajčolan, vse mora biti med tem časom belo. Vse to pa velja le za moške, za ženske zakoni sploh ne obstoje, ker jih ne smatrajo za ljudi v pravnem pomenu. Vladarjevo truplo ostane 5 mesecev nepokopano. Med tem časom se ne sme darovati bogovom, prepovedane so ženitve, mrtveci se ne smejo pokopavati. Nobea Ko -rejec ne sme med tem časom usmrtiti kake živali niti se hraniti z mesom. Tudi kaznenci se ne smejo pretep?vati ali na smrt obsojati v teh petih mesecih. Dnevne vesti. V Ljubljani, 19. februvarja. — Zanimiv razpis« Neki slovenski rodoljub in sotrudnik našega lista nam je poslal 2 0 kron kot nagrado tistemu, ki najbolje pogodi, kar je zahtevano v dotičnem razpiBU. Ta razpis se glasi: »2 0 kron nagrade daruje neki usmiljeni samaritan in prijatelj slov. kmeta in kmetic tistim slov. pisateljem, literatom in politikom, katerim se po sreči najbol,š*, najžzdatnejša, najvažnejša in najimenitnejša sredstva proti oderuštvu našega revnega trpina kmeta in kmetic od strani rimskokatoliških duhovnikov od škof^ do zadnjega kaplančka v teku letošnjega leta od danes do 31 decembra 1904 v »Slov. Naroda« obelodaniti. Ode-ruštvo se vrši: a) tamo v spovedaioi in na smrtni postelji pri bolnikih; b) očitno po prižnicah in družbah. Ljudstvo se odira na sledeče nač im : 1. Z žitno in vinsko bero. 2 Pri po grebih, porokah, krstih itd. 3 Pri velikonočnem izpraševanju — za sveče. 4 S cerkvenimi sedeži. 5 Med mašo in pridigo z mošnjo. G. Pri tretjerednikih in tr^tjerednicah. 7. Pri Marijinih in mlad-niških družbah. 8. Za črne mase. 9. Za maše z blagoslovom. 10. Za urne ali vremenske maše. 11. Za papeža in misijonarje. 12. Za škofove zavode. Dotični do pisi naj se pošljejo pod naslovom: »Motu proprio.« Konoem leta se spisi od si. uredništva presodijo in najboljšemu izroči dar 20 kron. Pisa telj teh vrstic in darilec hoče se sam tupatam tega dela lotiti, morda se mu posreči, da dobi 20 kron nazaj. Za obilno in živahno udeležbo se vljudno prosi. — Kmetski prijatelj.« 2a sedaj nimamo temu spisu ničesar dosta viti. Poslanin 20 kron smo plodonosno naložili in jih koncem leta izplačamo tistemu, ki najbolje ugodi razpjsniitovi želj i — K aferi jurista Wen-gerjtt. Nedavno tega je bilo v »Slo vencu« čitati popravek, da jurist \Ven-ger, ki je imel z nekim »Savanom« rekontre v L ubijani, ni član kakega nemškega dijaškega društva, temuč »nepolitičnega« pevskega društva v Gradcu. Sedaj pa izjavlja »Nemško akademično pevsko društvo v Gradcu« po nemških listih, da je omenjeni popravek prišel v ljubljanske list« brez vednosti in volje dru št v« Nadalje povdarja društvo, da je sicer res nepolitično, da pa z as led u -iste tendence, ki so ob sebi umevna dolžnost vsakemu Nemcu in akademični korpo, raciji še posebno v stiskan jezikovnih pokrajinah. — S Cola nad Vipavo s« nam piše: Veliko uslugo bi župnt Košir v Koroški Beli storil, da bi svojim nekdanjim eolskim klerikalnim in antiklerikalnim ovčicam blagovoli obelodaniti, kam je pripravil 670 gld kateri znesek je zapustila I Pregelj kot prispevek k zgradbi novega oi-tarja v tukajšnji cerkvi. Kot še ved v , zveste njegove ovčice, svetujemo n j torej, da nam to zadevo pojasni v eni prihodnjih številk »SI o vene ali »Domoljuba«, da «i » t. obrani med nami dobro ime — in obenem zaveže jezike tukajšnjim r dovednežem. — To ao narodnjaki! rokah imamo pismo, na katerem s« nahaja samonemški po It t , pečat »Si. Margareten in Krai' Šmarjeta je torej v narodnem oziru tako mlačna, da niti dvojezičnem pečata ne zahteva. To je vendar škandal! — Imenovanja pri poiti. Poštna aspiranta Fran P e t e r a i in Filip Zavadlav sta imenovana za poštna pomožna uradnika v Ljubljani. — Vojaška veat. Generalni intendant pri 11. voju Emanuel M a n d i ć je šel v pokoj ter dob.! pri tej priliki red železne krone J vrste. — Repertoir slovenskega gledališča. V soboto se po,o tretjič velika opera »Afričanka«. — V torek pride na slovenski od • Bataillova francoska dramatizac a slavnega ruskega romana Leva T< stega »Vstajenje« v 4 dejanjih m s predigro. Tolstega roman je znan tudi našemu občinstvu po prevod ki je izšel v »Slovanski knjižnici«. — Slovensko gledališče. Zdaj utegne hiti kakih 15 let, kar i zaslovelo ime Maurice Maeterlinck Zaslovelo je kar Čez noč. Med Fra: cozi je Šel za Maeterlincka Ootav* Mirbeau v boj, med Nemci Makaim, lijan Harden. Kakor ta dva, tako tudi drugi častilci niso Maeterlincka nikri -karakterizirali, nego samo opeval:, niBO govorili o njegovih svojstviI\ nego mu samo klioali Haleluja. Kr tika je proti Maeterlincku ostro na stopila, a njegovi pristaši niti odgo variah niso. Očitalo ssje Maeterlincku, da je temen, nerazumljiv, nelo^ičer nenaraven in njegovi čestitci so is 'e smejali in niso Maeterlincka fef nili, nego ga le še bol) povzdigova prepričam, da nobeni kritika : premaga Maeterlinckovih iti In ni* i se motili. Maeterhnck je teman, ne razumljiv, nelogičen in nenaraven, in vendar se ne more nihče ubr& čaru njegovih del. Menda zato, ker vse, kar Maeterhnck pove, ni bilo > * nikdar tako povedano, kar on pokaže ni bilo še nikdar tako pokazano, k on vidi in si ši stvari, ki jih ni nikdar nihče videl m slišal. Vse, kar piše Maeterimck, je čudovito čudoviti so ljudje, ki jih opisuje, čudovite hiše, v katerih stanuje, čudovite so smii i in dejanja tdh ljudi. Maeterlinck govori vedno le o ljubezni, o sovraštvu in o trpljenju takih ljudi, ki so po polnoma drugače ustvarjeLi, ki vsi drugi; to so otroci njegovih sanj in viiij, ne pa otroci življenja. Ni logično in psihologično verjetno-Maeterlinck nikdar gledtl; v ajfgo dramatičnih delih so posamični [ zori le stopnice, po katerih se njajo duše. Tudi »M o uri a Van na« je tako delo. Čudno, neverjetno, da nemogoče in vendar polno čara. Ž$ snov je nekaj posebnega. Florent ska vojska oblega Pno. Pizancem i že pošla živila in strelivo in bati tu jim je poraza. Njihov povaljuiit Gui don Colonna pošlje svojega očeu t vodji florentinske vojske Pnnma posredovat. Prinzivalli je priprav, dati Pizancem živil in streliva, če pride Monna Giovanna, žena poveljnika Gridon* Coioniie, go a, odeta samo s plaščem, v njegov s tor in ostane eno noč pri njem. lu Monna Vauua gre res v Priiuivalli-jev tabor, da se žrtvuje, lu tam i/ da jo ljubi Prinzivalli izza mladih dui — a Prinzivalli se jc ne dotakne, s zbeži, ker je njegovo stališče m n ljivo, ž njo v Pizo. Ona mu jamci, la bo v Pizi na varnem. Toda Gvidon Colonna ne verjame, da se je njegova žena vrnila čista in nedotaknjena iz Prinzivallijevega šatora, odpustil bi svoji ženi le, če bi rekla, da je zvabila Prinzivallija seboj, da se nad njim] maščuje. In zdaj vzkipi v Vanui ljubezen do Prinzivallija in ona prizna neresnico, da je oneeaščena in zahteva, da se prepusti njenemu maščevanju Prinzivalli — zato, da bi ga rešila. Čudovita je ta snov in čudoviti so ti značaji — vsaj asi pameti nerazumljivi. Kako nehe roičen, prav Žalosten je ta Gvidr.j Co-loiina. Najprej divja kakor be^je^ ko izve, da se ho Če njegova žena žrtvovati za Pizance, potem pa jo vendar pusti iti. Ko bi bil Gvidon junak, bi bil raje svojo ženo usmrtil, kakor da jo je pustil iti v Prinzivallijev tabor. Ia ta Prinzivalli ! Ta strašni condottierc, ki je brodil v Človeški krvi, ki je moril in požigal — kako sentimentalen, vitez postane ta mož, ko pride Vanna k ujemti. Sen njegovega življenja je bil: msiliti jo hočem, da pride iz liise svojega moža, gola in brez vo^je, v moj naročaj — a ko jo ima v sv<«;ih rokah, ga plamen njegove dolgoletne ljubezni ne prevzame. Če bi Prinzivalli rekel: nečem ljubezni, ki sem si jo pridobil z mečem, ki sem jo kupil z voli, katere sem Pizancem daroval, bi bilo to umljivo, ali da se tako strasten človek kar na kratko odpove svoji ljubezni, to je nerazumljivo. In nerazumljiv je tudi značaj madonne Giovanne, ker si ni mogoče tolmačiti, kako da rako hipoma nastane v njenem srcu tolika ljubezen do Prinzivallija Pomislimo samo, v kaki luči bi bile Tse osebe, ko bi bil Maeterliiuk spisal še četrto dejanje: Monna Vanna zbeži s Prinzivallijem, G 7\. don je prevaran in osramočen; d&»l e svojo ženo, da so se Pizanci soet enkrat pečenke natepli; stari Marko Colonna je bolj podoben rufiianu, šakor skrbnemu domoljubu, ljudstvo ouansko pa bi lahko reklo: Prinzivalli nam je daroval čredo volov, da bi Gvidon Colonna ne bil v Pizi sdino bitje, ki ima rogo. Ia vendar ima igra svoj čar in tako zmagovito notranjo moč, ds se ni ubraniti utiša, ki ga napravi. Maeterlinck je enega najčudovitejših svojih junakov, Ruvsbroecka, nekoč imenoval pija nega orla. Ali ne velja ta karakteristika za Maeterlincka samega? Orel jp, orlovsko je njegovo oko, orlovske so peruti, aii orel |e, ki se negotovo, nekako opotekajo podi po zraku. — Predstava je bila dobra. Tudi v drugih večjih gledališčih bi te igre ne mogli bolje igrati. GospČ. Ril o k o v a je igrala svojo vlogo z močnim temperamentom in z veliko vnemo; v drugem dejanju je bila morda nekam premalo izrazita, v tretjem dejanju pa je v njej vse vrelo. Gesp. Lier ie igral Gvidona z mogočnim pato-acm in velikimi gestami; gospod Čonskij je predoč*l Prinzvallija kot plemenitega, viteškega moža Markantno in fino je g. BoleŠka izvedel Trivulzia in tudi g. D r a -iT u t i n o v i ć je hvalevredno predstavljal starega Colonna. SplGh je bila igra dobro inscenirana in izvedena — škoda, da se je konec zadnjega dejanja črtal. Ali, če pripo-znamo igralcem, da je vsak storil, kar je mogel, s tem še ni rešeno, da je bilo to igri primerno. O Bbck-linu s* je nekoč pisalo, da je za osebe, ki jih je slikal, moral izumljati oblačila, ki ne spominjajo na n beno historično nošo. Če naj Mae-rerlinckove bajkam podobne drame dosežejo popolni vspeh, morajo igralci posnemati Bocklina. Za Maeterlin-ckove igre je treba posebnega stila, posebnih dekoracij, posebnih gest, posebnega pointiranja.» M on na Vanna« je pesem ljubezni v treh oddelkih, fantastična in bajna pesem pa se ne sce igrati realistično. Sicer pa se mera prizr.au, ds store ieto napako malone v vseh gledališčih. — Za sklad II. vseaokol-skega izleta (40 letnica) je btagajmčarka slovenskega ženskega telovadnega društva gospa Marija ?tova, izročila »Sjkuiu« 247 K 20 h kod čisti dohodek za iz cvet-lićnjaka prodane rož'ce na »Sokolov« maekaradi. Živela! — Komorno-giasbeni večer bo 24. t m v slovenski narodni šoli v Ormožu. Sodelovali bodo učitelji H Druzovič (klavir), O. Se-tajnik (cello) in F. Serajnik [gosli) ter dr. B. Stuhec (petje). Dohodek se porabi v šolske namen«-). — Pevski zbor „Glasbene Matice1* ima danes ob 8. uri za moški oddelek izredno pevsko vajo. Ker se dan koncerta bliža, se prosijo vsi go?p'idje, da se izkušnje ude-l&že polno^tt«vilno. — I. druntjo hišnih pote-stniko* v Ljubljani ima svoj ietni redni cbćni zbor v soboto dne 20 februarju ob 7*/i ur* zvečer v Biali dv.jr«m oMestnega doma«, ker je bil dne 30 januarja sklicani občni zber nesklepčen. Dnevni red ostane *ati. Razpravljajo se bode le š» vprašanje e.ontur.lne razpustitve društva, ker je zanimanje za društvo pri dru-Štvenikih popolnoma izginilo. Dru Štveniki blagovoli naj se tedaj kolikor mogoče številno udeležiti občnega ibora, da sami odločijo o eventualni razpustitvi društva. — Ljubljanska podružnica društva postnih urad« nikov ima svoj redni občni zbor v torek, dne 23. svečana, ob 8. uri zvečer v Hafnerjevi pivarni. — Slovarsko trgovsko društ fo flnlerkur14 opozarja gg. Člane in prijatelje društva še enkrat na predavanje, ki se vrši jutri v soboto, ob 9. uri »večer v društvenih prostorih. Predaval bo gospod Ivan Podlesnik o kulturelnem vplivu trgovine. — tHarodnt dom'. Pred pustni čas je minil. V tem času je bilo v »Narodnem domu« jako živahno življenje. Skoro vsak dan je bila kaka veselica, večkrat je bil *Nar. dom« uprav prenapolnjen. To bi se pač ne bilo tako povoljno izvršilo, da ni restavrater g. Kenda napel vse moči. če n. pr. na »Sokolovi« maskaradi ni bil vsakdo dobro postrežen, se to ne sme v zlo šteti restavraterju; pri tako ogromnem številu udeležnikov ne more biti povsod sam. Vobče pa se mora g. Kendi priznati, da je izborno skrbel za svoje goste in jim tako dobro postregel, da se nič boljšega ne more zahtevat*. — Ulom. V noči od nedelje na ponedeljek je neznan zločinec vlomil v postajališče na Črnučah in ukradel 25 K. — Tatvina. Antonu Kališeku, gostilničarju in posestniku na Fužinah, je bila ukradena iz gostilniške posebne sobe skozi okno obleka, v ftateri je bila tudi žepna ura. — Bralno društvo v Dol. Logatcu priredi v nedeljo, dne 21. t m., svoje drugo javno preda vanje v hotelu »Kramar«. Predava dr. V. H a v n i h a r »O kazenskem pravu in o postopku pred kazenskim sodiščem". — Nesreča ali zločin? V Poljanski Bori pri Logu so našli 68-letnega Ivana Dolinarja mrtvega. Na zadn>i strani glave ima truplo dve poškodbi in ni izključeno, da se je zgodil zločin. — Nasilen človek. V Hru šici se ;e delavec Jozuva Bognani stepel z bratoma Josipom in Milom Temjanovičem in poslednjega z nožem dvakrat zabodel v prsa. Vrh tega je grozil, da barako, v kateri je gostilna, užga ali z dinamitom razstreli. Jozuvo so spravili v Kranjsko goro pod kiiuč. — Iz Žužemberka se nam piše: Plesni venček žužemberških samcev izvršil se je kar moč zabavno in veselo. V lepo okrašenih Modiče-vih prostorih se je zbralo razen samcev tudi mnogo ožanjenih prijateljev samcev. Dražestnih krasotic bilo je pa lep venec, tako da so prireditelji na uipeh lahko ponosni. Pri tej priliki nabralo se je tudi nekaj kronic v keriat družbe Cirii-Metoda. Lepo zabevo zmotil nam je šele petelin, ki je, misleč, da se že dani, udaril s peruti ter zapel svoj: »Kikiriki«. Če vas g. župan ni počastil s svojim obiskom, ne mislite si hudeg«. Svojo naklonjenost vam bo že pokazal takrat, kadar se pri njem oglasite Bi »Ženitovanske zglasilnice«. — Predpustne veselice v Postojni zaključil je letos »Postojnski Sokol" — najmočnejše tukajšnje društvo. Obisk je bil primeroma z drugimi leti ogromen. Krasno okinčana velika dvorana „Narodnega hotela", z izvirno sliko „Bledau na celi steni — napravila je čaroben vtis. Slika je delo brata Križeta, ki se je res noč in dan trudil, ter tudi izvršil mnogo bolje, kakor smo pričakovali. Izmed damskih mask je omeniti domino, Rim-ljanka, neapolitanska cvetličarka, kraljica ledu, zima, harlekin, lampijon, več cigank, slovaški Ioncevezec, dimnika-rica lastovica, zamorka, letovičarka, korala, jezernica, Alzačanka, športna dama (jahalka) Bošnjakinja, Rokoko-dama ter cela vrsta drugih narodnih noš. Med moškimi maskami bilo je zastopanih največ narodnih noš, pa tudi Japonci, Rusi, Angleži in Škoti, ruski častniki, klovni, poeti, kapucin, nabirajoč za Ciril-Metodovo družbo, Mefiato in Kitajec, Hrvati in buzarji, ter celo Napoleon obiskali so našo maskarado. — Odbor „Postojnskega Sokola" pokazal je s to veselico, da je na svojem mestu ter izpolnjuje svojo dolžnost; ovrgel je s to maskarado v nekem prejšnjem dopisu izraženo mnenje, da se postojnska inteligenca „Sokola" izogiba; bila ni samo polnoŠtevilno zastopana, ampak privabila nam je tudi mnogo ljubih gostov iz Vipave, Senožeč, Razdrtega, Št. Petra, Ljubljane, Cerknice itd. Najlepši dokaz za animirano zabavo je gotovo dejstvo, da je 4. četvorko ob 6. uri zjutraj plesalo še vedno 24 parov, dočim smo pri prvi našteli tri kolone po 16 parov, torej 48 parov. Želimo „Postojnskemu Sokolu, da se naprej tako razvija, nam tudi o postu kak koncert priredi ter svojo nalogo vedno in povsod tako točno izvršuje, kakor je to pri letošnji maskaradi storil. V.— — Shod vinogradnikov bo dne 6. in 7. marca t. I. v Mariboru. — V konkurz sta prišla brata Rudolf in Ivan Kuko vid, ki sta imela skupni trgovini v Rimskih toplicah in pri Sv. Jedrti. — Kaznovan častnik. Po ročnik M u l i e r pri 27. polku v Gradcu je lani psoval rezerviste z najsuro-vejšimi priimki ter dva tudi udaril s sabljo. Obsojen je bil te dni v šest-tedenski zapor. — Nesreča. Iz Trsta se poroča, da je dunajski brzovlak povozil železniškega paznikaPodkrajška. Mož je bil strašno razkosan. Zapustil je petero nepreskrbljenih otrok. — Boj med vojaki in civilisti. Prt neki plesni veselici v puljskem arzenalu je prišlo do pre tepa med topničarjt in civilisti Sest posredujočih policajev je ranjenih. Izmed vojakov jih je pet precej nevarno ranjenih, dočim so vsi civilisti, tudi ranjeni, ušli. — Pet ribičev utonilo. Blizu otoka Čresa se je potopila Rdjica »Mesaico«, ž njo pa je utonilo tudi pet ribičev. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. Marija Kertelj, tovarniška delavka v v Šturjah, je dne 2. grudna 1. 1. na ognjišče posadila svoja otroka in sicer še ne Gletno Justino in 41etuega Božidarja. Medtem, ko je na ognjišču zakurila, je šla v bližnjo prodajalno, pustivši otroka sama brez nadzorstva doma. Deklici Justini se je pa vnela obleka, kar ji je povzročilo take opekline, da je 4 dni kasneje umrla. Marija Kertelj je bila zaradi te malomarnosti obsojena na 3 dni zapora. — Jožef Modic, čevljar iz Iške, je bil zaradi raznih dokazanih mu hudodelstev že večkrat občutno kaznovan. Dne 14. listopada 1900 je ustrelil v Auerspergovem lovišča srno, vredno 18 K. Dne 3. grudna 1. 1. je bil zopet s puško v prej omenjenem lovišču ter je pričakoval divjačine. Slučajno je prišel po ovinku kolovoza neki Janez Juvančič in ker je Modic mislil, da je to lovski čuvaj, je pomeril s puško nanj, a ko mu je Juvančič zaklical „neu, jo je odstavil s pripombo: rsem mislil, da si borštnar". Grozil je Juvančiču tudi, da mu bo že toliko dal na sodbi, da bo 13 mesecev dobil, in da pride v Gradiško. Sodišče ga je obsodilo na 15 mesecev težke ječe. — Alojzij Ja-nežič, posestnika sin v Pecah, je leta 1900 brez potnega lista odpotoval v Ameriko, od koder se je šele črez tri leta vrnil domu, ne da bi zadostil vojaški dolžnosti. Obsojen je bil na 10 dni strogega zapora in na. 10 K denarne globe. — Anton Koprivnikar, posestnice mož v Litiji, je bil v silni zadregi zaradi pretečih mu prisilnih izvršil. Da bi jih brezaspešil, je prodal s kupno pogodbo dne 30. rožnika 1900 svojo nepremičnino in premičnino navidezno svojemu zetu, Antonu Ribaricu, trgovcu v Trstu. O priliki, ko ga je prišel dne 23. malega srpana sodni sluga v Trstu rubit, je skril listnico z vsebino 1600 K pod mizo, srebrni denar v znesku 200 K pa v hlevu. Koprivnikar je bil obsojen na 14 dni, Ribarič pa na 3 tedne zapora. — Viallburg zopet na površju. V Ljubljani se pač še vs*kdo spominja senz&oijonelne obravnave, ki se je vršila proti nekemu S t a u-d i n g e r j u zaradi ponarejanja dokumentov, 8 katerimi se je hotelo do kazati, da sta Ernest Waliburg in njegova sestra zakonska otroka nadvojvode E-nesta, ne pa nezakonska. SUudinger je bil takrat obsojen na več mesecev ječe. S*daj je pa Ernedt Wr*llbur^ v Budimpešti sam tožen zaradi istega delikt*, ponare-jenja dokumentov, in bo obravnava že v hraU^m v Budimpešti^ — V bolnišnici umrl je včeraj strojevodja Androj Bfosčak, kateri je bil dne 9 t. m. na lužnem kolo dvoru prišel pod vlak. Truplo so prepeljali v Trst — Sin pretepel očeta. Posestnikov sin Andrej Japelj v Vn-anph Goricah št. 10, je svojega očeta, 66 let starega Lovrenca J»peljna, ker mu ni hotel dati dennrja, tako pretepel, da so ga morali prepeljati v deželno bolnic^. — V Hrušico so je odpeljalo včeraj 50 Macedoncev k zgradbi železnice. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoč'. z južnega kolodvora 5 izseljencev. — Izgubljene reči. Na poti od Strehških unč cez Cesarja J »ž^fa, Vodnikom in Mestni trg, po ^jitsvl-**kih in Prešernovih ulicah do hotela »pri Mrliču* je bil izgubljen dragocen višnjev tfHmen. — „Kroonland" poštni parmk »Red St r Line« v Antverpnu je, kakor se brzoiavlja 16. februvarja srečno dospel v New York. — Hrvatske novice. Hrvatski socialni d e m o K r a t j e bodo mJi v Ztgreou dne 3 in 4 aprila stražarski shed. — Novega literarnega lista ne bo. Doktor Deimin razglas«, da je vest nekega lista, da namerava z dr. Rad čem lačeti itdajati nov literarni list, pustna šala. — Novi iigredi. V Virju je ljudstvo izvleklo iz občinske hiše nepriljubljenega notarja Prihitel je predstojnik iz Gjurgjevcs, ki pa tudi ni mogel naroda pomiriti. Sinoči sta prišli v Virje dve stotniji vojakov. Tudi v Gjurgjevcu samem vlada ve lika nezadovoljnost. — Na trioma je umrl v Zagrebu profesor in upravitelj realne gimnazije v Mitro-vioi. V Zagreb je bil prišel z deputacijo profesorjev, ki je bila pri banu. — Najnovejše novice. — Obsojen odvetnik. Dunajski odvetnik dr. Z i n n e r je bil včersj obsojen na Dunaju zaradi slepar-stva in poneverjenja v petnajstletno ječo. — Posel baronice. Na Dunaju so obsodili barun o Josipino de Grammond v tritedenski zapor, ker je pod pretvezo, da ima posredovalnico z t ženitve, oddajala damam in gospodom »boljših krogov« svoj salon za razne orgije. — Glavno srečko prezrl. Neki trgovec na deželi je pri pregledovanju svojih srečk našel, da je njegova srbska srečka pred štirimi leti zadela glavni dobitek 75 000 frankov. Pisal je srbskemu finančnemu ministrstvu, kt om mu je odgovorilo, da je med tem Časom neki v Ameriki živeči Srb dal nevzdig-neno njegovo srečko amortizovati. Kako je bila ta sleparija mogoča, ni pojasnjeno. -- 30 let v Sibiriji. Včeraj je umrl v Lvovu vodja poljske revolucije, Schwarze, ki je preživel 30 let v prognanstvu v Sibiriji. — Zapuščina kralja Aleksandra. Bivša kraljica Natalija je darovala vso zapuščino svojega sina narodnim dobrodelnim zavodom na Srbskem. — Nepošten župan. Župana v Muthmannsdorfu pri Dunajskem Novem mesta, Florjana Kern-beissa, so zaprli, ker je poneveril občinske dokiade. — U p o r p r o t i o b č i n s k e m u sodniku. V Sort:i na Ogrskem je občinski sodnik prepovedal ljudski shod. Ljudstvo pa je naskočilo ob Činsko hišo ter pobilo vse šipe. Sodniku se je posrečilo uiti, sicer bi ga bili linčali. Na pomoč je prišlo vojaštvo. ' Japonske pismenke. Na- prednjaki med Japonci si prizade vajo že deset let, da bi se uvedle latinske črke v njihovo pismenost. To bi vsekakor posredovalo medsebojno zbliževanje z ostalim svetom. Mesto 26 latinskih Črk naše abecede imajo Japonci do 4000 raznih znamenj, kar dela mnogo truda v šoli, posebno pa Še tiskarnam. * Usodna sala. V Veliki Kikindi so obhajali nedavno neko kmetftko gostijo, pri kateri je govoril posestnik Nikis. Mčd njegovim govorom mu je sosed Radoiescu odmaknil sto), in ko je hotel Nikis po skončanem govoru sest', padel ,e vznak ter si ziomii vrat, d* je takoi umrl. * Umor v bolnišnici. V bolnišnici v Brašovu se je odigrala nedavno krvava drama. Neki Jos. Nohalv je živel s svojo mlado in lepo ženo v vednem prepiru, ker je bil opravičeno ljubosumen. Končno se je žena vrnila k svojim staršem, kar je moža tako užalostilo, da seje zastrupil. Sicer so ga rešili, a ležal je v bolnišnici še vedno v smrtni nevarnosti. Tedaj ga je prišla žena obiskat v bolnišnico. Mož ji je namignil, naj sede k njemu na posteljo. V tistem hipu jo je zgrabil za vrat, jo vrgel po postelji ter ji s kositrnim svečnikom razbil glavo. ' Japonska narodna himna je p te n* {starejša in najkrajša na svetu. Himna, s katero Japonci izražajo uianost mitadu, se imenuje ©Ktniigavo« ter s~> glasi v prevodu nekako t*ko-ie: »Naj bi vladanje na-šeg* vladarja trajalo tisoč U t in še osem t'soč let dalje, dokler k»menje ne bod ) skale in mah ne bode več rasel d-bel«. * Štiriletne vdove niso v Indiji nič nenavadnega. Dve do triletne deklice se namreč že versko poroče z izbranim jim otrokom moškega spola. Seveda ostane deklica do svoje zrelosti v hiši svojih staršev, potem pa se pripelje v hišo svojega zaročnika, kjer se poroka obnovi. In ako ji „možu umrje že po prvi poroki, ko je bila šele par let stara, ne sme si več vzeti drugega moža, temuč mora ostati do smrti „vdova", zapuščena in prezirana. ' Deset zaročenk. V Bu-ftintpe#ti so z»prli nekega Lidislava Nviroja, ki jo bil istočasno MfOStfl z desetimi poitaimi uradnicami po deželi. To je storil zato, da je mogel ponarejati v uradu svojih zaročenk postne nakazn 1904. 406 Načelstvo. samo 6 dni vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki »Francoske prekomorske inih". •- Edina direktna in najkrajša črta. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnilu daje edino 236—3 oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizo znane gostilne „pri Figovcu". f9 ANDROPOGON (IznaJdllclJ P. Hcrrmanii, Zgornja Pohkava) ir^'^aj1* je najboljše, vsa pričakovanja prekafia-:\ ^\ .; j. če iredMlvo za runi I««, katero ni Ifc^V^ * nikako sleparetvo, ampak skozi leta z j'\ - i nenavadnimi vspehi izkušena in zajam-i m&i Cena neškodljiva tekočina, UI * it bran i Izpadanje lati In odstrani pra-tiuj «*. Značilno je, da se pri pravilni rabi že Čez 4 do 6 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice S K. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. fplavna zalojra In razposlljatev v LJubljani pri gospodu Vaso Petričić-u. V zalosrl imata tudi gg. i . pl« Trn korz;. A. 14 a ne, E. Mark v ■ J obijani in g. A. Kant v Kranfu. Dobiva se tudi v Hi o vem mest tu v lekarni pri „Anarelju". Preprodajalci popust. 12—8 Poskusite rastlinski liker Varstvena znamka. Ogreva In oživlja tslo, Budi tak In prebavo, Daja dobro apanja. Lastnik: Po okusu in zdrs vem učinku prvak likerjev. B—40 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se rado voljno dajejo brezplačno. Mednarodna panoram v Ljubljani — Pogačaijev fcg. Fotdplastični umetni zav.^ I. vrste. V soboto, 20. februarja I9D4 zadnji dan razstavs: Potovanje po Norveškem. Od nedeljo, T. k. febru«r- , 1904 do sobote,' 7. febrv^r' a 1904: Dvojo ličnih stanovanj vsko' z ? aobama, kabinetom in ki; [0o 1 prtiklinami, porabo pralnice io dci,ui vrta se odda na Dunajski cesti št. 80 za majev termin. ra*vnotam. 384-5 Velik vrt v predmestju, pripraven posebno za vrtnarja, se pod ugodnimi pogoji odda takoj v najem. — Naslov v uprav 47;i ništvu .Slov. Naroda*. Iščem 464 3 Zložno potovale po otoku Javi. Veleinteresantna potovanja po otoku Javi so razdeljena v štiri različne cikle. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 sarij 3 K. Za šola In društva znižana vstopnina. Vsak dan — ludl ob nrdrljah In praznil*lli — odprto od a. do 19. uro dopoldne In od 9. do O. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 503 rstTrnateljastTro. Žagarja z c?v*ti2inoy kateremu je mogoče nad zorovati mlin, trafiko in obdelavati s\ i*w>]( iu to vse v DJegovo korist. Alojzij Steinmetz Banjaluka v Bosni. Pristno slivovko iz 1. 1898, 40° močno je dobiti p< zmernih cenah, prosto postavljeno vsako železniško postajo, v sodih drž po 800 1. — Pojasnila daje oskrbništvo soneške graščine pošta Studenec-Ig 399-: kjer je na prodaj tudi pristno DsV~ dolenjsko vino v vsaki množini in po nizkih cenut. Ugodna prilika za trgovce ali obrtnike! Iz proste roke se prodate in sicer št. 17 in 19 v Št. Jerneju na Dolenjskem z zemljiščem ali brez njega. Hiši sta na velikem nasproti larni cerkvi, kjer je živ. promet. Jako ugodno za trgove« obrtnike. 4Hi Pojasnila daje Ivan Recelj, stiluičar in posestnik v Št. Jerneju štev. 13. es. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE iuž. kol. P' OGA ĆEZ TRB12 Ob 12. uri 2* m m vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez S« . Aussee, Solnograd, čez K' ^in-Reitlitu v Steyr, v L