Poštnina v gotovini
v	P©samama Številka 1 ^in.
Štev. 226.
¥ Ljubljani, ¥ peiek 26. oktobra 1923.
Leto I.
——i ..
MITBANJE
......Izhaja vsak"dan zjutraj, Izvzamšl "pondsljke.	j Uredništvo: Wolfova ulica št 1/L — Telefon št. 213 j	Rokopisi se ne
Mesečna naročnina:	Brzojavni naslov: ..Novosti-Ljubljana«.	Pismenim vprašanjem naj se pr..w	Ljub,k
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 22‘—	| upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. j	Račun pri poštnem ček, uradu St. .—
znki,"““"
ovor.
na
Polom ali dvig?
RAZGOVOR Z DR. STRESEMANNOM
(Od našega stalnega berlinskega dopisnika.)
EL. Berlin, 24. oktobrn.
Odlična politična osebnost, Id je v zelo tesnih zvezah s sedanjim državnim kancelar jem Stresemannom, je sprejela te dni vašega dopisnika. Iz razgovora^ ki se je razvil v zelo prisrčnem tonu, se je zrcalilo nasprotje napram pesimizmu, ki ga razširja v inozemstvu velik del časopisja o trenutnem položaju Nemčije. Te misli se morejo koncentrirati v sledečih točkah:
.Notranji konflikt obvladuje v sedanjem trenutku ves položaj. Nemčija more obstojati le kot enotna drž;ava. Najti moramo srednjo linijo, ki bo znala računati z diametralnimi interesi in svetovnimi nazori. Ne dvomim, da je to mogoče. S Saksonsko je sporazum tako rekoč završen. Manj ugodna stvar je z Bavarsko. Monakovo je daleč od Berlina, poleg tega govorimo več jezikov... Na Bavarskem je mnogo hudobnih ljudi, ki so slabe volje in ki jedva pričakujejo, kako bi mogli osovraženemu Berlinu eno »primazati«... Ali bi držat-va prenesla monakovsko diktaturo? Gotovo ne! K sreči je v Berlinu poleg borniranih fanatikov dovolj uvidevnih Nemcev, ki tega spoznanja ne zanikajo. Nemški narod bi ne bil na višini svoje kulture, če bi ne bil srkal ob vrelcih onega marksizma, Id ga monakovskä krogi tako sovražijo. Tu gre za borbo proti mlinom na veter, ali to norost bodo njeni povzročitelji prejalislej morali spregledati. Bavarska ne more Nemčiji diktirati njene volje, še manj pa more sama eksistirati kot neodvisna država, Ako se priključi Avstrija, utegnejo protestirati Cehi, morda celo J_u-gosloveni. Ce ne varajo vsa znamenja, so bila ta vprašanja v razpravi baš te dni, ko je obsfcal predsednik Masaryk francosko prestolnico. Taka tvorba pa ne bi bila sposobna niti za gospodarsko življenje, ker bi Društvo narodov takoj odtegnilo / vstriji svojo pomoč. Sicer se bosta tem še pomenila oba kancelar ja: c1:	resemann in dr. Seipel.
V par dnevih' se bo izjavila reparacij sk a komisija o nemški plačnilni sposobnosti. Ker se je g. Poincare branil, pogajati se z nami glede organizacije dela v Poruhrju, naj sloni vse breme odgovornosti nal oni korporaciji, ki jo predvideva versailleska mirovna pogodba Nemčija upa, da bo izpadel odlok v smislu trenutne plačilne nezmožnosti Nemčije. Ustvariti šele moramo predpogoje za nadaljne reparacijske dobave. Vsa hiša je v plamenu. Vse gospodarstvo se nahaja v kaosu, ki je tako zamotan, da ni izgleda rešitve. Poizkusilo se bo z energičnimi ukrepi, ki naj postavijo državno gospodarstvo na redno podlago, da M se ustvarila! nova stalna valuta kot baza ekonomskega življenja. Pri tem delu se nas od zunaj ne sme motiti. Ne iz lahkomiselnosti, temveč pod pritiskom sile, je Nemčija ustavila reparacijske dobave vsem zmagu-jofim državam. Do obnovitve dobav ponuja Nemčija garancije in zastavščine, ki morda v prvem trenutku nič ne koristijo, ker delujejo vse panoge javnega gospodarstva z velikanskim deficitem, vendar pa bodo postale v onem trenot-ku produktivne, ko bodo izvedene najnujnejše reforme. Ako sprejmejo zavezniki te zastavščine, potem so same zainteresirane na dobrobitju Nemčije. Zavedamo se, da bomo v bodoče prenašali ogromna bremena. Nemčija bo dala svoje zadnje energije, ako bo vedela, da je to edina pot k svobodi in rešitvi.
To je naš program. Zaupamo Evro-bi, da nam pomagala pri izvedbi. Kon-je naša stvar tudi njenai, ker bi gospodarska in politična zmešnjava v psatru morala razjedati tudi periferijo, hoče Evropa procvitati, mora Nem-živeti. In živeli bomo samo v slu-caw, ako se nas ne bo oviralo pri dihanju. Na svetu ni naroda, ki bi imd tako izrecni smisel za red, kakor je nemški narod.«
ZAKON O sodnikih.
Beograd, 25. oktobra. (Z) Minister pravde dr. Perič je zaprosil predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča, naj zakonodajni odbor pospeši razpravo o zakonskem predlogu o organizaciji sodišč, da bi potem mogel vzeti v pretres zakon o sodnikih.
Pred odločitvijo v reškem vprašanju.
Mussolinijev odgovor na Paiićevo pismo.
seja misilsfrstega sveta pod predsedstvom Hj- ¥el. kralja.
Beograd, 25. oktobra. (Z) Včeraj opoldne je posetil italijanski oprav-nik poslov g. Summonte ministra za zunanje zadeve g. dr. Ninčiča. Gosp. Summonte je našemu ministru za zunanje zadeve izročil odgovor g. Mussolinija na pismo g. Pašiča glede reškega vprašanja.
• Za včeraj popoldne ob 4. uri napovedana seja radikalnega kluba se je morala odložiti, ker Se je takoj nato, ko je dr. Ninčič poročal g. Pašiču, sklicala seja ministrskega sveta. Med tem, ko je ministrski svet pretresal predlog bolgarske vlade o znižanju vsote za rekvizicijo, ki so jih Bolgari izvajali med vojno, kakor tudi druga manjša vprašanja, je odšel dr. Ninčič na dvor, kjer je Nj. Vel. kralja obvestil o vsebini Mussolinijevega odgovora. Ob 6. uri 30 minut zvečer se je dr. Ninčič vrnil z dvora v predsedstvo vlade, ter je ministrskemu svetu o vsem izčrpno poročal. V zvezi s tem je Nj. Vel. kralj izrazil željo, da ga detajlno cbveste o zunanjem in notranjem položaju, a zlasti o reškem vprašanju.
Ministrski svet je sklenil, da se jutri v petek popoldne vrši na dvoru seja ministrskega sveta pod predsedstvom
Nj. Vel. kralja. Na tej seji naj bi se odločilo, če naj se zahteve, ki jih vsebuje Mussolinijev odgovor glede rešitve reškega vprašanja, sprejmejo ali ne. Po seji ministrskega sveta se je g. dr. Nin-čič držal rezervirano. Navzlic temu pa se v vladnih krogih ne dementirajo vesti o bližnjem sestanku g. Pašiča z g. Mussolinijem. Zanika se samo to, da bi se imel sestanek vršiti že 28. oktobra t. I.
V zvezi z odgovorom g. Mussolinija je bil včeraj nujno pozvan v Beograd predsednik naše delegacije v paritetni komisiji g. dr. Otokar Rybaf, predsednik posvetovalnega odbora g. dr. Matko L a g i n j a in član tega odbora g. dr. Ferdo Šišič. Ti gospodje so davi prispeli v Beograd ter so v teku popoldneva imeli posvetovanja v ministrstvu za zunanje zadeve z g. dr. Ninčičem, g. Panto Gavrilovičem in g. Ljubo Nešičem.
Beograd, 25. oktobra. (Z) Po daljšem času se je včeraj zopet sestal ministrski svet, ki mu je predsedoval | g. Nikola Pašič. Minister za zunanje I zadeve g, dr. Ninčič je na seji poročal | o razmejitvi z Romunijo. Po njegovem
poročilu stoji vprašanje razmejitve prav ugodno in se more smatrati za takorekoč končano.
Nato je dr. Ninčič poročal o sklenitvi konvencije z Romunijo glede podaljšanja zveze med obema državama. Nato se je začela razprava o reškem vprašanju, o katerem sta poročala dr. Ninčič in Pašič.
Ni. Vel. kralj se prav živahno interesira za zunanji položaj, ter je sprejel g. dr. Ninčiča v avdijenci. Ministrski svet bo imel jutri sejo, ki ji bo predsedoval kralj. Tej seji se pripisuje velika važnost, ker se bo na njej končno odločalo o reškem vprašanju. Na seji je vlada dalje votirala večje kredite. Med temi je najvažnejši kredit za komisije, ki naj pregledajo suhe slive, ki so namenjene za izvoz, kakor tudi kredit treh milijonov dinarjev za prevoz blaga iz Nemčije, katerega dobivamo na račun reparacij.
Beograd, 25. oktobra. (Z) Kakor se doznava, bo na jutrišnji seji ministrskega sveta, kateri bo predsedoval Nj. Vel. kralj, poročal o repracij-skem vprašanju naš delegat v reparacijski komisiji g. Mate Boškovič.
Konec protirevolucije na Grškem?
Aretirani voditelji protirevolucije.
A t e n e,- 25. oktobra. (Z) Vstaja- je večinoma povsod udušena ter traja id še v Korintu, Kalami in nekaterih manjših krajih. Četam, ki so bile poslane iz drugih garnizij, je uspelo zatreti vstajo. Protirevolucijonarje podpirajo Leonardopulos in Grigalides, ki ju jö najbrže zapeljal general Metaksasj Vlada je v izvršitvi protiukrepov zaplenila vse protirevolucijonarne liste. Prijet je tudi Kučev, ki je bil lani obsojefl hkrati z drugimi ministri in je bil pred kratkim amnestiran. Nekaterim njegovim pristašem je uspelo pobegniti. Y Atenah‘in v Pireju vlada povsod mir. Življenje v mestu in v trgovini in normalno. Admiral Elasiriakos je prevzel poveljstvo nad mornarico.
Atene, 25. oktobra. (Z) Vlada je z letali razširila proglas na uporne vojake, s katerim jih pozivlje, da se pre» dajo. Častniki in vojaki bodo oproščeni, razen kolovodij.
Atene, 25. oktobra. (Z) Grški vla« di je uspelo, da je popolnoma udušila ustajo. Generala Metaksasa so včeraj aretirali, vendar o tem še ni uradnega obvestila. Atenska borza je zaprto Vlada je prepovedala proti venizelistič-nim listom izhajanje. General PlastiraS je izdal brzojaven proglas naroduf ¥ katerem ga pozivlje, da ostane zvest I vladi
Novi dokumenti italijanske
kulture.
Prepoved slovans&ili listov tudi w Istri. — Jug©-sEoveiiskš listi im bodo smeli v Italijo!
Nevarne zmede v Nemčiji.
Pulj, 25. okt. (T) Prefekt istrske pokrajine je izdal naredbo, s katero so prepovedani v Istri vsi slovanski listi. Ta naredba je stopila v veljavo že včeraj 24. okt.
Na podlagi te naredbe je prepovedano v Istri izhajanje in širjenje časopisov v slovenskem in hrvatskem jeziku, ako časopisi nimajo dvojezičnega besedila, t. j. italijanskega prevoda poleg izvirnika. Italijanski prevod se mora tiskati z istimi črkami kakor izvirni članki. Pregreški se bodo kaznovali po zakonu. Zastopniki javne oblasti morajo paziti, da se ta naredba strogo izpolnjuje.
Beograd, 25. oktobra. (Z) Danes ob 10. dopoldne se je v finančnem odboru začela razprava o podrobnostih zakonskega načrta o izpremembah zakona o trošarini. Na vrsto je Prišel čcn 1., ki govori o odgoditvi plačila trošarine za industrijska podjetja. G. dr. Mehmed S p a h o je zahteval, da se taka odgoditev dovoli tudi manjšim proizvajalcem žganja za trgovino. Dr. Slavko Šečerov je govoril proti olajšanju plačila trošarine za tovarne sladkorja, ker te delajo z velikim dobičkom. Olajšanje bi bilo opravičeno samo za pivovarje v prečanskih krajih. G. Agatonovič je govoril v istem zmislu. G. Žebot se je protivil povišanju kazenskih postavk za trošarinske prestopke.
Minister za finance g. Stojadi-novič je branil svojo trošarinsko politiko in rekel, da se ne sme ubijati in-
Uubljanska usiiwaro.
Beograd, 25. oktobra. (Z) V Beograd so dospeli rektor ljubljanske univerze dr. Kidrič, dekan medicinske fakultete dr. Š e r k o in dekan tehnične fakultete dr. Förster. V spremstvu slovenskih poslancev Vesenjaka in Puclja so posetili danes finančnega ministra dr. Stojadinoviča in ga zaprosili, naj se zagotovi obstanek ljubljanskega vseučilišča. Minister jim je izjavil, da spoštuje potrebe slovenskega naroda in jim bo šel vedno na roko, da se ohranijo prosvetne institucije v Sloveniji, v kolikor bo to mogoče. Dovolil bo vse kredite za redne potrebščine ljubljanske univerze. Dovolil je medicinski fakulteti redne izdatke v znesku 250.000 Din, izrednih
(V smislu te naredbe se ne bodo smeli razpečavati v Istri niti časopisi, ki izhajajo v Jugoslaviji. Ur.)
Trst, 25. okt. (S) Vaš dopisnik je izvedel iz zanesljivega vira, da namerava rimska vlada po predlogu fašistovskih voditeljev v jugosloven-skih pokrajinah prepovedati vsem jugoslovenskim listom prihod in razširjanje v Italiji. Prepoved bo izdana z utemeljitvijo, da razpečavanje Jugoslavenskih časopisov ni v skladu z zakoni in odredbami v italijanski državi.
Pred tiskarsko stavko.
Berlin, 25. oktobra, (K) Kakor poročajo listi se je vršilo včeraj zborovanje iunkcijonarjev berlinskih tiskarjev, ki je bilo sklicano na zahtevo komunističnih obratnih svetov. Z veliko večino se je sklenilo zahtevati od državne vlade, da razveljavi do danes dopoldne ob 10. izjemno stanje in zaplembo lista »Rote Fahne«. Ako bi vlada odklonila to zahtevo, naj bi se ustavilo delo v vseh tiskarnah, kjer se tiskajo meščanski listi in tudi v onih, kjer se tiskajo bankovci. Deputacija tiskarjev je že intervenirala v tej stvari pri državni in pri pruski vladi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« javlja, da je državni minister za brambo odklonil ultimativne zahteve tiskarjev.
Berlin, 25. oktobra. (W) Tiskarji so z dvema petinama vseh oddanih glasov sklenili stavko. Zastopniki strokovnih organizacij in socijalnodemokratske stranke so nastopili proti temu sklepu. Najbrže bo jutri posebno glasovanje po posameznih obratih o vprašanju stavke.
Obupne gospodarske razmere.
Berlin, 25. oktobra. (W) Indeksna številka za veletrgovino, ki jo je iz-računil za 23. t. m. državni statistični urad, znaša 14.600,OOO.OOOno izmero predvojnih cen in se je od 16. t. m. povišala za 1237 odstotkov. Cena za hleb kruha znaša od jutri dalje deset milijard mark.
Berlin, 25. oktobra. (K) Kakor poročajo listi, je državna vlada sklenila spremembo bančnega zakona. Tozadevna naredba se objavi najbrže že jutri. S to naredbo se bo Državna banka pooblastila, da izda bankovce, glaseče se na zlate marke. Kritje novčanic bo obstojalo do ene tretjine v zlatu in devizah, za ostali dve tretjini pa v menicah na zlate marke.
Berlin, 25. oktobra. (W) Zaradi silnega razvredenja denarja in ker se je vsled tega povišala potreba po plačilnih sredstvih, je Državna banka prisiljena že drugič dati v promet novčanice, ki izkazujejo s pretiskom višji znesek, kakor ga označa prvotno besedilo. Gre za prejšnje pankovce pa 5000 mark, ki dobe s pretiskom vrednost 500 milijard mark.
Položaj v Hamburgu.
Hamburg, 25. oktobra. (K) Skupina mladih ljudi je skušala včeraj navaliti na policijsko stražnico na Rat-hausplatzu, vendar so jih redarji kmalu pregnali. Komunisti so proglasil v Hamburgu splošno stavko.
Berlin, 25. oktobra. (K) Po brzojavki »Lokalanzeigerja« iz Hamburga znaša število mrtvih pri nemirih, v kolikor se' je doslej ugotovilo, 24, med temi 11 redarjev, in 250 ranjenih
Iz renske republike.
Aachen, 25. oktobra. (W.) Ko f6 policija izvedela, da so separatisti zasedli vladno poslopje, je sklenila iztrgati jim ga zopet. Davi se ji je posreči» io vdreti v vladno palačo, ne da bi ptil tem tekla kri. Del separatistov se j« hotel udati redarjem, ko se je naenkrat pojavilo za policijo belgijsko vojaštvd in orožništvo. Redarji so se umaknili sili in so zapustili poslopje. Na vogalu Hamburger Strasse je bilo oddanih proti odkorakajočim redarjem nekaj strelov, ki so ranili par mož. Vladno poslopje je sedaj zopet v rokah separatistov. Belgijski orožniki so z gumastimi palicami udrihali po mimoidočih. Zasedbena oblastva se neprikrito zavzemajo za separatiste.
Bonn, 25. oktobra. (W) Danes opoldne so zasedle francoske čete s strojnicami mestno hišo na povelje generala Tirarda. Na magistratu so zopet razvesili zeleno - belo - rdečo zastavo separatistov in republika je zopet vzpostavljena.
Berlin, 25. oktobra. (K) Listi poročajo iz Koblenza: Francoski in belgijski vrhovni komisar v medzavezniški porenski komisiji sta dobila navodila, da priznata separatistično gibanje kot zakonito. Pričakuje se, da izide tekom današnjega dne zadevna naredba. Kakor se doznava, bo državna vlada naj-odločnejše protestirala proti temu činu, čim. dospo poročila o primerih, da so Francozi in Belgijci opustili nevtralnost.
C r e f e 1 d, 25. oktobra. (W) Včeraj popoldne so separatisti z naskokom vzeli mestno hišo. Boji za mestno hišo so zahtevali precej žrtev. Malo pred sklenitvijo premirja je bil s strelom v glavo ubit neki policist, dva policijska uradnika pa sta bila ranjena. Tudi dvs civilni osebi sta bili ustreljeni.
Demonstracije v Poruhrjo.
Berlin, 25. oktobra. (K) Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Essena, je prišlo včeraj tudi v Poruhrju do dra-ginjskih demonstracij in do plenitev. Nemiri so v vzročni zvezi z dejstvom, da se opuščajo delavci v raznih tvor-nicah v velikih masah in se zapirajo obrati, ki so jih zadnje dni odredili posestniki premogovnikov in drugih rudnikov ter tvornic.
Današnje prireditve.
V Ljubljani:
Drama: »Smrt majke Jugoviča«. Red C« Opera: Zaprto.
Kino Matica: »Karneval mrtvaca«. Kino Tivoli: »Fantom«. — I. del.
Kino Ideal: »Pariški vrabec«.
Kino LJublj. dvor: »Beli down«,
V Celju:
Mestno gledališče: »Pri belem konjlS*
ku«. Red A.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Piccoli, Dunajska cesta 6. Bakar2ič, Karlovška cesta Z
Sprememba zakona o trošarini.
dustrija. Svoj sedanji predlog o odložit-vi plačila trošarine, je minister prevzel
od svojih prednikov. Obetal je dalje, da se bo trošarina na pivo plačevala v vsej državi enako. Odgoditev plačila se bo dovolila le tam, kjer bo to absolutno potrebno. Za industrijo sme po sedmih dobrih letih priti tudi sedem slabih let.
Radikalni poslanec Boža J e 1 i č i č je govoril proti odložitvi plačila za sladkorne tovarne. Zemljoradnik Voja Lazič je predlagal, da se ugodnost odložitve plačila dovoli do šest mesecev samo prečanskim pivovarjem. Minister za finance dr. Stojadinovič je izjavil, da pivovarji v Srbiji ne bodo imeli te ugodnosti. Sladkornim tovarnam se bo odgoditev plačila trošarine dovoljevala le tedaj, če bi sladkorna industrija, zašla v krizo. Minister je zavračal vse predloge opozicije. Pri poimenskem glasovanju je bil končno 1. člen sprejet s 17 proti i4t glasovom. — Seja se je nato ob 13. uri odgodila.
izdatkov pa v znesku 373.000 Din. Vsota izdatkov za ostale fakultete še ni določena.
REORGANIZACIJA DEMOKRATOV.
B e o g r a d, 25. oktobra. (Z) Glavni odbor demokratske stranke je imel danes dopoldne sejo, na kateri je razpravljal o vseh vprašanjih, ki se tičejo demokratske stranke. Sklenil je, da se imajo do novega leta izvesti volitve vseh krajevnih odborov vseh demokratski organizacij. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje zopetnega izhajanja glavnega glasila stranke »Demokratke« in zasiguranja njegovega obstanka.. List bo v par dneh zopet izšel. Stroške izdajanja bodo nosile razmerno vse demo-
Stran 2.
Italija in mi.
Neki dr. Horvath razmotriva v Piccolo della Sera z dne 23. t. m. naš trgovski položaj, katerega opisuje v daljšem članku takoj, kakor bi hotel monopolizirati ves naš uvoz in izvoz samo za Italijo. Med drugim izvaja tudi sle-deče:	- ~	* s,.
Svetovna vojna je minula in cilj vsa-ke države danes je, kolikor mogoče hitro popraviti gospodarsko škodo, ki jo je povzročila vojna. Zlasti velja to za Italijo pri njenih trgovskih aspiracijah v Balkanskih državah, špecijelno v ju-goslovenski kraljevini, ker se ne ve, koliko časa bo trajal ta mir. Balkanski narodi so se borili stoletja za obstanek to svobodo. Ta boj je vplival tudi na njihovo mentaliteto in značaj. V vojni se izkažejo kot izborni vojaki; v miru pa tudi politični strankarji in intrigaht-jo. Vsled tega je v trgovskih odnošajih z njimi potrebna skrajna previdnost. Dolžnost italijanskih vodilnih krogov je, da so stalno dobro informirani o gospodarskih in trgovskih razmerah na Balkanu. Kakor poroča časopisje, politična situacija v tej državi ni sicer vedno ugodina za uvažanje na njihov in izvažanje njihovega trga. Vendar je pa to-liro stabilna; da se njihove trgovine ne sme pustiti brez vpliva. Potrebni so neprestani trgovski stiki, ne samo posameznikov in v posameznih panogah, ampak v celoti.
Dolžnost italijanskih trgovskih krogov je, da si pridobijo v poljedelski državi svoj trgovski primat. Saj potrebuje ta država toliko italijanskih industrijskih predmetov, da mora pri tem svojem uvozu v prvi vrsti vpoštevati blago iz Italije. Italijanski državniki, pa si morajo kot svojo glavno nalogo staviti to; da sklenejo s sosednjo državo takšne trgvinske pogodbe, da bo ta poljedelska država morala ves svoj uvoz ta izvoz obrniti čez Reko in Trst. Svobodna solunska cona nam bo pri tem
lahko delala konkurenco. Toda pomisliti je treba, da je Solun ugoden samo za Srbijo, ki je že pred vojno dirigirala svoje izdelke proti jugu, za druge kraje pa je že od nekdaj stara trgovska pot na Reko in Trst. Ta država ima sicer svoje morsko obrežje. Toda manj-* ka ji pristanišč. Kolikor jih ima, so slaba in brez vsake dobre prometne zveze z ozadjem. Avstrija, Madžarska in Nemčija so tukaj izgubile svoje trgovske pozicije. Francija in Anglija se zanje ne zanimata1 v večji meri Tako •ostane ta država samo še izkoriščanje Italije, fd je že po naravni legi, po prometnih zvezah za to najbolj zmožna. S preudarnim sistematičnim delom bo Italija lahko monopolizirala ves uvoz in izvoz, če pa že tega ne, bo pa šla vsaj večinoma vsa trgovina skozi njene roke.
Kdor veruje na vojno z orožjem, se pogosto vara; kdor pa se zanaša na gospodarski boj, ta se zanaša na narodno bogstvo, ki je odvisno od produktiv-nsti države.
Takšne so torej italijanske namere. Na eni strani uničujejo gospodarsko in moralno naš živelj po Primorskem. Zapirajo mu slov. šole izganjajo slov. učitelje, zatirajo pravice slovenskega jezika. Na drugi strani pa delajo v svoji megalomaniji načrte, kako bi pridobili nadvlado tudi nad našo kraljevino, če ne v političnem pa v gospodarskem in trgovskem oziru.
Kaj naj v tem pogledu storimo mi? Sklicevanje shodov je za to vse premalo. Za besede se Italijani ne zmenijo, ker jih ne znajo držati. Potrebna bodo kot odgovor dejanja, pa ne z ognjem in mečem, ampak gospodarski bojkot Italije, JA mora trajati tako dolgo, dokler italijanski fašistovski šovinizem ne podleže zdravemu političnemu pojmovanju in dokler službena Italija ne popravi krivic na zasužnjenem delu našega naroda;
iz zapadne Nemile.
(Od našega dopisnika.)
Napetost in vznemirjenje narašča-ita... Zlasti v zadnjih dnevih, ko se vrsti udarec za udarcem na jedva spodkopano mirovno stanje. Vse je prišlo naenkrat in tako nenadoma. Najprej konflikt države s Saksonsko, potem očitna pobuna Bavarske, izklicanje podenske republike in vrh vsega ponovni, naravnost bajeslovni porast dolarja, M 5e uradni ni bil dosegel višine 56 milijard; ali v privatnem prometu se je vendar povzpel do 80. milijarde... Vse to kaže, da je prišla ura popolnega bai-osa, da je prišel trenutek, ko se začenja nekdaj tako silna stavba nemške države podirati;
Vlada še ima toliko energije, da bi mogla preprečti ekscediranje prevratnih elementov, toda na valutarnem polju so vsi njeni rešilni poizkus: zaman. Vlada si dela sama ovire, ki onemogočajo sanacijo nevzdržnega valutnega stanja; Najprej bi morala izbilansiiratii državni etat Toda tu obtičimo ob velikem vprašanju. Teoretično bi se dalo o tem govoriti, -ali praktično je rešitev nemogoča, ker kopnijo dohodki tako kakor pomladanski sneg. Ta pojav opažamo v vseh panogah javne uprave: na pošti, železnici, v davkarstvu. V veljavi je sicer nekak multiplikator (ki ga v Jugoslaviji — hvala Bogu — ne poznate), ki se zvišuje paralelno s padcem marke, toda v tistem trenutku, kot objavijo novo številko, registrirajo borze večodstotno padanje marke. Navedem
jr. Frankfurt a. M. 23. okt.
naj samo en primer: pisma v notranjem prometu se frankirajo ob stanju dolarja v višini 56 in več milijard z desetimi milijoni, to je v našem denarju s približno 1 paro...
Zaenkrat je notranja situacija v ospredju zanimanja. Vse časopisje zapadne Nemčije se bavi samo z notrai-njimi vprašanji. Nemčija je boka. O tem danes ni več dvoma. Bolnika bil morali vzeti v oskrbo vešči in brezobzirni zdravniki, predpisati bi mu morali dijeto v obliki velikega posojila, ker le na ta način je ozdravljenje bolnega organizma mogoče. Slučaj Nemčije v ničemur ni sličen slučaju Rusije. Vendar pa to samohotno uničevanje Nemčiji ne bo prineslo nikake koristi Naposled bo napočila splošna beda; Zaenkrat še ne. Beda je samo v nižjih slojih naroda* medtem ko dela industrija, katere ne težijo nikake hipoteke, z velikanskimi dobički. V valutnem kaosu se ji je posrečilo poravnati vse dolgove. Predvojna, tako cvetoča nemška industrija je bila z 50 odstotki obremenjena, in vendar je mogla shajati. Sedaj pa so izjavili nemški industrijalci* da pod pezo tolikih »bremen« ne morejo voditi svojih obratov. Gospod Poincare imai prav, ko pravi, da naj Nemčija vendar enkrat pokaže resno voljo. Le tedaj se bo približalo reparacijsko vprašanje k svoji rešitvi, kar bo prvi korak k ozdravljenju Nemčije.
¥ Orijentu.
(Položaj t Turčiji. — Volitve na Grškem.)
Ameriški časopisi nam prav temno slikajo sedanji položaj v Turčiji. Pravijo, da so državne blagajne prazne in da gre s kupčijo splošno prav slabo. V prošlosti se je imela Anatolija zahvaliti za svoj procvit aktivnosti krist-janskega prebivalstva. Ko so pa Turki to prebivalstvo pregnali ali pobili, je prišla beda. Smirna, Brusa, Samsun in druga turška mesta in pristanišča so izvažala velike -množine različnih proizvodov. Ko so pa Grki in Armenci odpotovali, te luke ne izvažajo ničesar in tudi ne bodo ničesar uvažale. To je pogin. Tudi Carigrad bo vsled odhoda Grkov in Armencev prenehal biti veliko središče trgovinskega gibanja, veliko tovorišče za vmesno trgovino med bližnjim Vstokom in Rusijo. Ameriški časopisi pravijo, da bo odprava kapitulacij prinesla Turčiji ogromno škodo vsaj za sedaj.
Turki tvorijo samo prebivalstvo šest milijonov, ki so raztreseni čez 440.000 štirijaških kilometrov. In teh šest milijonov Turkov so vsi poljedelci, vojaki ali uradniki. Nič drugega. Indolentni so po naravi ali pa vsled svoje vere, in nasprotniki vsake aktivnosti, vsakega pokreta in ne bodo nikdar v stanu nadomestiti krščanske elemente, katerih sodelovanje jim je bilo ne-obhodno potrebno za napredek in po-vzdig njih dežele. Lahko je, izvajati iz tega položaja posledice. Na drugi strani pa življenje v Turčiji ni več mogoče za inozemce, ki nimajo nobenega zaupanja v turško sodnijo. Dopisnik Evening World-a razlaga te prilike in govori čisto odkrito o podkupljivosti turških uradnikov In policajev.
Naše profesorje bo zanimalo, da njih turški tovariši niso dobili že osem mesecev plače in so sedaj stopili v stavko, kot poročajo carigrajski časopisi. Morajo imeti pač upnav turško udanost v usodo, da so toliko časa odlašali s stavko. To dejstvo pa potrjuje vest, ki so jo bili donesli ameriški časopisi, da so državne blagajne prazne.
V Grčiji se med tem pripravljajo na volitve, ki so nastavljene na 2. december. Polkovnik Plastiras, načelnik re-volucijonarnega komiteja, je naslovil na narod proklamacijo, v kateri obžaluje, da je moral tako dolgo odlašati z volitvami radi notranjih, političnih in tehničnih vzrokov. Javlja, da bo revolucija obdržala do dne volitev vlado in jo potem predala onim, ki jih bo ljudstvo izvolilo.
Ta proglas nam kaže, da se bodo volitve vršile v popolni svobodi.
»Dva svetova«, pravi proglas, »si bosta stala nasproti pri prihodnjih volitvah, svet uničevanja in nesrečnih strasti in svet soeijalnega in političnega miru.	_žn—
h holjšefiške Rusije.
Nezanesljivost boljševlških nameščencev.
Nervoznost sovjetske vlade vedno v večji meri narašča. Vsi agenti Čeke morajo špijoniratl med višjimi nameščenci in vladnimi komisarji, ker je med njimi opaziti mnogo nezanesljivih. Tako se je neki komisar usmrtil vpričo Cekinih agentov, ko so hoteli preiskati njegovo stanovanje.
Parade rdeče armade.
Septembra se je vršila v Moskvi vojaška parada radi navzočih tujcev. Vojaštvo je bilo dobro opremljeno in izvežbano. Ko je neki francoski dopisnik nekega francoskega lista vprašal, kateri polk se je udeležil parade, mu niso vedeli jasno odgovoriti. Ko pa se je za stvar bolj zanimal, je ugotovil, da pri paradi, niso bili vojaki, ampak gojenci oficirske šole, ki nastopajo pri vseh paradah, kadar hoče pokazati boljše-viška vlada inozemcem svojo armado.
Britanski Imperij Ilira.
Med resnimi problemi, v katerih se otepa Velika Britanija, je pač najvažnejši angleško izseljevanje v domi-nije. Leto za letom se vezi med domi-niji in metropolo bolj rahljajos kazalo pa M, da se ne prepusti povsem trgovina in obrt kolonij domorodcem. Osobito Indija, ki noče sodelovati pri pdi-tiki, se oprijema japonske taktike in v kratkem bo mogla' prebiti brez Albio-na. Indski profesor na vseučilišču v Kalkuti se je nedavno izrazil: »Cezdalje biolj moramo biti na višku napredka, hočemo domačih inženirjev, industrij-cev in profesorjev, da v kratkem brez tuje pomoči postanemo velik evropski narod v Aziji.«
Temu bi se rada ognila Velika Britanija. Čim bodo Indci pripravljeni za tekmovanje, bi jim morala nasproti postaviti armado tehnikov in delavcev. Ali angleško občinstvo je gluho za tak poziv. Po kolonizačnem zakonu se v Angliji daje letni kredit 1,500.000 ster-lingov za pospeševanje izseljevanja; Uporabilo se je pa samo 382.000! Ra-botniki po vsem videzu rajši žive ob fondih za stavko in za brezdelje.
Vlatki: je vprašala zastopnike domi-nijev, kako bi se moglo pospeševati nastamjanje kolonov v prekomorskih pokrajinah. Edini kanadski minister je ugodno odgovoril. Vsi drugi se delajo gluhe, češ, da rabijo zgolj specialiste, da podnebje ni primerno za be-lokožce, da nedostajai stanovanj za izseljence itd Ali naj vidimo v teh razlogih znak za polom britanskega imperija? Mogoče. Toliko pa je gotovo, da Foreign Office več ne ukazuje kot gospodar, ampak vprašuje za svet in predlaga.
Pravična zahteva.
»Samouprava« polemizira s »Hrvatskim Listom« in pravi, da bi mase hrvatskoga naroda, ki ga danes vodijo ljudje političnega prepričanja »Prava-ševega«, »Hrvatskoga Lista«, »Hrvatovega« in drugih, danes delile usodo Madžarske in Bolgarske, da ni bilo naporov in žrtev srbskega dela našega naroda.
Srbski del našega naroda, ki je gledal v bodočnost, je pozabil žalostno ulogo, ki jo je igral hrvatski narod, nedvomno pod pritiskom tujcev, v svetovni vojni. On ne potrebuje zahvale za svoje napore in žrtve. Delujoč in žrtvujoč se za svojo bodočnost, je deloval in se žrtvoval za bodočnost svojih hrvatskih in slovenskih bratov. Iz države, ki je nastala iz njegove krvi in njegovega znoja, je dal in priznal Hrvatom in Slovencem vse ono* kar ima sam v tej državi.
Pa tudi, ako ne zahteva kakšne posebne hvaležnosti za ulogo, ki jo je igral v dosego skupne stvari, misli, da ima pravico zahtevati od svojih hrvatskih in slovenskih bratov, da ne dovolijo ljudem, ki so jih vodili v preteklosti po potih sramote in brezčastja v tujski jarem, da z blatom svoje sodomske pokvarjenosti onečaščajo sveto in pošteno ime onih, ki so tudi Hrvatom in Slovencem prinesli odvezo za žalostno zablogo preteklosti, t. j, svobodno* ugledno in pošteno narodno državo, in da pljujejo na srbske brate bolj in svobodneje, kot to danes delajo naši skupni krvni sovragi. To ima pravico zahtevati srbski narod od svojih hrvatskih in slovenskih bratov, in to pravico tudi zahteva.
Izseljeniško vprašanje
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu je javil sledeče:
Nov priseljeniški zakon.
Po vesteh, dospelih iz Zedinjenih držav Amerike, se pripravlja nov priseljeniški zakon, ki bo omejil naseljevanje v Z. d. A. v še večji meri nego dosedanji.
Po novem zakonu se ne bo več vršilo komisijsko pregledovanje izseljencev na Eilis Islandu, nego v zemlji izseljenca. Pri tem pregledovanju bodo sodelovali zastop-nki Z. d. A. in oblastva države, kateri pripada izseljenec.
Nov zakon namerava odrediti, da izvrše oblasti Z. d. A. registracijo vseh inozem-cev v svrho ugotovitve, da li so dospeli na predpisan način v Z. d. A ali ne. Ce se dokaže, da poedini izseljenec ni zadostil priseljeniškim predpisom, bo poslan v svoj kraj.
Razmere v jeklarski Industriji v Z. d. A.
Velik dei naših izseljencev je zaposlen v jeklarski industriji, zlasti pri »United States Steel Corporation«. Pri tem podjetju je uvedeno dvanajsturno dnevno delo kljub protestu delavstva in javnosti. Delavci so strogo nadzirani; če govore s človekom, ki ni nastavljen pri tem podjetju* so na mestu odpuščeni.
Okoli 1304 delavcev je zaposlenih v oddelku odprtih kurilnic in to izmenoma 10 ur podnevi in 14 ur ponoči, tudi ob nedeljah. Delo je naporno in nevarno. Ves čas trepeta delavec pred nezgodo, ki mu grozi od tekočega jekla, dvigal, lokomotiv itd. Plačuje se na uro 90, 60, odnosno 50 centov. Cezurno delo se plačuje kakor redno. Kdor se brani delati ob nedeljah ali čez uro, mu je delo na 10 dni odpovedano. Za zdravje delavcev se podjetnik ne briga niti najmanje.
Delo in spanje je delavčevo življenje, ker ne preostane moči in časa ne za rodbino ne za drugo.
Življenje naših izseljencev v Argentiniji.
e
Kot svarilen opomin onim, ki se izseljujejo v Argentinijo, naj velja poročilo dveh naših izseljencev, ki sta iskala zaslužka y tem kraju.
Prvi piše, da se potrebujejo delovne moči samo pri poljedelstvu. Izseljenci, ki iščejo zaslužka drugod, padejo redno v največjo bedo.
Znati se mora vobče španski jezik; za tehnične stroke se zahteva še francoščina in angleščina. Kdor nima priporočilnega pisma na gotovo podjetje, naj ne hodi v Argentinijo.
Drugi izseljenec sporoča, da je kljub pripravljenosti prevzeti vsako delo, iskal zaposljenja sedem tednov. Končno je bil sprejet v tvornici mesnih izdelkov 40 km daleč od Buenos-Aires. Delovni čas traja od jutra do večera. Plača majhna, izplačevanje neredno. Prvi mesec je čakal 17 dni na izplačilo zaslužka. Neki delavec istega podjetja je ostal dva meseca brez plače. Ko je zapretil, da ustavi delo, ga je dal odstraniti poslovodja po policijskem organu s pripombo, naj vpraša čez 14 dni po plačL
Izseljencev ie v Argentiniji ogromno* Mnogi skrbe samo za to, da se čfmpreje vrnejo v domovino. Tudi v Argentiniji se pripravlja nov zakon, ki hoče omejiti priseljevanje samo na poljske delavce.
Izseljevanje preko Belgije v Z. d. A.
Zadnji čas se dogaja, da prosijo ne* kateri potne liste za Belgijo, češ da imajo tam zagotovljen zaslužek. Belgijski konzulat v Zagrebu je sporočil izseljeniškemu komisarijatu, da je prejel od svoje vlade nalog, naj ne vidira potnega lista ni enemu delavcu, ako nima odobrenja belgijskega ministrstva zunanjih zadev, ki pooblašča od časa do časa svoj konzulat za vidiranje potnega lista določeni osebi. Dalje je odre* dilo belgijsko ministrstvo zunanjih zadev*, da se morajo priložiti vsalceinu potnemu lir' stu sledeči dokumenti:	iVT"“"
1.	Izkazilo o narodnosti, ' , ,
2.	Nravstveno spričevalo, V'
3.	Zdravniško spričevalo,
4.	Pogodba o delu in zaslužku ter fö-, java, da pošlje podjetnik delavca na lastne stroške v njegovo domovino,
5.	Spričevalo o strokovni sposobnosti
kvalificiranega delavca,	*
6.	Izjava delavca, da ne privede svoje
rodbine v Belgijo.	,/
Te dokumente predloži belgijski konzulat svojemu ministrstvu, ki v zadevi odloči Vobče pa se delavci, proseči vizum za Bek gijo, brez nadaljnjega odldanjajo.	,<
Potovanje v Belgijo je le navidezno; glavni cilj je Amerika. Izseljenci, ki mislijo,1 da se more priti na ta nezakonit način v Z. d. A., se opozarjajo, da Je to zmotno !n da so vsi stroški zastonj.
Iz pmtiip islpjs,
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
' Drama:
Začetek ob 8. uri zvečer.
Petek 26. oktobra. Smrt majke Jugoviča. Red C.
Sobota 27. oktobra. Gospa z morja; gostuje gospa Marija Vera. Red F.
Nedelja 28. oktobra. 2X2 = 5. Izv.
Pondeljek 29. oktobra. Gospa z morja; gostuje ga. Marija Vera. Red B.
Opera:
Začetek ob pol 8. url zvečer.
Petek 26. oktobra. Zaprto. (Generalna yaja za Psoglavce.)
Sobota 27. oktobra. Evgenij Onjegin. Red E.
Nedelja 28. oktobra. Psoglavci. Slavnostna predstava v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika pod protektoratom češkoslovaškega generalnega konzulata v ^Ljubljani. Izven. (Začetek izjemoma ob
Pondeljek 29. oktobra. Zaprto.
LJUBLJANSKA DRAMA.
Ivan Nep. Nestroy, slavni komik In pisatelj povsod znanih veseloiger je bil rojen 1802 na Dunaju. Prvotno je študiral pravo. Kot Izboren basist in velenadarjen Igralski talent pa je kmalu prekinil študije. Kot dvajsetletnik je že angaževan na dvornem opernem gledališču dunajskem. Nemirna ufietniška nrav ga je gnala po svetu, čez leto dni zapusti Duna: in sprejme mesto prvega basista v Amsterdamu. V naslednjih letih igra v Benu in v Gradcu. Zlasti v graški dobi se je posvetil povsem igranju Jcoiuićnfii vlog in to z ogromnim uspehom
Postal je kot igralec pevec ta gledališki pisatelj pravi ljubljenec svoje publike. Od 1831 je bil član ih več let tudi ravnatelj Karlovega gledališča na Dunaju. Njegova mnogobrojna dela — ima jih okoli šestdeset — so ljudske Igre polne žgoče reali-stike in drastičnega humorja, v katerih kar mrgoli parodisfičnlh dovtipov. Igram se ne more odrekati grobega, a gotovega učinka in svoječasne vrednosti. Gotovo pa je, da današnji pofinjem živci zahtevajo drugo vzpodbudo. Nestroy je bil v svojem času suveren svoje s ti oke in bog dunajske publike. Izpodrinil je nekdaj zelo priljubljenega F. Raimunda in njegove fantastične pesnitve. Najpopularnejše delo Nestroya je vsepovsod znani »Lumpacij Vagabund« (1833) poznan predobro tudi pri nas po kreacijah Danila in Verovška. Znana je tudi burka »Pavliha«. Kot omenjeno so veseloigro »Danes bomo tiči« igrali pred petdesetimi leti na našem odru. Plaveč, mali trgovec se Ženi pri Tini, modistki. Bobek, njegov »kompanjon« in Matijček, vajenec pohitita za šefom v mesto in z Melhijorem, hlapcem doživita nebroj komičnih zamenjav in dra-stlčno-zabavnih avantur, dokler se iz vsega ne izloči troje poročnih parov... Debelo Podčrtan dirindaj brez izbranih efektov, semintja obložen z grotesko varijetejev. Ozkosrčna skepsa pa bi bila odrekati stvari to* kar namerava doseči: jasen, zveneč grohot v že itak težke naše dni. Mimo nas gredo te pisane slike kot kratek naliv v so-PWnem Poletnem dnevu. Figure Plavca , t5it 80 86 mani Posrečile. Rogoz pa je kot nakodran komi v petju in igri prav dober. Vrlo mu je sekundira! Plut. Svojevrstno karakteristiko j« v maski in igri pokazal Kralj kot hlapec s šlagerskimi besednimi dovtipi starih veseloiger. Bil je med vsemi — prima. Gospa Medvedova je ustvarila stereotipno staro gospodično prav tipično in sadovolilvo. J«ra j« bila doka! y
tempu. Košček starega dunajskega »Getnii-ta« veje iz teh burkastih situacij. Dunajčan, vedno veselju dostopen, neizbirčen ta še manj kritičea Kdor je tak, mu je bil večer prijeten.	—i.
— »Psoglavci« v ljubljanski operi. V nedeljo, dne 28. t. m. se poje v proslavo češkoslovaškega praznika in pod protektoratom češkoslovaškega generalnega konzulata znamenita Kovarevlčeva opera »Psoglavci«. Glavno vlogo kmeta Kozine poje g. Šimenc, njegovo ženo Hanči ga. Lewan. dovska in staro Kozmovo gdč. Ropasova. Poglavarja Hotske zemlje Lamingerja poje g. Cvejič, njegovo soprogo ga- Sfiligojeva, predsednika sodišča grofa Sternberga gosp. Zathey ter kmete Iz Hotskih vasi gg. Bogo-jevič, Finjko, Lumbar, Mohorič, Perko, RuS in Zupan. Ostale vloge so v rokah ge. Malačičeve* ‘gdč. Kocovanove ter gg. Debevca. Puglja, Šublja ter Habiča. Opero dirigira kapelnik Balatka, režira pa g. Šest. Nove dekoracije je naslikal g. Skružny, kostume pa je izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ge. Waldsteinove. Predstava začne Izjemoma že ob 7. url zvečer in to iz razloga, ker ima Češka obec po predstavi prijateljski sestanek. Pred začetkom predstav« svira orkester narodne himne, profesor Ivan Lah pa govori Hotsko pesem češke pesnice Jerice Krasnohorske v njegovem slovenskem prevodu. Besedilo se nahaja v gledališkem listu. Vstopnice so v Predprodaji pri dnevni blagajni.
— Prodaja slovenskih književnih redkosti Jugoslovanska Matica sl je v letošnjem letu pridobila velike zasluge na kulturnem polju s svojo izvrstno uspelo književno tombolo. Nad 5000 knjig se je razpo-slalo ob tej priliki po vsej Sloveniji kot da-rila, te, času tako primerne prireditve. Te dni pa otvori Jugoslovenska Matica v svoji ljubljanski Matični knjigarni na Kongresnem trgu veliko razprodajo slovenskih
književnih redkosti in sicer vsled velike izbire v več skupinah. Prva skupina obstoja iz slovenskih revij prejšnje, kakor tudi sedanje dobe. Še nikdar poprej ni slovenski književni trg nudil tako bogate zbirke. Da pa dobi občinstvo vsaj malo pregleda nad tem, kar bo zbirka nudila, naj služijo sledeči kratki podatki. »Ljubljanski Zvon«, katerega 25 letnikov je že davno padlo med književne redkosti prve vrste, bo zastopan v tej zbirki celoten od leta 1881 naprej. Ravno tako razpolaga zbirka s kompletnim »Dunajskim Zvonom«. »Dom in Svet«, katerega je še mnogo težje dobiti kot »Ljubljanski Zvon«, je tudi celoten. Od teh revij se pa dobe seveda tudi posamezni letniki. Kot posebnost nudimo zadnje štiri letnike »Mariborske Zore«, od katerih se nam vkljub največjemu naporu ni posrečilo pridobiti prva dva letnika. Ravno tako razpolagamo še s štirimi letniki »Kresa«, ki je redkost prvega reda. Od »Slovenskega Glasnika« nam manjka edino letnik 1861, sicer pa je ves na razpolago. Nadalje posedujemo v kompletniki obliki še: »Katoliški obzornik«, »čas«, »Mentor», »Slovan« in kot posebno redkost prve štiri »Hribarjeve Slovane«. Razume se, da je vrednost teh zadnjih izredno visoka. Dodali smo zbirki nadalje še »Valvazorja: Die Ehre des Herzogtums Krain«, prva in druga izdaja. Ta kratka navedba zadostuje, da vzbudimo interes čitajočega občinstva. Ne malo truda je bilo treba, da smo omogočili to prireditev, katere prvo skupino danes otvarjamo. Občinstvo naj ceni naš trud, s katerim si Jugoslovenska Matica utira svojo kulturno upravičenost pred narodom. Vabimo vse jubljanske, kakor tudi zunanje ljubitelje knjig, da si našo zbirko ogledajo. 15. novembra otvorimo potem drugo skupino, ki bo vsebovala slovenske pripovedne spise. Zunanjim interesentom drage volje pošlje-pojasnila, kakor tudi cenik naše zbirke.
Mal novi roman.
Japonski roman:
Gompažl in Komurasakl,
M ga je spisal slavni češki plsatdj Jti® Zeyer, bo začel Izhajati v kratkem T »Jutranjih Novostih«.	: “f}
Roman se godi na nesrečnih' tieli M jih je pravkar zadela strahovita poj tresna katastrofa, namreč v ToJdu lij okolici. Že vsebina tega prelepega ro* mana je izredno privlačna, tako da 'jr čitamo z veliko napetostjo; poleg tegÄ pa nas pisatelj, ki je temeljito študiraj Japonsko, seznanja na tako prijeten način s kraji, z življenjem, z vsemi kra> šotami, s slavnostmi, z običaji na Ja»* ponskem, s poezijo japonske dnše;: skratka z vsem, kar bi radi poznali te vedeli. Kako krasno nam opisuje *—■ človeku, kot da je sam osebno navzoč — slavnosti! S štirimi glavnimi Japonskimi slavnostmi se seznanimo; to so: slavnost očiščevanja telesa in duše, vrnitve pomladi v Tokiu, poletnega za$ pada v Jedi in slavnost umrlih. In vse to je tako zanimivo vpleteno v dejanje romana, da se človeku zdi, dia1 se je zä nekaj ur preselil na Japonsko in vse to preživlja.
Bnmn®
Obmejna prometna
komisija v Eiariboru.
Jugoslovensko - avstrijska komisija za ureditev obmejnega prometa, ki se je dne 20. t. m. sestala v Mariboru in kateri načeluje na naši strani vladni svetnik dr. Franjo Vodopivec, na avstrijski pa sekcijski svetnik dr. Frühberger, se je takoj lotila dela, ki ga je treba rešiti, da se urede še razna odprta vprašanja med obema državama, Doslej se je dosegel sporazum glede tu-ristovskega prometa in glede planinskih pašnikov. Nadalnje točke dnevnega reda tvorijo še regulacija Mure, ribolov v Muri, obmejne ceste in mostovi, definitivna določitev obmejnega pasu ter še nekatera druga vprašanja manjšega pomena. Po dovršenem delu izda komisija uradno poročilo o sklenjenih dogovorih.
— Prestolonaslednik član organizacije Sokolske dece. Jug. Sokolski Savez je dobil iz kraljeve kancelarije sledeče obvestilo: Kraljevoj kancelariji je čast izvestiti Vas, da je Njegovo Veličanstvo Kralj blagovoleo sa zadovoljstvom odobriti, da Njegovo Kraljevsko Veličanstvo Prestolonaslednik Petar postane član sve jugoslovenske Sokolske dece.
— Akademske podružnice Jugoslovenske Matice v Ljubljani. Sinoči so se sestali v prostorih Jugoslovenske Matice zastopniki devetih akademskih društev tukajšnje univerze z namenom pripraviti ustanovitev akad. podružnice Jugoslovenske Matice. Vsi zastopniki so se takoj izjavili za to misel in izmed pripravljalnega odbora se je določilo zastopstvo, ki ima nalogo poskrbeti, da se vrši ustanovni občni zbor akad. podružnice Jugoslovenske Matice dne 12. novembra 1923 ob obletnici Rapalla.
— Narodni praznik osvobojenja češkoslovaškega naroda bo proslavljen dne 28. oktobra z opero »Psoglavci«, začetek že ob 19. uri. Isti dan po kon-5ani operi ob 23. uri priredi češkoslovaški konzulat in češkoslovaška obec preslavni večer v dvorani Zvezda. Vstopnina prosta. S tem oglasom srčno vabimo Slovence, Cehoslovake in druge Slovane k udeležbi. Vsi prijatelji češkoslovaškega naroda dobrodošli.
— CecbosloväcL Oslavy dne 28. fijna «KSasnčte se všlchnl. Vnedčll o 19 hod. )e opera »PsohlavcU; a kdo nemäte zamlu-ven$ vstupanky, tak si je včas obstarejte. Po divadle pofädä českosl. konsulät a če-«osl. obec o 23 hod. slavnostni večer ve dvoranž Zvezda (bez vstupnčho). Pflčinte ?• .j	d čast. Pozvänf nerozesiläme a
*aždy pfitel českosl. ndroda jest vitän. V pobotu večer 27. t. m. v Ndrodnim domč prednaši gen. konsul Dr. Beneš: Dojmy Z cest z Francie.
— Prestolonaslednik Peter zaščitnik Hriščanske zajednice mladih ljudi. Prestolonaslednik Peter je postal zaščitnik ime-dovane ustanove, ki mu je dan krščenja tjMdonlla sveto pismo v Daničičevem in Vukovem prevodu. Poleg tega je na dan krščenja postal prestolonaslednik redni aan Ferijaineza Saveza in njegov častni predsednik.
„	— Novi adjutanti NJ. Vel. kralja Ale-
ksandra. Kot novi adjutanti Nj. Vel. kralja SP Imenovani peš. podpolkovnik Milivoj O. Pragntlnovlč, doslej prideljen v slu-*W volni akademiji; artilerijski podpolkov-uik Petar M. Ljubi Čič, doslej pomočnik komandanta za rezervno-ofidrske šole; konjeniški podpolkovnik Borivoj P. K o -stlč, dosiei ordonanc-oflcir Nj. Vel. kra-en. Za ordonanc-oficlrj« so imenovani peš. major Miloš M. Masalovič, dosiej pri generalštabu ta artilerijski kapetan I. razreda Vojislav M. S p u ž I ć, doslej komandir H. baterije 1L divizije Donavske artile-rfjake brigade.
— Dr. Rybaf zopet na delu. Poobla-Went minister dr. Otokar Rybaf, šef jugo-«ovensko delegacije y paritetni komisiji, je j*> precej hudi boJezni zopet popolnoma Okreval. Prevzel je zopet svoje posle ta se J* odpeljal na poziv vlade v Beograd.
— Stojan Proti<3 — obolel. Iz Beograda poročajo, da Je obolel Stojan Protič m španski bolezni. Bolnik je že delj «*sa bolehal na slabosti srca ta pljučih in 4?*®*'® taza bolezni jaJoo komplicirana, potnik ima silne bolečine in so mu morali Zdravniki vbrizgati v olajšavo eter. NJe-TOvo stanje ju skrajno nevarno In se je Ntd katastrofe.
j,	■— Pr®“»* Cankarjevih kosti. Iz rodbin-*te grobnice Rohrmanove so prenesli v no-m grobnico zemeljske ostanke našega Iva-
Cankarja. V tej pisateljski grobnici bo gttival poleg tovarišev Murna in Ketteja, rtaucarjev grob bo začasno še vedno oskr-“ovaia ta negovala gdč. Milena Rohrmano-
Kasneje prevzame vse te grobove v -jota skrb ta varstvo mestna občina, ki bo h, Javila poleg te grobnice tudi grobnico
k,	.bomenik narodnima mučenikoma Adami-^ ® Lundru.
VR T- Razveseljiv polav na ljubljanski uni-
ztaiski semester se je vpisalo do teto naši univerzi na medicinsko fakul-na iurti«a teološko 106, na filozofsko 262, torel.t 00 342 in na tehnično pa 465 — bo najS®!10 1356 slnšateljev. Računajo, da manjen d?° taskribiranih gotovo še nai-
untverza ^ ?6atel]ev> ter bo J?os,eSla naša »«danj-gn ^n^emestru najvšje število do-
Dnoldiie2!?rl^*!a Škofa dr. Karlina. Včeraj Andre! K ar n spreiet mariborski škof dr. KL Vel kraUn111* v slovesni avdijenci pri
zbbl1' 1 ter ie položil priseg0 zve-
____-r	županov avtonomnih
Ä	v sredo, 23. t. m. se je
vraila v sejni dvorani mestnega magistrata ^nferenca županov avtonomnfh mest. Kon-
tadt olif,vfP n^M lali,razen mariborskega |dl celjski, ptujski m ljubljanski župan ter
tvebiu-08!?13^ orZ„aFebš cega župana višji k ta* ^ar l reclmet razgovorov so bili
mSLfi Z Jl	v obranibo
mest z ozirom na nov občinski
n@w©sfL
zakon, ki ogroža obstoj občinske avtonomije. O konferenci se Izda uradno poročilo.
— Novi gerent v Trbovljah. Pokrajinska uprava za Slovenijo je imenovala g. Frana Fot ti č a za gerenta občine Trbovlje. Novi gerent ima izvršiti vse predpriprave za občinske volitve.
— Nove železniške postaje na meji Prometno ministrstvo je odredilo, da se zgradijo na mej nove železniške postaje.
— Bolniški dopusti železničarjev. Direkcija državnih železnic je odredila, da morejo dobiti železničarji bolniške dopuste nad 30 dni samo z dovoljenjem prometnega ministrstva. Obolele železničarje, ki bodo zahtevali daljše dopuste, bo pregledala posebna zdravniška komisija.
— Znižanje železniških tarifov. Kakor poročajo nekateri listi, je vlada sklenila, da bo znižala cene v osebnem, kakor tudi X blagovnem prometu na železnicah.
— Pomanjkanje delavcev v Beogradu. Kakor poroča ministrstvo za socijalno politiko, primanjkuje zadnji čas v Beogradu delavskih moči. Veliko povpraševanje je zlasti po kvalificiranih delavcih za različna tehnična podjetja.
— Naši mornarji zapuščajo ladje v Ameriki. »Hrvatski glasnik« poroča, da naši mornarji kar trumoma zapuščajo ladje, kjer so uslužbeni, ker jim lastniki parnikov plačujejo tako majhne plače, da ne morejo živeti ob njih. V mornariških lukah je bilo zadnje dni 5 naših parnikov, s katerih je odšlo 107 mornarjev. Lastniki parnikov plačujejo našim mornarjem 4 šilinge na teden, med tem ko plačujejo drugi lastniki parniki svojim uslužbencem štirikrat toliko.
— Poplava v Črni gori. Zadnje dni je deževje povzročilo velike povodnji v Črni gori. Narasle reke in hudourniki so povzročili velikansko škodo. Veliko polja in travnikov je popolnoma zasutih s peskom in kamenjem. Voda je porušila tudi sedem vasi.
— Imenovanje predsednikov porotnih sodišč In njih namestnikov. Za predsednika IV. rednega porotnega zasedanja v letu 1923 v Ljubljani je imenovan g. dr. Oton Papež. Za namestnike pa so imenovani: višji deželnosodni svetniki Anton Mladič, dr. Adolf Kaiser in dr. Ivan Modic in deželnosodni svetnik dr. Pavel Skaberne.
— Porotne obravnave. Prihodnje zimsko porotno zasedanje pri ljubljanskem deželnem sodišču se otvori dne 12. decembra. Razpisanih je že nekaj zanimivih obravnav, vendar pa popolnoma določeni red obravnav še ni ugotovljen.
— Osebna vest. Bivši socijalistični poslanec Rudolf Golouh je odložfl svoje funkcije kot tajnik mariborske socijallstične stranke ter se preseli v Ljubljano, kjer vstopi v službo ljubljanske socijallstične organizacije.
— Svečana otvoritev prve džamije v Subotici. Dne 23. t. m. je bila otvorjena prva muslimanska džamija v Subotici. Otvorll jo je Atis Hasan Šatlč, ki je v svojem otvoritvenem govoru, katerega je govoril kakim 300 muslimanskim vojakom, med drugim rekel, da je otvoritev te džamije nov dokaz verske svobode v naši državi. Dalje je naglašal tudi, da je ena vrhovnih muslimanskih makslm tudi ona, ki zapoveduje vernikom udanost in ljubezen do domovine.
— Predsednik »Smao« zaradi izgredov aretiran. V Novem Sadu je »Smao« priredila na dan rojstva prestolonaslednika po mestu veliko manifestacijo. Med obho-hom po mestu pa so nekateri člani »Srnao« začeli razbijati šipe po oknih, katera niso bile razsvetljene. Vsled tega je policijski kapetan Regula ukazal aretirati predsednika organizacije dr. Djordje C cmero vi ća, ker se j« ugotovilo, da je bil on kriv temu napadu na okna. Poleg njega so aretirali še 13 oseb.
— Razpis nadučteljskih ta učiteljskih služb. Višji šolski svet razpisuje na V. razredni osnovni šoli v Veliki Dolini službo nadučitelja, dve službi za učitelja ta dve službi za učiteljice. Pravilno opremljene prošnje naj se vlože do 18. novembra pri okrajnem šolskem svetu v Krškem.
— Razpis zdravniške službe. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje v Dravogradu, z letno plačo 2000 Din ta pripadajočimi draginjskl-mi dokladami. Prošnje opremljene s potrebnimi svedočbami o kvalifikaciji, dosedanjem službovanju hi fizični sposobnosti naj se vlože do dne 20. novembra 1923 pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani.
— Razpis sekundarskih mest Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani razpisuje več mest sekundarjev. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«.
— Povišanje oskrbnine IL razreda v sanatoriju v Topolžčlci. Ministrstvo za narodno zdravje v Beogradu je povišalo oskrbnino II. razreda v državnem sanatoriju v Topolščici od 50 Din na 65 Din in na dan in osebo od 1. oktobra t 1. dalje.
— Ponesrečen samomorilec. K višjemu stražniku Francetu Humerju na Poljanski cesti je pristopil nenadoma neki stavbni delavec Q. F. in mu ponudil z besedami: »Tu imate, izročite kamor sliši«, 1 meter,
1 stavbni načrt In neki zapisnik. Ker stražnik zagonetnega darila ni hotel prevzeti, je spravil možakar z beesdami, da to nič ne stori, svoje stvari v žep in odšel naprej proti Grubarjevemu kanalu. Ker se je zdel mož stražniku sumljiv, je šel za njim in ga je opazoval Ko je prišel ta do ograje Grubarjevega kanala, se Je zavihtel na ograjo, snel klobuk, zavihtel ž njim po zraku in zaklical: »O moja večna svobodna domovina!« V istem hipu pa, ko je hotel napraviti usoden skok v mrzlo mokro domovino, ga je pograbil stražnik in ga potegnil prav nemilo z ograje zopet na trnjevo cesto življenja. Z veliko težavo ga je stražnik obvladal in ga odpeljal v policijsko hladilnico. Ko se je mož pošteno shladil — bil jn namreč silno pijan —- ni hotel takoj povedati, kaj ga je gnalo v kanal. Končno pa Je le priznal, da se je hotel usmrtiti zaradi neznosnih družinskih razmer in se je v ta namen tudi še enkrat za slovo in korajžo pošteno napil.
— Nezgoda na cesti. Na Zaloški cesti v smeri proti gostilni Fister je trčil voz električne cestne železnice, katerega je vozil voznik Jože Schneider, v tovorni voz hlapca Ivana Kobal, ki je dovažal pivo v razne gostilne. Ko je voznik Schneider zagledal Kobalov voz, je takoj zavrl in nasul peska na tračnico in posrečilo se mu je, da je toliko ustavil da se je Kobalov voz samo dvignil, prekucnil pa nekaj zabojev in steklenic.
— Kolo, črno pleskano, znamke »Kin-ta«, vredno 2000 Din, je bilo ukradeno Julija JanSisata x Ljubija^
Qr$@nizatijam m pristalem HUSI Čitajte „RÄDSKÄlSKi ©,ÄSÄ‘\ ki prinaša službena obvestila!
— V prisilno delavnico v Begunje na Gorenjskem, kjer je bila že od nekdaj ženska kaznilnica, je oddala ljubljanska policija sporazumno s sodiščem zopet tri znane ta nepoboljšljive ljubljanske lahkomi-seljne ptičice in sicer Jožico Prepeluhovo, Ljudmilo Verbičevo in Ano Bevčevo. Vse tri ostanejo za enkrat v tej poboljševataici po tri leta, da se ugotovi, če jim bo ta šola kaj pomagala. Obiski starih prijateljev seveda tam niso dovoljeni.
— Razne nesreče. Ivan Lužnik, 27 letni mizarski težak pri Stavbni d. d. d. v Ljubljani, je vtaknil po nesreči pri struženju desk levo roko v stružni stroj, ki mu je popolnoma zmečkal vse prste na levi roki. — Strojnemu delavcu Francetu Lunarju pri mizarskem podjetju Franc Škafar na Rimski cesti v Ljubljani je pograbil skobelni stroj na paro levo roko in mu jo težko poškodoval. — Na ljubljanskem kolodvoru je udarila deska, po kateri so spuščali hlode iz vagona delavca Josipa Jančarja na čelo in ga precej nevarno poškodovala.
— V ljubljansko bolnico so prepeljali: Josipa Peternela, delavca Iz Bohinjske Bistrice, kateremu je padel hlod na desno nogo in zidarskega pomočnika Marka Skra-čiča, kateremu je padel pri neki stavbi v Bohoričevi ulici kos cemetnega zida na roko in ga težko poškodoval.
— Našla ie soproga viš. fin. svetnika Ivana Podreka, stanujoča v Glinški ulici št. 5, denarnico, krojačeve žene Marije Kavčnikove, ki je mislila, da ji je bila denarnica ukradena v trgovini Angele Zorč v Ljubljani.
— Smrtna nesreča. Delavec v tovarni kemičnih Izdelkov v Hrastniku Kani Žlindra, 70 let star, se je vračal predvčerajšnjem okoli 8. ure zvečer domov. Ker je bilo zelo temno, je mož bržkotne zašel s ceste In je padel v jarek potoka Boben, kjer so ga našli ob 8. zvečer pod mostičem mrtvega.
— V Mučni je bilo ukradeno trg. Karlu Dimniku črno, novo pleskano kok), vredno 2000 Din.
— Pobegnil Je od dela kaznjenec okr. sod. v Novem mestu 25 letni Miha Konšek, tovarniški delavec.
— Izgnan Je Iz naše države kot nadležen tujec za dobo 5 let mehanik Ludvik Bartoniček iz Celovca. Iz političnega okraja Celje pa je izgnan kot delomržnež in tujemu Imetju nevaren človek, Henrik Plahuta, doma v Dobju pri Brežicah.
— Neznan umorjenec. Splitske oblasti poročajo v svrho ugotovitve osebe, da so našli v bližnji goščavi »Marjan« truplo neznanega mladeniča, ki je bil umorjen. Fant je bil star okoli 26 let, dobro razvit, okroglega obraza, črnih oči, oblečen v rjav suknjič in zelenkaste hlače, opasan z jermenom in pokrit z rjavo športno čepico. Pri umorjencu so našli robec zaznamovan z črkami J. P., nlklasto tobačno dozo In usnjato verižico žepne ure. Kdor bi o njem kaj vedel, naj sporoči polic, ravnateljstvu Y Ljubljani.
— Razne nezgode. Kanc Ivan, 12 letni sin posestnika iz Mengša je padel raz hodnika tako nesrečno, da se je močno potolkel po glavi. — Dijak Niko Fortič je padel po stopnicah, pri čemur si je zlomil levo roko.
— Nesreča s patrono. Ivan Porenta, sta posestnika iz Zavoglja pri Dobrunjah, je našel nekje nabito vojaško patrono, po kateri je začel razbijati s kladivom. Igral se je toliko časa z njo, da je eksplodirala ta ga močno poškodovala po rokah in obrazu. Pripeljan je bü v ljubljansko bolnico.
— Mačka Je ugriznita 12 letnega dijaka Viljema Lobodo Iz Most. Loboda je hotel uloviti domačo mačko, katera je bila bolna, pri tem pa ga je ugriznila v levo roko. Oddali so ga mestnemu fizikatu v svrho konstatacije, je li bila mačka stekla.
— Celjske novosti. V našem mestnem gledališču se igra danes v petek veseloigra »Pri belem konjičku«. V ponde-ijek in torek pa gostuje v drami »Mrak« ansambl ljubljanske kr. drame. — Sokolska tombola, katera se vrši v nedeljo 28. t. m., bo nudila krasne dobitke. Dobitki se lahko ogledajo v izložbi trgovine g. R. Stermecki v Prešernovi ulici, tombolske karte pa se dobivajo po raznih trgovinah. — Živinski sejmi so v celjskem političnem okraju vsled kuge slinavke do na-daljnega prepovedani. — Mestni magistrat je razpisal dela, tičoča se preureditve in dopolnitve mestnega električnega omrežja. Ponudbe je pri magistratu vložiti do 4. novembra.
— Mariborske novosti. Dijaka tukajšnje trgovske šole Štancer in Keber sta se na kolesu skupno peljala po Strossmayer-jevi ulici ter na vogalu Vodnikovega trga Povozila nekega starčka, ki le dobil lahke poškodbe. Morala se bosta zagovarjati pred sodiščem. — Delavcu južne železnice Maksu Vavhniku Je bilo iz zaprte drvarnice ukradeno kolo, vredno 1250 dinarjev. — Zaradi tatvine že večkrat predkaz-novani Fajt in njegov tovariš Ribič sta bila med drugimi tudi deležna zadnje amnestije. Svojo prostost pa sta takoj zopet izrabila s tem, da sta se povrnila na svoje staro delo. V torek sta vlomila v kolarni-co mestnega pogrebnega zavoda, izrezala iz voza precej usnja in platna in skušala spraviti plen v nahrbtniku na varno. Zadela pa sta na stražnika, ki ju je spoznal in aretiral. Na mostu se je Fajt vrgel na tla ter začel razbijati in kričati. Šele ko je prišel stražniku tovariš na pomoč, je bilo mogoče razgrajača obvladati. Medtem pa je Ribič vrgel nahrbtnik v Dravo. Oba sta bila odri; aa v zapore. — Pri perlustraciji, ki jo je izvršila policija v torek, sta bila aretira-n a dva mladeniča, eden Iz Gradca, drugi iz Berlina. Oba sta prišla brez potnih listin čez mejo. Berlinčan je ukradel nekemu svojemu sosedu pred nekoliko tedni 17,000.000 mark in zbežal k svojemu prijatelju v Gradec. Tam sta se oba potepala skupno in izvršila tudi več tatvin. Nato pa sta prišla v Maribor. Zaradi prekoračenja meje sta bila izročena sodišču. Po prestani kazni bosta oddana avstrijskim oblastim, ki ju zasledujejo.
— Poneverbe v Skoplju- V Skoplju so že dalj časa krožile vesti, da v mestni In gledališki blagajni ni ravno vse v najlepšem redu. Vendar se oblasti do zadnjih dni niso zganile, da bi uvedle preiskavo. Zadnje dni je pa posebna komisija pregledala mestno blagajno in ugotovila 190 tisoč dinarjev primanjkljaja. Nekaj uradnikov so
WPU> Pß*l*kW*M l» »«Will»«.
— Tatovi na topčiderskem pokopališču.
Grobar topčiderskega pokopališča je naznanil oblastem, da so neznani tatovi odprli neko grobnico in da se okrog grobnice še nahajajo sledovi krvi. Policijska komisija je uvedla preiskavo in v grobnici našla odprto rakev, v kateri se je nahaialo truplo mrtveca brez glave. Policiji se je še isti dan posrečilo, da je aretirala krivce, ki so priznali, da so že več mrličem odrezali glave. Uzmoviči so iskali zlate zobe in plombe. Ker pa pri tem niso mogli hitro pobrati zlatnine, so mu odrezali glavo in lo oropali zlatnine na varnejšem kraju, glavo pa potem vrgli v Savo. Zlikovce so zaprli. Ni pa se še posrečilo policiji, da bi dognala zobotehnika, ki je kupoval zlate zobe In plombe mrtvakov. Ce ga dobijo, bo to zanj pač Izborna reklama!
— Utopil se ie v vinu. Na Hrvatskem je neki posestnik poslal svoje tri hlapce v zidanico, da bi v kadi dobro pregazili tropine, da bi iz njih dobil več vina. Pri tem se je pa eden od hlapcev udrl tako globoko v tropine, da se je v njih zadušil. Ko sta na klicanje na pomoč prihitela druga dva, se je bil ta že zadušil.
— Kje in s čim se danes vse goljufa. Neka zagrebška gospodinja je opozorila uredništva zagrebških listov, da so ji delavci, ki jih je najela, da bi ji sežagali in razcepili drva, na dno leupa naložili neraz-žagana in nerazcepljena polena, na vrh in okrog pa so nametali razcepljenih drv, da se goljufija ni takoj opazila. Ko so prejeli plačilo, so urnih krač odšli.
— Pasja steklina v Dalmaciji. Splitski časopisi poročajo o mnogih slučajih pasje stekline v severni Dalmaciji. Tekom zadnjega tedna je bilo oblastem prijavljenih 37 slučajev stekline pi raznih živalih, in sicer 3 psi, 4 mačke, 11 goved, 6 svinj in 13 kokoši.
— Jastreb umoril 18 letnega mladeniča. V Besarabiji je šel zadnje dni nek 18 letni mladenič na polje, kjer je naletel na jastreba, ki je ravno raztrgal svoj plen, mladega zajca. Mladenič ga je hotel prepoditi, pri tem se je pa jastreb zaletel v njega, mu Izkljuval oči In razparal trebuh. Ko so sosedje na njegovo klicanje prišli na pomoč, je bil mladenič že v zadnjih vzdihljajih.
Sport in turistika.
— S. K. Celje : Ilirija. — V nedeljo 28. t m. ob 15. url se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med S. K. »Celje« in kombiniranim moštvom Ilirije. S. K. Celje je doseglo v zadnjih tekmah več lepih uspehov; znano ie kot ambicijozno, fizično dobro razvito moštvo. Ob 14. uri se prične predtekma med juniorskim moštvom Ilirije ta S. K. Panonijo.
— Lahkoatletlčna sekcija S. K. Ilirije. V soboto 27. t. m. ob 16. uri sestanek v garderobi. Važno! Načelnik.
— Atletiki Celje : Primorje. V nedeljo, dne 28. t. m. ob 15. uri se vrši na igrišču
S.	K. Primorje, Dunajska cesta, revanžna tekma med navedenima kluboma. Atletiki so porazili v Celju pred kratkim Primorje s 2 : 1. Predprodaja vstopnic v trafiki Sever, Šelenburgova ulica, članske ta dijaške samo v predprodaji.
Sokolski vestnik.
— Dramatični odsek Sokola Vič vpri-zori v nedeljo, dne 28. t. m. burko tridejan-ko »Charleyeva teta«. Predprodaja vstopnic pri br. Jeločntku v Rožni dolini in br. Uranu na Gllncah. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer.
Požar za gradom.
šota za ljubljanske poklicna gasilce.
Snočl malo pred 9. uro nas jc iznenadil strel z grada v znak »Na pomoč« — Gori! Vneli sta se dve gospodarski poslopji za Rastoharjevo hišo, sedaj Sabcevi, preje An-žičevi. Požar je zapazil policijski stražnik Bucik, ki je takoj poklical pomoč. Ko je prišla ljubljanska motorna brizgalna z oddelkom poklicnih gasilcev pod vodstvom g. Koleše, sta goreli v notranjosti že obe gospodarski poslopji. Vendar pa so domačini in okoličani in pa požarna hramba iz Barja, ki je tudi ljubljansko prehitela, že ogenj po večini pogasili In odstranili blago, ki je bilo v šupah. V enem poslopju je bilo več Žakljev moke in pa 2 sodčka bencina in nekaj drugih drobnarij, v drugem pa nekaj slame, sena in stelje, torej prav izborno netivo za požar, posebno še, ker pri obeh poslopjih ni stropa, ampak samo ostrešje. Ko je prišla mestna brizgalna, so gasilci domačine, ki so se v prvi sili prav izborno obnesli, odstranili, udušlll še tleče ostanke in preiskali sosedne prostore.
Ko je bil požar že skoro pogašen, so na splošno zahtevo domačinov, sosedov in številne množice navzočih, prevzeli gašenje od poklicnih gasilcev prostovoljni gasilci pod vodstvom zveznega podnačelnika g. Turka in podnačelnika prost. gas. društva g. Kadunca, ki so končno ogenj popolnoma zadušili
Kako je nastal ogenj, še ni popolnoma dognano, bržkotne pa je zanetil požar neki tujec, ki je prosi! za prenočišče, kar se mu pa ni dovolilo. Malo pred izbruhom ognja ga je videl stražnik, da ie šel v šupo, pustil pa ga je, ker je mislil, da je kak domačin. Komaj četrt ure nato pa je že opazil gori imenovani stražnik ogeni, sumljiv nočevalec pa je med tem že izginil.
Na pogorišče je prišel močan oddelek vojaštva, ki je zastražU Dolenjski most in Karlovško cesto.
Sreča je bila, da je izbruhnil ogenj zgodaj zvečer, da m bilo vetra in da so okoličani in pa barška požarna bramba pravočasno udušili ogenj in odstranil! gorljive stvari, ker bi sicer lahko nastal naravnost katastrofalen požar.
Popoldne je pogorela na Ilovci tudi hiša in gospodarsko poslopje po domače pri Kaduncu. lam pač ni bilo mogoče veliko rešiti, ker je bilo vse leseno in se Je ogenj silno hitro razširil. Rešili pa so razen nekaj zalog sena, slame in žita skoro vse. Zažgal Je*. ,, praviio neki otrok, ki se je Igral z užigalicaml.
• r73!110 *e ,mela vžera» Požarna bramba iz Barja dva požarja v enem popoldnevu in se je pri obeh, posebno pa, kar se tiče hi-r,08«. kar je pri požaru glavno, in ravno v Ljubljani, kier ie prehitela celo domačo, prav dobro obnesla. V okolici pogorišča posebno na Karlovški cesti se je zbralo naenkrat vse polno občinstva.
Na pogorišče je prišel pogledat tudi ljubljanski župan dr. P e r i č. Stanovalci sosedne hiše so po večini že znosili svoje stvari na vrtove pod grajskim hribom, ker le bila posebno y početku res nevarna situacija.
Novosti iz Primorske.
— Preiskava t uredništvu »Edinosti* in ponesrečena zaplenitev »Goriške Straže» V torek je policijski komisar z nekolik« agenti prišel v uredništvo tržaške »Edino, sti« in napovedal preiskavo, katero je takoj pričel. Preiskava je trajala od 11. ure dopoldne do pol pete ure popoldne. PolicijsM agenti so preiskali vse uredniške papirje il po preteku 5 in pol ur ugotovili, da se i uredništvu ne nahaja nič obtežilnega. Ko j( v pondeljek Izšla »Goriška Straža« črnoob-robljena, se je to zdelo gorišklm oblasteif preveč izzivajoče in so popoldne poslal svoje organe po trgovinah z nalogo, da prej prečijo prodajanje žalne številke. Toda lia je bil že malodane ves razprodan. Najbrži so Italijani pričakovali, da bo »Straža« izšlj iz samega veselja nad italijansko kulturi v državnih barvah.
— Podružnica ardltov v Gorici. Zadnji dni se ie ustanovila v Gorici podružnica ar. ditov. Ustanovnega občnega zbora se jj udeležil tudi zastopnik videmskih ardito« neki De Michele, ki je v svoj pozdravri govor vpletel tudi vojno napoved društvi »Edinost«. Na občnem zboru se je sklenila da morajo započeti arditi proti »Edinosti* energično politično akcijo vsled njenega ro. varjenja proti državi, dasi se nahaja na to ključno italijanskem ozemlju.
— Samomor 20 letne deklice zaradi na srečne ljubezni. V Skednju se je zastrupil« 20 letna Marija Miklavec. Izpila je večj« količino alkohola. Zdravnik je uvidel, da J< vsaka pomoč zaman in deklica je kmalu nj to umrla. Svojcem je pustila pismo, v ka« terem jih prosi, naj ji odpuste ta koraki ki ga je storila iz nesrečne ljubezni.
izpred sodišča.
DRAG ŠTEFAN.
Čevljarski pomočnik Karl Omahen pride zvečer iz neke gostilne na Grosupljera in zagleda ne daleč od sebe vrvarja, Franceta Baižlja. Ker sta si bila nekoliko v nesporazumu. je zaklical nad njim:	Franca
spat! France pa, ki ie imel v roki »štefafl vina, ie pristopil k njemu in ga udaril s Štefanom po glavi. Razbil le Štefan, razlil vino, presekal Omahnu klobuk in ga lahko poškodoval na glavi. Obsojen je bil zaradi te prenagljene neprevidnosti na 700 DiU jdobe in mora plačati Omahnu 200 Din za klobuk, 150 Din za popravo obleke, 120 D za zdravnika, ter utrpi seveda še »Štefan« in vino.
RAZNE OBSODBE.
Radi nakupa vprežnega jermenja, ki Je bilo ukradeno pos. Turku v Liubljani, )e bD obsojen iermenar Logar v Šiški na 500 Din globe ali na 10 dni zapora. Za jermenje, kj je bilo cenjeno na preko 1000 Din, je dal Logar dvema nepoznatima dečkoma sama 30 Din.	—
DAJ MI NAZAJ!
Oče sinu:
16 tavžent si ml vzev, vzev si, pa Je, azaj daj! Sodnik- Poravnajte se. oče! O, aj kazni ne zahtevam, na štempelne ga ažte! 16 tavžent, kar nazaj! Sin sodniku: >ekel sem očetu, da se bom oženil in za-teval sem 15 tavžent. Dal mi je oče 16 sto i rekel, ta drugo je pa gori saj veš, kje. >, tiho, vzev si mi, pa je! Tri si vzel po 00, zaprt boš! Sin: Oče, 5 tavžent vam pa am! Nč, vse, al’ pa nč! Paglejte sodnik, espud! Jes sem mu vso »rištengo« pustu, ognarsko, tlšlarsko. zidarsko in kovaško, eben člov’k na svet’ jo nima take nštenge, a sem prazna skrinja dabiv. — Končno e je razjarjeni oče. Matija Oven, s®daj žitkar na Igu, vendar le toliko omehčal i izjavil, da ne zahteva kaznovanja Janeza vna, pridržal pa si je pravico, da ga cl-lino toži, nakar je bil mladi Oven opro-
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 25. oktobra. Vremenska napoved za 26. t. m.: Nestalna pooblačltev, morda tudi deloma jasno. Temperatur, utegne ostati nekaj časa.
Borzna poročila.
Zagreb, 25. oktobra. Devize. Dunaj 0.1215 — 0.1230, Budimpešta 0,45 — 0.47, Bukarešta 0 — 42, Italija, Ipzlačilo 387.50 —
—	391, ček 378 — 382, London Izplačilo 389 — 392, ček 385 0 388, New York, ček 85 — 85.75, Pariz 510 — 517.50, Praga, izplačilo 258 — 259, ček 250 — 252, Švica, izplačilo 1530 — 1550, ček 1525 — 1545, Varšava 0.055 — 0.07. Valute Dolar 84.75
—	85, avstrijske krone 0.12125 — 0.12225, 20 kron v zlatu 0—360, romunski leji 41.50
—	42.50, italijanske lire 0 — 385.
C u r 1 h, 25. oktobra. New York 561, London 25.21, Pariz 32.625, Milan 25.10, Praga 16.60, Budimpešta 0.03, Bukarešta 2.65, Beograd 6.65. Sofija 5.35. Varšava 0.0003, Dunaj 0.007875, avstrijske krona 0.0079.
Praga, 25. oktobra. Dunaj 4.65, Ber. lin 4.90, Rim 156.875. avstrijske krone 4.635, lire 156.25, Budimpešta 17.75, Pariz 204.75, London 155.75, New York 34.50, Curlb 624.75, Beograd 40.25.
Dunaj, 25. oktobra. Devize: Beo-grad 818—822, Berlin 0.75—0.95 (za 1 milijardo mark), Budimpešta 3.77—3.87, Bukarešta 32U—331, London 318.500—319.500, Milan 3144—3156, New York 70.935—71.185, Pariz 4137—4153, Praga 2100—2110, Sofija 678—682, Curih 12.635—12.685. Valute: Dolarji 70.560—70.960, bolgarski levi 656— 664, nemške marke 0.55—0.95, funti 316.700 do 318.300. francoski franki 4090—4120, lire 3110—3130, dinarji 807—813, romunski leji 323—327, švicarski franki 12.520—12.600, češkoslovaške krone 2077—2093, madžarske krone 2.38—2.58.
‘.'«.uuu.uuu, rraga i.s/ft.duu.uoo, Pariz 3.680,800.000, London 284.287.500.000 New York 64.837,500.000. Curih 11271 mil 750.000, Beograd 763,087.500.
POZORI	POZOR!
KINO TIVOLI
25.-27.1. del 2».. 31. IL del
Fantom
po romanu Garhard Hauptmana Aud Esada Nissan, Lya da PuttL

crtin-!/ <*.
Gospodarstvo.
DRŽAVNA TROŠARINA NA ŽGANJE.* (Opozoritev interesentov.)
Finančni minister je predložil narodni SKupščini predlog zakona o izpremembah m dopolnitvah zakonov in odredb o državni trošarini. Predlog vsebuje poleg določil, ki so se dosedaj uveljavljala z vsakoletnimi fin. zakoni, tudi odredbo, da se pobira trošarina samo na ono žganje, ki prihaja v promet in prodajo, dočim se ono žganje, ki se kuha za domačo potrebo, brezpogojno oprošča obdačenja.
Dosedanji način pobiranja trošarine povodom kuhanja se po zatrdilu ministra ublažava zaradi tega, da se prepreči šikane od strani finančnih organov pri ob-dačevanju žganja, kar je pa mogoče edino le na ta način, da se pobiranje trošarine omeji le na žganje, ki dejansko dohaja v promet in trgovino, oprosti pa ono, ki se porablja za domače potrebe.
Postavka 15. dosedanje tarife (čl. 6. zakona o državni trošarini z dne 27. ju-nija 1921 naj bi se v izpremenjenem besedilu glasila sledeče:
»Državna trošarina se pobira:
Na žganje v oblastih, kjer se je že dosedaj pobirala trošarina, za vsako hekto-litersko stopnjo 20 Dim
P r 1 p o m n j a. Trošarina na žganje se pobira povodom dohajanja v promet in ■porabo, pobiranje (povodom proizvajanja) po izmeri kotla se ukinja.
1 Za žganje se smatra destilat tropin in sadja, korenin (razen sladkorne pese), dinje, (melone), buč in vode pomešane z tnedom .
/Štev. 226.
Od žganja, kuhanega iz lastnih proizvodov (pridobljenih na lastnem zemljišču) plačuje trošarino le oseba, ki tako žganje od producenta kupi ali pridobi na katerikoli drugi način.
Od žganja .kuhanega iz kupljenih ali na katerikoli drugi način pridobljenih surovin (snovi), plača producent trošarino le, ako to žganje proda ali ga iz kateregakoli razloga odstopi drugemu.
Proizvajalci, ki kuhajo žganje iz kupljenih surovin (snovi) in za trgovske namene plačajo trošarino na alkohol po štev.
tarife (20 Dih za eno hektolit. stopnjo).
Ako se lastniki surovin (snovi) za kuhanje žganja in proizvajalci žganja z lastnim zemljiščem bavijo tudi s trgovino z alkoholnimi pijačami na debelo ali drobno, ali točijo ali se bavijo s predelovanjem alkoholnih pijač, se posebej odredi, katero množino žganja se. jim dovoli porabiti za domače potrebe brez plačila trošarine.
Natančnejša navodila za pravilno izvršitev izpremembe pri obdačenju žganja predpiše finančni minister.*
Nameravana izprememba sega globoko v interese industrije, ki se bavi s kuhanjem in prodajo žganja in v interese trgovine, ki prodaja žgane opojne pijače. Prizadeti industrije! in trgovci se vabijo, da pomisleke, ki jih imajo s svojega stališča proti uveljavljenju omenjene izpremembe, nemudoma priobčijo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
* O tem glej članek v 219. štev. »Jutranjih Novosti« z dne 18. oktobra 1923, pod rubriko »Gospodarstvo«.
Thea Rotter
Povratek.
(Nadaljevanje.)
V salonu je bilo temno. Vrata, Id so vodila naprej v obednico pa so Ma napol odprta. Skozi nje se je valil gost .cigaretni dim, ki mu je branil natančen '■pogled v sobo. V trenutku, ko je vstopil v salon, mu je udaril na ušesa glasen krohot, ki ga je neprijetno dimil. Čutil je, da je moški. Za hip je obstal ,in napel oči, da bi videl natančneje. Ob prizoru, ki se mu je nudil, je ostr-rnej. Sredi divana je sedela v vabljivi Pozi, s cigareto v ustih njegova žena Olga. Oblečena je bila v domačo svileno obleko kričeče barve; globoki dekolte je v zadostni meri izpolnjeval ,'Svojo nalogo. Z izzivajočim smehom na ustih je zrla na mladega, plavolasega poročnika, ki je sedel napol in napol ležal ob njeni levi strani. Ob desni pa je sedel prekrižanih nog elegantno oblečen civilist srednje starosti. V eni rolki je med prsti držal cigareto, druga pa je počivala na kolenu žene.
Par trenutkov je stal kakor hipnotiziran. Gledal je, in gledal in ni verjel svojim očem. To, da je njegova Olga? Saj ni mogoče! Vztrepetal je. Zdelo se mu je, kakor bi ga nekdo z nečem ostrim sunil v hrbet.
Videl je, kako se je v tistem hipu zdrsnila. Sunkoma je odvrnila pogled ,od poročnika in s široko odprtimi, prestrašenimi očmi strmela v smer proti
INDUSTRIJA.
X Industrijska prihodnjost Bosne. Fi-nančni minister dr. S t 'O j a d i n o v i ć je dal predstavnikom beograjskega časopisja o svojem potovanju po Bosni sledečo izjavo:	Ogromno je prirodno bogastvo, ki
deloma leži neeksploatirano v velikih bo-sanskih rudnikih. Na posameznih točkah se vidijo cela_ mesta z mnogobrojnimi dimniki i? delavskimi kolonijami in sicer največ v Zenici in v Jajcu. V Tuzli sta dve veliki sahni, ki bosta mogli kriti potrebščine cele države, ko dobita zvezo z železnico. Raz-ven rudnikov v Kreki, smo pregledali velike tovarne v Zenici in v Zerešu ter rudnik v Lubiji, ki bi mogli biti veliki centri naše žeiezne industrije. V Lubiji je danes odkritih 50 milijonov ton železne rude, celokupno ležišče pa se računa na 600 mili-toiK>y. Ta rudnik bo država vsekakor ob-
..z in bo skušala omogočiti eksploatacijo. Pregledali smo tudi veliko lesno podjetje v Drvaru, kjer se letno izvozi 320 milijonov kubičnih metrov desk, največ v Italijo in Severno Ameriko. Zraven se nahaja tvornica celuloze za pridelavo papirja. Prirodno bogastvo se da oceniti po tem, da ima Bosna eno milijardo 600 milijonov ton premoga, kar bo zadostovalo za eksploatacijo celih 2000 let.
PROMET.
. X Direktna telefonska linija Beograd-Ljubljana. Ministrstvo pošte in telegrafa je odredilo, da se nova telefonska proga Beograd-Ljubljana izloči iz zagrebške centrale in se bo uporabljala direktno Beograd-Ljubljana. To odredbo je izdalo ministrstvo zato, na bi se mogla proga čimbolje izko-nščati in da bi bili razgovori čim jasnejši.
KMETIJSTVO.
X Vinska kriza v naši državL Kakor je razvidno iz poslednjih podatkov, je letošnja vinska letina v naši državi zelo dobra. Tudi kvaliteta je dobra, ker je odstotek sladkorja v grozdju zelo velik. Naši vinski producenti pa se nahajajo v težki krizi ker mnogi še niso prodali niti lanskega pridelka. Treba bo najti pota. da se omogoči izvoz našega vina in na ta način odpomore težki krizi.
X Semenje za siromašne poljedelce. Ministrstvo za poljedelstvo in vode je dovolilo kredit 70.000 dinarjev za nabavo semenja za jesenske posevke. To semenje se bo razdelilo med siromašne poljedelce v Hercegovini.
CARINE, DAVKI.
X Nakup petroleja in soli. Uprava državnih monopolov je imenovala komisijo strokovnjakov, ki je odpotovala v Romunijo zaradi nakupa večje množine soli in petroleja za potrebščine naše države. Ta komisija bo potem nadaljevala potovanje na Poljsko zaradi nabave istih predmetov.
X Carinski dohodki naše države so znašali v tretjem četrtletju 446 milijonov dinarjev. V istem času lanskega leta so znašali 343 milijonov, letos torej 103 milijone dinarjev več.
X Carinski nadavek znaša v Avstriji od 22. do 28. oktobra 14.400 avstr. kron.
X Carinski nadavek v Italiji je znašal od 24. do 30. septembra 338%.
DENARSTVO.
X Prva hrvatska štedionica povišuje svoj kapital od 50 na 75 milijonov dinarjev z izdajo 50.000 novih akcij po 500 dinarjev nominale.
X Obtok bankovcev v Avstriji je znašal 15. oktobra 6155 milijard kron ter je bil krit s kovinsko podlago in devizami do 55%.
X Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal v prvi dekadi oktobra 46.933 bilijonov mark. Od zadnjega izkaza nemške državnf banke je narastel za 18.704 bilijone.
X Ustanovitev diskontiranja menic na Poljskem. Poljska državna posojilna bla. gajna je ustavila rediskontiranje menic za 10 dni. Vzrok je padec tujih deviz in efek tov na poljski borzi.
DOBAVE.
^ X Dobava ovsa za mestne režijske vožnje. Mestna občina ljubljanska razpisuje dobavo 4 do 5 vagonov zdravega rešeta-nega ovsa. Blago je postaviti v vrečah franko kolodvor Ljubljana. Vreče se takoj vrnejo. Ponudbam, katere je vložiti do 29. oktobra 1923 pri mestnem magistratu je priložiti vzorec.
RAZNO.
X Razpošiljanje cenikov. Ker se je Že večkrat pripetilo, da so zahtevali nekateri poštni uradi od trgovcev in industrijcev, da morajo oddati na pošti vsaj 20 cenikov naenkrat, če hočejo, da bodo ceniki veljali kot tiskovina, je izdalo pošt. ravnateljstvo v Ljubljani odredbo, da morajo sprejemati pošte tudi posamezne cenike kot tiskovine.
X Predavanje o jugosiovensko - avstrijskih gospodarskih stikih se je vršilo dne 24. t. m. na Dunaju.
njemu. Očevidno ga ni spoznaja, razločila je v poltemi, v kateri je stal, samo obrise moške postave.
»Kdo je tam?« je vprašala s pridušenim glasom. Pogledi ostalih dveh so se kakor nai povelje obrnili proti vratom.
Šele besede žene so vzdramile Mirkoviča iz njegove otopelosti. »Dat, to je ona, to je njen glas, ni se varal, Olga, njegova Olga!« Hitrih korakov je stopil v obednico.
Ob polni razsvetljavi ga je spoznala.
Hip je strmela vanj, kakor v prikazen iz onega sveta. Nato je položila obe dlani na lice v znak svoje velike prestrašenosti in vzkliknila:
»Ivo, ti tu, ti... Moj bogi, kako sem se prestrašila. Kdo bi si mislil, da si ti...«
Skočila je iz divana ter pri tem zvrnila kozarec na mizici, da se je zlilo vino po svilenem prtičku. Stopila je korak proti njemu. Mirkoviču se je zazdelo, da je bil ta korak komaj vidno opotekajoč — in se mu v silnem navdušenju vrgla oMi vratu. Poljubila ga je z vročimi ustnicami, ki so dišale po vinu in od poljuba katerih mu je celo telo postalo hladno.
»Ivo, moj ljubi Ivo, kako si me presenetil ... hvala bogu, da si zopet doma ... oh, kako Sem vesela tvojega prihoda!«
Njen glas je zvenel ginjeno, in Mirkovič, ki ji je cel čas pozorno gledal v oči, je zapazil v njih trepetati solze. »Vinske solze,« — je pomislil z gnusom.
Ko se je osvobodil njenega objema, je stopil bliže k gostoma, ki sta ves čas molče in nekoliko osupla sledla nepričakovanemu prizoru. Nato sta se predstavila. Poročnik je imenoval svoje češko ime, civilist hrvaško.
»To sta moja dobra znanca,« — je kakor v opravičevilo dostavila hitro žena. »Danes se poslavljata od našega mesta.«
»Aha, — torej so pili za slovo;« — mu je šinilo skozi glavo» a glasno je rekel proti obema kakor v šali: »In od lepih žen in deklet.«
Okoli ust mu je zaigral komaj viden ironičen smehljaj, ki ga gosta nista prezrla. Prisiljeno sta se nasmehnila in da bi skrila svojo zadrego, sta povzdignila kozarce z besedami:
»Trčimo na zdravje vseh’ vrlih Slovencev in Slovenk! Bog živi vse Slovane!«
Ko je Mirkovič trčil z ženo, ji je globoko in vprašujoče pogledal v oči,
kakor bi v njih kotel razbrati vso resnico. Prezrla je njegovo molčeče vprašanje in se mu samo ljubeznjivo nasmehljala.
Položaj je postal sila mučen. Vsi so to čutili. Mirkovič je vedel, da vsi štirje igrajo komedijo. Vse to mu je bilo skrajno zoprno, čutil je, da je tu odveč. Hkratu se je domislil, da še ni videl male Olge.
Vstal je, se oprostil gostoma, češ, da mora iti še k otroku.
»Ah saj resj, na malo Olgico si skoro pozabil. Ti ne veš, kako je zrasla, odkar si jo zadnjič videl. Prav srčkana je postala. Kako te bo tudi ona vesela. Vedno je izpraševala, kedaj da pride njen papa iz vojske domov.«
Ko je vstopil v otroško sobico svoje petletne Olgice, je slednja sedela na majhni klopici pred svojo mizico, glavica je počivala na rokah, ki jih je naslonila nanjo. V levi ročici je držala malega medvedka.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Vzdignil jo je iz klopi in jo nalahnd pritisnil k sebi» ter poljubil na drobno glavico. V tem se je otrok predramil. Napol je odprla oči, ter preplašeno gledala predse. Svojega očeta ni spoznalai
»Olgica; me ne poznaš, jaz sem tvoj papa, danes sem prišel iz vojne in bom sedaj vedno pri tebi doma, jo je ginjeno ogovoril, — ne glej me tako preplašeno, saj sem tvoj papa!«
»Papa, papa!« — seje izvilo otroku iz ust. Krčevito se ga je oklenila okoli vratu. Hkratu se je spustila v jok.
»Olgica, Olgica, čemu jočeš?« — jo je v skrbeh vprašal in jo gladil po laseh. »Saj sem jaz pri tebi, ne joči otrok moj.«
»Papa, zakaj me mamica ne mara?« je med ihtenjem vprašala mala.
»Kdo pravi to?« je začudeno vprä» šal.
(Dalje prih J
Brata Pohlin i. dr
tvornica vlasnic, kljukic, rinile za čevlje, kovlnastih gumbov 1.1. d.
f»
▼▼▼VVVVVVVVTV
Ljubljana I., poštni predal št. 126.
Sprejema vsa naročila, ki se takoj in v vsaki množini Izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust.
Ivan Zahotnih
L3UBUANA
Dunajska cesta it. 49. Tei. 379 mestni tesarski mojster Tei. 379
Vsakovrstna tesarska dela, modeme lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna žaga.	Tovarna furnirja.
delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana. Šelenburgova ul. 6/1.
Me. 'im
morska trava. Peter Kobal — Kranj, Glavni trg, tvornica vseh vrst blazin, žime in morske trave, modrece na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgamltur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki 1 Zahtevajte oferte in cenike!
in fižol ponudite
Sever « Ko,
Ljubljana, Wolfo-va ulica štev. 12.
Vel kanaiov
dobrih pevcev, par 150 Din, se proda v Florjanski ulici štev. 18, L nadsrtopje. levo. Vprašati: Lapajne - Žuraj.
dobičkanosno ob glavni cesti pri Mariboru obstoječe iz vino grada, njiv, sadonosnika, travnikov, 2 viničarije, gosposka hiša se proda. — Cena Din. 650.000'—. Pismene ponudbe na M. S., Maribor, Grajski trg 2.
Pncpcfnn 66 oralov-36 ora-
rUdbOlVU lov gozda živina in letnina K 1,200.000-—.
linničrini stična vita z S orale UrUjSEini parka in prostim
stanovanjem v MARIBORU K 3,000.000.—-
Pmfoa
ska posestva.
Rnctilna 2 ali brez p°sestva’
UUuIlIllU mesarija, stanovanjske hiše, vile, trgovine.
z posestvom lesni kiaj _ proda pisarna Zagorski, Maribo Barvarska ul. 3.
t orodjem, in stanovanje se šče. Naslov v upravi lista.
U
iskušen, vešč centralne kurjave, pri lokomobilah, tovarniške kurjave itd. išče primerne službe. Naslov v upravi lista.
vsako množino kupujemo. Ponudbe z vzorci na Golič & Co., Celje.______
Brivski m
Išče primerne službe v Ljubljani ali izven. Naslov v upravi lista.
dobro idoča, s stanovanjem, cena 350.000 K se proda. Kupec se lahko naseli takoj. Pojasnila daje Pleško, Zagreb, Mandičeva ulica 5.
konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5.
I Kuhinjska posoda i
H emajlirana in aluminijasta. I
I Na debela! Nadrobno! i
Po Izredno nizkih cenah pri *
I.FestotniliSdPug.Ljuliljona,
Dunajska c. 33. Skladišče Balkan.
Telefon 366.	Telefon 366.
Slovenca, Inteligentna, nastanjena v Dalmaciji, želita radi ne-poznanstva v tujem svetu stopiti v korespondenco z mladimi gospodičnami ali vdovami brez otrok, starost 18 — 25 let. Ženidbe niso isključene. Le resne ponudbe se sprejemajo pod „Ljubezen“,. „Zvestoba“ poštno-ležeČe Makarska, Dalmacija.


-"V
Spüre
4 politirane hrastove in 1 jesenova se prodajo po ugodni ceni. Alojz Andlovič, Sodarska ulica štev. 2 (nad Florijansko cerkvijo).
na krasnem prostoru sredi Ljubljane s kletmi za 10 vagonov vina, hlevom za 30 konj in obširnim stavbiščem proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za Din 650.000-—. Realitetna pisama Ljubljana, Poljanska c. 12.
oprava, se radi pomanjkanja proda po zelo nizki ceni. — Naslov v upravi lista.
i Meyers Konv. Lexikon najnovejša izdaja, kompleten, z dva dopolnjaka (zv. 1-22) Prachtausgabe z zlato obrezo, popolnoma nov Vj usnje vezan. 1 Schlossers Weltgeschichte 25 Juhil, izdaja cmplt. 20 zvez. V, usnje vez. kot nova. 1 Valvazor II. izdaja kompletna, V, plat-no vezana. Naslov v upravi lista.
v filcu in velourju, kakor tudi moderniziranje na najnovejše modele priporoča tovarna slamnikov in klobukov
Franc Cerar,
d. z o. z.
Domžale.
Podružnica Celje,
Gosposka ulica št. 4.
■■■■BBtia ■■■■■■■■■£»
IBBBI
z mesarijo sredi trga ob železnici z enonadstropno hišo z 9 sobami, klavnico, mesnico in obširnim vrtom s koncesijo na prodaj za Din 300.000-— v Realitetni pisarni v Ljubljani, Poljanska cesta 12.
fR ATIKA
Novo/r
Slike narisal akad. slikar M. Gaspari.
Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo
za mladino
izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne
v Ljubljani.
Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji
po Din 30*—, v prenotaciji do 20.
novembra 1.1. po Din 20'— odnosno Din 25’—.
Poštnina posebej po Din 1'—• odnosno za luksusno izdajo po Din 1 •50*—, za inozemstvo dvojna poštnina.
Prenotadje in naročila sprejema
Zvezna knjisarna,
Ljubljana, Marijin trs 8.
i
1
1

Izšla je
JI
v založbi
fi?!,
ia »i
v Ljubljani.
j „Prager Presse“
8
§
za Jugoslavijo, najbolje informirani in najbolj razširjen dnevnik Čehoslov. Rep. in v tujini stane za kraljevino SHS vsled znižanja poštnega tarifa samo Din 40'— J mesečno.
Najboljše informacije trgovske 8 obrtne itd. držav Maie Entente. |
7! m
a -
■ ■
IBRBBBBBBBBBBBBBBBBflBBI
IBBBBBI
a
BBBB
Najsiarejša špedlcfjska tvrdka v Sloveniji R« RANZINGtER, Ljubljana - Jesenice
špedicijska pisarna
Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Brzovozni ih tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v vstrijo. o JetJ®	P°Wštva. — Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami zajaphištvo.
BrzojaviM RANZI &GER»	Interurban telefon 60.
And. Jakil, Ä i*
prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13.
Znižane cene 88 B°gato skladišče nl0Ških, ženski'h in otro-
^Alidno hlasm * V ških eevl)ev iz teIeč,e^a boksa v - ’f aoiiono mago R , barvah, govedjega boksa in rjave kra	j
Izdaja jo tiska »Zvezi» tiskarna in kn&car&a« t Unbliani.