P »Knina platna T gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamerai iteTttki-iDio
TRGOVSKI LIST
V' ~
časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, aecečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 25. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.968.
LETO XII.
Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 9: februarja 1929. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 18.
Revizija telefonskih pristojbin.
Resort pošte, brzojava in telefona se je v naši državi smatral dosedaj
za lukrativno podjetje, ki se ga mora upravljati tako, da donaša državi za kritje splošnih proračunskih izdatkov čimvečje dohodke. Do 120 milijonov dinarjev se je zahtevalo v posameznih letih donosa iz eksploatacije poštnih naprav za državni budžet, dočim se je moral stalež postnega osobja leto za letom reducirati. Investicije, ki so bile nujno potrebne in katerih rentabilnost je bila dokazana, so se morale črtati in za vzdrževanje obstoječih naprav so dobile direkcije komaj po eno četrtino ali petino kreditov, ki so normalno potrebni. V ljubljanski direkciji smo prišli tako daleč, da izkazuje stalež slug in nameščencev na najvažnejših in najbolj prometnih mestih velik minus — vsled tega 'trpi dostava ekspresnih pošiljatev, brzojavov, pozivnic pa tudi pri navadnih poštah vedno huje. Vse osobje je preobremenjeno, pritožbe interesentov se vedno ponavljajo, vendar dosedaj..zaman.
Po izpremembi režima 6. januarja pričakujejo gospodarski krogi od novega poštnega ministra, da bo izvršil temeljito reformo cele finančne in tarifne politike poštnega resorta in pri tem uvaževal nasvete in predloge, ki so jih naše organizacije v toku let predložile, ki pa so ostali do danes nerešeni. Novemu poštnemu zakonu, ki ga izdeluje posebna strokovna komisija v poštnem ministrstvu in ki ima odpraviti neosnovane izjeme in oprostitve od plačanja poštnine, mora slediti revizija vseh pravilnikov poštnega, brzojavnega in
telefonskega. Posebno nujna pa je revizija telefonskih pristojbin, ker je svoječasna porazdelitev naročnikov v skupine, ki datira še iz leta 1926, izvršena brez vsakega sistema in popolnoma po nekih slučajnih dispozicijah ali subjektivnih vidikih, ki niso stvarno nikakor utemeljeni. Po sedanjem plačajo nabavljalne zadruge, samoupravna podjetja, ki uživajo že itak vse davčne olajšave in ugodnosti, v Ljubljani po 720 dinarjev letne naročnine za telefon, dočim mora trgovec detajlist ali mali bufet plačati 2800 dinarjev. Agentura ali drogerija mora plačati 2800 Din, gospodarske pisarne 1200 Din, menjalnice 3800, skladišča (zaloge) in tiskarne zopet po 1200 Din, konzulati, civilni inženjerji, okrožni uradi in privatniki pa zopet vsi enako po 720 Din.
Velika krivičnost je, da spadajo vse centrale z nad 400 naročniki v enak pristojbinski razred. To gre na rovaš Ljubljane, ki se na ta način izjednačuje z mesti, ki imajo štirikrat tako veliko število abonentov.
Nesoravmemo je tudi, da se od detajlnega trgovca na deželi, ki ima potom svoje krajevne centrale možnost govoriti komaj z dvemi ali tremi naročniki, zahteva letna naročnina 1400 dinarjev, dočim plača za telefon advokat v Beogradu samo 1200 Din.
Smatramo, da je sedanja uredba o telefonskih naročninah zrela, da izgine s površja in se nadomesti z novo, moderno ureditvijo, ki bo bazirala na temelju dejanske vporabe telefonskih naprav in uvedla avtomatične števce pogovorov za vse naročnike.
Redukcije v železniškem prometu.
S 15. februarjem bodo v potniškem prometu iz razlogov štednje izvršene po celi državi redukcije vlakov. Na področju ljubljanske železniške direkcije bo s tem dnem upinjenih devet parov vlakov. Razmeroma najob-čutneje bo prizadeta od redukcij proga Slovenja Bistrica postaja—mesto, kjer se ukinjajo vlaki 8331 in 8332, 8335 in 8336, 8343 in 8344. Namesto dosedanjih sedem parov mešanih vlakov, bodo vozili na tej 4 km dolgi progi samo štiri pari. Ukinitev navedenih treh parov vlakov bo potujočemu občinstvu povpročala mnogo ne-prilik, a ne pomeni za železniško upravo nikakega dejanskega prihranka, ker mora edini stroj in partija, ki to službo vrši, ostati prejkoslej ves dan v pripravljenosti. Že sam ta primer zadošča, da se vidi, da ukrep generalne direkcije ni stvarno utemeljen in od njega železniški erar ne bo imel nikakih koristi, pač pa potujoče občinstvo mnogo neprilik.
Ostale proge so mnogo manj priza-
Nekaj o potrdilih glede plačanja davkov.
Kakor znano, se zahteva od interesentov, ki prosijo za potni list za inozemstvo, da se izkažejo s potrdilom o plačanih davkih. Zahteva se izvaja točno in rigorozno ter povzroča našemu svetu, posebno trgovcem, ki morajo pogosto potovati v inozemstvo, mnogo neprijetnosti. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je glede tega, kakor smo tudi mi že poročali, ponovno intervenirala na kompetentnih mestih, toda doslej brezuspešno. Zato smatramo za potrebno zabeležiti, da je zagrebški načelnik mesta g. dr. Srkulj tekom svojega zadnjega poseta v Beogradu, interveniral tudi za omeljenje tega predpisa. V izjavi, ki jo je podal novinarjem v Zagrebu o uspehih svoje intervencije omenja, da je v zadevi davčnih potrdil interveniral pri načelniku samoupravnega oddelka ministrstva financ g. Tošiču, kojemu je opisal vse neprijetnosti, katerim so izpostavljeni zlasti trgovci radi takih predpisov. Načelnik g. Tošic je po poročilih iz Zagreba pojasnil g. dr. Škulju, da je praksa, kojo izvaja pristojna oblast za potne liste v Zagrebu, sicer v zinislu strogega dobesednega tolmačenja zakonskega določila, da se pa po namenu, ki ga zasleduje zakon, to določilo nanaša samo na notorno nemarne davkoplačevalce, odnosno na one, ki se očividno hočejo odtegniti davčni obveznosti. Državljanov, ki izpolnjujejo svoje davčne obveze bodisi na katerikoli način, se ta ustanova ne tiče. Obljubljeno je bilo g. dr. Srkulju, da se bo poslalo v Zagreb tolmačenje zakonskih določil v tem zmislu.
Upamo, da bo izdano tolmačenje veljalo za celo državo in da se bodo
po teh pojasnilih ravnali tudi uradi pri nas v Sloveniji.
dete. Na progi Ljubljana—Kranj se ukinjata vlaka 922 in 923, ki sta vozila ob nedeljah in praznikih bot Izletniška vlaka. Med Jesenicami in Planico se ukinjata istotako sobotna in nedeljska vlaka štev. 8617 in 8618, s čemur bo turistovski promet »a Kranjsko goro zelo prizadet. Obe vlaka sto bila dobro posecana in o rtjftt neren-tabilnosti torej ne more biti govora. Na progi Kranj—Tržič odpadeta vlaka 8535 in 8538, s čemur zgubi Tržjč zvezo k popoldanskim vlakom ias in proti Ljubi jani. Kontno se ukinjata na progi Novo mesto—Straža-Topl ice vlaka 9540 in 9539, tako da zgubi Straža zvezo na večerni vlak iz Ljubljane.
V mariborski oblasti so razen slovenjebistriške proge prizadete še pro- , ga Maribor—Fala, kjer se ukinjata vlaka 9022 in 9023 ter zveza Maribor— Pragersko-Ormož—Čakovec, ki izgubi vlake 1119/1120 in 1121(1122, kar boža Podravino in Ptujsko- polje zelo* občutno in bo le še prispevalo k hitrejšemu razvoju avtobusnega prome=-ta med Mariborom in Ptujem, ki dela že sedaj železnici radi neprikladnih zvez občutno konkurenco.
KOMPENZACIJSKO POSTOPANJE MED JUGOSLAVIJO IN OGRSKO.
Pripravlja se kompenzacijska izmenjava blaga med Jugoslavijo in Ogrsko. Beremo, da je dala pobudo za to Jugoslavija in da je zahtevala od Ogrske obvezo, da prevzame od Jugoslavije surovo blago v višini svojega eksporta v Jugoslavijo ali pa vsaj v višini svojega eks-portnega previška. V prvi vrsti bi prišle v poštev dobave lesa. Ogrska vlada raz-motriva te načrte v prijaznem zmislu, in to tembolj, ker misli Ogrska sama na kompenzacijski izmenjalni promet z onimi deželami, naprain katerim je njena trgovska bilanca pasivna.
NADZOROVANJE POLJEDELSKIH
EKSPORTNIH PRODUKTOV V JUGOSLAVIJI.
V poljedelskem ministrstvu se zavr-šuje zakon o kontroli vseh poljedelskih pridelkov, namenjenih za eksport. Posebno pozornost bodo posvetili industriji in izvozu sliv. Zagotovi naj se primerna kvaliteta izvoznih sliv, da bodo mogle konkurirati na inozemskih trgih.
ZAŠČITA NAŠIH DELAVCEV V TUJINI.
V zunanjem ministrstvu se je sestavila delegacija, ki bo šla v 'Rumunijo, da prične pogajanja z rumunsko vlado za pogodbo o zaščiti naših delavcev v Romuniji. Kar se tiče slične pogodbe s Francijo, za katero naj bi se takoj po podpisu trgovinske pogodbe začela pogajanja, pa smo zvedeli, da se čaka na povratek naše trgovinske delegacije, oziroma da ima trgovinski minister s seboj tudi navodila, da v toku svojega bivanja v Parizu pokrene tudi to vprašanje.
Objava glede prodaje saharina.
V zmislu sklepa upravnega odbora monopolne uprave, ki ga je odobril finančni minister, bo prodajala uprava državnih monopolov saharin, ki se nahaja v skladišču monopolne uprave v Beogradu, pod sledečimi pogoji:
1. prodajna cena:
Saharin od 550 stopinj Zal kg sladkobe naprej po Din 1910-—
Saharin od 440 stopinj
sladkobe naprej po Din 1532-—
Saharin od 330 stopinj sladkobe naprej po Din 1154-—
Saharin od 220 stopinj sladkobe naprej po Din 776-—
Saharin od 110 stopinj sladkobe naprej po Din 398'—
2. Najmanjša količina, kojo se more kupiti je 10 kg.
3. Detajlna prodajna cena za kon-sumente mora biti v zmislu rešenja ministra financ z dne 17. marca 1923 po 5 Din za kg in stopinjo sladkobe.
4. Da se kupljeni saharin pred prodajo konsumentom previje v pakete od 5, 10, 25, 50, 100, 250 in 500 gramov netto težine. Vsak paket mora imeti etiketo tvrdke z natančno navedbo: netto težine, stopinj sladkobe, odgovarjajoče količine sladkorja in cene, ki ne sme biti večja od 5 Din za
Mednarodni trg jajec.
Obnovitev borze jajc v Budimpešti.
V kratkem bodo ustanovili oziroma obnovili v Budimpešti borzo jajec. Taka borza je bila ustanovljena že letal 1912, a je z izbruhom vojske prenehala. Borzo jajec bodo priključili blagovni borzi; štela bo okoli 50 članov, ki bodo obenem člani budimpeške blagovne in efektne borze. Za najmanjšo količino pri notacijah bo veljal zaboj, to je 1440 kosov, Borza se bo sestala dvakrat na teden. Misel na ustanovitev borze je tem zanimivejša, ker obstojata doslej v Evropi samo dve borzi jajec, v Berlinu in v Londonu. Ustanovitev borze je v zvezi tudi z namero vlade, da uvede sistem označbe jajec.
Moravski grosisti so sklenili, da bodo v bodoče prodajali samo po teži; samo v nadrobni kupčiji se bo vršila prodaja še po kosih.
Bolgarski izvoz jajec je znašal v letu 1928 okoli 10.000 ton, kar je okoli 2500 ton manj kot v letu 1927.
OSTRI UKREPI PROTI NETOČNIM DOBAVITELJEM.
Ministrstvo javnih del je izdalo sledeče službeno obvestilo:
»V zadnjem času se je često dogajalo, da podjetniki, ki so jim bile poverjene dobave ali izvršitev raznih gradbenih del, niso izpolnili prevzetih obveznosti ter da se zlasti niso držali dogovor jenih
stopinjo sladkobe. Poleg tega morajo biti zavoji in škatlje žigosane s štam- > rokov in tehničnih pogojev. Vse to je piljko uprave državnih monolov, od- imelo škodljive posledice tako za solid-nosno pristojnega oblastnega mono- j nost dela, kakor za splošne interese, polskega inšpektorja; nadalje morajo Ministrstvo javnih del je sedaj odredilo,
imeti podpis enega člana komisije, kakor tudi prodajalca in morajo biti zavite z banderolo za cigaretni papir brez vrednosti.
5. Vse posle glede predelovanja, zavijanja, žigosanja in banderoliranja mora vršiti komisija, v kateri mora biti en kemičar, en uradnik uprave monopolov, odnosno pristojni monopolni inšpektor in en organ finančne kontrole iz kraja, v katerem sc vrši dotični posel.
Gornja navodila je izdala pisarna uprave državnih monopolov 26. januarja 1929.
da je treba proti taki nesolidnosti nastopiti z vso ostrostjo.
Izvajajoč konsekvence iz tega sklepa je ministrstvo javnih del kaznovalo gradbenega podjetnika Gjorgja Vasiljeviča ix Nove Topole, ker ni v dogovorjenem roku dobavil materijala za popravo cest, z izključitvijo od nadaljnjih licitacij za državne dobave in z zaplembo položene kavcije. Od nadaljnjih licitacij za dobo enega leta je bil izključen tudi gradbeni podjetnik Marinkovič iz Skoplja, ker ni v dogovorjenem roku dovršil šolske zgradbe v Likovcu in kor načrtov ni predložil v odobrenje pristojnim gradbenim oblastvom.«
Opozorilo našim lastnikom nepremičnin v Avstriji.
Zveza inozemskih lastnikov realitet v Avstriji poroča z Dunaja: Inozemske in tuzemske lastnike hiš v Avstriji zelo razburjajo ukrepi za razlastitev posestnikov avstrijskih realitet. 'Kmalu potem, ko je ustanovno sodišče izjavilo, da lastninska pravica po avstrijski ustavi ni zaščitena in se jo more odpraviti z glasovno večino v Narodnem svetu, je avstrijska vlada predložila Narodnemu svetu načrt zakona o davkih na dobiček (Kaulgewinnsteuer), ki pomeni, izveden v praksi, delno razlastitev vseh hišnih posestnikov v Avstriji, ki so kupili po 1. januarju 1918 svoje objekte za nižjo kakor petkratno predvojno ceno. Ker je to bil slučaj skoro pri vseh kupcih po 1. 1918, so torej . vsi tj hišni posestniki ogroženi., .	,
Vzpodbujeni z osnutkom tega zakonskega načrta so sedaj socijalni demokrati vložili pri Narodnem svetu osnutek zakona o pravici prodaje in razlastitve občin, ki. pomeni ostrani-tev lastnine nepremičnin. Nobene hi-Se se ne sme prodati, dokler se ne vpraša občino, če niv morda ona kupec. Če* občina na to pristane, je sma-* trati hišo za prodano občini pod pogoji, ki so bili sklenjeni v kupni pogodbi. Isto velja za prisilno prodajo nepremičnin., Posestnik torej ne more prodati, svoje hiše, temveč mora vprašati najprvo občino. Šele če ta 'dovoli, sme posestnik na svojo roko hišo prodati.-Kar se tiče zakonskega načrta za razlastitev, je zanimiv predpis © pristojnosti. Razlastitev v prid občine odloči namreč po tem zakonu okrajna oblast, torej na Dunaju občina Dunaj, v drugi instanci pa. deželna vlada, torej na Dunaju zopet občina f)unaj. Ta občina je torej stranka in sodnik v svoji stvari in vse druge pravne instance so izključene.
Jzvenavstrijski posestniki realitet v Avstriji se čutijo s temi načrti močno ogroženi in so sklenili nastopiti pravočasno proti tem tendencam, ki so naperjene proti lastninstvu. Opozorili bodo po svojih zastopnikih pristojne avstrijske činitelje, da je tako postopanje kršenje mednarodnega principa enakopravnosti, kajti lastninska pravica avstrijskih državljanov v inozemstvu s takimi zakoni ni kršena. Vsi jugoslovanski posestniki avstrijskih hiš, ki se hočejo priključiti temu koraku, naj se obrnejo na Zvezo inozemskih lastnikov realitet v Avstriji, Wien, I., Johannesgasse 15, kjer dobe tudi brezplačna pojasnila.
Iz švedskega gospodarstva.
Švedsko posojilo je zbudilo pri nas Eanimanje za to državo. Zato bomo včasih kaj napisali o nji.
Državna švedska banka je zvišala obrestno mero od 4% na 4a/2 %, da *e prilagodi inozemskim tržnim razmeram. Na domači gospodarski položaj ni imelo to zvišanje nobenega vpliva. Zaposlenost industrije je bila lani boljša kot leta 1927, število brezposelnih je padlo.
Prodaja predmetov vodilne eksport-ne industrije je bila živahna, pri lesu, celulozi in papirju prav ugodna, nasprotno je pa položaj železne industrije slejkoprej neugoden. Pridelek je bil normalen.
Posledice sedemmesečnega štrajka v železni industriji se poznajo posebno v bilanci družbe Loussavaara in Kirunavaara na severnem Švedskem, v Lapski deželi. Kiruna-vaara ima najčistejšo železno rudo v vsej Evropi. Imenovana družba je podružnica velikega svetovnoznanega koncerna draengesberg. V letu 1926/27 je imela družba 25,810.000 švedskih kron •čistega dobička, letos ima pa 5,840.000 kron zgube. Vsled priklopitve h koncernu Graengesberg in vsled uporabe rezerv bodo pa tudi letos izplačali S-odstotno dividendo. Eksport železne rude še zmeraj ni dosegel lanske višine, čemur so deloma vzrok tudi razmere nemške kovinske industrije.
Neka švedska finančna skupina je
kupila v srednjeameriški republiki Guatemala 250.000 acrov sveta in bo pridelovala tam tobak, bombaž in kavčuk. Napravila bo železnico do obale Pacifika in si bo zgradila tam pristanišče. Vrednost podjetja cenijo na ca. 15 milijonov dolarjev.
Švedska telefonska industrija ima vsled velikih naročil mest Neapol in Smirna polno dela. Švedska telefonska družba ima sedaj podružnice in tovarne v 18 različnih deželah. Zato si moremo razlagati njeno delovanje v teh dveh oddaljenih mestih.
Med zastopniki podjetnikov in delojemalci se je vršila v začetku decembra v Stockholmu velika konferenca, ki se je je udeležilo okoli 200 oseb. Dosegla se je mirna rešitev vseh tekočih vprašanj in dosegel se je delovni mir med obema organizacijama.
Prav tako se je sklenil dogovor med ladijskimi podjetniki in pristaniškimi delavci, ki velja zaenkrat do 31. decembra 1930. Splošne mezde so ostale nespremenjene, za posebna akordna dela so se izvršile spremembe.
Švedsko ladjedelništvo gradi sedaj za 170.000 ton novih ladij, kar je rekordna številka v njegovi zgodovini. Vodilna švedska ladjedelniška družba v Goeteborgu je dosegla lani rekord-
Mednarodna razstava v Barceloni, ki se otvori 15. maja t. 1., bo brez-dvoma največja prireditev te vrste izza konca vojne. Stroški, ki jih je španska vlada že doslej v te svrhe prora-čunala, znašajo 140 milijonov pezet. Prireditev bo porazdeljena na tri velike skupine: umetnost v Španiji, industrija in šport.
Umetnost v Španiji se razstavi v »nacionalni palači«, velikem in razkošnem poslopju, ki zavzema 32.0b0 m2 površine in vsebuje v velikih serijah karakteristične slike historičnih epoh iz španske umetnostne zgodovine. Ta skupina bo izpopolnjena z razstavami modernih španskih umetnikov v »palači moderne umetnosti«, nadalje s takozvano »špansko vasjo«, interesantno skupino tipičnih zgradb.
Industrijska skupina obsega industrijo, poljedelstvo, trgovino in znanstvo sedanjosti. Za to skupino je predvideno več monumentalnih zgradb in palač.  
Kvalitetna
znamka
Zahtevajte povsod I
EMISIJE V LONDONU.
Po statistiki Midland-banke je izdal londonski glavnični trg v januarju za 47,400.000 funtov emisij; to je naj večji znesek, ki so ga sploh kdaj v prvem letnem mesecu zaznamovali. Emisije v lanskem januarju so znašale 33-8 milj. funtov. Najbližja letošnji številki je številka iz januarja 1920, in sicer 42-4 milj. funtov. Glavni delež je prišel na angleške dominione in na Indijo, angleško inozemstvo je dobilo samo 4,362.000 funtov.
RUSKA TRGOVSKA BILANCA AKTIVNA.
V	prvem četrtletju gospodarskega leta 1928/29, to je v lanskih treh mesecih oktober—december, je znašala zunanja trgovina Sovjetske zveze čez evropsko mejo 346-4 milijonov rubljev napram 325-6 milijonom v isti dobi prejšnjega leta. Na izvoz je prišlo 179-6 milijonov rubljev, na uvoz 166-8 milijonov; torej je bila bilanca po dolgem času spet enkrat aktivna.
ni čisti dobiček 1,200.000 kron in je izplačala 8-6dstotno dividendo. Vsa naročila leta 1928 so znašala 30 milijonov 780.000 kron.
Švedski indeks cen je vsled neprestanega padanja žitnih cen od pomladi naprej stalno padal. Na koncu novembra je znašala indeksna številka 145. Opažamo v preteklem letu kolebanje med 136 in 148.
Tendenca na trgu efektov je še zmeraj slaba. Imenovana družba Graen-gesberg je razpisala posojilo 30 milijonov švedskih kron po 5% pri pariteti 101%, veliki koncern žag pa 10 milijonov kron po 5V2 % •
Švedska trgovska bilanca je aktivna. Priobčili bomo tudi številke, ko dobimo podatke za vse preteklo leto.
Švedski državni odbor za brezposelne je zahteval od države za leto 1929/30 prispevek 4,750.000 kron. Ob-enem ugotavlja, da se je splošni položaj na švedskem delovnem trgu bistveno zboljšal, kar smo že zgoraj omenili.
i Za leto 1930 pripravljajo v Stockholmu veliko kulturno, industrijsko in obrtno razstavo v velepoteznem slogu. Priredili jo bodo ob bregovih stockholmskega zaliva, pokroviteljstvo je prevzel švedski prestolonaslednik.
V	skupini športa bo izval največ interesa stadion, kjer je prostora za 60.000 gledalcev in ki ima paviljone in prostore za različne igre, telovadbo, sablanje, tenis, plavanje i. t. d.
Razen gornjih treh grup bi bilo še zlasti omeniti »misijonsko palačo«, ki vsebuje večji del misijonske razstave iz Rima, ki se je vršila tam ob priliki svetega leta, nadalje »državni paviljon«, v katerem bo razstavljeno vse, kar se nanaša na državna podjetja, »kraljev paviljon«, »hiša tiska« in cela vrsta paviljonov za oficijelne razstave raznih inozemskih držav. Glede na veliko zanimanje za to prireditev po celem svetu in glede na konštantne nove prijave, je pričakovati, da bo imela cela prireditev najboljši uspeh.
Tekom razstave se bodo vršile v Barceloni razne mednarodne prireditve, veselice, mednarodne tekme, konjske dirke, bikoborbe, španske ljudske veselice itd. V tem času se bodo vršili v Barceloni tudi razni mednarodni kongresi.
VALORIZACIJA SLADKORJA V BRAZILIJI.
Po informacijah časopisja je nakupila družba Matarazzo vse razpoložljive zaloge sladkorja v brazilskih državah Per-nambuco, Rio de Janeiro in Sao Paulo, v skupnem znesku 1,300.000 ton. Investirala je v ta nakup 8,250.000 dolarjev, za brazilske razmere ogromno vsoto. Sladkor bodo pričeli oddajati šele tedaj, ko bodo nabrane sladkorne zaloge dosegle vrednost 9,500.000 dolarjev. V strokovnih krogih trdijo, da je sklenilo več sladkornih tovarn z družbo Matarazzo dogovor, v katerem so se zavezale, da svoje bodoče produkcije ne bodo prinesle prej na trg, preden ne bo družba prodala nakupljenih zalog.
* * *
RUMUNSKO STABILIZACIJSKO POSOJILO.
Francoski finančni minister Cheron in rumunski finančni minister Popoviči sta podpisala dogovor o romunskem stabilizacijskem posojilu. V Parziu bodo dali posojilo v podpis 11. t. m. Zaenkrat je zagotovljenih 72i/2 milijona dolarjev; na Francijo pride 22 milijonov in pol, na Anglijo 10 in na Ameriko 40 milijonov. Pogajanja s švedskim veleindustrijcem Kreugerjem, ki naj bi prevzel nadaljnjih 30 milijonov, še niso zaključena. Ves znesek posojila bo znašal torej nad 100 milijonov dolarjev. Posojilo bo treba vrniti v 30 letih. Obrestovanje je sedemodstotno, emisijskega tečaja še nočejo objaviti. — Posojilo bo služilo, kot pravi nazivanje, stabilizaciji leja, a ne v polnem obsegu. Velik del posojila bodo porabili v investicijske svrhe, za železnice, ceste i. t. d.
Ogrsko gospodarstvo v leta 1928.
Ogrska Narodna banka je podala na občnem zboru 4. t. m. obširno poročilo o gospodarskem položaju Ogrske v preteklem letu. Povzamemo iz njega:
Trgovska in plačilna bilanca.
Z gospodarskega vidika in merjena po statistiki bilanca Ogrske za preteklo leto ne zaključuje neugodno. V primeri s prejšnjim letom ne kažejo kvantitativni produkcijski podatki v svoji celoti nobenih bistevnih sprememb, ne glede industrije in ne glede poljedelstva. Oblikovanje plačilne bilance je pa nasprotno nespremenjeno neugodno. Vsled neprestanega uvoza inozemskega kapitala se obrestno breme od leta do leta množi; v lanskem letu so znašale te obresti okoli 120 milijonov pengo. Pasivni saldo trgovske bilance znaša po provizoričnih podatkih 366 milijonov pengo in je večji kot v letu 1927. Ker ostale postavke, manjšega pomena za plačilno bilanco, pasivnost bolj dvigajo kot zmanjšujejo, moremo ceniti oni znesek, za koji so se ogrske obveznosti napram inozemstvu v letu 1928 pomnožile, oziroma, za koji znesek so se ogrske zahteve napram inozemstvu zmanjšale, na ca 500 milijonov pengo. Na teh razmerah je bila udeležena tudi ostra konkurenca z večjo glavnično močjo in marsikakšnem oziru tudi z nižjimi stroški. Denarni kredit je drag ali ga pa sploh ni, in je trgovec navezan na blagovni kredit, v kojega dodelitvi more domači producent le težko konkurirati z inozemskim. Narast uvoza blaga je deloma posledica te okolno-sti. Težkoča ogrske produkcije, ki se bori za inozemske trge, zlasti poljedelstva, so bile pomnožene še vsled pomanjkljivega razumevanja uporabnih možnosti. Vzroke vseh teh nepri-Uk iščejo v nezadostnosti tvorbe kapitala, v pomanjkanju tekmovalne sposobnosti produkcije in v napakah pri uporabi blaga. Lahko se pa iz vsega tega črpa tudi pom ir jen je in optimizem, ker ni nobena teh okol-nosti takšna, da je ne bi mogli premagati z lastno močjo.
Poljedelstvo in industrija.
Če upoštevamo činitelje gospodarskega življenja vsakega zase, moremo ugotoviti, da se je tako v kvantitativnem kot v kvalitativnem oziru uresničilo upanje poljedelstva v pomladanskih mesecih glede pridelka krušnega žita. Neugodno je pa vplivalo na prodajo močno nazadovanje pšeničnih cen, povzročeno po bogatem svetovnem pridelku. K temu se je pridružila še izredno počasna produkcija žitnih zalog, vsled česar je postala potrebna pomnožena uporaba kreditnih virov, ker poljedelstvo ni imelo lastne obratne glavnice. — Uporaba oziroma vnovčenje poljedelskih pridelkov v inozemstvu povzroča zmeraj bolj resne skrbi. Upanje, ki smo ga stavili na dvig poljedelskega izvoza vsled trgovskih pogodb, se ni uresničilo. Prodaja žita zahteva posebne tarifarične ugodnosti, eksport živine nazaduje in odstranitev ovir tega eksporta je ena najvažnejših nalog ogrske trgovske politike. — V vrsti produkcijskih panog kaže še najbolj ugodno sliko industrija. Kakor v večini drugih držav se ogrski tekstilni industriji lani sicer ni dobro godilo, o čemer smo že posebej govorili, a v drugih industrijskih panogah se razen majhnih izjem napram letu 1927 ni dosti spremenilo; zlasti proti koncu leta je bilo opazovati odločno boljšanje. — Koncentracijski proces se je nadaljeval zlasti v železni in strojni^ industriji, v kemični in v opekarski industriji; od teh panog kakor tudi od novih ustanovitev na polju tekstilne, kemične in papirne industrije se sme pričakovati nadaljno dviganje vrednosti industrijske produkcije. — Izvoz industrijskega blaga kaže razveseljiv razvoj in je bil v prvih devetih mesecih lanskega leta za 33 odstot-
Mednarodna razstava v Barceloni.
Priporočajte, svojim prosim, odjemalcem priljubljene
MAGGI'1*" izdelke za iuhe.
Razpečuj« v kraljevini SHS Fran Ksav. LeSnlk, Maribor, Cankarjeva 6
Lahka prodaja! Dober zaslutek!
lcov večji kot v isti dobi prejšnjega leta. Ne smemo pa pozabiti, da je Ogrska tudi v tem oziru šele v počet-kih dela, ki ga mora izvršiti, ker industrijske izvozne možnosti še niso primerno izrabljene.
Glavnični trg in borza.
Zadovoljitev dolgoročnih kreditnih zahtev se je vršila tudi v preteklem letu v pretežni večini s pomočjo inozemskega kapitala. Že v dvigu lastne glavnice ogrskih podjetij ima inozemski kapital veliko udeležbo, v dobavi dolgoročnega posojilnega kapitala pa igrajo domači viri le podrejeno vlogo. Nominalni znesek inozemskih obligacijskih emisij moremo ce-miti na ca 280 milijonov pengo, kar je približno ista vsota kot v letu 1927. Okoli 90 odstotkov skupnega zneska pride na posojilo zasebnega gospodarstva. Industrijskim namenom služeče obligacijske emisije cenijo skupaj s posojilom za veliko pre-kodonavsko električno centralo na skoraj 130 milijonov pengo, dočim ni bilo v letu 1927 nobenih emisij za industrijske namene. — Organizem denarnih zavodov kaže tudi še zanaprej znake zdravega razvoja. Dvig hranilnih vlog je bil v glavnem mestu v splošnem relativno isti kot v 1. 1927, a marsikje na deželi je razvoj zastal, zlasti v drugi polovici leta.
Spričo pomanjkljivosti domače tvorbe kapitala bi se bilo moglo računati z živahnejšo kupčijo na borzi le v slučaju, če bi se bil inozemski kapital za efekte bolj zanimal. A za borzne namene razpoložljivi inozemski kapital so vabile večje možnosti dobička in pri borznih kreditih dosegljivo večje obrestovanje bolj v druge dežele kot na Ogrsko; vrhutega je tudi domači kapital nakupil efekte v inozemstvu, dočim je v inozemstvo relativno malo prodal. Zato je bil položaj borze v poteku vsega leta v znamenju slabe kupčije, in tečaji so polagoma padali, brez posebno velikega kolebanja.
v splošnem kaže poročilo še precej ugodno lice ogrskega gospodarstva v preteklem letu.
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/'
profeb za pecivo vanilin/lačhor-
jM, M
mmm
R
6dmo
pravi m zanerljivi /
^VwwyyyvyyvyvYyyvv^
OGROMNA BANČNA FUZIJA V AMERIKI.
V	Ameriki so na ogromne vsote že itak navajeni in se bankam s par sto milijoni dolarjev glavnice nihče več ne čudi. A včasih se zgodi tudi kaj za ameriške razmere nenavadnega. Tako poročajo iz Newyorka »Financial News«, da se nameravata fuzionirati Guaranty Trust Co in National Bank ©f Commerce. Ta spojitev bi bila v denarnem svetu največ ja, ki se je sploh kdaj izvršila, kajti denarni zavod bi razpolagal z glavnico dveh mili jard dolarjev in bi bil s tem obenem najmočnejši denarni zavod Amerike. Primera nam bo lahka, če pomislimo, da znaša ves izvoz in uvoz Jugoslavije v enem letu okoli 250 mili jonov dolarjev, torej osmino delniške glavnice nove nameravane banke.
0	NEMŠKI INDUSTRIJI.
Mesečno poročilo Komerčne in Zasebne banke v Berlinu pravi: Prirastek brezposelnostih v zadnjem času je v bistvu posledica vremenskih razmer. Stavbnost se je skoraj popolnoma usrta-vila; od skupnega števila brezposelnih pride na stavbno obrt in na njene stranske panoge približno ena tretjina. Isto nazadujočo tendenco kažejo tudi ostale obrti, ki so odvisne od serci je. Sicer se pa opazuje pri posameznih produkcijskih panogah neenotnost v kupčiji. To velja zlasti za tekstilno industrijo, ki se mora še večkrat zateči k produkcijskim omejitvam; na drugi strani imajo pa tudi v tej industriji nekatere vrste nova naročila, tako zlasti trikotažna industrija in nekatere druge vrste, ki upoštevajo sedanjo modno smer. Zelo različna je tudi kupčija v industriji usnja, in se kažejo deloma znaki boljšanja. Industrija umetne svile je v splošnem še nadalje dobro zaposlena; zdi se, da bo spodbijanje cen zadnjega časa v kratkem odstra-stranjeno po splošnem mednarodnem sporazumu. Nemoten je bil položaj v nemški železni in strojni industriji. Pretežno razveseljivo sliko kažeta električna in velika kemična industrija.
10
N
fc.
OJ
n
o
v
c c
OJ
ra
nudijo vsakemu trgovci
dišave
znamke
SLON
Zihtmita
cenik i	Ljubljana
GLAVNA ZALOGA
F. ŠIBENIK
ITALIJANSKA KOVINSKA INDUSTRIJA.
Z glavnico 5,000.000 lir je bil ustanovljen v Milanu konsorcij jeklarn in železnih tovarn, ki sledi dosedanjemu prodajnemu uradu ital. kovinske zveze. Kon-sorciju sta se pridružili doslej dve tretjini vseh v poštev prihajajočih podjetij. Nova zveza se ne bo bavila samo s prodajo izdelkov svojih članov, temveč tudi s problemom globokosežne produkcijske racionalizacije. Borila se bo v korist posameznikov in v korist vseh proti ponujanju nižjih cen in za smotreno specializacijo produkcije. Konsorcij se obveže, da bo dodeljeval svojim članom gotove ‘deleže naročil, ki bodo morala biti izvršena pod pogoji in s cenami, določenimi od vodilnih organov konsor-cija. Člani zveze zopet se zavežejo, da bodo prodajali svoje izdelke le potom konsorcija, razen surovinskih dobav za državne uprave. Udeležba posameznih članov na delniški glavnici konsorcija odgovarja udeleženemu razmerju pri naročilih. Pričakovati je še treba, če bo konsorciju uspelo, da pritegne nase še ostalo tretjino podjetij in da na ta način obroč popolnoma sklene.
SPLOŠNA DELOVNA OBVEZNOST V NEMČIJI?
Nemški nacionalci so stavili v praškem deželnem zboru prvotni predlog, naj se predloži nemškemu državnemu zboru predlog o splošni delovni obveznosti. Po tem zakonu naj se vsi Nemci moškega spola brez ozira na njih soci-jalne ali gospodarske razmere pritegnejo v starosti med 18. in 23. letom k državno urejenemu obveznemu delu za dobo dvanajst mesecev. Delo naj pride v dobro vsem namenom nemškega narodnega gospodarstva. — Pripominjamo, da je po vojski kot prva vpeljala državno delovno obveznost Bolgarija ter da je pritegnila k delu tudi ženske. To obvezno delo je imel-o prav dobre uspehe ter je mnogo pripomoglo k dvigu narodnega gospodarstva, v Bolgariji.
Trgovina.
Izdelovalci pohištva pozor! Tvrdka Giov. Bugeja & Fllo, Malta, o kateri nam ni nič bližnjega znano, želi stopiti v trgovske stike s tukajšnjimi solidnimi tovarnami pohištva. Poslati je kataloge s cenami. Korespondenca: italijansko in angleško.
Industrija.
Elektrifikacija največjih afriških rudnikov cina. Londonski sindikat cina, ena od vodilnih družb britanske cinove industrije, je sklenil uporabiti veliko pada-i vino ob času dežja v afriški britanski koloniji Nigeria, da elektrificira ta-mošnje rudnike cina, ki se nahajajo na planoti Bavči; ta planota je zelo obširna, a na vodi zelo revna. Ogromne množine dežja bodo ujeli v vodnih zbirališčih in jih bodo odvajali na centralna mesta, kjer bodo elektrarne. Doslej so bili produkcijski stroški nigerijskih rudnikov cina večji kot stroški malajskih rudnikov; elektrifikacija bo spravila stroške v Ni-geri na najnižje stališče v angleški produkciji cina. Ta ima za Anglijo poseben pomen, ker se predala ves v britanski državi dobljeni cin v angleških topilnicah in ker je prospeh tako topilnic v veliki meri odvisen od nigerijskih cinovih najdišč.
Ljubljanska borza.
Tečaj 8. februarja 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. goid. .		22-825
Berlin 1 M		1350	13-63
Bruselj 1 belga		—•—	7*9187
Budimpešta 1 pengO . .	—•—	9-937
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šiling		7-995	8-025
London 1 funt 		276-20	277--
Newyork 1 dolar		66-73	66-93
Pariz 100 fr			*		222-62
Praga 100 kron			•		168 60
Trst 100 lir		297-12	299-12
» .uuuviv. L/oiiuio. tkj uuuariii lat o ui •
Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Din; Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja:	Združene papirnice
Vevče, Goričane in Medvode d. d., ijublja-na denar 120 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana denar 56 Din; »Seširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše denar 260, blago 280 Din.
Les: Smreka — jelka: hlodi I., II., monte 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkantilni 300—320; trami merkan-tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680—680; škorete, podmerne, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Rukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 450—500; plohi, naravni, oatrorobi 750—1000; plohi, parjeni, ostro-obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I., II. 500 do 700; bordonali 1300—1500; deske - plohi, neobrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1300; h-izd 1050 do 1250 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 Jo 19 Din. Zeleiniški pragovi: 2 60 m, 14X24, hrastovi 50—55 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava prom-ptna, plačilo v 30 dneh, 28750—290; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 29250—295 Din; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 300—302 50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. nostaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 305-50—307; Bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 310—312-50 Din. — Koruza: anierikanska plata koruza: promplna dobava, slov. postaja 345; bačka: času primerno suha, promplna dobava, slov. postaja 295—297-50. — Ječmen: barnnjski: pivovarski, 68/69 kg 345—347-50 Din; bački, ozimni, 67 68 kg 330—332-50. — Soršca: 50% rži, W% pseniec, postaja Domžale, plačilo v 30 dneh 277-50—280 Din. — Moka: pšenična Og: nova, feo Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 420—425 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: neizpremeajena.
Zaključki: les: 4 vagone; dežeJmi pridelki: 4 vagone; drugo: — vagonov.
PO SVETU.
Avtomobilna družba Rolls Royee zaključuje poslovno leto 1927/28 s čistim dobičkom 185.770 funtov in razdeljuje desetodstotno dividendo.
Naše državne gozde bodo na novo izmerili in je tozadevni načrt že izgotovljen. •
Nemškoavstrijska bombaževa anketa o
skupnih trgovskopolitičnih vprašanjih se bo vršila 21. t. m. v Berlinu.
Dividenda Glanzstoff d. d. ne bo skrčena, kakor so nekateri listi poročali, temveč bo znašala najmanj 18%, kot lani. V zadnjem času se je povpraševanje po umetnosvilenem blagu zopet poživilo.
Kuhlniannov koncern poroča, da je imel lani dosti večjo prodajo kot v prejšnjih letih. Deloma je to posledica dogovora z I. G. Farben.
Za izvoz lesa iz Rumunije eo določili nižje izvozne pristojbine.
Cinkasta pločevina ▼ Nemčiji se je na novo podražila in znaša sedaj cena za konsumente 79 mark.
V	egiptski sekciji angleške bombaževe industrije so sklenili uvesti produkcijsko omejitev, in sicer zaenkrat za dobo osmih tednov za eno tretjino.
Poljski eksport premoga v letu 1928 je znašal 13,375.000 ton.
Belgrad se pripravlja po zgledu drugih mest na ustanovitev Mestne hranilnice. Osnovna glavnica bo znašala 30 milijonov dinarjev.
Banka za trgovino in industrijo v Pragi, prejšnja Landerbanka, bo zvišala delniško glavnico od 120 na 160 milijonov Kč.	.	.
Deleži Nemške državne banke so z 1 milijonom v domači nemški posesti,
224.000 deležev je pa v inozemskih rokah.
Avstrijska pivovarniška d. d. (Oesterr.
Brauaktiengesellschaft) je imela lani
3.452.000 šilingov čistega dobička in razdeljuje 12-odstotno dividendo (lani 10-
odstotno).
Kino v Jugoslaviji spada v pristojnost obrtnih zbornic, tako je odločil minister za trgovino in industrijo.
Nov vodnozadružni zakon je pripravljen v našem poljedelskem ministrstvu. Vodno zadružništvo se bo poenotilo v vsej državi.
Gospodarski dogovori med Jugoslavijo in Rumunijo, ki se tičejo doslej nerešenih zadev, se bližajo zaključku.
Pridelek sadja v Sloveniji znaša ob srednjedobri letini na leto 15.000 vagonov, in sicer 10.000 vagonov v mariborski in 5000 vagonov v ljubljanski oblasti. Po. odbitju domačega konsuma preostane eksportna zmožnost 6000 vagonov, eksportirajo pa faktično samo 2500 do 3000 vagonov.
Luksuzni davek na pnevmatike aa osobne avtomobile in motoma kolesa znaša od 1. februarja naprej na Ogrskem 13 odstotkov vrednosti, pa naj si bode izdelki domačega ali tujega izvora.
Na zborovanju rcparacijske komisije bodo stavili italijanski delegati predlog, naj se znižajo bolgarski, ogrski in avstrijski reparacijski dolgovi.
Plovna družba Hamburg-Južna Amerika izplačuje, kot smo že omenili, 8-od-stotno dividendo. Doslej so bile voznine tako nizke, da rentabilnost ni bila mogoča. Z dogovorom z družbo La Plata se bo to zboljšalo. Izgledi za tekoče leto se dobro presojajo.
Ford v Carigradu je sedaj določena stvar. Fordova družim se je zavezala, da bo napravila na dan vsaj 50 avtomobilov ter da bo zaposlila izključno le turške delovne moči. Pogodba bo sklenjena za 25 let, ko jo bo parlament odobril.
Italijansko-grško banko z glavnico 600 milijonov drahem bodo ustanovili v Atenah, v svrho poglobljenia trgovinskih zvez med obema državama. Na ustanovitvi je soudeležena Banca Commerciale Italiana.
Nemška državna banka je imela v preteklem letu 157-67 milijonov mark bruttodohodkov in 25,380.000 mark čistega dobička (leto prej 149.06 in 26-06 milijonov). Dividenda je 12-odstotna.
nudi najceneje iz velike zaloge
U»*j* dr. IVAM PLESS- — Za tr§OT»lBO ■ lndu»iri]*ko d. d. >M£RKUR< kot	la	0.	MIHALHK.	L]nbl]an*.
Rastoča prodaja nemškega kalijevega .sindikata. Inozemska prodaja nemškega kalijevega sindikata kaže v letu 1928 velik napredek. Nemčija je eksportirala v tem letu 1,106.671 ton kalijevih soli proti
1,036.758 ton v letu 1927. Po vrednosti se je eksport kalija dvignil od leta 1927 na leto 1928 za 7-6 na 62'9 milijonov mark.
Tečaj pesete vsled nemirov v Španiji /.elo koleba.
Glede angleškega carinskoza.ščitnega stremljenja se je polastila nemške industrije velika skrb, in opozarjajo industrijski krogi nemško vlado, naj napravi vse mogoče korake, da pretečo nevarnost vsaj omili, če je že ne more odvrniti.
Promet nemške tekstilne nadrobne trgovine v letu 1928 je znašal 103-6% prometa prejšnjega leta, in še ta mali prirastek gre le na rovaš mesecev januar, februar, marec in maj; ves drugi promet je bil manjši kot v odnosnih mesecih leta 1927.
Prodajni sindikat emajlovih kopalnih kadi so ustanovili te dni. Dogovor je sklenjen za tri leta.
TRŽNA POROČILA.
TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 1. februarja 1929.
Govedina: V mesnicah po mestu I. vrste 17, II. vrste 15 Din; na trgu: 1 kg govejega mesa I. vrste 17, II. vrste 15, III. vrste 12, jezika 17—20, vampov 8 do
10,	pljuč 6—8, jeter 15—18, lediic 18 do 20, možganov 20—25, loja 5—10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa 1. vrste 20—22-50, II. vrste 18—20, jeteir 25 do
27-50, pljuč 15—20 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. vrste 20—22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—27, slanine ribe in sala 28, slanine mešane 25—26, slanine domačih prašičev 23—25, slanine na debelo 25—26, masti 32—34, šunke (gnjati)
Kreditni zavod la trgovino in industrijo
Uubli&rta, Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Inolsvhai Kredit Ljubljana t< m Telefon Ste«.: 2040, 2457, 2S48; Intarisrban: 2706, 280®
Poteraon tnfiernatlona! ©ankSng Code Obrestovanje vloa, nakup In prodejs vsakovrstnih vrednostnih papirjev, cSevIz In valut, &or*n«	|
predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso menic ter nakazila v tu- In Inozemstvo, sate posm
_________________    TCJI	 —--■--...
Tovorna vinskega lclsa, d. z o. z , Ljubljana, nudi
naifineJii in nalokusneHU NAMIZNI KIS ^ iz prisinesa vina.
ZnhlevBjIe ponudbo 1
Tehnično in higiicnilno najmeJerneje urejena kisarna v Jugoslaviji
Pisarna i Ljubljana, Dunajska c a« ta la, It. nadstr. Talafon Ktav. 2389.
30—35, prekajenega mesa I. vrste 30 do 32.50, II. vrste 25—27-50, prekajenih parkljev 10—12, jezika 35 Din.
Drobnica: 1 kg košitrunovega 13—14, jagnjetine 18—20 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa , I. vrste 8, II. vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 32, safalad, 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 28—30 Din.
Perutnina:	Piščanec	majhen 20—25,
večji 20—40, kokoš 28—35, petelin 25 do 30, domač zajec, manjši 10, večji 15 do 20 Din.
Divjačina: Divji zajec 50—60, gozdna jerebica 20—25, kljunač 26 Din.
Ribe: 1 kg karpa 25—30, linja 25, ščuke 25—30, klina 20, mrene 15—20, pečenke 10 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2-50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega
masla 48—56, masla 44, bohinjskega sira
28—32, sirčka 10, eno jajce 2'25—2‘50 dinarjev.
Pijače: 1 liter starega vina 16—22, vina dalmatinca 11—14, 1 čaša piva 3-50,
1	vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5-50—6 Din.
Kruli: 1 kg belega 5-50, črnega 4-50, rženega 4-50 Din.
Sadje: 1 kg juksusnih jabolk 10, jabolk I. vrste 8, II. vrste 6, III. vrste 5, ena oranža 1—2-50, limona 0-75—1, 1 kg rožičev 8—10, fig 10—16, dateljnov 20, mandeljnov 52—70, orehov 12, luščenih orehov 36, suhih češpelj 8—12, suhih hrušk 10 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portorico 72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70 j do 80, III. vrste 56—62, kristalnega be- '
; lega sladkorja 13-50, sladkorja v kockah 15-50, kavne primesi 18, riža I. vrste 10,
! II. vrste 8, 1 liter namiznega olja 19, je-
dilnega olja 17, vinskega kisa 4-50, navadnega kisa 2-50, 1 kg soli debele 2'50, mlete 2-75,- celega popra 70, mletega popra 72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7-50, 1 kg testenin I. vrste 10, II. vrste 9, pralnega luga 3'75, čaja 80 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. >0« 4-10 4-15 na debelo, 4-75 do 5 na drobno, št. drobno, štev. >4« 3-60 do 3'70 na debelo, 4-25 do 450 na drobno, štev. »5« 3-60 do 3'70 na debelo, 4’— na drobno, št. »6« 3*15 na debelo, 4-— na drobno, kaše 5"50 do 6, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12 otrobov 2-50, koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 4-50—5, pšeničnega zdroba 6—7, ajdove moke I. vrste 6—8,
II.	vrste 6, ržene moke 4-50—5 Din.
Žito: q pšenice 295—300, rži 295 do 320, ječmena 310—330, ovsa 300—325, prosa 280, nove, sušene koruze 335, ajde 265—275, fižola, ribničana 830, prepelica rja 850.
Kurivo: 50 kg premoga 30, tona premoga 44, kubični meter trdih drv 160-mehkih drv 60—75.
Krma: q sladkega sena 115 vagonske dobave, 150 na drobno, pol sladkega sena 105 vagonske dobave, 125 na drobno, kislega sena 105 vagonske dobave, 110 na drobno, slame 75—100 Din.
Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 20 do 22, motovilca merica 2—2-50, radira 20, poznega zelja 3—6, »rdečega zelja 6 do 7. kislega zelja 3-50—5, ohrovta 3—5, karfijol 14—16, kolerabic, podzemljic-1-25—1-50, čebule 4—5, česna 10—12, krompirja 1"50—2, repe 1-50—1’75, kisle repe 2-50—3, korenja 3—4, peteršilja 8 do 12, zalenjave za juho 8—12 Din.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 1. februarja 1929 je bilo pripeljanih 29 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 3 do 4 mesece stari 280 | do 450, 5 do 7 mesecev stari 480—550, ; 8 do 10 mesecev stari 580—750, 1 leto ; stari 1000—1300; 1 kg žive teže 10 do J 12-50, 1 kg mrtve teže 16—18. Prodanih > je bilo 14 svinj.
Vinocef
Veletrgovina
kolonljalne in Špecerijske robe
TRAJNO koristno darilo je samo ,GRI?ZNESr m ,ADLER*
šivalni stroj, ter pisalni stroj
„URANIA“.
Znižane cene, najlepše opreme edino le
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913.
Za premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja, kakor tudi za prelepe zadnje pozdrave, izražene v ljubkem cvetju, ob izgubi našega nepozabnega soproga, papana, starega papana in deda, gospoda
Mini inli Mi niHmiH EU
Ljubljana
Zaloga sveSe pražene kave, mletih diSav in rudninske vode
Talna In solidna poslralba I
Zahtevajte cenik!
TISKARNA MERKUR. LJUBLJANA. (iliEfiORČiČKVA UL 2«
se priporoča z;t tisk vsakovrstnih uradnih in trp^vskih tiskovni
Ivan Jelačin
se vsi tem potom najglobje zahvaljujemo.
Dolžnost nas veže, zahvaliti se predvsem g. zdravniku dr. Ludvigu Zalarju za mnogoleten požrtvovalen trud, blagopokojnemu podaljšati življenje in Grem i ju trgovcev za izredne izraze sočustvovanja.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V L j u b tl j a n i, dne 8. februarja 1929.
Mary grofica Paumgarten Holienschwa«gau Erbach roj. Valenta pl. Marchtliurn.