UDK-UDC 05:624; YU ISSN 0017-2774 LJUBLJANA, OKTOBER-NOVEMBER 1985, LETNIK XXXIV, STR. 197-240 SKUPNOST DELOVNIH ORGANIZACIJ SLOVENSKE KAMNARSKE INDUSTRIJE Poslovna skupnost upravlja s sodobno strojno in ročno opremo za arhitektons­ ko obdelavo naravnega in umetnega kamna. Obdelujemo skoraj vse vrste jugoslovanskega kamna - marmorja in granita. Izdelujemo: kamnite tlake, fasadne obloge, stopnice, okenske police, spome­ nike in mnoge druge kamnoseške izdelke. Poleg tega pa še betonske izdelke: prane plošče, betonske plošče, teraco plošče, industrijske okenske okvire, okenske police, cvetlična korita in drugo. Reference naše dejavnosti so vidne po ožjem in širšem delu Slovenije: Bela vila na Brionih, Skupščina SRS, spomenik Staneta Rozmana, letališče Brnik in Ma­ ribor, Arkade, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, Dolenjske Toplice, hotel Park Bled, Brdo pri Kranju, kavarna Evropa v Ljubljani, Cankarjev dom, Plava laguna, podhod Maximarketa itd. itd. Naše proizvodne kapacitete in strokovno znanje s področja obdelave kamna so na trgu dokazane komponente gospodarjenja, zato zahtevajte naše ponudbe! POSLOVNA SKUPNOST SLOVENSKE KAMNARSKE INDUSTRIJE GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE ST. 10/11 • LETNIK 34 • 1985 • YU ISSN 0017-2774 VSE BI NA - CONUNT S Članki, študije, razprave Miran Iskra Articles, Studies, Proceedings STOPNJA RAZISKANOSTI SUROVIN ZA KAMENE AGREGATE NA OBMOČJU SR SLOVENIJE.................................................................. 199 Marta Karlovšek-Debelak NAČRTOVANJE PRIDOBIVALNIH OBMOČIJ NEKOVINSKIH MI­ NERALNIH SUROVIN Z VIDIKA UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA..........................................................................................202 Jurij Ivanetič TEMELJNE ZNAČILNOSTI STANJA PROIZVODNJE MINERAL­ NIH AGREGATOV ZA POTREBE GRADBENIŠTVA V SR SLO­ VENIJI ................................................................................................................. 206 Branka Zatler-Zupančič KAKOVOST KAMENIH AGREGATOV S PODROČJA SR SLOVE­ NIJE ...................................................................................................................... 218 Janez Gjura, Majda Bitenc PORABA MINERALNIH AGREGATOV V SR SLOVENIJI IN PRED­ VIDENE POTREBE..........................................................................................224 Aleksander Kerstein NEKATERI VIDIKI SMOTRNOSTI IZKORIŠČANJA IN RAZŠI­ RITVE KAMNOLOMOV V CELJSKI REG IJI............................................ 230 Branka Zatler-Zupančič SKLEPNA INFORMACIJA........................................................................... 233 In memoriam DUŠAN L A JO V IC ........................................................................................... 235 Iz naših kolektivov PROBLEMATIKA ČRPANJA GRAMOZNIH MATERIALOV IZ From our Enterprises STRUGE SOČE NA ODSEKU MED MODREJEM IN ČEZSOČO . . 236 Informacije Zavoda za raziskavo SISTEM ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI KAMENEGA AGRE- materiala in konstrukcij Ljubljana GATA ZA BETONE.......................................................................................... 237 Proceedings of the Institute for Material and Structures research Ljubljana G lavn i in o d g o v o rn i u re d n ik : SER G EJ BUBNOV T e h n ič n i u re d n ik : VIKTOR BLAŽIČ L e k to r : A LEN K A RAIČ U red n išk i o d b o r: NEGOVAN BOŽIC, V LADIM IR ČADEŽ, JO ŽE ERŽEN , IV A N JE C E L J, A N D R EJ KOM EL, STANE PA V LIN , FRANC CACOVlC, BRANKA ZA TLER -ZU PA N ClC Revijo izd a ja Zveza d ru š te v g rad b en ih in ž e n ir je v in te h n ik o v S loven ije , L ju b lja n a , E rjav čev a 15, te le fo n 221 587. T ek . ra č u n p ri SDK L ju b lja n a 58101-678-47602. T isk a t is k a rn a T on e Tom šič v L ju b lja n i. R e v ija izh a ja m esečno . L e tn a n a ro č n in a sk u ­ paj s č lan a rin o znaša 500 d in , za š tu d e n te 250 d in , za p o d je tja , zavode in u s ta n o v e 5000 d in , za in o zem stvo 50.00 US d o larjev . R ev ija izh a ja ob f in a n č n i p o d p o ri R a ziskovalne sk u p n o s ti S lovenije , S p lošnega zd ru žen ja g ra d b e n iš tv a in IGM S loven ije in Z avoda za raz isk av o m a te ria la in k o n s tru k c ij L ju b ljan a . PRAVI PRIROČNIKI OB PRAVEM ČASU V PRAVIH ROKAH USPEH NE BO IZOSTAL Osrednja slovenska knjigarna — Mladinske knjige na Titovi 3 v Ljubljani — vam iz bogatega izbora strokovne literature slovenskih in jugoslovanskih založb predstavlja vrsto priročnikov s širšega pod­ ročja gradbeništva: mladinska knjiga knjigarne in papirnice din Campara: MEĐUNARODNI RJEČNIK ARHITEKTURE, GRAĐEVINARSTVA I URBANIZMA 5000 Georgijevski: PROSTORNE REŠETKASTE KONSTRUKCIJE 15'00 Jevtič: PRENAPREGNUTI BETON 1800 Neville: SVOJSTVA BETONA 2000 Ruhle: PROSTORNE KROVNE KONSTRUKCIJE 1/2 2900 Saks: UTICAJ VETRA NA KONSTRUKCIJE 4000 Reknagel, Sprenger: GRIJANJE I KLIMATIZACIJA 6000 Nojfert: ARHITEKTONSKO PROJEKTOV ANJE 7000 Derek. Filips: OSVETLJENJE U ARHITEKTONSKIH PROJEKTIMA 1500 Anđus: PROJEKTOVANJE PUTEVA 2200 Zefroa: PROJEKTOVANJE I GRAĐENJE KOLOVOZNIH KONSTRUKCIJA 3000 Romič: TEORIJA GRANIČNE NOSIVOSTI ARMIRANOG BETONA 1200 Furundžič: OSNOVI TEHNOLOGIJE BETONA 2500 Selendie: VERTIKALNI, KOSI I HORIZONTALNI TRANSPORT 2500 Brčić: OTPORNOST MATERIALA 2200 Brčić: DINAMIKA KONSTRUKCIJA 1300 Đurić: TEORIJA OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 1200 Trbojević: GRAĐEVINSKE MAŠINE 2000 Stefanovič: GRAĐEVINSKE MAŠINE 2200 Basarić: GRAĐEVINSKE KONSTRUKCIJE OBJEKATA VISOKOGRADNJE 1950 Đorđević: KORIŠČENJE VODNIH SNAGA 1400 Gosković: DRVENI MOSTOVI 1950 Tufegđžić: GRAĐEVINSKI MATERIJALI 1101 Naštete, kakor tudi vse druge knjige in priročnike, ki jih potrebujete pri svojem delu, lahko s priloženo na­ ročilnico ali tudi po telefonu (061 211-895) naročite na naslov: KNJIGARNA MLADINSKE KNJIGE, TITOVA 3, 61000 LJUBLJANA. NAROČILNICA: g v -9/85 Podpisani (ime in priimek) ............................................. Natančen naslov (kraj, ulica) Nepreklicno naročam — po povzetju — za potrebe DO — naslednje knjige: Podpis (žig DO): Vukotić: ISPITIVANJE KONSTRUKCIJA 1200 Anagnosti: PERSPEKTIVA 1500 Nonveiller: MEHANIKA TLA I TEMELJEVA GRAĐEVINA lfOO Nonveiller: NASUTE BRANE 865 Tomičić: BETONSKE KONSTRUKCIJE 2500 Djurić: TEORIJE OKVIRNIH KONSTRUKCIJA 350 Djurić: STATIKA KONSTRUKCIJA 1800 Flašar: ANALIZE I KALKULACIJE U GRADJEVINARSTVU 1350 Ilič: KLASIČNI DRVENI KROVOVI 1900 KLIMATIZACIJA I RASHLADNA TEHNIKA slovar 2800 Kostrenčič: TEORIJA ELASTIČNOSTI 995 Kujundžič: OBLIKOVANJE STRUKTURA U LEPLJENOM DRVETU 1200 Lorene: PRO JEKTO V AN JE I TRASIRANJE PUTEVA I AUTOPUTE V A 2500 Milosavljevič: OSNOVI ČELIČNIH KONSTRUKCIJA 1200 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 1 A 1100 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2 A 800 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA IB 1200 Mirkovič: OSNOVI URBANIZMA 2B 850 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — visokogradnje 4 4000 NORMATIVI I STANDARDI U GRADJEVI­ NARSTVU - visokogradnje 5 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU — niskogradnje 6 4000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRADJEVINARSTVU - niskogradnje 7 5500 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA I 2200 Peulič: KONSTRUKTIVNI ELEMENTI ZGRADA II 2200 Radonič: VODOVOD I KANALIZACIJA U ZGRADAMA 3500 Romič: BETONSKE KONSTRUKCIJE I 2450 Romič: KRSTATO ARMIRANE KONSTRUKCIJE 1200 Romič: TEORIJA PRORAČUNA ARMIRANOBETONSKIH DIJAFRAGMI 500 Sekulovič: METOD KONAČNIH ELEMENATA 2600 Stojadinovič: MEHANIKA TLA I 1700 TEHNIČAR II 4200 TEHNIČAR III 4200 TEHNIČAR IV 5000 Umanjski: KONSTRUKTERSKI PRIRUČNIK 1700 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 1 3800 ZBIRKA TEHNIČKIH PROPISA 3 3500 Zrnič: GREJ AN JE I KLIMATIZACIJA 2318 SRPSKOHRVATSKO-ENGLESKI GRAĐEVINSKI REČNIK 2500 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — niskogradnje 2000 ENGLESKO-SRPSKOHRVATSKI GRAĐEVINSKI REČNIK — visokogradnje 2100 TEHNIČAR 4 5000 NORMATIVI I STANDARDI RADA U GRAĐEVINARSTVU — visokogradnje 1, 2, 3 9900 Romić: ARMIRANI I LAKOAGREGATNI BETONI 1800 Trbojević: ORGANIZACIJA GRADJEVINSKIH RADOVA 1300 Smit, Kaselman: GRAĐEVINSKA FIZIKA 2400 Vujičič: FUNDIRANJE I 1670Datum: Stopnja raziskanosti surovin za kamene agregate na območju SR Slovenije UDK 553(497.12) :691.2 MIRAN ISKRA* STOPNJA RAZISKANOSTI SUROVIN ZA KAMENE AGREGATE NA OBMOČJU SR SLOVENIJE Povzetek Po podatkih, s katerimi razpolagamo, obratuje redno ali občasno na območju SR Slovenije 64 gramoznic in 91 kamnolomov z letno proizvodnjo med 9,400.000 m3 in 11,000.000 m3 kamenih agregatov za potrebe gradbe­ ništva. 30 °/o do 60 °/o teh obratov še nima izdelane predpisane tehnične dokumentacije in potrjenih zalog ali ustreznih atestov o kakovosti surovine. Okrog 60 %> celotne porabe kamenih agregatov je na območju ljubljanske, mariborske in celjske regije. Po­ razdeljenost kamnolomov in gramoznic ni v prid dejanskim potrebam. Z opuščanjem gramoznic v kvar­ tarnih zasipih na območju porečij Save, Soče, Drave in Mure se bo to razmerje še bolj porušilo, zato bo potrebno na najbolj deficitarnih območjih posameznih regij posodobiti ali odpreti nove kamnolome kako­ vostnega kamna, ki bodo nadomestili izpadlo proizvod­ njo. Proizvodnja kamenih agregatov za potrebe grad­ beništva zavzema po količini prvo mesto v svetu, medtem ko je njihova vrednost na tretjem mestu. To pomeni, da so kameni agregati osnova za obstoj in napredek gospodarstva civilizirane družbe. Na splošno smo prepričani, da na območju Slove­ nije nimamo posebnih težav za pridobivanje ustrez­ nih kamenih agregatov za lastne gradbene potrebe. Da je tako, pričajo številni odkopi različnega kam­ na domala v vsakem kraju naše dežele. Skoraj vsak zaselek je imel ali ima lasten peskokop ali gramoz­ nico ali manjši kamnolom, ki so ga po potrebi uporabljali ali ga bolj ali manj legalno še uporab­ ljajo. Mnogi takšni opuščeni odkopi samevajo ne­ urejeni kot nekakšne škrbine ali razjede v urba­ niziranih okoljih, zasuti z različnimi odpadki ali pa so spremenjeni v mlake. Po podatkih ankete iz leta 1981 in 1982 (všteti so objekti z registriranim rednim ali občasnim odko­ pom) je v Sloveniji 64 gramoznic (35 gramoznic s prevladujočim karbonatnim prodom in 29 gra­ moznic s prevladujočim silikatnim prodom) in 91 Avtor: Miran Iskra, dipl. inž. geol., Geološki zavod Ljublja­ na, Parmova 37 DEGREE OF INVESTIGATION OF RAW MATERIALS FOR MINERAL AGGREGATE IN SR SLOVENIA Abstract The available data show that there are 64 gravel pits and 91 quarries in normal or temporary operation on the territory of the SR Slovenia, poducing between 9,4 and 11 millions cubic metres of mineral aggregates annualy and supplying the civil engineering industry mainly. Nearly half (estimated between 30 and 60 per cent) of these enterprises operate without the required technical plans and projects, the raw material reserves unexplored and unestimated, its quality not properly examined and attested. About 60 per cent of the total output of mineral aggregates is now consumed in the regions of Ljub­ ljana, Celje and Maribor. The existing pits and quarries are not best sited regarding the centres of consumption. However the fact that a number of gravel pits, located within the quternary alluvials of the Sava, Soča, Drava and Mura rivers is being gra­ dually abandoned, will adversely affect the supply position. New quarries of the quality aggregates ought to be opened, or the existing ones modernized, in the most critical areas of some regions, in order to com­ pensate for the falling production. kamnolomov (v dolomitu 58, v apnencu 25, v mag­ matskih kamninah 2 kamnoloma in 6 kamnolomov okrasnega kamna). V letu 1980 je bila celotna pro­ izvodnja kamenih agregatov okrog ll,000.000 m3 (z anketo evidentirana proizvodnja okrog 9,400.000 m3 in ocenjena proizvodnja okrog 1,600.000 m3) s skup­ nim deležem 40,5 °/o proda, peska in grušča, 31,6 °/o dolomita, 27 % apnenca in 0,9 °/o magmatskih ka­ mnin. Od evidentiranih proizvedenih količin ka­ menih agregatov so v letu 1980 porabili za betone okrog 29 °/o, malte 2 %, asfalte 10 °/o, tampone 34 °/o in nasipe 25 % kamenih agregatov in jih vgradili okrog 2,700.000 m3 v visoke gradnje, porabili 6,300.000 m3 za nizke gradnje in okrog 400.000 m3 za betonske polizdelke ter ocenjenih 1,700.000 m3 vseh vrst in različnih kakovosti kamenih agregatov v dejavnosti krajevnih skupnosti, zadrug in drugih občasnih porabnikov, predvsem za individualne gradnje in vzdrževanje lokalnih komunikacij (ko­ lovozi in dostopne poti). Proizvodnja kamenih agregatov je pogojena z geo­ loško zgradbo posamezne regije, poraba pa stopnji njene industrializacije in urbaniziranosti. V SR Sloveniji po proizvodnji prednjačijo ljubljanska, mariborska in savinjska regija z okrog 60 %> celot­ ne porabe kamenih agregatov. Po hitrosti rasti pro­ izvodnje in porabe kamenih agregatov v letih 1976 do 1980 od okrog 6,000.000 m3 na 9,400.000 m3 se načrtuje pri 2 °/o letnem porastu potreb v letu 1990 proizvodnja okrog 11,700.000 m3 kamenih agregatov za potrebe Slovenije. V letih 1980 in 1981 ugotav­ ljamo 5 °/o letno zmanjšanje porabe kamenih agre­ gatov, ki pa se je v naslednjih petih letih še bolj zmanjševala, kar je odraz ekonomske stagnacije v Jugoslaviji. Medtem pa v svetu po letu 1983 spet narašča poraba kamenih agregatov in je že dosegla maksimum iz konca 1979. leta. Zmanjševanje investicij v zadnjih letih zelo kri­ tično vpliva na rentabilnost proizvodnje predvsem zaradi neizkoriščenosti proizvodnih kapacitet neka­ terih obratov. Mnoge proizvodne enote za prede­ lavo surovine v kamene agregate poslujejo zaradi zastarele tehnologije ali neustrezne osnovne suro­ vine z veliko jalovine in oddaljenosti od velikih porabnikov na meji rentabilnosti. Morda bo prav to kritično obdobje opravilo določeno selekcijo med proizvajalci kamenih agregatov. Najmanj so še obremenjeni proizvajalci kamenih agregatov iz gra­ moznic, ker z najmanjšimi stroški skoraj praviloma proizvajajo najboljše agregate. Zavedati pa se mo­ ramo, da je zaradi varovanja kmetijskih površin in ohranitve zalog podtalne pitne vode na območju kvartarnih zasipov porečij Save, Soče, Drave in Mure obratovanje večine gramoznic vprašljivo. Do­ ločene perspektive odkopa proda v teh zasipih so na območjih bodočih vodnih akumulacij pretočnih elektrarn na Savi in Muri. Kljub temu moramo pričakovati v prihodnjih letih zmanjševanje deleža proda pri proizvodnji kamenih agregatov za po­ trebe gradbeništva. U l i l , V povojni intenzivni izgradnji je bilo občutno po­ manjkanje kakovostnih kamenih agregatov. Takrat so odpirali številne gramoznice in kamnolome brez sistematičnih geoloških raziskav surovinske baze in ustreznih preiskav pridobljene surovine. V pred­ pisih o odkopavanju mineralnih surovin in vodenju evidence o zalogah, uzakonjenih v letu 1966, so bila zajeta tudi ležišča za proizvodnjo kamenih agregatov za potrebe gradbeništva. Od takrat so se pričele izvajati raziskave ležišč za proizvodnjo kamenih agregatov po veljavnih predpisih. Rezul­ tati raziskav na območju Slovenije so arhivirani v raziskovalnih organizacijah (Geološki zavod Ljub­ ljana, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana) in pri delovnih organizacijah, ki so pri­ dobivale kamene agregate. V letih 1980—1982 mnogi od proizvajalcev (30 °/o proizvajalcev z letno proizvodnjo nad 50.000 m3 in 63 °/o proizvajalcev z letno proizvodnjo pod 50.000 kubičnih metrov kamenih agregatov) še niso imeli predpisane tehnične dokumentacije in potrjenih rudnih zalog. Pri približno 40 °/o obratujočih pro­ izvajalcih kamenih agregatov ni bila preverjena kakovost surovine in proizvodov med obratovanjem, kljub veljavnim predpisom in njihovem izvajanju. Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se to stanje do danes ni spremenilo. Mnogi kamnolomi in gra­ moznice zgledno vzdržujejo vso potrebno dokumen­ tacijo o surovinski bazi in kakovosti izdelkov v skladu z veljavnimi predpisi, medtem ko jo ostali rešujejo šele po intervenciji inšpektorjev. Pri reševanju bolj zapletene geološke problematike v posameznih ležiščih ali pri iskanju novih ležišč ustrezne kakovostne surovine za potrebe gradbe­ ništva že vrsto let sodelujejo porabniki z Razisko­ valno skupnostjo Slovenije, ki sofinancira razisko­ valne naloge v okviru dela usmerjenega razisko­ valnega programa: Raziskave mineralnih suro­ vin za gradbeno industrijo — Enota za raziskave surovin splošnega družbenega pomena. Z izdelavo osnovne geološke karte merila 1 : 100.000, s katero je zajeto že skoraj celotno ozemlje Slove­ nije, smo dobili vpogled tudi v litološko zgradbo, kar je omogočilo sistematične geološke raziskave potencialnih območij v posameznih regijah za po­ trebe gradbeništva. V letih 1982 in 1983 smo opra­ vili analizo zalog na območjih vseh obratujočih in potencialnih raziskanih kamnolomov in gramoznic. Zajeli smo 64 ležišč s kamnolomi in 36 gramoznic. Rezultati analize so pokazali, da so mnoge gramoz­ nice in nekateri kamnolomi v fazi zapiranja zaradi izčrpanosti oziroma premajhne raziskanosti ali pa zaradi predpisov o varstvu okolja in ogroženosti ur­ baniziranih območij. Zaradi tega so se pokazale potrebe po sistematičnih regionalnih in geoloških raziskavah potencialnih območij za pridobivanje kamenih agregatov za potrebe gradbeništva. Do leta 1983 so bile obdelane zaloge proda na območju po­ dravske regije. V letu 1983 smo raziskali ležišča pro­ dov na Gorenjskem od Jesenic do Sorškega in Kranjskega polja. V naslednjem letu smo opravili geološko prospekcijo karbonatnih kamenin za ka­ mene agregate na ozemlju Slovneskega Primorja med Koprom in Sežano in raziskali prodnate terase na širšem območju ljubljanske regije. Raziskali smo tudi pogoje odpiranja gramoznic v Zgornjedravski dolini. Na območju dolenjske regije smo preučili možnosti preskrbe s kamenimi agregati. Za proizvajalce kamenih agregatov, ki sploh nimajo dokumentacije o lastni surovinski bazi in ustreznih atestov o kakovosti, podajamo nekatere določnejše člene iz zakona o rudarstvu, ki obravnavajo ure­ ditev dokumentacije. 1. čl. Rudnine so naravno bogastvo, ki se ne ob­ navljajo, dobrine splošnega pomena v druž­ beni lastnini in pod posebnim družbenim varstvom. 2. čl. Rudnine so snovi naravnega izvora, bodisi da so v trdnem, tekočem ali plinastem stanju ali v naravnih raztopinah in ne glede na to, ali so v svojem prvotnem ležišču ali pa so v naplavinah, izkopaninah, jaloviščih ali talil- niških odpadkih. 3. čl. Za rudn ine se po tem zakonu š te je jo : 1................................................................... ..... 9. kam en, m ivka, pesek in gram oz 10. lončarske in opekarske gline 11....................................................................... 12. čl. 1. R aziskovanje rudn in se op rav lja n a raz­ iskovalnem prostoru 2. Velikost raziskovalnega p rosto ra določi p risto jn i up ravn i organ v dovoljen ju za raziskovanje. 15. čl. 1. D ovoljenje za raziskovanje ru d n in daje republišk i up ravn i organ, p ris to jen za ru ­ darstvo 2. K adar gre za raziskovanje ru d n in iz 9. in 10. točke 3. čl. tega zakona n a površini zemlje, daje dovoljenje občinski up ravn i organ, p ris to jen za rudarstvo . 16. čl. Zahtevi za izdajo dovoljenja je treb a p ri­ ložiti : 1. rudarsk i p ro jek t za raziskovanje 2. situacijsk i načrt z v risan im i m ejam i raz­ iskovalnega p rostora v takem m erilu , da je mogoče n a njegovi podlagi v narav i določiti m eje raziskovalnega p rosto ra , z opisom lege raziskovalnega p rosto ra in z navedbo občine, na ka terem obm očju je ta prostor 3. geološko dokum entacijo 4. lokacijsko dovoljenje 5. soglasja, ki se zahtevajo po posebnih p red ­ pisih. 23. čl. 1. Z izkoriščanjem rudn in so m išljena vsa dela p ri p ridob ivan ju ru d n in iz ležišča te r n jihovi obogatitvi. 2. S p ridobivan jem rudn in so m išljena vsa dela p ri odp iran ju , p rip rav i in p ridob iva­ n ju rudnin . 24. čl. 1. P ridob ivan je ru d n in se op rav lja v p rido- bivalnem prostoru . 2. Velikost p ridobivalnega p rosto ra določi p risto jn i u p ravn i organ v dovoljen ju za izkoriščanje rudnin . 26. čl. D ovoljenje za izkoriščanje ru d n in daje u p rav ­ ni organ, ki je izdal dovoljenje za razisko­ vanje. 27. čl. Z ahtevi za izdajo za izkoriščanje je treb a p rilo ž iti: 1. rudarsk i p ro jek t izkoriščanja 2. situacijski n ačrt z vrisanim i m ejam i p ri­ dobivalnega p rostora v takem m erilu , da je mogoče na njegovi podlagi v narav i določiti m eje pridobivalnega p rosto ra in z navedbo občine, na k a tere obm očju je ta prostor 3. geološko dokum entacijo s podatk i o v rsti (kategoriji), količini in kakovosti ru d n in 4. lokacijsko dovoljenje 5. dokaz o sk lenjenem dogovoru s p risto jno sam oupravno skupnostjo o času in načinu plačila p rispevka zaradi sprem em be na­ m em bnosti km etijskega zem ljišča. Obvez­ nost plačila tega prispevka se ugotavlja ob smiselni uporabi določb 13. in 55. čl. zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26/73) 6. soglasja, ki se zahtevajo po posebnih pred­ pisih. 32. čl. Organizacija mora prijaviti začetek del pri raziskovanju rudnin najmanj 15 dni pred pričetkom del: 1. upravnemu organu, ki je izdal dovoljenje za raziskovanje ali koriščenje 2. pristojnemu upravnemu organu občine, na območju katere bo raziskovanje ali izko­ riščanje 3. rudarski inšpekciji. 39. čl. Tehnična dokumentacija, na podlagi katere lahko organizacija izvaja dela pri razisko­ vanju ali izkoriščanju rudnin, obsega: 1. rudarske projekte 2. rudarske načrte izvedenih del 3. dolgoročni program razvoja in letni pro­ gram izkoriščanja rudnin 4. evidenco o zalogah rudnin 5. materialno geološko dokumentacijo. 53. čl. 1. Občani, stanovanjske zadruge, civilne pravne osebe, družbene organizacije, kra­ jevne skupnosti in društva smejo prido­ bivati na površini zemlje rudnine iz 9. in 10. točke 3. čl. tega zakona, vendar samo za svoje gradbene namene ali za druge lastne potrebe. Geološka dokumentacija po 27. čl. točke 3 in 39. čl. točke 5 mora biti narejena v skladu s pravilni­ kom o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede in vrste (kategorije) in o njihovi evidenci (tehnični gradbeni kamen, arhitektonski gradbeni kamen) Uradni list SFRJ, št. 53/79). Geološka dokumentacija vsebuje rezultate geolo­ ških raziskav in opravljenih laboratorijskih preiskav in je zajeta v elaboratu o klasifikaciji, kategoriza­ ciji in izračunu zalog tehničnega gradbenega kamna in o njihovi evidenci. Kot polnopravni dokument pa velja potem, ko jo potrdi komisija za ugotav­ ljanje rezerv rudnin in talnih voda pri Republi­ škem komiteju za energetiko (61000 Ljubljana, Gre­ gorčičeva 25). Sklep V prihodnje bo treba reševati proizvodnjo kamenih agregatov za potrebe gradbeništva bolj smotrno, pri čemer ne bi smeli prevladovati lokalni interesi. Ugotavljamo, da so nekatere regije na območju Slovenije že sedaj deficitarne s preskrbo kvalita­ tivnih kamenih agregatov. Po prenehanju oziroma drastičnem zmanjšanju odkopavanja proda bodo ostale brez zadostnih količin ustreznih kamenih agregatov. Urejanje teh potreb z dolgimi transporti do uporabnikov kamenih agregatov ali odpiranjem improviziranih kamnolomov je draga in začasna rešitev, ki bo še bolj zapletla razmere v gradbe­ ništvu. Težiti moramo k sistematičnemu urejanju proizvodnje kakovostnih kamenih agregatov na najprimernejših lokacijah, opuščene kamnolome in gramoznice pa v razumnih mejah sanirati in re- kultivirati, saj predstavlja proizvodnja kamenih agregatov za potrebe gradbeništva nad 60 °/o ce­ lotne proizvodnje mineralnih surovin na območju Slovenije. VIRI: Ur. list SFRJ, 17/1975, Zakon o rudarstvu. Ur. list SFRJ, 53/1979, Pravilnik o uvrščanju zalog trd­ nih mineralnih surovin v razrede in vrste in o nji­ hovi evidenci. Gjura, J., 1983, Analiza porabe in potrebe po mineral­ nih agregatih, Zbornik referatov strokovnega posveto­ vanja v Ljubljani. Mineralni agregati v SR Sloveniji. Ivanetič, J., 1983, Analiza proizvodnje in predelave mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva v SR Sloveniji. Zbornik referatov strokovnega posvetovanja v Ljubljani. Mineralni agregati v SR Sloveniji. Krošl-Kuščer, N. in sodelavci, 1983, Raziskave suro­ vinske baze za mineralne agregate, Zbornik referatov strokovnega posvetovanja. Mineralni agregati v SR Slo­ veniji. Luttig, G. W., 1984, Study of Aggregates Requirements an Resourses, Symposium international sur les gra- nulats, Nice. Zatler, B., 1984, Kakovost agregatov s področja Slo­ venije, Zbornik referatov strokovnega posvetovanja Nekovine v SR Sloveniji v Ljubljani. Načrtovanje pridobivalnih območij nekovinskih mineralnih surovin z vidika urejanja prostora in varstva okolja UDK 553.6:504 MARTA KARLOVŠEK-DEBELAK NAČRTOVANJE PRIDOBIVALNIH OBMOČIJ NEKOVINSKIH MINERALNIH SUROVIN Z VIDIKA UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Vrednotenje prostorskih determinant, ki obsega ugo­ tavljanje ranljivosti prostora glede na negativne vplive kopov na naravne prvine in iskanje primerne bodoče rabe izkoriščenih zemljišč sta bistvenega pomena pri načrtovanju novih pridobivalnih območij. Ta spoznanja naj bi dala odgovor, ali je surovino na določeni lokaciji možno izkoriščati ob upoštevanju tudi interesov drugih dejavnosti in če, pod kakšnimi pogoji. Pridobivanje mineralnih surovin bistveno zadeva prostor oziroma tla. Vprašanja, ki se ob tem odpirajo, so številna in kompleksna. Prepletena so z ekološko, ekonomsko, socialno, estetsko, kulturno in drugo problematiko. Oglejmo si nekaj najbolj izpostavljenih vprašanj, ki so povezana z vidiki urejanja prostora in var­ stvom okolja. Rastoče potrebe gradbeništva in industrije po su­ rovinah in gradivu so vzrok vedno večjemu razmahu površinskih kopov. Gramoz, pesek, mivka so tisti Avtor: Marta Karlovšek-Debelak, dipl. inž. arh., Urbanistični inštitut SRS, Jamova 18, Ljubljana PLANNED EXPLOITATION OF THE NONMETAL MINERAL RESOURCES FROM THE SPATIAL AND ECOLOGIC PLANNING POINT OF VIEW Evaluation of the spatial determinants for identifi­ cation of the landscape vulnerability regarding the negative effects of the open pits is of basic importance for the planning of the new exploitation sites. Research results should first of all give the answer if the mineral deposits’ sites could be exploited, taking into account also the interests of other land use acti­ vities and under which conditions. del surovin, katerih kopi so v Sloveniji številčno in površinsko najbolj razširjeni. Pridobivanje su­ rovin na ta način pa povzroča zaskrbljenost zaradi vse večjih ekoloških problemov, vse bolj opazne krajinske degradacije okolja in ekstenzivne rabe prostora. S površinskim pridobivanjem so pogosto prizadeta kmetijska zemljišča večjih razsežnosti in območja drugih kultur kot tudi površine, ki pripadajo funkcijam urbanih območij. Večji del tako prizadetih površin po opustitvi ni uporabljenih za druge namene. Tako stanje, ki smo mu priča na vsej slovenski zemlji, je posledica dosedanjega površnega, lahko bi rekli neplanskega reševanja teh problemov, ki se šele v zadnjem času premika na bolje. Izhaja iz preohlapnih obveznosti uporab­ nikov kopov kot tudi njihove pomanjkljive osvešče­ nosti v odnosu do varstva okolja in sanacije poško­ dovanih zemljišč (1). Potrebnost vsestransko premišljenega izkoriščanja surovin je torej nesporna. Uresničitev tega pa za­ hteva obvezno strokovno delo, vključevanje vseh nosilcev planiranja v planski proces in zavzetost najširših družbenih skupnosti za pravno, organiza­ cijsko in drugo uravnavanje ter reševanje te proble­ matike, riši Pri površinskem pridobivanju surovin se srečujemo z dvema nasprotjema: na eni strani z vzpenjajočo se krivuljo potreb po surovinah in na drugi strani s prebujenim interesom za ohranitev kvalitet okolja ter z zaostrenim odnosom do ekonomike na vseh področjih gospodarskega delovanja. Dileme se v novejšem času bistrijo: družbena za­ hteva je, da se pridobivanju mineralnih surovin že vnaprej odpoveduje: 1. v posebnih varovalnih ob­ močjih, npr. v zakonsko varovanih območjih na­ ravne in kulturne dediščine, vodnih rezervatih ipd., tudi na varovani kmetijski zemlji in 2. tam, kjer bi povzročilo škode, ki niso v sorazmerju s koristmi, ki bi jih pridobili. Menimo, da je potrebno v tem zapisu še posebej opozoriti na zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, po katerem zem­ ljišča I. in II. kategorije, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji, ni dovoljeno uporabljati za nekmetijske namene. Tako npr. 5. člen tega zakona določa, da se lahko ta območja le izjemoma name­ nijo za nekmetijsko rabo, če gre za gradnjo ob­ jektov in naprav za raziskovanje in izkoriščanje rudnin, razen za kamen, mivko, pesek, gramoz, lon­ čarsko in opekarsko glino. To pa pomeni znatno omejevanje pridobivanja predvsem gramoznega ma­ teriala. Pri načrtovanju pridobi valnih območij nekovinskih mineralnih surovin ločujemo v okviru prostorske obravnave dve ravni: — plansko raven, na kateri ugotavljamo možnosti izkoriščanja surovin na nahajališčih, ki so pred­ hodno geološko spoznana kot primerna — glede na razne omejitvene dejavnike in interese drugih dejavnosti v prostoru. Gre torej za naslednja osnovna vprašanja, na katera moramo zadovoljivo odgovoriti pred na­ črtovanim posegom: • • kakšne so naravne in druge razmere v pro­ storu, v katerem načrtujemo poseg in kakšne spremembe predvidevamo; • kako doseči usklajenost interesov pri rabi zemljišč in pri opredelitvi pridobivalnih ob­ močij za srednje in dolgoročno zadovoljeva­ nje potreb po surovinah; • ali in v kolikšni meri pričakujemo škodljive vplive tehnološkega procesa izkoriščanja na sosednja urbana in neurbana območja in kako te vplive zmanjšati ali preprečiti ter • kakšne so potrebe in možnosti za usposobitev zemljišč po končanem pridobivanju; — izvedbeno raven, kjer z ureditvenimi načrti določamo pogoje za izkop in krajinsko obli­ kovalska določila za sanacijo ter rekultiviranje, da bi se poškodovana območja čim uspešneje funkcionalno ter oblikovno vključila v krajin­ sko podobo. Potrebnost prostorske obravnave lahko utemeljimo tudi z naslednjo trditvijo: Brez dvoma je spozna­ vanje (raziskovanje) nahajališč (vrsta, kakovost, ko­ ličina . . . surovin) najpomembnejša raziskovalna na­ loga. Vprašanje, ali je to surovino sploh možno na določeni lokaciji izkoriščati in če, pod kakšnimi pogoji, pa je predmet celovite prostorske obrav­ nave. Značilnosti pridobivanja mineralnih surovin, ki imajo izrazit prostorski pomen, lahko v kratkih obrisih predstavimo v naslednjem: 1. Pridobivanje poteka v površinskih kopih. Tem posegom so pogosto podvržene zelo velike površine, ki večinoma dolgo obdobje niso razpoložljive za druge rabe (5—50 let) (2). Rezultati raziskav (3) kažejo, da je bilo v letu 1980 skupno 212 aktivnih kopov, v kar pa niso bile vštete preostale površine opuščenih kopov, ki niso bile rekultivirane niti ponovno usposobljene za druge namene. Odkopne površine so pridobivahu rabi surovin na­ menjene določen čas in predstavljajo s tem le za­ časno rabo oziroma dejavnost. S sodobno mehani­ zacijo pridobivanja in predelave se trajanje »izko­ riščanja« v zadnjem času podaljšuje, ker zahte­ vajo večje proizvodne enote večja pridobivalna območja. Z vidika racionalizacije imajo torej velika naha­ jališča pred manjšimi prednost. To pa je v zvezi s trajanjem njihove aktivnosti; večje površine so s tem šele po relativno daljšem časovnem obdobju sposobne za drugo rabo. Načeloma bi morala biti raba izkoriščenih zemljišč, na katero so prilagojeni tudi pogoji posega v prostor (globina izkopa, povr­ šinski obseg, naklon brežin...), določena že vna­ prej, hkrati s pridobivalnim območjem. Po drugi strani pa pomeni načrtovanje končne rabe, ki se lahko uresniči šele po daljšem časovnem obdobju (in ki večinoma presega dolgoročno plansko ob­ dobje), nedoločen poseg ali dejavnost v prihodnosti. Ta strokovna dilema v metodologijah še ni dore­ čena, čeprav se v novejšem času zaradi težnje po večjih pridobivalnih območjih — predvsem v tujih državah — že nagibajo k temu, da se bodoča raba (tudi v alternativah) sicer opredeli že ob pričetku posega, dokončno pa se določita raba in obliko­ vanost zemljišča po končanem pridobivanju. Načeloma pa velja, da se za čim prejšnji začetek sanacijskih del ponovna raba in oblikovanost dolo- čita že pred začetkom odpiranja površinskega kopa. Z rudarskim projektom izkoriščanja namreč lahko prilagodimo tehnologijo pridobivanja v glavnem tako, da je možno izvajati sprotno dela na tehnični sanaciji in tudi krajinski rekultivaciji. 2. Pridobivanje nekovinskih mineralnih surovin povzroča številne vplive in obremenitve na eko­ sistem, ki ga tvorijo naravni dejavniki (tla, voda, klima ...) in raba prostora. Površinski kopi sodijo med najbolj trajne posege v naravno strukturo. Povzročajo vidne in prikrite posledice v prostoru, ki se izraziteje kažejo v mor­ foloških spremembah tal in v razvrednoteni kra­ jinski podobi ter v ekstenzivni rabi (ali celo brez vsakršne rabe) poškodovanih zemljišč. Številni po­ segi — nevidni vplivi na ekološke dejavnike (na vodne, mikroklimatske razmere.. .) pa so bili še do nedavnega povsem zanemarjeni in neupoštevani ter so šele v zadnjem času deležni večje strokovne in družbene osveščenosti. Da bi se izognili znanim škodljivim posledicam in čim uspešneje vključili nove kope v krajino, je potrebno predhodno raziskati vse pomembnejše eko­ loške prvine, tako tiste, ki se neposredno nanašajo na ožji pridobivalni prostor kot tudi tiste, ki so posredno motene v širšem vplivnem območju. Šele na temelju podrobno spoznanih ekoloških raz­ mer in pričakovanih posledic, ki bi jih izkoriščanje utegnilo povzročiti v prostoru, je možno načrtovati pridobivalno območje (dimenzioniranje prostorske­ ga obsega kopa in druge pogoje), tehnologijo izko­ riščanja ter bodočo rabo z rekultiviranjem zem­ ljišč. 3. Pridobivalna območja mineralnih surovin zav­ zemajo zelo velike površine, ki so pogostokrat na obrobju urbanih območij, torej v nepozidanem pro­ storu. (V Sloveniji je bilo leta 1981 preko 8 mi­ lijonov m2 zemljišč, ki so bila poškodovana s povr­ šinskimi kopi (3). Nameravani tovrstni posegi zato vodijo do neskladij z drugimi interesi po prostoru in varstvu zemljišč, npr. s kmetijstvom, gozdarstvom, vodnim gospo­ darstvom, rekreacijo, varstvom narave, poselitvijo in drugim. Škodljivim vplivom so namreč najbolj pogosto podvržena kmetijska zemljišča, predvsem pri pridobivanju gramoza, kjer gre bodisi za trajne izgube kakovostnih kmetijskih zemljišč ali za zmanjšano proizvodno sposobnost. Zaradi posebnih zakonitosti tal, kjer se pojavljajo na območjih gramoznih nahajališč poleg kakovost­ nih kmetijskih zemljišč tudi pitna voda, pa nasto­ pajo prav v teh območjih tudi druga neskladja glede prevladujoče rabe ali varstva okolja pred morebit­ nimi škodljivimi posledicami. Ob tem pa je potrebno opozoriti, da je v okviru prostorskega načrtovanja možno doseči tudi povsem usklajene ali celo med seboj pogojevane rabe zem­ ljišč s pridobivalnimi območji, npr. urejena rekre­ acijska jezera na mokrih gramoznicah, stanovanjsko gradnjo na opuščenih kopih in drugo. Številne tovrstne rešitve si lahko ogledamo na tujem, med­ tem ko se v Sloveniji lahko zaenkrat pohvalimo le s prvimi planskimi pristopi k takemu reševanju, ki pa žal zaradi drugih vzrokov niso bili realizirani (npr. stanovanjska gradnja v Stanežičah pri Ljub­ ljani). 4. Razvrednotenju in onesnaženosti okolja name­ njamo še vedno premalo družbene pozornosti. Mo­ teče prašne emisije so sicer na stopnji dosedanje razvitosti načeloma tehnično in tehnološko obvlad­ ljive, vendar pa jih v praksi rešujemo najpogosteje samo s potrebnimi odmiki od virov onesnaženja. 5. Pomemben, vendar večinoma prav tako nezado­ voljivo obravnavan prostorski problem je promet. Ustrezna razdalja med lokacijo pridobivanja surovin ter lokacijo predelave ali uporabe ter ustrezna prometna povezava s tehnično usposobljenostjo ce­ stišča, upoštevaje pri emisijah prometa tudi na­ selja in okolje nasploh, sodijo med najpomembnejše dejavnike pri iskanju primernih zemljišč za prido­ bivanje surovin, saj bistveno prispevajo k raciona­ lizaciji graditve. Kompleksno rekultiviranje poškodovanih zemljišč v naši praksi še ni zaživelo, niti pri načrtovanju niti pri izvajanju. Tako lahko med značilnosti do­ sedanje eksploatacij ske politike uvrstimo tudi ne­ zadovoljiv odnos do rekultiviranja. Ta je bil do nedavnega v najboljšem primeru le lepotna koz­ metika in zakrivanje ran na zemljiščih, ne pa ob­ novitev funkcij in krajinskih kvalitet. Le rekultiviranje in ustrezna bodoča raba opušče­ nih območij moreta izboljšati dosedaj tako zaostre­ ne probleme degradacije zemljišč in nesmotrne rabe prostora. Pri tem pojmujemo z obnovo oziroma rekultiviranjem poškodovanega zemljišča, za raz­ liko od dosedanjega pojma sanacija, vse ukrepe, ki so potrebni, da območje, katerega naravna spo­ sobnost je začasno zmanjšana, poslabšana ali mo­ tena zaradi človekovih posegov ali naravnih raz­ mer, ponovno ekološko in estetsko vključimo v širši in ožji krajinski okvir in gospodarsko usposo­ bimo za določeno rabo. Vprašanje rekultiviranja bi moralo biti zato vklju­ čeno v celotni sistem planiranja in za ta namen tudi že vnaprej zagotovljena sredstva. Ker je namen prispevka obrazložiti »prostorski vi­ dik« presoje predvidenih posegov v najširšem po­ menu, menimo, da je potrebno opozoriti tudi na postopek načrtovanja pridobi valnih območij z in­ štrumenti prostorskega planiranja in urbanistične­ ga načrtovanja. V Sloveniji doslej še ni bilo razvite enotne meto­ dologije za plansko-sektorsko obravnavo tega pod­ ročja in za vključevanje v okvir družbenega pro­ storskega planiranja. Trdimo lahko, da je bila naša dosedanja politika pridobivanja tovrstnih surovin do nedavnega pov­ sem nenačrtovana. To pomeni, da so se možnosti iskale neorganizirano, lokacijsko ozko usmerjeno, vezano zgolj na interese posameznih uporabnikov, vendar pa brez vpogleda na celovite potrebe in mož­ nosti, ki se kažejo v občinah, regijah. Osveščenost o varstvu in izboljšanju in o racionalizaciji na vseh področjih, kar pa zahteva tudi pravočasno uskla­ jevanje vseh interesov na določenih zemljiščih, se je pojavila v širšem obsegu šele v zadnjem desetletju. Vendar pa intenzivnost osveščenosti na­ rašča in postavlja zahtevnejše pogoje ne samo za pridobivanje, temveč tudi za vsesplošno varstvo surovin in s tem zavarovanje naravnih virov za bodoče generacije, varstvo prostora in varstvo oko­ lja nasploh. Pridobivanje surovin v površinskih kopih je kom­ pleksen proces, ki ga je potrebno izvajati celovito, tako v fazi načrtovanja kot v fazi pridobivanja. Že samo plansko delo zahteva več delovnih faz, ki se izvajajo samostojno — sektorsko in kasneje inte­ grirano v okviru prostorskih sestavin družbenega planiranja: — raziskavo potreb po surovinah (vrste, količine in lokacije porabe) ter — raziskavo nahajališč surovin in oceno značil­ nosti le-teh (količine, kakovost); — raziskavo omejitev, pogojev in drugih interesov v prostoru, ki pridobivanje omogočajo, ome­ jujejo ali celo izključujejo (t. i. prostorski vidik) ter -— raziskavo tehničnih in ekonomskih vidikov po­ gojev za pridobivanje z infrastrukturno opremo. Navedena dela potrjujejo trditev o strokovni širini in o zahtevnem postopku reševanja te problematike. Za ta namen poteka pri RSS naloga Metodologija raziskovanja in priprave nahajališč nekovinskih mineralnih surovin (kamnolomov, gramoznic, gli- nokopov) za izkoriščanje s posebnim ozirom na smotrno rabo prostora in varstvo okolja (4). S to nalogo odpiramo in iščemo v naši praksi in v našem sistemu planiranja še nedorečeno in neuveljavlje­ no pot interdisciplinarnega, sistematičnega in pred­ vsem strokovnega obravnavanja »varstva in pri­ dobivanja mineralnih surovin«, upoštevaje tako razvojne potrebe in interese uporabnikov, težnje po smotrni rabi surovin, optimalni rabi prostora ter varstvu okolja. Osnovni cilj navedene naloge je torej nakazati metodologijo — kot strokovni pri­ pomoček za obravnavo tega področja v okviru prostorskega planiranja in tudi podrobno —• do stopnje pričetka izvajanja del. V dolgoročnem in konkretneje v srednjeročnem planu občine ali več občin naj bi se opredelila pridobivalna območja (ter tudi varovalna območja surovin, ki naj bi se izkoriščala v poplanskem obdobju), skladno z dol­ goročnimi ter srednjeročnimi, podrobno spoznanimi potrebami in interesi ter razpoložljivimi viri. Na koncu podajamo še naslednje osnovne izhodiščne teze dosedanjih spoznanj iz raziskovalnega in pla­ nerskega dela: 1. planiranje pridobivanja mineralnih surovin je treba obravnavati kot sektorsko planiranje, integri­ rano v sistem prostorskega družbenega planiranja, 2. planiranje pridobivanja mineralnih surovin je treba vključevati v prostorsko planiranje na vseh ravneh skladno z družbenimi dokumenti, 3. pri planiranju je treba upoštevati vse spoznane in pričakovane vire surovin in jih v kar največjem obsegu zavarovati za morebitne bodoče potrebe, 4. glede na splošni primanjkljaj naravnega mate­ riala zaradi ekološkega in ekonomskega omejevanja kopov je treba iskati tudi možnosti uporabe nado­ mestnih materialov in 5. v okvir presoj je treba vgrajevati ustrezne teh­ nološke, ekonomske, prostorske vidike s poudar­ kom na vidikih varstva naravnih dobrin in varstva okolja. VIRI IN LITERATURA 1. Karlovšek-Debelak M.: Pridobivanje kamnitih ma­ terialov v dnevnih kopih in posledice na okolje, 1977. 2. Daten zur Raumplanung, 1984. 3. Ivanetič J.: Analiza proizvodnje in predelave mi­ neralnih agregatov za potrebe gradbeništva, Zbornik referatov strokovnega posvetovanja Mineralni agregati v Sloveniji, Ljubljana, 1983, str. 21—36. 4. Wahl L.: Metodologija raziskovanja in priprave na­ hajališč nekovinskih mineralnih surovin za izkorišča­ nje, s posebnim ozirom na smotrno rabo prostora in varstvo okolja, I. faza, 1984. Temeljne značilnosti stanja proizvodnje mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva v SR Sloveniji UDK 553.7:691.2(497.12) JURIJ IVANETIČ TEMELJNE ZNAČILNOSTI STANJA PROIZVODNJE MINERALNIH AGREGATOV ZA POTREBE GRADBENIŠTVA V SR SLOVENIJI IN POSLEDICE RAZVOJA Povzetek Na podlagi ankete je bila izdelana podrobna analiza stanja proizvodnje mineralnih agregatov v SR Slove­ niji za leto 1980—1981. V obdobju večje gradbene aktivnosti se je proizvodnja mineralnih agregatov širila hitro in spontano na velikem številu obratov, ki so bili pogosto locirani na neprimernih mestih (glede na varovanje okolja in krajinskega izgleda). Razdrobljena proizvodnja je bila draga in manj ka­ kovostna, često nekontrolirana. Na terenu so ostajali opuščeni in »ilegalno« obratujoči obrati, ki predstav­ ljajo sedaj nevarnost za prebivalstvo in motijo kra­ jinski videz. Pri sedanjem močno zmanjšanem povpraševanju so postali stroški proizvodnje in transporta ter kakovost agregata temeljni kriteriji možnosti gospodarnega po­ slovanja. Perspektivno je pričakovati razvoj regional­ nih proizvodnih obratov z optimalnimi proizvodnimi kapacitetami glede na tržne možnosti na lokacijah, ki ne bodo ogrožale okolja in krajinskega videza. 1. UVOD Pri anketnem popisu kamnolomov, gramoznic in drugih proizvajalcev mineralnih agregatov v SR Sloveniji, ki ga je opravil Rudarski inštitut Ljub- Fundamental Characteristics of the State of Mineral Aggregates Production for the Needs of Building in the SR Slovenia and the Development Consequences Summary On the basis of an inquiry the detailed analysis of the state of mineral aggregates production in the SR Slo­ venia was performed for the year 1980—1981. In the period of greater building activity the production of mineral aggregates expanded quickly and sponta­ neously in a great number of plants very often located in inconvenient places (in regard of the environment protection and the countryside appearance). The disse­ minated production was expensive and of minor quality and very often uncontrolled. The abandoned and »illegally« operated plants have remained in the field representing a danger for the population and a disturbance for the countryside appearance, now. With the present demand being reduced in a high degree the production and transportation costs and the aggregate quality have become the fundamental cri­ teria of economical operation possibility. The deve­ lopment of regional production plants of optimum pro­ duction capacities in regard of the market possibilities is to be expected prospectively in localities which will not menace the environment and the countryside appearance. ljana leta 1981—1982 ob sodelovanju številnih po­ pisovalcev in anketiranih, smo ugotovili, da je zna­ šala leta 1980 proizvodnja mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva SR Slovenije 11.100.000 m3 (tabela 1). Tabela 1. Proizvodnja mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva v SR Sloveniji 1980 Apnenci Dolomiti Eruptivnekamenine Gramoz, prod, mivka Skupno Skupno v SR Sloveniji 3,000.000 3,500.000 100.000 4,500.000 11,100.000 Kamnolomi 27,03 °/o 31,53 %> 0,90 %> 0 59,46 °/o Gramoznice, melišča, ročne struge 0 0 0 40,54 °/o 40,54 % Evidentirali smo 632 obratov, kar je razvidno iz tabele 2. Tabela 2. Evidentirani obrati proizvodnje mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva 1980—1981 v SR Sloveniji Stalno obratujoči Obrati ,s proizvodnjo na leto občasni opuščeni Skupno nad pod 50.000 m3 50.000 m3 Kamnolomi 36 47 51 19 153 Gramoznice 27 24 6 303 360 Iz rečnih strug, melišč, :moren — 11 8 98 117 Drugi (separacije) 2 — -- -- 2 Skupno 65 82 65 420 632 Avtor: Jurij Ivanetič, dipl. inž. rud., Rudarski inštitut Ljubljana — Pražakova 8/1 Pri tem delu je bilo leta 1980 stalno zaposlenih 1331 delavcev (927 na kamnolomih, 404 na gramoznicah in drugje). K navedenemu številu moramo dodati še številne »kooperante«, ki so opravljali: vrtanje minskih vrtin, miniranja, nakladanja, prevoze, »od­ krivanje« . .. Če je v obdobju od 1976 do 1980 naraščala proiz­ vodnja v 5 letih z indeksom 168,55, in s prodajo ni bilo težav, tedaj moramo v naslednjih 5 letih (1980—1985) ugotoviti najprej stagnacijo prodaje in nato večji padec proizvodnje, ki je predvsem posledica krize, ki jo preživlja gradbeništvo v SR Sloveniji in drugje v svetu. Tako nastali položaj sili proizvajalce mineralnih agregatov k smotrnemu gospodarjenju; projektan­ te in načrtovalce te dejavnosti k maksimalni pre­ vidnosti pri ocenjevanju možnosti razvoja, upošte­ vajoč predvsem dane prednosti posameznih obra­ tov, kot so kakovosti proizvoda, uporabljena teh­ nologija dobivanja, tehnologija bogatenja, možnosti transporta, organizacijo dela . . . Postavljajo se predvsem naslednja vprašanja: 1. kakšne so možnosti zniževanja stroškov proiz­ vodnje in s tem cene proizvodov; 2. kakšne so možnosti izboljšanja kakovosti in s tem možnosti povečanja cene; 3. kakšne so možnosti širjenja uporabe, uporabno­ sti proizvodov in odpadnih produktov; 4. kakšne so možnosti zmanjšanja stroškov prevoza do uporabnikov; 5. kakšne so možnosti znižanja obveznosti, ki so določene s predpisi in drugimi normativnimi akti. Očitno je, da so perspektivni le tisti proizvajalci mineralnih agregatov, ki lahko s čim manjšimi stroški proizvajajo čim kakovostnejše agregate na lokacijah, ki so čim manj obremenjene z ekolo­ škimi obveznostmi, ki so čim ugodnejše glede tran­ sportnih stroškov do porabnikov, ki imajo dolgo­ ročnejše potrebe po teh proizvodih. Ločiti moramo stalno-dolgoročno porabo od občasne. Želimo predvsem opozoriti na nekatere možnosti smotrnejšega dela pri proizvodnji mineralnih agre­ gatov za potrebe gradbeništva, upoštevajoč rezul­ tate analize stanja te proizvodnje v SR Sloveniji. 2.1. VELIKA RAZDROBLJENOST PROIZVODNJE Ze iz podatkov v tabeli 2 je razvidno, da je pro­ izvodnja potekala v 65 večjih (nad 50.000 m3 letno) in 82 manjših stalnih obratih (manj kot 50.000 m3 letno) ter na 65 občasno obratujočih obratih za proizvodnjo mineralnih agregatov. Pri tem smo našli kar 420 opuščenih kamnolomov in gramoznic, ki se često občasno nekontrolirano še vedno izko­ riščajo. Na sliki 1 je grafični prikaz pogostoti nastopanja letne proizvodnje na kamnolomih in gramoznicah — rečnih strugah — meliščih (leta 1980). Le malo je obratov, ki bi letno proizvajali nad 200.000 m3 mineralnih agregatov. Pri kamnolomih so prevla­ dali obrati z letno proizvodnjo do 25.000 m3, pri gramoznicah pa obrati z letno proizvodnjo 25.000 do 50.000 m3. Taka razdrobljenost proizvodnje ne omogoča ce­ nene in kakovostne proizvodnje in ogroža okolje; omogoča pa minimalne prevozne stroške do porab­ nikov agregatov, kar ustreza željam gradbenih, ko­ munalnih podjetij in različnih skupnosti, da si vsak zase zagotavlja »lastne« surovine v svojem interesnem območju. 2. TEMELJNE ZNAČILNOSTI SEDANJEGA STANJA PROIZVODNJE MINERALNIH AGREGATOV V SR SLOVENIJI Dinamični razvoj gradbene dejavnosti v zadnjih desetletjih, do leta 1980, je spremljalo spontano razvijanje proizvodnje mineralnih agregatov, ki se je prilagajala trenutnim potrebam, na številnih bolj ali manj primernih mestih. Značilnosti tako nastajajoče in razvijajoče se dejavnosti so pred­ vsem, kot slede, 2.2. MAJHNA IZKORIŠČENOST PROIZVODNIH KAPACITET Leta 1980 je obratovalo okoli 51 % obratov le v eni izmeni, 42 % v dveh izmenah in 7 °/o v treh izmenah. S tem so fiksni stroški v večjem obsegu vplivali na cene mineralnih agregatov. Izkoriščenost proizvodnih kapacitet stalno obratu­ jočih obratov za proizvodnjo mineralnih agregatov v SR Sloveniji, je bila leta 1980 različna v kamno­ lomih in gramoznicah (tabela 3). Ivanetič: Proizvodnja mineralnih agregatov 208 Gradbeni vestnik 9 Ljubljana 1985 (34) Tabela 3. Izkoriščenost proizvodnih kapacitet v stalno obratujočih obratih za proizvodnjo mineralnih agregatov v SR Sloveniji leta 1980—1981 Obrat Časovna izkoriščenost v % Tehnična izkoriščenost v % Kamnolomi 56,56 61,13 Gramoznice, iz rečnih strug in vrelišč 46,15 54,17 Instalirane proizvodne kapacitete so znašale (1980. leta) 2969 m3/h (v SR Sloveniji). 2.3. VREDNOST OSNOVNIH SREDSTEV IN NJIH ODPISANOST Tehnologijo določene panoge je mogoče grobo oce­ njevati na podlagi podatkov o »nabavni« vrednosti in odpisanosti osnovnih sredstev. Konec leta 1980 je znašala evidentirana »nabavna vrednost osnovnih sredstev« teh obratov v SR Slo­ veniji 2.760,459.000 din, »sedanja vrednost osnovnih sredstev« pa 1.441,446.000 din; to pomeni, da je bila konec leta 1980 odpisanost osnovnih sredstev 47,78%. Ta odpisanost je bila nižja na kamnolomih (46,95 %) kot na gramoznicah (47,95 %). »Nabavna vrednost O. S.« na enoto proizvoda je bila na kamnolomih 248,69 din/m3, kar je .2-krat več kot na gramoznicah (147,63 din/m3). Desetletje 1970—1980 je spodbujalo investitorje, da so vlagali v to dejavnost, predvsem na večjih obratih v mo­ dernizacijo »separacij«. Zadnjih 5 let se je stanje bistveno spremenilo, poslabšalo. Tako zbrani podatki ne dajo celovite slike o oprem­ ljenosti kamnolomov in gramoznic, ker niso v njih proizvodna sredstva »kooperantov«, ki so opravljali dela s svojimi sorazmerno dragimi stroji, kot so: vrtalne garniture, nakladalniki, bagri, buldožerji, kamioni. . . Vrednost teh angažiranih proizvodnih sredstev ni mogoče zadosti natančno oceniti. Sodeč po deležu »kooperantov« pri proizvodnji mineral­ nih agregatov v SR Sloveniji leta 1980—1981 (tabela 4) so bila ta sredstva pomembna. Kar 60 % podjetij je imelo angažirane »kooperante«. Tabela 4. Delež »kooperantov« pri proizvodnji mineralnih agregatov v SR Sloveniji leta 1980—1981 Obrati Odstotek obratov brez sodelovanja »kooperantov« Odstotek obratovanja s sodelovanjem »kooperantov« pri vrtanju in miniranju nakladanju delu z bul­ dožerji, nakla­ dalniki, transporterji Vseh delih pridobivanja Kamnolomi 39,3 60,7 26,2 21,4 3,6 Gramoznice 41,9 (11,3) vrtanje 32,3 45,2 — 2.4. RAZNOLIKOST STROJNE OPREME Različni pogoji nastajanja, razvoja in delovanja obratov za proizvodnjo mineralnih agregatov za potrebe gradbeništva v SR Sloveniji ter različne možnosti nakupa strojev in opreme so povzročili, da najdemo na teh obratih veliko število različnih »domačih« in »tujih« strojev in opreme, kar je v nasprotju s smotrnim delom (tipizacijo, unifika- cijo).To povzroča večje težave pri rednem in inve­ sticijskem vzdrževanju te opreme. Pri uvoženih strojih so se pri tem težave DO še povečale. To je omogočilo zasebnim »kooperantom«, da so se kljub zmanjševanju obsega dela obdržali, saj so lahko zanesljiveje nudili svoje usluge po konku­ renčnih cenah. Pri pregledu strojne opreme smo prisiljeni ločeno prikazati stanje na: — kamnolomih, — gramoznicah in — »separacijah«. 2.4.1. Pregled strojne opreme na kamnolomih Pri vrtanju m inskih vrtin prev ladu je jo pnevm atske udarno-sučne v rta ln e g a rn itu re s pnevm atskim kladivom zunaj v rtine. G lobinsko v rta ln o kladivo se je zadržalo le še na m an jših kam nolom ih ali p ri izjem no težk ih pogojih dela. Leta 1981—1982 so bile v uporabi p ri nas naslednje v rta ln e g a rn itu re : — BÖHLLER ETKD 11/35 in BÖHLER TKD-10; — ATLAS COPCO ROC 701, 601, 302; — JOY-RAM TRACK R PS 850; — DEMAG — 450 H D ; — INGERSOL RAND GRM 350; — STENUICK RECORD B. B. I. S .; — W IRTH (ro tac ijska v rta ln a g a rn itu ra ); — SALZGITTER (ro tacijska v rta ln a g a rn itu ra ); Od dom ačih v rta ln ih g a rn itu r so im eli na naših kam nolom ih iz: Železarne Ravne — RVG-730, RGVN-1, SVG-730, VVG-730, SVG-720 (RK-18, RK-21). V zadnjem času so znani napori dom ačih proizva­ jalcev strojev, da bi razvili lastne konstrukc ije ro­ tacijsk ih sam ohodnih v rta ln ih g a rn itu r in h id rav ­ lična v rta ln a kladiva, da bi tako sledili tehnolo­ škem u razvoju v svetu. Raziskovalno delo v tej sm eri je pokazalo sm iselnost takega dela, tako za­ radi doseženih v isokih v rta ln ih učinkov (do 40 m/h) kakor tu d i zarad i p rih ran k o v p ri energiji. P rem eri m inskih v rtin so v SR S loveniji sorazm er­ no m ajhn i (slika 2) v p rim erjav i s p rem eri m inskih v rtin drug je po svetu, k a r je ekonom sko, thenično pogojeno. Slika 2. Pogostnost (%>) uporabe premera minskih vrtin dv. (mm) v industriji gradbenega materiala v svetu, v ZSSR, v SR Sloveniji Buldožerji, riperji Komaj tretjina vseh pridobljenih mineralnih agre­ gatov je bilo narinjenih in/ali »ripanih« s pomočjo buldožerjev: — CATERPILLAR D-9, — CATERPILLAR D-8, — (CATERPILLAR D-7), — ALLIS CHALMERS 118-16, — TG-170. »Ripanje« je ostalo nenadomestljivo v primerih, ko je bilo potrebno rušiti kamnine v bližini objek­ tov, ki so ogroženi zaradi nezaželenih pojavov mi­ niranja (potres, razlet — razmet, zračni udar, prah). Nakladanje Iz naših kamnolomov so praktično izginili težki, manj okretni bagri. Nadomestili so jih nakladal­ niki na gumijastih kolesih, redkeje na gosenicah. Velikost žlice je V = 1,0 do 3,0 m3. Zasledili smo 23 različnih tipov nakladalnikov in 2 tipa bagrov: — RD-180 (2 m3), — N 800, SCT, — UT L 150 — TORPEDO, UTL 200 — TORPEDO, TORPEDO 100, — CATERPILLAR 966, CATERPILLAR-980, CA- TERPILLAR-977 K, CATERPILLAR-988, CA- TERPILLAR-955 (H), CATERPILLAR-950, CA- TERPILLAR-980 B, — BARFORD TS 550, — FAI-2000 hidravlični, — ADTS 500, — TU-1900, — TG-903, — FRISCH-1300, — ALPINE, — N-802, — ROSSI 1800 (2 m3), — AVELING BI, in bagerji: — Bager EB 45 in — ŠKODA RY 151. Transport Vedno se srečujemo s kombinacijo strojev buldo­ žer — nakladalnik — kamion prekucnik, kjer je mogoče delo buldožerja pogosto opustiti, če so pro­ metnice (ceste) primerno speljane in vzdrževane. Glede na potrebno proizvodnjo je velikost prevoz­ nih enot sorazmerno majhna. Mimo številnih ka­ mionov prekucnikov za cestni promet so uporab­ ljali specializirana vozila, kot so: — Kamioni TATRA (8 m3), — Kamioni DEUTZ, — Kamioni MAZ, — »Dumper ji«: — CATERPILLAR-330 DJB, — CATERPILLAR-D 300, — CATERPILLAR 769 B, — CATERPILLAR 769 C, — TATRA S 1, — PERLINI (8 m3), — MAGIRUS 310, — BELAZ, — KAMAZ. Prim erov reševan ja tra n sp o rta s kon tinu iran im transpo rtom v kam nolom ih SR Slovenije nim am o. Slika 3. Odkopavanje v etažah s kombiniranimi širo­ kimi in ozkimi etažami s spuščanjem nakopnine na naslednjo široko etažno ravnino Slika 4. Odkopavanje s poševno etažo z vrtanjem za odstreljevanje od zgoraj navzdol 2.4.2. Pregled strojev na gramoznicah Buldožerji Le v 36 % primerov gramoznic SR Slovenije je bilo potrebno predhodno rahljanje izkopanine s po­ močjo buldožerjev (pred samim nakladanjem). Vpe­ ljani so bili naslednji tipi buldožerjev: — TG-90, — TG-170, — CATERPILLAR-D 8, — CATERPILLAR-D 7, — CATERPILLAR-D 9, — CD-25 C (Poljska). Buldožerje na gramoznicah uporabljajo tudi za odkrivanje in odrivanje, ob koncu odkopavanja pa za rekultivacijo poškodovanih površin zemljišča. Nakladanje Četudi so se tudi v gramoznicah uveljavili lažji nakladalniki, smo našli še vedno v 5 gramoznicah obratovati različne bagre (»14 oktober« UB-050, plavajoči bager, bager MICHIGAN — 3 m3). V posameznih primerih se je uspešno uveljavil podvodni način dobivanja agregata in vodni tran­ sport izkopnine. Nakladalniki imajo velikost nakladalne žlice do 3 m3, najpogosteje pa 2 m3. Na gramoznicah so se uveljavili nakladalniki: — CATERPILLAR 966, — CATERPILLAR 910, — PIRSCH F 800-B, — FIRSCH 1300, — FN SCH 0,8 m3, — FN SCH 1,8 m3, — ULT-200, — ULT-150, — RD-180, — TU-1400 (2 m3), — N-802 (STT), — 800 STT, — TATRA-700. Transport V naših gramoznicah pri internem transportu izko­ panine (do separacije) prevladuje kamionski prevoz (76%>); v 12 % primerov imamo opravka s konti- nuirnim transportom (vodni transport, gumijasti trakovi); v 8 % primerov gramoznic narivajo izkop- nino v separacijo kar buldožerji in v 4 °/o primerov naletimo na različne rešitve kontinuiranega tran­ sporta. Pri transportu v gramoznicah je bilo izjemno ve­ liko število angažiranih »kooperantov«. Prevlado­ vali so kamioni-prekucniki nosilnosti do 161. »Dumperje« so uporabljali le v 4 °/o gramoznic. Odkopne metode je posebej obdelal Wahl Ludvik, dipl. ing. rud. Navajam le najbolj zanimive pri­ mere (slika 3, 4, 5, 6). Slika 5. Odkopavanje s spuščanjem nakopnine po jašku Slika 6. Odkopavanjn s poševno etažo z buldožerskim dorivanjem in odrivanjem nakopnine na spodnjo etažo 2.4.3. Strojna opremljenost separacij Večina kamnolomov, ki so imeli nad 50.000 m3 na leto proizvodnje mineralnih agregatov, so imeli tudi lastne »separacije«, ki predstavljajo drobilnice in klasirnice. Osnovni koncept bogatenja na kamnolomih pred­ stavlja naslednja shema: I Predsejanje I Prim arno drobljenje I Sejanje I Sekundarno drobljenje I Sejanje oziroma klasiranje I Deponiranje proizvodov Tehnologijo separacij kamnolomov in gramoznic je analiziral Franc Gregorač, dipl. inž. rud. Nekaj zna­ čilnih primerov separacij kamnolomov so podani she­ matsko na slikah 7, 8, 9. R 150mm -10mm ■3 Kapaciteta 30 m /h 1 - bunker V = 50 m3 z rešetko 150 x 150 rim 2 - elektromagnetni dozator 3 - vibracijsko s ito VS 3 x 1/2 M 20, M 10 4 - kladivasti drobiln ik BL 5 Slika 7. Kamnolom Podsmreka Kapaciteta 30 m3/h Kapaciteta 60 nr/h 0-500 1 - bunker V = 15 m brez rešetke 2 - dozirna miza 1200 x 300 mm 3 - izločevalna rešetka IR 2 x 1 R 30 4 - čeljustni drobilnik češke izdelave V 8 vstopna odprtina 1000 x 600 mm 5 - vibracijsko sito PVS 4 x 1,5/2, M 60, M 30 6 - bunker 7 - vibracijski dozator VD 520, 2 kosa 8 - udarni drobilnik IZ-31, 2 kosa 9 - vibracijsko sito VS 4 x 1,5/2 M25, M 18 10 - vibracijsko sito VS 4x1,5/2 M 12,5, M8 11 - vibracijsko sito VS 4x1,5/2 M5, M3, 2 kosa P - preklop Slika 9. Kamnolom Laže—Sežana, shema separacije Na splošno se na »separacijah« kamnolomov ne srečujemo z odpadnim muljem in/ali blatom. »Se­ paracije« kamnolomov spremljajo predvsem ne­ všečnosti s prahom, ki jih ni uspelo enostavno za­ dovoljivo rešiti. Pri gramoznicah s proizvodnjo nad 50.000 m3/leto je bilo 63 % obratov z lastno »separacijo«. Tehno­ loški postopki »bogatenja« po »separacijah« gramoz­ nic so bili bolj dognani: I Predsejanje I Primarno drobljenje I Sejanje I -Sekundarno in terciarno drobljenje pranje <-.................................. voda I t klasiranje I I odcejanje čiščenje vode------> odpadni f mulj, blato ' ' i leponiranje....................... o- čista voda proizvodov vodni viri Na slikah 10, 11, 12 najdnemo sheme nekaterih zna­ čilnih separacij gramoznic. Ce podrobneje analiziramo strojno opremo, pride­ mo do ugodnega sklepa, da je večina strojne opre­ me domače: STT, SCT, LITOSTROJ, Rudnik Me­ žica, GOSTOL, UTVA, FAGRAM, GRADIS . .. Od tujih strojev so se obdržali le še v posameznih primerih primarni drobilniki iz CSSR — 3 kosi, iz ZRN — 3 kosi, iz Italije — 1 kos, iz Francije — 1 kos. To so pretežno večji čeljustni drobilniki. Z razvojem domačih drobilnikov UČD (STT), IZ — (STT) in UD — (SCT), UG — (STT) in BL — (SCT) najrazličnejših velikosti je praktično mogoče zadovoljiti standardne potrebe na tem področju. Ce smo se v začetnem obdobju predvsem zadovo­ ljili, da smo omogočili potrebno proizvodnjo ustrez­ ne kakovosti ne glede na okolje (prah, odpadni mulj, blato ...), porabo energije, stroške .. ., smo v zadnjem obdobju pri izpopolnjevanju strojne opreme »separacij« bistveno napredovali pri kako­ vosti dela, s tem da je vse bolj vidna usmeritev k tipizaciji opreme in tehnološkem izboljševanju in prilagajanju procesa »bogatenja«. V tej tehnologiji smo se popolnoma osamosvojili, tako da lahko zadovoljujemo domače pa tudi tuje proizvajalce mineralnih agregatov za gradbeništvo. V praksi pa so ostale še številne možnosti izpopol­ njevanja te tehnologije: 1. Problemi odpraševanja in zgoščevanja odpad­ nega mulja; 2. Izdelovanje boljših sit; 3. Racionalnejše uporabljanje energije — procesna tehnika; 4. Racionalnejše izkoriščanje proizvodnih kapaci­ tet; 1 Kapaciteta,25 do 30 m /h (projektirana 30 do 35 mVh) 1 - bunker z rešetko 2 - v ibracijsko s ito M 32 in H 16 s prhami 3 - v ibracijsko s ito H 8 in H 4 s prhami 4 - dehidrator , 5 - bunkerji 5 x 30 r Slika 10. Gramoznica Hajdina — Ptuj 5. Sirjenje uporabnosti odpadnih produktov »sepa­ racij« ; 6. Izboljšava kakovosti proizvodov; 7. Optimizacija parametrov proizvodnje glede na stroške proizvodnje; 8. Zmanjševanje obrabe obremenjenih strojnih de­ lov. Pri »separacijah« je viden velik napredek v smeri specializiranja proizvajalcev strojne opreme in gle­ de tipizacije celih sklopov in/ali naprav. Proizva­ jalci domače strojne opreme skušajo tudi kar naj­ bolj uspešno slediti specifičnim potrebam uporab­ nikov njihovih strojev in tendencam razvoja po svetu. 2.5. KAKOVOST PROIZVAJANIH AGREGATOV Očitno je, da se rednemu spremljanju kakovosti proizvodnje mineralnih agregatov ni posvečalo po­ trebne pozornosti, kar velja še posebej za manjše proizvajalce mineralnih agregatov. Vzroki takega stanja so seveda različni (predvsem veliko povpra­ ševanje po teh proizvodih v preteklem obdobju konjunkture v gradbeništvu, strokovna neusposob­ ljenost delavcev na manjših obratih ...), posledice pa so bile vedno poznane, definirane: neracionalna poraba cementa, bitumna, apna ali slabša kakovost gradnje. Strokovnjaki pri ZRMK so sistematično zbirali vzorce in opravili obsežno analizo kakovosti upo­ rabljenih mineralnih agregatov v SR Sloveniji. Z Kapaciteta 38 m3/h •3 1 - bunker z rešetko 150 mm, 5 S 60 m 2 - mehanični dozator 700 x 700 mm, SCT 3 - ekscentrično sito ES 3 x 1/1, M 30, SCT 4 - čeljustni drobilnik DV 24, vstopna odprtina lastnim raziskovalnim delom so se prav tako do­ kopali do spoznanja, da razdrobljenost te proizvod­ nje onemogoča potrebno strokovno obravnavanje kakovosti. Posebno vprašanje so predstavljali z glino ali ilo­ vico onesnaženi produkti, katerih uporabnost je bila vedno vprašljiva. Pranje tega materiala pa je predstavljalo pri manjših proizvajalcih nedoseglji­ vo drago tehnologijo. Tako je ta produkt predstav­ ljal manj vredni proizvod ali odpad, s katerim so se morali še dodatno ubadati zaradi iskanja pri­ mernih odlagališč. Tabela 5. Rezultati ankete za leto 1980 v SR Sloveniji Poznavanje rudnih zalog Redno spremljanje kakovosti proizvodov proizvodnja do 50.000 m3/leto proizvodnja nad 50.000 m3/leto proizvodnja do 50.000 m3/leto proizvodnja nad 50.000 m3/leto SR Slovenija 37,0 °/o 70,5 % 26,0 °/o 88,5 °/o Kapaciteta 30 m3/h (20000 do 30000 m3/letno iz Save, 35.000 do 25.000 m3/letno iz drugih naha­ jališč prodca) 1 - bunker z rešetko 120 mm 2 - koritasti transporter 3 - dvižni transporter 4 - resonančno rešeto BINDER M 30, M 16, M 8, M 4 s prhami 5 - dehidrator 6 - silos 7 - členkasti dozator 8 - udarni drobilnik I.Z.-31 9 - elevator 10 - vsedalni k 11 - bunker z dozatorjem 12 - vibracijski mlin, dvocevni, paličašti UTVA - - Pančevo Slika 12. Separacija Sava — rečno korito — Ljubljana—Šiška, shema 2.6. STROKOVNA STRUKTURA ZAPOSLENIH PRI PROIZVODNJI MINERALNIH AGREGATOV V SR SLOVENIJI LETA 1980 Od navedenega števila 1331 evidentirano zaposle­ nih leta 1980 jih je imelo 1,52 °/o višjo in visoko stro­ kovno izobrazbo. Omenjena anketa nam je pokazala, da je strokovna sestava stalno zaposlenih po kamnolomih in gra­ moznicah zelo različna. Ce upoštevamo sodelovanje kooperantov, ki pred­ stavljajo pri opravljenih storitvah kvalificirana dela, in da je bilo kar 57,71 % vseh zaposlenih VK Tabela 6. Strokovna sestava stalno zaposlenih — 1980 Število evidentiranih delavcev VSI VISI SSI NSI VK KV PK NK Skupaj Gramoznica in kamnolomi 18 97 0 160 525 292 95 1169 + 18 koop. Delež (°/o) 1,52 8,17 0 13,48 44,23 24,60 8,00 100 in KV, tedaj moramo spoznati, da je pri tej pro­ izvodnji mehaniziranost spremljala tudi potrebna strokovnost zaposlenih kadrov na večjih obratih, manj pa majhnih, ki si tega niso mogli privoščiti. Pri tem pa smo se še vedno srečevali s pomanjka­ njem rudarskih kadrov za tehnično vodenje obra­ tov. 2.7. NENACRTNOST PROIZVODNJE MINERALNIH AGREGATOV Stanje leta 1980 je terjalo kar 8,154.600 m2 poško­ dovanih zemljišč, od tega kar 3,730.808 m2 v rav­ ninskih predelih (njive, travniki, pašniki, redkeje gozd). Od tega zemljišča so danes opuščeni kamno­ lomi, gramoznice, ki kar najbolj neugodno delujejo na krajinski videz in predstavljajo zaradi nezava- rovanosti nevarnost za prebivalstvo in živali. Izkopi gramoznic, ki jih sedaj polnimo s smetmi iz večjih naselij, pa predstavljajo potencialno ne­ varnost za podtalnico — pitno vodo. Tako je razdrobljena često nekontrolirana proiz­ vodnja mineralnih agregatov tudi ekološki pro­ blem, katerega reševanje ni mogoče poljubno od­ lagati, še manj pa podcenjevati. Ugotovljeno stanje v okolici večjih mest (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Kr­ ško, Brežice...) vedno bolj omejuje možnosti iz­ koriščanja proda in drugih nevezanih kamnin in sili k preusmerjanju proizvodnje na kamnolome na optimalno izbranih lokacijah. Pri tem se na­ črtovalci srečujejo z neverjetno težkimi problemi, predvsem gre za odpor prebivalstva, ki ne želi biti moteno zaradi hrupa, prahu in ogroženo zaradi minerskih del in povečanega prometa po cestah. FOND OBRATOVALNIH UR NA LETO th/letol PROIZVODNJA NA LETO [m3/leto! Slika 13. Gospodarski račun proizvodnje L E T N A PROIZVODNJA GRAMOZNICE Slika 14. Specifična poraba električne energije in plinskega olja Prvi uspešni poizkusi rekultiviranih zemljišč po eksploataciji mineralnih agregatov v gramoznicah niso še v zadostni meri dosegli in prepričali ne­ zaupljivih državljanov. 3 3. POSLEDICE OBSTOJEČEGA STANJA Ker se je po letu 1981 začel zmanjševati obseg grad­ benih del in s tem povpraševanje po mineralnih agregatih, je ustrezno padala tudi proizvodnja. To je imelo večji vpliv na gospodarski položaj te de­ javnosti. V težavah so se znašli številni proizva­ jalci, med njimi tudi večji, ki so v zadnjem obdobju vlagali v svoj razvoj. Na sliki 13 je grafično prikazan vpliv spreminjanja obsega prodaje (proizvodnje) na stroške proizvod­ nje in rezultate gospodarjenja. Očitno je, da z zmanjševanjem obsega proizvodnje hitro rastejo stroški proizvodnje; s tem pa rezultati gospodarje­ nja prehajajo v območje poslovanja z izgubo, po­ sebno če se ustrezno ne dvigajo cene. Reševanje iz tega stanja je najenostavneje mogoče z večanjem cen, kar je tudi običajna praksa. Pri tem pa so meje, ki jih ni mogoče poljubno premikati (ponud­ ba drugih proizvajalcev, kupna moč na tržišču). Razdrobljenost proizvodnje in majhna izkorišče­ nost proizvodnih kapacitet ima za posledico obi­ čajno veliko specifično porabo energije (slika 14). Z zmanjševanjem proizvodnje moramo računati tudi na padanje učinkovitosti dela (m3/mož. leto), kar je razvidno iz slik 15 in 16. Slabljenje gospodarske moči proizvajalcev vpliva na izpolnjevanje predpisanih obveznosti (pri rekul- tiviranju in saniranju zemljišč, pri financiranju lokalnih akcij . ..), na tehnološki razvoj, na oprem­ ljenost in kadrovsko zasedbo v tej panogi. Obstoječe krizno stanje bo z neizprosno gospodar­ sko zakonitostjo vplivalo na selekcijo obratov za proizvodnjo mineralnih agregatov in prisililo pro­ izvajalce, da se bodo morali v maksimalno mogoči meri prilagajati nastalemu položaju. Dolgoletni spontani razvoj te dejavnosti, ki je dal tudi številne pozitivne tehnične in ekonomske re­ šitve, bo za dalj časa zavrl možni napredek te de­ javnosti v SR Sloveniji. V danem položaju je mogoče le z dobro organizi­ ranim, premišljenim, smotrnim programiranjem in usmerjanjem te dejavnosti ublažiti težave proizva­ jalcev mineralnih agregatov. Kakovost kamenih agregatov s področja SR Slovenije UDK 553.5(497.12) BRANKA ZATLER-ZUPANČIČ KAKOVOST KAMENIH AGREGATOV S PODROČJA SR SLOVENIJE Iz v le č e k Vrednotena je kakovost surovin in izdelkov separacij za proizvodnjo agregata za betone. Prodnati in drob­ ljeni apnenčevi agregati so primerni za pripravo vseh vrst betonov. Dolomitni drobljenci pogosto odstopajo od meril kakovosti. Kot material »mejne kakovosti« so uporabni za pripravo betonov, ki ne bodo izpostav­ ljeni obrabi in vremenskim vplivom. Avtor: Mag. Branka Zatler-Zupančič, dipl. inž. kem., ZRMK, TOZD Inštitut za materiale, Ljubljana, Dimičeva 12 THE QUALITY OF MINERAL AGGREGATES FROM SLOVENIA Summary The quality of raw materials and products of separation plants for mineral aggregates for concrete is valuated. Natural aggregates and crushed sandstone aggregates are apropriate material for the preparation of all types of concrete. Crushed dolostone aggregates are not always in agreement with the quality criteria. As »marginal materials« they are used for the preprepa­ ration of concretes without abrasion and frost re­ sistance. UVOD Kameni agregat* je naravni material, ki ga dobimo s separiranjem peskov in prodov (prodnati) oziro­ ma drobljenjem in separiranjem kamnin (drob­ ljeni). V gradbeništvu ga uporabljamo za pripravo asfaltov, betonov, malt itd. V praksi ga imenujemo še mineralni agregat. Geo­ logi uporabljajo izraz »mineralni« za snovi, se­ stavljene iz samo ene vrste mineralov. Kamnine, prodi in peski, ki so surovine za pripravo agrega­ tov, pa so navadno mešanica več mineralov. Za­ radi pestre mineraloške sestave je tako primerneje uporabljati namesto »mineralni agregat« izraz »ka­ meni agregat«. Beseda »agregat« se uporablja še v drugih vejah tehnike, zato se najdejo tudi zagovor­ niki poimenovanja tega materiala z »granulat«. Po jugoslovanskem-standardu JUS B.B3.100 iz leta 1983 naj bi separacije proizvajale samo standardi­ zirane osnovne frakcije kamenega agregata: 0/4, 4/8, 8/16, 16/32, 32/63 in 63/125 mm. Po potrebi je možno pripravljati tudi vmesne frakcije: 0/1, 1/4, 0/2, 2/4, 8/11, 11/16, 16/22, 22/32, 32/45, 45/63, 63/90 in 90/125 mm. Vse omenjene frakcije so vrednotene s standardiziranimi laboratorijskimi siti s kvad­ ratnimi odprtinami, ki se ujemajo z evropsko (RI- LEM, EUROCODE) in mednarodno standardizacijo (ISO). Z izdajo standarda JUS B.B3.100 je bila odpravljena razlika med frakcijami za asfalte (kvadratne odprtine laboratorijskih sit) ter betone in malte (okrogle odprtine laboratorijskih sit). S tem so dane možnosti za projektiranje in obrato­ vanje separacij velikih kapacitet, ki bi lahko pro­ izvajale agregate za visokogradnjo in nizkogradnjo. Kameni agregat je med nekovinami material, ki ga porabimo največ. V letu 1980 smo ga v Sloveniji porabili 11,000.000 m3. V naslednjih letih se je poraba spreminjala. Indeksi proizvodnje (1) za ka­ men in pesek so naslednji: Leto 1980 1981 1982 1983 1984 Indeks 108,8 110,1 96,1 96,4 100 Od januarja do maja 1984 je znašal indeks 83,8, od januarja do maja 1985 pa le 80,8. Mesečni indeksi za obdobje od maja 1984 do maja 1985 pa so: Mesec I. II. III. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X. XL XII. Leto 1984 123,5 115,0 106,3 120,2 116,0 127,2 102,0 94,9 1985 41,8 54,3 85,1 110,6 112,4 Indeks proizvodnje: januar-maj 1985/januar-maj 1984 znaša 96,5. Proizvodnja je dokaj sezonska. Njen obseg pa se zmanjšuje. Vrste proizvodnje kamna in kamenih agregatov za prvo četrtletje leta 1985 najdemo v obvestilih splošnega združenja za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov (2). Te podatke navajamo v tabeli 1, hkrati pa opozar­ jamo na neenotnost izrazoslovja. Izrazoslovje v sta­ tističnih podatkih bi morali uskladiti s tistim iz jugoslovanskih standardov. Objavljeni podatki o količini proizvedenih kame­ nih agregatov so brez podatkov o njegovi kakovo­ sti. Ker teh podatkov nismo imeli in ker smo bili pred letom 1980 tudi brez seznama kopov (gramoz­ nic, peskokopov in kamnolomov), smo v raziskoval­ ni nalogi (3) v okviru projekta Kameni agregati za potrebe gradbeništva SR Slovenije zbrali, ure­ dili in ovrednotili podatke o lastnosti proizvodov separacij v Sloveniji za obdobje od 1975. do 1983. leta. nemško : Zuschlag angleško : mineral aggregate francosko : granulaire rusko : zapolnitelj Rezultate preiskave navajamo na primeru agrega­ tov za betone. V Sloveniji obratuje 86 kopov z urejeno in vsaj delno urejeno predelavo. Za obrate z urejeno pre­ delavo štejemo kope s separacijo na razdalji do 10 km. Med obrate z vsaj delno urejeno predelavo pa tiste, ki so opremljeni z napravami za odseja- vanje odkopanega oziroma odstreljenega mate­ riala. Letos obratuje v Sloveniji približno 200 kopov. Mno­ gi od njih so lokalnega pomena in zanje nimamo podatkov o kakovosti materiala. Iz ankete Rudar­ skega inštituta (4) sledi, da je bilo v Sloveniji v letu 1982 147 stalnih, 65 občasnih in 420 opuščenih kopov. Od tistih, iz katerih so pridobivali kameni agregat za betone, imamo podatke za samo 109 ko­ pov. V analizo smo zajeli kope, za katere je bila opravljena vsaj po ena preiskava kakovosti. Na lastnosti proizvoda separacije vplivajo tako se­ stava in lastnosti surovine kot način predelave. Vpliv obeh ponazarjamo v tabeli 2. Razporeditev kopov v Sloveniji po vrsti materiala je razvidna s slike 1. Kakšen material odkopavamo in kakšni so proizvodi naših separacij? Zatler-Zupančič: K akovost kam enih agregatoi 220 Gradbeni vestn ik • Ljubljana 1985 (34) Tabela 1 Proizvodnja kamna, gramoza in peska v obdobju 1. 1. do 31. 3. 1985* od Opombe in predlogi za poimenovanje po jugoslovanskih standardih Naziv proizvoda Količina (m3) Proizvodnja in predelava tehničnega kamna drobljeni in nedrobljeni kamen za industrijske namene iz nekarbonatnih kamnin 28.037 Veljalo bi navesti, za katere industrijske namene drobljeni kamen za gradbeništvo iz silikatnih kamnin od 0 do 30 mm ali 0 do 60 mm 4.560 tampon iz silikatnih kamnin, frakciji 0/30 in 0/60 mm tolčeni kamen iz karbonatnih kamnin 756 drobljenec za nasipe železniških prog, frakcija 30/60 mm navaden kameni drobir (agregat za beton od 0 do 4, 4 do 8, 8 do 16 in 16 do 31 mm) 1,971.162 kameni agregat za betone, nazivnih frakcij: 0/4, 4/8, 8/16 in 16/32 mm navaden kameni drobir (agregat za beton) iz kar­ bonatnih kamnin granulacije od 0 do 4, 4 do 8, 8 do 16 in 16 do 31 (vključen drobljeni pesek za omete in zidove) 84.473 karbonatni kameni agregat za malte in betone nazivnih frakcij 0/4, 4/8, 8/16 in 16/32 mm drobljeni kamen za gradbeništvo iz karbonatnih kamnin 0 do 30 ali 0 do 60 mm. 444 tampon iz karbonatnih kamnin, frakciji 0/30 in 0/60 mm drobljeni plemeniti kameni pesek in plemeniti kameni drobir iz silikatnih kamnin granulacije od 0 do 2, 2 do 5, 5 do 8, 8 do 11, 11 do 16, 16 do 22 mm 28.674 silikatni kameni agregat za asfalte, nazivnih frakcij: 0/2, 2/4, 4/8, 8/11, 11/16, 16/22 mm drobljeni plemeniti kameni pesek in plemeniti kameni drobir iz karbonatnih kamnin granula­ cije od 0 do 2, 2 do 5, 5 do 8, 8 do 11, 11 do 16 in 16 do 22 mm 3.975 karbonatni kameni agregat za asfalte, nazivnih frakcij: 0/2, 2/4, 4/8, 8/11, 11/16, 16/22 mm Proizvodnja gramoza in peska gramoz — stena — separirani agregati naravni pesek 52.682 122.928 9.776 neseparirani prod separirani prodnati agregati pesek * Obvestila, SZG in IGM Slovenije, Ljubljana št. 3/1985, stran 111 Tabela 2. Vplivi surovine in načina predelave na lastno­ sti frakcioniranega kamenega agregata Lastnosti kamenega agregata Sestava surovine Način predelave Zrnavost fini delci X podmerna zrna X nadmerna zrna X Oblika zrn X X Žilavost X X tlačna trdnost X Drobljivost X X slaba zrna X X Obstojnost X vodovpojnost X obraba pri brušenju X Prostorninska masa brez por in votlin X zrn X v nasutem stanju X Nezaželene sestavine grudice gline X X lahki delci X X organske primesi X X kloridi X X sulfidi X sulfati X amorfni silikati X neobstojni minerali X X — oznaka vpliva LASTNOSTI PRODOV IN PRODNATIH AGREGATOV V kameni agregat predelujemo prode in kamnino. Prodišča izkoriščamo v porečjih Mure, Drave, Sa­ vinje, Save, Soče, Kamniške Bistrice itd. V gra­ moznicah ob Muri in Dravi pridobivamo pretežno silikatni prodnati agregat (50—70 % silikatov). Gramoznice ob Savi dajejo pretežno karbonatni (5 do 10 °/o silikatov), ob Soči pa karbonatni prod­ nati kameni agregat. Gramoze iz peske — proizvod narave — na separaciji samo še mokro klasiramo. S separiranjem sestave surovine ne spreminjamo. Imamo kakovostne prode. Vsebujejo le malo ne­ zaželenih sestavin. Poglejmo si nekatere od njih. Količina amorfnih silikatov (%>) Frakcija 0/4 mm Grobe frakcije Porečje: Mura 0,0—0,4 0,0—1,8 Drava 0,0—0,9 0,0—1,1 Savinja 0,0—0,4 0,0—2,8 Sava 0,0—1,6 0,0—1,1 Soča 0,0 0,0 Razmeroma skromne količine nakazujejo, da se nam ni bati poškodb betonov zaradi alkalno-silikatne reaktivnosti (5). Vrsta kopa Vrsta materiala Številokopov gramoznica prod • 37 kamnolom kamnina — apnenec ■ 18 kamnolom kamnina — dolomit r 31 Razporeditev kopov kamenega agregata v Sloveniji Oblika zrn in zmrzlinska obstojnost Zrna naših prodov so zmrzlinsko obstojna in ustrez­ ne oblike. Delež lahkih delcev V gramoznicah nižje od zasavskih premogovnikov zasledimo onečišćenja s premogom. Proizvodi sepa­ racij, ki predelujejo sveže rečne nanose pa vsebu­ jejo primesi lesa in rastlinskih ostankov. Žilavost Karbonati in pretežno karbonatni prodi so žilavi in odporni proti drobljenju. Pretežno silikatnim prodom z znatnimi vsebnostmi kremena in kvarcita pa se žilavost pogosto približuje kritičnim vredno­ stim (Los Angeles največ 35). Delež slabih zrn Količine skrilavcev in preperelih laporjev v prodih navadno ne presegajo dopustnih vrednosti. Delež finih delcev in zrnavost Količina finih delcev (manjših od 0,09 mm) je v proizvodu separacij odvisna od učinkovitosti pranja na separaciji. Nahajališča s plastmi gline so redka, zato tudi težav zaradi grudic gline v frakcioniranem mate­ rialu običajno nimamo. Drugače je z zahtevano zrnavostjo. Proizvedene frakcije naj bi ne vsebovale več kot 15 °/o podmer- nih in ne več kot 10 % nadmernih zrn. Ta pogoj naši obrati težko dosegajo. V več kot polovici pri­ merov je podmernih oziroma nadmernih ali obeh vrst zrn preveč. Imamo pa še vedno nekaj obratov za pripravo le odsejanega, nesepariranega agregata, ki ga je po predpisih dopustno uporabljati le za pripravo nearmiranih betonov do največ MB 15. LASTNOSTI KAMNIN IN DROBLJENIH AGREGATOV Od kamnin predelujemo apnence in dolomite. To so po sestavi razmeroma čiste kamnine z 1 do 2 % nekarbonatnih primesi, tako da ni pričakovati po­ škodb betonov zaradi alkalno-karbonatne reaktiv­ nosti (6). Razpone vrednosti za posamezne bistvene lastnosti kamnin navajamo v tabeli 3. Tabela 3. Lastnosti karbonatnih kamnin s področja Slovenije — razponi posameznih vrednosti Lastnost Vrednost najmanjša največja Vodovpojnost apnenec 0,1 % 0,5 °/o dolomit 0,3 %> 1,6 °/o Izguba mase po 5 ciklusih v Na^SO/, apnenec 0,0 °/o 0,4 °/o dolomit 2,3 °/o 100,0 %> Obraba pri brušenju apnenec 12,5 cm3/50 cm2 25,8 cm3/50 cm2 dolomit 13,2 cm3/50 cm2 27,8 cm3/50 cm2 Delež celokupnega žvepla kot S 0 3 apnenec 0,01 »/o 0,20 %> dolomit 0,01 °/o 0,08 %> Tlačna trdnost v MPa V suhem stanju V vodozasičenem stanju Po 25 ciklusih zmrzovanja Apnenec 74 MPa 327 MPa 49 MPa 316 MPa 48 MPa 309 MPa Dolomit 68 MPa 259 MPa 75 MPa 315 MPa 53 MPa 298 MPa Problem predstavja določitev tlačnih trdnosti ge­ netsko razdrobljenih dolomitov. Ni malo kamno­ lomov, kjer tlačna trdnost, ki je pogoj za vredno­ tenje uporabnosti kamnine — za betone naj bi zna­ šala najmanj 80 MPa — ne more biti določena. Kam­ nina je tako razpokana, da ni mogoče pripraviti preizkušancev — kock s stranico 5 cm — in zato tudi ne določiti tlačne trdnosti. V takih primerih sta za presojo uporabnosti odločilni drobljivost in žilavost drobljenega kamenega agregata. Nekatere lastnosti kamenih agregatov navajamo v tabeli 4. Rezultati pokažejo: — Separacije, ki delajo po suhem postopku, težko dosegajo kriterije kakovosti za fine delce (največ 5 % finih delcev v frakciji 0/4 mm ter največ 1 °/o v grobih frakcijah). Ce imajo odpraševalne naprave, potem v vlažnem vremenu v frakciji 0/4 mm pra­ viloma presegajo izjemoma dopustno količino 10 %. Obrati brez odpraševalnih naprav zahteve kakovo­ sti, ki je zelo pomembna za obstojnost betonov, ne dosegajo in tudi ne morejo doseči. — Oblika zrn včasih pri drobljencih ne ustreza, odvisna je od vrste drobilne naprave. — Mnoge frakcije dolomitov izkazujejo slabšo zmrzlinsko obstojnost. -— Predvsem grobe frakcije dolomitnih drobljencev niso dovolj žilave in so preveč drobljive. Ker z velikostjo zrn žilavost in drobljivost naraščata, to pomeni, da genetsko razpokana kamnina med pre­ delavo ni bila zdrobljena do stabilnih, čvrstih zrn. V grobih frakcijah dolomitnih drobljencev je tudi Gradbeni vestn ik • Ljubljana 1985 (34) 223 Zatler-Zupančič : K akovost kam en ih agregatoi Tabela 4. Nekatere lastnosti drobljenih kamenih agregatov v nosti po frakcijah odvisnosti od vrste kamnine — razponi vred- Frakcija (mm) 0/4 4/8 8/16 16/32 Lastnost Delež finih delcev (°/o) apnenec 1,0—34,0 0,1—4,7 0,1—2,4 0,1—1,7 dolomit 6,8—24,8 0,2—8,3 0,1—3,8 0,1—1,2 Koeficient oblike zrn apnenec 0,16—0,32 0,20—0,27 0,23—0,32 dolomit 0,20—0,34 0,16—0,27 0,24—0,27 Vodovpojnost (%) apnenec 0,2—3,7 0,3—2,5 0,2—2,0 0,2—1,3 dolomit 0,4—3,2 0,4—1,6 0,4—1,5 0,5—1,2 Izguba mase po 5 ciklusih v Na2SO/, apnenec 0,0—3,1 0,1—4,0 0,1—8,0 0,1—5,0 dolomit 0,1—5,8 0,1—10,7 0,1—7,8 0,1—10,7 Žilavost — koeficient Los Angeles apnenec 15,6—23,0 16,4—24,8 16,4—25,0 dolomit 15,6—31,2 17,0—49,8 17,2—44,0 Drobljivost — izguba mase (%) apnenec 11,2—17,9 15,8—21,4 20,0—29,3 dolomit 8,4—21,4 11,4—29,1 17,5—43,6 Delež slabih zrn (%) apnenec 0,1—0,2 0,3—1,3 0,1—0,5 0,1—0,3 dolomit 0,1—3,5 0,1—11,0 0,1—12,3 0,5—12,7 desetino zrn možno že s prsti rok zdrobiti v manjše koščke in zato ni čudno, da se pri takem agregatu količina podmernih zrn pri vsaki manipulaciji samo še poveča. kazalo za agregate mejne kakovosti pripraviti po­ sebne standarde z merili kakovosti. LITERATURA Sklepi Rezultati raziskave pokažejo, da pri prodnatih in drobljenih apnenčevih agregatih meril kakovosti po veljavnih jugoslovanskih standardih ni težko dosegati. Pogosta odstopanja, ki jih zasledimo, so pri zrnavosti (preveč podmernih in nadmernih zrn, preveč finih delcev) in so posledica neprimerne urejenosti ali pa vzdrževanja separacijskega obrata. Iz teh materialov s področja Slovenije lahko pri­ pravljamo vse vrste betonov. Lastnosti dolomitnih kamnin in drobljenih dolo­ mitnih drobljencev pogosto odstopajo od meril ka­ kovosti. Največkrat pri žilavosti, deležu slabih zrn in zmrzlinski obstojnosti. Spadajo med material mejne kakovosti, iz katerega je možno pripravljati betone za uporabo v suhem okolju. Betoni iz takih agregatov niso odporni proti obrabi in zmrzovanju, čeprav morda z visokimi količinami kakovostnih cementov izkazujejo celo visoke tlačne trdnosti. Ker je v Sloveniji precej kamnolomov dolomita, bi 1. Mesečni statistični pregled SRS, Družbeni razvoj SRS, št. 7/1985, stran 13. 2. Obvestila, SZG in IGM Slovenije, št. 3/1985, stran 111. 3. Branka Zatler-Zupančič s sodelavci: Uporaba mine­ ralnih agregatov glede na namembnost in tehnološko tehnično vrednotenje za betone, malte, asfalte in tam­ pone. RSS-ZRMK elaborati raziskovalne naloge: I. del: Dolomitni drobljenci, 1981. II. del: Ocena možnosti alkalno karbonatne reaktivno­ sti dolomitnih kamnin s področja SR Slovenije, 1982. III. del: Kvaliteta materiala, 1983. IV. del: Merila kakovosti, 1984. 4. Jurij Ivanetič: Mineralni agregati — analiza prido­ bivanja in predelave RSS — Rudarski inštitut, Ljub­ ljana, 1982. 5. Branka Zatler-Zupančič, Valentin Ocepek, Nada Vi­ žintin: Ispitivanja alkalno silikatne reaktivnosti. Zbor­ nik radova »Save to van j e alkalna reaktivnost agregata u betonu«, Beograd 1984, 61—73. 6. Branka Zatler-Zupančič, Valentin Ocepek: Procjena alkalno karbonatne reaktivnosti karbonatnih stena Slo­ venije. Zbornik radova »Savetovanje alkalna reaktiv­ nost agregata u betonu«, Beograd 1984, stran 183—192. Poraba mineralnih agregatov v SR Sloveniji in predvidene potrebe 553.7(497.12) PORABA MINERALNIH AGREGATOV V SLOVENIJI IN PREDVIDENE POTREBE Izvleček Sestavek obravnava porabo mineralnih agregatov v SR Sloveniji. Prikazano je gibanje rasti porabe v preteklem desetletnem obdobju. Na podlagi anketnega popisa pri porabnikih so za leto 1980 prikazana raz­ merja med porabo agregatov za različne namene v posameznih območjih, pretok materiala med območji in poprečna poraba na prebivalca. JANEZ GJURA MAJDA BITENC CONSUMPTION OF MINERAL AGGREGATES IN SOCIALIST REPUBLIC OF SLOVENIA AND THEIR POTENTIAL USE Summary The present report deals with the consumption of mineral aggregates in Socialist Republic of Slovenia. The current growth of consumption during the past 10 years is demonstrated. The following data based on the consumers’ market inquiry have been collected: ratios of consumption of mineral aggregates for diffe­ rent purposes in single regions, flow of mineral aggre­ gates between these regions and average consumption per inhabitant. Uvod Kamniti agregati so v gradbeništvu med tistimi materiali, ki jih uporablja družbena in zasebna gradbena dejavnost, porabljene količine so le delno evidentirane, material pa priteka na gradbišča iz različnih virov. Posamezni poskusi obdelave problematike mineral­ nih agregatov segajo že nekaj desetletij nazaj. Pri vedno večji porabi mineralnih agregatov in zah­ tevnosti po kontrolirani kakovosti so proizvajalci odpirali nove kope in postavljali tehnološko izpo­ polnjene separacijske obrate. Načrtovanje novih obratov zahteva poznavanje obstoječega stanja pre­ skrbe z mineralnimi agregati. Tako je bil izdelan Srednjeročni program razvoja gradbeništva in IGM v Sloveniji za obdobje 1976 do 1980. Na pobudo Gospodarske zbornice je ZRMK leta 1975 izvedel anketo in izdelal dve prognozi, eno za naloge gradbeništva, drugo za razvoj IGM. Popis je bil izveden pri proizvajalcih. V letu 1975 smo imeli 71 obratov, od tega 32 gramoznic s sepa­ racijami, 29 kamnolomskih separacij in 10 obratov brez separacij. Popisana je bila skupna proizvod­ nja separacijskih obratov 5 milijonov m3 agregatov letno in ocenjena skupna potrošnja 6,1 milijonov m3 agregatov. Predvidena je bila rast porabe s povprečno letno stopnjo 6,2 % in potrošnja v letu 1980 7,3 milijona m3 mineralnih agregatov. Sledilo je pet let intenzivne gradnje. V letu 1980 smo ponovno pripravili anketo, to pot pri porab­ nikih. Seznam obsega 243 delovnih organizacij iz vseh področij gospodarskih dejavnosti, ki uporaS- ljajo mineralne agregate. Odločili smo se, da bomo zbrali vse dostopne podatke o porabi od leta 1976 A vtor: Janez G jura st., dipl. inž., M ajda Bitenc dipl. inž., ZRM K , TOZD Inštitu t za materiale, L jubljana, D i­ m ičeva 12 do 1981, posebno natančno pa bomo obdelali porabo agregatov v letih 1980 in 1981. Za ta leta smo zapisovali tudi podatke, od kod podjetja dobivajo agregate, kakšne so razdalje od proizvajalca do mesta porabe in kakšno porabo predvidevajo pod­ jetja v naslednjem obdobju. Podatke o porabi mi­ neralnih agregatov smo uredili po temeljnem regio­ nalnem planu iz leta 1975. 03 Koroško 04 Celjsko 05 Zasavsko 06 Posavsko 09 Zgornje Gorenjsko 10 Notranjsko 11 Goriško 12 Obalno Kraško 1. Gibanje rasti porabe Podatki o porabi za obdobje 1976—1979 so skopi. Številna podjetja so bila v tem času ukinjena ali reorganizirana. Kljub temu nam zbrani podatki omogočajo izračun skupne porabe v tem obdobju. Podatke podajamo v tabeli. Iz razpredelnice vidimo, da poraba separiranih agregatov v tem obdobju sicer narašča, vendar je stopnja rasti največja v letu 1977, v naslednjih letih pa pada. Prav tako kot podatke o porabi smo tudi napovedi predvidenih potreb zbrali pri uporabnikih. Neka- Količine so tisoč m3 Leto 1976 1977 1978 1979 1980 Skupaj 5821 7211,0 8430 9224 9566 Separirani agregati 2744 3394,7 3821 4046 3868 Indeks rasti separiranih agregatov 100 °/o 124 %> 139 °/o 147 °/o 140 % Stopnja rasti 24 °/o 12 »/o 6 °/o — 5 °/o tera podjetja so imela izdelan načrt do leta 1985, druga do 1990; več podjetij ni dalo nobene progno­ ze. Iz zbranih podatkov smo izračunali predvidene potrebe. Enote so v tisoč m3. Osnova je leto 1980. Naslednji grafikon prikazuje gibanje rasti porabe mineralnih agregatov od leta 1976—1990, in sicer gre do leta 1981 za popisano porabo, od leta 1982 do 1990 pa za predvidene potrebe. Delež separira­ nih agregatov za betone, malte in asfalte je šra- firan. Označeni so tudi deleži posameznih med­ občinskih območij (sl. 1). Upadanje porasta porabe je bilo čutiti že pred letom 1980. Isti trend so pričakovali in upoštevali tudi anketirani porabniki, večinoma pa so računali Enote so v tisoč m3_____ Osnova je leto 1980 Leto 1981 1982 1983 1984 1985 1990 Skupaj 9.600 9.426 9.510 9.900 10.163 10.858 Separirani agregati 3.758 4.051 4.221 4.339 4.581 4.797 Indeks rasti vseh agregatov 91 89 80 94 96 103 Indeks rasti separiranih agregatov 96 102 106 109 115 121 Slika 1. Grafikon gibanja rasti porabe 1976—1990 na to, da se bo poraba po letu 1983 spet zmerno dvigala. V letu 1985 so razlike med predvideno in dejansko porabo znatne. Padla je zlasti poraba agre­ gatov za nizke gradnje. Podatki o zadnjem petlet­ nem obdobju pa še niso zbrani, obdelava je v na­ črtu za prihodnje leto. 2. Poraba mineralnih agregatov v letih 1980 in 1981 Za leta 1980 in 1981 smo porabo mineralnih agre­ gatov popisovali ločeno: 1. po namenu porabe (betoni, malte, asfalti, tam­ poni, nasipi) 2. po vrsti gradnje (visoke gradnje, nizke gradnje, betonski izdelki) 3. po izvoru materiala (kamnolomi, gramoznice) V Sloveniji smo za leto 1980 popisali porabo 9,566.000 m3 mineralnih agregatov. 2.1. Deleži Razmerje med posameznimi deleži je razvidno iz grafikona (sl. 2). Podana je tudi primerjava med leti 1980 in 1981. Dodajmo tabelo s količinami materiala, porablje­ nega v letu 1980. Podatki so zbrani po medobčin­ skih območjih. Enote so 1000 m3 Območje Betoni Malte Asfalti Tamponi Nasipi Skupaj Visoke Nizke industrijsKiizdelki 01 204 6 46 331 81 668 184 409 75 02 374 26 150 370 294 1214 435 744 35 03 86 15 50 48 199 107 84 8 04 248 17 136 538 390 1329 250 875 104 05 111 5 5 30 13 164 151 13 06 109 15 80 120 1 325 92 201 32 07 112 2 45 227 266 652 48 576 28 08 973 75 295 1095 1097 3535 800 2623 112 09 123 10 93 54 280 165 111 4 10 53 12 147 27 239 91 148 11 220 8 94 79 52 453 225 217 11 12 132 14 74 187 111 518 165 343 10 SRS 2747 207 914 3265 2433 9566 2712 6436 418 »/o 29 2 10 34 25 100 28 67 5 po n a m e n u : p ö v r s t i g r a d n j e : po i z v o r u : s e p a r i r a m n e p r e d e l a n i a g r e g a t i < m a t e r i a l i Slika 2. Deleži porabljenih mineralnih agregatov 1980—1981 V tabeli ni podano razmerje med materialom iz kamnolomov in gramoznic. V letu 1980 smo popi­ sali porabo 4,116.000 m3 (43%) proda in 5,450.000 kubičnih metrov (57 %) kamnolomskega mate­ riala od tega 150.000 m3 magmatskih kamnin. Raz­ merja med posameznimi deleži se iz leta v leto ne spreminjajo bistveno, večje pa so razlike med po­ sameznimi območji. Različne geološke možnosti na­ rekujejo izbiro surovinskega materiala za agregate. Na tematski karti so vrisani deleži med prodom in kamnolomskim materialom v porabi posameznih območij. Karta je izdelana po podatkih za leto 1980 (sl. 3). 2.2. Pretok materiala med območji Posamezna območja nimajo enako dobrih pogojev za pridobivanje mineralnih agregatov. Kjer so mož­ nosti ugodnejše, so se razvili večji moderni obrati, ki oddajajo agregate tudi sosedom. Pretok mine­ ralnih agregatov med območji smo prikazali na tematski karti (sl. 4). Beli segmenti pri krogih po­ rabe predstavljajo delež agregatov, dobavljen iz drugih območij. Puščice s količinami v tisoč m3 povedo, od kod in koliko agregatov so prepeljali v letu 1980. S primerjavo podatkov o proizvodnji smo sestavili tudi tabelo bilance za posamezna območja, kjer lah­ ko odčitamo, katera območja s svojo proizvodnjo krijejo potrebe (+) in v katera je mineralne agre­ gate potrebno voziti od drugod (—). Tako karta pretokov materiala kot bilanca pro­ izvodnje in porabe imajo le orientacijski pomen. Meje medobčinskih območij prerežejo marsikatero Medobč. območje Ö1 02 03 04 05 06 07 08 09 10 11 12 Količine v 000 m3 proizvodnja 430 352 125 19 311 860 24 245 Prodnati agregati___________ __________Kamnolomski agregati poraba razlika proizvodnja poraba razlika 255 + 175 2 - 2 355 - 3 63 179 - 116 97 + 28 5 - 5 36 - 17 645 365 + 280 69 - 69 133 52 + 81 165 + 146 26 39 - 13 103 - 103 81 56 + 25 646 + 214 438 467 - 29 134 - 110 37 + 37 124 65 + 59 245 - 9 82 68 + 14 605 220 + 385 2114 + 252 2234 1518 + 7162366 SR S L O V E N I J A ---------------D » $ A V V { At/ S C P U & i. H t / l — — oai/vtMi h s/e o • O a c ’l iJ iM A t » £ D / Š Č A Slika 3. Deleži proda in kamnolomskega materiala v porabi posameznih območij P r im e r j a v a po obm oč jih : r a z m e r je k : p 1. I960 kamnolomski material prod Merilo: magmatske kamnine poraba v 000 = 4 r2 mm2 Slika 4. Pretok mineralnih agregatov med območji PORABA IN IZVOR MINERALNIH AGREGATOV ZA BETONE, MALTE ASFALTE TAMPONE IN NASIPE { V 103 m3 ) v letu 1980 naravno tržno območje separacije. Slabosti pre­ skrbe z mineralnimi agregati se ne kažejo toliko v negativni bilanci kot v dolgih transportnih poteh na eni strani in slabo izkoriščenih kapacitetah sepa­ racij na drugi strani. 2.3. Poraba na prebivalca Poraba mineralnih agregatov je odvisna od gostote prebivalstva. Koncentrirana je pri naseljih in od­ visna od njihove velikosti in gospodarske moči. Na podlagi podatkov o številu prebivalcev in iz­ računano poprečno porabo agregatov lahko oce­ nimo potrebe določenega območja. Za ugotavljanje preskrbljenosti območja pa moramo pritegniti tudi podatke o proizvodnji obstoječih obratov. Rudne zaloge v posameznih pridobivalnih območjih usihajo, vedno znova je potrebno iskati nove vire in organizirati nove separacijske obrate. Ti naj bi bili dimenzionirani tako, da bi zadovoljevali po­ trebe svojega tržnega območja. Zato je ocena bo­ dočih potreb nujna. Pri ocenah potreb si lahko 7 m3 tamponi in nasipi se par- agregati Slika 5. Proizvodnja mineralnih agregatov na prebi­ valca v letu 1980 — primerjava med območji pomagamo s podatki o porabi mineralnih agrega­ tov na prebivalca, ki smo jih zbrali za opazovano leto 1980. Pri tem je potrebno upoštevati, da so količine izračunane v letu izredne gradbene aktiv­ nosti. Proizvodnja separacijskih obratov naj bi tako visoke potrebe krila le pri polni izkoriščenosti svo­ jih kapacitet. Navajamo podatke o porabi na prebivalca, in sicer za vse mineralne agregate in posebej za agregate, namenjene betonom, maltam in asfaltom. Podatki so zbrani po posameznih medobčinskih območjih. Opazne so velike razlike med njimi (sl. 5). Podatki o poprečjih so bolj zanesljivi pri večjem obravnavanem vzorcu. Poprečna poraba na prebi­ valca SR Slovenije je znašala v letu 1980: 1,5 m3 agregatov za betone in malte 0,5 m3 agregatov za asfalte 5,0 m3 vseh agregatov. Poraba 5 m3 na prebivalca je za 22 °/o višja od poprečne porabe srednje razvitega mesta, ki jo na­ vaja tuja literatura (3,9 m3/preb.). Ko bomo podatke lahko primerjali s porabo v letu 1985, bomo lahko govorili tudi o poprečjih glede na daljše časovno obdobje, kar bo uporabnosti po­ datkov gotovo koristilo. Popis porabe mineralnih agregatov je bil izveden v okviru projekta Mineralni agregati za potrebe gradbeništva SR Sovenije. Zbiranje in obdelava podatkov s tega področja bo potrebna tudi naprej, da bo v prihodnje mogoče učinkovito načrtovati odpiranje novih nahajališč in čim bolj racionalno usmerjati uporabo že močno primanjkajočega prod­ natega materiala. P r i p r i p r a v i i n u r e j a n j u t e š t e v i l k e » G r a d b e n e g a v e s t n i k a « j e t v o r n o s o d e ­ l o v a l a č la n ic a u r e d n i š k e g a o d b o r a m a g . B r a n k a Z a t l e r - Z u p a n č i č , d i p l . in g . P o s l e t e h n i č n e g a u r e d n i k a j e u s p e š n o o p r a v i l t o v . V i k t o r B la ž i č . G l a v n i i n o d g o v o r n i u r e d n i k S e r g e j B u b n o v Nekateri vidiki smotrnosti izkoriščanja in razširitve kamnolomov v celjski regiji ALEKSANDER KERSTEIN Potrebe po tehničnem kamnu v celjski regiji so bile v osemdesetih letih ocenjene na 1,5 milijona ku­ bičnih metrov na leto. Kamen je kljub vsem novim materialom, ki so danes v rabi v gradbeništvu, ostal osnovni gradbeni material tako na visokih kot niz­ kih gradnjah. Velike potrebe gradbeništva konec sedemdesetih let so povzročile, da so bili na področju celjske regije modernizirani nekateri stari, pa tudi na novo odprti kamnolomi. Ce se omejimo samo na kamnolome, katerih pro­ izvodi so namenjeni za proizvodnjo betonov, asfal­ tov in izdelavo kakovostnih nasipov, kažejo podatki po stanju iz leta 1980 razmerja, pokazana v tabeli 1. Tabela 1. A. Kamnolomi apnenca Proizvodnja Lokacija kamnoloma Kapacitete v letu 1980 (m3) separacije (m3/h) 500.000 Velika Pirešica 200 200.000 Podgora 60 150.000 Liboje 60 B. Kamnolomi idolomita Proizvodnja v letu 1980 (m3) Lokacija kamnoloma Kapacitete separacije (m3/h) 250.000 Stranice 45 180.000 Paka 30 160.000 Rečica 15 80.000 Selo 45 Navedeni večji kamnolomi se med sabo ne raz­ likujejo le po kapacitetah, ampak tudi po kakovosti proizvodov, ugotovljenih zalogah in vidiku formal­ nih ter tehničnih zahtev urejanja prostora in varstva okolja. Zaradi splošne recesije v gospodarstvu, ki se kaže v gradbeništvu v občutnem zmanjšanju potreb po gradbenih materialih, lahko sedanje potrebe in po­ trebe v naslednjih nekaj letih po tehničnem kamnu ocenimo na približno tretjino potreb, ki so se kazale konec sedemdesetih let. Ugotovljeno stanje in pred­ videvanja kažejo na to, da bi sedanje stanje, ki izhaja iz razpoložljivih kapacitet in dejanskih po­ treb, nujno pripeljalo do občutnega zmanjšanja fizičnega obsega proizvodnje v obstoječih kamnolo- A vtor: A leksander K erstein dipl. inž., Cestno podjetje Celje, TOZD A sfa lt K am nolom , V elika Pirešica mih, to pa bi negativno vplivalo na ekonomičnost in rentabilnost poslovanja ter končno vplivalo tudi na višje cene tehničnega kamna. Prav s tega vidika so še bolj vprašljive namere nekaterih investitorjev, da modernizirajo oziroma popolnoma obnovijo obstoječe kamnolome. Za to bodo potrebna znatna finančna sredstva, pa še pre­ ostali kamnolomi bodo delali z manjšimi kapacite­ tami od nominalnih. STANJE IN MOŽNOSTI KAMNOLOMA VELIKA PIREŠICA Kamnolom na sedanji lokaciji v Veliki Pirešici je obstajal že v stari Jugoslaviji in je proizvodnja v podobnem obsegu tekla do leta 1966, ko je bil prvič moderniziran. V letih 1970—1971 je bila zgrajena nova separacija, ki je omogočala nominalno kapa­ citeto 500.000 m3 letno. Leta 1976 je bila izvedena nadaljnja rekonstrukcija separacije kamnoloma, ki je povečala količino kakovostnih frakcij za približno 30 odstotkov. V letih 1970 in 1976 so bile izvedene obsežne geološke raziskave, ki so dale 54,434.000 m3 zalog osnovnega raziskovalnega prostora kamnolo­ ma Velika Pirešica. Leta 1978 je občina Žalec v svojem prostorskem načrtu razvoja do leta 2000 območje kamnoloma okvalificirala kot industrijsko cono, ki poleg eksplo­ atacij skega prostora zajema tudi ves raziskovalni prostor z varovalnim pasom. Kamnolom Velika Pirešica leži vzhodno od ceste II. reda Petrovče—Titovo Velenje. Od Celja je od­ daljen okoli 11 km. Odaljenost od avtoceste Arja vas—Hoče znaša 2 km, od železniške postaje Žalec pa 9 km, kar omogoča železniški prevoz bolj oddalje­ nim kupcem. Pridobivalni in raziskovalni prostor kamnoloma, prav tako pa tudi območje celotnega ležišča mi­ neralnih surovin, ni naseljen. Prek pridobivalnega in raziskovalnega prostora kamnoloma ne potekajo pomembnejše poti, z izjemo kolovozov in prehodnih poti, ki so praktično brez pomena. Navedeni prostor predstavlja tudi z vidika kmetijstva manj vredno področje, poraslo z redkim gozdom. POLOŽAJ KAMNOLOMA VELIKA PIREŠICA V CELJSKI REGIJI Od leta 1976 se je kamnolom Velika Pirešica v veliki meri uveljavil na celotnem področju visokih in niz­ kih gradenj, kar je razvidno iz tabele 2. Pri tem ugotavljamo, da je bilo ekstene prodaje, to se pravi zunaj delovne organizacije, povprečno 60 odstotkov, s tem da je udeležba tujih kupcev v zadnjih treh letih močno narastla. V zadnjih petih letih so bili z materiali iz kamno­ loma Velika Pirešica zgrajeni vsi pomembnejši pro­ metni objekti v celjski regiji (avtocesta do Sloven­ skih Konjic, »Titova cesta« na Kozjanskem, zahod­ na celjska obvoznica, žalska obvoznica itd.), vključ­ no z železnico. Relativno velika uporaba materialov iz kamnoloma Velika Pirešica v OZD Ingrad in Gradis, ki je imela v celoti gledano intervencijsßi značaj, pa tudi kaže uporabnost tehničnega kamna iz tega kamnoloma o visokih gradnjah. V zadnjih letih se je močno spremenila struktura proizvedenih frakcij v kamnolomu, in sicer v tem smislu, da pada delež tistih frakcij, ki so uporabljive v nizkih gradnjah za kakovostne nasipe (tampon 0—60 mm), in da se močno povečuje delež drob­ nejših frakcij, ki so uporabljive predvsem za izde­ lavo betonov in asfaltnih zmesi. Ob dejstvu, da pro­ izvodnja asfaltov v tozdih kot tudi na splošno močno pada, je pomembno, da so se ti materiali dobro uveljavili na področju proizvodnje betonov, to se pravi v visokih gradnjah. RAZVOJNE MOŽNOSTI KAMNOLOMA VELIKA PIREŠICA Splošni pogoji eksploatacije, možnosti izdelave več­ jih količin kakovostnih drobnih frakcij, kažejo na to, da se lahko ta količina po potrebi znatno poveča. Dejstvo je namreč, da se z napredovanjem eksplo­ atacije izboljšuje tudi struktura osnovnega rašče- nega materiala, s čimer so ustvarjeni pogoji za omenjeni nadaljnji 30fl/o dvig količine kakovostnih drobnih frakcij, brez večjih dodatnih vlaganj v kamnolom oziroma separacijo v naslednjih nekaj letih. Ocenjujemo, da se bo v naslednjih nekaj letih v kamnolomu Velika Pirešica zagotovila letna pro­ izvodnja od 500.000 do 650.000 m3 kakovostnega teh­ ničnega kamna z 80-odstotno udeležbo frakcij za asfalte in betone ob nominalni izkoriščenosti ka­ pacitet in z nadaljnjimi vlaganji okoli 30 milijonov din. Pomemben vidik je tudi ta, da bi se z zagotovitvijo odvzema v vseh desetih mesecih letno zagotovila nominalna izkoriščenost kapacitet in s tem tudi povečala rentabilnost in ekonomičnost proizvodnje, kar bi pozitivno vplivalo na ceno proizvedenega materiala. Dosedanji odvzem je bil organiziran tako, da je bila nominalna izkoriščenost kapacitet približno pet mesecev na leto, s tem da so intervencijske potrebe kupcev brez predhodnih aranžmajev v jesenskih mesecih presegale nominalne kapacitete. SKLEP Sodimo, da bi bilo z vidika splošnih družbenih po­ gojev gospodarjenja s prostorom in mineralnimi surovinami potrebno oceniti smotrnost eksploata­ cije in razvoja kamnolomov v celjski regiji tako, Proizvodnja kamnolomskega materiala v 1963 - 1984 Nekateri večji odjemalci 1979—1982 Odjemalci 1979 1980 1981 1982 TOZD VC 24.104 16.203 20.644 15.422 TOZD GR 73.726 70.580 41.979 41.552 TOZD AK — BAZA 172.078 162.251 153.249 98.149 NIVO CELJE 34.062 32.102 22.677 18.003 CE-KA 11.251 16.333 26.508 9.917 KOC VELENJE 18.047 10.732 — — INGRAD CELJE 38.104 29.850 33.827 22.780 GRADIS 36.208 11.251 — 26.685 2GP LJUBLJANA — — 43.671 — CP NOVO MESTO — — 16.458 7.527 CP MARIBOR 16.623 — — 25.596 SCT LJUBLJANA 77.450 — — — DRUGI 77.594 72.146 141.434 115.998 da bi s pomočjo ocene opredelili tiste, ki bi bili —- potrebna sredstva, ki bi morala biti vložena v večjega skupnega in družbenega pomena. razvoj Menimo, da bi pri kriterijih za ocenjevanje morali upoštevati naslednje: — obseg in kakovost že ugotovljenih zalog — prostorsko urejenost z vidika rudarskih in dru­ gih družbenih regulativov — kapaciteto, asortiment in uporabnost proizvede­ nih materialov za določene namene (visoko kako­ vostni betoni, asfalti) — realne možnosti razvoja glede na potrebe v na­ slednjih petih letih — opredelitev dejanske lastne cene Primerjave po teh in ostalih kriterijih bi morale pripeljati do spoznanj o smotrnosti proizvodnje po­ sameznih kamnolomov v celjski regiji v nasled­ njih petih letih. Takšen način reševanja proble­ matike v zvezi s proizvodnjo tehničnega kamna v celjski regiji bi imel seveda odmev tudi v neposred­ nih ekonomskih učinkih na področju gradbeništva v celjski regiji. Pri tem je treba tudi upoštevati, da so možnosti združevanja dela in sredstev ter ustvarjanja in delitve skupnega prihodka na tem področju še praktično neizkoriščeni. SKLEPNA INFORMACIJA K o n e c l e t a 1979 j e n a o s n o v i v e č p r i j a v l j e n i h n a lo g d a l a P o d r o č n a r a z i s k o v a l n a s k u p n o s t z a g r a d i t e l j s t v o p r i R a z i s k o v a l n i s k u p n o s t i S l o v e n i j e p o b u d o z a u s t a ­ n o v i t e v i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a r a z i s k o v a l n e g a p r o j e k t a M I N E R A L N I A G R E G A T I Z A P O T R E B E G R A D B E N I Š T V A S R S L O V E N I J E . N a m e n , c i l j i in u t e m e l j i t v e v e č l e t n e g a p r o j e k t a so p r i k a z a n e v s h e m i . V č a s u o d 1980 . d o 1985. l e t a so n a v e d e n i i z v a j a l c i o p r a v i l i r a z i s k a v e i z n a ­ s l e d n j i h p o d r o č i j . G e o l o g i j a R a b a p r o s t o r a I z k o r i š č a n j e , p r e d e l a v a , r e k u l t i v a c i j a , g o s p o d a r j e n j e E k o n o m i k a , t r a n s p o r t K a k o v o s t , p o r a b a , u p o r a b n o s t G e o l o š k i z a v o d L j u b l j a n a U r b a n i s t i č n i i n š t i t u t S R S l o v e n i j e R u d a r s k i i n š t i t u t L j u b l j a n a G I P G r a d i s , R a z i s k o v a l n a e n o t a Z a v o d z a r a z i s k a v o m a t e r i a l a i n k o n s t r u k c i j L j u b l j a n a t e r V i s o k a t e h n i š k a š o l a M a r i b o r R a z i s k a v e s t a f i n a n c i r a l a o z i r o m a s o f i n a n c i r a l a P O R S 06 G r a d i t e l j s t v o in E n o t a z a o d k r i v a n j e in r a z i s k o v a n j e s u r o v i n s p l o š n e g a p o m e n a . R e z u l t a t i r a z i s k a v so i n t e r e s e n t o m n a v o l j o v o b l i k i e l a b o r a t o v p r i i z v a j a l c i h p o s a m e z n i h n a lo g . I z v a j a l c i p a so o r e z u l t a t i h s v o j e g a d e l a p o r o č a l i t u d i n a p o s v e t o v a n j i h : » M i n e r a l n i a g r e g a t i v S R S l o v e n i j i « (18 . a p r i l a 1983) i n » N e ­ k o v i n e v S R S l o v e n i j i« (24 . a p r i l a 1984) v L j u b l j a n i . Z a o b e p o s v e t o v a n j i s t a i z š la z b o r n i k a . I z i d e z b o r n i k o v so o m o g o č i l a s p l o š n a z d r u ž e n j a S l o v e n i j e : z a g r a d b e n i š t v o i n i n d u s t r i j o g r a d b e n e g a m a t e r i a l a ; r u d n i k o v i n i n d u s t r i j e n e k o ­ v i n , k o m u n a l n e g a i n s t a n o v a n j s k e g a g o s p o d a r s t v a . Š i r š a o b l i k a o b v e š č a n j a j a v n o s t i o r e z u l t a t i h n a v e d e n i h r a z i s k a v p a j e p r i č u j o č a š t e v i l k a G r a d b e n e g a v e s t n i k a . N o s i l c i n a l o g t e g a p r o j e k t a b o d o p o r o č a l i o s v o j e m d e l u , o p r a v l j e n e m v l e t u 1985 , n a p o s v e t o v a n j u , k i g a n a m e r a v a j o o r g a n i z i r a t i v L j u b l j a n i l e t a 1986. R a z i s k a v e v l e t i h 198 0 — 1985 so o m o g o č i l e o p r a v i t i p r e g l e d n a d s t a n j e m t e d e j a v n o s t i v S l o v e n i j i i n p r e d s t a v l j a j o o s n o v o z a b o d o č e d e lo . G l e d e n a p r o b l e m e , k i so j i h r a z k r i l e d o s e d a n j e r a z i s k a v e , j e n u j n o v n a s l e d ­ n j e m p e t l e t n e m o b d o b j u r a z i s k a t i : e k o l o š k e , e k o n o m s k e i n t e h n i č n e p o g o j e p r i p r i d o b i v a n j u i n b o g a t e n j u k a m e n i h a g r e g a t o v s p o s e b n i m o z i r o m n a i z b i r o o p t i m a l n i h l o k a c i j t e h p r o i z v o d n i h o b r a t o v v S l o v e n i j i ( p e t l e t n a r a z i s k o v a l n a n a lo g a ) . D e c e m b e r 1985 MAG. BRANKA ZATLER-ZUPANClC PROJEKT MINERALNI AGREGATI ZA POTREBE GRADBENIŠTVA SR SLOVENIJE C I L J I N A M E N ZAGOTOVITEV ZADOSTNIH KOLIČIN KAJ IMAMO? KJE IMAMO? USTREZNEGA MATERIALA KOLIKO IMAMO? EKONOMIČNOST PROIZVODNJE KAKŠNE KVALITETE? VARČEVANJE Z ENERGIJO KOLIKO PROIZVAJAMO? VARSTVO OKOLJA USKLADITEV INTERESOV PRI PORABI PROSTORA UČINKOVITO PROSTORSKO PLANIRANJE ZAŠČITA NAHAJALIŠČ SMISELNO ODPIRANJE NOVIH KOPOV OPTIMALNI IZBOR TEHNOLOGIJE EKSPLOATACIJE IN PREDELAVE KOLIKO POTREBUJEMO? KJE POTREBUJEMO? KOLIKO PORABIMO? KAKO PREDELUJEMO? SANACIJA STANJA REKULTIVACIJA MODERNIZACIJA OBSTOJEČIH SEPARACIJ REGIONALNA UREDITEV RAZMER NADOMEŠČANJE UVOŽENE OPREME Z DOMAČO VIR PODATKOV TIPIZACIJA OPREME ZA DOLGOROČNE MOŽNOSTI ZAPOSLOVANJA RAZVOJNE USMERITVE GRADBENIŠTVA IN INDUSTRIJE POENOTENJE POJMA »NEKOVINE« GRADBENEGA MATERIALA SESTAVNI DEL DRUŽBENEGA PLANA SR SLOVENIJE U T E M E L J I T V E ODSTRANITI: NEUSKLAJENOST PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA NENAČRTNOST TRANSPORTA RAZDROBLJENO GOSPODARJENJE POMANJKLJIVE TEHNOLOŠKE POSTOPKE NERAZISKANOST LOKALNIH VIROV ZANEMARJENOST SISTEMATIČNIH GEOLOŠKIH RAZISKAV NAHAJALIŠČ NEPOZNAVANJE KVALITETE DOSEČI: ZDRUŽEVANJE RAZDROBLJENIH PROIZVODNIH ENOT UKINJANJE NESMOTRNE IN NEDOPUSTNE PROIZVODNJE PRIPRAVITI SISTEMSKE REŠITVE: RAZISKAVE PRIDOBIVANJA PREDELAVE TRANSPORTA ISKANJE MOŽNOSTI NOVE UPORABE MINERALNI AGREGATI SR SLOVENIJA NARAVNE VISOKOGRADNJA OBČINE SEKUNDARNE SUROVINE NIZKOGRADNJA MEDOBČINSKA OBMOČJA IN MEMORIAM In memoriam DUŠAN LAJOVIC 17. d e c e m b r a 1985 s m o n e n a d o m a i z g u b i l i n a š e g a t e h n i č n e g a u r e d n i k a D u š a n a L a j o v i c a . D o l ž n o s t t e h n i č n e g a u r e d n i k a j e D u š a n L a j o v i c p r i č e l o p r a v l j a t i 1979. l e ta . L e t o š n j i 34. l e t n i k G r a d ­ b e n e g a v e s t n i k a j e b i l s e d m i l e t n i k , k i g a j e t e h ­ n ič n o u r e j a l . V t e m č a s u j e D u š a n L a j o v i c p o k a z a l o d l i č n e o r g a n i z a c i j s k e in o b l i k o v n e s p o s o b n o s t i . N o v a z u n a n j a o b l i k a G r a d b e n e g a v e s t n i k a , k i s e j e p r v i č p o j a v i l a s p r v o š t e v i l k o 32. l e t n i k a , j e b i la p r e d v s e m n j e g o v a id e j a . T u d i n a n o t r a n j e s t r a n i j e v n e s e l n o v e o b l i k e o z n a č e v a n j a r u b r i k , n o v e č r k e , n o v n a č in o b l i k o v a n j a č l a n k o v . O r g a n i z i r a l in o b l i ­ k o v a l j e p r o s l a v o 3 0 - l e tn i c e G r a d b e n e g a v e s t n i k a . S v o j e d e lo j e o p r a v l j a l s p r i z a d e v n o s t j o i n l j u b e z ­ n i j o , n e d a b i s e d o s t i m e n i l z a m a t e r i a l n o n a g r a ­ d o . B i l j e v e s t e n d e l a v e c , k a r k š n i h n i v e l i k o v d a n a š n j e m č a s u , o d k r i t e g a i n v e s e l e g a z n a č a j a . V e d n o s e j e p o g u m n o lo t i l n o v i h n a l o g — b o d i s i v s l u ž b i , v š p o r t u a l i p r i u r e j a n j u G r a d b e n e g a v e s t ­ n ik a . B i l j e u s t v a r j a l e n , d i n a m i č e n č l o v e k , č l o v e k k o n k r e t n e a k c i j e i n r e a l i z a c i j e , s k a t e r i m j e b i lo l e p o s o d e l o v a t i . D u š a n L a j o v i c s e j e r o d i l 24. m a r c a 19 3 3 v B e o ­ g r a d u . O s n o v n o š o lo j e o p r a v i l v G r o s u p l j e m , s r e d ­ n j o G r a d b e n o s r e d n j o š o lo j e k o n č a l v L j u b l j a n i 1953. le ta . Z a č e t e g a š t u d i j a n a F a k u l t e t i z a a r h i ­ t e k t u r o , g r a d b e n i š t v o in g e o d e z i j o p a n i m o g e l n a ­ d a l j e v a t i , k e r s e j e z a r a d i m a t e r i a l n i h t e ž a v m o r a l z a p o s l i t i . P r v o d e l o v n o m e s t o j e i m e l s e d e m le t v U p r a v i h i d r o m e t e o r o l o š k e s l u ž b e , k a s n e j e j e d e ­ la l p r i P o d j e t j u z a o b n o v o p r o g — e n a j s t l e t . P e t l e t j e b i l z a p o s l e n p r i G l P O S S - u , k j e r j e s o d e l o v a l p r i v o d e n j u in n a d z o r o v a n j u i z g r a d n j e s t a n o v a n j ­ s k i h s o s e s k . N a p o v a b i l o s k u p š č i n e o b č i n e L j u b ­ l j a n a Š i š k a j e l e t a 1982 p r e v z e l m e s t o v o d j e T O Z D V E G R A D , k i g a j e u s p e š n o v o d i l d o p r e d k r a t k i m , k o j e p r e v z e l m e s t o r e f e r e n t a z a i n v e s t i c i j e p r i A v t o t e h n i v L j u b l j a n i . N a s v o j i h d e l o v n i h m e s t i h j e p o k a z a l v e l i k o p r i ­ z a d e v n o s t i , d o s l e d n o s t i t e r o r g a n i z a c i j s k e i n s t r o ­ k o v n e s p o s o b n o s t i . Z e l o o b s e ž n o j e b i lo u d e j s t v o v a n j e D u š a n a L a j o ­ v i c a n a š p o r t n e m p o d r o č j u . N a j v e č s v o j i h m o č i j e p o s v e t i l s v o j e m u p r i l j u b l j e n e m u š p o r t u — d v i g a ­ n j u u t e ž i . T e m u š p o r t u s e j e p o s v e t i l n a j p r e j k o t t e k m o v a l e c , k a s n e j e k o t p r e d s e d n i k s e k c i j e v k l u ­ b u , č la n i z v r š n e g a o d b o r a k l u b a , p o d p r e d s e d n i k Z v e z e z a d v i g a n j e u t e ž i i n a t l e t s k o g i m n a s t i k o S l o ­ v e n i j e i n p r e d s e d n i k p r e d s e d s t v a Z v e z e z a d v i g a n j e u t e ž i J u g o s l a v i j e . S p o s e b n o v n e m o s i j e p r i z a d e ­ v a l , d a b i t e ž k i a t l e t i O l i m p i j e d o b i l i š p o r t n i d o m v L j u b l j a n i , b o l j š e d e l o v n e r a z m e r e n a j b i p r i p e ­ l j a l e t e ž k e a t l e t e n a v i š j o r a v e n . V s e m š p o r t n i m d e l a v c e m , z l a s t i m l a d i m j e b i l z a z g l e d , p r i z a ­ d e v n o i n n e s e b i č n o j e d e l a l v k l u b u in v o d b o r i h , k i so p r i p r a v l j a l i i n o r g a n i z i r a l i v e l i k e p r i r e d i t v e , m e d n j i m i s v e t o v n o p r v e n s t v o v d v i g a n j u u t e ž i ( S P E D U 82), D o n a v s k i p o k a l i n v e č k r a t t r a d i c i o ­ n a l n a s r e č a n j a t r e h s o s e d n j i h d e ž e l z a p o k a l A l p e - J a d r a n . N j e g o v d e l e ž p r i v s e h t e h p r i r e d i t v a h j e b i l p o s e b n o p o m e m b e n n a p o d r o č j u i n f o r m a t i k e , p u b l i c i s t i k e i n p r o p a g a n d e . P r i v r ž e n c i t e ž k o a t l e t - s k i h š p o r t o v so g a d o b r o p o z n a l i k o t d o m i s e l n e g a n a p o v e d o v a l c a , p r a v i č n e g a s o d n i k a , s t r o g e g a d e l e ­ g a ta , p r i z a d e v n e g a v o d j o s l o v e n s k e i n j u g o s l o v a n ­ s k e r e p r e z e n t a n c e . B i l j e g l a v n i in o d g o v o r n i u r e d n i k š t e v i l n i h š p o r t ­ n i h p u b l i k a c i j : O l i m p i j s k e g a t r i a t l o n a , V o d i t e l j a r o k o m e t a , A l m a n a h N a g a o k a , v k a t e r i h j e o b j a v i l t u d i v e l i k o s v o j i h p r i s p e v k o v . P r i v s e m t e m j e D u š a n L a j o v i c v e d n o v z o r n o s k r b e l z a s v o j o d r u ž i n o ; b i l j e d o b e r m o ž i n s k r b n i oče . K a k o j e b i l D u š a n L a j o v i c r e s n i č n o p r i l j u b l j e n m e d s v o j i m i s o d e l a v c i in z n a n c i , j e p o k a z a l a m n o ž i c a l j u d i n a p o k o p a l i š č u v L j u b l j a n i . D o lg , z e l o d o l g s p r e v o d g a j e s p r e m l j a l n a n j e g o v i z a d n j i p o t i . M r z e l i n m e g l e n d e c e m b r s k i d a n j e š e p o g l o b i l o b č u t e k ž a l o s t i z a r a d i p r e z g o d n j e i z g u b e d o b r e g a in p o š t e n e g a č l o v e k a . SERGEJ BUBNOV IZ NAŠIH KOLEKTIVOV Problematika črpanja gramoznih materialov iz struge Soče na odseku med Modrejem in Čezsočo UDK 691.22:622.356 Vodnogospodarstvo Soča je kot specializirana orga­ nizacija posebnega družbenega pomena zadolžena in odgovorna za urejanje vodnega režima na območju OVS Soča Nova Gorica. To svojo funkcijo opravlja prek TOZD za urejanje voda, v sklopu katerega deluje rečno- nadzorna služba. Nenačrtno izkoriščanje gramoznih materialov iz struge Soče povzroča večkratno škodo vodnemu gospodarstvu, to je vodnemu režimu in ohranjanju naravne dediščine. Z intenziviranjem gradenj predvsem po potresu v letu 1976 je škodljiv vpliv nenačrtnega odvzemanja rečnih materialov v strugah vodotokov postal očitnejši. V širši družbi se je postopoma začelo utrjevati spoz­ nanje, da je potrebno začeti to problematiko strokovno reševati v smislu novega zakona o vodah. Vodnogospodarstvo Soča je do leta 1980 izdajalo zasebnim obrtnikom smernice in mnenja za izkori­ ščanje prodnih materialov iz reke Soče po takrat ve­ ljavnem Pravilniku o odvzemu mivke, peska, proda in kamenja. V smernicah in mnenju so bili opredeljeni pogoji, ki jih mora obrtnik upoštevati pri črpanju rečnih materialov iz struge Soče. Na podlagi vodno­ gospodarskega mnenja in predložene dokumentacije, ki jo je zahteval občinski upravni organ od obrtnika, je občina Tolmin izdala dovoljenje za črpanje rečnih materialov. S tem je bilo formalno pravno izdano dovoljenje za črpanje rečnih materialov. Obrtnik pa se je v strugi obnašal tako, kot da je prodišče njegovo. Črpal je največkrat tam, kjer je najceneje prišel do najboljšega materiala, to pomeni, da ni upošteval pogojev vodno­ gospodarskega mnenja. Izkoriščal je predvsem fine frakcije proda, ki se ustavljajo v vrbovih nasadih, ki imajo svojo strogo določeno funkcijo in namen. Z uničevanjem teh nasadov je povzročil sproščanje naplavin tam, kjer se je po naravni poti skušalo doseči ravnotežje in odlaganje plavin, sproščenih v hudourniških povirjih. Presejane ostanke kamnitih krogel je puščal v strnjenih deponijah na inudacijskih površinah. Narasla voda je zadevala v te deponije in povzročala novo erozijo zaraščenih površin in obrežij in navsezadnje se te deponije niso obrasle, ker nimajo finejših frakcij za življenje vodnih rastlin; tako nastaja še ekološka škoda v smislu zaščite prvobitne narave. Vodnogospodarstvo Soča je v letu 1979 izdelalo pred­ log: Opredelitev ureditvenih področij na Soči od ita­ lijanske meje do Čezsoče, projekt št. 14/79. Nadalje je bil obdelan Program črpanja gramoznih materialov nad Volčanskim mostom. Na te programe je Zveza vodnih skupnosti Slovenije izdala vodnogospodarske smernice pod št. 1305-266/79. Problem odlaganja gramoznih materialov na sotočju z Idrijco pa obravnava posebna raziskava, ki jo je v letih' 1981 in 1982 izvajal Vodbgradbeni laboratorij iz Ljubljane. Izdelan je bil »Idejni program ureditve struge Soče od Tolmina do Kobarida« pod št. 2/83 VGf5 Soča. Ta program je bil predložen ZVSS v revizijo, na ka­ terega pa še nismo prejeli pripomb revizije. Z namenom, da bi hitreje prišli do spoznanja kako gospodarno izkoristiti rečne materiale iz struge Soče je bil izdelan vodnogospodarski preizkus izkoriščanja in vzdrževanja prodišča v Čezsoči od km 109.200 do km 109.900. Iz preizkusa je razvidno, da je negospodarno izkori­ ščati gramozne materiale iz struge Soče, ker prodajna cena teh materialov ne prenese stroškov za izgradnjo varovalnih objektov. Še pomembneje pa je to, da material neposredno iz struge Soče ni zanimiv za obrtnika, ker je v tem materialu premalo finih frakcij. Te frakcije pa se zaustavljajo v zaščitenih depresijskih obvodnih pre­ delih, ki jih preplavljajo le visoke vode. Ta preizkus smo aplicirali na ostala prodišča na Soči med Modrejem in Kobaridom. Iz teh primerjav smo dobili enake rezultate kot v zgornjem primeru. V letu 1984 smo organizirali sestanek na SO Tolmin z namenom, da občinski upravni organ seznanimo z rezultati raziskav. Tu je bil sprejet dogovor, da bo občina Tolmin do februarja 1985 umaknila vse obrt­ nike, ki črpajo prodne materiale iz struge Soče. Nekaj teh obrtnikov bi se lahko zaposlilo kot kooperante — prevoznike pri VG Soča, drugi pa bi odšli v pokoj. Iz gornjega je razvidno, da je umestno izkoriščati gramozne materiale iz struge Soče le na enem mestu, in sicer tako, kot je obdelano z Načrtom izkoriščanja gramoznih materialov iz struge Soče nad Volčanskim mostom. Tu smo v letu 1983 zgradili sodobno sepa­ racijo gramoznih materialov, z namenom, da prestre- žemo in izkoristimo celoten letni dotok plavin, ki zapolnjuje Doblarski bazen. V ta namen smo v strugi Soče predvideli izdelavo dveh ali več zaporednih lo­ vilnih bazenov, kar je odvisno od količine dotoka plavin v posameznem letnem obdobju. Celotna količina plavin v tem profilu Soče je ocenjena na 110.000 do 120.000 m3. Od te količine odpade ca. 25 %> na fine frakcije, ki jih ni moč prestreči. S tem načinom izkoriščanja gramoznih materialov je preprečeno: 1. Dosedanje rahljanje prodišč in vrbovih matičnja- kov ter dodatno sproščanje teh materialov v sami strugi in 2. Odvzem vsega proda, ki se naravnim potom sprošča v povirjih hudournikov. 3. .Na ta način se bistveno zmanjša zaprojevanje bliž­ njega bazena HE Doblar. 4. Na ta način smo zavarovali vrbova rastišča naravne struge in druge vodnogospodarske objekte, ter obva­ rovali naravno dediščino. Kolikor niso vsi interesi v prostoru SO Tolmin uskla­ jeni s temi tehničnimi rešitvami, bi morali biti uskla­ jeni najkasneje do konca tega leta. Le tako bo na Soči zavladal red v gospodarjenju z vodami, to je red, ki ga od nas zahteva, zakon o vodah in zakon o zaščiti Soče. Aleksander Pegan Vodno gospodarstvo Soča Nova Gorica INFORMACIJE 266 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I LETO XXVI-9 SEPTEMBER 1985 Sistem zagotavljanja kakovosti kamenega agregata za betone V betonu — najpogosteje uporabljanem gradbenem materialu 20. stoletja — zavzema kar 70 % pro­ stornine kameni agregat. Tako ni nič čudnega, če je med nekovinami na prvem mestu po količini ravno proizvodnja agregatov za gradbeništvo. V letu 1980 smo v Sloveniji porabili približno 4 mi­ lijone m3 separiranega agregata za betone — to je po 2 m3 na prebivalca (1). Imamo pa približno 200 kopov. Po zakonu o standardizaciji (2) je potrebno pre­ verjati kakovost proizvodov — še posebno tistih, ki vplivajo na varnost ljudi in zaščito premo­ ženja. V Jugoslaviji imamo predpise in standarde, ki določajo obseg in vrsto preiskav za surovino (kamnina, neseparirani prod ali pesek) in za pro­ izvode separacij (frakcionirani kameni agregat). O podatkih, ki jih je potrebno vedeti, in o geo­ loških raziskavah, ki morajo biti opravljene še pred odpiranjem gramoznice, peskokopa ali kam­ noloma, govori Pravilnik (3) iz leta 1979. Minimalni pogoji kakovosti agregatov za betone so bili predpisani s Pravilnikom o tehničnih ukre­ pih in pogojih za beton in armirani beton (4) iz leta 1971. V pravilniku so bile v posameznih čle­ nih navajane tako zahteve kakovosti kot vrste preiskav. Za mnoge preiskave ni bila predpisana metoda dela, za zahteve kakovosti pa ni bilo vseh meril, zato si je vsak preiskovalec agregata tolma­ čil Pravilnik po svoje in se poročila jugoslovanskih inštitutov za raziskavo materialov razlikujejo tako po obsegu kot po vrsti preiskav. Pomanjkljivosti Pravilnika iz leta 1971 so dopol­ njene z osnutkom Pravilnika, dodelanega v letu 1984 (zdaj je v tisku). Obnovljeni Pravilnik se v poglavju o agregatih razlikuje od starega po tem, da je v tastvu postal vodič med veljavnimi jugoslovanskimi standardi z merili kakovosti in standardi za metode preiskav. Novi Pravilnik ne dopušča več dvoma, kaj in kako preiskovati. Z na novo pripravljenimi standardi: JUS B.B3.100 (5), JUS B.B2.009 (6) in JUS B.B3.010 (7) bo možno enotno ocenjevati kakovost proizvodov separacij in preverjati ustreznost surovine za pre­ delavo. S pripravo JUS B.B3.100 je bilo doseženo poenotenje frakcij za asfalte in betone. Tako so dane osnove za možnost obratovanja separacij velikih kapacitet, ki bi lahko hkrati s kvalitetnim agregatom oskrbovale tako nizkogradnjo kot viso- kogradnjo. V obnovljenem Pravilniku se s prehodom na pro­ jektiranje betonov na osnovi mejnih stanj zahteva uporaba kvalitetnejših osnovnih materialov. Po zgledu odredb o obveznem atestiranju cementov (8) in dodatkov za betone (9) pa Zvezni zavod za standardizacijo pripravlja tudi odredbo o obvez­ nem atestiranju separiranih agregatov za betone (10). Po Pravilniku je za pripravo hetpnov do­ pustna samo uporaba separiranih agregatov. Ne- separirane agregate je dovoljeno uporabljati samo za pripravo nearmiranih betonov do največ MB 15. Obnovljeni in na novo pripravljeni standardi za metode preiskav kamnin in kamenih agregatov so v bistvu dopolnilo naštetih pravilnikov (3, 4) in standardov kakovosti (5, 6, 7). Seznam enaintri­ desetih standardov za metode preiskav navajamo med viri (11) (stanje: julija 1985). Jugoslovanski zavod za standardizacijo je član med­ narodne organizacije za standardizacijo ISO. To ga obvezuje, da v naj večji možni meri privzema kot nacionalne že pripravljene mednarodne stan­ darde. Za agregate za beton je že izdelanih kar precej mednarodnih standardov, večina pa jih je že tudi vgrajenih v jugoslovanske standarde. Dosedanji način preverjanja kakovosti agregata po Pravilniku (4) daje podatke samo o lastnostih naključno odvzetih vzorcev. Izdelano poročilo o preiskavi vzorcev — z izdanim potrdilom o ka­ kovosti (če so lastnosti materiala ustrezale pred­ pisom) — velja pol leta. Osnutek odredbe o obveznem atestiranju agregata (9) za beton pa predvideva atest proizvodnje za obdobje pol leta. Po zakonu o standardizaciji je dopustna izdaja atesta in uporaba znaka kakovosti samo za tiste materiale, za katere je v Uradnem listu izšla odredba o obveznem atestiranju. Pogoj za izdajo odredbe pa je izdelanost vseh potrebnih standardov. Atest proizvodnje naj bi bil izdan po opravljenih: — tekočih preiskavah proizvajalca; — kontrolnih preiskavah pooblaščene inštitucije in — atestne preiskave pooblaščene inštitucije (v na­ daljnjem tekstu inštitut). Tekoče preiskave na separaciji — predpisane so z JUS B.B3.100 — je dolžan delati proizvajalec dnevno. Z njimi preverja kakovost svoje proizvod­ nje. Zrnavost, vsebnost finih delcev, vsebnost gru­ dic gline in oblika zrn so namreč lastnost agre­ gata, ki so bistveno odvisne od pogojev obratovanja separacije. S kontrolnimi preiskavami v eno ali dvomesečnih presledkih naj bi inštitut preverjal delo proizva­ jalčevega laboratorija. Pogostost kontrolnih pre­ iskav naj bi bila odvisna od količine proizvedenih separiranih agregatov. Preiskave so predpisane z JUS B.B3.100 — preverjal bi iste štiri osnovne lastnosti kot proizvajalec. Atestne preiskave proizvodov separacije naj bi inštitut opravljal vsakih šest mesecev. Predpisane so z JUS B.B2.010. To so dosedanje preiskave za izdajo potrdila o kakovosti. Statistično obdelani rezultati tekočih preiskav pro­ izvajalca ter kontrolnih in atestne preiskave in­ štituta so osnova za izdajo atesta o polletni pro­ izvodnji separacije. Ce je v obratujočem odprtem kopu (gramoznici ali kamnolomu) preverjana kakovost surovine (kam­ nine ali nesepariranega proda ali peska) vsako leto — po zahtevah JUS B.B2.009 — je možno po od­ redbi o obveznem atestiranju obseg preiskav pro­ izvodov separacije zmanjšati. Sestava kamnine, proda ali peska (določena s petro- grafsko analizo); vsebnost škodljivih sestavin (do­ ločena s kemijsko analizo) in zmrzlinska obstojnost so odvisne od sestave surovine in se med predelavo — separiran jem , ozirom a drob ljen jem in separi­ ran jem — prak tičn o ne sprem injajo . Ce so te lastnosti, ugo tovljene na surovini ugodne, jih ni po trebno ponovno p rev erja ti na proizvodu. Iz kvalitetnih kamenih agregatov je priprava be­ tonov lažja in enostavnejša. Razumljivo pa je, da so lastnosti separiranih agregatov odvisne od lastnosti Sistem preverjanja kakovosti kamenega agregata za betone NAHAJALIŠČE OBRATUJOČI KOP Raziskava uporabnosti materiala Raziskava zalog PREDPISI Pravilnik o uvrščanju zalog trdnih mineralnih surovin v razrede in vrste in o njihovi evidenci ustreza kamnina neseparirani prod neseparirani pesek separirani kameni agregat ne ustreza JUS B.B2.009 osnutek priporočila JUS B.B2. 010 ATEST PROIZVODNJE POSTOPEK ZA PRIDOBITEV ATESTA tekoča dokazna atestna proizvajalec inštitut inštitut....... JUS B.B3.100 odredba o obveznem atestiranju VRSTA KONTROLE IZVAJALEC KONTROLE surovin in usposobljenosti separacije. Pravočasno raziskane zaloge surovin in separacija, prilagojena lastnostim surovine omogočajo nemoteno proiz­ vodnjo. Od separacije je odvisno, kakšna bo kakovost ka­ menega agregata. V pripravi je osnutek priporočila, v katerem bodo navedeni osnovni nujni sklopi na­ prave kakor tudi sistem preverjanja delovanja se­ paracijskega obrata kot celote in posameznih sestav­ nih delov. Viri: 1. J. Gjura s sodelavci: Analiza porabe in potreb po mineralnih agregatih v SR Sloveniji. Zbornik referatov strokovnega posvetovanja »Mine­ ralni agregati v SR Sloveniji«, Ljubljana, april 1983, 41. 2. Zakon o standardizaciji: Uradni list SFRJ, št. 38, 29. 7. 1977. 3. Pravilnik o uvrščanju zalog trdnih m ineralnih su­ rovin v razrede in vrste in o njihovi evidenci. Uradni list SFRJ, št. 53, 19. 10. 1979. Tehnični gradbeni kamen, 1685—1687, Prod in pesek, 1689—1691. 4. Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in arm irani beton. Uradni list SFRJ, št. 51/1971. 5. JUS B.B3.100 — 1983. Kameni agregat. Separirani kameni agregat za beton in asfalt. Osnovni pogoji kakovosti. 6. JUS B.B2.009 — 1984 (v tisku). Naravni agregat in kamen za proizvodnjo agregata za beton. Tehnični pogoji. 7. JUS B.B2.010 — 1984 (v tisku). Separirani agregat za beton. Tehnični pogoji. 8. Odredba o obveznem atestiranju cementov. Uradni list SFRJ, št. 34, 13. 6. 1980, 1073—1077. Uradni list SFRJ, št. 34, 12. 7. 1985, 1072—1076. 9. Odredba o obveznem atestiranju dodatkov betonu. Uradni list SFRJ, št. 34, 12. 7. 1985, stran 1069—1072. 10. Naredba o obaveznom atestiranju frakcionisanog kamenog agregata za beton. Osnutek, maj 1985. Zvezni zavod za standardizacijo, Beograd. 11. JUS B.B0.001 — 1984 Naravni kamen. Odvzemanje vzorcev kam nin in ka­ menih agregatov. JUS B.B8.001 — 1982 Preiskava naravnega kamna. Zmrzlinska odpornost. JUS B.B8.002 — 1978 Preiskava naravnega kamna. Določanje obstojnosti z natrijevim sulfatom. JUS B.B8.003 — 1984 (v tisku) Naravni kamen. Določanje mineraloško petrografske sestave. JUS B.B8.004 — 1984 (v tisku) Kameni agregat. Določanje mineraloško petrografske sestave. JUS B.B8.010 — 1980 Preiskava naravnega kamna. Določanje vodovpojnosti. JUS B.B8.012 — 1957 Naravni kamen. Določanje tlačne trdnosti. JUS B.B8.013 — 1960 Preiskava naravnega kamna. Določanje obstojnosti pod vplivom atmosferilij. JUS B.B8.015 — 1984 Določanje odpornosti proti obrabi z bušenjem. JUS B.B8.017 — 1957 Naravni kamen. Določanje upogibne trdnosti. JUS B.B8.029 — 1982 Kameni agregat. Določanje zrnavosti z metodo suhega sejanja. JUS B.B8.030 — 1962 Kameni agregat. Določanje prostorninske mase v na­ sutem stanju in zbitem stanju. JUS B.B8.031 — 1982 Kameni agregat. Določanje prostorninske mase zrn in vodovpojnosti. JUS B.B8.032 — 1980 Preiskava naravnega kamna. Določanje prostorninske mase, gostote, koeficienta gostote in poroznosti. JUS B.B8.034 — 1962 Kameni agregat. Določanje količine lahkih delcev. JUS B.B8.035 — 1984 Kameni agregat. Določanje vlažnosti. JUS B.B8.036 — 1982 Kameni agregat. Določanje količine drobnih delcev z metodo mokrega sejanja. JUS B.B8.037 — 1962 Kameni agregat. Določanje vsebnosti slabih zrn. JUS B.B8.038 — 1982 Naravni in drobljeni kameni agregat. Določanje vseb­ nosti grudic gline. JUS B.B8.039 — 1982 Kameni agregat. Približno določanje onečišćenja z or­ ganskimi snovmi. Kalorimetrična metoda. JUS B.B8.040 — 1982 Kameni agregat za beton in malto. Preiskava agregata onečiščenega z organskimi snovmi. JUS B.B8.042 — 1984 Kameni agregat. Kemijska analiza agregata za beton in malto. JUS B.B8.044 — 1982 Naravni in drobljeni kameni agregat. Določanje zmr- zlinske obstojnosti z natrijevim sulfatom. JUS B.B8.045 — 1978 Preiskava naravnega in drobljenega agregata s strojem Los Angeles. JUS B.B8.047 — 1960 Kameni agregat. Definicija oblike in izgleda površine zrn agregata. JUS B.B8.048 — 1984 Kameni agregat. Določanje oblike zrn s kljunastim merilom. JUS B.B8.049 — 1984 Kameni agregat. Določanje oblike zrn z metodo vo­ lumskega koeficienta. JUS B.B8.056 — 1984 (v tisku) Kamen in kameni agregat. Določanje alkalno-silikatne reaktivnosti. Kemijska metoda. JUS B.B8.057 — 1984 (v tisku) Kameni agregat. Preiskava alkalno silikatne reaktiv­ nosti na maltnih prizmicah. JUS U.M8.030 — 1959 Kameni agregat. Določanje odpornosti proti drobljenju. JUS U.M1.057 — 1984 Beton. Granulometrijska sestava mešanice agregata za beton. Mag. Branka Zatler-Zupančič, dipl. inž. kemije f t Rudarski Inštitut Ljubljana LJUBLJANA, AŠKERČEVA 20 • telefon (061) 224-117, 222-991, 224-105 Rudarski inštitut Ljubljana je samostojna delovna organizacija, ki je bila ustanovljena pred 31 leti, da za potrebe rudarstva v SR Sloveniji opravlja vsa potrebna dela v okviru svoje dejavnosti. Inštitut ima danes tri oddelke ter opravlja številne naloge, in sicer temeljne, aplikativne in razvojne. — Oddelek za tehnično rudarstvo, ki opravlja znan- stveno-raziskovalno delo s področja tehničnega rudar­ stva, rešuje probleme v zvezi s sledenjem in eksploata­ cijo premoga, rud in nekovin. Pospešuje razvoj novih odpiralnih in dobivalnih del v jami, površinskih kopih in kamnolomih, ventilacije in podgradnje ter rešuje rudarsko problematiko tudi z ozirom na ekonomiko. Proučuje organizacijo dela, tehnično varnost pri delu, izvaja jamomerska in geo­ fizikalna dela ter opravlja revizije rudarskih pro­ jektov. — Oddelek za mehansko procesno tehniko in bogate­ nje mineralnih surovin izvaja znanstveno-raziskovalno delo na področju mehanske procesne tehnike in boga­ tenja mineralnih surovin. Proučuje možnost priaktične uporabe izsledkov svojega znanstvenoraziskovalnega in strokovnega dela ter uvaja znane in nove tehnolo­ gije v prakso. Izdeluje študije in projekte ter proto­ tipe strojev in naprav v zvezi s svojo dejavnostjo ter opravlja recenzije projektov. Opravlja kemične in tehnološke laboratorijske analize in poskuse (določanje zrnatosti sestava specifične po­ vršine, mlevnosti surovin) in druge fizikalno-kemične raziskave. — Oddelek za rudarsko strojništvo izdeluje študije in projekte o transportu v jami in na površini. Daje strokovna mnenja in pismene izjave za vse vrste transportnih naprav, samohodnega hidravličnega pod­ porja in drugih naprav ter priprav s področja rudar­ stva, za kar je pooblaščen od Republiškega komiteja za delo in Zveznega zavoda za standardizacijo Jugo­ slavije. Opravlja stalne preiskave jeklenih žičnih vrvi za prevoz po jaških, upadnikih in žičnicah in preiska­ ve obešalnih delov in naprav ter revizije projektov s področja njegove dejavnosti. Rudarski inštitut Ljubljana sodeluje v zvezi s svojo dejavnostjo z vrsto rudnikov in drugih organizacij doma in v svetu pri uvajanju tehnologije, pri kon­ strukcijah in rekonstrukcijskih strojev in naprav ter celotnih objektov. Inštitut se je pričel pred leti, v novejšem času pa še intenzivneje ukvarjati z novo perspektivno dejavno­ stjo na področju pridobivanja in predelave premoga, to je s podzemnim pridobivanjem premogov. Na pod­ lagi dolgoletnega programa del si je skupaj s premo­ govniki Slovenije zastavil cilj, da izpelje to novo teh­ nologijo pri nas. Inštitut skupaj z uporabniki in pro­ izvajalci hidravličnega podporja postavlja preizkuše- vališče zanj. Prav tako se pripravlja za izgradnjo pre- izkuševališča za proti eksplozijsko zaščitene električne stroje in opremo za rudarstvo. Naloge, ki jih inštitut opravlja v okviru znanstveno­ raziskovalnega programa, sofinancira tudi Raziskoval­ na skupnost Slovenije. Ves čas svojega obstoja in delovanja so z inštitutom tesno sodelovali pri njegovem kreiranju in pri ne­ posrednem delu delavci fakultete in strokovnjaki iz prakse. To tesno sodelovanje je inštitutu omogočilo, da se je razvil do priznane znanstvenoraziskovalne organizacije, ki je znana v ožji domovini ter tudi v svetu. V vsem obdobju svojega delovanja inštitut tesno so­ deluje z rudniki v raznih komisijah za prevzem ru­ darskih objektov in naprav, pri izdaji raznih poročil in ekspertiz itd. Inštitut je aktiven tudi v drugih dejavnostih. Sode­ lujejo v raznih komitejih, skupnostih in komisijah, ki obravnavajo znanstveno-raziskovalno delo ter za sestavljanje pravilnikov, predpisov in standardov. Sorešuje probleme, ki se pojavljajo v našem gospo­ darstvu in sokreira razvoj naše stroke. Skupaj v VTO Montanistika izdaja Rudarsko-metalurški zbornik in že vrsto let sodeluje pri organiziranju strokovnih po­ svetovanj naše stroke. V okviru program a nadaljnjega razvoja namerava in­ štitut še povečati svojo dejavnost predvsem s še tes­ nejšo povezavo z znanstvenimi in ostalimi delovnimi organizacijami. Skupaj z njimi bo inštitut kreiral svojo dejavnost te r še naprej spodbujal in izvajal znanstveno-raziskovalno ter strokovno delo, s čimer bo še bolj povezoval delo inštituta s prakso. Od u sta n o v itv e do d an es je in š t i tu t izdela l š tev ilne analize, š tu d ije in p ro je k te za ru d a rsk e in d ru g e o b je k te v S loven iji in Ju g o slav iji. N ekaj n a jp o m e m b n e jš ih : — EK SPLO A TA C IJA V OBMOČJIH NEN A D N IH VDOROV PLIN A — R u d a rsk i p ro je k t za izvedbo ru d a rsk ih ra z isk a v v n a h a ja ­ lišču lig n ita G lo b o k o ; — O sn u tek o d p ira n ja in ek sp lo a tac ije jam e Š o š ta n j ; — M ehan iz irano ja m sk o p rid o b iv a n je p rem o g a v SR S love­ n iji — In o v a tiv n o o d k o p a v a n je debelih slo jev p re m o g a ; — D oločitev g e o m e h a n sk ih pogojev p ri m eh an iz iran em od k o ­ p a v an ju v p lo ščah n a R u d n ik u lig n ita V elen je z v id ik a izb ire u s trezn e teh n o lo g ije in o p tim aln e razd a lje m ed o dkop i; — S p re m em b a k r i te r i je v d o lo čan ja v a rn o stn e g a s te b ra p ro ti v o d o n o sn i k re d n i p o d lag i v R u d n ik u K an iža rica ; — S tu d ija o e k sp lo a ta c iji obm očij, k je r p re te n e n a d n i vdori vode in tek o č ih m as v ja m a h REK E. K a rd e lja — T rb o v lje ; — P o sk u s nove o d k o p n e m etode in razvoj o seb n ih zašč itn ih s red s tev za ek sp lo a ta c ijo k a rb o n sk ih sk rilav cev s sa m orodn im živim sreb ro m ; — R u d a rsk i p ro je k t za izv a ja n je del p r i p o sk u sn em o d k o p a­ v a n ju k a rb o n sk e g a sk r ila v c a v R u d n ik u živega s re b ra Id r i ja ; — L astn a k o n s tru k c ija e lek tr ičn eg a vžigalnega s tro ja za vži- g a n je m in (V ŽIGO-50); — O sebna in z d ra v s tv e n a zaščita ru d a rje v p r i delu n a po v i­ ša n ih k o n c e n tra c ija h živega s re b ra ( in te rd isc ip lin a rn a r a ­ ziskava) . P re d p ro je k tn e š tu d ije posam ezn ih teh n o lo šk ih faz za R u d n ik u ra n a Ž iro v sk i v r h : Izved b en i p ro je k ti raz isk av , o d p iran ja , p r ip ra v lja ln ih del in o d k o p av an ja za R u d n ik u ra n a Ž irovsk i v rh S p re m ljav a in an a liz a p o sk u sn eg a o d k o p a v a n ja v R u d n ik u u ra n a Ž iro v sk i v rh S p re m ljav a iz v a ja n ja in v e s tic ijsk ih del v R u d n ik u u ra n a Ž i­ ro v sk i v rh — G lavni ru d a rs k i p ro je k t iz k o riščan ja a p n e n c a v k a m n o ­ lo m u S o lk an ; — R u d a rsk i p ro je k t za iz v a ja n je del p r i p rid o b iv a n ju lap o rja , fliša in ap n en ca n a p o v rš in sk ih k o p ih R odež in L astiv n ica c em en ta rn e »Salon it« A nh o v o ; — R u d a rsk i p ro je k t p r id o b iv a n ja k rem en o v eg a p ro d ca v n a ­ h a ja lišč u K u šta n o v c i I. in K u štanovci I I .; — U v a jan je A N -FO razs tre liv a , A nhovo; — P o d zem eljsk o u p lin ja v a n je p rem oga ( la b o ra tr ijsk e ra z isk a ­ ve, p r ip ra v a za p rv i p re izk u s p o d zem eljsk eg a u p lin je v a n ja p re m o g a ) ; — P oslovno te h n ič n o so de lovan je n a p o d ro č ju m e h an sk e p ro ­ cesne te h n ik e (cem en ta rn e , r u d n ik i) ; — R aziskave s lo v e n sk ih p rem ogov n a sp o so b n o st za b ri- k e tir a n je ; — izvedben i p ro je k t d ro b iln ica — k la s irn ic a — tra n sp o r tn i m o st za R u d n ik u ra n a Ž iro v sk i v rh v u s ta n a v lja n ju ; — Id e jn i p ro je k t d ro b iln ice — k las irn ice za R u d n ik lign ita V e le n je ; — Suho k la s ira n je ro v n eg a p rem o g a za R u d n ik Z ag o rje ; — P ro je k t: P re v a ž a ln i s tro j NOVE PRELOGE s p rip ad a jo č im i o b ie k ti; — P ro je k t; R e k o n s tru k c ija izvažalne n a p ra v e n a ja š k u R i- p en d a v L a b in u ; — S ta ln a k o n tro la izv aža ln ih v rv i za v se ja š k e ru d n ik o v in p rem o g o v n ik o v S lo v en ije ; — D efek to sk o p ija v rv i in obešal. INDUSTRIJA NARAVNEGA IN UMETNEGA KAMNA 61001 LJUBLJANA, LET A L IŠK A C. 5 Nudimo vam marmorne in granitne izdelke ter izdelke iz umetnega kamna in betona: □ okenske police □ spomenike □ granitne kocke □ stopnice □ robnike □ cestne robnike □ tlake □ rustiko in bunjico □ teraco in betonske plošče □ fasadne plošče □ vaze in stebre □ cvetlična korita □ balkonske obrobe □ kamine □ pesek □ kamnite mize Opravljamo tudi montažo naših izdelkov, upoštevamo pa tudi vsako individualno željo. Naši obrati: NARAVNI KAMEN, Letališka cesta 5 tel. 443-210 UMETNI KAMEN, Letališka cesta 5 tel. 443-210 GRANIT PODPEČ, tel. 766-045 CEZLAK, Oplotnica tel. 062/819-103 KAMNOSEŠTVO, Tomačevska 1 tel. 315-881 KAMNOLOMI: Škofljica Lesno brdo Drenov grič G E O L O Š K I Z A V O D L J U B L J A N A TOZD VRTALNO-MINERSKA DELA, Dimičeva 16 V zadnjih petih letih smo na leto izvrtali povprečno 1,020.000 m vrtin, oziroma odminirali približno 17 milijonov ton materiala. Na leto smo imeli povprečno 145 delovišč. Izvajamo dela: *n a trasah prometnic in kanalov • pri rušenju objektov z razstrelivom v kamnolomih in površinskih kopih • na izkopih gradbenih jam • pri podvodnih vrtanjih in miniranjih. Projektiramo in izvajamo geodetske meritve in meritve potresnih učinkov pri miniranju. Za vsa navedena dela nudimo tudi konzultantske storitve. M ASIVN O M INIRANJE NA PRVI ETAŽI KAM NOLOM A VELIKA P IREŠICA