leto LX!X j§teT. 108 a
r Ljubljani, v četrtek, 8. maja 1041	PoUnha plalana • gotovi m Cena 2 dill - Cent. 60
Od 1. oot» dtl|«
naročnin« mesečne SO din. tn inozemstvo 60 din — nedeljska Izdaja celoletno 06 din. za inozemstvo 120 din.
Uredniitvot Kopitarjeva oL 6/UL TeL 40-01 do 4008
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«.
Oek. ra&i Ljubljana ti. 10.660 ta nnroč-niuo ln šte*. 10.84'J
ca Inserate Upravni Kopitar
jeva ulica 6 TeL 404)1 do «0-06 P odru Li Maribor, Celje, Ptuj, Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje
Italijansko vojno poročilo št. 336
Italijanska vojska zasedla otoke Ciklade
Sovražnik je bil pri Tobruku, Sollumu In v Vzhodni Afriki povsod odbit Ena angleška vojna ladja potopljena
Nekfe v Italiji, 7. maja. AL Uradno poročilo št. 336 generalnega štaba italijanskih vojnih sil praviš
Oddelki nemškega letaskega zbora so bombardirali letališče na otoku Malti. V letalski bitki so bila sestreljena tri angleška letala vrste »Hurricane« in sicer nad Malto, sestrelila pa so jih nemška lovska letala.
V	Severni Afriki se naše operacije nadaljujejo okoli T o b r n k a, kjer so bili sovražni protinapadi odbiti. Na bojišču pri S o 1 -lama je bilo delovanje patrol. Med letalskimi operacijami proti Tobruku v poslednjih dneh je bila še ena sovražna ladja srednje to-naže potopljena. Naši lovci so nad trdnjavo sestrelili eno letalo vrste »Blenheim«.
Angleška letala so izvedla polete nad nekatere kraje v Cirenajki. Nekaj žrtev, neznatna škoda.
V	vzhodni Afriki, je bil novi sovražni napad ▼ odseku Alagi odbit z izgubami za sovražnika.
Rodi, 7. maja. AL Zasedbo skupine otokov v Cikladih so izvedla letala in brodovje. Prebivalstvo z otokov je prisrčno sprejelo Italijane. Italijanske čete so tudi zasedle
otok S y r a, ki (e najpomembnejši otok v skupini Cikladov. Ker je bila organizacija odlična, so se operacije zasedbe izvedle točno in v najlepšem redu.
Nj. Kr. Vis. Vojvodin ja Genovska - članica Fašistične stranke
Rim, 7. maja. Al. Njena Kraljevska Visokost vojvodinja Genovska je v Tnrinu sprejela člansko izkaznico fašistične stranke. Vsi člani italijanske kraljevske hiše so člani fašistične stranke in prejmejo vsako leto novo člansko izkaznico.
Slike Duceia na italijanskem bojišču
Rim, 7. maja. AL Italijanski listi objavljajo na prvih straneh slike, ki so bile posnete med zadnjimi obfeki Duceja na italijanskih bojiščih. Duce je obiskal fronto na predvečer zadnjih bojev, ki so privedli do zloma grške vojske.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 7. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča:
Preteklo noč je letalsko orožje izvršilo hude napade na važne vojne objekte v Glasgowu in v Firth of Clvde, kakor tudi na druge angleške luke. Na ladjedelnicah in skladiščih orožja smo ugotovili veliko razdejanje Važna industrijska in oskrbovalna skladišča so gorela v velikih plamenih.
V	jugovzhodni Angliji so bojna letala včeraj zbila na tTa štiri sovražne lovske aparate tipa »Hurricane«, ki so goreči padli na tla. Poleg teh so poškodovala mnogo letal na tleh med napadom na dve letališči. Ponoči sta bili ob napadu na neko letališče na tleh razbiti dve letali ter doseženih več zadetkov v polno v skladišče letal.
Na morju ob Angliji so letala potopila veliko ladjo, ki je plula v spremstvu manjše ladje, ter poškodovala dve drugi ladji.
V	Severni Afriki je bil nov angleški protinapad pri Tobruku zlomljen z velikimi sovražnimi
izgubami ob junaškem odporu nemških in italijanskih čet.
Napad angleških oklepnih vozil pri Sollumu je
Nemška strmoglavska letala so med boji na suhem uspešno napadala utrdbe v Tobruku. Uspešni napadi nemških bojnih letal so bili ludi izvršeni na Marsa Matruh.
V Egejskem morju so oddelki nemških čet zasedli otoka Mitilene in Chios. Nemška bojna letala so v Sudskem zalivu na Kreti zadela z bombo v polno angleško križarko, potopila veliko ladjo-cisterno ter hudo poškodovala drugo cistemsko ladjo.
Sovražnik je preteklo noč metal s šibkimi silami nekaj malega razdiralnih in zažigalnih bomb na razne kraje jugovzhodne Nemčije. Vojaške škode ni bilo. Med prebivalstvom pa moramo obžalovati nekaj žrtev, med njimi mrtve in ranjence.
Položaj Anglije je resen
Berlin, 7. maja. Al. Ameriški konzul v Glas-(Jowu se mudi v Španiji in je skupini časnikarjev razlagal svoje vtise iz Anglije. Izjavil je, da so nemški letalski napadi na Anglijo naravnost porazni. Morala prebivalstva peša in je zlasti v bombardiranih pokrajinah 2e na meji obupa. Strah pred nemškimi letalskimi napadi ni popustil, ulice v Londonu so pa polne lijakov in ogromnih kotanj, ki so jih napravile nemške bombe.
Lausanne, 7. maja. AI. List »La Tribuna« piše o angleškem vojaškem položaju in pravi, da hoče angleški glavni stan za vsako ceno pridobiti čas, da bi nadomestil vojni material, ki ga mu manjka in da bi bil kos razmeram v severni in vzhodni Afriki, kjer se boj z vso silo nadaljuje. Toda sile osi zasedajo Egejsko otočje in od tam bodo nemška in italijanska letala lahko napadala zadnje ostanke angleške obrambe na vzhodu, zahodu in severu.
Grško ladjevje
razpršeno
Bern, 6. maja. Švicarski listi prinašajo sporočilo uradne angleške agencije, iz katerega bi sledilo, če se v transmisiji ni zgodila kaka pomota, da je grško ladjevje tako rekoč razpršeno. V tistem poročilu je dobesedno povedano takole: »Grške podmornice so priplule v Aleksandrijo, kjer so bile pridružene angleškemu ladjevju. Izmed 10 rušilcev so bili 3 potopljeni, izmed 13 torpedovk se je 3 jx»rečilo priti v Aleksandrijo.«
Nemiri v Palestini
Gras, 6. maja. b. Po najnovejših vesteh, ki so prispele lz Beyroutha, je arabsko prebivalstvo začelo z upori proti Židom. Neka) judovskih voditeljev so že odstranili. Na več krajih je prišlo tudi do krvavih spopadov Razvoj zadnjih dogodkov na Balkanu in v Iraku je pripomogel k novim neredom v Palestini.
Španci pri Ribbentropn
Berlin, 6. maja. Zunanji minister v. Ribbentrop je danes sprejel ravnatelja sindikatov Španske falange, Salvatorja Merino, ki je bil nekaj dni v Berlinu in je obiskal tudi načelnika nemških delavskih sil, dr. Leya. Pri sprejemu je bil navzoč tudi španski poslanik v Berlinu in več španskih političnih osebnosti, ki bivajo v nemški prestolnici.
Izgubljena angleška ladja
Son Sebastian. 7. maja. AI. Angleška admiraliteta objavlja, da je bila angleška pomožna ladja »Patia« potopljena. Potopilo jo je neko nemško letalo.
Sindacl sloveni, rianitl nells Sala d'onore delTAlto Commlssariato, ringraziano in nome del popolo sloveno per la costituzione della provinci« Lubisna ed esprimono al Duce 1'assicurazione della
plena e leale collaborazione.
Slovenski župani na zborovanja v stekleni dvorani palače Visokega Komisariata, kjer so v imenu slovenskega ljudstva izrazili hvaležnost Duceju za ustanovitev Ljubljanske pokrajine in voljo lojalnega in vnetega sodelovanja.
Anglija izrinjena iz Egejskega in Kandijskega morja
Rim, 6. maja. Kakor hitro so Nemci zasedli grško otoke Sporade, Italijani pa grške otoke Ciklade, je bila s tem Anglija sama po sebi že izrinjena iz Egejskega in Kandijskega morja. S tem v zvezi pa je še to, da je tako otok Kreta prav resno ogrožen.
Zdaj je položaj Anglije v Sredozemskem morju tak, da ima t svojih rokah zgolj še kratek obrežni pas, ki gre od Solluna do Haile z otokom Ciprom vred.
Duševno razpoloženje v Siriji ln kočljivi položaj, ki je nenadno nastal v Iraku, pa sta položaj Anglije v Sredozemlju še poslabšala. Seveda pa ni dvoma, da se bo angleški imperij za to svojo posest do konca bojeval. Pri tem pa je treba upoštevati ta-le dejstva: Dokler je bila odločilna nadoblast na morju, bi bila oblast Egejskega morja, Peleponeza in Jonskih otokov gotovo dala premoč državama Osi. Zdaj pa, ko je na vrhuncu letalstvo, je ta premoč na strani Osi brez dvoma še mnogo večja. Tako bo poslej ta premoč še mnogo hnje pritiskala na vse politične in vojaške dogodke v tem dela.
»Strateške napake generala Wavella«
Carigrad, 7. maja. AI: Turški dnevnik »Bayo-glu« objavlja uvodnik pod naslovom »Strateške napake generala Wavella«. V članku proučuje težave in napake puščavskega Napoleona. Člankar pravi, da je Wavell napravil veliko napako, ko je razbil
Angleški parlament debatira o neuspehih na Balkanu in drugod
Minister Eden opravičuje angleško vodstvo — Kritika poslancev Komentarji Edenovega govora
se
Lizbona, 7. maja. Štefani: V spodnji zbornici je včeraj popoldne začela razprava o razvoju vojne na Balkanu. V imenu vlade je govoril prvi zunanji minister Eden, ki je uvodoma zanikal, da bi bila kakšna nasprotja med njim osebno in tremi povelinilei angleških vojnih sil na vzhodu ter imperialnim generalnim štabom. Eden pravi, da so vsi poveljniki v lepem sporazumu sodelovali pri pripravah in pri uresničenju angleškega poraza na Balkanu. Tudi Eden se je v tem strinjal.
O dogodkih na Balkanu je izjavil, da je vsega neuspeha kriva Jugoslavija. Ob državnem udaru Jugoslavija n.i dovolj hitro mobilizirala, po državnem udaru pa je bilo že prepozno.
Govoreč o Iraku je Eden rekel, da je Anglija 8e pripravljena na pogajanja z Irakom, da bi se odstranile težave, loi bi nastale, če bi se arabski svet dvignil proti angleškim postojankam. Eden je priznal, da je položaj Anglije na Vzhodu kočljiv in je dodal, da ne more reči nič drugega, ker sovražnik pozorno posluša vse tisto, kar se govori v spodnji zbornici.
Eden skuša nato opravičiti svoj diplomatski neuspeh in stresa zato svojo slabo voljo na Italijo, ki je s svojim odločnim vojaškim nastopom zmešala angleške načrte. Nato je govoril o bojih v Afriki. Zavračal je tiete, ki kritizirajo viado, ker ni končala zasedbe Tripolisa in pravi, da pogoji za taborenie in za zaščito oklepnih in motornih vozil niso bili zadostni, prav tako pa so hiJe čete po dveh mesecih hudega boja tako izčrpane, da ni
bilo mogoče nadaljevati bojev do Tripolisa. Vojaki m gradivo so bili potrebni počitka in zato niso mogli nadaljevati boja.
Lizbona, 7. maja. AI: V spodnji zbornici je za Edenom govoril delavski poslanec Leasmith. V svojem govoru je izjavil, da je treba nadaljevati z obrambo važnih postojank v Egipt*, če je že Anglija morala toliko tvegati za obrambo Egipta.
Bivši vojni minister Hore Belisha je v svojem govoru zahteval, da naj vlada v bodoče vsekakor obvešča javno mnenje o položaju tudi tedaj, če 6e dogodki razvijajo neugodno za Anglijo.
Kritika Edenovega govora
Berlin, 7. maja. Vsi večji nemški dnevniki se pečajo z Edenovim govorom, ne da bi mu sicer pripisovali kako važnost. »Bdrsen Zeitung« piše med drugim takole: »Diplomacija sama zase nič ne zmore, če manjka orožja. Angleži potrebujejo več ladij m več streliva« — to je smisel Edenovega govora. »Deutsche Zeitung« piše, da se je Angležem ponesrečil poskus nahujskati zoper državi Osi arabski svet, zaradi česar zdaj Anglija
morske siie na žr/ljcr.jc ki smrt napauak angleški otok v orjaških napadih
svoje sile v Cirenajki in začel vdirati v Abesinijo, kjer se lahko boji vsak čas obnove. Člankar pa poveličuje junaštvo in pripravljenost vojvode d'Aosta, ki je vedno tam, kjer se razvija boj in je kot poveljnik največji vzgled junakom v njihovi borbi. Prav tako navaja tudi angleška uradna poročila, ki so izjavljala, da so boji v Abesiniji končani. To se je zlasti zgodilo po bitki pri Kerenti, prav tako pa so Angleži to izjavili jx> krajevnih bojih, in to se nadaljuje do bojev pri Amba Alagi. Člankar tudi poveličuje junaštvo italijanske mornarice, ki je s 6Vojim junaškim in tihim delom srečno prevozila v Severno Afriko močne oddelke čet i« gradiva.
Stalfn postal predsednik sovjetske vlade
Moskva, 7. maja. b. Predsednik sovjetske vla« de in zunanji minister je opustil mesto predsednika vlade, obdržal pa je zunanje ministrstvo. Predsedstvo vlade je prevzel Stalin sam, Molotov pa bo imel poleg zunanjega ministrstva tudi še mesto podpredsednika sveta sovjetskih ljudskih komisarjev.
Moskva, 7. maja. AI: Uradno je bilo objavljeno, da je Stalin prevzel predsedstvo vlade v sovjetski zvezi, Molotov pa je bil imenovan za podpredsednika sveta komisarjev.
Rim, 7. maija. AI. Rimski krogi pravijo, da jo imenovanje Stalina za predsednika sovjetske vlade zelo važen dogodek, vendar pa ugotavljajo, da gre pri tem samo za dogodke notranjepolitičnega značaja. Italijanski pristojni krogi, ki so navajeni, da se ne vmešavajo v notranjo politiko drugih držav, se vzdržujejo slehernega komentarja.
Romuniia prznala Hrvatsko
Bukarešta, 7. maja. AI. Romunska vlada je priznala samostojno Hrvatsko. Državni poglavar general Antonescu in poglavar hrvatske države dr. Pavelič sta ob tej priliki izmenjala brzojavke*
Bukarešta, 7. maja. AI. Ves romunski tisk je z velikim veseljem sprejel novico, da je romunska vlada priznala novo Hrvatsko. Dnevniki objavljajo številne članke, v katerih objavljajo novo državo in podčrtavajo pomoč, ki jo je Italija nudila hrvatskemu narodu. Pod velikimi naslovi objavlja tisk besedilo brzojavk, ki sta jih izmenjala Pavelič in general Antonescu.
Prva romunska podmornica
Bukarešta, 7. maja. AI. Včeraj so iz ladjedelnice v Galatzu v navzočnosti oblasti spustili v morje prvo podmornico, ki je bila zgrajena v romunski ladjedelnici.
Japonski dar za protiletalsko obrambo Rima
Tokio, 7. maja. «. Mosaku Yamamoto, poveljnik drugega protiletalskega oddelka v Tokiu, in Kurataru Ikeda iz Fukuoka, sta poslala našemu veleposlaništvu v Tokiu kot darilo vsoto denarja in ga prosila, naj se ta denar uporabi za protiletalsko obrambo mesta Rima. Obenem s poklo-nitvijo tega darila sta izrazila globoko prijateljstvo do Italije, kar posebnega pomena.
je v tem trenutku še prav
Dva sporazuma
Tokio, 7. maja. a. Japonski zunanji minister in francoski veleposlanik sta včeraj podpisala pogodboH o ureditvi plovbe in sporazum, ki se nanaša na trgovske tarife in način plačevanja. V govoru, ki ga je pri tej priliki imel Macuoka in za njim francoski veleposlanik, je bilo rečeno, da stremita obe državi za tem, da bi poživili prijateljske odnose med Japonsko in Francijo v istem duhu, kakršen ju ie preveval pri razpravah, katerih zaključek sta obe imenovani oo-godh1
Uradni razglasi
Postavitev zavarovalnice La Nationale-incendie-vie pod sekvester
Kr. Cit. Komisar za zasedeno slov. ozemlje odreja:
V9e in vsakršno poslovanje zavarovalnice »La Nationale-incendlecvle« * sedežem r Pariza, tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje, na slovenskem ozemlju, zasedenem po Italijanski vojski, se postavlja pod sekvester in ne imenuje za sekvestra komendator dr. Franceseo Cianel-mino.
Poslovanje se sme nadaljevati pod sekvestro-vim vodstvom.
Ta odredba je takoj Izvršna in ie objavi ▼ Službenem listu Kr. Civilnega Komisarlata za zasedeno slovensko ozemlje.
Ljubljana, 29. aprila 1941 -XIX.
Kr. Civ. Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli.
Svetovna vojna - začetek fašistične revolucije
V dveh člankih smo nekako na* kazali predvojni razvoj v Italiji, ki je bil nujno potreben za razumevanje fašistične revolucije, ki je pozneje prišla, kakor to opisuje v že imenovani svoji knjigi Gioacchino Volpe. Danes prehajamo na vojno razdobje, ki pomeni začetek fašistične revolucije. Za razumevanje tega gibanja se nam zdi nujno potrebno Slovencem navesti nekaj glavnih misli u omenjene knjige iz tega poglavja.
Leta 1914 je torej izbruhnila svetovna vojna, ki j« tudi v Italiji takoj spočetka razdvojila duhove. »Vojna je prisilila pod svojo zastavo ne lc najbolj navdušene iredentistične borce, marveč tudi vse tiste, ki so bili v opoziciji zoper Italijo buržoazij«, lažnjivega liberalizma in parlamentarizma, zoper Glolittijevo Italijo. A napetost je trajala celih 10 mesecev. Ali posežemo v vojno ali ostanemo, nevtralni? Ta kriza je le bolj razkrojila vse stranke, izmed katerih je vsaka v svoji sredini imela bodisi za vojno navdušene, bodisi nevtralce. Tako je novo veliko dejstvo vojna ustvarila nove politične smeri. To dejstvo je bilo namreč preveliko, da bi ga bilo mogoče reševati
Roosevelt pospešuje izdelovanje bombnikov
Roosevelt zbolel
ffewzork, 7. maja. AI. Po zadnjem obupnem Churchillovem klicu na pomoč je Roosevelt izdal odločne odredbe, da naj se izdelovanje bombnikov za vsako ceno čim prei poveča, pri tem pa naj se žrtvuje izdelovanje posebnih strojev, ki so tudi nujni za ameriško industrijo, katera že čuti pomanjkanje potrebnih strojev.
Industrijski načrti so določali mesečno 300 bombnikov. Ni še znano, kakšno številko so ameriške tovarne ie dosegle, toda Rooseveltovi ukazi vsekakor dokazujejo neuspeh pri izvajanju načrta. Ameriški tisk napoveduje, da Jo Roosevel ukazal zgraditi to ogromno brodovje letal, ki bi bilo enako osi. Toda pristojni industrijski krogi so nekoliko bolj zmerni in nejeverni, ker vedo za uspehe, ki jih je dosedaj dosegla ameriška letalska proizvodnja. Poleg tega pa je tudi Lindbergh nedavno izjavil, da nemške letalske industrije nI mogoče premagati, ker je že pripravljena na vse možnosti.
Washington, 7. maja. e. V bližnjih dneh bodo v ameriški poslanski zbornici in takoj nato tudi v senatu razpravljali o načrtu ki se nanaša na rekvizicijo in uporabljanje tujih trgovskih ladij po ameriških pristaniščih. Vse Kaže, da bo to dalo priložnost za živahno razgibano razpravo, kor so skupine tistih, ki so proti posegu Amerike v vojno in ki jih je vedno več in so tudi vedno bojevitejši, odločene nastopiti proti odobritvi tega načrta. Ti bodo poskušali na vsak način, če bi večina vztrajala pri tem, da je načrt treba sprejeti, doseči vsaj to, da Amerika, tudi če zaseže tujo trgovske ladje v svojih pristaniščih, ne bi dovolila tega brodovja odstopiti Veliki Britaniji. Protiinter-vencionisti poleg tega mislijo med razpravo o tem načrtu načeti vprašanje konvojev, na podlagi česar na sprošno pričakujejo, da bo mogoče spoznati prave Rooseveltove nakane, kako preprečiti globok vtis, ki ga je vzbudila znana izjava polkovnika Lindbergha.
Pojavil se jo tudi proglas, ki ga je podpisalo 17 takoimcnovanih izvedencev, med njimi tudi štirje odmirali, ki v njem prihajajo z znanimi dokazovanji, kako je treba podpreti demokracijo. Mnogo teh lepakov so ljudje dozdaj že raztrgali. Dokazovanja, na katera se opirajo podpisniki tega proglasa, so doživela v splošnem zasmeh. Proti intervencionisti ki jih je navzlic an^leško-judovski propagandi vetlno več, obžalujejo, kako je mogel priti v javnost proglas, čigar vsebina je v nasprotju s splošnim mnenjem ljudskih množic in ki bi mofjel vzbuditi živo reakcijo ter še povečoti med ljudstvom nerazpoloženje proti vladni politiki.
Berlin, 7. maja. r. V Washlngtonu računajo s tem, da bo Anglija izgubila Sredozemsko morje. Dnevnik »Washlngton Post« meni, da Je treba računati tudi 9 padcem Gibraltarja. List pravi, da Je Anglija že izgubila bitko v Sredozemskem morju. Obenem se v drugem ameriškem časopisu pojavljajo glasovi in zahteve do Roosevelta, naj ameriškemu narodu razloži cilje svoje atlantske politike.
Amerika nadzoruje inozemske organizacijo
Washington, 7. maja. Al: Zunanje ministrstvo je odredilo pregled vseh inozemskih organizacij, ki zbirajo prispevke ali darove za tiste, ki se udeležujejo sedanje vojne. Zunanji minister je izjavil, da sedaj deluje v Ameriki 52 organizacij in društev, ki nabirajo prispevke ali darove za Anglijo.
Bern, 7. maja. Al. Iz Washingtona poročajo, da je Roosevelt moral iti v bolnišnico. 2e nekaj dni je predsednik kazal očitne znake utrujenosti in njegovi sodelavci so to lahko opazili. Poklicali so zdravnike, ki eo odredili, da mora predsednik oditi za nekaj časa na počitek, toda niso mogli določiti, koliko časa naj bi trajal počitek. Vsekakor pa bo moral dalj časa ostati v bolnišnici. V vsei Ameriki je ta novica napravila zelo velik vtis.
Združene države prepovedale izvažati orožje v Rusijo
Berlin, 6. maja. Washingtonska vlada je nepričakovano sprejela presenetljivi sklep, s katerim Je prepovedano izvažati vojni material v Rusijo. Prepoved Je takole utemeljena: 1. Vojni material mora biti na razpolago zgolj ameriški in angleški vojski. 2. Dejstvo Je, da sta Sovjetska Unija in Japonska sklenili nevtralnoetno pogodbo. 3. Sovjetska Unija in Nemčija sta se sporazumeli, da sme vojni material, ki prihaja iz Združenih držav, iti naprej v Nemčijo.
Amerika bi rada Dakar
New York. Znani ameriški publicist Mallon piše v »New York Journal«, da hoče vlada Združenih ameritških držav dobiti v svoje roke Dakar. Kadarkoli Roosevelt in Knox omenjata gotovo a neimenovano točko ki je za Ameriko neugodna, mislita vedno na Dakar. Mnogi ameriški diplomati v Washingtann v Beli hiši in v palači zunanjega ministrstva smatrajo, da bodo Združene ameriške države v kratkem moralo zasesti Dakar, ki je ravno tisto mesto, kj^r bi se mogla izkrcati ameriška ekspedicijska vojska in udariti na »Hitlerjeve ljudi«,
Mallon pa pravi, da se ameriški vojaški krogi ne strinjajo z mnenjem severnoameriških diplomatov.
Odmev angleških porazov v Južni Afriki in Združenih državah
Berlin, 6. maja. r. Zadnji dogodki na bojnih poljanah ao imeli porazen vtis tudi v mnogih delih angleškega imperija. Predsednik južnoafriške zveze general Smuts je imel govor, v katerem je povedal, da so bili porazi v Grčiji in Libiji težki in; da utegnejo imeti hude posledice tudi za Juino' Afriko.
Švicarski list >Der Bund« poroča lz Waahing-tona, da so dogodki na Balkanu in v Afriki naredili na vse ameriike kroge porasnejši vtis kakor pa lanski polom Francije. Nihče nI pričakoval, da se bosta Grčija ln Jugoslavija v tako neverjetno kratkem času zrušili pod nemškim udarcem. Vsi vedo, da je polkovnik Donovan kot posebni odposlanec predsednika Roosevelta naavetova! Jugoslaviji in Grčiji, naj se upreta Nemčiji in jima je obljubil tudi ameriško pomoč. Ameriški politični krogi pravijo, da utegne enaka usoda zadeti tudi Združene države. Če se bodo spustile v vojne pustolovščine.
Belgrad v zadnjih dneh
Potniki, ki so zadnje dni zapustili bivšo jugoslovansko prestolnico ter se vrnili domov, nam o usodi tega metta pripovedujejo naslednje: Omenili ste že, da so vsi trije mostovi porušeni. Zaradi tega vozi vlak tudi camo do Zemuna, odkoder je treba v Belgrad potovati ali z ladjo ali pa peš po cesti in čez Savo čez pontonski most, ki ga je postavila madžarska vojska. Ker je to edini most, ki veže Belgrad z Zemunom, Je stalno močno zaseden. Z zemunske strani nudi Belgrad ob pristanišču in na Kalemagdanu še vedno znano lepo sliko. Mesto v tem delu ni preveč poškodovano. Na Kalemegdanu n. pr. še vedno stoji »Me-štrovičev zmagovalec«. Tudi pravoslavna saborna cerkev je nepoškodovana. Kakor hitro pa stopiš malo globlje v mesto, se ti odpre druga slika. Skoraj vsaka tretja hiša je ali porušena afi pa poškodovana. Po vseh parkih so nemške oblasti napravile velika lesena javna stranišča, ki se vsako soboto prekopavalo. Oddelki judov z rumenimi trakovi na rokavih, ki jih morajo nositi vedno — za prestopek so predpisane najtežje kazni — od-
Za kratek čas
Lastnik avtomobila: »Za božjo voljo, vrnili ste se z raztrganimi kolesi Kaj ste vendar delali!«
šofer: »Vozil som preko steklenice, ki je ležala na cesti.«
Gospodar: »Toda kako ste mogli povoziti steklenico? Če bi malo pazili, bi jo morali videti.«
Šofer: »Toda otrok, ki jo Je nosil, jo je imel pod plaščem.«
kopavajo še vedno mrliče izpod rulevln In popravljajo kanalizacijo. Hiše, v katerih nI veS mrli-čev, odkopavajo in čistijo vojni ujetniki, ki tudi popravljajo vodovod in ceste.
Posebno v centru mesta je zelo veliko hiš porušenih. Močno je bil zadet tudi levi del starega dvora, na katerem se je stolp z zlato krono sesedel v prvo nadstropje in leži poševno čezenj, Zelo je poškodovana tudi Aleksandrova cesta od Skupščin« dalje do kraja. Posebno pa so trpele judovske četrti, tako »Dorčol« od univerze do Save. Hiše, zgrajena iz armiranega betona, so se dobro držale in se pri bombardiranju niso zrušile, temveč so samo več ali manj poškodovane, Ministrska četrt je vsa razdejana in v sajastih razvalinah.
V Belgradu je ustanovljena Že tudi civilna uprava. Novi komisarji so prej pripadali skupini bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadino-viča in Ljotičevemu »Zboru«. Nemci jo imenujejo »Regierung in Serblen«.
Nemške okupacijske oblasti so pri prihodu higienske razmere zelo hitro uredile. Tako na primer so vpostavill električno razsvetljavo v nekoliko urah. Do sedaj so popravili že tudi tramvajske proge na linijah 1, 3 tn 6, na katerih vozijo že tramvaji Krožna tramvajska linija št. 2 še ni vpo-stavljena, ker je bila preveč poškodovana. Vprašanje preskrbe prebivalstva z vodo so rešili na ta način, da so kar po ulicah napravili na vodovodnih ceveh pij*, kjer sedaj dobivajo vsi lahko vodo.
Trg je že precej založen. Tudi gostilen je vedno več odprti. Po mestu se pa širi še vedno močan smrad od razpadajočih trupel, M se meša z izpuhtenji močnih kemičnih kislin, na primer koncentriranega karbola, s katerimi Nemci posipavajo zrušene mestne Četrti, ki jih Še niso mogli odkopati.
I v okviru kake stranke. Tudii socialisti so s« razcepili.
Takrat j« bil Benito Mussolini ie od L 1912 bojeviti voditelj socialističnega strankinega glasila »Avanti«, obenem pa voditelj levega krila socialistov. Mussolini ni maral stopiti na stran socialističnih reformistov, republikancev, demokratov in prostozidarjev, ki so bili vneti za vojno. Pač pa je računal s tem, da bi med socialisti in po-polari (Ljudska stranka), ld so oboji bili zoper vojno, utegnil najti skupno revolucionarno stališče. Tako je Mussolini spočetka ostal pri stranki nevtralcev. Ko pa je uvidel, da ga ta nevtralnost na drugi strani preveč trdo veže s konservativnim delom italijanskega meščanstva ter s tistimi socialisti, ki jih je že daj časa pobijal, ko je uvidel, da ima vojna v sebi bistveno več elementov za revolucijo kakor pa mir, ko je slednjič spoznal, da nevtralnost socialistični stranki docela onemogoča sodelovanje množic v zgodovinskem dogajanju, tedaj je Mussolini stopil na stran tistih, ki «o bili za vojno. Tako je povzročil, da ga je njegova stranka meseca oktobra leta 1914 izključila iz svoje srede, nakar fe meseca novembra začel izdajati svoj list »Popolo d'Italia«, s katerim je započel veliko propagando za vojno.
Morda je takrat Mussolini upal, da pojdejo z njim vsi socialistični sodrugi in da spet postane glava stranke. To 6e sicer ni zgodilo, pač pa je šlo za njim vendarle precej sodrugov. Tako je januarja meseca leta 1915 mogel ustanoviti »Fasci di Azione rivoluzionaria« — »Fašije revolucionarnega dela«, ki so vanje stopili ljudje skrajne levice, socialisti, sindikalisti in na pol anarhisti, mali meščani, delavci, bivši delavci, ki so se bili poprej kraj sprli s svojimi strankami. Ti faiiji so bili revolucionarna ljudska »franka, ki je delala za vojno. Velika ni bila, pač pa morallčno in politično pomembna, ker je razbila enotnost italijanskega socializma glede nevtralnosti. Ta 6tranka je okrepila vojno krilo nacionalistov, liberalcev, republikancev in demokratov ter ga obogatila z novimi idejami. Priznati je sicer trebs, da Mussolini in njegovi fašiji bistveno niso skoraj nič drugače utemeljevali potrebe vojne, kakor pa kak Bissolati ali Barzilai ali kak drug demokrat Toda duh je bil docela drugačen ...«
Patriarha Gavrila bodo sodili
Sofija, 7. maja. AI. Izvedelo se fe, da bo sodišče prav kmalu sodilo srbskega patriarha Gavrila.
Patriarh« Gavrila Dožiča ao namreč u-feH !a našli pri njem veliko vsoto denarja, ki ni bil njegova last, in prav tako vaine listine, ki dokazujejo njegovo udeležbo pri sodelovanju c ameriškimi in angleškimi vojnimi hujskači. Vse to delo pa je bilo naperjeno proti koristim lastne države.
Patriarh je imel pri sebi 485 milijonov dinarjev, od tega 110 milijonov dinarjev v zlatu.
Sv. Jurij - praznik bolgarske vojske
Sofija, 7. maja. AI: Včeraj je bolgarska vojska slavila praznik sv, Jurija, to je praznik bolgarske
vojske. Po cerkvah so bile slovesne službe božje za bolgarske in nemške vojake, ki so padli v vojni. V saborni cerkvi so bili pri službi božji kralj in kraljica, princ Ciril in princesa Evdoksija, predsednik in člani vlade, diplomatski zbor in civilne ter vojaške oblasti. Slovesno službo božjo je opravil metrofiolit Štefan, ki je opravil predpisane molitve za kralja, prvič pa je dodal tudi molitve za državne jx>glavarje držav osi. Kralj je nato pregledal bolgarske in nemške čete med navdušenimi ovacijami prebivalstva. Slične slovesnosti so bile v drugih bolgarskih krajih, zlasti pa v osvobojeni Maceaoniji.
Admiral Darlan t Parizu
Vichy, 6. maja. a. Predsednik ministrskega sveta admiral Darlan ee je s posebnim vlakom pripeljal včeraj v Pariz. Tam se je sestal takoj po svojem prihodu z nemškim veleposlanikom v Parizu, Abetzom. Z njim je imel daljši razgovor. Kdaj so bo admiral Darlan spet vrnil v Vichy, dozdaj še ni znano.
Ves arabski svet na strani Iraka
Boji v Iraku so le uvod v zanimiv razvoj
Berlin, 7. maja. AI. Berlinski politični krogi z veliko pozrnostjo spremljajo razvoj spora med Anglijo in Irakom. Poudarjajo predvsem, da je propadel turški poskus posredovanja in to dokazuje, da je izbruhnil zelo težak spor, ki ga ni mogoče poravnati. Prav tako podČrtavajo v Berlinu, da ves arabski svet z velikimi simpatijami spremlja upor Iraka in obsoja angleški vdor. Irak se bojuje za stvar, ki je skupna vsem narodom na vzhodu, ki so pod oblastjo anglosaksonske plu-tokracije.
Solun, 7. maja. AI. Iraška vlada obvešča, da je bilo zaradi tega, ker so razdrli petrolejski vod, uničenih 5.000.000 litrov nafte in to je vsekakor izredno velika škoda za Anglijo. Ker je daljnovod razdrt, so rafinerije v Haifi morale prenehati t delom.
Carigrad, 7. maja. AI: Angleška letala so metala letake na iraška mesta, na katerih piše, da bodo angleška letala bombardirala odprta iraška mesta, če iraška vlada ne bo ustavita sovražnosti. Toda iraška vlada je objavila, da bo bombardirala angleške dele mesta v Mosulu, Bagdadu in Basori, če bi angleška letala storila to, kar se napoveduje.
Sanghaj, 7. maja. AI: Zaradi sovražnosti med Anglijo in Irakom so prekinjene prometne zveze med Novo Zelandijo, Indijo in Avstralijo na eni in Anglijo ter Severno Afriko na drugi strani.
Teheran, 7. maja. AI. Iz Bagdada poročajo, da so vse utrdbe obkoljene od iraških čet. Angleški tanki so obkoljeni v Haibaniahu in si ne upajo spustiti se v boj. Iraško letalstvo že kar naprej sistematično bombardira utrdbe, ki so jili zasedle angleško čete. Glavne strateške točke so zavite v oblake dima, ker so povsod nastali jx>žari. Posnetki kažejo, da so bili povsod doseženi uspešni zadetki. Še devet drugih angleških letal je bilo uničenih. V ^ludbi je velika angleška vojska oblegala iraško posadko, ki je štela 30 mož. Iračani pa so sprejeli boj in so sovražniku zaplenili 10 topov im dve strojnici. Angleži so se umaknili proti Transjordaniji. Skozi dvajset let so Angleži vsiljevali Iraku svojo navidezno prijateljsko pogodbo. Vsi Iračani so trdno odločeni bojevati se do konca za iraško neodvisnost. Poglavarji plemen prihajajo v Bagdad in zahtevajo, da naj se jim dovoli vojskovati se proti Angliji.
Ankara, 7. maja. AI. Angleška letala so napadla nek iraški kraj in so metala bombe na mošejo. Več žena in otrok je bilo ubitih. Med vsem arabskim prebivalstvom je ta dogodek izzval ogorčenje.
Bagdad, 7. maja. AI. Jeruzalemski veliki mufti, ki živi v izgnanstvu v Bagdadu, je izdal oklic, v katerem poziva Arabce na sveto vojno proti Angležem.
Rim, 7. maja. AI. Italijanski listi pišejo o uporu v Traku in pravijo, da sta se angleška vlada in angleški tisk umaknila v pofvolno zatišje. Seveda je nenadna sprememba položaja v Iraku —- »zavezniku Anglije« — nesreča za angleško vlado, zlasti v sedanjih raamerah. Na drujp strani pa je vlada v Bagdadu imela na svoji strani dobre razloge, da se je postavila proti Angliji, ko je Anglija doživela hud poraz na Balkanu, na Egejskem morju in v severni Afriki. Odločno stališče vlade v Bagdadu pa je tudi uvod za zelo zanimiv razvoj, kajti poleg svojega velikega petrolejskega bogastva je Irak tudi izredno važna strateška tcfcka za svobodni letalski in železniški pro-
met iz Anglije čez Malo Azijo v Perzijski zaliv in naprej proti Indiji, prav tako pa tudi proti Palestini in Suezu.
Carigrad, 7. maja. AI. Iz Bajruta poročajo, da je v Siriji prišlo med Arabci do velikih demonstracij proti Angliji. Demonstracij se je udeležilo nad 50.000 muslimanov, ki so razdejali in izropali angleški konzulat.
Bern, 7. maja. a. Dopisniki švicarskih listov poročajo iz Londona, da so dogodki v Iraku dali povod za nove obtožbe proti vladi Dopisniki pravijo, da Anglija ne bi smela dopustiti, da ji predsednik iraške vlade Kaylani obrne hrbet. Prav tako ne bi smela angleška vlada v katastrofalnem položaju, v katerem se nahaja, dopustiti, da izgubi eno najpotrebnejših oporišč v Iraku. V angleški javnosti se govori, da je bila britanska politika v Iraku zgrešena.
Beyrouth, 7. maja. b. Palestinski in iraški študentje so priredili navdušene manifestacije za junaški odpor iraških čet proti Angležem. Poročila, ki so prispela iz raznih sirijskih mest, pravijo, da so bile tudi po drugih krajih Sirije podobne manifestacije. V Damasku so se velike skupine dijaštva zbrale pred iraškim konzulatom ter priredile viharne manifestacije. Prebivalstvo Sirije spremlja z največjimi simpatijami boj, ki se je začel v Iraku, da se dežela enkrat za vselej osvobodi britanskega jarma. Vesti iz Bagdada pravijo, da je prišlo na ulicah iraške prestolnice tudi do spopadov med tamkajšnjim prebivalstvom in skupino Židov, ki so poskušali razširjati letake, v katerih kličejo na od[»or proti vladi. Pa so te Žide hitro razkrinkali čeprav so se skušali poskrili po raznih trgovinah, ter jih razgnali. Pri spopadu jih je bilo tudi več ranjenih. Takoj po teh spopadih so se zbrale skupine demonstrantov v sprevod, ki je šel po ulicah. Demonstranti so vzklikali iraški vojski in njeni zmagi
Iz Hrvatske
Katedrala v Djakovu poškodovana. Ko so
se na veliki petek umikale srbske čete blizu Djakova, je prišlo do krvavih bojev med srbskimi četami in hrvatskimi vstaši. Srbske čete so postavile pred mestom nekaj topov in izstrelile 15 krogel na mesto. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Dve krogli sta pri tej priliki zadeli in poškodovali znano djakovsko katedralo, škofijski dvorec pa je bil preluknjan s strojniškim izstrelki.
Brazilija hode ostati nevtralna
Rio de Janeiro, 7. maja. a. Lis! »II Meiodia« se bavi v posebnem članku s temelji politične nevtralnosti, katero skrbno vodi Brazilija. Dolžnosti, ki jih je naša država, pravi list, prevzela na dveh mednarodnih konferencah, so jasne in točne. Zastopniki Brazilije, ki so se udeleževali konferenc, so zastopali edinole idejo, da se je treba vzdržati vsakega posega v tuje spopade. Na temelju ameriških dogovorov v Limi in v Panami bo predsednik Vargas končno nedvomno uspel v tem, da bo ohranil Brazilijo na ravni črti, daleč stran od spopadov in v neomajni nevtralnosti
Ootrpela je na3a srčno ljubljena soproga, mati, stara mati, sestra, svakinja in tašča, gospa
SANTL NEŽA, soproga žet. upokojenca
dne 7. maja po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 80. letu starosti. Na zadnji poti j« bomo spremili v petek, dne 9. maja 194.1 ob štirih popoldne z žal - kapele sv. Krištofa - na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 7. maja 1941.
žalujoči: Alojzi t, soprog Jože, sln: Elfeabefa, snaha; Erika In Amalija, vnukinji — in ostalo sorodstvo.
Skrb Rima za ljudsko zdravje
Dva sanitetna avtomobila z ambulancami in sodobno opremo sta prispela
v Ljubljano
Sodobna sajuieina avtomobila, v katerih italijanski zdravniki pred Mestnim domom v Ljubljani že preiskujejo zdravstveno stanje naše šolske mladine.
Pod vodstvom zdravstvenega direktorja mesta. Rima in okolice g. dr. Cricchija in glavnega sanitetnega ravnatelja za Trst io Julijsko Be-
nečijo g. dr. Duceja, se je, kakor smo že včeraj ki
P01'
iona. Veliki sivomodri, izredno lepi, ogromnim
na kratko poročali, pripeljala v nedeljo do-t»ldne v Ljubljano sanitetna avtomobilska ko-
avtobusom podobni avtomobili tvrdke »Fiat«, so zbudili med ljubljanskim prebivalstvom veliko pozornost. Napis na ohišju je slehernemu
eli"
so zbudili med ljubljanskim prebivalstvom ve-t. Napis
povedal, da pripadata ona velika aviODUsa, op Katerih vleče eden za seboj še praktično prikolico, glavnemu ravnateljstvu Notranjega Ministrstva v Rimu, in sicer oddelku za ljudsko zdravje. Iz nadaljnega napisa je bilo razvidno, da spadata avtobusa k sanitetni koloni in da imata oznako avto »Ac in avto »B«. Italijanski zdravniki, ki so se pripeljali z sanitetno kolono, so že v nedeljo skušali stopiti v stik z našimi zdravstvenimi ustanovami in našimi zdravniki. V ponedeljek je bil sprejet g. dr. Cricchi, ki vodi sanitetno kolono, pri Ekscelenci
y sanitetnem avtomobilu t oddelku za preiskovanje grla pregledujejo zdravniki deklici grl»
Visokem Komisarja za Ljubljansko provinco, kjer je dobil potrebna navodila za nadaljne delo pri nas.	...
V ponedeljek so se italijanski zdravniki tudi že sestali z našimi zdravniki. Sestanka so se udeležili poleg drugih šef zdravstvenega odseka bivše dravske banovine dr. Avramovič, ravnatelj Hig. zavoda dr. Pire v Ljubljani in mestni fizik dr. Rus. Na tem sestanku so naši zdravniki dali italijanskim tovarišem vse podatke o zdravstvenem stanju prebivalstva v naših mestih in na deželi. Prav tako so jim razložili delovanje naših zdravstvenih ustanov. Italijanski zdravniki so bili prijetno presenečeni, ko so zvedeli, kako majhna je pri nas umrljivost za jetiko in za raznimi nalezljivimi boleznimi. Ugotovili so, da je ®di,p.vstvena služba v Ljubljani odlična in da je organizacija zdravstva tudi na deželi prav dobra. Pohvalili so zlasti skrb za dobro pitno vodo in delo na asanacijah. V medsebojnem razgovoru so ob-jasnili ljubljanskim tovarišem zdravstveno organizacijo v Italiji. Vse italijansko ozemlje je razdeljeno na 10 zdravstvenih okrožij. Razen
L1UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. in 20. mil
Veličasten pevski film nesmrt. Olnseppe Verdija
TRAV I ATA iZtfZ
FIlm Je ooremljen s hrva&klm benedllom Kino Union, teflon 22 21
Življenje P. I. Calkowskeg*
Slmfonlf a žlvljenl«
Žarah Leander, Hans 8tiiwe, Marika Kokk Kino Matica, telefon 22-41
Danes premiera!
BENEŠKO DEKLE
Marto Fsrrait, Jnan dc Lsnda, Pastora Pen*.
Carlo N'oht__„
Kino Sloffa, telefon 27-30
stalnih bolnišnic, sanatorijev in zdravilišč delujejo uspešno še posebno potujoče ambulance, ki so nameščene v modernih, udobnih in velikih avtomobilih, od katerih sta sedaj dva dospela v Ljubljano. Vsa zdravstvena okrožja razpolagajo z nad 50 takimi avtomobili, ki redno vozijo iz kraja v kraj, zlasti pa po manjših podeželskih krajih in naseljih.
Po dva avtomobila tvorita enoto. V enean izmed avtomobilov je sodobno urejena ambu-lanca za preiskavo oči in zobna ordinacija. Drugi avto ima v sprednjem delu montiran rontgenski aparat, ki omogoča vse preiskave in ambulanco za preiskavo bolezni v nosu in grlu. V avtomobilih je vse na električni pogon. Oprema sama je kar najbolj sodobna, ureditev ambulant v avtomobilih pa taka, da se da na majhnem prostoru opraviti čim več. Tako je na primer zobozdravniška ordinacija opremljena s krasnim stolom in vsemi pripravami, ki jih potrebuje zobozdravnik pri svojem delu. Ko človek stopi v zobozdravniško ambulanco, misli, da je stopil v ordinacijo najbolj sodobnega zobozdravnika. Le majhen prostor ga spominja na to, da je v resnici v velikem avtobusu. Podobna je ureditev ambulance za grlo in nos, za preiskovanje oči in rontgenski oddelek, ki ima še s seboj tudi vse potrebno za
snemanje riintgenskih posnetkov. Če je že notranjost obeh avtomobilov sanitetne kolone premišljena do poslednje potankosti, tako da je izrabljen zadnji kotiček, in da je hkrati mogoče obvarovati največjo čistočo, je zunanjost avtomobilov še posebej izredno izkoriščena. Ko tak avtomobil vozi, je videti le izredno široka in lepa okna ter sivomodro pre-pleskano pločevino karoserije, ki je razdeljena v posamezne plošče. Ko se avto ustavi, se posamezne plošče karoserije dajo odpreti kot vrata. Za njimi pa se pokažejo pisane in živahne slike zdravstvene propagande. Vsa zunanjost avtomobila postane na ta način propagandni kiosk, ki z nazorno sliko poučuje pre-

>ivalstvo recimo o negi dojenčkov, o važnosti čistoče, o mušji nadlegi, ki prenaša nevarne bolezenske kali, o skrbi Fašistične Italije za
ljudsko zdravje in o uspehih, ki jih je do segla na tem polju. Tako ta avtomobila vozita s seboj tudi vso zdravstveno propagandno gradivo, ki smo ga mi sicer navajeni videti po stenah raznih ambulanc, dispanzerjev in zdravstvenih domov.
S sanitetno kolono se je pripeljalo tudi 6 zdravnikov specialistov za oči, ušesa, grlo im vrat, nos, za zobe in za notranje bolezni. Med zdravniki je tudi strokovnjak-riintgenolog. Ze v torek popoldne so zdravniki začeli pred Mestnim domom, kjer sta se sanitetna avtomobila ustavild, s prvimi preiskavami šolske mladine. Pregled pri sanitetni koloni je namreč za šolsko mladino obvezen. Na deželi pa pridejo seveda tudi odrasli. Razumljivo je samo po sebi, da je pregled, kakor tudi zdravljenje, brezplačno. Če bolezen ni nevarna, predpišejo zdravniki zdravila, po potrebi pa opravijo tudi manjše operacije in popravila zob. Če pa se pri oolniku izkaže, da no potreben pri njem večji kirurški poseg, potem dobi potrdilo od potujoče ambulance, s katerim se javi potujoči ambulanci, v kateri je prava operacijska soba in ki je seveda vsa namenjena primerom, ki spadajo v kirurgijo. Ta druga am-bulanca je že prava potujoča bolnišnica, ki izvršuje vse to, kar prva ni mogla. Taka potu-
i°oča bolnišnica na avtomobilih ostane v vsakem iraju tako dolgo, navadno po 4 ali 5 dni, da operirani bolniki potujočo bolnišnico lahko za-puste in se vrnejo v domačo oskrbo.
Naloga potujoče avtomobilske sanitetne kolone pri nas bo prav ista kakor v Italiji. Avtomobila, ki sta prispela v Ljubljano, spadata zdravstvenemu okrožju Julijske Benečije in bosta pod vodstvom zdravstvenega ravnatelja dr. Duceja ves mesec maj potovala po Ljubljanski provinci. Ustavila se bosta v vseh podeželskih naseljih in pomagala bolnikom pri njihovih nadlogah. Ko bodo gg. zdravniki pre-| gledali naše kraje, bodo takoj poročali Notranjemu Ministrstvu v Rimu, ki so mu neposredno podrejeni. Rim se namreč živo zanima, kakšno je zdravstveno stanje našega podeželskega ljudstva in hoče storiti vse za zboljšanje zdravstvenih razmer pri nas. Po opravljenem delu v Ljubljanski provinci bo sanitetna kolona krenila tudi v Dalmacijo, ki spada pod isto zdravstveno okrožje.'
Koledar
četrtek, 8. maja: Prikazen nadangela Mihaela; Peter Tarantski, škof.
Petek, 9. maja: Gregor Nacljan., škof in cerkveni učenik; Beat, s poznavalec; Herma, spozna-valka.
Novi grobovi
+ V Ljubljani je v 80. letu življenja za vedno zatisrniila svoje oči gospa Neža Š a n 11, soproga železniškega upokojenca. Pogreb bo v petek, dne 9. maja ob 4 popoldne z Žail, kapela sv. Krištofa, k Sv. Križu. Naj ji 6veti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Sv. Dnhn pri Krškem je mirno v Gospodu zaspala ga. Uršula D e b e v c, žena posestnika, gostilničarja in mesarja. Pokopali jo bodo v četrtek, 7. aprila, ob 10 dopoldne na domačem pokopališču. — Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Učencem
škofovih zavodov!
Vsi učenci, rlasti pa osmošolci Škofijske klasične gimnazije v Št Vidu nad Ljubljano, naj se takoj vpišejo na klasični gimnaziji t Ljubljani. — Ravnateljstvo.
e
— Ce se hočete uspešno in brez stroškov naučiti italijanščine, naročite »Slovenca«! — Pridobite novih naročnikovi — Zastonj boste dobili vse one izvode »Slovenca«, v katerih je pouk italijanščine brez učitelja bil že objavljen.
—	Na dekliški meščanski šoli v šmihelu pri Novem mestu se vrši od 28. aprila L L reden pouk.
—	Sprememba avtobusnega voznega reda na progi Ljubljana—Studenec—Vevče—Polje— Zg. Kašelj. Ob delavnikih odhod iz Ljubljane ob 7.50, 11.50 in 14.50. Odhod iz Zg. Kašija ob 8, 12 in 15. Ob nedeljah in praznikih odhod iz Ljubljane ob 11.50, 14.50 in 17.50. Odhod iz Zg. Kašija ob 12, 15 in 18.
—	Na progi Ljubljana-Sneberje-Sv. Jakob-Beričevo-Dolsko je ukinjena avtobusna zveza.
—	Cepljenje proti trebušnemu tifusa. Ker prihaja v zadnjem času v tukajšnji zavod zaradi cepljenja proti tifusu vedno večje število oseb, sporoča zavod prebivalstvu, da se vrši tozadevno cepljenje z injekcijami vsak dan izvzemši nedelje in praznikov od 11 do 12. Kdor želi potrdilo o izvršenem cepljenju, mora biti popolnoma cep-lljen, t. j. prejeti mora dve injekciji v razdobju enega tedna. — Higienski zavod v Ljubi jani.
—	»Knjižice« za 1. april smo razposlali vsem naročnikom. Kdor jih ni dobil, lahko še naknadno naroči. — V teh dneh izide majniška knjižica o Mariji z naslovom »Naše pribežališče«. —■ Sporočamo vsem cenjenim naročnikom, da bodo »Knjižice« redno izhajale naprej. Uprava »Knjižic« — Rakovnik, Ljubljana 8.
—	Nesreče. 20 letni delavec Mirko Trdina, doma iz Blagovice pri Kamniku, ie tako nesrečno stopil iz vagona, da si je poškodoval nogo in ie bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Predilniškemu delavcu. 24 letnemu Ludviku Mostarju, ie v tovarni v Škofji Loki odletel drobec železa v levo oko.
—	Prav stroge kazni čakajo tatove volov in konj. že v normalnih časih je sodišče J>rsv
je včeraj sodil nekega taTu T. T. iz ljubljanske okolice, ki je ukradel posestniku Štefanu Rozmanu v Vižmarjih 600 kg težkega vola, vrednega 7000 din, posestniku Vinku Balantiču v Mostah pri Komendi pa 500 kg težkega vola, vrednega 5000 din. I. J. ni bil še nikdar kaznovan. Za obe taivini je bil pred malim kazenskim senatom obsojen na t leto in 5 mesece
Poštam pazite, ka) bolalk pQel
Pijaia nt le sa idravega Človeka tete raioa, temveč tndi ia bolnika mnogokrat rainejša od hrane I
Zato pijte Vi in VaS bolnik čim češče naSo nafbolfSo mineralno vodo, ki Je obenem tudi ndravlln*
ono z rdečimi srci t
Proepekto ta vsa potrebna navodila ca dotnaSa zdravljenje Vam pošlje gratis ta radevolje Uprava ■drarUnega kopališča SLATINA RADENCI
strogega zapora. Nekaj tatov živine, ki so si prilaščevali v tednih vojne, govejo živino in konje, je ovadenih okrožnemu sodišču zarodi zločina tatvine. Pošteni kmetje so rndi vračali vse konje in vole, ki so jih spravili v svojo hleve, drugi pa so bili trdovratni, toda doletela jih bo kazen. Tako se jc mestni občini posrečilo, da je prod dnevi izsledila konja v mestu, ki si ga je bil neki človek prilastil. Včeraj pa je neki kmet našel svojega konja na trgu.
—	Topništvo iz Slavonske Požcge. Žagar Matija, redov IX. baterije 1. težkega art. polka je odšel koncem marca iz Jukšičev v Kuma-novo. Zadnje sporočilo je prišlo 2. aprila, du gredo iz Vclcsa v Štip. llvalcžno bomo poravnali stroške za sporočila. Žagar Andrej, Banja loka pri Kočevju.
—	Sporočam vsem, ki imajo svoje civilne stvari na opekarni v Sv. Klari pri Zagrebu (Zn-
firucfe 4). da se še vse nahajajo tnm in da jih aliko dobe. Istotako tudi oni iz Zaprutru 5.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pi|ete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeier, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisti kri in organizem raznih strupov.
Pogrešanci iz Belgrada se oglašajo
Iz Belgrada so se Rdečemu križu javili sledeči pogrešanci. Svojce prosimo, du dvignejo v pisarni na Miklošičevi ccsti 22 b, 11. nudstr., sporočila, došla od pogrošancev. Opozarjamo, tla so naši kurirji še na delu in du bomo v kratkem lahko postregli z novimi informacijami. Javili so se:
Antloga Slava, Baič i Pava inž. Sekulič,
Bezlaj Pavel, Bezlaj Fani in Janja, Cvejič Mila, mag. ph., Cyranski Stanislav, Čenči Ma-rija Igor, Cuč Sonja, IJobovišek Stanko, Fer-
jančič Zoran, Gnbršek Mira, Ciorišek Elza, Gre-
?or Mici, Goste Matko z družino, Gabrijel Mi-an, Hafbauer Miro, dr. Jež Franjo, Kokalj Tonči, Kobal Nada, inž. Kankclj Josip, Krže Erna, Kezelc Olga, dr. Kuljbakin Štefan in žena Teofilija, Korajs Adcla, Liscrc Ivanka, Lazar Milan, Ljubič Anton, Milenkovič Slava, Mencinger Stanislav J., Mdlncr Marija, Murolt Angela, Mohorič Albina, Milanovič Manojlo, Nešič Stcvan, Oražem Jakob in žena Matilda, Odar Maric-a, Oražem Matilda, Ogrizek Mara, Popovič Milivoj, Pibernik Božo, Punčuh Mirko, Pirnat Milka, Pečar Matko, Piano Jože, žena Draga in sinova Jože ter Jurček, Plestenjak Marija, Petrovič Stevan, Petrovič Jela, Rekelj Angela, Rak Zdravko in Iledvika, Hepše Leo-poldina, dr. Rant Alojzij, šmon Tilka, Stepa-novič Zinka, Sitritar Marija, Stošič Pavla, Stu-pica Albina, Tonkovič Margareta, Tome Franc, Temerinar Živka, Vetrih Albina, Veček Vlad., Vavrinec Josip, Vavrinec Ana, Verbajs Alojzija, Vidmar Dušan, Vidmar Marija, Vilovič Ana, Vilovič Aleksander, Živkovič Caca in Stana.
Amm
Preskrba L;ublfane z mlekom
Ljubljana ie doslej dnevno porabila velike količine mleka. Mleko je v glavnem prihajalo iz ljubljanske okolice, uspešno pa 60 ljubljanski trg zalagale z mlekom tako imenovane Gorenjske mlekarne, ki so organizirale zbiranje mleka in njegovo ""janje v Ljubljano. Ker so se sedaj pojavile
strogo sodilo in kaznovalo tatove živine. V sfr danjih časih so pač na mestu najstrožje kazni za iatove konj in yolov. Mali kazenski senat
za dobavo mleka iz krajev, kr jih je zasedla nemška vojska, tako da Gorenjske mlekarne ne morejo več v tolikšnih količinah dobavi j aiti mleko v Ljubljano, bo treba za približno 10.000 litrov mleka dnevno organizirati druge dobavitelje. Prevod, ki pod vodstvom italijanskih strokovnjakov uspešno skrbi za prehrano prebivalstva, bo reorganiziran in razširjen. Že sedaj je posvetil veliko pozornost preskrbi Ljubljane z mlekom. Organizirane bodo mlekarne, ki zaradi slabših prometnih zvez in zaradi oddaljenosti niso mogle doslej konkurirali Gorenjskim mlekarnam. To so v glavnem mlekarne na Dolenjskem in na Notranjskem. Te mlekarne so doslej v glavnem predelovale mleko v mlečne izdelke, ki so jih lažje spravile na trg. Za oskrbo Ljubljane z mlekom bodo prišle v poštev že obstoječe in uspešno delujoče mlekarne na Vrhniki in v Logatcu ter mlekarne v Sv. Jurju pri Grosupljem, v Stični, v Št. Lovrencu na Dolenjskem in v Velikih Laščah. Te mlekarne imajo na razpolago mnogo več mleka, kakor pa ga potrebuje Ljubljana. Prevod sedaj pripravlja organizacijo teh mlekarn in 6kuša urediti dovoz mleka v Ljubljano. V kratkem bo to organizacijsko in prometno vprašanje ugodno rešeno, tako da bo imela Ljubljana na razpolago več kot dovolj dobrega mleka.
Živinski sejem in živilski trg
Ljubljana, 7. maja.
Danes je bila prva sreda v tem mesecu, ko jo po stari tradiciji živinski sejm. Majniški živinski sejmi so bili druga leta izredno dobro obiskani. Dogon živine, tako volov, telet, prašičkov za rejo in konj je bil druga lota na ta dan velikanski. Danes je prišlo na sejm mnogo interesentov, mesarjev in drugih ljudi, ki so zaman čakali, da bo kdo od kod prignal na sejm govejo živino in prašičke za rejo. Prašičkov za rejo je bilo 69 v starosti od 6 do 10 tednov. Bili so vsi takoj pokupljenil Par prašičkov je veljal od 950 do 1500 din. — Druge živine ni bilo na sejmu.
2ivilski trg je bil danes dobro založen z zelenjavo, pcrvrtnino in drugimi potrebščinami. Na Sv. Petra nasipu je bilo do 30 voz krompirja, ki jo bil pripeljan iz raznih krajev Dolenjske in od ižanske strani. Za krompir je bilo veliko povpraševanje. Ker ga je bilo malo, so bile danes cene višje, kakor preteklo soboto, ko je bilo krompirja na veliko izbiro. Danes je bil krompir po 2.25 do 2.50 Din kg in je bil ves pokupljen.
Trg na Vodnikovem trgu je kazal prav pestro sliko in veliko živahnost. Od Rakitne in iz I drugih krajev so kmctice prinesle na trg večjo «
množino mavrohov, ki so bili splošno od 4 do 5 Din venec, v katerem jo nanizanih do 10 mavrohov različne velikosti. Prav lepi mavrohi pa so bili celo po 7 Din venec. Zelenjava je bila po cenah, kakor jih je določilo mestno tržno nadzorstvo za ta teden. Cene zelenjavi smo že v torek objavili. Goriški grah je bil po 16 Din kg, goriška solata po 20, očiščena pa po 22 Din kg. Kislo zelje 4, kisla repa 2.50—3 Din kg. Luščen fižol 7.50—12 Din. Na trgu je bil prav lep por po 1 Din komad. Čebula je po 3—4 Din kg. Cve-tača je bila 12—12 Din kg._
Slovenci!
Pomagajte rojakom pri iskanju konj in raznih vozil!
1 Koncert violinista Uroša Prevorška v filhar-monični dvorani. Spored: Beethoven: Kreutzerjeva sonata; Paganini: Koncert d-d ur; škerjancc: Inter-mezzo romantique, Huban: Vizija; Prevoršek: španski ples. Pri klavirju skladatelj L. M. Škerjanec.
1 Tečaj za italijanščino. Prihodnji teden so bo začel v uršulinskem samostanu v Ljubljani tečaj za italijanski jezik. Pouk se bo vršil ob ponedeljkih. sredah in petkih od pol 7 do pol 8 zvečer. Udeleženke naj se priglasijo na samostanski porti.
1 Benedettijeva veseloigra »Trideset sekund ljubezni« je delo, ki osvaja gledalca s humornim dejanjem, ožigosa zlagano rodbinsko moralo in razkrije v zabavnem poteku dejanja, kako skopni ob denarnem vprašanju. Glavne vloge bodo igrali: Mira Danilova, Kralj in Jerman. Režiser: prof. Šest.
1 Prva repriza Shakespeareove »Komedijo zmešnjave bb danes, v četrtek, za red A. Delo ima pet dejanj, enajst slik. Zgodba predstavlja na duhovit in zelo zabaven način zaplet med dvema paroma dvojčkov, gospodarjema in njunima služabnikoma. Z zamenjavo oseb nastajajo različne zapletene situacije, ki so zelo smešne in kratkočasne.
I »Tri stare škatle« je prikupna opereta, ki jo je napisal nemški komponist Walter Kollo. Dejanje se godi za časa poznega biedermajerja v Ljubljani, na domu, kjer prebivata dve sestri in njuna kuharica Katra. Prolog nam pokaže vse tri, ko so še mlado, ostalo dejanje pa se vrši deset let kasneje, ko so postale za takratno pojmovanje »stare škatle«.
Gledališče
Drama: Začetek oh 19: četrtek, 8. maja: »Komedija zmešnjav«. Red A. — Petek, 9. maja: Zaprto.
Opera: Začetek ob 19: četrtek, 8. maja: »Tri stare škatle«. Red Četrtek.
Lekarne
Nočno službo Imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelcnburgova ul. 7.
KULTURNI OBZORNIK
Prva produkcija šole Glasbam Matica
Vodstvo šole Glasbene Matice ljubljanske, našega najstarejšega vzgajališča glasbenega naraščaja, iz katerega je izšlo ze mnogo dobrih glasbenikov, bodusi v produktivnem, bodisi v reproduktav-smisiu udejstvovanja, je v ponedeljek, dne
G&Apo-daKitvjo
nem
5. t. m. organiziralo javen nastop "svojih gojencev in to od najmlajših do starejših. Razen dveh pri-
merov je bila zastopana samo klavirska stroka, ki
Jadransko morje - zveza z vsem svetom
Viktorja Sonca; violinska stroka pa je bila zasto-
pana [>o dveh učencih gg. Jurija Gregorca in Fr. Staniča. Celoten nastop je pokazal vse resno prizadevanje in uspeh zavoda, ki mu je zaupan mladi rod, da ga vzgoji v tehničnem pogledu in da mu odkriva t udri polagoma in po dostopnosti vedno večje probleme in budi smisel za glasbeno lepoto. Zato je tudi rpzpored nastopajočih šel za tem, da pokaže, kaj dela šola z najmlajšimi v nižjih stopnjah, pri čemer se polaga pažnja v prvi vrsti pač le na osnovo vzgoje, v tehniko; pri starejših pa, ki se jim že odpira smisel za globlje dojemanje umetnin, pa gre pažnja vzporedno za tem, da čim-dalje bolj odkriva v mladem, dozorevajočem človeku tudi probleme estetike v glasbi. Tako nam je nastop gojencev in razporedba pokazala nekako lestvico uspehov in po njih doseženih stopenj na eni strani tehničnega značaja, na dragi pa glas-beno-estetskega; j>oleg tega 6mo seveda spoznavali tudi vrednost in talent posameznikov, nekaterih pa celo znatno približanje dozorelejšemu estetsko-muzikalnemu pojmovanju, kar ie razvidno iz oblikovanja včasih sorazmerno težkih skladb. Najboljša je bila v tehničnem, posebno pa v oblikovalnem smislu Pehani Frida iz četrtega razreda nižje šole, gojenka ge. Marte Osterčeve. Zdelo se je, da ta gojenka, ki je dala višek celotnemu nastopu, ne spada v okvir tega nastopa, marveč med nastop dozorelejših. Zaigrala je Serenadi Novaka in Debussyja. Iz prvega razreda srednje šole je nudila prav lepo igro v oblikovalnem smislu gojenka ge. Milene Strukljeve Mara Fakin, iz drugega razreda nižje šole je gojenka iste pedagogin-nje Ahlin Cvetka prav tako pokazala lep smiseJ za klavirsko glasbo. Talent je tudi gojenec g. V. Sonca iz prvega razreda srednje šole Fr. Gorjanc, iz prvega razreda pripravnice f>a moram pohvaliti Ma-rtič Saško, gojenko ge. M. Strukljeve, iz drugega razreda pripravnice Remsa Fedorja, gojenca ge. Emilije Dernovškove. Dober nastop je nudila tudi Erjavec Helena, gojenka ge. Vide Seskove, iz tretjega razreda nižje šole. Nastopa so še Vodi-šek Breda, Vesel Majda, Sever Martin, vsi iz prvega razreda pripravnice in gojenci ge. Strukljeve; dalje Jeras Eva, Kovač Valentina, ki ie tudi lepo oblikovala, in Sever Alma; prva gojenka ge. Vide Seskove, iz drugega razreda nižje šole, druga gojenka ge. Pije Lipovškove, iz prvega ratreda srednje šole, zadnja pa gojenka g. V. Sonca, iz prvega razreda srednje šole. Iz violinske stroke sta nastopila Volčič Franc iz drugega razreda pripravnice, gojenec g. Jurija Gregorja in mali Nasto Sancin iz drugega razreda pripravnice, gojenec g. Franca Staniča. Nastopu je seveda prisostvovalo mnogo znancev in sorodnikov mladih igralcev. Nastop je znova potrdil resnost in smotrnost dela, prizadevanja in vzgoje naraščaja na našem najstarejšem, v preteklosti, za sedanjost in bodočnost odločilno pomembnem in zaslužnem glasbenem zavodu za glasbeno kulturo pri slovenskem narodu. sil.
Kulturne novice iz Hrvatske
Hrvati so osnovali posebno jezikovno zakonodajo pri ministrstvu za bogoslovje in pouk pod naslovom Državni urad za jezik, ki naj rešuje za področje Nezavi&ne Hrvatske države vsa jezikovna vprašanja v zvezi z Akademijo znanosti in umetnosti. Kakor se vidi, bodo načela tega urada približno taka, kakor sta jih podala prof. dr. Gu-berina in dr. Krstič v svoji knjigi »Razlike iz-medju hrvatskoga i srpskoga književnoga jezika (1940, Hrvatska Matica), kjer hočeta iz hrvatskega jezika odpraviti vse vplive srbščine zadnjih dvajsetih let. Predvsem pa se hočejo Hrvati rešiti znanega Vukovega načela: »Piši kakor govoriš«, kot brezsmiselnega, tet postaviti svoj jezik na etimološko načelo pod geslom: »Enemu narodu en jezik!«
Minister dr. Mile Budak, eden največjih sodobnih hrvatskih pisateljev, je dal književnikom izjavo o smernicah nove hrvatske književnosti. — Dne 2. maja je minister za proaveto dr. Mile Budak sprejel skupino hrvatskih književnikov (Boni-fačič, Sida, Košutič, Čovič, Delorko, Kolar, Len-dič, Nizeteo, Sckulič Jakov, Šimič, Tadijanovič, Žanko itd.), katerim je na pozdrav najstarejšega med njimi, Slavka Kolarja, odgovoril o problemih književnikov med drugim naslednje: »Mi kakor književniki lahko pišemo, kar hočemo, nočemo pa vsega, kar napišemo, tiskati. Naš narod ima pravico, da odkloni vse ono, kar ne prija njegovemu želodcu, kar smatra, da ni koristno "za narod, za narodno in državno življenje... Toda jaz sem kljub temu nasprotnik zatiranja svobode književnega ustvarjanja ... — Potem je govoril o marksističnih in levičarskih književnikih, rekoči Če bi bil ta marksistični ideal, kakor ga pridigujejo njegovi pripovedniki, resnično ustvarljiv, bi bil tudi jaz prvi zanj. Tudi jaz ljubim narod, male ljudi, tudi jaz sam sem mnogo trpel — toda ta ideal je bil in bo ostal samo sen. Zato priporoča takim književnikom, naj vzamejo na zanje idejne smernice Nezavisne Hrvatske države na področju književnega ustvarjanja, a svoj ideal naj še dalje za-drže zase kot sen. »Mi hočemo zbrati vse pozitivne sile v književnem ustvarjanju« in osebno se bo potrudil, da bodo književniki mogli živeti njim vredno življenje. Smatra, da je treba književniku preskrbeti prost čas za ustvarjanje, ne pa, da je kruhoborec, ki more književnosti posvečati samo mrvi prostega časa. Konec mora biti mnenju, da pisatelj gubi dan z nekakšnim pisarjenjem ter da živi slabše od vsakega najmanjšega kramarja. Tu bomo napravili red. — »Od vas književnikov pa zahtevamo, da spremljate lojalno in objektivno sine ira et studio naš napor za zgraditev Nezavisne Hrvatske. Nismo proti kritiki. Kritiko bomo dopustili, ne pa prišepetavanja! Ako ima kdo kaj reči, naj pride svoboden k neni. Ko bo stvar v toku, bom lahko sprejel vsakega poedinca.« Na koncu je govoril o hrvatstvu, ki da se je uničevalo zadnjih 25 let, zato da je treba znova graditi, za kar je treba veliko vere, ki naj bo last vse množice. Ko bo pa urejeno vprašanje kruha in dela, pride na vrsto tudi vprašanje književnosti in umetnikov.
Dnevni časopisi so proslavili sedemedesetlet-nico proi. Lukosa, predsednika hrvatske Matice in znanega geografa.
Izšle so pesmi Josipa Kozarca z njegovo avto-biografijo kakor X. zvezek njegovih zbranih spisov, ki jih je urejeval pokojni dr. Iso Velikanovič.
Pesn ik-rluhovnik Jcronim Korner, ki je svoj čas ooeval stiške menihe ob njihovem iubileiu, ie
Jadransko morje ni bilo samo važna tranzitna pot, temveč je bilo vedno tudi važno središče ini-cijative lastnikov ladij. Ta inicijativa in organizacija, ki je danes predvsem zastopana v Trstu največjem jadranskem pristanišču, je še podčrtala važnost jadranske pomorske poti, ki gre od jonskega morja do Alp. Ta pomorska pot je važna vez za centralnoevropsko gospodarsko območje, ki je dobilo predvsem z Jadranskim morjem izhod na vsa svetovna morja.
V prvi vrsti je ugoden sedaj položaj Slovenije, ker je njena zemljepisna lega v bližini Jadrana ugodna, temveč tud; radi tega, ker je priključena Kraljevim Italiji. To pomeni, da bodo odpadle carinske meje proti Trstu, kar bo povečalo promet
Tržaški Llovd, ki ima glavni 6edež v Trstu, ima največ brodovja: 610.000 ton. Niegove glavne linije gredo v vsa pristanišča afriške, azijske in avstralske obale.
Družba »Adriatica« ima svoj sedež v Benetkah, podružnico pa v Trstu, brodovja ima 140.000 ton, upravlja pa linije za vzhodno Sredozemlje (Dalmacija, Albanija, Grčija. Rodos, Mala Azija, Egipt, Palestina, Črno morje).
Družba »Triestina« s sedežem v Napolju, ima 160.000 ton ladij; vodi linije v Libiji in zahodno Sredozemlje in skozi Gibraltar tudi v severno Evropo.
Mnoge linije družbe »Italia« imajo svoje izhodišče v Trstu, kar je posebne važnosti za Slovenijo
II superatlanlico »REX« di 50.061 tonnellate di stazza — Italijanski prekomorski velikan »REXc
s tonažo 50.061.
Slovenije s tem pristaniščem in pristop Slovenije k morju.
V Trstu ima svoj glavni sedež Tržaški Llovd, nadalje je tu sedež podružnice velike družbe »Italia« in podružnice družbe »Adriatica«. To so pa tri največje italijanske paroplovne družbe. V bližini Trsta, kjer je eno najvažnejših središč italijanskega pomorstva, se nahaja sedaj Slovenija, kar bo tudi imelo svoj vpliv na položaj našega gospodarstva. Slovenija se bo namreč lahko posluževala organizacije velikih in malih tržaških paroplovnih družb, ki imajo interes na svojem zaledju. Posluževala pa se bo lahko tudi vseh ostalih italijanskih plovbenih organizacij.
Italijanske paroplovne družbe so organizirane v skupini »Finmare«, ki obsega štiri najvažnejše italijanske družbe: »Italia«, »Lloyd Triestino«, »Adriatica« in »Tirrenia«. Organizacija je v tem, da so si vse družbe razdelile delokrog in tako izključile medsebojno konkurenco. Skupina Finmare obsega okoli 200 ladij z okoli 1.4 milij. tonami. S temi ladjami prideš lahko v vsa pristanišča sveta.
Družba »Italia« ima glavni sedež v Genovi, podružnico pa tudi v Trstu, ima brodovja okoli 460.000 ton in upravlja predvsem linije za severno in južno Ameriko, osrednjo Ameriko, Pacifik, severni Atlantik, zapadno Indijo in Meksiko.
in njene trgovske in osebne zveze. Posebno treba v tej zvezi omenjati hitro linijo Trst—Newyork, hitro linijo Trst—Južna Amerika severni Atlantik, Mehiški zaliv, severni Pacifik in trgovsko linijo za Južno Ameriko.
»Tržaški Lloyd« bo posredoval zveze med Slovenijo na eni strani, Afriko, Azijo in Avstralijo na drugi strani. Te linije imajo tudi svoje izhodišče v Trstu s pristankom na Reki. Posebej treba omenjati linije, ki vežejo Trst z italijansko vzhodno Afriko, trgovsko linijo Jadran — vzhodna Afrika—Indija, trgovsko linijo Jadran—Indija—Daljni vzhod, trgovsko linijo Jadran—Kalkuta in linijo Jadran— Indija—Perujski zaliv. Nadalje moramo še omeniti, da ima pristanek ob vsaki drugi vožnji tudi velika ekspresna linija Italija—Indija—Daljni vzhod, ki se imenuje v pogledu voženj s Tirensko družbo.
Družba »Adriatica« posreduje zveze s sredozemskimi obalami. Druiba »Tirrenia« pa ima izhodišče za eno svojih linij tudi v Trstu. Ta linija pa pristaja skoraj v vsakem večjem pristanišču italijanske obale.
Trst ima s svojim pristaniščem velik pomen za Slovenijo. Največje jadransko pristanišče ima stalne zveze z vsemi deli sveta, kar je velikega pomena za njegovo zaledje, katerega tvori danes v največji meri na-ravnost tudi Slovenija.
Gozdno bogastvo naših krajev
Prejšnja dravska banovina je bila ena izmed najbolj gozdnatih pokrajin v državi. Saj ie bilo 44.9% vse njene površine v gozdovih. Tudi okraji, ki tvorijo sedaj ljubljansko provinco, so bogati na gozdovih, kar kažejo naslednji podatki, ki so bili zbrani leta 1938: gozdna povrSina v odstotkih v ha vse površine
Ljubljana mesto	600	9.0
Ljubljana-okrai	41.032	45.8
Loaatec	24.041	39.5
Kočevje	50.309	47.2
Novo mesto	44.673	48.2
Črnomelj	16.116	27.6
KrSko	37.752	50.5
Litija	37.785	52.9
Ti podatki nam kažejo, da Imata največ gozdov okraja Krško in Litija, medtem ko je le malo manjše gozdno bogastvo okrajev Ljubljana, Kočevje in Novo mesto. Najslabši ie glede gozdov okraj Črnomelj, katerega odstotek je najmanjši.
Gozdovi v teh okrajih so v prvi vrsti last zasebnikov.
Po vrsti rasti so gozdovi v naših okrajih pretežno visoki gozdovi. V okraju Kočevje tvorijo visoki gozdovi 98.3, Logatec 96.5, Ljubljana mesto 91.0, okraj 95.3, Novo mesto 96.2, Črnomelj 90.6 in Litija 97.4 odstotke vse gozdne površine. Le v krškem okraju je odstotek visokih gozdov nekoliko manjši: 75.1%, vendar še daleč nad drugimi vrstami gozdov.
Sestav gozdov po vrsti drevja je naslednji (v ha gozdne površine):
listnato meHana IgllfarJI drevje sestavina
Ljubi jana-mtsto 130	10	360
Ljubljana-okraj 3.120 11.400 25.012 Loqatec	5.641 2.100 15.300
Kočevje	4.190 17.750 26.369
Novo mesto 3.000 7.300 33.000 Črnomelj	600 6.530 8.270
KrSko	3.356 13.181 20.815
Litija	2.670 5.650 27.965
Ta pregled nam kaže, da prevladuje v naših krajih mešan gozd. Med gozdovi z eno samo vrsto drevja pa prevladuje bukov gozd.
Vprašanje trialklh ljudskih bank. Dne 2. maja je prispela v Ljubljano delegacija članov bančne komisije iz Trsta da se osebno zahvali Kr. Viso-
izdal novo pesniško zbirko »Obasjane staže« (1941). Kritika ga imenuje po tej zbirki »trubadurja lepote in večnosti«.
kemu Komisarju v Ljubljani, da Je rešil vprašanje malih tržaških ljudskih bank, zadrug. Dr. Frabizzi je izrazil Kr. Visokemu Komisarju svojo zahvalo za njegovo sodelovanje in podporo pri rešitvi tega vprašanja. Komendartor Petrin, predsednik Fašistične trgovske zveze v Trstu in predsednik
nove Julijske ljudske banke, se je tudi zahvalil Kr. Visokemu Koftiiaarju ter izrazil ieljo, da bi bilo novi banki omogočeno odpreti podružnico v Ljubljani, ki naj bi podpirala srednji trgovski in industrijski stan. Kr. Visoki Komisar je bil vesel ugodne rešitve tega vprašanja tržaških krajevnih bank in se je vsem za hvalil za izvršeno delo.
Delovanje Italijanske banke v Ljubljani. Ban-ca d'Italia, emisijska banka Kraljevine Italije, je kmalu po zasedbi poslala svojega posebnega komisarja v Ljubljano. Komisar je že začel s svojim poslovanjem na sedežu podružnice prejšnje Narodne banke. Ustanovil je že začetke bančne službe. Predvsem je delavnost te bančne službe usmerjena na pospeševanje denarnih pošiljatev italijanske vojsk« v notranjost Italija.
Dr. Henrik Steska, univ. profesor:
Ustroj šolstva v Italiji
D. Italijansko strokovno šolstvo
Strokovne šole pripravljajo svoje učence neposredno za določen poklic ter izoblikujejo duševne sile le bolj enostranski po potrebah bodčoega poklica. Na nižji stopnji se strokovni značaj še ne pojavlja povsem izrazito. Je to rokodelska šola (scuola artigiana), načeloma namenjena onim učencem, ki po dovršitvi delovne šole ne nadaljujejo pouka ne na srednji Soli, ne na strokovni šoli srednje stopnje, a so zavoljo nedoseženega 14. leta vendar šo zavezani šolskemu pouku. Ta triletna šola vzgaja k tradiciji dela, vkoreninjeni v italijanski rodbini, obenem pa nadaljuje osnovni pouk. Da se potrebam krajevnega gospodarstva bolje prilagodi, je določenih več tipov rokodelske šole. kjer se poučujejo raznoteri tehnološki predmeti v zvezi z ročnim delom.
Iz delovne šole ni le vstop v srednjo šolo in v strokovne šole nižje vrste, t. j. v rokodelsko šolo mogoč, marveč tudi ne|K>sredno v višje organizirane strokovne šole, ki jih je enako kakor srednjo šolo (nižji razredi naše srednje šole) uvrstiti v skupino šol srednjega reda. K temu strokovnemu šolstvu srednjega reda je šteti predvsem triletno profesionalno šolo (scuola professionale). Le-ta pripravlja učence za one življenjske poklice, ki zbog" posebnih potreb velikih središč ne morejo prospevati brez višje kvalificiranega ročnega dela. Kdor si hoče znanje in spretnosti, pridobljene v profesionalni šoli spojxIniti, ta obišče še dveletno tehnično šolo (scuola tecnica). V tej Soli se učenci usposabljajo zlasti za nižje uradniško poslovanje in za specialno delo v velikih industrijskih, trgovskih in kmetijskih podjetjih.
V višje strokovne šole morejo vstopiti le učenci, ki so dovršili srednjo vzgojno Solo (scuola media), ne zadošča pa dovršitev profesionalne ali tehnične šole. Te po položnju li-cejem enake šole se imenujejo instituti, ki jili je troje vrst: učiteljski institut (istituio maestrale = učiteljska šola), tehnični komercialni institut (istituto tecnico comereiale) in profesionalni institut (istituto professionale). Učiteljski Institut obsega Štiri letnike in eno loto prakse v šolah Vzgoja v teh, učiteljskemu naraščaju namenjenih šolah ni zgolj poklicna, nego obenem tudi humanistična, zbog česar ima še neko sličnost z licejem. Tehnični komercialni institut s petimi letniki združuje nauk v znanostih s poukom trgovinske, pravne in gospodarske tehnike kakor tudi s praktičnim delom. Ta institut usposablja mladino za uradnike v javni in privatni upravi. V četverih tipih se pojavlja profesionalni institut, v katerem traja pouk štiri leta. Vzgajajo se v teh institutih ah agrarni strokovnjaki ali industrijski strokovnjaki ali geometri ali pomorščaki. Tem poklicem ustrezajo poedini tipi profesionalnih institutov.
Da se tehnična in proizvajalna sposobnost kmetijstva, obrta in industrije, trgovine, kredita in zavarovanja čimbolj prilagodi zahtevam narodnega gospodarstva, za to skrbe raznoteri tečaji za izobraževanje in spopolnjeva-nje intelektualnih, tehničnih in ročnih delavcev. Te tečaje, corsi per lavoratori imenovane, vzdržujejo zlasti razna profesionalna (poklicna) združenja, a tudi država in narodna fašistična stranka jih moreta usta/navijati.
Kmetom in vsem, ki imate zemljo: Obdelajte vsako ped zemlje!
Italijanščina brez uiltelja
Spišite si zdaj v svojo beležnico snočnje glagole in jim dodajte še naslednje besede: il ritardo (ritdrdo) — zamuda in ritardo — pozno la lettera (lettera) — pismo 1'uccello m. (učello) — ptič tardi (tardi) — pozno giorno e notte (dž6rno e n6tte)
dan in noč oggi (5dži) — danes.
Prevedite in spišite si v svoj zvezek naslednje stavke:
10	non parlo aneora italiano. Essi comprano molti libri. Egli arriva in ritardo. Le mogli lavo-rano e cantano. II re resta in citti. Chi chiama? Gli uomini battono i buoi. Scrive una lettera. Voi non rispondete. I colleghi partono. Tu non dormi. Loro spediseono una valigia. Non capisce 1' italiano.
Ptice pojo in letajo. Vračaš se pozno. Bog nas (= ci, izg. či) varuje zla (:= dal male). Delamo noč in dan. Danes prejmeš pismo. On ne odpotuje. Oni spijo, Ti n« lažeš. Žena ne razume.
ČETRTA LEKCIJA.
Seznanili se bomo s ... sorodstvom in — s sklanjatvijo italijanskih samostalnikov.
V teh lekcijah smo prehodili lep kos poti. Nekateri so se morda malo upehali. Le-ti naj se kar mirno odpočijejo, da bodo lahko z novimi silami korakali z nami. Besed, ki ste si jih zapisali v svojo beležnico, ie precejšnja šuma. Nekaj je takih, da bi jih že zdaj lahko s pridom uporabljali, nekaj pa spet takih, ki smo jih morali navesti zgolj kot zgl&de za razne posebnosti. Odslej — in to naj Vam bo v tolažbo — se bomo lahko omejevali bolj na besedni zaklad, ki bo služil Vaši praktični rabi.
Za Vaše učenje se gotovo zanima že vsa Vaša družina. Poleg žene — gotovo ste ti zapomnili: la moglie — seveda tudi sin, il figlio (filjo) in hči, la liglia (llja). Morda celo sodelujejo in je Vaša žena že kdaj ponosno ugotovila: II marito (= mož, soprog) pArla italiino. In teta, la zia leija)? Pa drugi družinski člani! Navedimo jih:
11	nonno Inonnol -r- stari oče
la nonna (nonna) — stara mati
il cugino (kudžino) — bratranec
la cugina (kudžina) — sestrična
il nipote (nipote) — vnuk, nečak
la nipote (nipote) — vnukinja, nečakinja
il padre (padre) — oče
la madre (midre) — mati
il fratello (fratello) — brat
la sorella (sorella) — sestra
il suocero (su6čero) — tast
la suocera (suftčera) — tašča
il genero (dženero) — zet
la nuora (nuora) — snaha
il cognato (konjato) — svak
la cognata (konjata) svakinja
il fanciullo (fančtillo) —• otrok
il bambino (bambino) — otrok
il ragazzo (ragacco) — deček
il fidanzato (fidancato) — ženin, zaročenec
la fidanzata (fidancAta) — nevesta, zaročenka
10	scapolo (skapolo) — samec la zitella (citilla) — samica
11	vedovo (vždovo) — vdovec la vedova (vddova) — vdova
la matrigna (matrinja) — mačeha il figliastro (filjastro) — pastorek 1'orfanello m. (orfanfillo) — sirota (deček) il padrino, il santolo (padrino, santolo)
—	boter
la madrina, la santola (madrina, santola)
—	botra
♦i t.Ja^0'	,e menda ysa rodbina zbrana.
Zlahta je sicer raztrgana plahta, pa nič se je ne bojte. Spišite si jo v svojo beležnico in bo z njo mir. Jutri jo bomo namreč — sklanjali! — Za nocoj pa samo majhen dovtip:
Fra1 suflre '
—	Mta» ftglia ha »pos4to» un salumšio«...
—	t la mi a, un negoziAnte5 di comestibili«... .. "T. ™nf. fortiina7 al gi6rno d'6ggi8 avčre dči genen" ... alimentari'" ...
i med. — s ii(f mfja, moja. — » izir a «no7iitn ta
<»7»?re - porimi). - « 17* . ^lumAjo!
- s , nosocJAnte, trgo.ee. - « iiK
kwn«UhllJ, živila (Ii negozinnte di oom«.tibili =
corisii. — 7 Izg, fortrtna. »ro^n. — e i71» .1 jm..«
0007.1, dandanašnji. - . prevedl s tilnikom: imeti
zete. — i» izg. alimentari, hrauiiea.
fltev. 108.
»SLOVENEC«, fcetrtelč, im 8.
194T
Stran g
pri nerazpoloienju ?
OgL reg. pod 8. Br. 1318 od U. XU. 1938.
težil leta 1910 francoskih manevrov v Pikardijl. Od tam se je vrnil v Solun, kjer je izvedel depolitizacijo armade.
To je v kratkem razvojna pot v zgodovini moža, na katerega je domovina ie takrat gledala s spoštovanjem. Njegovo nadaljnje življenje bomo ! omenili le v nekaj kratkih stavkih. Kot podpolkov-
il
Slovenec povsod brata ima"
Vozili Brno se seveda brezplačno. Sprevodnik nam je samo pregledal osebne legitimacije in se dalje za nas ni več brigal. Ce bi bil človek potoval v rednih razmerah kot turist, bi bil gotovo vse nočne ure preslonel ob oknu in užival lepoto divje romantičnih krajev, ki smo jih prevozili in ki jih je oblivala mehka mesečina ter se kopala v snegu. Tako smo se pa zleknili po klopeh in zaspali. V vlaku smo dobili še novega spremljevalca, časnikarskega kolego g. Zora iz LJubljane, ki je iz CaČka potoval v Ljubljano, kjer bi se moral javiti vojaškemu poveljstvu. Vsi smo se spogledali in vsak se je začudeno vprašal: »V Ljubljano, saj je že zasedena.« Tudi vojaške oblasti so ga radi tega na več mestih natančneje pregledovale kakor pa nas. Ker je pa imel tako izstavljeno listino, mu nihče ni nič mogel ter je lahko potoval dalje.
Dobro uro pred Mostarjem smo si pričeli mencati oči in si drgniti roke. Zeblo nas je, da so nam šklepetali zobje. Kako pa tudi ne bi. Belgrad smo zapustili v lahkih poletnih oblekah in površnikih, med potjo nas je pa zajela prava zima s snegom in mrazom. Na cesti smo opazili tudi dolge vrste civilnih avtomobilov, ki so prav tako kakor mi vozili na jug. Na mostarsko postajo je privozil vlak točno ob šestih zjutraj. Že tu smo opazili, da je bilo mesto zelo bombardirano. Poškodovano je bilo postajno poslopje, skladišča in okoliške stavbe. Proga med Mostarjem in' prihodnjo postajo Čapljino je bila porušena ter je zato vlak vozil samo do tu. Izstopili smo vsi in ee podali v mesto. Ulice so bile posute z drobci stekla od po-pokanih šip in izložbenih oken. Mesto je pa tudi sicer nudilo precej nenavadno sliko. Že v prvi sosednji ulici od postaje smo morali obstati pred kordonom vojske. Vojaki so bili v popolni vojaški opremi. Imeli so poleg pušk še strojnice in ročne bombe ter granate. Pokazati smo morali legitimacije, najprej so pa vsakega vprašali, če ima pri sebi orožje. Prav nič prijetno se nisem počutil, ker sem bil prizadet. Pri sebi sem imel namreč revolver tipa Mauser z 9 naboji. Za orožje sem pa imol seveda tudi predpisani orožni list. Povedai sem kar po pravici, da ga imam na podlagi pravilno izstavljenega orožnega lista in mi ga niso odvzeli. Takoj smo uvideli, da so bili vsi ti strogi ukrepi zaradi Hrvatov, kl so se bili pred dnevi uprli, razorožili ostalo vojsko in jo poslali domov, sami so pa prevzeli vse orožje, ki ki ga je imela v skladiščih mostarska posadka. Ko so se pozneje morali umakniti iz mesta pred novimi četami, so odpeljali s seboj topove, strojnice, vse vrste ostalega orožja in vse strelivo ter se utaborili v skalnatih planinah. Medsebojne borbe 80 bile zelo krvave. Več nismo hoteli poizvedovati, ker prevelika radovednost v takih primerih ni na mestu. Hodili smo dalje po ulicah v smeri proti Buni. Na desni strani Neretve je na velikem letališču Še od bombardiranja prejšnjega dne gorel eden od prostranih hangarjev. V samem Mostarju smo opazili več polnih zadetkov .težkih granat. Mesto je bilo kot važno vojaško središče in zbirališče ponovno močno bombardirano.
Po dobri uri hoda po široki in trdi cesti smo radi bližajočega se letalskega napada, ki so ga napovedovale sirene mostar3kih tovarn, zavili v grmičevje in Bmo priliko porabili tudi za zajutrek. Odprli smo par konzerv in s slastjo povžili mrzlo vsebino. Povrh je dobil še vsak pomarančo. Bili smo kar zadovoljni, samo Tone Koščak je negodoval. Revežu je nagajal desni škorenj, ki mu je delal še precej neprilik in težav na nadaljni poti. Pri prvem obcestnem vodnjaku, ki ga je postavil Osrednji higienski zavod iz Belgrada, smo se tudi umili, da smo vsaj približno izgledali kot ljudje. Pot do Bune Je bila zelo, zelo dolga in je ni hotelo biti konca, čeprav smo imeli • vedno pred sabo cerkveni zvonik. Na cilj smo prišli enkrat dopoldne. Mislim, da je bilo ob desetih. Razveselili smo se, ko smo videli odprti kar dve trgovini. Obe muslimanski. Izbire pa ni bilo dosti. Vzeli smo par kil fig, nekaj pomaranč in suhega, že skoraj zdrobljenega ovčjega sira. Vse gostilne so pa bile zaprte.
Tudi v tem kraju je bilo še kar precej vojske. Po govorici so nas ljudje takoj spoznali, da smo Slovenci ln so nam sami pričeli praviti, da je več slovenskih vojakov tudi v sosednji šoli. Zavili smo s ceste ln se ustavili ob reki Buni, kjer smo zatekli zopet skupino slovenskih vojakov, ki so bili mobilizirani k letalcem. V glavnem so bili Štajerci. Zelo so se hudovali na svojega poveljnika, katerega so dolžili, da jih je spravil
v Mostar, čeprav so bili prvotno določeni za Zidani most. Pri vojakih smo se zadržali več ur in počivali. Pripovedovali bo nam zanimive stvari. Med drugim, da so v Mostarju italijanska in nemška letala že pri prvih bombardiranjih na tleh uničila z bombami in s strojnicami večino jugoslovanskih modernih letal, ki so bila zelo dobro masklrana in vsa pripravljena za vzlet. Pravili so nam, da so jih letala kar po vrsli obsipavala s kroglami iz strojnic. Hrvati so bili tudi nje razorožili in jih poslali domov. Nobenemu niso ničesar storili. Pobrali so jim samo orožje. Med potjo so jih pa zadržale zopet druge četo, vojaki so pravili, da so bili četniki, ter jih znova oborožili. Od tedaj pa do tistega dne, ko smo bili pri njih so stražili most na cesti in niso vedeli sploh nič, ali bodo tu ostali, ali bodo šli dalje. O položaju niso imeli pojma. Kako ga bodo tudi imeli, ko pa o nJem še mi, ki smo vendarle bili stalno na poti ln prihajali z ljudmi v stike, nismo vedeli prav nič. Slovenski vojaki so nam tudi povedali, da so katoličani in muslimani za ustaše in da vsi silno sovražijo Srbe in njihove čete, vse civiliste pa puste pri miru. Opozarjali so nas tudi, naj ponoči nikar ne potujemo po teh krajih, ker se povsod skrivajo ustaški oddelki, za njimi pa stikajo srbske čete. Po neumnosti lahko človek izgubi glavo. Med vojaki smo prebili res nekaj lepih ur. Pomenili smo se o vsem. Odprli smo zopet nekaj konzerv, med vojake smo pa delili pomaranče, V reki smo si tudi umili prepotene noge, nato smo se pa še sončili. Pitno vodo smo zajemali kar iz reke. V začetku se nam je malo upiralo, pozneje je pa bila kar dobra. Druge vode v teh krajih ni.
V prvih popoldanskih urah smo se dvignili in napotili dalje. Pot ee nam Je zdela zelo težavna. Noge smo kar s trudom premikali dalje. Ta del poti do Domanovičev se nam je zdel res najtežji, čeprav nI bil niti malo nevaren. Tudi letal ni bilo več. Po serpetinasti cesti 6mo se najprej dvigali na hrib, nato pa počasi spuščali proti končnemu našemu cilju za ta dan. Med potjo nas je mučila žeja. Skoraj pri vsaki večji hiši smo se ustavili in povpraševali po mleku, vinu, žganju, jajcih. Za noben denar nismo mogli dobiti ne ene ne druge stvari. Najtežje je bilo v musli-
manskih vaseh. Navsezadnje amo dobili le vode. Najmanj deset vrst Bmo je ta dan popili. Kako so mogli želodci vse to prenesti 1 Nobenemu namreč ni bilo prav nič. Proti Domanovičem smo dobili več spremljevalcev. Nekaj mostarskih družin je v strahu pred novimi letalskimi napadi odhajalo na deželo.
V Domanoviče Bmo prišli še pred mrakom. Prav lep kraj je to. Samo žal nam ljudje niso mogli ali pa niso hoteli postreči ne z hrano, ne b prenočiščem in tudi ne s cigaretami. Vset teh težav nas je rešil slovenski finacar Rudolf, ki je služboval na tamošnjem fin. oddelku. Povabil nas je v svojo sobo, v kateri je že prejšnjo noč spal tudi slovenski mornar, ki je bil na poti do svoje komande v Zeleniki. Ker do velikega četrtka ni bil dobil poziva, ie šel kar sam. V Domanovičih je moral ostati čez noč zato, ker ga prejšnjega dne niso pustili dalje uataši in so ga poslali domov. Slovenski financar je bil res dober človek. Pre-6krbel nam je 20 jajc, ocvrla nam jih je pa žena šefa fin. oddelka. Kar zadostna večerja za šest oseb. Kruh smo dobili prav tako pri omenjeni gospe, 4 1 dobrega vina nam je pa zopet preskrbe! »naš Rudi«. Postregel nam je tudi z domačim tobakom, ki ga je dobil od ljudi. Mornar, ki smo ga od tu dalje imeli med seboj kot petega spremljevalca, je imel s seboj tudi citre in nam je zaigral več pesmi. Prav lep večer smo imeli. Razumeli smo se dobro. Tudi spali smo dobro. Eni na posteljah, drugI na tleh. Voznika za Čapljino ta večer sploh ni bilo mogoče dobiti. Vsi so se bali ustašev. Prejšnji dan so namreč bili po vseh teh krajih precej ostri boji med njimi in četniki. Ustaši so bili močnejši in so razorožili povsod vse orožniške postaje in razobesili hrvatske zastave. Pozneje so se morali umakniti pred pojačanji, ki so Jih dobili četniki. Utaborili so se po gozdovih ter so iz varnih zaklonišč izza skalovja streljali na vsako oboroženo osebo, ki se jim Je hotela približati.
Prihodnje jutro, v sredo, 16. aprila, so nam vsi pravili, da lahko nemoteno potujemo v Čapljino, odkoder tudi redno vozijo vlaki proti Dubrovniku. Dobili smo tudi voznika. Na navadni kmečki voz smo zmetali svoje stvari, poskakali še sami na voz in zapustili dobro slovensko dušo, ki uas je bila vzela pod streho in nam dala vse na razpolago, kar je le mogla.
Nalahko Je pričelo pršeti. Joško Krošelj.
j nik je v svetovni vojni, ko te bila Turčija na strani j Nemčije, preprečil pristanek sovražne armade pri Oalipolrju, nato se je kot polkovnik večkrat izkazal na fronti v prvin bojnih vrstah. Kot poveljnik
Pred rojstno hišo Kemala Atatiirka v Solunu
z
prišle
zasedbo Macedonije, Tracije in Soluna so nemške čete v posest rojstne hiše Kemala Atatiirka, ustanovitelja moderne Turčije. Leta 1880 je Kemal zagledal luč sveta v Solunu, v tem lepem mestu ob morju, ki je bilo tiste dni turška last. Tu se je začelo življenje velikega revolucionarja v novejši evropski zgodovini, revolucionarja, ki je na stežaj odprl vrata svoje domovine moderni evropski kulturi in civilizaciji.
Na sredini grička, ki se valovito vzpenja med Solunskim zalivom ter med staro benečansko cita-delo, prav blizu zgodovinsko pomembne cerkve 6v. Jurija — oltar te cerkve so leta 1903 podarili nemškemu cesarju Viljemu, ko je obiskal Solun — leži v nekdaj turški mestni četrti Islahane rojstna hiša Kemala AtatUrka, »očeta Turkov«, »bolnega moža na Bosporju«. V majhni, preprosti hiši na Ulici apostola Pavla je stanoval v prvem nadstropju carinski uradnik Mustafa paša, oče Kemala AtatUrka. Na deseto obletnico ustanovitve nove, moderne Turčije, je vzidala grška vlada na to hišo spominsko ploščo s sledečim napisom v turščini, grščini in francoščini: »Tukaj je zagledal luč sveta veliki preporoditelj turškega naroda in junak balkanske enotnosti, Oazi Mustafa Kemal. Ta plošča je bila vzidana na deseto obletnico turške republike. — Solun, 29. oktobra 193.«
Mladi Mustafa je najprej obiskoval ljudsko šolo v svoji četrti, nato pa moderno ustanovo Hemsi Effendi. V tem času mu je umrl oče. Družina se je preselila na deželo k stricu, toda mati je kmalu poslala malega Kemala k teti nazaj v Solun, da bi tam nadaljeval svoje šolanje. Mladi Mustafa je nato obiskoval meščansko pripravnico, pa jo je moral kmalu zapustiti, ker se je spri z nekim učiteljem.
Mati je hotela, da bi postal mladi Mustafa muslimanski svečenik, on je pa čutil nagnenje do vojaškega poklica. Zato je stopil v neko nižjo vojaško šolo, kjer se je odlikoval zlasti po veliki ljubezni do matematike ter po veliki pridnosti. Neki profesor mu je nekoč zaklical: »Otrok moj, ne spo-
dobi se, da imava midva isto ime Mustafa! Odslej se boš imenoval Mustafa Kemal!« Kemal pomeni »odličen«, »popoln«.
Mustafa Kemal je ostal v Solunu dn leta 1892, potem pa je obiskoval vojaško šolo v Bitolju, leta 1896 pa je odšel v Carigrad, kjer je stopil v vojno akademijo. Po enem letu intenzivnega študija je jjostal oficir. Sprejet je bil v generalštabno stroko t»r je postal leta 1904 generalštabni poročnik. Med tem časom se je začel že zelo nagibati k politiki in tega ni prav nič skrival pred svojimi tovariši. Tajno pa je izdajal celo svoj list. Nekdo ga je izdal pri vladi, ki ga je dala obsoditi na tri mesece za-]x>ra. Potem so ga poslali v Sirijo, kjer se je moral boriti z Druži, loda njegov revolucionarni duh se ni pomiril. Ustanovil je taino zvezo po imenu »Domovina«. Prestavitev v Jaffo, Jeruzalem in Bei-rut je porabil za to, da je povsod širil svoie ideje ter osnavljal celice svojega tajnega društva. Uspehi, ki jih je dosegel, so se mu zdeli prejx>časni. Želel si je nazaj v svojo ožjo domovino, v Macedonijo, upajoč, da bo imel tam več uspehov. Res se mu je posrečilo, priti v Solun. Med potjo je ustanovil se v Egiptu novo domovinsko društvo. V Solunu je nadaljeval z revolucionarnim delom, dokler oblasti niso sklenile, da ga bodo zaprle. Toda njegov dober in vpliven prijatelj Džemil-beg je dosegel, da so ga prestavili na njegovo staro mesto v Jaffo. Džemli-bej je bil pozneje Kemalov notranji minister. Carigrad je pozabil nanj. Tri leta je tako živel v Siriji, potem pa so ga postavili za pribočnika f>oveljnika v Solunu.
Po povraiku v Solun je z vsemi silami pospeševal mladolurško gibanje. Povsod je organiziral, propagiral, govoril, vnemal in navduševal. Leta 1908 je kot načelnik štaba solunske armade vkorakal v Carigrad: mladoturška revolucija je zmagala. »Rdeči sultan« Abdul Hamid je bil odstavljen, ljudstvo je dobilo parlament in ustavo.
Ime Mustafe Kemala je bilo na ustih vseh Turkov. Kot zastopnik vojnega ministra se je ude-
II. turške armade je vrgel Ruse is Kavkaza. S turškim prestolonaslednikom je takrat obiskal nemški glavni stan mlad, ponosen turški oficir, tedaj že general: Mustafa Kemal paša.
Vojna gre proti koncu. Prevzel je vodstvo VII. armade, ki je v Palestini branila pristop do Sirije. Bitka je bila tu zgubljena, toda njegova armada 6e je v redu umikala do Taurusa, kjer je zadržal sovražnika. Tukaj jx>teka tudi današnja turška meja.
Kar sledi tem dogodkom, je triurni politiine voditeljske osebnosti Kemala Paše. Ko 60 Turčijo preplavile antantine čete, je postal leta 1919 inšpektor III. turške armade s pravicami generalnega guvernerja za ves vzhodni vilajet Anatolije. Tu je zopet ustanovil narodno organizacijo, je odstopil kot inšpektor ter je odložil oficirsko službo. Za Carigrad je bilo skrajno revolucionarno dejanje njegova izpoved, da Carigrad ne more več izvajati nobene oblasti nad Anatolijo. Ob njem se je ustanovil narodni kongres, ki je bil zametek »Turške velike narodne skupščine«, s sedežem v Ankari. Padišah in kalif sta poslala nadenj vojsko. Kurdi so se uprli in Mehmed VI. je podpisal sramotni mir v Sevresu. Narodna skupščina v Ankari pa je izročila vladne posle »Izvršilnemu svetu«, ki je bil dejansko prava vlada nove turške republike, katere
»zmagovalec«. Na dan 29. oktobra 1923 je bila slovesno proglašena turška republika. Predsednik je Gazi Mustafa. In f>olem se prične rast nove, mlade Turčije. Za Turčijo je bil to prelom časov. Zrasel je nov red, ki se je boril za veliko idejo moderne, nove Turčije. Turško ljudstvo pa je dalo svojemu voditelju novo ime, najlepšo, ki mu ga je lahko jxxielila narodna zvestoba in ljubezen: »Ata-tUrk« — oče Turkov. On pa je postal iz Kemala Kamal: trdnjava. Katnal Atattirk!

Vesli iz Spodnje štajerske
Osebne novice iz Maribora. Za šefa mariborske policije je bil imenovan dvorni svetnik VVallner, za predsednika okrožnega sodišča dr. Mally, za komisdrja okrajnega načelstva na levem bregu dr. Toescher, čigar oče je bil za časa bivše avstro-ogrske monarhije oficir v takratni mariborski kadetnici. Vodstvo mariborske bolnišnice je v rokah dr. 1 halmanna, sanitetni referent na okrajnem glavarstvu Marilwr levi breg pa je dr. Sabadoš, dosedanji zdravnik v Marenbergu.
Nov tednik v Mariboru. V Mariboru je izšla prva številka novega tednika z imenom »Štajerski gospodar«. Glavni urednik novega lista je dosedanji urednik »Marburger Zeitung« g. Friderik Golob. List tiskajo v Mariborski tiskarni.
Na posameznih ljudskih šolah v Spodnji Štajerski se je pričel redni šolski pouk. Toda samo za dečke od 10. do 14. leta. Pouk je samo v nemščini.
Na bivšem "banovinskem vzornem posestvu v
Svečini, kjer je bila prej kmetijsko-gospodinjska šola, so sedaj tečaji za nemško mladino. Zavod sam bodo v kratkem spremenili v Ilitlerjugend-heim.
Cene na mariborskem živilskem trgu. Na
mariborskem živilskem trgu ie na razpolago obilo krompirja, katerega prodajajo po 14 do 15 din za merico. Jajca so po 1.25 din komad, mleko stane kakor doslej — "i din liter.
Delo v mariborskih tekstilnih tovarnah. Tekstilne tovarne Hutter, Doctor in Drug ter bivša tovarna M. Rosnerja, v redu obratujejo.
Dobro sredstvo proti moljem
Vsaki predmet v sfanovanju, ki ima v sebi le kaj volne ali ustrojene živalske kože, ni varen pred nenasitno požrešnostjo moljev, oziroma njih ličink, ki na leto uničijo milijonske vrednosti. Sodobna kemija pa je dala ljudem v roke sredstvo, ki je zelo uspešno, ker prinaša moljem smrt, ljudi pa rešuje velike bojazni, da bod molji morda v kratkem uničili njihove obleke. Novo sredstvo zoper molje je »eulan«. Vsak predmet, ki jc enkrat impregniran z eu-lanom, je za vedno varen pred molji. Najbolje je, da že kupimo tako obleko, ki je impregni-rana z eulanom. Če pa še ni impregnirana, lahko to storimo tudi pozneje sami, ker je eulan brezbarven, brez duha in ne pušča nikakih madežev na obleki
Oreen:
10
Lu< in tema
Bil je tisti glas, katerega sem čul skozi vrata, samo da je bil sedaj moduliran v nežnejši in laskavejši ton.
Ko sem nato pogledal Gryceja, da bi videl na njem vpliv celega prizora, on se Je samo priklonil gospodični in smehljaj, s katerim jo Je pozdravil, Je bil skoraj oduren. Njene sestrične še pogledal ni, čeprav Je ona uprla vanj oči, ter ga gldala s polnim krikom svoje bolne duše.
Razžnlostil sem se na tem, pa sem pozabil, da je Mary Leavenworth govorila pozabil sem tudi na njeno prisotnost, pa sem stopal proti njeni sestrični.
V tem Je padla Grycejeva roka na molo ramo in velel mi Je obstati.
»Gospodična Leavenworth govori z vami!« ml Je dejal.
Tedaj sem se zavedel. Obrnil sem se od one, kf me je tako zanimala, izustil neka! besedic v oprostitev Mary, ter ji ponudil svojo roko, da jo spremim.
Z mesta se je spremenil izraz bledega in oholega Marynega obraza skoraj v smeh — in jas nisem še nikdar videl ženske, kl bi sc znala tako spremeniti kot Mary Leavenworth. Gledala me Je tako odkrito in šepetala mi Je skoraj ganljivo:
»Vi ste tako dobrohotni! Ravno potrebujem nekoga, da ml pomaga v tem strašnem času, a moja sestrična Je danes tako čudna in nenavadna! Na očeh se ji vidi nek duševni nemir.«
Kje je sedaj, sem pomislil, ona strašna in junaška prerokinja s svojo nepopisno ljubeznijo in oholo zavestjo na obrazu in v vedenju, ka-kr&nn «em videl, ko sem vstopi! v prekrasno sobo? Ali nas namerava napeljali na krivo pot,
ali misli, da nismo razumeli one strašne obtožbe, katero smo čuli v kritičnem momentu?
Tudi Eleonora Leavenwortb, ki se |e oprla na detektivovo roko, Je kmalu osvojila mojo pozornost, prevzela me je vsega. Tudi ona se je medtem zbrala, čeprav ne tako čvrsto kot njena sestrična. Noga ji je klecala, ko je stopala, roka ji je trepetala v Grycejevi kot list na trepetliki.
»Kako sem srečen, da nisem nikdar stopil v to hišo!« sem el dejal pri sebi, pa vendar mi Je bilo ljubo, da sem bil ravno Jaz dotični, ki Je prodrl v tajnost in da sem Jaz Cul ono strašno izjavo.
Podpiraje eno gosj>odično, a čuteč več zanimanja za drugo, sem stopal polagoma po stopnicah te nesrečne hiše in končno stopil v dvorano, v kateri so inkvizitorji zakona na nas nestrpno čakali.
Ko sem prestopil prag dvorane in zagledal obraze, katere sem bil zapustil pred malo Časa, se mi je zdelo, da sem bil odsoten leta in leta. Toliko more človeško srce občutiti boli in jeze, kadar nastopijo važni trenutki življenja...
Vit
Mary Learenworth.
Kdo še ni opazoval učinka sončnega Žarka, kadar naenkrat obsije našo zemljo izza težkih, črnih in gostih oblakov? Tak je bil vtis v sobi, ko sta obo lepotici vstopili. Obe bi bili pri vsaki priliki pritegnili občudovanje nase, kolikor Jc bilo to še v vočji meri sredi te strašne tragenije — pred možmi pravice in postave.
Odj>eljal sem svojo spremljevalko o najodda-ljenejši kot v dvorani, in potem sem se ozrl po njeni sestrični Eleonori. — In sedaj Je bila gospodična Eleonora, ki se mi je bila zdela gori v sobi slabotna, zbrala vso moč, da se pokaže hrabra. Podpiral jo ie detektiv. Ko je vstopila v sobo, je pogledala po okolici ter so koroner ju Spoštljivo priklonila, kar je takoj pričalo, da Je
fino In nežno vzgojena. Prinesli so jI stol, na katerega je sedla kot odlična dama, ki žanje tri-umfe v salonu, a ne kot žena, ki stoji pred preiskovalnim sodnikom — kot obtoženka.
Bila je to gledališka igra, kl ni zgrešila svojega namena. Vsak šepet Je potihnil, oči so se povesile, na obrazu vseh se Je pokazalo neko prisiljeno spoštovanje.
Tudi meni, ki sem jo videl malo prej v drugačni podobi, Je bilo nekoliko laže. Toliko neugodnejše sem bil iznenaden, ko sem zapazil, da je njena sestrična, ki je sedela poleg mene, uprla svoje velike oči z izrazom vprašanja na svojo sestrično. Boječ se, da ne bi tudi drugi opazili tega pogleda, sem prijel Mary Leavenvvorthovo za roko, s katero je krepko držala stol in Jo resno hotel opozoriti, naj bo oprezna. Tedaj jo je zbudila iz tega položaja njeno ime, ki ga je zaklical koroner. Hitro je obrnila svo| pogled od sestrične in ga vrgla na sodnike. Bila je pripravljena odgovarjati na stavljena vprašanja.
Nihče si more predstavljati strahu, ki me je ta hip obšel. Naravno sedaj Je stala tu čisto udomačena, a jaz sem vedel, kako zna vzplamteti. Ali bo tudi sedaj ponovila svoj sum? Ali Je sovražila svojo sestrično? Ali bo ta pred tujimi ljudmi obdolžila svojo sestrično, kakor jo obtožila v svoji sobi, ko sta bili sami?
Z njenega obraza nisem mogel razbrati nakan, pa sem še enkrat pogledal na Eleonoro. Bila Je prestrašena in razburjena, kar sem lahko umel. Ko Je morala govoriti njena sestrična, se je vsa stisnila, roke oo jI pobledele kot mrtvaške.
Izpovedba Mary Leavenworthove je bila jx>-vsom kratka, po nekaterih vprašanjih, ki so se največ nanašala na njen položal v hiši in razmerje proti umorjenemu, je bila pozvana, dn pove, kaf ve sama o umoru, o odkritju po svoji sestrični in družini.
Dvignila je čelo, na katerem se še ni pojavil noben Bled skrbi aii tuge in spregovorila z zvonkim glasom-'
»Gospodje, stavljate mi vprašanje, na katero vam ne morem odgovoriti po svojem nazoru. O umoru in njegovem odkritju vem toliko, kolikor s mi povedali naši.
Srce mi je tolklo od radosti. Opazil sem na Eleonori, da ji je odleglo in da ji je po čelu zasijal žarek nade — kakor kadar objame sončni žarek mramornat kip.
»Zdi se vam gotovo čudno,« je nadaljevala Mary resnobno, da Jaz še nisem stopila v sobo,
v	kateri leži moj ujec. Čustvo mi ne dopušča, da gledam ono. kar je bilo tako grozno in kar tako trga Srce. Eleonora jo bila tamkaj in ona vam more povedati.,.«
»Gospodično Eleonoro bom kasneje zaslišal,« jo je prijazno prekinil, ker je brez dvoma dobro uplivala nanj eleganca dražestnega dekleta... Mi hočemo zvedeti, kar ste videli vi. Vi trdite, da prav nič ne veste, kaj se je zgodilo v oni sobi po odkritju?«
»NIČ, gospod!«
»Samo kaj se Je zgodilo v hiši?«
»V hiši se ni zgodilo nič nenavadnega,« je odgovorila nedolžna.
»Kaj vam ni znano, da se je vaša sestrična onesvestila, ko je zagledala ujca?«
»Da, no, to je čisto naravno.«
»Ali se ne spominjate, da se je sestrična vrnila iz ujčeve sobe, ko se Je onesvestila?«
»Da, gospodi«
»Z nekim papirjem v roki?«
»Papirjem?« je vprašala obrnivši se k svoji sestrični. »Eleonora, kaj si imela kak papir v roki?«
Bil Je to moment največje napetosti. Eleonora Leavenworth bo je vsa stresla pri besedi »papir« in ravno je hotela odgovoriti na naivno vprašanje, ko je zamahnil koroner z roko.
»Sedaj ne zaslišujemo vaše sestrične, temveč
vi	nam povejte, kaj 6te sami opazili!«
Mati oglasi
* "JI* •flulk valja na*a Nm<> I dlai tanlte>Tan).k1 •rlaal Ule Dabala U.kan* aaalavaa baaad« M rašaaaja ivajaa. Najmanjši u«et aa mali aalaa U d I a. • Mali •glaal aa »laAajaia takoj prt aanrflla. • Pri aglaalb •aklamaaca aaataja aa raAaoa aaokalaoaka. I mm vlaoka •atltaa mtlu pa I dla. • Za plameaa adrovere slada _ malih aclaaa« traka artlatlU aaamka.
B Službe B
Dobe:
Šiviljo
popolnoma samostojno za boljša dela, sprejmem takoj : Salon A. Augustln, Ljubljana, Gajeva ul 8. ocvhkšt. švmavstln : ta—
Samostojno gospodinjo
aH služkinjo Iščem. Nastop takoj. Grad Mirko, DragomelJ, p. Domžale.
Kočijaža
ln za vsa hišna dola ISČe hotel Strukel.

Dve kočiji
dvo-ln štirlsedežno, popolnoma dobro ohranjeni, po ugodni ceni prodam. — Naslov v upravi pod S t. 6782.
Otroški voziček
globok, poceni prodam. — Bezenškova ulica 28, Zelena jama.

Oddajo:
Komfortno stanovanje
trisobno, v centru mesta, se takoj odda mirni, snažni stranki. Ponudbe pod »Točen plačnlk«-69,1X na upravo »Slovenca«.
■ Subc ■
J Ude:
6-8 neopremljenih sob
Ifčemo v sredini mesta, ne previsoko, ako nI dvigala. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Bt. 6907.
		
Vsakovrstno zlato		
brlljaot« Id (rebro
kupole po najvISjib cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ollra 8
Vrtno klop
'(lito železo) kupim. Naslov s ceno na upravo »Slovenca« pod St. 6879.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah (CERNE, juvellr, Ljubljana Wolfova nlica it 8
B citfttiicl
Poziv
Šolar Valentin, Topole 4, p. Selca nad Sk. Loko! Stroj prevzemite takoj I
Poziv
O. Hočevar Jožef, Dvorska vas St. 1. p. Velike Lašče. Pridite takoj po mlatllnlco, dobava kasneje ne bo mogoča.
Prosim, da se javi
na moj naslov dotični pleskar, ki Je prevzel v oktobru preteklega leta v pleskanje pohištvo od mizarja Alojzija Štruklja, Ljubljana, Sarajevska 9. MoJ naslov: Matija Men-cej, Ljubljana, Jelovško-va ulica 26 (Trnovo).
Posestva
Trgovsko hišo
« tremi lokali in Šestimi stanovanji, ugodno prodam. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Ugodno« 6423.	(p
Hišo
v Spod. Zadobrovl, i dvema sobama, pritiklinami. pripravno za veliko akla-diSče. oddam takoj v najem. Poizve se pri I. Ora-4em, Moste—LJubljana.
Zamenjam hišo
obstoječo lz več stanovanjskih prostorov ln lokalov, v centru Maribora, ob cesti poleg državnega mostu, za stanovanjsko hišo v Ljubljani ali bližnji okolici. Dopise poslati na upr, »Slovenca« pod »Zamenjava 45«, 6846.
F. S. Finžgar t Pod St?0f>0<ffl Iffl SOflCeiI»
Povesi davnih dedov
175.
176.
Stavbne parcele
ob aveniji naprodaj. Ponudbe pod »Vogalna«-6901 na upravo »Slovenca«.

Kdor ve kaj
o mornariškem oficirju (kapetanu korvete) Josipu Sakslda, naj izvoli po možnosti ustno obvestiti Vladlmlrja Sakslda, Ljubljana, "Dvoržakova 3-II.
Pohištvo
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, trd les, prodamo. Pisarna Sv. Petra nasip 17, pritličje.
177.
178.
175.
Iztok je začel pripravljati načrt, da zbeži nazaj k Slove-nom. Naletel je na
starega slovenskega vojaka, ki mn je izdal ,da vsi Sloveni v njegovi stotniji žele samo domov. »Vsi smo za tebe, samo ukaži!«
176.
Nekoliko dni pozneje je odrinila o polnoči z Epafrodito-vega vrta tenka šajka z Iztokom in Ireno. Nebo je bilo nastlano z zvezdami. Za njo pa sta se spustila dva večja čolna..,
177.
Na obali pa je slonel Azbad in mislil: »Napad mora uspeti. Ireno meni, Iztoka smrti. Despojna bo zadovoljna.«
178.
Naenkrat grozen krik in pljusk v valove. Veslarja ni več v čolnu. V čolnič sta se zasadila dva železna kavlja in roke so planile po Ireni in Iztoku.
Spalnica
(čeSnjev len), kuhinja 8 posodo naprodaj v Mal-gajevt ulici 8-III, Ljubljana. Eventuelno zamenjam z Mariborom.

Travnike v obdelavo
oddam proti primernemu deležu pridelka. Ponudbe na 2agar, Beethovnova ulica 10, I. nadstr.
mmm
za živali
Iščem črno kobilo
na glavi Ima zvezdo, zadnja leva noga v blnc-Iju bela, žig St. 286. — Sporočiti proti lepi nagradi Hrlbovšek Antonija, Motnlk.
Iščem konja »Simel«
sivega, St. 1512. — Ignac Leveo, vaa Pristava 4, Mengeš.
Vsem županstvom
in privatnikom! Za konja-fuksa, ki sliSi na »Sargo« (153'173—1933), z žigom Stev. 346, oddanega 3. aprila na JežicI 3. bateriji, plačam najditelju 1000 din nagrade. Avgust Hode, Suhadole 22, p. Komenda, okr. Kamnik.
Imam konja fuksa
ki je Imel v grivi napts : Urašlč Anton, kraj pa Tržič ali Tržišče ali Tržno (nI bilo razločno) Stev. 32. Naslov: Meglen Franc, Kal St. 7, p. Za-gradec, obč. Ambrus, Dolenjsko. — Lastnik naj se takoj Javi.
Vsem občinam
in privatnikom, ki kaj vedo o sledečih konjih: Konj fuks lisec, potrjen na Ježlcl, žig 2189, s komatom in vozom od spredaj široka kolesa, od zadaj ozka. Kobila prama llska, spredna noga rav-nodllka, žig 3518, z komatom ln vozom parlzar-jem, vzet za Dobravo. Konj fuks lisec, žig 3519, s komatom, vzet za Dobravo. — Kobila llska »Mlja«, na levem ušesu Ima svežo malo rano, žig 3520, — naj sporoče proti dobri nagradi na naslov: Franc Švigelj, lesna Industrija na Bregu, poŠta Borovnica.
500 din nagrade
dam tistemu, kl ml sporoči, kje so nahaja konj fuks Ime »Pubi«, srednje težak, star 7 let, z liso na glavi ostrižene vln-celne, z grivo na obe strani, stari žig 1024 rep iz srede odrezan. Jakob Rotar, Brezovica št. 32, pri Ljubljani.
Iščem konja
na desno oko »lep, pram, visok 163 cm, 8 let star, oddan Škofja Loka—Bitnje 3. aprila, razpuščen St. Rupert-Mirna. Nagrada 1000 din. Sporočite na naslov Kastelic Ježe, V. Mlačevo 11, p. Grosuplje.
Iščem konja prama
z žigom St. 151, na čelu Ima zvezdo, po hrbtu črni pas, Je pobešenega križa, zadnja noga na blnclu bela. Sporočila proti nagradi 500 din. — Končar Anton, Vnajnarje 10, p. Prežganje pri Litiji.
Imam dve kobili prami
stari 8 let. Ena Ima zadnje noge malo bele, druga Ima na glavi majhno belo liso, širokega križa ter fuksa, mokra, na glavi z belo liso. Brez žigov. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6837.
Črkoshkarski atelje
franc Vricelj
bivši solastnik tvrdke PRISTOV - BRICELJ
Šelenburgova ul. 6 - tel. 38-58
specialist za slikanje napisov, grbov, transparentov itd. na steklo in vse druge predmete o -------------------------
Iščem konja šimelna
star 10 let, velik 160/180. Na desnem stegnu Ima brazgotino, se rad valja. Rep ima prlrezan do kolena. Proti nagradi sporočiti na naslov : Pristav Anton, Radovljica 38.
Konja - lisca
žig 2369, srednje velikosti, na čelu bela lisa, 7 let star, in (šargo) žig 4162, velike ln močne postave, star cca 12 let, pogrešamo. Kdor o njih kaj ve, naj to proti dobri nagradi javi na naslov Franjo Zdravlč, Dolgavas 17, p. Kočevje.
Iščem kobilo
»Vido«, vis. 151 cm, skoraj črno, z belo liso na glavi, na levi prednji nogi Ima celo podkev zara dt počenega kopita. Oddal sem Jo 3. aprila v žabnlco v vojašnico drugI četi In Ima St. 15. Kdor ml Jo pripelje nazaj ali pove, kje se nahaja, dobi nagrado. Ivan Blzovlčar, vrtnar, Ljubljana, Kole-zljska ulica 1(.
Zahvala
Globoko ginjeni spričo mnogoštevilnih izrazov odkritosrčnega sožalja ob smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne, blage matere, stare matere, sestre, tete in svakinje, gospe
Margarete Zupančič roj.Jamšek
vdove šolskega svetnika in profesorja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki z nami sočustvujejo in ki so dali tako lepe dokaze ljubezni in spoštovanja za plemenito pokojnico!
Zalnjoče rodbine: Zupančič, Jamšek, Dimnik, Scaria, Tanzher
600 din nagrade
dam, kdor ml preskrbi konja fuksa, mera 156/174 cm, žig 87. Oddan Je bil X. plan. bat. v Tržišču. Sporočila na Pavle Ma-rlnček, Cešenlk 7, p. Dob pri Domžalah.
Kobila prama s št 170
oddana v 40 polk, X mltr. boj. kom., se dobi pri F. Kastelic, V. Račna 13.
Iščem kobilo
»Zora«-prama, vis. 169, obseg 176, stara 8 lat. Leva noga spodaj siva, zadnji beli, na glavi bela pika. 21g St. 3000. Sporoči na naslov Puhar Ivan, Dolsko 31 ali Klander Fr. Grubarjevo nabrežje 8, Ljubljana.
Iščem konja fuksa
z liso malo postrani od čela do nosa, rjavo ped dolgo pristriženo grivo, od grive do repa temen pas, zadnje noge bele pfl bicllh, leva noga malo višje, srednje rasti, v grivo Je dobil St. 108. Sporočila proti nagradi Ru dolfu Vrečarju, Sneber-Je X, p. D. M. v Polju,
Iščem kobilo fukso
staro 4 leta, na glavi Ima dolgo belo liso, na nogah malo hraste (Ica), oddana na vežbe v Sodražlco. — Konj fuks ima dolgo liso na glavi, star 4 leta, žig St. 3058, na zadnji nogi belo liso. Komur je kaj znano o njih, prosim, da sporoči proti dobri nagradi na naslov Vladko 2nldaršlč, Smaroto št. 6, Stari trg pri Rakeku.
Imam konja fuksa
E belo liso na glavi, zadnja desna noga do členka v šplco bela, prednja leva malo bela. Je povitega života, star okrog 6 let, Stev. 851. Lastnik ga dobi pri Antonu Modl-cu. Ižanska cesta 297 LJubljana.
Iščem dva konja
X. fuks, mera 169/177, t belimi ustnicami; 2. fuks, žig 3808 oprema In voz), mera 150/160, zadnja desna noga bela. Sporočila proti dobri nagradi 600 dinarjev Antonu Jakopiču, Vldem-Dobrepolje.
Iščem kobilo šimlo
165/182-1926, ajznšlmla, brez voj. številke, z opremo ln vozom. Kdor bo javil, bo dobil nagrado. Zupančič Rudolf, Dolsko, Dol pri LJubljani.
Iščem kobilo sirko
staro 8 let, št. žiga 3092, oddano na vežbe na Je-žico, Komur Je kaj znano o njej — prosim, da sporoči proti nagradi na Borec Anton, Smaroto 7, Stari trg pri Rakeku.
1000 din nagrade
dobi, kddr ml izsledi vola, pristnega slvca, žig št. 317, težak 700 kg, na glavi ima drobne kodre. Terezija Urbas, Planina 16 pri Rakeku.
Iščem dva konja
fuksa, z belimi lisami na glavi. Prvi Ima zadnjo levo nogo belo, mera 164-178, drugi napol žrebec, malo viden, mera 162/175. Sporočila proti dobri nagradi na Velkavrh Franc, Brezovica 16.
500 din nagrade
Kobila fuksa z dolgo liso na glavi. Prva desna čez vlncel bela. Po životu nekoliko bele dlake vmes, Težko diha. Stara 10 let, vis. 160/180, na kopitu žig štč 1242. Novak Franc, Ljubljana, Zaloška c. 141.
Iščem konja fuksa
z majhno belo liso na glavi, star 6—7 let, na zadnji desni nogi rostan tik nad kopitom, žig 3064, oddan na vežbe na Ježl-co. Komur Je kaj znano o nJem, prosim, da sporoči na naslov Strle Lojze, Kozaršče 16, p. Stari trg pri Rakeku.
Dva konja, voz in opremo
iščem. Konj fuks št. 3039, na glavi dolgo belo liso. Kobila prama, kostanjeva, št. 3038, na glavi dolgo belo liso, stara 6 let, na zadnji levi nogi belo liso. Voz ln vsa konjska oprema pod št. 3039. Oddano na vežbe na Ježico. Komur je kaj znano o enem ali drugem, prosim, da Javi na naslov Truden Janez, Nadlesk 37, p. Stari trg pri Rakeku.
Iščem konja
(tropaslrc), glava rdeča, star 6 let, žig 3082, oddan na vežbe na Ježico. Komur Je kaj znano, prosim, da proti dobri nagradi javi na naslov Strle Janez, Podcerkev 6, p. Stari trg pri Rakeku.
Iščem kobilo fukso
staro 6 let, mera 154/176, na glavi široka bela lisa, zadnje noge odo, nad vin-clnom bele, žig 3056. Komur je kaj znano o njej, prosim, da javi na naslov LekSon Franc, Klance 33, Stari trg pri Rakeku.
Učence
srednjih ln osnovnih Sol se bo v tečajih poučevala italijanščina ln nemščina. Honorar nizek. Informacije in vpis dnevno od 13.30—14.30 na Smar-tinski cesti 10.
Tečaj
Italijanščine ln nemščine za železničarje in druge uslužbence — Informacije Smartinska cesta 10.
Nemški tečaj
za konverzacljo. Informacije ln vpis dnevno od 13.30—14.30 na Smartln-skl cesti 10.
Knjige
Slovar
slovensko - Italijanski in italijansko - slovenski zopet v zalogi po ceni 25 dinarjev. Obsega 260 str. Knjigarna Ant. Turk, LJubljana, Pražakova 12.
Ali
ste ie
naročeni
na
Vsak
naročnik zavarovan
Bomo
Podgane
ln miši uničujte a odgovarjajočimi, strokovno sestavljenimi Ing. Prez-ljevlml MIKROTAN ma-žaml ln zrnjem. Ljubljana, Wolfova ul. 3/1., tel. 34-73.	1
Cepilna smola
^kg 8 din, yt kg 16 din. Ing. Prezelj, Ljubljana, Wolfova 3/1., tel. 34-73.
Prevajamo
v Italijanščino ln nemščino ter obratno. Sestavljamo pisma ln vloge v raznih jezikih. Preskrbimo razne naslove ln listine. Izvršimo vse posle ln pota. Poslujemo solidno, zanesljivo ln diskretno. »Servis Biro«, Ljubljana, Sv. Petra c. 27, I. nadstr. Tel. 21-09.
Božja previdnost nam je utrgala iz naše srede našo nad vse ljubljeno ženo, mamo, staro mamo, sestro, taščo, teto in svakinjo, gospo
Uršulo Debevc
ženo posestnika, gostilničarja in mesarja
Pogreb bo v četrtek, 8. t. m., ob desetih dopoldne na pokopališče pri Sv. Duhu. Prosimo tihega sožalja.
Sv. Duh pri Krikem, dne 7. maja 1941.
Žalujoči ostali
Za tiskarno v Liubliani: Jože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Jožo Sodi«
Urednik: Viktor Čenči?