fcn? r: £>L v KO
©M0YINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN I IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 149
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 27, 1938
LETO XLI. — VOL. XLI.
Francozi prerokujejo konec vojne v Španiji, ko je Italija začela umikali svoje čete s fronte
Paris, 25. junija, Uradni francoski krogi prerokujejo hitri konec španske civilne vojne, ko je začela Italija umikati svoje čete iz fronte pri Tortosi in Castel-lon. 5,000 laških vojakov je včeraj odpotovalo iz Španije.
Pričakuje se tudi, da bo Rusija začela umikati svojo vojaštvo in da bedo razne tujezemske čete zapustile fronto. Na strani generala Franca se je dosedaj borilo nekako 50,000 Italijanov in Nemcev, in enako število tu-jezemcev se nahaja pri lojali-stih.
Francozje so prepričani, da nobena armada, potem ko jih bodo zapustili tujezemci, ne bo mogla zmagati v Španiji. Pričakuje se tudi, da bodo zrakoplovni napadi na civiliste v mestih prenehali.
Vsi vojaki, ki so pod poveljstvom generala Franca na Ca-
stellon fronti, so sedaj sami Španci, razven, da je vmes nekaj Mavrov. Španci so mnogo bolj navdušeni za Francovo armado kot za lojaliste.
Francija pričakuje obenem, da bc Rusija prenehala s pošiljanjem orožja komunistom v Španiji. Da ni Rusija poslala tekom zadnjega leta za skoro sto milijonov dolarjev vrednosti strelji-va, bi bilo španske vojne že zdavnej konec.
Rusija še ni uradno izjavila, če se bo njena armada umaknila iz španske lojalistične fronte. Tcliko je sedaj gotovo, da je Francija zaprla mejo proti Španiji in da nobena pošiljatev ne bo več dovoljena lojalistični armadi. (V tem je najbrž vključena tudi "ambulanca" ameriških komunistov, ki se bo morala žalostno vrniti v Ameriko. Op. ured.)
Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Novo poslopje KSKJ gradi slovenski podjetnik
Glavni urad K. S. K. Jednote poroča, da je stavbinski odbor dddal delo, oziroma sprejel pogodbo kontraktorja Mr. Frank Vertovca, ki bo zgradil novi Jed-notni dom v Jolietu in ki bo veljal $100,000. Odbor K. S. K. J. se je pri oddaji pogodbe držal gesla: Svoji k svojim. Dne 3. julija bo položen vogelni kamen novega Jednotnega poslopja in so številna društva na delu, da bo slavnost toliko bolj veličastna.
Pripravljalni odbor za konvencijo K. S. K. Jednote objavlja v "Glasilu," cla naj pridejo delegati na konvencijo, ki se vrši v avgustu mesecu, "primerno oblečeni." Odbor piše, da se je 7. junija, 1915, tudi vršila neka konvencija v Evelethu, Minn., in je tedaj padlo na isti dan za 12 palcev snega. No, v avgustu mesecu menda j a ne bo kaj podobnega, toda Minnesota ima muhasto vreme, kot piše pripravljal-
ni odbor.
Dne 2. junija je bil na Creigh-ton univerzi v Omaha, Nebraska, promoviran za doktorja vsega zdravilstva naš rojak dr. Frank John Gorišek, ki je že poročnik v zdravniškem oddelku ameriške armade. S 1. julijem nastopi službo v bolnišnici sv. Marka- v Salt Lake City, Utah. Oče in mati sta mu Frank in Josephine Gorišek, ki bivata v Sco-field Utah, v kateri državi je bil naš doktor tudi rojen.
53 oseb je vložilo prošnje za drugi državljanski papir te dni v Jeffersonu, Ohio, ki je glavno mesto Ashtabule county. Med njimi je 17 Slovencev. Zaslišani bodo 3. oktobra, kot nam je povedal zvezni eksaminer.
V Diamondville, Wyo., je umrl poznani rojak John Kočevar, star 69 let in rojen v Ljubnem ha štajerskem. Bolehal je nad leto dni. Tu zapušča štiri sinove in štiri hčere.
Odličen državni poslanec v New Yorku aretiran
New York, 26. junija. Tu so detektivi aretirali odličnega odvetnika in državnega poslanca Edvarda Morana, ki je obtožen, da je vzel $36,000 kot podkupnino. Pozneje je bil izpuščen pod varščino $10,000. Odvetnik Mo-ran je pisec knjige, ki je znana med odvetniki in v kateri piše zakaj odvetniki ne bi smeli biti podkupljeni. Ako bo spoznan krivim, bo obsojen v 20 let ječe.
--o-
Potovanje v domovino V soboto so odpotovali iz New Yorka potom parnika "Vulca-nia" sledeči rojaki in rojakinje: Viktor Skok z ženo Mary in sinom Friderikom. Potujeta v Reko. Obiskali bodo več krajev v Italiji in Jugoslaviji. S seboj so vzeli tudi svoj avto. Nadalje je šla na obisk tudi Mrs. Rose' Ste-govec, ki potuje v Rakek, kjer bo obiskala svojce. Vsem tem potnikom je preskrbela tvrdka A. Kollander vse potrebno za potovanje. Vsem skupaj želimo srečno pot in zdrav povratek! Iz New Yorka
Miss Olgica Belaj, hčerka našega trgovca Franka Belaj a, pošilja prijazne pozdrave iz New Yorka. Thank you, Ollie!
V jeseni nastopijo boljši delavski časi
New York, 25. junija. V in. dustrijskih krogih so prepričani, da še delavski položaj obrača na bolje. Zlasti jeklarne poročajo, da bedo' tekom poletja bolj zaposlene kot so bile dosedaj in pričakujejo do jeseni skoro normalnih časov. Tudi avtomobilska industrija naznanja, da so se časi nekoliko izboljšali. Naročila prihajajo v večjem številu kot pa zadnjih 20 tednov. Južne železnice so naročile 60,000 ton železniških tračnic, ki morajo biti gotove do konca decembra. Manjše industrije se oglašajo z dobrimi naročili. Tudi industrije, ki se pečajb z izdelavo far-marskega orodja, poročajo, da dobivajo večja naročila, ko je sedaj gotovo, da bo vlada prispevala za ameriške farmarje skoro en tisoč milijonov dolarjev.
Delavci so se zabarikadi-rali v tovarni
Newton, Ia., 25. junija. Kakih 350 delavcev, ki so zaposleni v tovarni, ki izdeluje znane Maytag pralne stroje, se je zabarika-diralo v tovarni. Formani tovarne so jetniki delavcev, ki spadajo k C. I. O. uniji. Uradniki unije so izjavili, da je nastal štrajk brez odobrenja unije. Pogodba med kompanijo in med unijo je potekla 1. aprila. Delo v tovarni je bilo ustavljeno 9. maja, ko delavci niso hoteli sprejeti 10 odstotno znižanje v plačah. Mnogo delavcev še zeli vrniti na delo, toda ker so štraj-karji zasegli tovarno, je to nemogoče.
--o-
Hrvatske slike
V soboto 1. julija bodo kazali v Norwood gledališču od ene ure popoldne do pol šeste ure zvečer originalne zvočne filmske hrvatske slike, ki so dospele iz domovine. Slike imajo nešteto prizorov iz domovine, iz Bosne, Dalmacije, Hercegovine in ostale Hrvatske. Na filmih vidite stare hrvatske narodne noše, običaje in življenje naroda. Je to prvič, da se kažejo enake slike v Clevelandu.
Smrtna kosa
Po dolgi bolezni je danes zjutraj umrla Mrs. Mary Malovrh, rt;jena Jeglič, stara 71 let. Stanovala je na 991 Ansel Rd. Doma je bila iz vasi Pristava. V Ameriki je živela 37 let. Tu zapušča sina Mihaela. Pred sedmimi leti je umrl njen soprog, dobro poznani bivši organist pri hrvatski cerkvi sv., Pavla na 40. cesti. Pokojna je bila članica društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb ranjke se vrši v sredo zjutraj v (jerkey^sv. Pavla na 40. cesti iz Frank Zakrajšek pogrebnega zavoda na 60161 St. Clair Ave. Bodi ranjki materi mirna ameriška zemlja!
Kunštni republikanci
Te dni se je mudil v> Clevelandu Robert Taft, ki je kandidat republikanske stranke za zveznega senatorja ^države Ohio. V Clevelandu je imel več govorov, izmed katerih je bil najbolj kun-štav oni, ko je dejal: Depresije bo konec, kadar bo končana brezposelnost. Brezposelnost bo pa končana, če bodo ljudje začeli hraniti denar. Nekdo ga je vprašal, kako naj ljudje hranijo denar, če pa nimajo nobenega zaslužka, in kunštni republikanec je molčal na to vprašanje.
Povožen otrok
V soboto večer ob 6. uri je neki avtomobilist povozil 5 let, starega Jimmie Jarca. Nesreča se je pripetila na Hecker Ave. v bližini 71. ceste. Otrok je bil v j ako nevarnem stanju odpeljan v Mt. Sinai bolnišnico. Prebita je lobanja in rebra zlomljena. Avtomobilista, ki ima otrpnjene ude, so prijeli. Kako dobijo taki ljudje licenco za voziti je seveda drugo vprašanje.
To je vreme!
Skrajno neprijetno nedeljo smo imeli včeraj. Poleg tega, da je ves dan padal dež, pa je toplomer padel od 90 stopinj v soboto na 60 v nedeljo, tako da je marsikdo privlekel na dan suknjo, da ga ni zeblo.
Društveni asesment
Danes zvečer se pobira društveni asesment v spodnji dvorani SND. Vljudno se prosi članstvo raznih društev, da pride gotovo plačati svoj asesment nocoj večer.
Pripravljalni odbor
Seja pripravljalnega odbora za konvencijo SDZ se vrši 28. junija v uradu SDZ. Pri-četek točno ob 8. zvečer.— Ta j.
* Več kot 39,000,000 oseb. je zavarovanih pri zvezni vladi za pokojnino in proti brezposelnosti.
"Jadran" je tu!
Kot smo že pretekli teden sporočali in kot nam sedaj javlja jugoslovanski kraljevi generalni konzulat v New Yorku, je dospela v newyor-šlto pristanišče na prijateljski obisk jugoslovanska bojna ladja v Ameriko. Generalni konzul g. dr. Stoja-novič nam'»poroča, da je bojna ladja "Jadran'' 'pod poveljstvom kapitana Jerica Kačica. V New Yorku ostane "Jadran" do 5. julija. Na ladji j'e vsega skupaj 112 mož in sicer 27 podčastnikov, 1+0 kadetov, 6 korpora-lov in 25 mornarjev, med katerimi je največ Slovencev. "Jadran" ima 720 teže, dolg " je 60 metrov hi širok 9 metrov. Zgrajen je bil leta 1932. "Jadran" je bil slovesno pozdravljen od ame- . riške bojne mornarice, ko je dospel v neivyorško> pristanišče. Ameriško občinstvo si dnevno ogleduje jugoslovansko bojno ladjo in se čudi vzorni disciplini, ki prevladuje na njej. Dobrodšla, jugoslovanska vojna edini-ca! Da bi le vedno služila mirovnim namenom, a če te. bo napadel sovražnik, boš znala tudi odgovarjati!
Novi državljani
Pretekli petek šo na zvezni sodniji v Cleveland?; sledeči naši ljudje dobili ameriško državljansko pravico: Louise Fran-kin, Joe Tomšič, Uršula Adrian-čič, Josephine Russ, Ivan Perko-vič, John Nosan, John Milič, Štefan Seifert, Jos. Debel j ak, Valentin šenk, Antonia Cervan, skupaj 17 novih državljanov. Zadnjič izkazanih 165, danes 17, skupaj v letošnjem letu 182 novih naših državljanov, katerim pošiljamo iskrene čestitke!
--o-
Pozdravi iz Kansasa
Mr. in Mrs. Matt Ožbolt iz Garfield Heights, Ohio, pozdravljata vse prijatelje v Clevelandu in okolici iz Kansas City, Kans., kjer sta na obisku pri bratu Antonu Ožboltu, s katerim se niso videli že čez 30 let. Od tam gre Mrs. Ožbolt še v Oak Grove, Louisiana, da obišče svojega brata Johna Kovača, s katerim se nista ( videla polnih 37 let. Mnogo razvedrila jima želimo pri ljubih sorodnikih.
Skok v smrt
Takozvani High Level most preko Cuyahoga reke v Clevelandu je "priljubljen" prostor za samomorilce. Nič manj kot 15 oseb je že letos skočilo s tega mosta navzdol v vodo ali na tlak. Preteklo soboto je skočil okoli 6. ure zvečer s tega mostu neki še primeroma mlad človek, precej dostojno oblečen. Bil je takoj mrtev. V njegovemu žepu so dobili robec zaznamovan s črko K in en cent denarja.
Princezinja
V soboto opoldne so obiskale Mr. in Mrs. Frank Drobnich Jr. vile rojenice in prinesle s seboj v darilo nad 8 funtov težko prin-cezinjo. Družina stanuje na 6124 Glass Ave. Dekliška ime mlade mamice je bilo Palčič in je hčerka Mr. in Mrs. Ernest Pallčiča iz Gowande, N. Y. Prav iskrene čestitke!
Delegat
Dr. Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ. je izvolilo za delegata 9. redne konvencije SDZ Mr. Frank J. Hunter j a. Namestnik je Mr. Paul Oblak.
Državna postavodaja prenehala z zborovanjem
Columbus, Ohio, 25. junija. Državna postavodaja države Ohio, ki je bila sklicana po go-vernerju Daveyu ,da naredi primerne korake za relif brezposelnim, je odgodila svoje zborovanje pretekli petek, ne da bi na-j redila en sam korak v pomoč J brezposelnim. Pravzaprav je nastal velik prepir med senatno in poslansko zbornico. Kar so senatorji zahtevali, ni hotela potrditi poslanska zbornica in obratno. Odglasovali so sicer za $12,000,000 za relif, toda je to brez pomena, ker niso navedli virov, od kod naj se dobi ta te-nar. Dva dni so se prepirali senatorji in poslanci, nakar sta obe zbornici zaključili, da gredo člani domov. Mogoče, da jih bo go-verner zopet poklical k zborovanju, in ako ne, tedaj se vrši prihodnje zborovanje prvi teden v januarju, in do tedaj naj pa lačni in brezposelni dihajo sveži zrak, kajti država ne bo ničesar prispevala-k njih življenju. -o-
Smrtna kosa
Po sedem mesecev trajajoči bolezni je v nedeljo zjutraj preminula Agata Poljak, stara 48 let in stanujoča na 22050 Tracy Ave. v Euclidu. Ranjka je bila doma iz vasi Vojni Križ blizu Belovara na Hrvatskem in se je nahajala v Ameriki 27 let. V domovini zapušča sestro, tukaj pa moža Johnu in hčer Danico, poročeno z William Kunčičem. Pokojna je bila članica društva št. 337 HBZ. Pogreb se vrši iz hiše žalosti v pondeljek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Kristine pod vodstvom A. Grdina in Sinovi.' Bodi ranjki mirna ameriška zemlja. Preostali družini naše globoko sožalje! •
Delegati
Društvo "Buckeyes" št. 60 SDZ je izvolilo za delegata Mr. Leo. Sveteta. Namestnik je Mr. Vic Balant. Društvo se nahaja v Lorainu. Istotam je društvo št. 21 SDZ izvolilo za delegate John Kozjana in Louis Kam-nikarja. Namestnika stia pa Mrs. Urbas in Frank Ravnikar.
Iz ameriške Sahare
Mr. in Mrs. Joe in Agnes Zalo-kar sta nama poslala lepo razglednico iz "ameriške Sahare," ki se nahaja tam doli nekje v Yaki Point, država Arizona, kjer se sedem milj južno pretaka Colorado River. Kako sta šla tja v "Saharo," ko je v Clevelandu toliko dobre pijače, ne vemo, na vsak napin pa prav lepa hvala za pozdrave in želimo obema srečen povratek.
Poravnan štrajk
Štrajkarji pri. angleških dnevnikih v Pittsburgu so se pobotali z lastniki časopisov in se vrnili na delo. Štrajkarji so zahtevali zaprto delavnico, toda so odnehali od svoje zahteve, ko so jim lastniki časopisov dovolili druge udobnosti.
Cenejše jeklo
Carnegie-Illinois Co., ki je ena največjih tovaren za proizvajanje jekla, je pretekli teden zni-
M ceno jeklu od $3.00 do $5.00 pri toni, kar je jako ugodno vplivalo na denarni trg. Pričakuje se večjih naročil in več dela, zlasti v stavbinski industriji.
, Slaveki
Slavčki imajo vajo v torek 28. junija ob 2. uri popoldne namesto v nedeljo.
Sovjetska Rusija Je po dvajsetih letih obstanka strašen iiasko. V Rusiji prevladuje danes "večja revščina kot kdaj prej
Washington, 25. junija. Ekonomski program sovjetske in boljševiške Rusije je največji fiasko, kar jih pomni moderna zgodovina. In to poročilo je dal v javnost tajnik za notranje zadeve v Zedinjenih državah.
Tajnik za notranje zadeve je izdal tozadevno posebno knjigo z naslovom "Trgovina s sovjetsko Rusijo." Ta knjiga je prežeta z avtentičnimi podatki, s kateri so prispevali izi^dni ameriški eksperti.
V predgovoru se v knjigi piše: "Po dvajsetih letih komunizma v Rusiji mora človek, ki pozna svetovne razmere, priti do prepričanja, da je danes v Rusiji slabše kot v najslabši kapitalistični državi sveta."
"Državni socializem, kot ga izvaja sovjetska vlada, se je izkazal kot popolen fiasko. Ni je večje revščine nikjer na svetu kot v sovjetski Rusiji pod bolj-ševiško vlado."
"Sovjetska vlada kontrolira vse industrije, v$e delavce, vse naravno in privatno bogastvo. Toda v tej kontroli je boljševi-ška vlada naredila tako strašne napake, da jih ni zmožna enakih nobena "kapitalistična" vlada.
"žal, da svet ne izve za podrobnosti poslovanja/v Rusiji, ker ruska boljševiška cenzura absolutno ne dovoli niti govora niti tiska o dogodkih v Rusiji, ki niso vladi ugodni. Enako strašna cenzura ne prevladuje niti pod Mussolinijem, niti pod Hitlerjem.
"Ruska sovjetska vlada je pričakovala, da ji bo železarska in jeklarska industrija v letu 1937 prinesla 1,500,000,000 rublov dobička. V resnici je vlada zgubila v teh svojih podjetjih 60,-000,000 rublov.
"Ljudje v Rusiji so slabši od nekdanjih sužnjev. Volja diktatorja Stalina je prva in zadnja postava. Ameriški delavci, ki so na relifu, se lahko smatrajo za bogatine napram ruskim delavcem ped komunistično vlado. Stradanje je splošno." •
Povzeli smo to novico iz vladne knjige, katero je izdala vlada Zedinjenih držav, da ne bo kdo rekel, da smo si vest izmislili. In kdor bi rad bral to knjigo, naj piše na "Department of Interior, Washington, D. C." in vpraša za knjigo pod naslovom: "Foreign Minerals Quarterly."
Prijeten obisk
V soboto nas je obiskal v našem uredništvu Mr. Ludvik Valentinčič, ki je strojni poročnik na jugoslovanski bojni ladji "Jadran," ki se mudi te dni na prijateljskem obisku v Ameriki. Mr. Valentinčič je prišel v spremstvu svoje sestre Josephine Pogačnik iz Lo-raina, obenem ga je spremljala Mrs. Ana Možek, teta iz Barbertona, Vine. Pogačnik, Martin in Louise Možek, bratranec in sestrični, in zraven je bilo tudi nekaj mladine. Vso družbo je pripeljal v naš urad Mr. Louis Balant, naš zastopnik iz Loraina. Ogledali so so si tiskarno. Mr. Valentinčič je izvrsten dečko, ki služi že 17 let pri jugoslovanski bojni mornarici. Jutri odpotuje v New York. Prav lepa hvala za obisk in obilo uspega in sreče vsem!
Banke bodo posodile
Mestni finančni lirektor Ge-sell se je izjavil, da bodo banke danes plačale mestni vladi $337,-000 na note, katere bo izstavilo me^to napram prodajnemu davku za leto 1939. Denar bo izplačan danes in se bo rabil za relif brezposelnim.
Cene delnicam
Cene delnicam se na denarnem trgu še vedno zvišujejo. Cene so se dvignile od $3.00 do $44.00 pri delnici. Nad tri milijone delnic je bilo prodanih na javnem trgu pretekli petek in soboto.
Helm resigniral
Ravnatelj šol v Maple Heights, Morton C. Helm, je resigniral iz svojega urada. Pravi, da se ne strinja z idejami šolskega odbora.
Podpisana pogodba
The White Sewing Machine Co. je podpisala novo pogodbo z unijo električarjev in strojnikov. Pogodba je veljavna za eno leto. Nobenih važnih sprememb ni v novi pogodbi.
Prostovoljni doneski
župan Harold H. Burton se je izjavil napram uradnikom Community fonda, da če državna postavodaja ne bo naredila ničesar glede podpore brezposelnim; v Clevelandu, da bo treba začeti v Clevelandu nabirati prostovoljne doneske, na enak način, kot se nabirajo za Community fond, da bodo brezposelni dobili potrebni živež. Mestna re-lifna komisija mora še vedno podpirati 60,000 brezposelnih. Okrajna vlada je poslala včeraj mestni vladi Ček za $5,000, do-čim je državna davčna komisija dovolila Clevelandu $37,000.00 predujma na davke, toda to zadostuje komaj za en dan za podporo brezposelnim. Tudi se niso oglasili še elevelandski bankirji, katere je Burton naprosil za posojilo. Mesto nujno potrebuje najmanj dva milijona dolarjev, da podpira brezposelne vsaj do konca meseca septembra.
Smrtna kosa
V nedeljo večer je preminul za srčno hibo Blaž Radan, samec, stanujoč na 1380 E. 49th St., pri družini Runjevac. Ranjki je bil star okoli 60 let, doma iz sela Prinovac, občina Klošter Ivanič. V Ameriki je živel 34 let, ves čas pri družini Runjevac. Zadnjih 11 let ni delal. Bil je član društva sv. Josipa št. 99 HBZ. Pogreb se vrši v sredo ob 9. uri zjutraj iz kapele A. Grdina in Sinovi v cerkev sv- Pavla. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja!
Za starost
Do 1 .julija, letos, se morajo priglasiti vsi mesfcni in okrajni uradniki, če želijo biti zavarovani za starostno pokojnino. Kdor se do 1. julija ne priglasi, se ga ne bo vpoštevalo.
Asesment
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo no-coj večer med 6. in 8. uro pobirala asesment v prostorih stare šole sv. Vida. Plačajte vse!
8
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27, 1938
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
VI. Tekavec, Cleveland, O.:
Na naslov Mr. Augusta Kužnika
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U S and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC. Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
at
No. 149, Mon., June 27, 1938
Postava proti verižnim trgovinam
"Kakor hitro bo postava proti verižnim trgovinam sprejeta, tedaj bo povzročila sledeče: 1. državne blagajne v vsaki državi bodo dobile lepe dohodke, da se plačuje starostna pokojnina. 2. Več kot.en milijon brezposelnih bo dobilo delo 3. Mali trgovec bo zoper lahko preživljal družino. 4. Veliki lastniki verižnih trgovin bodo prisiljeni plačevati davke posameznim državam in zvezni vladi, čemur se danes izogib-Ijejo, dasi kopičijo milijone. 5. Cene živilom bodo postale cenejše, ker bo dovolj konkurence med trgovci, dočim danes lastniki verižnih trgovin direktno diktirajo cene. 6. Farmar ji bodo imeli direktno in indirektno korist, ker bo več kupcev za njih pridelke. To je ravno nasprotno, kadar monopol diktira cene. 7. Postava se ne bo tikala ko-operativnih zadrug in malih, neodvisnih trgovcev.
"Povem vam," je nadaljeval kongresman Patnam, da moj predlog nikakor ne bi bil upravičen, razven če ne bi služil koristim splošnih ljutJi.. Med-državne verižne trgovine imajo podkve v svojih rokavicah, da izsilijo iz farmarjev najnižje mogoče cene. In s tem še niso zadovoljne. Dnevno mora stotine neodvisnih malih trgovcev v neprostovoljni bankrot radi monopolističnih trgovin. Ali vam je znana pri-slovica, da če ima farmar denar, da ga ima ves narod? Danes je farmar siromak, vlada mu mora:plačevati stotine milijonov, in narod v splošnem je v najbolj sirotnem položaju Vzrok temu je, ker verižne trgovine slepomišijo s farmarjem in mu plačujejo komaj toliko, kolikor farmarja velja, da s težavo in mujo spravi sadeže iz zemlje
"Naj vam navedem nekaj uradnih podatkov, ki so bili pod prisego podani Med-državni trgovski komisiji, da boste prepričani, kako se farmarja in z njim zaeno navadne mestne prebivalce molze. Vzemimo jabolka iz pacifičnih držav Od vsakega dolarja, ki se plača za jabolka gre 14 centov in pol za vložitev jabolk v boxe in za dopeljavo na kolodvor 23 in pol centa od dolarja vzamejo železnice, da prepeljejo jabolka v Dallas, New york ali Chicago in druga tržišča Verižne trgovine imajo od dolarja 31 centov in pol čistega profita in farmarju ostane za vse njegovo delo 21 centov in pol.
"Vprašam vas, če je pravično, da oni, ki je skrbel za drevesa, ki je opravil tako rekoč vse delo, da so jabolka zrastla, dobi deset centov manj od dolarja, kot oni, ki jih je enostavno prekupil in prodal za masten dobiček, ne da bi pri tem kaj delal kot grabil denar za Wall Street? Vzemi čebulo iz države Texas: pobiranje čebule in nakladanje ve Ija 11 centov in pol, 28 centov od dolarjev vzamejo železni ce, in — pazite sedaj' — lastnik verižne trgovine dobi celih 41 centov in pol, dasi ni nič delal, in farmar, ki je pridelal in se trudil, dobi končno enajst centov in pol od dolarja. Pri jatelji, to so uradne številke zvezne vlade, ki so resnične!
"Zelje iz Floride: od enega dolarja pride 14 centov in pol za pobiranje in nakladanje, železnice vzamejo 27 centov in pol, verižne trgovine zaslužijo pri dolarju 40 centov in pol, toda farmar dobi končno samo 11 centov in pol za svo pridelek. To je samo nekaj uradnih številk v posesti zve zne vlade, ki vam jasno kažejo, kaj se godi z vašim dolarjem kadar kupujete potrebna živila pri verižnih trgovinah. Na vedel sem samo nekaj predmetov, ker bi vzelo predolgo, da bi navajal vse. Predno srno dobili verižne trgovine je ime' farmar odprt trg, kjer je lahko prodajal, toda danes diktira jo cene živilom nekateri magnatje na Wall Streetu.
"Ameriški farmar propada. Najprvo zaleze v dolg, potem pa se mora farmi odpovedati, ako hoče živeti. Farme prihajajo v last večjih družb, kjer imajo svoje najemnike, ki delajo za nizko ceno in za borno življenje, dočim se premoženje maloštevilnih magnatov na Wall Streetu vedno bolj kopiči. Kdor bere to vladno poročilo, mora priti do prepričanja, da je ameriški farmar uničen, ako ne pride odpomoč in če se ne vzame monopol nekaterim verižnim .magnatom.
"Verižne trgovine niso samo izrinile stotisoče neodvisnih trgovcev, zlasti starejših mož iz trgovine, pač pa, so odnesle milijone v davkih iz mest, kjer poslujejo. Ni čuda, da je toliko borbe za relif, toda denar ja ni na razpolago, kajti oni, ki bi v prvi vrsti posameznim mestom morali plačevati največ prispevkov, hranijo denar v newyorških blagajnah.
(Konec prihodnjič.)
r 4'
Pripomba! Šele pred dvema dnevoma sem se seznanil z vse-
solutno nemogoče je, da bi kdaj bilo 2 in 2 — 3, ali 3 in 1 — 5. Tako ostane resnica nespremenjena, nazori taki ali drugačni, istine ne moremo vkovati v spone razmer ali časa. Ako je v modi pri nekaterih, da se pre
bino "Gospodu M. Tekavcu v • pričanje da uveljaviti po modi
V državi Ohio imajo dva demokratska kandidata za gover-nerja. Sevc, vsak ima pravico kandidirati in biti izvoljen. V kampanji je potrebno pa pred vsem to, da ne poderemo mestu za seboj za novemberske volitve. Vsak lahko agitira za kandidata, ki se mu zdi najboljši. Toda v primarnih volitvah j a treba paziti na besede, da ima človek v protikandidatu po primarnih volitvah še
vedno prijatelja, ne pa sovražnika.
» # *
Mnogim davkoplačevalcem morda ni znano, da bo dobilo mesto Cleveland 15 milijonov dolarjev za tekoče stroške od davkov. Toliko znaša namreč mestni proračun. Toda počakajte, to< še ni vse. Mestna vlada bo poleg tega dobila pa še dva milijončka, to je zato, ker je pač dovolj denarja. Vprašanje je zdaj samo to, kam bosta šla: tista dva milijončka, ker pri mestu bodo kar naprej vpili, da ni denarja za relif.
pojasnilo," ki je izšlo 9. junija "E." Zato nekako zapoznelo, vendar še dovolj zgodaj, da se Mr. A. Kužnikom razgovori-va. Ponatisnil bom v odstavkih vsebino "pojasnila." In enako na vsak odstavek sledi moj odgovor, da ga razkrojim do podrobnosti in lahko vsej "pojas-nitvi" sledite.
Kužnik: "G. Tekavec, Vaš dopis v Amer. Dom. glede Fili-pičevih klopov ni na mestu; kar se tiče kulturnega vrta in škofa Barage je stvar že stokrat pre-mleta, torej čemu drezat, ko je čas, da se pozabi ta narodni škandal."
Odgovor: Torej moj obrambni spis ni bil na mestu? še predno boste do kraja prišli na vaše pojasnilo, ki vam odgovarjam, se boste sami prepričali, da še manj "na mestu" je bilo vaše pojasnilo. Stvar je res bila že stokrat premleta, a pripomogli ste zdaj še sami, da se bo razdrobilo pod težo trenja vse vaše plitvo pojmovanje. Vaš spis bi morali nasloviti na Mr. Filipiča, ker škandal je pa res narodni! Pa še v napačno smer ste se zaleteli, da ste ga še sami povečali.
Kužnik: "Kar vi omenjate o raznih spomenikih, je vse v redu ; kdor je za škofa Barago, ali za Gregorčiča ter Cankarja, po mojem mnenju je ustreženo vsem, pa če bi postavili še Vo-diško Johanco, bi bilo tudi nekaterim ustreženo, torej čemu toliko prerekanj,^ radi orlovske sence."
Odgovor: Izvrstna misel, le izpeljite jo, ker mi smo zadovoljni z geniji, ki smo zanje žrtvovali svoj narodni davek. Ker vam pa tako imponira Vo-diška Johanca, se le zavzemite zanjo. Bilo bi vam ustreženo, ker prvi ste prišli na dan vi s to idejo. Tudi izpeljiva je, ker imate pa res srečo, da ste ob pravi uri prišli ž njo na svetlo. Pomislite, ideal vseh "španskih demokratov" je dosežen. Am-bulanca je dejstvo. Da ne bi zazijal prevelik vrzel, nekakšen daljši "missing link," lahko kar vključite v novo akcijo: fond za nabavo spomenika Vodiški Johanci! Apelirajte na vse, ne izpustite Molka v Chicagu, kajti s tem spomenikom boste mnogo pripomogli, da bo hitreje konec katoliške Cerkve. Saj ji ta prerok napoveduje — "cerkev blagoslavlja fašizem kot svoj rešilni čoln, obenem pa trepeče, ker pravilno sluti, da je to njen poslednji čoln, ki pelje v grob, že davno pripravljen in že davno zaslužen." Torej vidite, če vprežete poleg fašizma še Vo-diško Johanco, ji pospešite tako željno smrt, ki jo kar ne morete dočakati, kdaj jo bo konec. Svetujem vam pa v odbor, če se boste zavzeli za to akcijo, le nikar ne. imenujte Mr. Grilla. Pri Jugoslovanskem kulturnem vrtu, kot prvi predsednik, se je slabo obnesel.
Kužnik: "Vi omenjate vse, kaj je koristnega napravil škof Baraga kot misijonar med Indijanci. Je mogoče, da je res kaj koristnega napravil za Indijance in tiste čase, ampak svet se suče ter časi in nazori rodov se spreminjajo. Škof Baraga je bil misijonar med Indijanci, s tem še ni rečeno, da je delal za slovenski narod v tej deželi."
Odgovor : Vse, kar človek napravi, najsi bo dobro- ali slabo, ostane pa vedno enako vredno. Kot je v matematiki 2 in 2 je 4 včeraj,
ženskih klobukov, resnice ne boste dojeli nikoli. Ali se boste spominjali še, če sem prav informiran, da ste se vi, Mr. Kužnik, nekoč zglasili v knjigarni Mr. Joe Grdine, da boste proia-jali slike škofa Barage! Veste, ljudje nismo več tako nestalnega karakterja kot ga vi izvršujete in omejujete na čas in mo do prepričanja.
Slovencem v tej deželi res ni posvetil Baraga svojega dela. ker ob njegovem času jih je bilo, kolikor nam je znano, da bi jih lahko na prste seštel.
Kužnik : "Ako je pridobil nekaj Indijancev za Rim, s tem ni napravil nobene zasluge za slovenski narod."
Odgovor: Kakšne zasluge za slovenski narod so pa napravili, po večini sinovi židovstva, Marks, Engels, Lenin, Trotcki, Lunačarski, Stalin, Blum itd., ki jim vaš napredni tisk posveča toliko pozornosti,!! Ker Baraga pravite, ni napravil s tem nobene zasluge za slovenski narod Imenujte dela teh vaših bogov, kaj so oni napravili za slovenski narod! Potem pa bova ta stavek naprej razmotrivala.
Kužnik: "Kar se tiče učenja Indijancev v čitanju, pisanju, to pa seveda je vse hvale vredno, ako se Indijanci kaj bolje počutijo v okrilju rimske katoliške vere, to pa seveda je njih zadeva."
Odgovor: Prej ste v dvomu zapisali-: "je mogoče, da je res kaj koristnega anpravil," sedaj par vrstic, pozneje pa: "to pa, seveda , je vse hvale vredno.'' Ali ne bijete v taki blodnji sami sebe po zobeh? 1'ndijancev zadeva je, kako se oni počutijo. Upajmo, da sledovi Baragovega dela jim še omiljujejo njih žalostno usodo. Dvakrat jim bo pa življenje v breme, če bodo sledili največji zablodi člove škega uma, da bistvene razlike med živaljo in človekom ni, da so, po vaši ideologiji,'samo razvite živali.
Kužnik: "Gospod Tekavec, ali bi vi omenili tiste knjige, ki jih je spisal škof Baraga za Slovence. O ja, prosim, spisal je molitveno knjigo "Dušno pašo" in to knjigo čitate ter se vam zdi kulturna. Kakopak, tudi že Jakličevo delo smo čitali; vsa ta dela so zelo rimsko kulturna. Pripoznajmo škofu Baragi, da je imel namene dobre za iste čase, kot je on živel. Vse mogoče pa je, ako bi bil danes med zemljani, bi skoro gotovo drugače pisal."
Odgovor: Da bi on drugače pisal, verujem, ali le v toliko, kolikor je naš jezik bolj uglajen. Da bi pa takemu geniju pripisovali pomanjkanje znanja, ne bodite tako abotni. Zavedajte se, da je on že v tistem času moral vedeti za ta nazor, čeravno puhlost materializma še ni bila sistematično tako udejstvovana kot je zdaj. Njegova znanost, saj poleg teologije, filozofije, vešč latinščine, francoščine, italijanščine, nemščine, ima še pravno fakulteto.
Omalovažujete "Dušno pašo." Razum%m. In za človeka je to nekulturno, da moli? Mr. Kužnik, niste osamljeni. Glejte, poleg vas in vaših somišljenikov, je tam po hlevih pri jaslih precej teličkov in ostale rogate govedi, ki enako kot vi, nima žeje po molitvi.
Dr. France Veber, sin našega naroda, eden prvih filozofov se-
danes in jutri. Ker ab-' danjega časa, pravi v "Knjigi
o Bogu," stran 441: "Kdor res moli, tudi ve, da Bog je. In kdor Boga ne priznava, tudi moliti ne more."
In mi, rimsko kulturni, smatramo molitev za kulturo, saj blaži in spopolnjuje človekovo notranjost, osebnost, značaj, druži stvar s Stvarnikom. Za živali pa to ne velja. A mi se še prištevamo za ljudi.
Naštejem vam pa ostala Baragova dela, ki jih je poleg iste "Dušne paše" (doživela 10-kratni ponatis, leta 1905 najvišjo naklado, kar se je še kdaj v slovenskem jeziku založilo: 80,000) izdal v slovenskem jeziku. Napisal je par molitveni-kov. Leta 1837 "Premišljevanje štirih poslednjih reči," str. 422. Ta spis je sestavil že v Ameriki, kot ostali knjigi leta 1844 "Zlata jabolka" str. 268. Leta 1846 pa "Nebeške rože," str. 462. To je dokaz, da je tudi v Ameriki delal za Slovence.
Je res, da po vašem mnenju je take knjige pisati nekultur no, ker za kulturo smatrate le to, kar človeka v žival potlači. O njegovem slogu in jeziku pa dajva besedo strogemu kritiku Fran Levstiku v "Zgodovini slovenskega slovstva," ko je zakli-cal: "Ali še nikdar niste slišali o 'Dušni paši,' ki je dočakala toliko natisov? Ali vam ni nikdo pripovedoval o 'Zlatih jabolkih,' o 'Nebeških rožah' itd? Učit se pojdite od slovenskih težakov in kmetov, katerim je vse to dobro znano. Tudi mi ve rujte, da piše Baraga lepše in čistejše nego li kak profesor, ki je tega moža odpravil z ubogo pol šesto vrstico." (Levstik: Zbrani spisi, V, 214.)
Meni se zdi, da vi nikdar ni ste prečitali Jakličeve knjige o njem, ker če bi jo, bi pač morali za dela, ki sem jih imenoval vedeti, ki jih navaja na strani 120, in 154. Ako ste povsod ta ko površni, ni čudno,ste tako plitvi, da samo fanatfzem kra ljuje nad vašimi "pojasnili/ Premislite, kaj zapišete, da se ne boste tako blamirali.
Kužnik: "Ali veste, da so Baragu nagajali pri njegovih delih? In čemu so pokvarili in predelali njegova dela? Tako je, g. Tekavec."
Odgovor: Pafie tako, kot pi šete vi, g. Kužnik. Znano mi je in radevolje vam dam pojasnilo če ste za resnico kdaj bili do vzetni. Preskrbite si "Ave Ma rio" letnik 1932, na strani 260 in 261 i ni a dr. Hugo Bren iz črpno poročilo. V izvlečku za beležim samo to, kar čitatelje zanima: "Bivši dolgoletni mi ^ijonar Algonkvin, plemena Thavent, takrat živeč v Rimu je v svojih indijanskih knjigah odkril nekaj stvarnih napak med njimi eno večjo dogma tično pomoto in Barago nanjo opozoril. Zmota se je tikala na uka o Presv. Reš. Telesu. Ker so bile knjige že dotiskane, ni bilo več mogoče popraviti kot s prilepljenjem zmotenega me sta oziroma z nalepljenjem po pravljenega besedila. Bai-aga je takoj vse potrebno ukrenil da se je to zgodilo. V toliko je bila poprava lažje, ker knjige še niso prišle v javnost.
Se razume, da Baraga name noma ni učil krivega nauka Zmoto je zakrivil njegov tol mač. Baraga je namreč veliko prej začel pisati knjige, preden je sam obvladal jezik. Saj je svoj prvi otavski molitvenilc iz dal, ko je komaj eno leto delo val med Indijanci. Pri tem se je posluževal tolmača, ki je do bro znal indijansko in franco sko. Baraga mu je poveda francoski izraz, tolmač mu je moral najti primernega indi janskega. Šele leta 1835 se je otresel nadležnega tolmaštva, kot poroča svojemu škofu v pismu 12. oktobra istega leta. Zaradi pomanjkanja prostora, žal, ne morem navajati vsega obširnega poročila.
Kužnik: "Kar se tiče narodnosti, omenim le toliko. Ako 3te kaj čitali zgodovino Slovencev, osobito kranjske dežele, so bili slovanski narodi stoletja iz-coriščani po tujcih, večinoma Nemcih in Italijanih. Graščaki po raznih gradovih so bili pomešane nemške in italijanske •črvi. To je neizpodbitno, to je bil vladajoči razred, ki je izkoriščal slovenski narod s pomočjo Avstrijske, Nemške in Rima."
Odgor: Kaj še! Nič nisem še o tem čital ne slišal. Šele g. Kužnik me je seznanil s tem predipetom. Pa se vidi, kako žalostno vlogo zgodovinarja igrate. Ponovno se zatečem po misli, ki jih navajam doslovno že o imenovanem filozofu dr. Fran Vebru. V isti knjigi "Knjiga o Bogu," str. 8 piše: "Duhovniki so bili naši prvi in so ostali naši glavni preporodite-Iji in voditelji. Eni so iz ljudstva izhajali in v ljudstvu osta jali, bili in ostali so nekak utelešeni ljudski razum in uteleše-io ljudsko hotenje in brez njih bi bilo naše ljudstvo bržkone že davno izginilo. Zato ni čuda, da je samemu Bogu posvečena služba duhovnika in najboljšemu delu našega ljudstva še dales najvišja služba, ki jo more človek doseči."
Citiram še: "Dasi sem naprednega mišljenja, vendar priznam, če bi mi ne imeli duhovščine, naš narod bi že zdavnej poginil." (Besede dr. Ivana Tavčarja, znanega voditelja slovenskih liberalcev.)
Dve sijajni izjavi; v nasprotju pa citiram znan stavek iz preminule "Glas Svobode," kateri je svoječasno služil sedanji urednik "E": "Rajši vidimo, da pogine slovenski narod, kakor da ga vodi rimska kača" (kat. Cerkev). Vidite, kje je bila sila, da je naš narod ohranila. Ko bi molčali, vas bi za modrijana 'meli.	•
Kužnik: "Torej škof Baraga e je rodil v Dobrniški fari, v graščini Mala vas. Bil je sin dokaj premožnega graščaka, pozneje je posedoval tudi graščino v Trebnjem, obe graščini v bližini. Avstrijska cesarska vlada je imela v Trebnjem okrajno spdnijo. Ali g. Tekavec lahko dokaže, da je bil škof Baraga slovenskega rodu? Ampak tu ne gre za kakega rodu je on bil, gre se, kaj je žrtvoval za slovenski narod. Pustimo ga v miru. On ni šel v to deželo s tem namenom, kot smo prišli mi drugi, s trebuhom za kruhom, ampak on si je zamislil svoj načrt, torej je bila njegova prosta volja. Nimamo vzroka kritizirati. Kdor ima pa njegovo delo za kulturno, koristno za slovenski narod, pustimo mu svobodo."
Odgovor: Ravno spet ste se tukaj v zanko vjeli. Ali se spo minjate, da sem v svojem "odmevu" prosil Mr. Filipiča, da bi mi povedal ime kakšnega materialističnega spoznavavca, ki je enako, kot Baraga, zavrgel materialne dobrine in služil samo ljubezni do bližnjega. Kar prezrli ste! Tukaj ste imeli lepo priliko navesti imena slavnih herojev vaše ideologije. Čemu ste tako skromni? Zakaj pod mernik skrivate take osebnosti? Saj če bi sodil vas in vaše po vaših frazah, ste poosebljena dobrota in ljubezen. Kje so dejanja, kje, kje? Menda boste ja vedeli povedati, kje je center tistega rdečega kloštra, iz katerega se rekrutirajo rdeči ka-pucini in usmiljene sestre, ki gredo na vse strani sveta, da služijo brezplačno ubogim, gobavim in betežnim? Koliko bolnic, hiralnic vzdržujete? Kaj so storili vaši bogati, ki so šteli lepe vsote denarja, Marks, Engels, Trotcki, milijonar-socialist Blum itd. Saj imajo polna usta ljubezni za delavce. Ali mi veste katerega imenovati, da se je odpovedal svojemu bogastvu,
ga razdelil med ubožnejše in služil kruh z navadnimi delavci? Za zgled vzemite Trotckija, ki je bil pred leti, pravijo, tako ubožen, da si je moral strajco izposoditi, ko je šel zvečer na banket. Danes ima pa naložene težke milijone v argentinskih bankah, da hodi po letoviščih Kot kak srednjeveški monarh. Ni premoženje zlo, le kako in komu služi.
Baraga ga je pa, slično kot Alojzij Gonzaga, ki praznujemo njegov god na 21. junija. Bolj se je on (Alojzij) boril, da se knežjemu veličju odpove, kot, se mi zdi, da si mi premoženje pridobimo. Potem pa z, vrečo v Rimu prosjači vsakdanji živež. In ob času črne smrti ljudje padajo, črna kri se jim vlije iz ust. Bolezen je nad vse nalezljiva. Strežnikov manjka. Alojzij se javi. Najprej zbira po hišah mile darove za obolele, potem jim streže osebno. Nekega dne zadene na ramo bolnika, ki se pred njim zgrudi na cesti. Nese ga v bolnico. Zvečer leže sam—obolel je. Bolezen je dolga, ki slednjič oslabi telo in umrje. Žrtev ljubezni do bližnjega.
Cele knjige s takimi heroji bi lahko nkvedel, ki so dozoreli v soncu krščanstva. In pri vas? Ne bodite tako skromni. Imena prosim.
Jaz vam ne bom dokazoval, da je bil Baraga Slovenec. Do-kažite vi, da ni bil. Sicer je pa res že čas, da bi ga pustili v miru, saj z vašimi nazori nima nič skupnega.
Kužnik: "G. Tekavc, kar se tiče kulture in biti kulturen, te robe je toliko na tem zmešauem svetu, da je težko uganiti. G. Tekavc ima za kulturne tiste, ki se do kolen klanjajo onim, ki delajo človeka ponižnega, ubogljivega; bolj ko je zabit, bolj je kulturen."
Odgovor: Potem ste vi, g-Kužnik, sodeč po vašem zmeša-nem pisanju, mogli dorasti tako visoko stopnjo v kulturi, kot je kolodvorsko poslopje v Cleve-landu na Public Square. Kje in kdaj sem jaz poudarjal za kulturne tiste, ki se do kolen klanjajo tistim, ki delajo človeka •ponižnega, ubogljivega. Doka-žite 1
Kužnik: "Zopet tisti prokleti rdečkarji, ki imajo za kulturo, da se delavec uči spoznavati, kdo mu dela krivico. Rdečkar trdi, da je delavec človek (nekateri vaših voditeljev pa ga smatrajo le za bolj razvito žival — pripomnil pisec), da mu gre pravica do poštenega življenja, pa g. Tekavcu to ne gre v glavo."
Odgovor: Ne vem, od kdaj pa med nama stoji to sporno vprašanje? Zdi se mi, da ste morali v snu ali senci norišnice navesti nekaj, o čemer nikdar niste imeli prilike slišati moje mnenje. In če že ravno želite, pa vam podam stališče, ki ga smatram po svojem prepričanju za pravega v socialnem vprašanju. Materialistični marksisti si lastijo monopol v delavskem vprašanju. Slehernemu, ki ne zataji bistva človeške narave, odklanjajo pravico, da bi smel izreči sploh kako sodbo v tako kočljivem, kot je delavsko vprašanje. Če bi človek sodil naš slovenski "delavski" tisk in se po njem ravnal, bi moral priti do zaključka, da je vzela ta struja patent za voditelje delavcem v Ameriki. Cele čebre se je že polilo črnila, a če mi vi, gospod Kužnik, dokažete, da se je zavoljo tega našemu slovenskemu delavcu (izvzemši li-derjem, ki imajo svoj kruh) pomagalo le za 10 pennyev, hočem v zameno sam vstopiti v vaše vrste. In kadar mi boste vi to dokazali, bom jaz prepričan, da je majhen zajček dovolj močan, če se ustavi na železniški progi, da prevrne lokomo-(Dalje na 3. strani)
.........
umtmtuttxmt
tmmmmmmammmmttmmmmmmttmmm
ŽUTI
Po nemškem izvirniku K. Maya
Seveda sem vzel le svojih sto piastrov in Israd je dobil svojih pet nazaj. Ves razburjen je bil, še dolgo se je čudil in se ni mogel pomiriti.
Meni pa je vaja s čakanom pokazala, da se smem zanesti na svojo roko. In to je obilo odtehtalo izgubo časa.
II.
Halef v nevarnosti.
Pohiteli smo.
Zvečerilo se je in stemnilo, a Israd je dobro poznal pot. Po temi smo jezdili dalje in črez nekaj časa je Israd napovedal, da bomo v dobri uri prispeli do Treske.
Svet je padal, jezdili smo po gozdu, ki k sreči ni bil preveč zaraščen, nato pa po travnatih pobočjih. Psi so zalajali.
"Čobanovi ovčarski psi so," je razlagal naš vodja. "Pred nami ob reki stoji konak, na levi pa svakova hiša."
"Rad bi se izognil konaku. Se bo dalo?"
"Lahko. Peljal vas bom po ovinku. Utegnil bi biti kateri od konakdžijevih hlapcev zunaj pa bi nas opazil."
Krenili smo na levo. Prispeli smo do Treske in jezdili ob njej navzdol.
Luč se je zasvetila. Iz teme se je izluščila dolga, enonad-stropna hiša. Okna so bila odprta, ljudje so še bedeli. Divji lajež nas je sprejel, veliki ovčarski psi so planili nad nas, pa se koj pomirili, ko so ču-li Isradov glas.
Nekdo je pogledal skozi okno.
"Kdo je?" je vprašal.
"Dober znanec."
Spoznal ga je po glasu.
"Israd je!"
Glava se je okrenila v hišo.
"Žena, svak je prišel!"
Koj nato so se odprla vrata,' ljudje so prihiteli, oče, mati in sin. Prisrčno so pozdravili svaka.
Čoban — ovčar — nas je začuden gledal.
"Koga pa si nam pripeljal tule?" je vprašal svaka.
"Same poštene ljudi!"
"Ali bodo pri nas ostali?"
"Da. Pa govori tiše! Konak-džija ne sme vedeti, da so tile ljudje nocoj prišli k nam.
Peljimo konje v hlev pa pojdimo v hišo!"
Konjskega hleva seve čoban ni imel, le stajo za ovce, tako nizko, da sem z glavo zadel ob strop, ko sem vstopil. In vra-nec ni hottel iti v stajo, vonj po ovcah je bil njegovemu plemenitemu nosu zoprn. Le z božanjem in prigovarjanjem sem ga spravil skozi nizka vrata.
Nato smo šli v "sobo," nam reč v tisti prostor, ki ga tam doli sobo imenujejo. Vse dolgo poslopje je namreč imelo le eno samo sobo, prostor, ki so ga s stenami, spletenimi iz protja, poljubno lahko razdelili na več delov.
Samo oče je bil doma pa mati in sin. Hlapci so bili pri čredah, dekel pa niso imeli.
Tak makedonski čoban, 'ovčar, ni ovčar, pastir, po naših pojmih, posestnik je, živinore jec, njegove črede štejejo po več sto glav, ovčja volna in ovčje meso sta njegov glavni pridelek.
Sedli smo in da bi nas pri-
Podrobno sem moral pripovedovati o nesreči na Vauda-rju, kako se je zgodilo, da je trčil čoln ob splav, kako sem skočil za ženo v valove, se boril s silnim tokom in z vrtinci, pa nazadnje le srečno priplaval na breg. Kar konca ni bilo zahvaljevanja.
Napeljal sem besedo na naše potovanje in vprašal, ali so prispeli k sosedu konakdžiji kaki gostje.
"Da," je pravil čoban. "Prišli so, mračilo se je že."
Popisal mi jih je, bili so naši ubežniki.
"Zakaj pa poprašuješ za njimi?" je bil radoveden.
Pripovedoval sem na kratko naše doživljaje. Kar načuditi se niso mogli.
"Ali je mogoče, da živijo taki hudobni ljudje pod božjim solncem —?" je sklepala starka roke. "Strašno — strašno!" Mož je tehtno pokimaval. "Da, strašno je! Pa kaj bi se čudili —. Žutovi ljudje so in od takih ljudi ne moreš pričakovati nič dobrega! Vsa dežela bi se lahko na kolenih zahvalila Bogu, če bi ta strašna šiba prenehala!"
"Ali veš kaj več o Žutem?" sem vprašal.
"Toliko vem kakor ti ali vsak drug človek. Da bi vedeli, kdo je Žuti in kje živi, — na mah bi bilo pri kraju z njim."
"Ne verjamem, da bi bilo! Kdo pa bi se ga lotil?" "Oblasti, vojaki!" "Prepričan sem, da so oblasti v zvezi z njim. In če bi tudi ne bile, — saj mu ne morejo do živega! Skriva se, povsod ima zaveznike in zaupnike. In v gorah živi. Preden pride policija in vojaštvo do njega, se je že davno umaknil. Ali veš za Karanirwan han?" "Za Karanirwan han —? Ne."
Poznaš morebiti moža, ki mu je ime Karanirwan?" "Tudi ne."
"Pa nekega Perza poznaš, ki je konjski kupec. Tod nekje živi."
"Tistega pa poznam. Pravijo mu Kara Odžemi. Ga tudi ti poznaš?"
"Poznam ga le po imenu. Sumim pa, da je on Žuti."
Zavzel se je.
"Kaj —•? Kara Odžemi da bi bil Žuti —?"
"Ga poznaš?"
"Seveda! Kdo bi ga ne poznal!"
"Popiši mi ga!"
"Večji je ko ti in močnejši, pravi orjak. Črno brado ima, do prsi mu sega."
"Pa ni domačin?"
"Ne. Od drugod je prišel."
"Kako dolgo je že temu?"
"Ne vem točno."
Razmišljal je.
"Takole — približno deset let bo že, kar sem ga prvič videl."
"In deset ^et najbrž ljudje že govorijo o Žutem, ali ne?"
Osupel me je gledal
"Pa res —Spominjam se, deset let bo."
"Kako nastopa tisti konjski kupec?"
"Silno zapovedovalno in ob lastno, kakor vobče ljudje, ki se zavedajo, da imajo denar. Kamor gre, vsikdar je do zob
1938 JULY
SMS
1938
mmm
17 18(19 24:n 25 26 27;M59|30
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
poročil, je Israd pripovedoval, oborožen. Ljudje dobro vejo
kako smo rešili iz valov Var-darja njegovo sestro, ženo čo-banovega sina, ki je bil delovodja na novi vardarski progi. Tako priporočilo je seveda čo-banovim pregnalo vso nezaup-ncst, pohiteli so, da nam postrežejo, in nanosili so na mizo, kar je hiša zmogla. Sin pa je šel v hlev, da da konjem najboljše zobi.
da se ni šaliti z njim."
"Tudi nasilen je?"
"Da! Za vsako malenkost ima že kar pištolo v roki. Ljudje si pripovedujejo, da že marsikateri ni več odprl ust, ki ga je razžalil.
Ampak — hm! Da bi bil on Žuti —? Vsaj da bi ropal in kradel, o tem nihče nič ne ve (Dalje prihodnjič.)
JULIJ
3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd.
3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuško-vi farmi v Wickliffe, O.
10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze.
10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi.
10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu.
17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi.
17.—Društvo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd.
24.—Klub slovenskih groce-ristov in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi.
24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd.
24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O.
31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
31.—Piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
31.—Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ, piknik na Stuškovi farmi.
AVGUST
7.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ, piknik na Stuškovi farmi. '' '"' '
7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
14.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi piknik na Joe Zornovi farmi na Bradley Rd. v Brooklynu.
14.—Društvo Napredek št. 132 JSKJ ima piknik na Stuškovi farmi.
21.—Društvo Brooklyn št. 135 SNPJ priredi piknik pri Zornu na na Bradley Rd.
SEPTEMBER
10.—Društvo	Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
11.—Samostojna	Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma.
12.—Pričetek	konvencije S. D. Zveze v avditoriju S. N. Doma.
18.—Veliki koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v S. N. Domu na St. Clair Ave.
24.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Podružnica	št. 32 SŽZ ima veliko plesno veselico v šolski dvorani sv. Kristine na Bliss Rd., Euclid.
1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
6.—White Motor Union Local št. 32 priredi ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Društvo Valentin Vodnik št. 35 SDZ priredi vinsko trgatev in ples v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130th St.
15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma.
22.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
23.—Mladinski	pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
24.	— Community Welfare Club, privatna zabava v prizid-
ku S. N. Doma.
29.—Društvo	Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
•30.—Jesenski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
30.—25-letnica	Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer.
NOVEMBER
5.—Društvo	sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
6.	— Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
12.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojni	pevski zbor Zarja, opera in ples v avditoriju S. N. Doma.
13.—Samostojno društvo Združeni Slovenci na Jutrovem priredi plesno veselico in igro v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
19.—Carniola	Hive št. 493 TM, plesna veselica v avditoriju S .N. Doma.
20.—Podružnica	št. 25 S2Z priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vpi v S. N. Domu na St. Clair Ave.
DECEMBER
11.—Društvo Ivan Cankar ima igro v avditoriju S. N. Doma.
17.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
18.	—Slovenska ' mladinska šola SND, predstava v avditoriju S. N. Doma.
31.—Društvo	Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti.
31.—Klub društev SND priredi Silvestrov večer v avditoriju S. N. Doma.
JANUAR
1.—Maccabees Drill Team, ples v avditoriju S. N. Doma.
15.—Mladinski, pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
21.—Interlodge	liga, ples v avditoriju S. N. Doma.
22.—Dramsko	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Samostojna Zarja, plesna veselica v avditoriju S. N Doma.
—-o-
NA NASLOV MR. AUGUST KUŽNIKA
(Nadaljevanje iz 2. strani)
svobodna konkurenca napravila z državljani, da kljub vsem obilnostim, ki jih dežela poseduje, ne vemo več, kam jadramo. Ne vidimo izhoda in stradamo, ker žal, stroj deluje le za malenkostno skupino, ki boguje zlato tele.
Rusija, ta up prevaranih, je pa največja laž, kar se jih je pod soncem izkotilo. Da vlada svoboda delavstva? Je fakt, da vstaja tam sužnost, ki ne bo milejša kot je bila v starem poganskem veku. Strašna, a zaslužena kazen, ker so zavrgli luč resnice krščanstva, pa blodijo kakor vešče za kresnicami. A vsi sestavi brez Boga vodijo le v močvirje in prepad.
O, poznajo marksisti skrivnost užigajočih besed, privlačnih gesel, ki jih spretno trosijo med mase. Kakšno sodbo imajo vsi nekdanji verni komunisti, naj se omejim le na po en stavek Mr. Brice Pa-rain . . . "Videl sem, kako je aoljševizem spremenil ljudske sosvete, nosilce ljudske volje slepo orodje svoje vlade." Kaj pravi dr. Celine: "Rusi živijo ob desetini tega, kar je potrebno za normalno življenje. Izvzeti so seveda gospodje na policiji, vojaštvo, propaganda. Kaj je to, če ni krivica v novi obleki, sicer ven-ar strašne j ša od prejšne, ker .10 .ščitijo 10 tisoči skrajno krutih priganjačev." In Andre Bide: "Dvomim, ali je še takšen kraj . . . kjer je človeški duh manj svoboden, bolj teptan in strahovan, bolj odvisen, kot v sovjetski Rusiji!" Enake mis-se vrste pri delavcu Yevon, Ki je živel 11 let v Rusiji, pri Sir Walter Citrine, pri rudarju Kleber Legay, pri Andrew Smith itd.
tivo v jarek. Zavedajte se, naj bodo "liderji" Molek, Zaje, Vit-kovič itd., ameriška javnost se zanje toliko zmeni, kot mi za lanski sneg.
Povem vam, da slediti njim se po Prešernu lahko ponovi: brez upa zmage! Jaz pa tudi načelno odklanjam materialistični marksizem (vanj vključujem komunizem in socializem) in zakaj? Kot je kapitalizem prokletstvo za človeško družbo je enako marksizem zlo, ker imata oba enega očeta, mate-rializem. Prvi je v praksi človeka potisnil v mehanizem stroj. Marksizem pa človeško naravo oropal bistva dostojan stva idejno, ker ne prizna več v jem duhovne narave. Kakor je nemogoče, da bi se s trnja trgalo grozdje in smokve z osa ta, tako je abotno sanjati, da bo kdaj eden ali drugi teh siste moy človeku dal uteho pravič nega sožitja.
V Ameriki doživljamo, kaj je
Vi pa sanjate o raju tam. Privoščim vam ga iz vsega srca. Jaz ostajam tudi tukaj dosleden krščanski kulturi. Ali naj vain v" i'ltfstraciji podam še, kaj je brezduhovni materialistični marksizem naredil iz uskega otroka? Razmišljajte o "svobodi." Saj piše žena Krupska v časopisu "Pravda," eta 1925, št. 56 . . . "Uradno je dognano, da je sedem milijonov zapuščenih otrok; v naših zavetiščih pa je komaj za 80 prostora. Koliko drugih pa se potika po vsej Rusiji?" Gospa Kalininova, žena mini-sterskega predsednika, piše: 'Deset tisoči otrok se pogub-jajo v našem glavnem mestu, propadajo telesno in moralno. Cele armade proletarskih otrok je obsojenih na telesno in moralno skvarjenost." Har-kovski dnevnik "Komunist" piše: "Majhni otroci, ki so oblečeni v cape, jih mrzlica stresajo se zatekli v naša mesta, da od lakote ne poginejo. Prenočujejo pod kotli, v katerih se kuha smola (asfalt), v kotih vež, v posodah za odpadke. Povsod jih preganjajo in izganjajo. Vsak jih pretepa. Njih obraze razjeda grda bolezen, njih roke in noge krvave. Mnogo izmed njih je tako slabih, da niti beračijo ne več."
Vidite, g. Kužnik, če so to izvirna ruska poročila, ali ni na mestu, da pokažem tu na osebnost zadnjega stoletja, ki je storila toliko za mladino v okviru krščanske kulture s svojimi ustanovami in to je sv. Janez Bosko. Za sto in sto tisoče skrbi njegova ustanova Salezijancev po širnem svetu z napravami, ki vzgajajo mladino za koristne člane človeške družbe. Tje v delavske centre navadno postavijo svoje poslopje, z mladino delavcev se ukvarjajo. Vsaj iz tega razloga bi od "delavskih voditeljev" pričakovali, da se jim prizanese. Toda kaj so ž njimi storili "španski demokratje"? Uničili so poslopja, mladino razgnali, vzgojitelje povečini postrelili.
In za tako kulturo se pri
nas trudijo tisti, katerim tudi vi g. Kužnik, čez drn in strn sledite. Kaj pa streli iz Moskve, ki odmevajo te smrtne salve v svarilo civilizaciji in kulturi dvajsetega stoletja? Ali vas nič ne vznemirjajo? Kakšna beštija postane človek, čm pride do oblasti, kot jo im<^despot marksist Stalin! Ali vidite, da so v tem paradižu ceneje človeške od zelnatih glav.
Zapisal sem že, da za moj svetovni nazor dosledno je tudi socialno vprašanje vključeno v krščansko kulturo. Saj je z Kristusovim naukom o ljubezni do bližnjega se dalo človeku in tudi zadnjem sužnu, svobodo osebnosti, smisel življenja in prineslo je človeštvu svobodo. Zasluga krščanstva je, da se je polagoma to zlo v človeštvu odstranilo. Delo marksizma je, da se je po novem načrtu (Rusija zgled) zopet v svet uveljavi. Obvezno je zame, kot bi moralo biti za vse ljudi na zemlji, besede Kristusa: Vreden je delavec svojega plačila. In sv. Pavla: Kdor ne dela, naj tudi ne je. Proti se-bičnežem pa grmi apostol sv. Jakob: Vaše zlato je prepere-•io in vaša oblačila od moljev razjedena. Vaše zlato in srebro je zarjevalo in njena rja bo pričala zoper vas in razjed-la vaše meso kakor ogenj. Nabrali ste si zakladov zadnjih dneh. Glejte plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, kateri so poželi vaša polja, vpije; in klici žanjcev so prišli do ušes Gospodovih čet."
Na teh besedah sloni okrožnica "Renum novarum," pape-.ža Leona XIII. Spopolnjuje pa jo "Quadragesimo anno" sedanjega papeža Pija XI. Samo en vzorec iz zadnje: "Kdor hoče biti res glasnik evangelija, naj se pred vsem prizadeva socialistom pokazati, da se njihove zahteve, kolikor so upravičene, mnogo krepkeje branijo z načeli krščanske vere in mnogo bolje pospešujejo s silami krščanske ljubezni."
Iz teh mojih navedb, g. Kužnik, vidite, da jaz sam ne jemljem nikjer "pravice do poštenega življenja," kot blodite, pač pa ima tako trdno podlago, da klevete vaše in vaših somišljenikov so le pene proti granitni skali. Ostale stavke razblinim prihodnjič. Namenoma sem se tu dalje časa zadržal.
---o-
katčre bi ostali civilizirani svet obsojal. Schmelingova žena je bivša gledališka igralka. -o-
Ameriška Indij anka postane v kratkem svetnica
Rim, 24. junija. Iz vatikanskih krogov se poroča, da bo papež v kratkem proglasil za svetnico neko ameriško Indijanko, katero je spreobrnil h katoliški veri neki newyorški jezuit v letu 1667. Te dni dospe v Rim avdi-ter papeževega poslanstva v Washingtonu, ki bo predložil papežu prošnjo, ki nosi podpise 70,0CJ0 ameriških katoliških Indijancev, da postane svetnica Katherine Tohakwita, ki je bila poznana med Indijanci kot "lilija Mohawk Indijancev." Ko je bila krščena je šla med Indijance in jih spreobračala h katoliški veri, dokler ni bila v letu 1680 zavratno umorjena. Indijanci so ji postavili že mnogo spomenikov.
Dva odvetaika~ubita „a sodni ji v Los Angelesu
Los Angeles, 24. junija. Neki bivši mladi farmar iz South Da-kote, ki je mislil, da se mu godi krivica na sodniji, je začel streljati v sodnijski dvorani in ubil dva odvetnika. Odvetnika sta bila na mestu mrtva. Farmarja so sodnijski uradniki prijeli v petem nadstropju sodnije, kamor se je po streljanju zatekel. Morilec, po imenu Emil Hansen, je pripovedoval, da je prišel na sodni j o radi neke pritožbe, ko je opazil v prostorih sodnika Kauf-mana dva odvetnika, ki sta se mu očividno smejala. Hansena je to tako mztogoti lo, da je potegnil revolver in začel streljati. Povedal je tudi, da je prišel v Los Angeles s $35,000, in da sta omenjena odvetnika mu vzela skoro ves denar. Sklenil ju je ubiti, ker mu je bilo vseeno, če še živi ali ne brez denarja.
-o--r
V Hutchinsonu, Pa., je umrla po daljši in težki bolezni Barbara Vrtačnik, rojena Ju van, stara 37 let in doma iz Vač pri Litiji. V Ameriki je bivala okoli 18 let. Zapušča moža in hčerko, strica in teto, nekje v Wyomingu pa očeta. V stari domovini zapušča mater in sestro.
DNEVNE VESTI
Nacionalisti ne morejo naprej z ofenzivo
Hendaye, Francija, 24. juni ja. Iz španskih vladnih krogov se poroča, da je ofenziva, katero so začeli nacionalisti napram začasnemu španskemu glavnemu mestu, Valenciji, ustavljena. Na cionalisti ne samo, da so morali prenehati z ofenzivo, pač pa so bili tudi prisiljeni, da se umaknejo. Lojalisti so tako dobro zavarovani v svojih strelnih jarkih, da nacionalisti nikjer ne morejo naprej. Le iz severne fronte se poroča, da je ofenziva, ki jo je začel general Franco v Kataloniji precej uspešna in so bili lojalisti v več bojih zaporedoma poraženi.
-o-
Hitler tolaži soprogo Schmelinga radi poraza
Berlin, 24. junija. Adolf Hitler je poslal soprogi poraženega Nemca Maxa Schmelinga tolažil-no brzojavko. Mrs. Schmeling namerava priti te dni v New York, da obišče svojega moža, ki se nahaja v bolniški postelji. Zamorec Joe Louis ga je baje udaril na mesto, kjer udarci niso dovoljeni. Nemško časopisje v splošnem ne piše dosti o borbi, z izjemo, da pripovedujejo, da je Schmeling bil prestar za Louisa in da so v Ameriki dovoljeni ob enakih borbah udarci,
MALI OGLASI
V najem se oddajajo
aparati za odstranjevanje stenskega papirja s paro. Jako zanesljivi. Za prvi dan plačate $2.50, za naslednje dneve pa po $2.00.
Zavasky's Hardware
6011-13 St. Clair Ave. Tel. ENdicott 5141
(June 25, 27, 29)
Naprodaj je trava
najfinejše vrste, katero sedaj lahko vsadite. Boste gotovo zadovoljni. Dobite jo poceni. Vprašajte pri Anton Bašca, 1016 E. 61st St. ali pa na 1263 E. 55th St.	(149)
To so hiše, ki so danes najboljši kup!
Hiša za 1 družino, 6 sob, na 21170 Ball Ave., cena hitremu kupcu $3,200.
Hiša za 1 družino, 5 sob, ■ na 1494 E. 222nd St., cena $2,250.
Hiša za 2 družini, blizu La~ Salle gledališča, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, lep lot posajen z drevjem, v dobrem stanju, cena $4,-200. i
Hiša na 18211 La Salle Ave„, 6 sob, za 1 družino, se lahko kupi za $700 takoj, ostalo mesečno po dogovoru; odprta v nedeljo od 10 zjutraj do 6. pop.
Za podrobnosti se obrnite na La Salle Realty Co. 838 E. 185th St.
KEnmore 0334-J, F. J. Turk, Mgr.
(149)
Soba se odda
za enega fanta ali dekle. ■Vprašajte na 1235 Addison Rd.
(June 23. 25. 27.)
sssssss
ROMAN
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pobižtvo In vse potrebSMne ea dom, 6612 ST. CLAIR AVE. HBndereon 2878_
Po nekoliko urah vstane in reče:
—	Da, Sonjo sem izgubil. Nikdar več je ne vidim. Morda je to dobro. Kaj bi ji mogel reči, da jo zopet vidim? In kaj bi bil njej? Mar ne pripadam že drugi ženi? Kaj nisem vezan z nerazdružljivo vezjo! Ne, ne, moram Sonjo pozabiti! Pozabiti moram, da je ona sploh živela.
—	Toda njeno dete, moje dete moram rešiti!
Pritisne na električni zvonec in zapove slugi, ki je vstopil, da pokliče vrtnarja Šte-fanoviča. V hiši Romanovih je služil ta človek na raznih mestih že od svoje rarie mladosti. Ko je ostarel, ga je postavil Konstantin za paznika parka in vrta, kar se je smatralo kot nagrada za dolgoletno in zvesto službo.
—	Štefanovič, — reče Konstantin vztopivšemu sivolasemu starčki, — pridi bližje. Moram stabo govoriti. Prilika je, da se preizkusi tvoja zvestoba.
—	Je treba, da svoje življenje položim za te? — vzklikne sivi vrtnar s plamenom v očeh. — Ti veš, da sem pripravljen storiti vse, kar zapoveduješ, Veliki knez!
—	Vem, vem, moj stari! — nadaljuje knez, — vem; da si mi zvest, zato sem te poklical k sebi. Gre za neko jako važno stvar, Štefanovič, ti še danes prejmeš nekega malega dečka, ki ti bo v mojem imenu izročen. Obdržal boš dečka tako dolgo pri sebi, dokler ti drugače ne zapovem. Ti in tvoja žena ga bosta hranila in pazila bosta na njega kot na svoje lastno dete.
—	Beg te naj čuva! Dete, ki ga nama predaš, bo pod našo streho varneje kot v samem nebu. Svoji ženi zapovem, da ji mora biti dobro deteta večja1 skrb kot za lastno življenje.
—	Še nekaj, — ga prekine knez. — Ti in tvoja žena morata molčati kot grob. Nikdo v dvoru ne sme vedeti, da,se dete nahaja pri vas in da od časa obiskujem dete.
Štefanovič zaškili na enem očesu. Hotel je stem pokazati da je razumel.
SEDMA K
MOVING AND EXPRESSING Free Estimates and Low Rates 6506 St. Clair Ave. HEnderson 1920
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
t Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino toeno, po dnevnih cenah;
OPRAVLJA notarske posle. •
Hollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke.
VLOGE v tej posojilnic
i zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C.
Sprejemamo osebne ta društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co.
8235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
—Moja žena bo molčala. Bo-dem ji že zavezal jezik. Tebi na voljo bi jo tudi ubil. Tebi je treba samo, da rečeš: Pojdi Štefanovič, tako mora biti!
—	Ne brbljaj neumnosti, — vzklikne Veliki knez. — Pojdi in pripravi vse, da sprejmeš dečka, ki ti bo ta večer priveden. Odidi še k mojemu inten-dantu in zahtevaj v mojem imenu vse, kar je potrebno za deško sobo. Pojdi!
Štefanovič pade na kolena in se dotakne z glavo preproge.
Ko je knez Konstantin ostal sam, sede za pisalno mizo ter napiše kratko pismo, adresira-no na zavoclovega direktorja.
Na večer istega dne gre v park Konstantinove palače neki človek zagrnjen v široki plašč ter se napoti naravnost proti vrtnarjevi hiši. Tiho potrka na vrata.
Stari Štefanovič oprezno odpre vrata. Toda ko ugleda do-šleca, se globoko prikloni in pošepeče:
—	Naj bo blagoslovljen tvoj prihod v mojo hišo. Konstantin!
Veliki knez mu da znamenje, da naj molči:
—Tiho, stari! Nobeden ne sme vedeti, da sem pri Tebi! Je li deček tu?
—	Da, tu je, — odgovori tiho stari vrtnar in pelje gospo dar j a v etanovanje. — Dete je pravi angel! In če ne bi vedel, da ti nimaš tako malega brata bi rekel, da je to Romanom.
—	Kje je? — vpraša knez Konstantin nestrpno.
—	Tu, — pregovori hitro starec, — Ko so ga prinesli, je bil tako zmučen, da so mu se oči skopljale. Moja stara ga je takoj spravila v postelj.
—	Grem, da ga pogledam, — je hitel vznemirjeni knez.— Ostani tu, Štefanovič. Tudi tvojo ženo pošljem ven; hočem biti sam z detetom.
Vstopjl je v malo, lepo urejeno dečjo sobo. Na podnožju dečje postelje je sedela sivolasa vrtnarjeva žena. Zdelo se je, da je zaspala, ko je čuvala dete.
Vznemirjen je pristopil k postelji, kjer je spavalo dete. Toda v tistem hipu se je zdrznil in prebledeH a iz ust mu je ušel počasen vzklik.
Na prsih spečega deteta se je blestel zlat križec.
—	Ta križec! — zašepetal je polglasno knez.
—	Oh, dobro ga poznam. To je Sonjin križec, ona ga je nosila! Sedaj vem, da je v resnici rtioje dete, moj sin! Moj Vladimir.
Z drhtečimi ustnicami poljubi dete na čelo. Oči so se mu orosile s solzami, ustnice so šepetale:
—	Pri svojem očetu si, rrio-je sladko dete. Čuval te bom in te vzgajal, da pri tebi nadomestim ono, kar sem zakrivil tvoji materi.
Dolgo je še knez gledal svoje nesrečno dete. V njegovih očeh so se izmenjavale solze tuge in radosti.
Še enkrat se sklone k detetu, ga poljubi na čelo in tiho po prstih odide iz sobe.
Čim je Konstantin zaprl vrata za seboj, je planila pokonci vrtnarjeva žena. Radovedno je gledala nekaj časa dete, zdaj vrata, skozi katera je odšel Veliki knez. Ko je pa slišala, da so se za knezom zaprla tudi hišna vrata, pomoli felavo iz dečkove sobe in glasno po-
kliče svojega moža:
—	Štefanovič, — je govorila razburjeno možu, — nismo se motili. Deček je njegov sin!
—	Njegov sin! Torej v resnici! — se je lokavo smejal stari vrtnar. — Žena, bodi oprezna. Lahko zasluživa lepo vsoto denarja.
—	Tudi jaz mislim tako, — zadovoljno odgovori stara vrt-narica. — Ko to odkrijemo mladi knjeginji, nam bode zelo hvaležna. Stari, že slišim, kako zvone rublji.
V	prekrasni dvorani Velikega kneza se je vršil nekoliko dni po gornjih dogodkih svečani ples. Velika, divno okrašena dvorana je bila prepolna naj-cdličnejših gostov. Gospodje v kneževskih in svečanih oblekah, dame z dragocenimi naki-ti in toaletami, od katerih je vsaka stala celo premoženje, so plesali dostojanstveno ob divnih zvokih carske godbe. V morju svetlobe je po vsej palači kraljevalo razkošje in ženska lepota.
Pojedini razkošni pari so se navžili plesa in so odhajali v zimski vrt, da se v svežini ze-odpočije duh in telo v duhovitem razgovoru in lju-bavnih vzdihljajih.
V	nekem kotu par korakov od vhoda v zimski vrt se je ustavila zraven pozlačene klopi lepa vdova Fedora Boja-novski, po občem mnenju najlepša žena najfinejšega Petro-grada. Čim je spustila svoje vitko telb na klopico in razprostrla svojo dragoceno pahljačo, je zanihala kraj nje veja drevesca in neki gospod se ustavi pred njo.
—	Vi ste me v plesu zaprosili za razgovor med štirimi očmi, — je pošepetala lepoti ca. — Torej kaj je posebnega, Kardov? Upam, da mi prinašate dobre vesti.
—	Kardov, carjev zaupnik, ki' se je proti želji Velikega kneza Konstantina, toda na iz rečno zapoved carja, nahajal med gosti, odgovori mirno in polglasno:
—Obžalujem, Fedora, da vas moram motiti v plesnem uživanju. Toda moram vas obvestiti o stvari, ki je za vas ali bolje rečeno za nas velike važnosti.
—	Za božjo voljo, Kardov! Gre morda za Bojanovskega? Je li mogdče umrl v Sibiriji? Zanikate z glavo. Torej še živi, okovan v verige daleč spodaj v rudniku?
1- Pobegnil je! — reče s prisiljenim mirom Kardov, šef petrograjske policije.
_ Pobegnil? — vzklikne osuplo lepotica. — Pobegnil je Ne morem razumeti. Pobegnil iz globokega groba sibirskega rudnika, kjer je bil prikovan v kamenito steno. Pa kako je bilo to mogoče, Kardov?
—	Pobegnil je, — prekine množino njenih besed. Mene je ■dogodek osupnil kakor vas, Fedora! Toda, na žalost, resnica je. Za to ne ve nikdo razen mene* in vas, a ne sme tudi nobeden zvedeti. Celo samemu carju tega nisem odkril. Bojanovski je dvignil upor v rudniku. Komandant, kapitan Nikolin, je zaboden.
—	Je to mogoče? — ponovno vzklikne Fedora. — To je torej moč in veljava policije ter uprave sibirskih rudnikov, da morejo ' kaznjenci vsaki čas vprizoriti upor in nadvladati oblasti.
_ Upor je zadušen, — odgovori Kardov ne ozirajoč se na roganje lepe žene. — Edino Bojanovski je pobegnil. Vsi ostali so ujeti in pognani nazaj v rudokop. Ravnotako se ni posrečilo upornikom ubiti kapitana Nikolina. Samo težko ranjen je. Sedaj se nahaja na potu v Petrograd, da se zdravi pri znamenitih zdravnikih.
_ Kaj mi mar Nikolin,
vzklikne s plamtečimi očmi Fedora. Zame je vseeno, da li ozdravi ali irmre. Toda to je strašno grozno, ker je Bo'janov-ski na svobodi. Moj Bog! Morda je on v tem času, ko se tu razgovarjamo, že na potu v Petrograd. Ah, Kardov, strah me odide, ko pomislim, da bi se mogli zopet z njim sestati. Ne mogla bi mu pogledati v oči.
Lepa gospa si pokrije obraz z rokami in se sklone na klop.
Kardov se nagne nad njo in ji pošepeče: — Ni razloga, da se bojite.
Ako je Bojanovski res na svobodi, je še daleč od Petrograda. Mar mislite, da je beguncu lahko prekoračiti brezkrajne sibirske stepe in gozdove. Njega neprestano zasledujejo ko-zaki in ne sme se pojaviti na državni cesti. Nikdo mu ne sme nuditi niti hrane niti prenočišča. Od tisočev beguncev se komaj enemu posreči nadvladati vse zapreke in prekoračiti mejo Sibirije. Bojanovski je v rudniku toliko oslabel, da ;ii nikakor v stanju premagati vsa strahote, ki ga čakajo. .(Dalje prihodnjič.)
Triletna Jess Rutledge, je, držala glavo svojega bratca nad vodo toliko časa, da je prišla, pomoč, ko ju je odnesla voda v nevihti v neki graben. Sapa ju je odnesla iz avtomobila, v katerem so ju hoteli starši rešiti pred viharjem. Starša sta bila ubita, otroka pa rešena samo radi tegaf ker ju je sapa odnesla v vodo.
Ta dva sta dobila najboljše redove pri graduaciji v kadetnici v West Point. To sta John Jannarone, levo in M. J. Altenhofen, oba iz New Jersey doma.
Tej živali so dali ime Pandora in je bila poslana iz Tibeta v newyorski zverinjak. _	.......
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 27, 1938
NAZNANILO IN ZAHVALA
V bridki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je v Bogu zaspala preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati	. f J.!flllll
FRANCES KROMAR
rojena LOZAR
po kratki bolezni in previdena s sv. zakramenti je v bolnišnici za vednp zatisnila svoje mile oči dne 1. junija 1938 v starosti 59 let. Doma je bila iz vasi Prigorica pri Ribnici.
K večnemu počitku smo jo položili dne 4. junija 1938 po opravljeni zadušnici v cerkvi sv. Vida in na Calvary pokopališče..
Tem potom se želimo iskreno zahvaliti Rev. Max Sodji za podeljene svete zakramente in za opravljene cerkvene pogrebne obrede.
Prisrčna hvala vsem, ki ste jo obiskovali v bolezni in nam bili v tolažbo ob času prevelike žalosti. Kakor tudi lepa hvala vsem. ki ste jo prišli pokro-pit, vsem, ki so culi in molili ob krsti ter se udeležili pogreba.
Iskrena hvala naj velja članicam društva Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ., podr. št. 25 SZZ in društvu Srca Marije (staro), ki so se udeležile skupne molitve ob krsti svoje pokojne sosestre in za lepo udeležbo pri pogrebu. Enako tudi lepa hvala onim, ki so nosile krsto in jo spremile in položile k večnemu počitku.
Obenem tudi lepa hvala St. Vitus Cadets št. 25 ŠŽZ, ki so ji izkazale čast In so stale na straži ob
krsti pokojne.
Iskrena hvala vsem, ki so podarili krasne vence v blag spomin pokojni in sicer: družina Mrs. Jennie Vintar, družina Mrs. Frances Zlatorepec, Mr. in Mrs R. J. Basler, družina Mrs. Mary Kromar, družina Louis Cimperman, Norwood Rd., družina Mrs. Rode, Mr. L. Kerver family, Mr. in Mrs. Maurer, Mr Chas. Dusek, Mr. in Mrs. Ignac Slapnik Sr., Mr. Stanley Kromar, Mr. in Mrs. Albert Moran, Buckeye Ribbon and Carbon Co., The Dougherty Lumber Co., Mr. in Mrs. Walter Russell, Mr. in Mrs. Kiehl, Mr' in Mrs. Klein, Mr. in Mrs. Kammer, Mrs. M. Kiehl, Girls Card Club, društvo Jutranja Zvezda št. 137 JSKJ, društvo Srca Marije (staro), podr. št. 25 SŽZ.
Prisrčno se zahvaljujemo sledečim za darove za sv. maše: Mrs. Jennie Vintar,' Mr. Frank Vintar* Mrs. Mary Vintar, Mr. in Mrs. John Zlatorepec, Mr. in Mrs. Anton Vidervol, Mr. Jacob Lusin, Mrs. Vi-dervol, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Anton Milavec, Mrs. Frances Milavec, Mrs. Mary Milavec, Mrs. Jennie Luzar, Mrs. Tomsic, Glass Ave., Mrs. Jennie Jeric Mrs Mary Bradač, Mrs. Julia Bokar, Mrs. Jennie Brodnik, Mrs. Jennie Perusek, Mrs. Mary Opa-lek Mr in Mrs. Frank Skoda, Mrs. Cecelia Knafelc, družina Frank Merhar, družina Zobec, Mrs. Mary Gornik, Mr. in Mrs. Matthew Zakrajšek, Mr. in Mrs. John Gnidica, Frank in Mary Zupančič, Mrs. Korošec Mr. in Mrs. Frank Cebul, Mrs. Frances Cimper-man, Mrs. Anna Smole, Mrs. Antonia Jevnik, Mr in Mrs. John Dibello, Mr. in Mrs. Anton Zeleznik, Mrs. Anna Champa, Mrs. Mildred Arko, družina Modic, Carl Ave., Frances in Mae Surtz, družina varies Levee, Mr. John Zgonc. Mrs. Klun, Mrs. Cevka, Mrs. Bolko. Mrs. Močnik, družina Novak, 6218 bt. Llair Ave., Mrs. Rakar, Mrs. Jereb. Mrs. Abram, Mrs. Ku-sunčič. Mrs. Lunder, Mrs. Bradach. Mrs. Pizmoht, Mrs. Arko, Mrs. Adamič, L. Stefančič, Mrvm Mrs. J. CBoyle.
Prav lepa hvala tudi vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu.
Iskrena hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek za izvrstno vodstvo pogreba m za vso prijazno naklonjenost.
Tebi preljubljena in nikdar pozabljena soproga in mati, pa v globoki žalosti želimo, da počivaš v miru v zasluženem počitku in vsemogočni Bog naj Ti bo pravičen plačnik. Večna luč naj Ti sveti in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
John Kromar, soprog Frances poročena Kerver, hči John, Joseph, Frank, sinovi Fred Kerver, zet; Mary Kromar, sinaha Richard, vnuk	.
zapušča tukaj tudi žalujočo sestro Jennie Vintar in brata Frank Lozar; v stari domovini pa sestro Marijo
Cleveland, Ohio, 27. junija 1938.