Ljnbljana, torek 25. februarja 1936 Cena t Dir Upravoištvo; Ljuoijana. Knafljeva ulica a. — feleton M. ai22, 3123, mseratni oddelek: Ljubljana, Selen« tourgova ut tt. — Tet »492 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica git, H. — Teieton St 245& Podružnica Celje: ttocenova ulica St a. — Telefon St 19U Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana St 11^42, Praga čislo 78.180, 3124. 3125. 31266. Wien St 105.241 Sarraut in stranke Z napadom na voditelja socialistične stranke Leona Bitima se je zdelo kot bi Francija zašla znava v notranje politično krizo. Toda Sarrauit se je znal spretno umakniti nevarnosti. Odločno je obsodil v zbornici politiko nasilja, ki ni še nikdar koristila. Ker je ob enem tudi v dejanju energično nastopi proti ekstre-mističnim desničarskim organizacijam, pa mu je to prineslo še krepkejšo podporo socialistične stranke, kakor jo je imel poprej. Saj je bila ves čas glavna zariteva levice ravno razpust desničarskih lig in mlačni nastop prejšnjega mi-aisutrakega predsednika Lavala v tem vprašanju je bil v precejšnji meri vzrok njegovega padca. .Seveda pa lahko povzroči Sarrautova odiiočnost tudi precejšnje nevarnosti. Pariz je že ob številnih prilikah pokazal, da gre rad na ulico in se opaja ob velikih in lepo zvenečih geslih. Barikade niso igrale le v času francoskih revolucij velike vloge, marveč tudi še pred kratkim za časa Saviskyjevega škandala Na francoskem notranje političnem nebu pa zadostuje že krotek oblak, da iz njega nastane vihar. Sarrautova vlada se po svoji sestavi ne razlikuje bistveno od prejšnje La valove vlade. Predstavlja vlado narodne koncentracije, in sicer tako široke, kakor jih le redko vidimo v Franciji. Njena osnova sega od socialistov globoko v desnico. Zbrali so se v njej ljudje, ki nimajo idejno skoro ničesar skupnega Tako sedita poleg levičarskega radikala Zaya, ki je imenoval trobojnico »obupno cunjo«, velenacionalist NicoMe, upravni svetnik Schneiderjeve tvornice za topove, in pa stari militarist general Mau-rin. Vendar je ta vlada pri zadnjem glasovanju dobila tudi od komunistov zaupnico, kar se doslej ni posrečilo menda še nobeni drugi vladi francoske republike. Tudi poslanska zbornica nudi pod Sarrautom popolnoma drugačno sliko kakor poprej pod Lavalom. Dočim je prej desnica ob vsakem vladnem predlogu viharno ploskala, letvica pa razgrajala, so se sedaj vloge izpreme-nile, sedaj ploska vladi levica, razbija pa desnica. Vzrok je ta, da se je s predsednikom vlade premaknilo tudi težiš«- vlade; Laval se je nagibal na desno, Sarraut pa na levo. Čim je vlada izdala nalog, da se razpuste organizacije Action Francaise m Camelots du Roi, so bile v zbornici že vložene številne interpelacije. Desnica je očitala vladi pristranost, da je tako hitela z nastopom proti rojalističnim udiru-ženjem, dočim kaže za levičarska prevratna udruženia vse drugačno popustljivost. Ko so socialistični udarniki v odgovor na napad na Bluma udrli v prostore Action Francaise, razbili tam pohištvo in pretepli navzoče, vlada ni odgovorila z represalijami in še policije ni bilo zraven, dokler ni bilo delo socialističnih razgrajačev opravljeno. In pri nedeljskem obhodu »ljudske fronte« po Parizu je prišlo, očitajo dalje imterpe-lanti vladi, do čudnega pojava, da je policija zapisala ljudi, ki so peli marše1 jezo v odgovor na komunistično int^rnaeio-nnlo. Pa tudi levica še ni čisto zadovoljna z nastopom vlade, ki jo graja, da je doslej naslonila šele proti eni fasls lični organizaciji. Action Francaise je sicer najstarejša in najbolj ekstremistična med temi udruženji, je pa skoraj brez; vsakega političnega pomena. Poleg nje obstajajo še druga, mnosro bolje organizirana in mnogo močnejša udruženja, ki predstavljajo torej za levico mnogo večjo nevarnost. Semkaj spadajo pred vsem organizacije Croix de Feu, proti katerim vlada ni podvzela še ničesar, čeprav se od razpuščene organizacije Action Francaise le malo razlikujejo po programu in skoraj nič po smotrih. Vsem tem organizacijam je namreč skupna borba proti današnjemu francoskemu političnemu sistemu. Pri tem se pat ne sme pozabiti, da bi desničarske orgnizacije najbrž ne zrasle do današnje moči, če jim ne bi razni finančni škandali pripravili ugodnih tal in se ne bi parlamentarni stroj izkazal za tako neodpornega proti raznim strankarskim spletkam. Tako vlada v francoskem notranjem življenju stari razdor tudi pod sedanjo Sarrautovo vlado, čeprav uživa vlada glas vlade narodnega pomirjen ja. Strasti so se v zadnjih dneh še bolj razburkale in Sarrauta čaka brez drvoma še marsikak hud vihar in boriti se bo moral še z mnogimi velikimi nevarnostmi. Sicer bi tudi z odpadom celokupne desnice Sarrautova vlada še vedno imela večino, ker jo podpira socialistična stranka in ima v sedanji zbornici združena levica večino. Toda vlada bi s tem odpadom desničarskih skupin izgubila današnje moralno obeležje vlade narodne sloge. Volilna borba, ki meče že sedaj svojo senco na vse politične življenje Francije, bi dobila s tem mnogo bolj zagrizen značaj. vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 8122, 3123. 8124, 8125, 8126 Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celje, Stro6smayerJeva ulica Stev. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. Odhod ministrskega predsednika dr. Hodže Po tridnevnem bivanju je ministrski predsednik in zunanji minister bratske republike včeraj opoldne odpotoval iz Beograda in popoldne obiskal še Bačkc Beograd, 24. februarja, p. Predsed« nik češkoslovaške v Lade dr. Milan Hodža je po dveh in pol dneh bivanja v Beogradu danes zapustil jugosloven« sko prestolnico. Po prisrčnem slovesu se je odpeljal v Novi Sad, Staro Pazo« vo, Kulpin in druge kraje, kjer žive njegovi ožji rojaki Slovaki. Okrog 10. dopoldne se je predsed« nik Hodža v spremstvu beograjskega poslanika dr. Girse odpeljal v muzej kneza Pavla. V muzeju ga je sprejel prosvetni minister Stošovič z upravni? kom muzeja dr. Kašaninom. Upravnik je češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku razkazal vse oddelke mu« žeja in zlasti vse njegove redkosti. Pri Sokolih Iz muzeja se je dr. Hodža s svojim spremstvom odpeljal v prostore Save« za Sotkola kraljevine Jugoslavije. Tu ga je pričakovalo zelo mnogo Sokolov s člani savezne uprave na čelu. V imenu saveza ga je pozdravil vseučiliški pro fesor dr. Gradojevič. Želel mu je, da hi se počutil v beograjskem Tyrševem damu prav tako kakor v kateremkoli Tyrševem domu v Pragi ali v kakem drugem mestu svoje drage domovine. Češkoslovaški ministrski predsednik se je prisrčno zahvalil za bratski po« zdrav in sprejem v žarišču jugoslov en« ske sokolske ideje ter je naglasi!, da je Sokolstvo druga armada v obeh bratskih državah. Nato si je ogledal prostore saveza. Dalje časa se je za« držal v svečani dvorani, v kateri je 1. decembra 1918 kralj Aleksander I. kot takratni regent proglasil Zedfinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Med prisrčnimi pozdravi Sokolov je dr. Hodža zapustil savezne prostore in se odpeljal v prostore zveze Jugo« slovensiko«češkoslovaških lig, kjer ga je sprejel predsednik zveze dr. Kosta Kumanudi z večjim številom članov. V pozdravnem nagovoru je naglasi! da pomeni sodelovanje Jugoskrvensko« češkoslovaških lig oporo obema brat« skiima državama pri njunem skupnem delu. Ministrski predsednik dr. Hod« ža se je zahvalil za pozdrav in nagla« sil, da lige mnogo doprinašajo k vza« jemnemu zbližanju in sodelovanju Ju« g osla vi je in Češkoslovaške. Zadnji razgovor z dr. Stojadinovičem Končno je posetil dr. Hodža še če« škoslovaški dom, kjer ga je pričako« vala vsa češkoslovaška kolonija. Po« zdravil ga je inž. Hrncir. Ministrski predsednik si je ogledal češko šolo, nato pa se je odpeljal v zunanje mini« strstvo, kjer je z ministrskim predsed« nikom in zunanjim ministrom dr. Sto« jadinovičem nadaljeval svoje razgovo« re vse do 12. ure. Na tem zaključnem političnem razgovoru sta predsednika naše in češkoslovaške vlade še enkrat ugotovila popolno skladnost jugoslo« venskega im češkoslovaškega stališča glede na vsa aktualna mednarodna vprašanja, ki so danes pereča za obe državi. Odhod Opoldne sta se gg. dr. Hodža in dr. Stojadinovič skupno odpeljala na že« lezniško postajo, ki je bila vsa okra« sena s češkoslovaškimi in jugcsloven« skimi zastavami. Na peronu sta stali častni četi kraljeve garde in Sokolov z vojaško godbo, zbran;th pa je bilo tudi izredno mnogo zastopnikov vseh krogov, zlasti članov' češkoslovaške kolonije. Dalje je biJ navzoč ves di« plomatski zbor, kraljevska vlada, ge« neraliteta i. t. d. Ko je predsednik dr. Hodža obšel obe častni četi, vojaško in sokolsko. se je prisrčno poslovil od predsedni« ka dr. Stojadinovič a in drugih pred« stavniikov. potem o-^šel v svoj salon« ski voz. Med vzkPtkanjem vseh navzo« čih je vlak odipeljal proti Novemu Sadu. ovora obeh predsednikov Politična izvajanja v obliki zdravic na svečani večerji v Garsinem domu Plaz zasul tri turiste Varšava, 24. februarja. AA. Iz Zakopan poročajo, da je plaz zasul trojico turistov. Pomožna odprava je rešila dvojico, tretjega turista, nemškega državliana. na ie paša mrtvega. Beograd, 24. februarja, d. Snoči je predsednik vlade dr. Stojadinovič priredil v Gardinom domu večerjo, pri kateri se je nudila prilika širšemu krogu povabljencev priti v stik s predsednikom osi. vlade dr. Hodžo. Med večerjo je predsednik dr. Stojadinovič pozdravil dr. Hodžo z besedami: Srečen sem, da morem v jugoslovenski prestolnici pozdraviti v osebi vaše eksce-lence tako eminentnega in velikega sina ter pomembnega državnika češkoslovaška republike. Ne samo mene in člane kraljevske vlade, temveč tudi ves jugoslovenski narod navdajajo v tem svečanem trenutku čustva in iskrene radosti. V osebi Vaše ekscelence vidi naše ljudstvo simbol neločljivih stikov, ki od neka-daj vežejo oba bratska naroda. Vaše bivanje v Beogradu obuja v nas vseh bolestne spomine na iste hude čase, ko smo z istimi ideali in z istimi čuvstvi z ramo ob rami stali v borbi za naše pravice in našo nacionalno neodvisnost. V dneh tiste velike borbe ste bili vi, gospod predsednik, eden prvih borcev .neomajnih v velikem delu za ustvaritev idealov. Važno vprašanja, ki so vas, gospod predsednik, privedla v prestolno mesto Jugoslavije, ki vam je tudi to pot manifestiralo svojo ljubezen in svoje prijateljstvo, so nam tudi to pot potrdila, da obstoji med vladama češkoslovaške republike in kraljevine Jugoslavije popolna istovetnost nabiranj kakor metod, kakor tudi stališč napram vprašanjem, ki zadevajo nas posamezno, kakor tudi splošni mir. V tem smislu smo tudi to pot kakor prej ugotovili, da je Mala antanta neobhodno jamstvo naše skupne varnosti in ena glavnih opor miru v Srednji Evropi. To, kar so naši predhodniki s predstavniki zavezniške Rumunlje vedno potrjevali, potrjujemo danes tudi mi, da Mala antanta ni naperjena proti nikomur in da ni vzrasla iz nobenega ofenzivnega namena. Delala je vedno za ohranitev stanja, ustvarjenega z mednarodnimi pogodbami v tem delu Evrope, in za splošno idejo miru. V zvestobi do teh osnovnih idej, bosta češkoslovaška ln Jugoslavija z zavezniško Rumunijo kakor doslej tako tudi v bodočnosti delali na to, da bo vse njuno delo v skladu z načeli mednarodne pravice ln velikih idealov Društva narodov. Obisk vaše ekseelence v Beogradu, nam je prav tako dal iskreno priliko, da smo mogli v popolni harmoniji naziranj proučiti tudi druga vprašanja, ki danes posebej zanimajo države podunavske kotline. V tem smislu smo sprejeli sklepe, ki nam bodo osnova za naše nadaljne odločitve. Kraljevski vladi in meni osebno je v veliko zadovoljstvo, da lahko tudi danes ugotovimo popolno soglasje v vseh vprašanjih, nanašajočih se na skupno bodočnost obeh zavezniških narodov, in da so naša nazirania glede podunavske kotline in o drugih važnih mednarodnih vprašanjih v popolnem skladu. Načela, ki so nas navdajale, ta me- tode, katerih smo doslej ravnali, so nam rodile brezdvoma koristne sadove. To nam vliva vero in pogum, da bomo po tej poti nadaljevali in da bomo tudi napram vsem drugim vprašanjem, ki nam jih bo Dodoč-nost stavila, ravnali vedno in dosledno po teh načelih. Dovolite, spoštovani gospod predsednik, da izrazim obenem tudt svoje veliko zadovoljstvo, da vidim v vas vrednega naslednika tistega državnika, ki je s svojo nezlomljivo energijo, briljantnim umom in s svojo ogromno delavnostjo sodeloval ne le pri ostvaritvi češkoslovaške nacionalne neodvisnosti, temveč se tudi v povojnih letih uveljavil s svojo umnostjo in visokim državniškimi sposobnostmi kot eden najod-liičnejših delavcev pri i*e je vanju mednarodnih razmer. Pozdravljam vas kot prvega sotrudnika največjega srna vašega naroda njegove ekselence g. Tomaža Masa-ryka, ki je doživel najvišje priznanje ne le s strani če3ko®lovoškega naroda, temveč tudii s strani vsega sveta. G. dr. Beneš, vaš sedanji državni poglavar, spada od nekdaj med glavne pob omike Male antante in njenih visokih naček Gospod predsednik! Dragi prijatelj m tovariš! V vaši osebi, ki zasluži po svojih vrlinah vse naše spoštovanje in občudovanje, vidimo jamstvo za srečno bodočnost in srečni napredek našega skupnega dela. V to dvigam čašo na zdravje g. predsednika češkoslovaške republike njegove ekscelence g. dr. Beneša, v zdravje vaše ekscelence in j v srečo in napredek zavezniškega im bratskega češkoslavai&ega naroda. Odgovor dr. Hodže Predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža je odgovorili na zdravic o z naslednjim govorom: Iskreno »e zahvaljujem za ljubeznive besede, ki ste mi jih izrekli ob priliki mojega prihoda v Jugoslavijo. Polnih 25 let je minilo od časa, ko sem posiednjič obiskoval te kraje. Nov svet Taste v vaši deželi in želim vasi domovini ves napredek im vso srečo, kakršni je vaš narod zaslužil po trpljenjih in junaštvih, ki so jugoslovansko borbo za lepšo bodočnost dvignila na prvo mesto med najsdjajmejSimi dejstvi svetovne vojne. Pri tem tolmačim topla čustva vsega češkoslovaškega naroda, ki ve iz svoje lastne zgodovine prav tako dobro kakor vi, da se svoboda ne daru.te, temveč da vzcvete iz temmic in iz zemlje, prepojene s krvjo. Prav tako kakor vaš, ve tudi naš narod, da more biti trajna svoboda samo ona, ki si jo narod zasluži s trajinim ustvarjajcčim delom iz dneva v dan, vedno pripravljen, da brani, kar mu je dnoco n sveto. Bili »te tako ljubeznivi, gospod predsednik. da ste omenili dramatične čase, v katerih sem s svojimi rojaki ramo ob rami z najboljšimi sinovi vašega naroda delal na osvobojeni zemlji za našo skup«o lepšo bodočnost. Globoko gin jen se vam zahvaljujem za ta spomin. Dovolite mi, da izraziim vsem, ki so v bojih za naš narodni preporod stali zvesto in neomajno za našo stvar, prav ob tej priliki in s tega mesta svoje iskreno spoštovanje. Mi in vi smo prav tako kakor tudi mnogi drugi narodi v sredin j i Evropi in na Balkanskem polotoku korakali čez Golgo-te svoje zgodovine, dokler nismo zmagoslavno prispel? na cilj svoje narodine samostojnosti. Razvoj teh narodov se radi-kuje od razvoja zapadnih evropskih narodov v tem. ker je bil neprestano prekinjan s tragičnimi časi, ko so bili z izgubo svoje politične samostojnosti izključeni od sodelovanja pri velikem skupnem delu 6'oveštva. Ti narodi se javljajo sedaj po obnovi svoje samostojnosti k sodelovanju za skupen napredek in civilizacijo. Prav zaradi tega, ker smo svojo svobodo in samostojnost plačali tako drago, imamo pravico in dolžnost, da se javimo s svojim prispevkom pri zagotovitvi miru v širokem im čvrstem okviru mednarodnega sodelovanja. Str n jam se z g. predsedni kom jugoslo-venske vlade v ugotovitvi, da imamo skupne cilje in da soglašamo tudi glede poti, po katerih moremo dospeti do svoiih ciljev. Po izmenjavi naziranj z merodajnimri č:nitelii mednarodne nolitike prijateljske in bratske kraljevine Rumumije morem sedaj no izjavi g. predsednika jugoslovenske vlade potrditi, da vodi Malo intanto neomajna nagonska s:la notranje skupnosti in solidarnosti. Mala antanta ie pripravljena ;n sposobna za gosnodarsko in noli-tično konstruktivno sode'ovanje v Podu-navju. Pripravljena je za lojalno sodelovanje in iniciativo, ki jo smatra napram vsem sosedom in silam v Evropi kot dober temelj kolektivnega dela za mir ki varnost Ureditev mednarodnih gospodarskih in političnih odnošajev na podunavskem področju, izvedena s pristankom im sodelovanjem vseh, ki se za njo zanimajo, je v tem času ena izmed največjih aktualnosti evropske politike, ki bo do'go vplivala na smer evropskega razvoja. Naša naroda sta bila povezana z bratsko solidarnostjo od prvega časa svojega narodnega prebujenja. Bila sta solidarna, ko sta za svoje ideale umirala, im ni na svetu nobene možnosti, ki bi mogla skaliti našo solidarnost sedaj, ko povečujemo svoj skupni elam za svoje skupne cilje v sodobni mednarodni politika. Solidarnost im sodelovanje nista za nas samo politični interes. Njuni temelji so mnogo čvrste j ši, ker govore zanju rra"a zgodovina, naše čustvovanje im vse naše navdušenje. Brat odstranjuje z bratom vsako nepriiiko. Po katastrofi, ki je potrla vaše in naše duše. gleda tudii naš narod v predstavnika Jugoslavije ter prisrčno pozdravlja Nj. Vel. Petra II., kralja Jugosavije. Naj blesti sijaj jugoslovenske krone kot sijaj soln-ca, ki prinaša luč v temo ter toploto v mraz. Dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralja, na zdrav j e Nj. Vis. kneza namestnika, na zdravje kraljevskih namestnikov, na zdravje predsednika vlade ter na srečo. napredek in veliko bodočnost Jugoslavije. Pozdravi Tituleseu in Ruždi Arasu Beograd, 24 februarja AA Češkoslovaški ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Hodža in jugoslovenski ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič sta poslala danes pozdravni brzojavki zunanjemu ministru Rumunije Nikoli Tiiulescu. kot članu stalnega sveta držav Male antante ter dr. Ruždi Arasu kot predsedniku Balkanske zveze. Obisk bivšega skupnega političnega bojišča Na povratku iz Beograda je obiskal dr. Hodža Novi Sad in razne kraje v Bački Novi Sad, 24. februarja, o. Iz Beograda je češkoslovaški ministrski predsednik dr. Milan Hodža odpotoval v spremstvu poslanika dr. Girse in ministra Janikoviča proti Novemu Sadu. Na vseh postajah so mu Sokoli in velike množice ljudstva prirejali svečane sprejeme Zlasti sta bila lepa sprejema v Zemunu in v Stari Pa-zovi. Na zemunski_ železniški postaji se je zbrala ogromna množica ljudstva s Sokoli in godbo. Dr Hodža. ki se je pojavil ob oknu svojega vagona, je bil navdušeno pozdravljen. V Stari Pazovi, kjer živi mnogo Slovakov, ga je nagovorilo več zastopnikov raznih društev tn meščanstva. Ob 14. popoldne je prispel češkoslovaški ministrski predsednik v Novi Sad. Do Sremskih Karlovcev se mu je odpeljal nasproti ban dimavske banovine, na železniški postaji pa so ga pričakovali novosad-ski župan, Sokoli z godbami, šolska deca, zastopniki vojnih in civilnih oblasti ter izredno velika množica ljudstva. Prvi ga je poz^^avil JH-rsn dr. Borota. za njim pa Se drugi predstavniki Sokolska godba je odigrala češkoslovaško narodno himno. Predsednik dr. Hodža se je zahvalil za pozdrave s toplimi besedami, v katerih je poudarjal, kako je bil Novi Sad nekoč srce skupnega srbskega in slovaškega odpora proti madžarizaciji. Že pred 30 leti so Slovaki bi Srbi izvojevali skupno zmago v volilnem okraju kulpinskem. Po izredno prisrčnem sprejemu na postaji se je odpeljal dr. Hodža, skozi mesto, ki je bito okrašeno z jugoslovenskimi in češkoslovaškimi zastavami, na bansko upravo, kjer je imel kratek razgovor z banom. Nato si je ogledal moško gimnazijo kralja Aleksandra, katere prvi ravnatelj je bil Pavel šafarik in Matico Srbsko. Nato je šel ponovno na bansko upravo, kjer so ga pozdravili zastopniki raznih organizacij in ustanov. Iz Novega Sada se je odipeljal v razne kraje v Bački, in sicer v Futog, BegeS, Bački Petrovac in Kulpin, kjer so mu povsod priredili sijajne sprejeme. Zvečer ob 11.45 je odpotoval nazaj v Prago. Francoski listi o beograjskih razgovorih Pariz, 24. februarja, p. Ves francoski tisk J je objavil snočnji komunike o rezultatih beograjskih razgovorov češkoslovaškega ministrskega predsednika dr. Milana Hodže. Obenem so objavili tudi celo vrsto komentarjev, v katerih naglašajo soglasnost beograjske in češkoslovaške vlade glede vseh mednarodnih vprašanj, ki se tičejo Male antante. »Petit Parisien« je objavil članek g. Bourgesa, ki se trenutno mudi v Beogradu in v katerem ugotavlja, da sta Beograd in Praga odločno proti vsakemu poskusu za restavracijo Habsburžanov, hkratu pa tudi proti Priključitvi Avstrije k Nemčiji. Obe možnosti se označujeta kot neposredna nevarnost za evropski mir. Tako stališče Beograda in Prage ni naperjeno proti Italiji niti proti Nemčiji. Utemeljeno je v načelu pakta Društva narodov, ki ga države Male antante le zvesto izpolnjujejo. Važni razgovori v Beogradu bo se zaključili v atmosferi popolnega soglasja in optimizma. »Figaro« nagla ša zlasti okoliščino, da iz uradnega komunikeja niti najmanj ne izhaja, da bi obstojale kakšne težave glede na sodelovanje Male antante z ostalimi po-dunavskimi državami Vse te politične težave, kakor n. pr. reakcija sankcij proti Italiji, problem avstrijske nezavisnosti in zadržanje velesil, sta dr. Milan Hodža in dr. Milan Stojadinovič prouči. Bistveni i«eptf«at boocafrVih vršena soglasnost Beograda in Prage glede mednarodnih problemov, ki zadevajo Malo antanto. V »Echo de Pariš« ugotavlja Pertinax, da je bilo potovanje dr. Milana Hodže v Beograd posvečeno načrtu za gospodarsko sodelovanje v podunavskem bazenu. Kakšno stališče bodo napram takim načrtom zavzele Italija, Madžarska, Nemčija in Avstrija je še vprašanje. Ureditev podunavskega Problema zavisi največ od Avstrije in njene iskrenosti, s katero se bo posvetila sodelovanju z Malo antanto. Pomisliti je treba pred vsem, da se je v poslednjih štirih letih položaj v mednarodno političnem pogledu iz osnove spremenil. Dva kana upokojena Beograd, 24. februarja. AA. V kne» mi Nj- Vel. kralja Petra II. z ukazom lcr. narmestništva z dne 23. t. m. in na predlog predsednika vlade sta upoko* jena ban vardarske banovine Ranho Trifunovič in ban moravske banovtne Dobrica Maikovič. Nova feoufereaea JNS Beograd, 24. februarja p. Dne 2- marca bo v Beogradu širša konferenca JWS, na kali bojo / Skupščina zopet zaseda Razpoloženje Je še vedno napeto — »Samouprava" desavuira pretnje z razpustom narodne skupščine Beograd, 24. februarja p. Narodna skupščina bo nadaljevala jutri dopoldne ob 10-6voje delo. Na dnevnem redu seje je razprava o načrtu novega trgovinskega zakona-Kakor znano je bila poslednja seja skupščine prekinjena baš v trenolku, ko je dobil besedo nar. posl. Ivan Mohorič, da poda poročilo manjšine o načrtu. Zaradi velikega hrupa poslanec Mohorič ni mogel govoriti. Ali to jutri prišel do besede se še ne da reči. Razpoloženje v skupščini je še vedno razburjeno. Teden dni, ko Narodna skupščina ni zasedala, je večji del nar. poslancev porabil za delo' na terenu. 2e danes pa so se pričeli vračati in se je nocoj že tudi sestal Neodvisni klub. Dopoldne so se zbrali šefi opozicijskih parlamentarnih klubov in nadaljevali razgovore o zadržanju svojih skupin na nadaljnjem zasedanju Narodne skupščine. Jutri dopoldne ob 9. bo seja kluba poslancev JRZ in vladne večine. »Samouprava« je objavila danes zanimiv članek o položaiu v Narodni skupščini- V članku ugotavlja, da je skupščina, ki je bila izvoljena 5. maja preteklega leta. delovni parlament, ki ima pred seboj velik in obse-ien delovni program, ker ima poleg novega državnega proračuna izglasovati celo vrsto zakonov, med njimi tudi politične zakone, ki predstavljajo pogoj za normalizacijo političnega življenja v državi. List pravi, da kaže večina Narodne skupščine dobro voljo in politično razumevanje za državne interese, obžaluje pa tehnično obstrukcijo, češ da opozicija nima za njo nikakega pravega razloga. Kar se tiče proračuna, zatrjuje »Samo^ uprava«, da mu niti najbolj strokovnjaški kritiki opozicije ne morejo ničesar oporekati. V ostalem smatra, da je vlada dr. Milana Stojadinoviča v 8 mesecih dokazala, da iskreno deluje v korist ljudstva. Napram opoziciji, tako v Narodni skupščini, kakor izven nje. pa je pokazala največjo toleranco s tem, da izvaja na najliberalnejsi način obstoječe zakone in da to vedno znova dokazuje tudi s svojimi liberalnimi tendencami-To so dejstva, ki jih ne morejo zanikati niti najostrejši opozicionalci. Najinteresantnejše pa je, da »Samoupravam preklicuje znane pretnje Narodni skupščini. češ da je pretiran oni pesimizem enega dela našega tiska, ki smatra, da današnja narodna skupščina ni sposobna, da bi kvršila naloge, ki jih more in mora izvršiti. Avtentične razlage programa JRZ Kakor smo že zabeležili je v četrtek pričelo izhajati službeno glasilo JRZ »Samouprava«. V prvi številki so gg. dr. Stojadinovič, dr. Korošec in dr. Spaho v posebnem proglasu še enlkrat proglasili kot osnovo vsega svojega političnega dela državno in narodno edinstvo in so pozvali vse prijatelje in organizacije JRZ, da pridno širijo in popularizirajo novo glavno glasilo stranke. »Samouprava« je tudi za Slovence važna. Že v prvi njeni številki je bivši nar. poslanec SLS g. Fran Smodej napisal članek, v katerem proglaša »Samoupravo« za glasnika nove dobe, ki je nastopila z združitvijo treh narodnih voditeljev pod zastavo JRZ. Ne vemo, kako je to, da si glavno slovensko radikalsko glasilo teh pozivov in priporočil ni prav nič vzelo k srcu. V »Samoupravi« se sedaj razlaga čista ideologija JRZ, za katero je po besedah g. Smo-deja slovensko ljudstvo vse navdušeno. Tem bolj bi bilo potrebno, da »Slovenec« s svoje strani čim bolj popularizira ideološke članice »Samouprave«, ki so širšemu krogu »Slovenčevih« čitateljev sicer manj dostopni, ker so pisani v cirilici. Nam se to ne zdi prav in zlobni ljudje bi mogli »Slovencev« molk prav napačno tolmačiti. Mi smo že večkrat morali prevzeti nalogo, da pristašem JRZ raztolmačimo, kako prav za prav njihova stranka gleda na posamezne važne probleme in kaj imajo povedati njeni glavni voditelji. Mi posebne hvale od »S ovenca« nismo želi, a končno hvaležnosti niti ne zahtevamo ki smo zadovoljni z zavestjo, da smo opravili tako rekoč delo krščanskega usmiljenja napram onim, ki bi utegnili , čitajoč razne proteste in razlage, priti v zmoto, kakor da obstoje v JRZ neke programske razlike. V svoji drugi številki objavlja »Samouprava« pod naslovom »V čem je politični in moralni pomen ustanovitve JRZ« razpravo, v kateri razlaga postanek, idejno jedro in pomen JRZ V uvodu ugotavlja »Samouprava«, da je s prihodom vlade g. dr. Stojadinoviča zavel v Jugoslaviji duh svobode. Narod se je takoj odločil, da se organizira v JRZ. ker je vedel, kaj je dolžan sebi in svoji državi. Zedinili so se kcmstrufktivni e'ementi treh veroiznovedi, da skupno premagajo vse težkoče, ki zavirajo prirodni proces naše nacionalne uni- fikacije in staipljamja. Zvesta svojemu načelu »Z narodom za narod« je vlada Stojadinoviča vrnila ljudstvu politično svobodo; ona vrši resnične in brezpritmeme napore za obnovo narodnega gospodarstva ter uporablja vse sile iHrvatska delavska zveza«, ki je med drugim sklenila izvesti s sodelovanjem > Sel jaške sloge« popoln nedeljski počitek v vseh obratih. Kot prvi korak k temu je bil sklep, da se od 23. t. m. dalje ne sme več prodajati meso ob nedeljah. Ker so Se proti temu uprli nekateri mesarji, ki se sklicujejo na tržni red, po katerem morajo sekati in prodajati meso tudi v nedeljah dopoldne, je prišlo včeraj po raznih delih Zagreba do hudih izgredov pred mesnicami, v katerih so mesarski mojstri prodajali meso. Mesarski pomočniki, ki so člani »Hrvatske delavske zveze«, so te mesnice in stojnice naipadli, pometali meso na tla ter ga ponekod celo polili s karbolom ali pa za-. smradili z gnilimi jajci, s katerimi ao obmetavali mesarje in mesnice. Zaradi teči izgledov je bilo aretiranih 8 mesarskih pomočnikov. Reševanje grške /ladne krize Atene, 24. februarja, o. Danes bodo izvršeni zadnji poizkusi, da bi prišlo do sestave koalicijske vlade. Vsi dosedanji poizkusi so se razbili ob trdovrr.tnosti voditeljev političnih strank, posebno pa sedanjih voditeljev pristašev pokojnega Kondilisa. Širijo se glasovi, go katerih bi se imel vrniti Venizelos še Pred sestankom parlamenta, da bi prevzel vodstvo liberalne stranke. Stari politični vodja bi bil baje močnejše jamstvo za krono, da se je liberalna stranka res odrekla republi-kanstvu. Proti njegovemu povratku pa nastopajo najbolj pristaši pokojnega Kondilisa, ki mu očitajo, da je še vedno republikanec, s čemer ga skušajo onemogočiti pri kroni, čeprav je iskreno priznal monarhijo Ostavka sirske vlade Jeruzalem, 24. februarja. w. Vlada sirskega mandatskega ozemlja je francoskemu vrhovnemu komisarju de Martelu apo-ročila svoj odstop. Beležke ! je o slovanski i Iz poštne službe Beograd, 24. februarja, p. Po službeni potrebi je bil premeščen iz Ptuja v Šmarje pri Jelšah poštni uradnik v 8. položajni skupini Janez Gselman. Tihotapstvo z opijem Zagreb, 24. februarja, o. Na postaji Za-greb-Sava so policijski organi zaplenili večjo količino opija, ki so ga pritihotapili iz Južne Srbije. Blago je bilo označeno kot mast. Opij so našli v treh zabojih s skupno težo 172 kg in v vrednosti okrog 50.000 Din. Policija je bila obveščena o pošidjatvi od sreskega načelstva v Negotinu ob Var-darju. Zagrebški trgovec, na katerega je bilo blago naslovljeno, se je izgovarjal, da ga je dobil kot zastavo za posojilo, česar pa policija ne veruje. O zaplembi sta bila obveščana trgovinsko ministrstvo in banska uprava v Zagrebu. Uvedeno je bilo postopanje proti pošiljatelju in naslovljen-eu. Vse kaže, da je bil opij namenjen v Švioo in Francijo. Točno ptačti) »Jutra« naročnino Varuj svojcem zavaroraJatoe . vzajemnosti Pred tedni je izšla na Poljskem knjiga »Politični sistem Evrope in Poljska«, ki jo je napisal Wladislaw Studnicki. Pisec dokazuje, da hi bilo v interesu evropskega miru, 'ako bi češkoslovaška zginila z zemljepisne karte, in predlaga, naj bi češkoslovaško republiko med seboj razdelile Nemčija, Poljska in Madžarska. Knjiga, je brez dvoma plod bolnih možganov poljskega šovinista, ki mu je slepa mržnja proti Cehom popolnoma omračila razum, ker bi sicer ne klical vraga. Ali zgodovina ni nič poučila Poljakov? Poljska je bila že trikrat deljena; ali je že odstranjena vsaka nevarnost, da bi ne mogla biti še četrtič? Ali hočejo poljski šoveni odstraniti to nevarnost s forsiranjem — delitve Češkoslovaške? Nemcem je seveda ta poljska pobuda prav dobrodošla, zato so jo urno prevedli na nemški jezik. Nemški prevod je izšel v založbi »Volk und Reich«, napisal pa ji je predgovor znani hitlerjevski prvak Johannes Maasse. Po načrtih, ki sta jih zasnovala Studnicki in Maasse, bi naj Nemčija pobrala Češko in Moravsko, Madžarska Slovaško, Peljska pa bi pograbila šlezijo, Spiš, Oravo in Podkarpatsko Rusijo. K sreči so to ideje posameznih eksal-tirancev, s katerimi pa nima nič skupnega — poljski narod. Občinske volitve v št Vidu nad Ljubljano Kakor smo že poročali, je tan dravske banovine razpustil občinski odbor v Št. Vidu nad Ljubljano na osnovi § 129 zakona o občinah. >ker ni v redu opravljal občinskih poslov«. Zaradi te razrešitve je ban dr. Natlačen z odlokom z dne 20. t- m. odredil za občino Št. Vid nad Ljubljano nove občinske volitve za nedeljo, dne 29. marca t. L Oficirska šarža posl. dr. Jevremovica »Službeni vojni list« je, kakor smo zabeležili, objavil, da je bil nar. posl. dr. Dra-goljubu Jevremoviču odvzet čin rezervnega poročnika, ker je bil v zvezi z na-šičko afero obsojen na 3 leta robije. Naknadno se sedaj objavlja, da je bila ta vest napačna, ker obsodba dr. Jevremoviča še ni pravomočna in potemtakem ni izgubil čina rezervnega poročnika, šele če bo ape-lacijsko sodišče potrdilo obsodbo zaradi našičke afere, bo narodni poslanec dr. Jev-removič izgubil svoj čin. Niso srečni, če ne potvarjajo V nedeljski številki smo ugotovili, da je »Slovenec« grdo lagal, ko je napisal, da je minister prosvete Stošovid trdil, da sloni vsa akcija za unifkacijo in monopo-lizacijo šolskih knjig na zakona iz leta 1932. ko je bila na vladi JNS, namesto da bi priznal, da izvira ta zakon iz leta 1929. ko so bili vsi drugi na vladi, samo ne nacionalisti iz dravske-»banovine. Komaj smo to ugotovili že čitamo y »Slovencu« novo potvorbo. Poroča namreč, da je dejal nar. poslanec Mohorič v svojem govoru pred finančnim odborom, da so učitelji razmeroma dobro plačani. Resnica je ravno nasprotna. 6. posl. Mohorifi, je na podlagi statističnega Pregleda izdatkov v posameznih resorih, ki odpadejo na personalne re-datke, ugotovil, da pride v vseh resorih povprečno na nameščenca po 25.000 din dohodkov, dočim odpade na nanu^čence ministrstva prosvete po 20.000 Din na leto ter so tako učitelji razmeroma najslabše plačani za svoje odgovorno delo kot vzgojitelji narodnega naraščaja. Prijava demokratske stranke? »Samouprava« objavlja informacijo h okolice g. Ljube Davidovioa, da namera-vajo on in njegovi prijatelji predložiti notranjemu ministru prijavo za ustanovitev demokratske stranke. Za enkrat še ni znano ali bodo prijavili samo demokratsko stranko ali bkiratu tudi zemljoradniŠko stranko, skupine g. Joče Jovanoviča. Nadalje pravi list, da se v okolici g. Ljube Davidoviča govori* da vodstvo beograjskega dela združene opozicije ni zadovoljno z zadržanjem dr. Mačka in še ni gotovo ali bo še nadalje sodelovalo z zagrebškim delom združene opozicije. Prav zaradi tega želi ustanoviti novo stranko, ker spričo tako dolge pasivnosti pričenja izgubljati svoje pristaše. Ce dr. Maček ne napravi konca sedanji negotovosti, se bodo prekinili vsi stiki in vsako nadaljnje sodelovanje med obema taboroma. Edenov odgovor na Italijanska odkritja Tako zvani abesinski dokument dokazuje iskrenost angleške politike v abesinSkem sporu London, 24. februarja. AA. Na seji spodnje zbornice je zunanji minister Eden danes odgovarjal na vprašanja v zvezi z objavo odlomkov iz poročila britanskega strokovnega odlbora za britanske koristi v Abesiniji, ki so izšli v italijanskem listu >Giornale d'Italia«. Minister je med drugim dejal, da so indiskretnost te vrste po pojmovanju vlade resna zadeva in bo vlada strogo proučila, kako je moglo priti do tega. Neodvisno od načelnega vprašanja o varovanju tajnosti aktov, ki niso namenjeni javnosti, ugotavlja, da dokument, za katerega gre, sam po sebi ni bil mkaka državna skrivnost, katere objava bi mogla dbuditi kakšne nevšečnosti za britansko vlado, kaj šele kakšno nevarnost za koristi Velike Britanije, še manj se da vzdržati teza, da bi ta dokument dokazoval nedoslednost ali neiskrenost britanske politike v italijamsko-abesinskam sporu. Popolnoma odkrito lahko povem spodnji zbornici, kako je prišlo do tega poročila, je nadaljeval Eden. Ob koncu januarja 1. 1935, ko je abesinsko vprašanje že britanski vladi povzročalo skrbi, zlasti kot članici DN, je italijanska vlada vprašala v Londonu, kolikšni ln kakšni so britanski interesi v Abesiniji Zato se je taferat usta. no vila posebna komisija strokovnjakov iz zainteresiranih ustanov, ki je imela proučiti te koristi in predložiti poročilo, v katerem bi pojasnila do katere meje bi mogli biti ti interesi kršeni z morebitnimi zunanjimi dogodki. Posebno moram poudariti, da naloga tega strokovnega od/bora nikakor ni bila dati kakšne predloge za-stran zadržanja, ki naj ga zavzame britanska vlada, in tudi ne da bi se izrekel o obstoječih mednarodnih obveznostih naše države. Ce bi se imel ta odbor izreči o tem vprašanju, bi imenovali za njegove člane odgovorne ljudi, ne pa uradnike-strokov-njake. V času, ko je strokovni odbor za proučitev britanskih interesov v Abesiniji končal svoje delo, je nastal položaj, ki je popolnoma potisnil v ozadje posebne angleške interese in postavil v ospredje dolžnosti Velike Britanije glede na to, da je članica Društva narodov. Strokovni odbor je svoji vladi 18. junija preteklega leta predložil poročilo, v katerem pravi, da Velika Britanija v Abesiniji nima nikakih pomembnejših interesov, če se izvzame Tansko jezero, ki je kot vir Modrega Nila večjega pomena. Zato lahko to poročilo služi samo kot dokaz točnosti izjave angleške vlade, da svojega stališča v italijansko-abesinskem spora ni zavzela spričo kakšnih sebičnih interesov, temveč zaradi nalog, ki jih ima izpolniti kot članica Društva narodov in kot država, ki je priznala načelo kolektivne varnosti. Končno je dejal, da je natanko proučil vso stvar in prišel do zaključka, da bi bila doslovna- objava poročila britanskega strokovnega odbora za prouči- tev angleških interesov v Abesiniji ▼ BeB knjigi brezplodna. Oborožitvena debata v spodnji zbornici London, 24. februarja, o. V spodnp »bolnici se je popoldne pričela politična debata o angleškem oborožitvenem programu, ki prav za prav v svoji definitivni obliki še ni znan in bo objavljen med debato. Vlada bo imela ta teden še več sej, da vprašanje oborožitvenega programa definitiv-no uredi. Znano je le, da gre za 400 milijonov funtov šterlingov v svrho oborožitve. Tudi še ni znano, kako bo urejeno vprašanje sodelovanja treh ministrstev sa vojsko, mornarico in letalstvo. Kakor poroča »Dailv Expres«, je vlada sklenila ponuditi delavskim strokovnim organizacijam triletno premirje in sicer za vso dobo, dokler oborožitveni program ne bo realiziran. Dolžnost zunanjega ministra Edena bo, da postopa zelo oprezno in da ne prekine tesnega sodelovanja z Društvom na-rodov in tako da povod za novo vznemirjenje delavske stranke. Kar se tiče združitve ali sodelovanja ministrstev za vojsko, vojno mornarico m vojno letalstvo naglašajo dobro poučeni krogi, da bo sedanji odbor za državno obrambo, ki mu predseduje Baldwin, tudi v bodoče vrhovni narodno-obrambni foran-Da pa se olajša delo predsednika viade, bo imenovan njegov zastopnik v tem odbora. Za to mesto kandidirajo CfruohDL, Hoare in bivši predsednik londonske policije lord Trenhord. Vprašanje kolektivne pomorske akcije Rim, 24. februarja, o. V svojih pcoro&Hb. iz Londona trdijo skoraj vsi Italijanski listi, da Eden še vedno vztraja na svojem dosedanjem stališču, po katerem se marajo sankcije proti Italiji poostriti. »Meaea^-gero« poroča, da se bodo na sestanku odbora osemnajstih v Ženevi vršfli rasqgo-vorl tocfc o drugih vprašanjih, ki ao v »vezi v izvajanjem tretjega odstavka 8L 16 pakta Društva narodov ter da delo odbora ne bo omejeno le na proučitev poročila strokovnjakov o možnosti petrolejskega embarga za Italijo. Tudi se ne iizkljuSnje možnost, da se bodo ob tej priliki načela vprašanja o kolektivni pomorski akciji, za katero si je Anglija že zagotovila pomoč Francije in dragih držav, predvsem, na Sredozemskem morju. Razprava o tem vprašanju se bo bržkone vršila na zasedanju odbora osemnajstih. Na tak način ss bo organizacija kolektivne varnosti na Sredozemskem morju razširHa vsaj ftx>-malno tudi na ostale članice Društva narodov. Po vesteh iz ženeve bo Eden zaradi vedno težjega položaja aibesinstee vojske zahteval, naj se Abeetetji dovoS večja finančna pomoč. Z abesinskih bojišč Armada rasa Mulugete v novih postojankah — BadogBo se pripravlja na nadaljevanje ofenzive Gospodarski svet Male antante Praga, 24. februarja, g. Na zasedanje gospodarskega sveta Male antante je davi prispela romunska delegacija pod vodstvom bivšega trgovinskega ministra in sedanjega predsednika romunskega udru-ženja industrijcev Teodoresca. Delegacija obstoji iz 8 članov in 8 izvedencev. Danes sta zasedala trgovinsko-Politični odbor in odbor za letalstvo, v trgovinskem ministrstva pa komisiji za podonavsko plovbo in tujski promet. Jutri bo prva plenarna seja gospodarskega sveta Male antante. PovrateU avstrijskega zunanjega ministra Florenca, 24. februarja. AA. Avstrijski zunanji minister dr. Berger-Waldenegcr je odpotoval ob 16.30 na Dunaj. Revanža Aljehin-Euwe na Semmeringu Dunaj, 24. februarja, o. Danes je bila podpisana pogodba za revanžno tekmo med dr. Aljehinom in sedanjim svetovnim šahovskim prvakom dr. Euwejem. Tekma se bo vršila na Semmeringu. Pogoji so enaki, kakor pri poslednjem tekmovanju. Od 80 partij mora dobiti zmagovalec vsaj 15J5 točk b 6 oelfb partij. Zmagovalec dobi naslov svetovnesra šahovskega prva-Ja ter nagrade v zneska 30.000 Adis Abeba, 24. februarja, b. Po abesinskih vesteh je umik abesinskih čet zaključen Ras Mulugeta je zasedel v gorovje Amba Alagi nove obrambne položaje, ki se utrjujejo. Njegove čete So bile zopet ojocene na 80.000 mož, Tudi ras Des ta je dobil ojačenja. Iz Adis 'Abebe je odšlo, na boječe novih 5000 mož, ki so opremljeni z najmodernejšim orožjem. Ras Imru uničil 30 tankov Adis Abeba, 24. februarja. AA. (R«u-ter) Ras Imru, guverner Godžama, je dosegel zadnje dni znatne uspehe. V neposredni bližini Aksuma sta dve koloni, ki pripadata njegovemu odseku, krenili v smeri proti reki Mareb in tam uničili ne samo neko utrjeno taborišče, temveč tudi več skladišč municije. Abesinci so zažgali 30 tankov in več tovornih avtomobilov. Njihove izgube so zelo majhne, ker so ipadli docela nepričakovano ponoči in ivražnika presenetili. Boji so bili zelo :rvavi in so Italijani po abesinskih vesteh zgubili 800 mož. Vojni posvet v Desiju Adis Abeba, 24. februarja, o. Po še nepotrjenih vesteh je bil ameriški cesarjev svetovalec Colson nemudoma pozvan ra Adis Abebe v Desije, kjer so se sestali vrhovni poveljniki abesinske vojske na vojni posvet. Colson naj bi jim svetoval, kaj jim je storiti za obrambo Ambe Alagi- ^V Desije ao pripeljali v okovih dežae-mača Adem Asa, bivšega guvernerja v pokrajini Jehu, ki je obdolžen, da je imel zveze z italijanskimi agenti. Nesreča angleškega bolničarSkega letala Adis Abeba, 34. februarja AA Na tukajšnjem letališču je strmoglavilo veliko dvomotorno botalčaisko letalo, dar britanskega Rdečega križa. Pilot, bivši britanski letalski stotnik Hrtter, je nevarno ranjen. Spopadi v južnem Asmara, 24. februarja, a. S severnega bojišča poročajo, da so se vodili danes manjši boji med prednjimi stražami obeh nasprotnikov, zlasti v južnem Tembienu, kjer se je ras Kasa s svojo vojsko »trdil v soteskah i» na prepadnih g«eberah taf»-ka}#njfh gora. Piotl jngo » »"J prednji oddelki prodrli že do krajec lri so fe fe 10 ka ritofr* od Makala, 24. febr. AA. Štefani poroča* Dognano je, da je del Abesincev, padlih pri Amhi Aradamu, pripadal polku »prostovoljcev smrti«. Vsi vojaki tega oddelka so se morali zakleti, da bodo ubili kar največ Italijanov. Italijansko vojno poročilo Rim, 24. februarja. AA. Propagandno ministrstvo je ob)avito nastednji konamA-ke št 134: Na eritrejakem bojišču ni bilo važnejša dogodkov, Tazen običajnih tetasbkih izvid-nih poletov. Na eomadskem bojišču dete-vanje letal. V pričakovanju nove italijanske ofenzive Rim, 24. februarja, o. Po službenih poročilih. iz Asmaie se Italijani sedaj Bt»-jujejo na zavzetih položajih ne pokrajini En der ti. Z gotovostjo je računati, da ae bo v kratkem pričela nova ofenziva na tem sektorju fronte. S svojih položajev vkfejo Italijani že v Amba Alagi. Pričakovati ja, da bo pričela nova ofenziva pmott i»ojBki rasa Mulugete, še proden bo ojačena z oddelki najboljše abesinske vojske pod vodstvom princa Makonena. Tretji armijski zbor skuša t južoo-capoo-ne strani prodreti v Tembien in napasti abesinsko vojsko v teh gorah od atnani. Ce bi Italijanom te operacije kottčkaj uspele, bi bil položaj rasa Kaše in mna Sejuma zelo ogrožen. Iz Mogadiscija poročajo, da so se ▼ poslednjem času izvTšSe velike pregrupacrjt abesinske vojske na južni fronti. Taiao je prevzel poveljstvo oddelkov v sektorju ae-verne reke Ganafte Doria Mafconen Ouso-nie; oddelkom, ki operirajo v centru froiv-te in zlasti vzdolž reke Gestro in hi Štejejo okrog 20.000 ljudi, poveljuje ras Me-rib; v zapadnem sektorju je vojska pod vodstvom rasa Na«ba in gene»a(la Vehfrba pase. Njuni oddelki Štejejo ikapoo okrog 70.000 mož. Po vesteh k Adfa Abebe eo Ml te odposlani v pokrajino Sldamo večji oddelki vojske, da ojačijo čete, ki ao *" pod poveijsrtvom sesa Deste in ki se reorganizirajo. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ■ ne®: Pretežno obtočno, nestalno nekoliko deževno, anemo Tdadno Naši kraji in lfudfe Predsednik vlade ČSR g. dr. Hodža ob groba blagopokojnega kralja Aleksandra na Oplencu Zapuščeni Sandžak Beograd, 24. februarja. V Beograd je prispela, kakor znano, po dolgem in napornem potovanju iz Sandža-ka in nekaterih severnih črnogorskih pokrajin deputacija, ki šteje 80 mož, da bi na merodajnih mestih izposlovala začetek graditve že davno projektirane jadranske železniške proge. Po 20 do 50 km so hodili ta možje peš do prve železniške postaje. Ta deputacija je v resnici znak in dokaz velike sile in silno perečega problema. Sandžak spada namreč med mirne, diskretne kraje, o katerih se ne govori in ne piše, ta ki ne dajo radi povoda, da bi se o njihovih zadevah razpravljalo v javnosti. Kdo — recimo — ve, da so v Sandžaku okoliši, iz katerih je bilo več borcev na solunski fronti kakor iz mnogih drugih dosti večjih pokrajin. Kdo n. pr. ve, da je Ml leta 1875. tudi v Sandžaku upor ravno 'tako kakor v Hercegovini. Tudi o tem se :ne govori in piše, da so bili leta 1876. in 1878. v srbski vojski celi bataljoni vojnih prostovoljcev iz Sandžaka. Nihče od teh fin poznejših vojnih prostovoljcev pa še ni doslej zahteval zemlje. Tudi prošenj za odlikovanja in barjaktarske pokojnine še ni bilo iz Sandžaka. Tudi to se ne sliši, da bi tam bivši bojevniki snovali združenja, vo-Bli častne predsednike, iskali pokrovitelje itn počenjali vse drugo po zgledu sto in stoterih organizacij. Nihče ne govori o možeh iz Plevlja in drugih krajev, ki so prihiteli v Srbijo, kadarkoli je bila kaka vojna nevarnost. Od osvobojenja do danes pa je požrtvovalni in potrpežljivi Sandžak dobil vsega Bkupaj samo 4 km železniške proge, železniška proga, ki je dolga samo 4 km, za ves, od vsega sveta zapuščeni Sandžak, ki je toliko žrtvoval za našo svobodo, mora biti pač povod, da se naposled ven-<3arle tudi Sandžaku posveti večja pozornost. Med tolikimi deputacijami v Beogradu doslej še ni bilo skromnih in požrtvovalnih ljudi iz Sandžaka, a ko so zdaj prišli, bi bil velik greh, če bd se morali vrniti praznih rok. Smrt vrlega moža v Kobaridu Lz Kobarida nam je doSa drvx> jezična ■osmrtnica, ki nam je naznanila smeri g. Antona Kalana, upokojenega gozdarja. Vse svoje življenje je deloval v Kobaridu ■ob Soči. Rodom Sz Škofje Loke, je prišel pred kakimi 50 leti v Kobarid, kjer je prav v istih letih vrvelo narodno življenje kakor malokje na Slovenskem, zato si je Ko-Ibarid pridobil časten naslov »najbolj narodnega trga«. Tu se je oženai s hčerko ene najbolj narodnih rodbin in čitalmiŠko pevko. S tem je Kalan postali nekako pripojen Kobaridec im član tako uigledtrre na-indcie družbe, kaikor so bile rodbine pesmica Krilana, notarja Grumtarja, Andreja Oršiča, skadatelja Volarioa itd. Vsa leta ;Ee bi zvesti član Gregorčičeve čitalnice m pozneje vseh narodnih društev. Imel je dva sina, ki 6ta zavzemala v življenju tamoanjega ljudstva odlično mesto. Ostal mu je tudi po vojni še sin Emil, ki je imel v šotetvu odlične naloge še v novih razmerah. Ostal je zvest domači kobariški družbi do zadnjih dni Umri je 21. t m., star 83 let, ki jih je nosil še poln življenja in spominov na dobre čase koba-riškega življenja. Blag mai spomin! - jk Veliki Sokolski dom v Beogradu Beograd, 22. februarja. Naša prestolnica ima danes enajst so-koLskih društev, ki so še do pred kratkim bila vsa nastanjena pod tujo streho, šele v najnovejšem času sta si dve društvi in sicer Sokol Beograd 3H na Smederevskem džermu in Sokol Beograd IV na Cukarici Zgradili svoja domova. Glavno beograjsko sokolsko društvo Beograd matica, pa vse doslej ni imelo svojega doma, dasi se je akcija za njegovo zgradbo pričela že pred vojno v letu 1910., ko se je sestavil poseben odbor za zgradbo doma. Beograjska mestna občina se je pokazala tedaj zelo naklonjena Sokolu in mu je odstopila v sedanji Deligradski ulici brezplačno stav-bišče v izmeri 8200 štirijaških metrov. Pričela je nato zbirka prispevkov za zgradbo, ki pa niso pritekali preveč obilno, temveč le kapljali, taiko da se do pri-čeftfea balkanske vojne, ki je ustavila vse to delo, zbralo samo nekaj nad 11.000 Din. Nadaljevati se je moglo šele po svetovni vojni, toda še ne takoj v prvih letih, ker leta do leta, tako da je bil dom sezidan v decembru lanskega 1935. leta. nakar je bilo seveda treba še vse notranje opreme in ureditve okoliša. Stroški so znašali pol-šesti milijon Din. Denarna sredstva za zgradbo doma so se dobila na naslednji način Odbor za zgradbo doma je zbral poltretji milijon, ostalo pa so prispevali mnogoštevilni dobrotniki in ustanovniki, med katerimi stoji na prvem mestu pokojni kralj Aleksander, ki je prispeval 100.000 Din. Po njem se bo tudi novi dom imenoval > Sokolski dom Viteškega kralja Aleksandra L Uedi-nitelja«. Poslopje novega doma zavzema površino 1650 štirijaških metrov. Stavba je tri-nadstropna s pritličjem in podzemljem. V podzemlju se nahajajo oblaSilnice, kopalnice, kuhinja, obedndca in drugi postranski prostori. V pritličju se nahajata dve dvorani: velika, slavnostna, v izmeri 21 x 23 metrov, z velikim odrom, in druga, manjša, v izmeri 9 z 20 metrov. V gor- je bilo tedaj treba oživljati predvsem so-kolstvo samo, ker se je le malo bivših članov vrnilo iz vojnega meteža. Tako se je šele leta 1926. zopet sestavil odbor za zgradbo doma. Stvar je potem šla precej hitreje, ali je bilo vendarle še prestankov, tako da se je zidava po nekoliko Skrčenem načrtu znanega sokolskega delavca, arhitekta Momirja Korunmoviča mogla pričeti šele leta 1929. Nadaljevala se je od njih treh nadstropjih pa je še sedem večjih in manjših dvoran in oela vrsta različnih sob za pisarniške in podobne namene, vsega skupaj 7O prostorov. Slavnostna otvoritev novega doma se bo vršila v nedeljo 1. marca, tal se bo po otvoritvi vršil prvič v njem redni letni občni zbor sokolskega društva Beograda matice. Nato pa se prične v domu redno sokolsko delo. Poplave v moravski banovini Poplavljene so iste vasi kakor lani — Vodovje Velike Morave je že blizu 5 m nad normalo Cuprija, 24. februarja. Od srede do včeraj je po vsej moravski banovini močno deževalo in so ti nalivi, kakor je »Jutro« že poročalo, izpremenili razne potoke v mogočne hudournike, močno pa so narasle tudi reke. Velika Morava je posebno naglo naraščala, a ker je včeraj nehalo deževati, so prebivalci upali, da se bo vodovje polagoma le vrnilo v svojo strugo. V soboto so izlivi iz Velike Morave zalili velik vrt in dvorišče artiljerijske podoficirske šole, voda pa je napravila precej škode tudi po nekaterih čuprijskih ulicah. V Resavski ulici so bila vsa dvorišča pod vodo. Takrat je bila Velika Morava 430 cm nad normalo. Včeraj zjutraj pa se je proti pričakovanju zvišala še za pol metra. V drugič je bil zaradi tega prekinjen promet med Cuprijo in Jagodino. Tehnični oddelek v Paračinu je poslal v Cu- • - pmk ' fc. "mm-rnsM- mm-?* V '"/''i, '/ , < M Tako je po vaseh ob Veliki Moravi Največja mojstrovina sezone! Tretji film režiserja Willija Forsta M A Z U R K A Velefilm svetovnega uspeha in triumfa Pride ! KINO UNION. J pri jo inž. Rozmana, ki je dal potrel/na navodila cestnim nadzornikom. Vodovje je pokvarilo tudi cesto, ki vodi iz Cuprije v Varvarin. Kakor lani dvakrat, tako so tudi tokrat poplavljena velika zemljišča vasi Drago-vac, Živi ca, Brežane in Dubravica. Pri lanskih jesenskih poplavah je dosegla Velika Morava nad 590 cm nad normalo. Ze po lanskih poplavah so napravili načrte za zgraditev velikega nasipa od Ljubičeva do vasi Lučice. Kredit je bil odobren, z delom pa lani niso mogli začeti. Ta nasip bo zavaroval Požarevac, državno posestvo Lju-bičevo in važno cesto Požarevac - Osipao-nica - Smederevo. To cesto so lanske poplave razorale na nekaterih mestih. Zdaj temu okolišu iz Velike Morave izlito vodovje še ni napravilo škode, računati pa je treba tudi s to možnostjo, če se vodovje reke ne bo znižalo. Doslej se je znižala samo Zapadna Morava in tudi vodovje Ibra se Je polagoma vrnilo v strugo. Ljubljanica spet nagaja Ljubljana, 34. februarja. Skoro neverjetno se zdi, da more vodovje s polhograjskih hribov in krimskega področja čez noč napolniti glavno strugo Ljubljanice in vseh njenih' pritokov, kakor se je to zgodilo v noči na nedeljo. V soboto so delavci še delali v strugi, nič hudega sluteč. V nedeljo zjutraj je bilo korito Gradaščice tako polno, da je voda segala že do nabrežja. Poseben reševalni delavski kader je hitro pospravil ves Premakljivi stavbni material in tudi že napravljeni leseni oder za odvažanje blata iz struge 60 odstranili in spravili na breg, potem pa odprli najprej jez pri gradaškem mosta na stežaj in, ker je pretila povodenj na Barju, tudi celotne zatvornice na SpicL Voda je na mah zagrnila vso strugo in tako preprečila vse delo. Bilanca regtdacJJsHh tMl prejšnjega W5- na je ta, da je bil v četrtek dograjen vendarle sklepni betonski opornik, ki v velikem loku močno zaokrožen sega daleč v brežino na prulski strani. Potem so se lotili ruvanja mnogoštevilnih pilotov, kolov in količev stare zatvornice. Izvekli so jih okrog 100 z močno električno žico na vzpenjači še dokaj hitro in praktično. Vzpenjača jih je potem dvignila na od-kladalni oder. Ostalo pa je v strugi Se blizu 200 takih debelih hrastovih kolov. Ob levem obrežju na Trnovskem1 pristanu bo prav do opekarskega mosta že položili novo vrsto tirnic tik ob vodi. da bo lokomotiva odvažala odvišno zemljo. Ponoviti moramo lansko opozorilo na dobro in izdatno črno prst ali humus, ki bo mnogim dobrodošla. Kakor smo že zadnjič poročali, kopljejo nad opekarskim mostom blizu Franzlove tovarne obrežni material, naplavljen z aBrja. ki je prav dober za urejevanje vrtov in vzravnnnje terena. Kakih 15 voznikov odvaža ta material k stadionu, kjer nameravajo zasaditi drevesa na doslej zelo peščenih in gramoznih tleh. Mnogo te dobre črne prsti pa je še na razpolago. Reflektantni naj se obrnejo na tehnično sekcijo za regulacijo Ljubljanice. DANES POJE sloviti tenorist, član milanske Scale in gost največjih svetovnih odrov l. Aleksander Ziliaiti Arije iz oper Traviata, Manon, An drč Chenier in Bntterfly v filmu Kraljica ljubezni Nepozaben užitek, ki ga nihče ne sme zamuditi ! Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri KINO UNION, tel. 22-21 Zagoneten samomor v Plajnskem Pokojnik Je pred smrtjo obdolžil ženo, da je kriva smrti njegovega nezakonskega otroka Plajnsko, 24. februarja. V nedeljski številki smo poročali, da je zaradi pobega žene obupal nad svojim življenjem viničar Skela Franc iz Plajn-skega. Tragedija je zavita v skrivnostno temo ter izvira že iz lanskega leta. Pokojni Skela je imel, preden se je poročil s svojo ženo Terezijo, nezakonskega otroka, 6 letnega Plavčaka Srečka, ki ga je vzel k sebi, ko se je poročil. Najbrže je bil ta nesrečni otrok večkrat spotika ženi Tereziji. Maja lani pa so našli dečka mrtvega 8 hudimi ranami na glavi. Zaradi suma nenaravne smrti otroka je bila takrat Terezija aretirana in je pred sodiščen izpovedala, da se je deček ponesrečil, ko je šel na strmi breg k vodnjaku po vodo. Tam da mu je spodrsnilo, da 6« je zakotalil v dolino, in dobil na glavi smrtne poškodbe. Tudi obdukcija trupla je takrat mogla ugotoviti samo poškodbe na glavi. ■ KINO SLOGA TELEFON 27-30 Danes na pustni torek nepreklicno zadnjič veleburka, ki je izzvala v zadnjih dneh toliko zabave in bornega smeha Mladost zmaga Nepreklicno poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 uri Od takrat sta živela zakonca Skela Franc in Terezija v večnih prepirih, tako da je njegova žena naposled januarja letos pobegnila od moža. To je pokojnega Skela Franca zelo potrto. Po več dni je taval okrog in iskal ženo. Ker -žene od nikoder ni bilo, si je najel za gospodinjo neko Slugovo Heleno in za hlapca Purga Franca. Skela je večkrat tožil sosedom, da tako ne more več dalje živeti. Kaka dva tedna pred svojo smrtjo se je zglasil Pri sosedi Serdinškovi Urši. Bil je zelo potrt, pa tudi jezen na ženo in se je nasproti Serdinškovi izrazil, da je njegova žena vsega kriva. Rekel je tudi: »Moja žena je ubila otroka (namreč Plavčaka Srečka) tako, da mu je v spanju dala na glavo podzglavnik, nato pa tolkla po glavi s teležnjald (železnimi drogovi od volovske vprege) tako dolgo, da je izdihnil«. Po tej izjavi je Skela šel domov ter se obesil na podstrešju, kjer so ga našli šele po štirih dneh. Zadevo sodišče ponovno preiskuje, da ugotovi ali je izjava Pokojnega resnična in ali res zadene krivda na smrti otroka ženo Skelovo Terezijo. Orožniki so nadalje ugotovili, da so neznani tatovi, ko so izvedeli, da je Skela mrtev, odnesli k hiše razno obleko, živež, kuhinjsko opravo, vino, koruzo, pšenico in 200 Din gotovine. Tatovom so orožniki na sledu. Prostori za mestno bolnišnico Ljubljana, 24. februarja. Na 18. t. m. objavljeni članek »Iskanje prostorov za mestno bolnico«, je poslalo mestno poglavarstvo naslednji popravek: Zamisel upravnika obče državne bolnice, naj bi se za razbremenitev našega osrednjega zdravstvenega zavoda pritegnilo prostore stare šentpeterske vojašnice, je res svojčas izzvala upor v dnevnem časopisju in so se higienski in socialni delavci in laiki proti tej zamisli izrekli. Znano pa je tudi dejstvo, da so imenovani vstali proti tej misli predvsem zaradi tega, ker so se bali, da bi iz tega začasnega stanja ne postal definitivum in da Ljubljana do nove zgradbe nikdar več ne bo prišla, če se zadovolji s prostori v stari šentpeterski vojašnici. Drugačen je seveda položaj sedaj, ko hoče mestna občina urediti samo provizorlj v šentpeterski vojašnici, istočasno pa namerava pričeti z resnimi pripravami za novo zgTadbo samostojne mestne bolnice. Na ta način si bo tudi prištedila onih 800.000 Din, ki jih omenja dopisnik in katere mora vsako leto odšteti obči javni bolnici kot odškodnino k upravnim stroškom. Kje Se bo bolnica zgradila, se trenotno ne more reči in se mestna občina za to še ni odločila, ker v ta namen sestavljeni odbor iribira primeren prostor in se bo po temeljitem študiju ta trvaževanju vseh v poštev prihajajočih okolnosti šele odločil za primemo stavbišče. Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice — nemoteno in lahko. OgL reg. S. br. J5«S5«5 Pust in poklade od pamtiveka imajo vsi narodi v fefcu doiočene dneve žalosti in veselja. Med vesele dneve spadajo pustni dnevi ali poklade, kakor pravijo hrvatski in srbski bratje. Gospodarske in sociatkie razmere no mairsikaj izpremenile, ostalo pa je vendarle še marsikaj od starih običajev. Ti običaji so trajnejši med kmečkim ljudstvom, kakor pa med prebivalstvom mest. IHist pade v dobo, ko so v vasi končana važna dela na podjra in ko se hoče sivet ie malo poveselirtli pred nastopom dobe novega truda. Slovenski pust je imel nekdaj najrazflač-riejše običaje lokalnega značaja. Temeljito so nekdaj pusta slavili na Gorenjskem, Ido je mladina že zdavnaj pred pustom prevrnila vso vas, da bi s4 nabavila zalogo starih, oglodanih brezovih metel. Te metle so potem sušili za pustni večer, ko so žga-E pnjsrta. Ko je na holmcu za vasjo zagorel visok kres, je mladina razposajeno skakala okoli njega m čezenj, vrtela okoli; glev vžgane metle im jnfh metala visoko v zrak. Nekdaj je imela vsaka, še tako revna kemčka hiša svojo pustno pojedino: »suho« juho (od sušene svinjine), polno skledo klobas, rebarc in drugih takih, do- brot s kislim zeljem, nazadnje pa ffanca-te s starimi in petami viitrami. če ni bilo vina, je bil za pijačo domači sadjevec, rumen ko čisto zlato. Vse te dobrote' so stale ma mizi na pustni torek do polnoči in je vsak jemal, kolikor je hoteL Olb 11. se je oglasil velik zvon pri fari v znak, da je še eno uro časa za pustno veselje. Kjer je bil meh pni hiši' ali vsaj orgl;ce, se ie budi plesalo. Čimbolj je šlo na polnoč, tem žalostneje je vse pogledovalo na uro, ki je tiktakala v kotu. Hitro se je se kaj založilo, hitro se je še zavrtela kaka polka ali pa »potrkani«, toda ko sta oba kazalca stai'a naravnost pokonci, je ves dimndaj prenehal, kakor bi odrezal. Vse je izginulo z mize in konec je bilo pusta. Temeljito so odrgnili cdlo .posodo, da ne bi ostalo kaj masti na njej. Otstale flancate pa je mati napeljala na vrvico, ki jo je napela v podstrešju. Tam so se flancati sušila do velike noči Tedaj jih je družina dobila na juhi z rezanci Tako je billo nekdaj, polagoma pa je dobil pust tudi v naših vaseh bolj moderne oblike. Pestri so pustni običaji tudi po hrvatskih vaseh in značilno je, da se še dandanes, recimo v Slavoniji, v »maskami!« »fašipgarjih« in »bušarah« ljudstvo rado ponorčuje iz svojih sosedov. V pestrih sprevodih »bušar« m »maškar« vidimo še dandanes v slavonskih vaseh, kako vaška dekleta oponašajo mestne frajle, svabice in madžarice, fantje pa jude-truljase in celo kranjca-testeraša. Testeraš je bH nekdaj sfloveraski sezonski delavec v slavonskih gozdovih in v sprevodu fašingarjev ga Se danes vidimo v obnošeni napol mestna ob-obletki z veliko sekiro ala žago na ramah. V Tdbu&trah« je ta testeraš še ostal, čeprav ga že davno ni več v slavonskih gozdovih, kjer še domačini nimajo več zaželenega zaslužka. Poklade v velikem slogu ali cek) karnevale po vzoru Ni®ze je obdržala samo še Bela Crkva. Banačam se nočejo za nobeno ceno ločiti od svojih bučnih pustnih vesePc. Tudi letos je »Pu*-nik« naročil posebne vlake za udeležence karnevala v Beli Crkvi iz raznih pokrajin. Karneval se je začel v nedeljo, zakfjučon pa bo šele jutri. Pust ali poklade pravoslavnih pa so vsako leto prirejene pred začetkom 40-dnevnega velikonočnega posta. Letos pade pravoslavna velika noč na isti dan kakor katoliška kn so zaradi tega pofclade tudi sedaj. Prejšnjo nedeljo ao biie tako-zvane »mesne poklade«, zadnji dan, ko se še lahko vršijo ženitovanja, to nedeljo pa »bele poklade«. zadnji dan, ko ae to more uživati mesna in z mastjo zabel jena hrama. V ponedeljek je bii »čisti« ponedeljek, prvi dan 40-danskega posta, ki se ponekod tudi se dandanes drži z vso strogostjo. Ta poet se ne smatra za nekako vensko dejanje, marveč kot pametma Ijud-sko-^zdravstvena uredba, ker je ra človeka, ki se mmogi hrani z mesom, zelo koristno, če to hrano za nekaj časa zamenja z lažjo-rastilrnefco. Pustne ali pokSadne pojedine eo se obranile tudi v revnih vaseh. Ob »belih pokla-dah« obiskujejo navadno novoporočenci svoje najožje sorodnike, ki jim pripravijo gostije. Po sibskih mestih in vaseh so v vsej pokladni dobi najbotj popularne »bekrijske slave«. Tem slavam bi mi lahko rdkH »krokanski pustni večeri«. To je medli ostanek starodavnih Kurentovih svečanosti. V nedeljo »betih poklade se pripravi pojedina, ki ni baš bogata, ker je pač glavna pozornost posvečena pijači Bekrije-pivci zasedejo dolgo mizo, na katero postavijo dive fcteraki steklenici. V vsaki steklenici tiči strok pora (jprazBuka), v katerem je na vrivu zataknjena votia rdeča paprika, napolnjena z oljem, da gori v njej nočna lučka. Domačin bekrijske stave je možak, Jri je prejšnje leto zmagaL Njegova zmaga je bila v tem. da je največ popU in spravil pod mizo. Bekrije pdjo rakijo in vino. Tekmujejo m pijejo vsi člani bekrijskega društva, ki hrepenijo po časti bekrijskega kralja, okrog mize tekmovalcev pa se zbirajo seveda tudi šitevilni radovedneži ki tekmovalce vzpodbujajo in pri tem tu-Ji pazijo, da se tekma v rediu vrši, da n. pr. kdo ne izliva pijače pod mizo. Tako pijejo vsa nedeljo in se vmes zalagajo z raznimi prigrizki. Tekma se nadaljuje pretko-polnoči in ko napoči čas »čistega« ponedeljka, zginejo z mize vse mesne jedi, naložijo pa se sami postni prigriizki kakor hren, redkev, kislo zelje in razne vrste sira. Na »čisti« ponedeljek se pije samo vino ali pa sama rakija. Tekmovalci cepa-jo drug za drugim. Zadnji ki ostane, je zmagovalec. Okrog vratu mu obesijo venec rdečih paprik ter ga proglasijo za »bekrijskega kralja« do čistega ponedeljka prihadm>jega leta. So možje, ki so si že večkrat pridobili tako sflavo z ogromno kofi-čkio vina m žgamja ter ostali bekrijsfci kralji skozi več let So pa tudi .primeri, da tega ala onega pri bekrijtsfci sferi ugonobi zastrupljen je z alkoholom. Naj si bodo pustne ali pokfedne proslav ve take afe tafce, pnarv imajo vemdarie ste-*onafci »sašingaggta, fcj poj«o t svofi posrtn? popevki: Domače Tesli Kako lovijo kaline V beograjskem Balkanu čitamo: »Industrijska podjetja m obrtnike posečajo zastopniki neke tvrdke ra Belgije in jih nagovarjajo, naj bi razstavili svoje blago na razstavi v Londonu ali v Bruslju, tvrdka pa bi proti gotovi odškodnini iz-poslovala, da bi bilo razstavljeno blago odlik orano s posebno priznalno diplomo in z zlato ali srebrno kolajno. Ako podjetnik ali obrtnik ponudbo sprejme, mora naprej plačati vpisnino, ki znaša 400 Din in več, za kakršnjo odlikovanje, oziroma diplomo se pač poteguje, poleg tega pa carinske prevozne in druge stroške. Nato se podjetniku, oziroma obrtniku reče, naj pošlje svoje blago tvrdkinemu delegatu, ki ima svoj sedež v Zemunu. Po preteku dobrega tedna dobi dotičnik potrdilo, da je blago nepoškodovano prispelo v London, oziroma v Bruselj in da bo na najlepšem mestu nameščeno na razstavi v določenem paviljonu kraljevine Jugoslavije. Po nekaj tednih dobi obrtnik obvestilo. da je razstavna žirija odlikovala njegovo blago in mu prisodila prvo ali drugo darilo s pripadajočo zlato ali srebrno medaljo. Obenem se mu sporoča, naj pripravi dogovorjeni denarni znesek, po katerega pride osebno sam direktor. Seveda mi-s'i obrtnik, da je njegovo blago v resnici na izložbi v Londonu ali v Bruslju, dejanski pa to blago n! prišlo dalje od Ze-mima, kjer ga je »tvrdkin delegat« že zdavnaj vnovoil im denar porabil za sebe«. * Delo Državnega sveta. Lani je imel Državni svet 11.873 zadev, da jih dokončno razsodi. Med temi predmeti je bilo 2.282 zaostalih iz leta 1934. Državni svet je rešil lani 9.103 zadeve in je tako ostalo za letošnje leto še 2.770 zadev. Kot vrhovno pravno sodišče je Državni svet razsodil 8794 zadev, 4.875 pritožb je bilo zavrnjenih- * Prvo zasebno letalo v Sloveniji. Prejeli smo: Glede na zatrdilo v članku >Težave Aerokluba« z dne 21. t m., da je dobila Ljubljana z letalom g. Hribarja prvo za-sefbno letalo v Sloveniji, je pripomniti, da ima g. Josip Moravec, zastopnik BMW avtomobilov v Mariboru, svoje letalo že od L 1929. * Nove šole v Šumadjji V Šumadiji so zgradili 30 novih poslopij za osnovne šole, mnoga šolska poslopja, pa so preuredili Vse nove šole 90 moderno zgrajene. Najlepša in največja bo osnovna šola v Lapo-vu. ki bo nosila ime blagopckojnega kralja Aleksandra. To bo ena največjih in najmodernejših osnovnih šol v vsej držovi. * Vinograd ponuja v dar. Redek primer, da se kmet brani ponujane zemlje, je v Ludbregu. Zarodi nekecfa vinograda sta se že pred leti pravdala kmeta Adam Kova-ček in Štefan Kapusta, Ko je drugi pravdo izgubil, se je s prvim stepel in ga ubil. Vinograd je bil prepisan hčerki, odnosno zetu ubitega Kovačka, zet po vinograda noče, ker se boji maščevanja Kapustove rodbine. Po vasi govori, naj vzame vinograd, kdor ga hoče, da ne bo zastonj plačeval zanj davkov. Vinograda pa noče nihče, ker se v&i bojijo usode starega Kovačka. * Novi transporti revnih otrok iz Dalmacije. V nedeljo je prispelo v Zagreb 3pet okrog 200 revnih otrok iz splitske okolice, ki jih bodo vzeli v oskrbo razni dobrotniki iz bjelovarskega okraja. Beda v raznih dalmatinskih krajih je večja od dneva do dneva. Najhujša je na Krku, Hvaru, Bra-žu in Pagu. Vsa dosedanja pomoč za pasivne kraje ni mogla olajšati niti najhujše bede. Pomožna akcija je dala v promet okrog 1,250.000 kolkov, ki jih lepijo na račune in pisma, da bi imel odbor pomožne-akcije nekaj dohodkov. Uredili so tudi raz-pečavanje teh kolkov in zaslužijo razpeče-valci provizijo od 20 odstotkov. Za 80 Din dobijo ICO kolkov po 1 Din. * Pritožba črnogorskih zastavonoš. Med mnogoštevilnimi upokojenci v Črni gori so tudi zastavonoše - barjaktarji nekdanje črnogorske oborožene sile, ki je imela svoje bataljone v posameznih plemenskih kapetani-jah. Barjalctarska čast se je navadno podedovala iz roda v rod in lastila si jo je vedno kaka ugledna rodbina v kapetaniji. Barjaktarji so v stari Črni gori dobivali po 28 zlatih perperjev na leto. Plača, oziroma pokojnina je bila črnogorskim bariaktarjem priznana tudi v naši državi leta 1922., glavna kontrola pa jim je priznala tudi osebne in rodbinske doklade. Te doklade so bile leta 1929. znižane na 150 Din mesečno. Črnogorski upokojeni barjaktarji so se organizirali in v Beograd so poslali deputa-eijo, ki prosi za zvišanje osebnih in družinskih doklad. • Izplačila zaostankov biršim dela večin tobačne tovarne na Reki. Po ureditvi vprašanja pokojnin bivših delavcev tobačne tovarne na Reki. ki se je dolgo zavlačevalo, naposled pa le rešilo pred dvema letoma, je treba rešiti še drugo, nič manj važno vprašanje izplačila zaostalih zaslužkov bivših delavcev te tovarne. V to svrho je bil po italijansko - jugoslovenskem sporazumu določen fond enega milijona lir. Zahteve bivših delavcev so že davno vzete v evidenco in sedaj je potreben samo še sklep glavne kontrole, da bi bil denar iz prej navedenega fonda izročen monopolski upravi zaradi izplačil. * 0 pošti v Ljutomeru je bil nedavno objavljen članek »Šest tisoč ljudi brez pošte« zaradi katerega nam je direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani poslala zdaj naslednje pojasnilo: Ne glede na to. da telefonski dohodki »C« službe pri pošti, telegrafu in telefonu v Ljutomeru razen v času izvozne sezone niso bili v nobenem razmerju z izdatki za vzdržavanje uradniške moči, ki jo je morala poštna direkcija samo zaradi ^C« službe imeti pri tej pošti, je bila ta služba ukinjena zaradi splošnega pomanjkanja osebja. »C« službo pri pošti v Ljutomeru pa namerava direkcija spet uvesti v dobi izvozne sezone. Kar se tiče ureditve selske dostave, navaja direkcija, da se bo uredila v obsegu, kakor je bila pred smrtjo ponesrečenega zvaničnika, čim bo nastopil službo od ministrstva novopostavljeni dnevničar služitelj. Direkcija tudi navaja, da je v svrho zboljšanja dostave že ponovno prosila ministrstvo, da pri pošti v Ljutomeru postavi čimprej vsaj še enega služabnika. Kavarna Central Dospela je NOVA DAMSKA KAPELA s prvovrstnimi pevačicami. * Vsem državnim uslužbencem in upokojencem. Pogrebni sklad državnih uslužbencev za dravsko banovino v Ljubljani je na svojem občnem zboru sklenil znižati pristopnino oz. vpisnino na 40 Din. Vsakemu drž. uslužbencu-ki in upokojencu-ki je dana možnost, da se v odprtem roku to je od L m.—1 VI. t 1. lahko posluži ugodnosti in pristopi k temu prepotrebnemu pogrebnemu skladu. Sprejmemo se vse zdrave osebe v starosti do 50 leta. O sprejemu odloča odbor. Informacije daje pogrebni sklad Ljubljana, Kongresni trg 11. * Uporni zagrebški pekovski mojstri. Proti sklepu ankete zagrebškega mestnega poglavarstva, ki je prepovedala zvišanje krušnih cen, je kakor znano, okrog 50 pekovskih obrtnikov le zvišalo cene in skuša zvišati svoje dobičke tudi na ta način, da prodaja polbeli kruh za belega, črnega pa za polbelega. Uporni peki so bili od mestnega poglavarstva kaznovani z globo po 2000 Din in so se potem vsi pritožili pri banski upravi. Da bi imela pritožba nekaj poudarka so za nedeljo napovedovali protestno zborovanje na trgu pred bansko palačo. Silili so svoje delavce in ostale uslužbence, da bi predstavljali protestne ztorovalce. Senzacija protestnega zbora se je razblinila v nič. Mojstri so prišli, delavcev pa ni bilo- • Eno srce - ena radenska! • Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo ? najlepšo izdelavo. h Liisbliane u— Pevski zbor Ljubljanskega Zvona izvaja v II. delu svojega jubilejnega koncerta, ki bo v ponedeljek 2. marca v Fil-harmonični dvorani, naslednje narodne pesmi: Iz belokrajinskega zaklada v priredbi Matije Tomca »Belokrajinsko kolo« in »Na-pojnico«. Iz lirične Koroške pa »Travniki so že zeleni« in »Koleda za sv. tri kralje v priredbi Franca Marolta ter »Marija in mlinar« v priredbi Matije Tomca. Ljubljanski Zvon je eden najboljših naših mešanih zborov z izredno lepimi koncertnimi uspehi, znana pa je njegova požrtvovalnost ob vsaki priliki. Celotni spored, ki je izredno privlačen, saj vsebuje izključno le našo narodno pesem, je sestavil in naštu-diral sedanji Zvonov pevovodja g. Dore Matul. Vstopnice od četrtka dalje v knjigarni Glasbene Matice. Zvočni kino IDEAL Danes ob 4., 7. in 9.15 zvečer »Glasba, mladost in ljubezen" v gl. vlogi Leo Slezak, Wolfang Liebeneiner. Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din B ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 DANES ob 4., IV* ln 9V* uri pnstno veselje ZA STARO EV MLADO polna brezskrbnega smeha, šale, petja ln godbe. NAJBOLJŠA ZABAVA ZA PUSTNI TOREK. — STARO IN MLADO Silly In Micky revija se bo smejalo. Micky, goska, prešiček in drngo. 1.) Micky pri dr. Frankenateinu; 2.) Pametna koklja; 3.) Micky na weckendu; 4.) Leteče miši (koloriran film); 5.) Micky v zemlji velikanov; 6.) Trije prešiči in rdeča kapica (kolorirana šala); 7.) V božični noči; 8.) Filmska Sala »KDO DANES PLAČA«. REZERVIRAJTE VSTOPNICE! Predprodaja od 11. do pol 13. ure. u— Koncert bolgarskih pesmi. V okviru Bolgarskega tedna, ki ga pripravlja tukajšnja Bolgarsko-jugoslovenska liga, bo v petek, dne 28. t. m. v Hubadovi dvorani intimni koncert Glasbene Matice, na katerem se bodo izvajale skladbe iz bolgarske literature. Sodelujejo skladatelj Adamič, pianist šivic, violinist Pfeifer, sopranistka Korenčanova in oddelek pevskega zbora Glasbene Matice. Sedeži po 10 Din v knjigarni Glasbene Matice. Spored objavimo jutri. u— O olimpiadi v Ga-pa priredi predavanje v petek 28. t. m. ob 8. zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti Foto Tourist - Lojze Smuc. Nad 300 diapozitivov bo pojasnjevalo potek olimpiade vseh panog športa. Vstopnice se dobijo v trgovini Foto Tourista - Lojze Smuča na Aleksandrovi c. 8. u— Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v fond Vite Zupančičeve sta darovala g. Fran Blažon sen. in soproga znesek 100 Din kot počastitev spomina bla-gopokojne svakinje ge. Emilije Blažonove iz Maribora. Plemenitima dobrotnikoma iskrena hvala za prvi kamen tej humanitarni ustanovi, ki naj bi se je ob priliki spominili tudi drugi, prijatelji naše bedne gluhoneme mladine. ZVOČNI KINO SOKOLSKJ DOM v SIftKI (Telefon 33-87) Lucie EngHch, Theo Lingen, Adele Sandrok v sijajni komediji Prava ljubezen — slab denar Smeh. Zabava. Smeh. DOPOLNILO OBIČAJNO. Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri V PETEK ob 20. url za ceno Din 3.—: Svet se menja V SOBOTO: Lahka konjenica z Marikko Rook u— Društvo »SOČA« opozarja vse člane. Prijatelje in sploh vse prebivalstvo Ljubljane, da bo v soboto 29. t. m. ob pol 21. uri pri »Levu« zelo zanimivo in aktualno predavanje, pri katerem bo govoril prof. trg. akademije g. inž. Bruno Gombač o strupenih plinih in obrambi civilnega prebivalstva pred plinskimi napadi. G. govornik nam bo pojasnil, kaj so strupeni Plini, nadalje najvažnejše fiziološke lastnosti istih ter individualno in kolektivno obrambo pred plinskimi napadi. Nato bo še referent za obrambo pred napadi iz zraka pri mestnem poglavarstvu naš odbornik g. Turel Slavko dodal še nekaj splošnih pripomb o potrebi organizacije obrambe. To predavanje je koristno in tudi veleaktualno, saj ves svet organizira obrambo Pred napadi iz zraka. Pridite! Vstop vsem prost. u— JNAD Jadran. TovariŠice in tovariši, danes ob 20- se dobimo vsi v areni, da proslavimo pusta. Jazz in buffet bosta poskrbela za prijeten počutek. Prireditev bo popolnoma internega značaja, vendar pa je vam, tovariši, izjemno dovoljeno, da pripeljete s seboj svoje. u— Izlet na Dunaj za 290 Din b posebnim vlakom bo 7. do 12. marca. Ogled velesejma. Prijavite se takoj pri »Putniku« v Ljubljani za nebotičnikom. u— Zimsko kopališče SK Ilirije bo od pričetka prihodnjega tedna dalje odprto. Vršili se bodo večerni plavalni tečaji za dame in gospode pod vodstvom dipl. športnega učitelja g. Maksa. Deutscha. Prijave se iz Prijaznosti sprejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«. Tatovi, ki jim ni še 14 let Pojav zanemarjene mladine zavzema zmerom večji obseg Ljubljana, 24 .februarja. Mestni socialni urad in pa policija od časa do časa stalno opozarjata javnost na pretečo nevarnost, ki jo prinaša narodu in družbi zmerom večja armada mladoletnih izprijencev, vagabimdov, tatičev in berač-kov, ki so si na ulicah mesta poiskali kar nekam novo domovino, časnikarji so te naše male pohajače, ki jim v še bolj katastrofalni meri kakor nekaterim odraslim brezposelnim prehajata vagabundaža in kriminal polagoma v življenski poklic, po pravici krstili za »bezprizorne«, ime, ki so ga v sovjetski Rusiji vzdeli tisočem in tisočem maHh izgubljencev, ki so v letih velike lakote izgubili svojce, dom in vse, kar so imeli in so se z dežele napotili v velika mesta, prežat na priliko, ki jo od katerekoli strani morda le še ponudi življenje. Te naše >bezprizorne« sta pognali na cesto kriza in beda, in čeprav v vseh primerih, ki dajejo opravka kriminalu, le ne moremo govoriti o neizogibni nujnosti, je pojav v celoti vendar samo ojsev velike socialne in splošne življenjske demoralizacije naših dni. A kakor za tisoče drugih žgočih vprašanj, tako tudi za položaj teh malih zavržencev naša doba ne zna poiskati rešitve. Mestni socialni urad, ki si je nadel nalo- go, da predvsem ugotovi dejanske razmere družin, katerih otroci prihajajo na cesto, da bi mogel na podlagi zbranega gradiva podvzeti potrebne korake, je sredi prejšnjega meseca uprizoril obsežno zasnovano »racijo« na te male postopače. »Racija«, ki so jo opravili uradniki in uradnice socialnega urada, je spravila mnogo novih pretresljivih dejstev na dan. Med pobalinčki in malimi deklinami, ki so jih pobrali na cestah in po lokalih, so našli kopo starih znancev, ki so zaradi kraje in drugih nedovoljenih dejanj že večkrat prišli v stik tudi s kriminalnim oddelkom, pa dekleta, ki še niso odrasla šoli, a so že poizkušala prve korake, da bi se preživljala z ljubeznijo na prodaj. Vsa množica »aretacij« in »zaslišanj«, ki so jih takrat opravili organi mestnega socialnega urada, pa je imela v resnici samo bolj platoničen pomen, zakaj mestna občina nima niti pravnih niti gmotnih sredstev, da bi mogla kakorkoli popraviti brezupni položaj te mladine, z deveterimi zapahi pa ao zaprta tudi vrata vseh onih instanc, lri bi morale skrbeti za vse te reči. Mestna občina je prejšnji mesec izročila okrajnemu sodišču kot varstve. nemu sodišču za mladoletne dva najtežja primera izmed fantov, ki jih je bila »raci- ja« privedla v Mestni dom, a preden bodo stvari toliko urejene, da bi mogla nesrečna fanta vsaj do poboljševalnice v Ponovičah, bo poteklo najbrž še dosti dni in bo treba še nekaj »racij«, še huje kakor za fante 1e za izprijena dekleta, za katera ni v naši banovini nobenega vzgojnega zavoda. Eno izmed nedoraslih deklic, ki je zapadala že vsem grehom tega sveta, so svoj čas odpravili v žensko poboljševalnico nekam v Vojvodino, a primeri so zadnji čas tako pogosti, da bo treba nekje bliže dobiti kakšen večji zavod na razpolago. Uprava policije je danes objavila uradno .poročilo, ki se bavi s temi pojavi in ki navaja med drugim: V zadnjem času se često dogaja, da so postali otroci pod 14 leti pravcati tatovi, ki tavajo po mestu ter kradejo vse, kar jim pride pod roko, a starši se za njih početje ne zmenijo, nekateri pa še celo vse to podpirajo. Policija je že ponovno prijela nekega takega dečka, ki je v družbi svojega pajdaša kradel ročne vozičke, košare z jajci na trgu, čevlje, vrče z mlekom in drugo. Vse nakradene predmete sta potem prodajala okrog, jajca po hišah v mestu, druge reči pa slučajnim kupcem na ulici. Ker so taki otroci po večini deležni najslabše vzgoje, bi bHo nujno potrebno, da se izroče v zavod za vzgajanje, kjer bi bilo morda še kaj uspeha, da postanejo vredni člani človeške družbe. Vsemu temu je seveda kriva splošna kriza in brezposelnost u— Paberki pustne nedelje. Letošnja pustna nedelja je — pač po zaslugi, da je padla proti koncu meseca — potekla izredno mirno, dasi je v prejšnjih boljših letih dajalo preveč popitega vina na ta praznik uživanja zmerom povoda za malo vroče krvi in za kopo razburjenih konfliktov. Tokrat pa je v nedeljo in ponedeljek državna bolnišnica sprejela samo dva ranjenca iz mesta in okolice, ki sta pri praznovanju pusta postala žrtvi objestne druščine. Z Iga je moral na kirurški oddelek 20 letni posestniški sin Stanko Zdravje, ki so ga okrog poldveh ponoči napadli pred neko gostilno fantje in ga poškodovali po glavi in očeh, z Gradu pa so reševalci pripeljali v bolnišnico 26 letnega slugo Ivana Šegatina. ki se je tamkaj nekaj sporekel z fjudmi v neki gostilni, pa ga je nekdo z nožem sunil v desno roko. Prav tako je moral na kirurški oddelek 40 letni sluga Karel Pristov iz Kna-fljeve ulice, ki je v nedeljo popoldne pri povratku s Šmarne gore na Turncu tako nesrečno padel, da se je občutno poškodoval po glavi. u— Tradicija glavnih pnstnih in začetek postnih dni se izražata najbolj v prehrani in ima ne samo svojo veselo stran, marveč tudi kaj koristnega. Zaradi pustnih krepkih, mastnih jedil je nujno potrebno, da spravimo želodce, zlasti mlade v red, kar dosežemo le s Specialno postno hrano. Ma-rinirane in prekajene ribe, ribe v majonezi in še razne druge postne specialitete. kakor francoska majoneza in sala ta sardine in sir. so ne le najboljša hrana, marveč tudi najbolj učinkovito sredstvo za poživitev prebavnih organov in izboljšanje zdravja. Taka specialna postna jedila bo pripravila slovita kuharica rib in specialitet Vse bo jutri na razpolago v delikatesni trgovini V. A Janeš, na Aleksandrovi cesti pri operi, telefon 34-55. Danes pa nudi družinam najboljša domača in inozemska namizna in de-sertna vina. najboljše narezke, skratka vsega. kar spada na pustno mizo. u— Voz in krompir je ukradel. Pri Zi-bretu na Trati, v čigar prijazni krčmi se kaj radi ustavljajo nedeljski izletniki iz Ljubljane, so nenavadno pogosto tudi tatovi v gosteh. V soboto ie stražnik na Vodnikovi cesti v Zgornji Šiški ustavil mladega neznanca, nekega brezposelnega delavca iz Savinjske doline, ki je na ročnem vozičku tovoril 4 vreče krompirja, češ da ga vozi na prodaj na trg. Stražniku se ]e mož zdel sumljiv, pa ga je povabil s seboj- Na policiji je prišlo na dan. da je imel že nekajkrat posla s kriminalom, da je bil s®ojčas iz Ljubljane izgnan, da je voziček ukradel posestniku Štefanu Kosu v Savljah, nato pa se je k Žibretu odpravil po krompir. Pri zasliševanju je še povedal, da je bil na Trati in posebej še pri Žibretu že nekajkrat po nočnih opravkih in da je odnesel že marsikatero reč. S policije so ga odpravili sodišču, a ko mu bo minila kazen, ga bodo za nekaj časa poslali iz Ljubljane, dokler se spet po kakšnem drugem ovinku ne vrne. Z. K. D. prihodnji program - imenitna šala LJUBEZEN, DIKTATOR MODE Iz Celja e— Vesela jadranska no?. ki Jo je priredila Jadranska straža na pustno soboto zvečer v Narodnem domu je zelo lepo uspela. Vsi prostori so bili okusno okrašeni v zmi-slu dela in smernic Jadranske straže. Vkljub visokemu datumu se je udeležilo te prve zabavne prireditve celjskega krajevnega odbora JS toliko ljudi iz vseh slojev, da so bili prostori skoro pretesni. Bilo Je tudi precej mask. med njimi lepe maske v jadranskem stilu. Mis Jadran ni mogla biti izvoljena. ker nobena izmed izžrebanih mask po polnoči ni bila več navzočna. Tako je ostalo' darilo za mis Jadran last društva. e— Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 682 brezposelnih (617 moških in 65 žensk) nasproti 751 (687 moških in 64 ženskam) dne 10. t. m- e_ Huda nesreča t Ozki ulici. Včeraj okrog 9. dopoldne je šel na Cesti na Irad stanujoči trgovec in posestnik g. Martin Psrc po Ozki ulici v smeri proti Gosposki ulici. Ko je bil skoro že na koncu ulice, je privo-zil po Gosposki ulici šofer Podgornik iz Celja s svojim tovornim avtomobilom, s katerim se je oripelial iz Ljubljane in bil namenjen v Woggovo trgovino v Prešernovi ulici. Avtomobil je zavil iz Gosposke v Ozko ulico- G. Pere, ki je stopal po desni strani ulice, se je umaknil k zidu, kljub temu pa ga je avtomobil zgrabil in potegnil na tla. Zadnje kolo je šlo g. Percu čez levo nogo in mu jo zlomilo v členku Ponesrečenca se takoi odpeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, e— Kino ITnioa. Danes zaprto. Memoori dr. Ante Trumbtea Vajbilo na naročbo V kratkem bo dotiskana v »Tipografije v Zagrebu knjiga pod naslovom: iz moj m paumčKm USPOMENA Dr. Ante Trambič SUTON AUSTRO-UGARSKE I KMEČKA REZOLUCIJA 1 Cena tej knjigi v prednaročbl 30 Din. — Naročnina naj se pošlje po čeku poštne hranilnice št. 39.755 ali po poštni nakaznici na naslov: Dr. Ante Trnmbič, Zagreb, ■ Martlčeva 29. Naročniki prejmejo knjigo i franko. Naznanijo naj svoj natančen naaio«. 1 e— T. nožem nad kaletarfa. Ko M Ja vračal 28 letni mesarski pomočnik Fran Sve-tec iz Celja v nedeljo zvečer s kolesom po Mariborski cesti domov, ga je pred železniškim prelazom napadel neki moški in ma zasadil nož v hrbet Svetela bo odpeljali v celjsko bolnišnico, včeraj pa bo ga poslali v domačo oskrbo. Iz Maribora a— Visoka zahvala AeroUnbo. Na naslov dr. Josipa Tominšk* kot predsednika tukajšnjega AeroJduba »Naša krila« je dospelo naslednje pismo: »Po nalogu Njeg. Kraljevskega Vis. kneza namestnika mi je čast izjaviti zahvalo na toplem poadrevu kakor tudi na izrazih vdanosti, predloženih Njog. Vb. knezu namestniku s teto« skupSčine o Mastnega odbora AeroJdub« v Mariboru«. a— Veseli postni prizori v jfedaUK« v nedeljo popoldne ao zelo lepo oapeft. V slikovitem sporedu so ae vrstile zanimiv« točke bogatega sporeda, pri katerem ao ljubko in korajžno sodelovale gojenke tukajšnjih dekliških narodnih sol. druge de-IdSške meščanske šole ter mafrj hanmaru-karji od tukajšnje »•Harmonije«, ki so *no-va utrdit svoj sloves. Vesela priredEtev, ki jo je organiziralo Žensko društvo v Mariboru, je šla v prid Počitniškega dom« kraljice Marije na Pohorju. a— Razstava »Človek«. VeSČk« nemSka ana-tomična patološka in etnološka, higienska razstava ipod osebnim vodstvom ravnatelje J. Brandesa je po sijajnih uspehih v raznih krajih m jugu naše države prispela tudi v Maribor. Nameščena je v bivši kino dvorani v marrbonskera gradu. Razstava »Človek« je zete poučna in je v 12 oddelkih razstavljanih nad 500 preparatov, ki prikazujejo človekov razvoj, najrazličnejša obolenja, tuberkulozo, nosečnost, porod in porodne operacije, razne ženske kiožne bolezni. Poseben oddelek je posvečen veneričnim boleznim in pa obnor-maJnosrtim, ki zbujajo na razstavi vel&o zanimanje. Razstava bo oetaia v Maribora do 16. marca in se bo nato preseliHe v Ljubljano, od koder se po poHetnom bivanju v tujini vrne nazaj v Berlin. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Dne 28. in 29. februarja nastopi pred glavnim filmom pri predstavah ob 7% in 9»4 ari slavni virtuoz na ustno harmoniko prof. MAX. C. LIGHTMAN na kar že danes opozarjamo. a— Gledališke novice. Najlepše in najpopularnejše delo mojstra dunajske glasbe J. Straiussa je »Cigan baron«. To opereto, ki jo imajo radi krasne, kar opera« glasbe stalno na repertoarju vsa operna gledališča, pripravlja sedaj marfborsloo gledališče v režiji Pavfla Rasbergerja. Pnv» letošnja otroška predstava bo »Princeska in pastirček«, delo pisatelja P. GotfSe, ki jo pripravlja režiser Milan Kosič. — Da-nes na pustni torek je gledališče zaprto. a— Mariborski akvaristi so imela te dni rediti letni občni zbor. Društvo mariborskih akvaristov oskrbuje svojim članom strokovne kijige, ribe, rastline tn hrano po lastnih cenah in je članom tudi knjižnica na razpoftaigo. Na zborovanju se je sklenilo, da priredi društvo tudi letos ob priliki Mariborskega tedna veKloo akvarijsko razstavo. Pri volitvah oe je večino, ma izvolil stari odbor s predsednikom g. T. Koserjem na 6eiu. a— Iz leta v leto več žrtev TBC. 1» včeraj objavljenega letnega poročila tukajšnjega protituberkuloznega dispanzerja v preteklem letu 3305 boSnikov, Telesnih preiskav je bilo 3554. rentgenskih presvet-Ijav 404, preiskav sputoma 201, raznih injekcij 303, sedimentacijskfh reakcij krvi 3303, pneu mothoraxa 311. Od tuberkuloze je umrlo lani v Mariboru 118 ljudi in se na podlagi poročila nazorno vMi, da je v Mariboru vsako leto več žrtev tuberkuloze, četudi leži Maribor v klimatskem osriru zeflo ugodno. e a— Enodnevni tečaj v rezi v vinogradu se radi velikega zanimanja vinogradnikov ponovi v ponedeljek, dne 27. marca t. U na banovinslri vinarski in sadjarski Soli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do IZ in od 14. do 18. ure. a— Zabodena ženska. V nedeljo popoldne je vdri neki studenški čevljar v «fia>-novanje 45 letne šivilje Neže Kranjčev« na AAeksandKm cesti v Studencih. Čevljar j« omenjeno šiviljo napadel z nožem ter ji prizadejal 6 zabodijajev v hrbet Težko ranjeno Kranjčevo so prepeljafi ▼ bolnišnico. a— Ponarejeni kovanci po 50 Dto mo se pojavih v Zgornji Sv. Rongoti. Falzfflkad se razlikujejo od pravih po *vofco. — Hotel »Orel«, kuharska razstava te vinska pokušnja v sredo 26. t m. od 8. do 17- Nato pojedina. Iz Ptuja j— Za petelina življenje. Poročali smo že. kako sta brata Juhnerja Simon in Anton iz Zabovcev napadla 25 let starega posestnika Cvetka Franca v isti vasi zaradi petelina, ki je bil pri Juhnerju ukraden lani, pa so Juhnerjevi osumili tatvine Boseda Cvetka. Cvetko je dobil takrat za to obdolžitev častno zadoščenje pred sodiščem. Juhnerjeva sta napadla Cvetka s čevljarskim nožem in ma razparala trebuh ter hudo ranila drobovje. Po petdnevnem trpljenju je Cvetko umri za hudimi ranami Cvetko zapušča mlado vdovo m enega nepreskrbljenega otroka. j— Smrt ponesrečenke. V ptujski bolnišnici je umrla 56-letna kuharica Vidovi-čeva Katarina s Pobrežja sa posledicami opeklin, ki jih je dobila, ko je hotela ▼ štedilnik priliti petroleja. Maj v nrim počiva! J— SomiJtoe smrti Je umr! 7O letni rkt%-čar Zajšek Frane Is Gorce v Halozah. USJužben je bdi kot viničar pri g. Steudteja Ivami posestniku iz Ptuja- Govori se, da je ZajSka pred 14 dnevi pretepel neki sorodnft in da je od takrat dalje htralL SodBBe Ja odredilo razrtelesenje trupla, da se dožene, aH imajo govorice podlago. j— Kino bo predvajal v sredo in iste- tek ob 90. filmsko opereto »C GoipodarstTo Železarska industrija In konkurenca nemškega blaga V nedeljo je bila v dvorani Industrijske zbornice v Beogradu glavna skupščina Državne zveze jugosiovenske industrije za predelavo železa in kovin. Zborovanje je vodil predsednik inž. Ljuba Godjevac, prisostvovali pa so predsedniki vojnega, trgovinskega in prometnega ministrstva. Letno poročilo za sedmo poslovno leto 1935. navaja zanimive podatke o hudi konkurenci nemških izdelkov železarske in kovinske industrije, odkar je tečaj marke na našem trgu občutno nazadoval. Nemška marka se trguje v privatnem kliringu že nekaj mesecev za skoro 20% nižje, nego je prej znašal klirinški obračunski tečaj. Jugoslovenski uvozniki izkoriščajo to priliko, ker pri sedanjem nizkem tečaju marke lahko razmeroma poceni kupujejo blago v Nemčiji. Zato se je na našem trgu pojavilo že mnogo takega nemškega blaga, ki se tudi pri nas izdeluje.^ Padec nemške marke pomeni za našo železarsko in kovinsko industrijo občutno zmanjšanje carinske zaščite. Vrhu tega je naša _ država prevzela ves stari saildo klirinških terjatev nasproti Nemčiji, ki znaša okrog 400 milijonov Din. Naša železarska in kovinska industrija izraža zaradi tega bojazen, da se bo ponovila pogreška iz dobe, ko smo prejemali iz Nemčije reparacije, ko je država na račun reparacij naročala v Nemčijo b!a>go brez ozira na to, ah sc dotični predmet izdeluje v naši državi ali ne Takratno postopanje pri reparacijskih dobavah iz Nemčije je povzročilo nasi industrij,! veliko škodo. Zato apelira nasa industrija na vlado, da izkoristi prevzeti klirinški saMo le za n-abavke takega blaga ki se pri nas ne izdeluje. Zavo je bilo tudfi prizadevanje zveze, da bi preprečila sklepanje škodljivih pogodb z inozemskimi podjetji, zlasti za gradnjo železnic. Financiranje gradenj od strani inozemskega kapitala je tu le navidezno. Tujim podjetjem, ki so prevzela ta dela je država brez potrebe dala vei-i-k» carinske in druge ugodnosti pn uvozu materija!* na škodo domače industrije Zato prosi Zveza kraljevsko vlado da v bodoče taka dela izvršijo le domača podjetja z domačim materijalom. Pred spremembami v deviznem režimu Kakor poročajo iz Beograda, se v kratkem pričakujejo večje spremembe v našem deviznem režimu. Kakor znano zahtevajo izvozniki, da se jim olajša izvoz v Anglijo in ostale nekliriniške države na ta način, da se spremeni določba, po kateri je sedaj dolžan izvoznik ponuditi Narodni banki na odkup po oficielnem tečaju 33% deviz od izvoza v Anglijo in 50% deviz od izvoza v ostale neklirinške države, dočim ;5me ostalih 67 odos. 50% prodati po višjih svobodnih tečajih. Izvozniki zahtevajo, da bi smeli vse dobljene devize prodati v privatnem kliringu odnosno po svobodnih tečajih, ker bi se s tem znatno olajšal izvoz, kajti angleški funt notira oficielno okrog 216 Din. dočim znaša svobodni tečaj 25150 Din. Kakor poročajo iz Beograda, bodo predpisi spremenjeni v toliko, da bo v bodoče izvoznik lahko prodal po višjem svobodnem tečaju 67% (dve tretjini) dobljenih deviz, dočim bo dolžan še nadalje ponuditi Narodni banki v odkup po oficielnem tečaju 33% (eno tretjino) deviz. Kakor znano. je vice guverner Narodne banke dr. Jovan Lovčevič že na veliki konferenci lesnega gospodarstva v Ljubljani 26. januarja obljubil, da je Narodna baraka pripravljena pristati na povečanje odstotka deviz, ki jih izvoznik lahko proda po višjih tečajih privatnega kliringa odns. svobodnega trga, ne more pa se Narodna banka v celoti odpovedati tem devizam "n neklirinških držav, ker potrebuje te de-devize za plači1a dTžave v inozemstvu. Povišanje odstotka deviz, ki se lahko prodajo po svobodnih tečajih, od 50 na 67%. pa se nam vendar zdi premajhno, da bi moglo bistveno olajšati izvoz. Zlasti pa se s tem prav nič ne spreminja glede vnovče-nja deviz od izvoza v Anglijo, kjer že sedaj velja razmerje 67 proti 33%. Baš za izvoz lesa v Anglijo pa so potrebne izvoznikom o'ajšave. Naš laniKi izvoz v Italijo Gleue na sankcije, ki se izvajajo nasproti Italiji, so zanimive najnovejše številke, ki jih je sestavil carinski oddeiek finančnega mirustrstva o izvozu posameznih vrst blaga v Italijo v lanskem letu v primeri s predlanskim letom. Lani smo izvozili v Italijo lesa za 366.4 milijona Din (predlanskim za 387.4 milijona;, nadalje žive perutnine za 46.2 milijona Din (83.0), goveje živine za 33 milijonov Din (66.5), jajc za 23.1 milijona Din (24.7) itd. Kakor je razvidno iz gornjih številk, je lani zlasti občutno nazadoval naš izvoz žive perutnine in goveje živine v Italijo, in sicer v mnogo večji meri nego celotni izvoz, ki je popustil od 797.6 na 672.3 milijona Din. Zaradi gornjih sprememb pri izvozu v Italijo se je spremenil tudi delež izvoza v Italijo za posamezne vrste blaga. Dočim je leta 1934. predstavljal izvoz lesa v Italijo 57.7% vsega našega izvoza lesa, se je lani ta delež zmanjšal na 50.7%. Izvoz goveje živine v Italijo je leta 1934. predstavljal 65.3% vsega našega izvoza goveje živine, lani pa 54.3%. Pri izvozu žive perutnine je delež Italije znašal predlanskim 93.9%, lani pa 62.1%, pri izvozu jajc pa je nazadoval od 24.4 na 22.2%. Navzlic tem spremembam je tudi še lani šlo v Italijo nad polovico vsega našega izvoza lesa, goveje živine in žive perutnine. Zato je razumljiivo, da je izpadek tega izvoza v Italijo vplival tudi na cene na našem trgu. pravilnika za uraditev prometa z devizami in valutami, je finančni minister odredil: 1) da se imajo vse vloge in terjatve v tuji valuti izPremeniti v vloge in terjatve v .dinarjih po uradnem tečaja z dodatkom uradne premije, in sicer pri vložnih knjiži-ceh kakor pri tekočih računih. 2) da se od te pretvoritve izvzamejo finančne terjatve inozemcev. V spornih primerih odloči o tem, kateri zneski se imajo smatrati za finančne terjatve inozemcev, Narodna banka sporazumno s finančnim ministrom. 3) da se pri pretvoritvi izvzamejo tudi vloge naših izseljencev, ne glede na njihovo bivališče. V sPornih primerih, kdo se ima smatrati za izseljenca, odloči ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje. Vloge donosilca se smatrajo kot izseljenske vloge. 4) da so vsi denarni zavodi dolžni ponuditi svoje zaloge deviz Narodni banki po uradnem tečaju inn premiji, in sicer takoj po razglasitvi tega odloka. 5) Narodna banka se pooblasti ,da izda po potrebi navodila in pojasnila o izvrševanju tega odloka. Vloge v tuji valuti se spremene v dinarske vloge Na predlog Narodne banke in na osnovi 81. 9 Pogodbe med državo in Narodno banko za izvršitev zakona o denarja in Si. M 1 Gospodarske vesti =Pred emisijo državnih blagajniških zapisov. Kakor smo že poročali se 26. t. m-prične vpis novih državnih 4% trimesečnih blagajniških zapisov, ki jih bo država izdala v višini 200 milijonov Din. Ze pred dnevi, ko je bil objavljen sklep finančnega ministra o tej emisiji, smo pogrešali navedbe o tem, kakšen bo emisijski tečaj in smo izrazili domnevo, da bodo boni izdani al pari. odnosno da bo znašal emisijski tečaj 100%. Beograjski »Privredni pregled« pa sedaj poroča, da bo znašalo obrestovanje teh zapisov 5%, kar bi ustrezalo pri 4%> obrestni meri emisijskemu tečaju 99.75%. Docela pogrešna pa se nam zdi nadaljnja trditev tega lista, češ, da bo znašal emisijski tečaj 97%. kajti pri takem emisijskem tečaju bi znašalo obrestovanje glede na 3 mesečni rok nič manj nego 16%. Na 100 Din kapitala bi namreč vpisnik dobil za 3 mesece 1 Din obresti in 3 Din dobička pri emisijskem tečaju, skupaj torej 4 Din na četrt leta ali 16 Din na leto. Tu gre najbrž za pomoto, ker ni verjetno, da bi bil emisijski tečaj pri tako kratkoročnem papirju izpod 100. = Naraščanje vlog pri zagrebški Grad-ski štedionici. Po statistiki Saveza hranilnic kraljevine Jugoslavije so znašale ob koncu januarja hranilne vloge pri samoupravnih hranilnicah v naši državi 2 milijardi Din nasproti 1930 milijonom ob koncu prvega lanskega polletja. Predvsem so narasle vloge pri zagrebški Gradski štedionici, ki so se samo v teku januarja povečale za 22 milijonov Din. _ žrebanje vojne škode. Dne 2 marca ob 9. dopoldne bo v oddelku za držaivme dolgove v finančnem ministrstvu 21. žrebanje 2%nega loterijske državne rente za vojno škodo. _ Obrtnika in zakon o pooblaščenih inže- njerjiih. Glavni savez obrtnih združenj kralje vrne Jugoslavije je na prošnjo isvojiih organizacij posredoval pri ministru za trgovino in industrijo, naj bi pri predložitvi zakona o pooblaščenih inženjerjih upošteval tudi dosedanje pridobljene pravice obrtnikov, m te pravice zaščitil Zaradi tega, je sklical Glavni savez shod obrtnikov v Beogradu, na katerim bodo konkretizirali zahtetve obrtnikov, zflasti stavbenikov, zidarskih mojstrov, mehanikov, mizarjev, instalaterjev vodovodov, elektrike itd. _ Natečaj za ureditev sejmišča ▼ Beogradu. Na podlagi sklepa predsedstva, je upravni odbor Družlbe za prirejanje sejma v Beogradu razpisal na/tečaj za postavitev sejmišča v Beogradu. Sejem se bo vršil že letos v jeseni. Obenem razpisuje upravni odbor natečaj za mesto ravnatelja vele-sejma. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe za dobavo materiala za hidrante, materiala za požarne hidrante in glede dobave 399 m litoželeznih vodovodnih cevi, do 6. marca pa glede dobave šotora iz impregniranega platna, anoncija-torskih sistemov in 10 Morzejevih barvo-piscev. Direkcija drž. železnic v Subotaci sprejema do 3. marca ponudbe za dobavo žebljev za tračnice, do 4. marca glede dobave 4.100 vijakov in 8.800 svedrov, do 6. marca pa glede dobave 4.700 rebrastah podložnih ploščic. Borze 24. februarja Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni. V privatnem kliringu so se avstrijski šilingi Ponovno podražili in so se danes trgovali po 9.65, angleški funti pa nespremenjeno po 251.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.70, v angleških funtih po 251.50, v grških bonih po 31.50 in v španskih peze-tah po 6.45. Nemške klirinške marke so se trgovale v Ljubljani po 14.40, v Beogradu po 14.3680 in v Zagrebu po 14.31, odnosno za 15. marec Po 14.2750 in za konec marca po 14.35. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda trgovala za kaso po 359 (v Beogradu po 360—361). Delnice Narodne banke so se ponovno okrepile in se je danes nudil denar po 6700, dočim blaga ni bilo izpod 7000 (v Beogradu je b:l zaključek po 6800). Devize Ljubljana. Amsterdam 2958.87—2973.47, Berlin 1748—1762.36, Bruselj 733.47— 738.54, Curih 1423.22—1431.29, London 214.63—216.68, Newyork 4274.33—4310.64, Pariz 287.86—289.30, Praga 180.61—181.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.21125, London 15.1050. Newyork 302.75, Bruselj 51.55. Milan 24.30. Madrid 41.87, Amsterdam 207.75, Berlin 122.95, Dunaj 57.10, Stock-holm 77.85. Oslo 75.85 Kobenhavn 67.45. Praga 12.69, Varšava 57.75, Atene 2.90, Bukarešta 2JaQ, Efekti Zagreb. Državne vjrednote: Vojna Skoda 358—359.50, za febr. 357—359, za ma-rec-maj 359 bi., 4°/o agrarne 46.50 bL, 6% begluške 61—62, 7°/» invest. 79. bL, 7% Blair 72.51—73.25, 8% Blair 82.50 bL; delnice: Narodna banka 6700—7000, PAB 238—240.50, Trboveljska 120—135, Seče-rana Osijek 140—150. Beograd. Vojna škoda 360.25—360.50 (360—361), za april 359.50—360, 6®/o begluške 65.25—65.50, 7®/o Blair 72.50—73.50, 7% Drž. hip. banka 81—82, 8»/« Blair 82.25 —83, Narodna banka 6700 den. (6SP0), PAB 239.50—240.50 (240). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 24. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 99.25, za julij 89.25, za sept. 88.625; koruza: za maj 60.875, za julij 61.25. -f \Vinnipeg. 24. febr. Začetni tečaji: pšenica: za maj 83.875, za julij 84.875. -f- Novosadska blagovna borza (21. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: baška 162 — 164; okolica Sombor 160 — 162; ladja Tisa in Begej 163 — 166: slavonska 164 — 166; sremska 162 — 164; banatska 162 — 164. Oves: baški, sremski, slavonski 14250 — 145; Ječmen: baški in sremski, 64 kg 137.50 — 142 50 Ko""a; baška in sremska 111 — 112; banatska 112 — 113. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 247.50 — 267.50; »2« 227.50 — 247.50; »5« 207JO — 227jO; »6« 187.50 — 20750; »7« 157.50 — 16750; »8« 105 — 110. Otrobi: baški in sremski 98 — 100. Fižol: bošlti in sremski beli 190 — 200. Budimpeštanska terminska borza (24. t. m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: za marec 17.10—17.11. za maj 17.44—17.45; koruza: za maj 14.51—14.52. Iz življenja na deželi BREŽICE. Jadranska straža je priredila 1. t. m. jadranski večer v Narodnem domu. Lep obisk je pričal, da pogrešamo takih družabnih sestankov. Igralske točke in kupleti so bili? posrečeni. Na račun je prišla tudi mladina, ki je ob zvokih jazza rajala do jutra. — Premeščen je bil od sreskega načelstva tajnik g. Erjavc v Radovljico. Bil je vesten uradnik in pri tem še vesten tajnik gasilske župe in član Sokola in drugih društev. Gasilski tovariši so mu priredrli prisrčno odhodnioo, katere so se udeležili tudi uradnikL Želimo m« na njegovem novem mestu obilo sreče! — Brežicam napredujemo tudi na šahovskih deskah. Odkar imamo klub, premika staro *n mlado šahovske figure. Dosedanji mojster g. Šproc je imel že bitko z osmimi konkureni, katere je v kratkem času premagal. — Strelska družina ima sobne s>tre'>ske vaje in pripravlja strelce na ostro streljanje v prihodnji sezoni. Lepo strelišče na kranjski stramr bo gotovo privabilo tudi druge strele* — Ljubljanska kreditna banka bo 1. marca likvidirala tukajšnjo podružnico. S tem izgubi naš Sokol dva marljiva sodelavca. Posebno bomo pogrešali našega vestnega blaga jarka in dramaturga br. Justina in njegovo soprogo Katico, marljivo sotrudnico na gledališkem odra. Oba bo naš Sokol hudo pogrešal. PLŠECE. Pri nas se je letošnjo zimo ustanovila kmetska nadaljevalna dvoletna Sola pod vodstvom šolskega upravitelja g. Janka Roškerja. Otvorjena je bila 1. decembra in bo trajala vse 3 zimske mesece, da bo s 1. marcem konec I. letnika. Med prebivalstvom je precej živahno zanimanje zanjo. Priglasilo se je lepo število mladeni-čev iz domače in iz dveh sosednih občin iz Globokega in Bizeljskega. Ti tečajniki redno posečajo dvakrat na teden po 4 ure predavanja in prihajajo iz najbolj oddaljenih vasi. Razen šolskega upravitelja poučujejo gg. Medved Jakob, šolski upravitelj v pokoju, Toplak Franc, župnik Tominc Milan učitelj v Pišecah. in 2 absolventa kmetijskih šoL Dne 12. januarja se Je tu ustanovila Sadjarska in vrtnarska podružnica, dolgoletna želja vnetih sadjarjev. Na zelo dobro obiskanem ustanovnem občnem zboru je imel nad vse zanimivo in poučno predavanje 'šolski nadzornik iz Krškega g. Ivo Hrovat V odbor so izvoljeni sami strokovnjaki. kar nam je porok, da Je podružnica v pravih rokah. Dne 26. januarja pa je imel Sokol občini zbor, ki je združil zraven odbora malone vse članstvo. Funkcionarji so podali svoja poročila. Odbor ostan? za eno leto še stari. Obžalovati je le, da je od ustanovitve pa do danes odišlo več navdušenih Sokolov in Sokolic. Toda Sokol v Pišecah pričakuje, da bodo namestniki odišlih pokazali s svojim delovanjem pri Sokolu, da so zvesti propagatorji TŠrševih idej in vzgoje Sokolstva in tako v polni meri nadomestili odišle požrtvovalne sokolske delavce. POLJ Č ANE. V nedeljo »mo imeli v ao-kolsiki dvorani dobro obiskan koncert, ki sta ga priredila pevski in godalni odsek Sokola. Najprej je igral orkester, ki ga vodi z vso požrtvovalnostjo brat dr. Hro-novslky, ostalidel sporeda pa so izpolnili pevci. Vse točke so zelo ugajale. Nekaj pesimi je moral zbor ponavljati. Koncert je imel še poseben ,pomen, ker se je ta dan poslovil od svojih pevcev priljubljeni in zaslužni pevovodja, šolski upravitelj g. Živko Janko, ka je nad 10 let izvrstno vodil naše pevce, ki jdh je hodil urit iz Studom c pri Poljčanah. V s/lovo mu je izpre-govoril stanosta in mu v imenu odbora poklonil spominsko darilo, kd ga naj na njegovih nadaljnjih življenjskih potih spominja na našo ljubezen in hvaležnost ROGATEC. Dne 18. t. m. nas je zapustil g. Seme Jože, zvaničnik sreskega sodišča, zaradi premestitve k sreskormi sodišču v Tržič. V kratki dobi svojega bivanja pri nas se je izredno priljiibil pri vseh slojih tukajšnjega prebivalstva. Bil je iskren prijatelj, navdušen športnik in vnet družabnik. Udejstvoval se je pri več društvih, a najagilnejši je bil pri tuk. šahovskem klubu. Njegovi odJiodnioi v nedeljo in ponedeljek najbolje pričata, kako priljubljen je b;,l. Tudi slovo na železniški postaji je biilo prav prisrčno, saj ga je spremljalo ofcrog petdeset oseb z god- j bo. G. 5ometu želimo nmo?o uspehov in zadovoljstva sa novem službenem mestu. 1 VOJNTK. Gospodinjska nadaljevalna, §»-la je uprizorila 9. t m. Mlakarjevo komedijo »Nevesta iz Amerike«. Režiser g. Kuhar je z veliko požrtvovalnostjo izuril dekleta, da sta bila posebno Maric ka in ženin deležna veliko priznanje. K sklepu je zapel ves kuharski zbor šaljivi kuplet »Nevesta iz Amerike« in kuharsko himno. Dne 16. t. m. pa je zalolju&la šo>U šolsko leto. V natrpano polnem razredu narodne šole je predavala Knezova, voditeljica gospodinjske šole pri Sv. Juriju o kmečkem dekletu in njenem delovnem področju. Sledilo je predavanje kmetijskega referenta g. Verniga o reji svinj. Pri čajanki pa je nagovoril starše in učenke sreski šolski nadzornik g. Pestevšek in naglašal, kako koristno nalogo vrši gospodinjska nadaljevalna šola. Vsem trem predavateljem se starši lepo zahvaljujemo. Posebno pa še naši voditeljici Jankovičcvi, ki se vsako leto požrtvovalno trudi za izobrazbo naših deklet. ZALOG. Gasilska četa Je priredila v gostilni Jerneja Gradi ška drugo predpusfcno veselico- Enako veselico so priredili v prostorih tvorniške restavracije papirniški gasilci. V Cirilovi dvorani pa je uprizoril športni klub »Zalog« dramo »Erika, oprosti«. Napisal je to dramo mladi športnik g. Janez Prelovšek, bivši brezposelni knjigovodja. ki se je lani izselil v Avstrijo. Delno scenerijo sta pripravila Jaka ki primor- ski rojak Peca Franja — Ljubljanskemu odvetnika g. dr. Staretu, ki se je nedavno mudil ▼ Sp. Zadobrovi, je neznan zlikovec zrezal usnjeno streho pri avtomobilu in odnesel dvoje odej. Pred nekaj tedni pa je bilo istemu odvetniku ukradeno v Zalogu več dragocenih lovskih pušk. — Orožniški kaplar g. Janez Perovšek je bil premeščen v Borovnico. — Učiteljica gdč. Franca Sir-nikova spodnjekašeljska domačinka, je bila iz fetrekljevcev v črnomeljskem okraju, premeščena v Polje ia je 10. t. m. nastopila tukajšnje službeno mesto. — Odmev revizije občinskega gospodarstva se bo obravnaval tudi na sodišču. Velike povodnji v Ameriki San Francisco. 24. februarja. AA. (Havas). V Beverni Kaliforniji divja ponekod strahovjt snežni metež, iz drugih krajev pa poročajo o povodnjih. Kmetijstvo ima nad milijon dolarjev škode. Reka Sacra-mento je na 17 mestih prebila nasipe. TudJ iz držav Colorado, Texas. Oklahoma in Nebraska poročajo o velikih vremenskih neprOik&h. kočevske hranilnice Pri prvem ugotovitvenem naroku je bilo okoli 200 osek Kočevje, 24. febmarja , *> up«*« *piaav«iL Sete popoldne je p«<- Na sreskem sodišču v Kočevju je bil te dni prvi ugotovitveni narok prijavljenih terjatev upnikov Mestne hranilnice v Kočevju. Za konkurznega sodnika je bil imenovan predstojnik g. dr. Češarek. Funkcijo konkurznega upravitelja pa vriše likvidatorji Mestne hranilnice. Navzočih je bilo pri prvem naroku okoli 200 oseb, med njimi mnogo malih vložnikov, ki ao prisH peš po osem ur daleč. Mnogo med njimi je bilo takih, ld niso imeli s seboj niti toliko, da bi si lahko privoščili v gostilni obed. Sedeti so med opoldanskimi urami po stopnicah sodišča in jecHi kruh, ki ao ga prinesli s seboj. Mnogi so mislili, da jim bo sodišče že kar zdaj takoj prisodilo vsaj nekaj od vloženih prihrankov. Zato je bilo razburjenje teh ubogih ljudi veliko, ko so spoznali, da trenutno z izplačili ni nič in da bodo celo precej izgubili. Ogorčeni so zahtevali od sodišča, da se uvede prerekava proti tistim, ki so zakrivili polom hranilnice. Poleg teh malih so bili zastopam tudi ostali upniki. Sodne depozite in javne fonde je zastopal državni pravobranilec t® Ljubljane, in sicer za znesek 4,000.000 Din. Bratovsko rudarsko skladnioo je zastopal za znesek 2000.000 Din ravnatelj g. Dular Mestno hranilnico ljubljansko za 700.000 Din tajnik g. Majcen, regulativne hranilnice za 3,000.000 Din ravnatelj Dravske hranilnice g. dr. Božič, Zadružno gospodarsko banko za konzorcij Me rk očrt rine banke, Kočevje, in tvrdke Kajfež za 8.000.000 Din predsednik Zadružne gospodarske banke g. dr. Mohorič. Na vlagatelje pada znesek 7,000.000 Din; zastopali so se sama. Radi tako velikega števila upnikov se jo porabijo vee dopoldne v to, da So do razprave. V smislu uredbe ao ISkvidatorji pr*xfio«ž>š-K nastopni izplačilni vrstni red: 1.) Pokojninske ranite pragmatičnih upotkojea-oev. 2.) Sodni depoziti ki javna fondi 3.) Javne davštfne, hranilne vloge navadnih vlagateljev do 10.000 Din, 4) Vise hranilne vfioge nad 10.000 Din, odvetniški honorarji, posojila Mestne hraniinioe ljubljanske m regulativnih hranifaiic, konzorcij upnikov Meikantfilne banke, Kočevje, in tvrdke Kajfež, konfcunzni sklad tvrdke Kajfež in terjatve ostalih upnikov. Ta vtrstmi red so navzoči upnffld v javnem priznali. Na predlog vlagateljev »e je sklenilo, da ae predloži konkuranema sodišču v Novem mestu v odločitev, da re sodni depoziti in javni fondi uvrstijo v isti vrstni red kakor ostali vlagatelji. Radi prijavi jenah terjaitev Zadruzlne igosfpodarske banke se je sfclenik), da se ugotovitveni narok zavoljo nadaljnjih pogajanj odgodi do 5. marca. Nadaljevanje ugotovitvenega naroka bo ta dan ob 17. na sreskem socR-šču v Kočevju. Fripommftti je še treba, da so likvidatorji izplačilni red predlagali v smiiski kom-burznega zakona. Kakor je namreč doslej razvidno, ne presegajo aktiva Mestne hranilnice kočevske 2.000.000 Din. Občina mesto Kočevje kot porok je pa tudi pod zaščito in v teh burnih gospodarskih ča-»h je komaj verjetno, da bi mogla v svoj proračun letno vnesti več kakor 100.000 Din. Da se pri likvidaciji zaščitijo mestne finance in tukajšnji mali človek, bosta morali na vsak način priskočiti na pomoč banovina m država. Kočevski finančni problem je tako pereč, da ga brez pomoči odločilnih faktorjev ne bo mogoče uspešno rešiti. Krstna predstava v ptujskem gledališča V petek, 21. t. m. je doživd Ptuj «vo-jevrsten dogodek: krstno predstavo kmečke veseloigre »Micki je treba moža«, ki jo je napisal g. Vinko Korže, mlad kmet iz Cirkovc pri Ptuju, režfiral je skupno z avtorjem učitelj g. Debenak, prav tako doma iz Cirkovc, igrali pa so jo Cir-kovčani in sicer v svojem dialektu. Takoj v začetku je treba povedati: Igra je uspeja. Snov, ki jo avtor obravnava (kako si pridobi Janez, kočar, Micko, hčer bogatega kmeta za ženo), sicer ni nova. Tudi glavni motiv je že obdelan na najrazličnejše načine (Janez se preobleče v zdravnika nj J^ko prepriča trdosrčnega očeta, da njena edinko lahko reši dolge bolezni, seveda namišljene, edino zakon; posreči ee mu, da napravi z njim pogodbo, na podlogi katere mu oče pozneje mora dati Micko za ženo). Toda te nedostatke pretehta na drugi strani dejstvo, da je avtor, ki ima le osnovno šok), vse to povedal na svojski način in da je znal položiti v svoje delo semintja mnogo pristnega kmečkega življenja in humorja. Ustvaril je nekaj oseb (Urška, dekla pri GoričancrvA, Rezka, pobiralka jajc^ Nada, hribovska kmetica), ki nedvomno pričajo o njegovem pisateljskem talentu, in nekaj prizorov (osrednji prizori I. dejanja, prizori z Na-clo, zaključni prizori IV. dejanja), ki so živ dokaz njegove zmožnosti dramatskega oblikovanja. Z nekaterimi predelavami in popravki (prestavitev začetnega monologa v I. dejanju poživi j en je scene z zdravnikom v II. dejanju, predelava prve polovice VI. dejanja) bi bilo mogoče ustvariti dobro kmečko veseloigro, za katero bd bili hvaležni vsi večji in manjši podeželski odri. Igralca v režiji g. Debenaka in avtorja so s svojo igro presenetili nabito potao gledališče, saj se jftm je posrečilo, da so prinesli iz deset kilometrov oddaljenih Cirkovc življenje, ki ga žive doma. Posebno Erfcatova Neža kot Urška, Napastova Micka kot Repja, Erkatova Micka k*rt Na-^rla jn Kovačev Lojze kot starešina Koren so igrali tako, da sem imel ves čas vtisk, da ne igrajo vlog, ki jim jih je podeM režiser, marveč da krotkomaio žive svoje lastno življenje v Goričanovi »prednji bi-ši«. Govori« so tudi dosledno v svojem dialektu in tako dokazali, da je za Janezke delitente mnogo boljše, če igrajo kmečke igre v svojem lastnem dialektu kakor pa v .knjižnem jeziku, ki ga po večini dobro ne obvladajo, in ki jih samo o^ra, da se v igri ne morejo prav sprostiti. Knjižni jezik zveni tako prisiljeno in celo tujeiz-njihovih ust, dialekt pa kar poje Osto.i igralci, žal, niso biiH v izgovoru dosledsv (kar pa gre na avtorjev in rešiserjev ro-vaš), a so po večini pravino ^ podali vloge. Avtor sam je M najboHjsi v drugem dejanju. Tako je ptujsko g!edaW85e W tedne pa krstni predstavi Ingoličevih »Zgrešenih po- M m........ oer monotono ptujsko življenje in prinesle avtorju novih snovi in pobud, doživelo že drugo krstno predstavo v začetku marca bo tretjo. Ptujski gimnazijci bodo namreč uprizorili psihološko-sociaIrm dramo prof. Cajnkarja »Pot mladosti«. IA. v pripravi je že četrta: kmečka drama g. Švajgerja, učitelja na Polenšaku pri Ptuju. Na ta način je začelo ptujsko gledališče izvrševati nalogo, ki bi pripadala predvsem našemu centralnemu gledališču: dramske novitete mladih avtorjev postavlja na oder in jih preizkuša. Avtorju igre »Miciki je treba možoc je pokUoniki Dramsko društvo v Ptuju tovorjev venec. A. L ZAPEKE neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — prenehajo naglo c uporabo naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice čada na prazen želodec. OgL reg. a fcr. Naše gledališče DRAMA Torek. 25: februarja: Ob 16- Vesela božja pot. Izven. Cene od 14 Din navzdol. Ob 21. Pesem s ceste. Izven. Cene od 20 Din navzdol Sreda. 26. februarja: Družinski oče. Premiera. Red Sreda. Četrtek. 27. februarja: Vesela božja poL Red Četrtek. ★ Kava premiera v drami. Družinski oče je trodejanska komedija, ki jo je napisal John Galsworthy. prevedla pa je to delo ga. Škerlj - Groharjeva. V posameznih vlogah nastopajo ga. Nablocka, Severjeva, M. Danilova, gdčna Levarjeva ter gg. Cesar, Lipah. Stupica, Skrbinšek. Gregorin, Poto-kar, Jerman, Sancin in Pianecki. Režija je Kreftova. Premiera bo za red Sreda v sredo 26. t. m. OPERA. Torek, 36. februarja: Ob 30- A _ kaj dela Andula? Izven. Znižane Sreda. 26. februarja: Šaloma. Red Četrtek, 27. feoruarja: A propos kaj Andula? Red B. $ Ljubljanska oper« pripravlja Str sa Kavalirja z rožo pod taktirko dr. Svace, Donizettijevo Lucio di Lammermour pod taktirko ravnatelja Poliča in Verdijevega Othela pod taktirko fcapelnika Neftata. V vlogi Othela bo nastopal g. Šimenc. Kapel-nik dtritof pa pripravlja Leharjevo opereto Vesela vdova, m kar pride v repertoar izvirna opereta, ki sta Kdaj je prestopni dan ? i Kako je prišel 29« februar v naš koledar? — Ustanova rimskega kralja Nume Pompilija ................................................*....... liiiiiiiiiiiiinirttf................................... 24. februar prestopnega leta, kakršno je letošnje, poteče po nekem čudnem naključju brez posebne pozornosti s strani ljudi, čeprav bi je več zaslužil nego 29. februar. Ta se pojavi sicer v koledarju vsako četrto leto in je zavoljo tega slaven. V resnici pa je tako, kakor v oštevilčenem hišnem bloku, v katerega so vgradili še eno hišo, ki prejme potem številko a. Vrinjeni dan prestopnega leta ni 29. februar, ki bi se potem označeval z 28 a, temveč je ta vrinjeni dan 24. februar, ki bi se moral glasiti prav za prav 23.a februar. Ker pa te navade niso prevzeli v koledar, temveč računajo v njem brez presledkov, je treba svetnike navadnega leta od 24. do 28. febr. v prestopnem letu premakniti en dan naprej. Sv. Matija ima v prestopnem letu svoj dan n. pr. 25. febr. namesto 24. febr. Kajti 24. febr prestopnega leta (to je bilo letos včeraj, v ponedeljek) je prestopni dan, kakor nas pouči pogled v koledar. Samo stvari, ki se dogajajo na takšen dan, imajo svojo »obletnico« po štirih letih, dočim se rojstni dnevi 29. febr. po pravilih praznujejo 28. febr. v navadnem letu. Koledarski običaj tega prestopnega dne je star že dve tisočletji. Stari rimski koledar je navajal za leto 304 dni samo deset mesecev. Naš december je bil tedaj, kakor pove že ime samo, deseti, t. j. zadnji mesec v letu, november deveti, oktober osmi, september sedmi. Leto se je zače- Davek na smučanje v Bolgariji Bolgarski finančni minister je v zadnjem času obdavčil celo vrsto predmetov, med drugim tudi smuči, za katere je treba plačevati letno po 200 levov. Ta odredba je med bolgarskimi smučarji izzvala razumljivo ogorčenje- Branili so se plačevati. Sofijski davčni urad pa je v razne smuške terene okrog prestolnice poslal uradnike, ki naj bi smučarjem, v kolikor bi se ne mogli izkazati s potrdilom, da so davek plačali, smuči plenili. Smučarji pa so o tem pravočasno zvedeli in so prihajali v polni opremi—toda brez smuči. Pred uradniki so priredili hrupne demonstracije. Za sedaj ni imel fiskus od te čudne odredbe nobene koristi. Smučarji so ostali zmagovalci in ne plačujejo—seveda pa se tudi ne smučajo Tri metre visok časnik Velik newyorški dnevnik, ki izhaja skoraj že petdeset let, je sporočil, da bo na jubilejni dan izšel v posebni izdaji, ki bo olraegala 50 strani in bo visoka 3 m, ši-Btrani in bo eniat dgovc mlhwv fk8p Š roka 1.25 m. Berivo, ki ga bo obsegalo teh petdeset orjaških strani, bo menda zadostovalo bralcem za pol leta. Koliko jib bo, ki bodo list preči tali od začetka do konca? Veselje še ni Izumrlo r™ •:;••: ......... V Niči imajo v predpustnem času vsak dan vesele obhode, s katerimi proslavljajo god princa Karnevala iMii«niiMiimtiiiimni« Izdati ti moram družinsko skrivnost. Tvoja mati je bila Američanka. Mislim, da ai med tem že sam uganil nje izvor. Prava Angležinja bi se nikoli ne upala, storiti kaj takšnega pri mizi.« se vračali z njega- Basdevant pravi, da bi se s pobiranjem posebne pristojbine za uporabljanje te poti prav gotovo povrnili stroški za njeno zgraditev Toda njegov načrt bo šel po vsej priliki prav tako v arhiv, kakor še bolj prosluli načrt, po katerem naj bi za novo pariško razstavo zgradili 2000 ali vsaj 700 m visok babilonski stolp. Wifliam Bovvkett iz Overtena v bližini angleškega mesta Saula je doživel te dni grd dogodek. Splezal je bil na neko drevo, da bi odrezal nekoliko vej, pri tem mu je spodrsnilo in je padel v notranjost votlega debla Deblo je bilo še tako trdno, da si na noben način ni mogel pomagati ven, tem bolj ker ni mogel gibati rok. Klical je na vso moč, da bi ga rešili iz tega položaja, toda nihče ga ni slišal. Zvečerilo se je, nastala je noč, noč je prešla, nastal je dan, toda pomoči ni bilo od nikoder. Bowkett je postal lačen in žejen, udje so mu v tesni ječi otrpnili, toda še drugo noč je moral prebiti v njej. Tretji dan zgodaj so prišli v bližino dre. vesa neki otroci. Z umirajočim glasom jim je jetnik zaklical: »V dre vosu sem in ne morem ven!« Otroci, ki bo mislili, da »e Jo tu uresničila pravljica o govorečih drevesih, so se prestrašili ki ztoežaJi, toda doživljaj so sporočili ljudem. Sprva nI nihče verjeL Menili so, da so otroci glas kakšne sove imeli za človeški glas, toda na zadnje je stopilo le nekoiiko moS s njimi, da bi pogledali, kaj je z »/začaranim« drevesom Prišli so še baš o pravesm času, da so popoilnoma izčrpanenru Bow-kettu še rešili življenje. Treba je pa bOo velikega napora, da so ga potegruH tzi je na božič 1. 1852. med eno svojih ekspedicij uprizoril božično pantemino, ▼ kateri je sam igral ubogo Kolombine. 23 let pozneje je na drugi ekspedioiji v polarnem ledov-ju »znova otrvorii kraljevi arktični teater«. kakor je sam napovedali v programu. Takrat je naštudirai novo revijo, ki je šla ob bučnem odobravanju članov njegove ekspedioije »preko odra«. Madridska policija na konjih zapira ulice po razgonu demonstrantov Veseli pustni torek jEzop je djal: vsak svojo besago imamo na rami. Spred vkladamo ptuje grehe, zad pa svoje. Zamoric Nekdo kupi zamorca, meni, da po ne-vurnosti prejšniga gospodarja tako čem, ga tedaj doma čedi, kople, vrniva in ga še tal«) razdela, de mu zboli, pa mu černohe ne more vzeti. Natvora se ne da posilit:' Zvezdar Zvezdar je hodil zvečer gledat zvezde. Gre po predmestu, gleda ravno v nebo, kar pade v rupo. Nekdo mem grede, sliši stokat in ječati.perstopi, posluša, kaj je. in reče: Nespametnik! nebo gledaš, ga preštevaš, pa na vidiš, kaj t' je pred nogami! Pravlica zadeva bahače, ki še tiga ne vejo, kar vsak zna. Zenon Zenon pravi jezičnemu mladenču: Vu-šesa imamo dvoja, vusta samo ene, za to, de več poslušamo, manj pa govorimo. Jezičen brivec Jezičen brivec ogrina kralu Arhelaju pert in ga praša: Kral! kako te obriem? Arhelaj mu presnet odgovor da rekoč: Molče jI Razmesarjene zale obličja Cezar popade z bojam Pompeja poleg mesta Farzala. Zagleda med sovražniki veliko zalih mladeničev ošabnih svoje berh-kote: torej za pove svojim vojakom sulic in pšic ne v živote, ampak v lica namerjat. Mladenči se boja lepe lica zbrazgotiniti, pokažejo hrbet in zbezlajo. Rublene Sabinčice Rimci sozidajo mesto, pa so samci,nimajo žen. Romul kral tedaj oznani po vsih sosednjih mestih, de hoče morskimu bogu Hi-piu (konjarju) na čast praznik obhajati, skušnje v ježi napraviti in velike stave pre-magavcem v dobičik dati, ples in raj napraviti. Iz bližnih mest vse prve na praznik, možki, ženske, deklice. Romul pa vka-že svojim rimcam, može in žene per m:ru pustiti, deklice pa rubiti, de se oženio. Apine plesavke Pravio, neki kral v Egiptu je apine plesati vučil; ti mergolinci so kmalu znali, so v škarlatnih suknicah šeme nalici rajali; vse jih rado gleda; kar nekdo muhast orehov iz varžeta med nje verže. Apine vidit orehe, pozabit ples, za njimi skočit, se zanje pulit, šeme zadegat, suknice razcunjat. Bnrkač in apina Per gostju pridejo burkači gostem smeh delat in svoje burke vganjat. Anaharz in Skitie je bil zraven per jedi, pa se ni ne ganil, ne nasmejal. Pernesejo afino, se ji smeja na ves glas rekoč: ta je sama na sebi smešna, človek pa li po sfli z dolgim trudam. Ena nova reč Ena nova reč se je unidan v krajnski deželi najdela. To je en slonov zob ali slo-nova kost. četerti dan tiga mesca je šel Miha Dragar ali Burja ob Savi; on je iz Beričovga na unim kraji Save v Dolski fari, zagleda eno belo reč v savskim prodi, jo vzame ven, nese en kos fajmoštru v S. Jakob pokazat, eno polovico pa sebi ohrani. Gospod fajmošter Modest šraj pošlejo to reč v Lublano zastpnim možem pokazat inu prašat, kaj bi to bilo. Ti spoznajo, de je prava resnična slor.ova kost. katera je bila nekidaj od Save podsuta. Kraj je bil ogledan inu se je znajdelo, de stoji ravno konec Grabcove ali Martina Snoj nive nad cirkuvjo S. Križa na Beričov.m v eni me-lini, ker Sava novič dere, nive podkopuje inu štir sežene pod starim nekidanim od Save nanesenim prodam. Sledni kosec je po pedi dolg inu zdaj sta oba v Lublani za spomin inu učenost v naturskim nabera'š'. hranena. Ta. reč i? nova za Kramee, per nas še ni bila nobena slonova kost najdena. Gospodlnske opravila CJospodina ima narpopred znati dobro kuhat; dobro dišeče jedi naredit: ne premalo; ne preveč; ne zapravlivo; ne dan na dan enake jedila. More tedaj imeti a kmetih, ki k'- odK Sokolstvo Ptuj ima krepko sokolsko postojanko Prejšnjo soboto je imel ptujski Sokol v Narodnem domu izredno dobro obiskan občni zbor, ki ga je vodil starosta br. dr. Šalamun. Iz poročil izhaja, da se je Sokol v minulem letu po izčiščenju vrst zelo lepo razvil. Iz pismenega poročila fcolne tajnice s. Košarjeve je razvidno, da je imelo društvo lani mnogo dela. Društvo se je udeležilo zleta Junakov v Sofiji in zleta v Taboru na Češkem. V preteklem letu je bila tudi ustanovljena nova četa pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Pna tako je blagajniško stanje zelo zadovoljivo, kakor je poročal blagajnik br. Ma-koter. Celotni promet je znašal nad 427-000 Din. Čisto premoženje društva znaša z gradbenim skladom vred okrog 189.000 Din (od tega za zidanje doma nekaj nad 106.0001. Proračun za leto 1936. izkazuje 26 800 Din potrebščin in toliko dohodkov. Iz poročila matrikarja br. Čuša izhaja, da je štelo društvo ob koncu l. 1935. 295 članov in 154 članic. Stanje članstva se je nasproti letu 1934- zmanjšalo za 101. Stanje moškega in ženskega naraščaja je 153, dece pa 222. Umrlo je v preteklem leta 7 bratov. Obširno poročilo je podal prosvetar br. dr. Kovačič. Prosvetni odsek je imel lani štiri predavanja in 45 nagovorov. Dalje je bilo pet gledaliških predstav, ena akademija in štiri lutkovne predstave- Tudi društvena knjižnica je zelo obilna, saj šteje 379 knjig. Poročilo je zaključil z apelom na prisotne, da vztrajajo trdno v današnjih, v dravski banovini Sokolstvu ne preveč naklonjenih razmerah. Jeklenimo si značaje, krepimo pa si tudi mišice po geslu: V pesti sila. v srcu odločnost, v mislih Domovina! Tudi zdravstveno poročilo, ki ga je podal brat dr. Vrečko, je bilo zanimiva Zdravstveno stanje okoliške dece je v primeri z mestno mladino zadovoljivo, le da se je število telovadeče mladine iz okolice nekaj skrčilo. Zelo slabo razvitih otrok je bilo 4 do 5 odst., slabotnih pa 15 do 20 odst., vendar pa to število z leti stalno pada. Zdravstveno stanje naraščaja in članstva je prav dobro. Obširno poročilo o delovanju četnega odseka je podal referent za čete br. Ogorelee. Iz njegovega poročila izhaja da imamo osem čet. ki štejejo 807 pripadnikov, od katerih je telovadefih 495.' Zelo pohvalni poročili sta ie podala načelnik br. Pertot Janko in načebiica s. Ma-čusom, ki jima gre vsa zahvala za res lep napredek v sokolski telovadnici Pri volitvah je bil ponovno izvoljen i velikim odobravanjem za starosto dr. Šalamun Franjo, za pod starosto Komac Slavko. za načelnika Pertot Janko, za načelni-oo Sedelbauerjeva Vida, za prosvetarja dr. Kovačič, za tajnika Pertekel Karel, sa blagajnika Makoter Franjo. za matrikarja Čuš Jakob, za gospodarja in arhivarja Miliš Ivan, za gospodarja letnega telovadišča Ns-gelšmid Miško, za referenta za čete Ogorelee Mirko, za referenta za narodnoobramb-no delo Gorup Josip, za predsednika gradbenega odseka inž. Urbančič, zdravstvenega odseka dr. Vrečko Vladimir, socialnega odseka Vadnjal Stane, za odbornike Burger Ivo, inž- major Manojlovič Pavei Nagel-šmid Miško, Šterk Davorin, Štefanciosa Franjo in Mar Drago, za revizorje Jerše Ladislav, Meglič Mirko in Vidmar Franc, pri razsodišču pa za predsednika Štefanciosa Franc, za podpredsednika dr. LdpiS Lovro, za člana pa profesor Zega Josip in Hasl Drago. SokoJsko društvo Ljubno ob Savinji je imelo 9. t m. občni zbor, ki ga je vodil starešina br. Tevž Ante. Po poročali,h posameznih furikdomarjev je bila izvoLjena tsde uprava: starešina Druakovič Karei namestnik Kolenc Franc, tajnik in načelnik Šenona Vkrko. namestnik Brunet Rasto, načelnica Furhm Eleonona. namestnica <5u-ček Mira, prosvetar Rainer Lucija, blagajnik Mairovt Ivan, gospodar KovšaJk Jože; člani odbora: Tevž Ante, Rainer Milko, Juvam Alojz tin dr. Arh Jože. Ve češkoslovaškega Sofcolstva Letošnja pomladna posvetovanja slovaških žup bodo 14. on 15. marca v Turči-anskem Sv. Martinu pod vodstvom župe Tatranske. V prvi vrsti bo mnogo razprave o vediketn obisku vseh čeških in moravskih žup Slovaški, ki bo izzvenela sigurno v ogromno sokolsko manifestacijo. S tem v zvezi bo vprašani je, kako in kje ustanavljati slovaške sokolske družine. Dalje se bodo slovaške župe zanimale za X. vsesokol&ki zlet, razpravljale bodo o poglobitvi stikov med ameriškimi slovaškimi SokoM, o gospodarskem položaju žup, itd. Veliko važnost polagajo slovaški Sokoli tudi na čim večjo proslavo 20-letnjce osvobojen ja slovaškega ljudstva izpod tujega jarma), kjer bo, razume se, Sokolstvo sodelovalo z vsemi svojimi adi-nicaimd, če ne bo ono sanM to proslavo tudi vodilo. Sokol T Sanjski Bistrici na Slovaškem ima sedaj že 540 članstva, med' njima preko 60% Slovakov. V Hammenci blizu mesta je ustanovilo tudi že svojo četo, ki ima 42 čiaoov, med njimi 29 telovadcev. V Banjako Bistrico bo letos poleti prišlo v goste 6 žup iz Čedke, pripravSo tamkaj javni nastop ter obiskalo vsa društva De-tvanske župe. Žrebanje t drž. razr. loteriji V. razreda Žrebanje 21. februarja 1936. Din 3.000,— it 10381, Din 1.000.— 8t. 24.839, 33.020, SSjOM, SSjOOS, 4&ZS0, »060, 7&65S, 89-878. Srebanje 22. februarja 1996. Dta 1.000.— St 15.782, 17.422, 24.844, 24.857, 46.103, 46.136, 7B6f^9fc886, 9KZ22, 95.717, 95.740, 95.751, 95.766, 95.767, 95.769. ZADRUŽNA HRANILNICA r« Zane Grey: 76 Teksaški iezdec *Prav! Vse to je imenitno zasnovano. In zdaj na (povejte: kje niistte sami čaikaiti«? Duane je slišal vprašanje Maca Nellyja, se zamislil in s pobešemo slavo obstail. »Kje ntjsd|jte čaikati«? ga je maAce nestrpno opomnil Mac Neildy. »Čakal ibocn spredaj — prav med vrati«. »Zaikaj«? je vprašail kapitan. »Poggin« — Duane je govoril zelo počasi — »Poga-n bo prva skočt'1 s kanja in ptojde naprej. Tik za nim bodo šli ost aii Doikiliar ne bodo v poslopju, se ne bodo d vazali. Stvar je ta: čisto »ocar me smejo pniti, zakaj tisffi malh, ko bodo notri, bodo izdrli samokrese, in to pomeni smrt — za kogar kaM. Ce bo mogoče, jih zadrž:mo na pragu«. »A kam se hočete skrite?« je vprašal Mac Nel-iy. Sfloritn ! Na to Duaine še ni bH pomisSfl. »Vbod je širok«, je razložil kapitan, »nekakšna oikrogla veža, pmedidvorje s stopnicami, ki vodijo v poslovalnico. V tej veži so tudii vrata, iki vodijo na neki hodnik. Tja lahko skrijemo nekaj ljudi, in tam ste Hahfko 'tudii vi«. Duane je molčal. Maca NeMyja se je lateva'a nervoznost »Ne smete se po nepotrebnem izpostavljati nevarnosti. Aii se nočete z nami vreu sKium«r' »(Ne!« se je iztrgaio Duanu iz gioDme prsi. Mac Neiiy je odirevenei, a senca razumevanja mu je lzpireletela obraz. »Danes vam ne rnorem ukazovati, Duane«, je ocfiiočno reKei, »samo svetovan, vam morem. Aii vam je treba jomani nase še več nevarnosti? Ze zdaj ste storia totoko, oia več m moči. i"isočanno ste piačami svojo pomilostitev. Ouku-j( u ste 9e. Guverner, generalni pirioočnik, vsa uežela se bo vzdignila un vas časaila. Igra je koačana. Pobili bomo te razOojotiiike aii vsaj toliko razbojnikov, da bo njihova moč strta. Kot jezdnega redarja vas vprašam: ali vam je treba jemati nase več nevairnosti kakor vaiš kapitan?« Duane je še vedno molčal. Bdi je kakor zajet med dve siti, ki sta nasprotoval; druga drug1:. Visok val je drl proti bregu in ga je hotel zaliti. Nazadnje se je njegovemu notranjemu bistvu vrnil glas. »Kaj ne, kapitan, v vsej tej reči hočete ubrati zanesljivo pot?« »Seveda!« Pokazal sem jo vam. Jaz edini poznam to vrsto mož, ki Km bomo morati pogledati iz oči v oči. Kaj bom delal afi kje bom stal, za zdaj še ne morem reči. V takih 9popacf'1h odloča trenutek. Ali na mestu bom!« Mac Nelly je razprostrt roke, se nemočno ozrl po svojih radovednih in sočuvstvujočih jezdnih redarjih in zmajal z glavo. »Zdaj ste opraviti svoje delo — nastaviti ste past — vendar, aii je vaše čudno ravnanje gkde na gospodično Longistrethovo pnavuino?« je vprašal s pridušenun glasom. Duane je vztrepetai kakor veliko drevo, ki ga s 9dkuro udariš v korenino. Pogiledai je kvišku, kakor da bi b.i videl duha. Mac NeiAy je neaisaniUeno nadaljeval: »■(iospodiično si lahko pnxiot»te. O, Duane, mene ne ooste ukaniJi. la«oj sem opaziti, bom te se ob naši strani, zask>n,oe se, kakor se bomo mi z asi omili — in po boju pojdite k njej. Zadostili ste svoji dolžnosti, kakor noben drug jezdni redar. Odslovili vas bomo s častjo, da postanete prost in srečen človek. Dekle vas ljubi. To sem videl po njenih očeh. Ona je — « Duane je 4vje mahnil z roko in mu segel v besedo. »Dovolj. Končal sem«, je mračno dejal. »Načrt sem napravi.(L Ali se sogjlašate, ali naj sam pogledam Poggiinu in njegovi tolp: iz oči v oči«? Mac Ne0y se ni mogel premagati, da ne bi bil zaklel Obupno je vrgel roke kvjšku, in oči so mm z globokim obžalovanjem ob visele na Duanu. Nato je mignil jezdnim redarjem. Duane je ostal sam. Še nikoli ni bil njegov duh tako bister in jasen. Se nikoli ni bili v blodiišču svoje nature tako hitro našel prave poti. Namenjeno mu je biilo, da stopi Poggjnu nasproti, preden dobi; kdo drug priliko, da to stori. Najprej Poggina, nato pa — ostale! Takšen je bil njegov neomajni sklep. Zakaj? Mahoma je prišlo spoznanje. V tem trenutiku nd bi več jezouii redar. Kaj je bila služba? Kaj je bila država? Kaj cružba? Kaj omika, ki naj bi jo branil zločincev? Besede, besede, besede! ^oggiina je hotel ubiti, Po g g in a, Poggina! -Ui značilno je bulo, da je ceao pozabljat ostale. B.I je Buak Duane, streljač, junak samokresa — strasten ki strašen! Očetova km, ta mrka, divja obsedienost, materina volja, močna, neukrotljiva vonja pionirjev — oboje je zdaj vstajalo v njem! Se vedno je bil to, kar so ga bila storila divja leta izobčenskega življenja — streljač! To je zdaj grenko, brezupno spoznaL Prej je že mislil, da je zamorili v sebi to strahoto in ta gon, da ju je zakopal v grob in pregnal strahove — a vendar sta še vedno razsajala v njem! Zdaj je bruhalo na dan, huje, mogočneje ko kdaj! Duanu kar ni šlo v glavo. A tu je stal in izbere ni billo modeme. Čutil se je morilca. Njegova duša je bila gola — Kajnova duša. Bil je zavržen in izgubljen. Tako si je govoril, tako su je priznaval. A na duru duše, ka jo je zaničeval, mu jie trepetala misel na Rayo. Nato se je ogflasiil istrah. Vseh naključij tega usodnega srečanja vendarle ni mogel obvladati. Vse svoje brzo in smrtonosno znanje je moral obrnertil proti Pogginu — nemara z uspehom, nemara zaman. In za Pogginom so prihajati drngi dobri strelci. Teh ni mogel nadzorovati Mora4 se je sprijazniti z verjetnostjo, da utegne biti ta boj njegova smrt. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n:n m m ,...,. ,..«, .«. odgovor, priložite L?in ▼ znamKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tieoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana. Podružnica „Jutra" na Sv. Petra cest! štev. 19« (zadružna hranilnica) sprejema oglase in ponudbe ter daje naslove malih oglasov. Oni, ki jim je ta podružnica bolj pri rokah, naj se je pridno poslužujejo. I Oln. Jarek MMelojazz«, člani rad- dram. družine in plošče). Sreda, 26. februarja Ljubljana 12: Plošče— 12 45: Vreme, poročila— 13: Cas, spored, obvestila.— 13.15: Operni zbori na ploščah— 14: Vreme, borza.— 18: Otroška ura: Otroške pesmi poje mladinski oktet iz Trbovelj.— 18-20: Zvitorepka preslepi visoko sodnijo (zvočna slika).— 18.40: Nevarnost slabe orientacije (g. Delkin Oskar).— 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila-— 19.30: Nac ura.— 20: Koncert Mladinskega okteta iz Trbovelj (vodi g. Avgust Šuligoj).— 20.45: Orgelski koncert, igra g. Blaž Arnič.— 21-15: Koncert Radio orkestra.— 22: Čas. vreme, poročila, spored— 22.15: Potovanje od zapada proti vzhodu: Češka, Slovaška, Poljska (Radio orkester). Beograd 16.40: Pesmi in klavirske skladbe— 19-50: Orkestralen koncert— 21.10: Zvočna igra— 21.40: Ples— Zagreb 12: Plošče.— 17.15: Godalni kvintet,— 20: Prenos iz Ljubljane-— 22.15: Plesna muzika,— Praga 19.25: Orkester in zbor— 20: Zvočna igra.— 21.30: Violinske skladbe.— 22.15: Plošče.— Varšava 20: Koncert solistov-— 21: Chopinovc skladbe— 22.05: Godalni kvarteti,— 22.40: Lahka in plesna muzika.— Dunaj 12: Plošče,— 16-05: Odlomki iz Wag-nerjevega »Parsifalac.— 17: Sodobni skladatelji.— 19-35: Cerkvene pesmi.— 20.25: Simfoničen koncert — 22.10: Mozartovi godalni kvarteti— 23.15: Plošče.— Berlin 18: Poslednje karnevalske melodije.— 20.15: Zvočna igra.— 20-45: Liszt: »Mazeppa«.— 22.30: Nočni koncert in ples,— Miinrhen 18: Pester večer__ 20-45: Liszt: »Faustova simfonija«.— 23: Lahka godba orkestra,— Stuttgart 18: Kakor Berlin— 20.45: Komorni koncert — 21.30: Wilhalm Busch— 22.40: Koncert orkestra,— 24: Nočni koncert na ploščah— Rim 17.15: Zgodovina glasbe— 20.35: Prenos opere iz Milana. Zlato srce naše nadvse ljubljene žene, mamice, tašče, sestre in svakinje, gospe LOJZKE KOŽUHOVE učiteljice in voditeljice dnev. zavetišča v p. je v soboto ponoči ob 23. uri za vedno nehalo biti. Predrago pokojnico, ki nas je previdena s tolažili sv. vere tako nepričakovano zapustila spremimo k zadnjemu počitku na mestnem pokopališču v Pobrežju v torek popoldne ob 3. uri. Sv. maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi v sredo ob 7. uri zjutraj. MARIBOR, dne 23. februarja 1936. Mirko Kožuh, soprog; Boris, Marjan, sina in sorodniki. PrilpMjesi kakor Hlitiskl star znan PHILIPS Samo Din 252.— mesečno LIPSKI POMLADNI SEJEM 1936 ZAČNE 1. MARCA M 60% popusta NA NEMŠKIH DRŽAVNIH ŽELEZNICAH OBVESTILA, TUDI ZA NABAVO CENEJŠIH REGISTER MARK, DAJE ČASTNI ZASTOPNIK Ing. G. Tonnies, Ljubljana TYRSEVA O. SS — TELEFON 27-63 ali ZVANIČN1 biro lajpciskog sajma, beograd, knez mihajlova SS. Trgovina gradb. materijala edina v prometnem sreskem mestu Slavonije, leži na Dravi z lepimi Supami išče Bfijalno ali konusi jonalno SKLADIŠČE Dober promet in dobre možnosti zaslužka. Ponudbe pod 40.460 na Publicitas d. d., Zagreb Dica 9. Najslajša in najboljša krespilma pijača je BERMET — VINO, črnina lz Frnčke gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski TCarlovci. Fruška gora. □□□□□□□□□□□□EEI UUUUUUUUUUUJUI » M H HJUUJ II H, H B II B II I □DUUUUUUDDUULJUUDDD^ 0Cdor oglasu}e — ia napreduje! i 11 u u »TTTTnnrinnnni iiniiiitniliiaiiuuiiirillBiBl uth ii ii ii b ro buiihhmiiiiii — Maja n hanaorcU ahrim* Adot* FUbrriKnr. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Ctakarnai* Franc Jecerftek. — Za tnaeratal dal Jt AloJj Novafe. M n