30 let osvoboditve in 30 let samo-upravljanja Bele, bele solze na Pugledu Bajta: Kaj naj damo za popotnico našemu dragemu in kar se le da nabritemu Ptičku Andrejčku, ki nas zapušča? Prek M. D. (Mišjega dola), B. K. (Blatnega klanca). TG (Trške gore) in drugih D. G. (dolenjskih gričev) potuje v svoj veseli Pariz. Razen železa in premrlih rok nimamo ničesar, kar bi mu lahko dali. Zato mu bomo prepisali iz mojega dnevnika pesem o Pugledu, da jo ponese s seboj. Naj ga spremlja, kjerkoli bo hodil po naši trpeči deželici. Ker me je naučil, da moram vsako pisanje začeti z vremenom, da bi čez tisoč in več let vedeli, kakšno je bilo na današnji darn, naj zapišem tudi to: Nebojenizkoinpopolnomaizsneženo. Pokrajinapod nami je otrpla. Ko gledamo Ljubljano, bele Grintavce in Karavanke, se zdi, kot da stojimo v vijoličnomocl-rikastem prostoru brez prave svetlobe in senc. Po-doba, ki jo je nekdo čez noč naslikal v nekaj obrisifh z bledimi, hladnimi akvarelnimi barvami... Še streli nimajo odmeva. Rezko in ubito udarjajo v bregove, ki so kot obloženi z vato. Pravkar smo nam-reč pregnali belogardistično bojno patruljo z Urha, Dva dni nas ni bilo, pa so se že predrzno razpasli pe razbežaJi proti Lojzkovemu in Malenskovemu mlinu. Smešno je slišati, a ta praska z belimi je vnesla nekaj živosti v otrplo pokrajino. Malo nas je ogrela, kri nam je začela hitreje krožiti... Riček je pretresen nad razdejanjem, ki so ga napra-vile njegove mine, katere je spretno podstavil v zenm-Ijanki, preden smo se umaknili onstran dolenjske pro-ge. Kateri vojak ne bi potegnil za kopito nerabrve italijanske šklemfe, ki je bilo z žico privezano na spro-ščeno varovalno zaponko vžigalnika ene izmed min... Vojak je prišel in potegnil, na drevju pa je ostalo nekaj koprivnih cunjinzelenačelada. Dobesednogajemo-ralo odnesti v zrak, kot bi ga z okleščki drevja po-srkalo nebo... Carissimo mio..., kdor si že bil! Po kaj si prišel izpod vročega sonca in azurnega neba, kaj si iskal na tem našem Pugledu? Srhljivi privid krvavega vnebovzetja vojaka je za mla-do dušo Ptička Andrejčka prehud. Ne zdi se, da bi bil vesel, prej presunjen. Vprašal me je: »Kaj misliš, Bajta? Ali sem ubil pravega vojaka...?« »... Morda, tega pravzaprav skoraj nikoli ne veš in ne zveš. Veš samo to. da je vojna, za človeško glavo krajša... Vojakov pa se vojskuje na milijone... Ce bi ubili tebe in če bi po smrti lahko mislil, bi lahko rekla: ,Umrl je pravi vojak!'« Tako, zapustil nas boš, ostali bomo sami na tem ved-no obkoljenem otočku zasužnjenega sveta... Zbo-gom, Ptiček! Vrni se zdrav! Ptiček Andrej!... Kako nam bo dokjčas po tvojih vragolijah, barabica šenčur-ska, kdo nam bo nabiral mine na tisti prekleti železni njivi onstran doline, kdo bo pel spečemu železu pod Žagarskim vrhom? Leško: Kar naj gre! Kako naj tako velika riba plava v tako majhni mlaki! Peklaj: Pugled je gora, dedec in pol, čokat in širokih ramen se ozira v daljavo. v brk pa reži se mu Urh — mrka zvoniška kapuca nad mrtvaško glavo. Pugled z zahoda foto Marjan Zaplatil Oblaki so rdeči, kaj nek' pomenijo? Da vsi ti mladi fantje k soldatom pojdejo? (Nadaljevanje na 2. strani) NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA P (Nadatjevanje s 1. strani) Peklaj: Prvo zimo, drugo zimo v zemljo rijemo človeške rovke, , kopljemo pod korenine do spočetja veka, gazimo čez svet, v Ijudeh, stvareh razklan, do pekla potujemo po svetlega človeka. šlbra: Zreli za potrkan ples in tango argentino odžvižgali smo stari, milozvočni šlager filma Juarez: »Poleti tja v daljo, beli golobček moj...« čez in Čez je zdaj začrtan carski rez, srce nam v ritmu Marsejeze, Internacionale poje: Blalanka: O, kako iep in močan bo otrok naših sanj, rojenec revolucije v slovenski narodni noši, doneč, uglašen — kot same nebeške strune ubran. Že sije v naše jazbine, prižiga, ugaša naš rokovnjaški vsakdan. Dajemo mu svoj obraz, kteše v našem svoj izraz, dajemo mu svoje dlani, oh, te domotožne roke, ki bi rade bile spet roke. roke, ki bi mesile in gnetle snovi. Sibra: Leiko: Ba(ts: O, velmožje, daljnovidni preroki plebejev, saj niste vedeli za to krpo sveta, ki ste ji naložili, da pretiri in nadaljuje stoletje, prekoplje ledino, prevrta do dna. Daleč in blizu so bojne poljane sveta, povsod smo doma, kjer bije se brat, odmevamo v bčsenske gore, na Volgo odmevamo v krvavi Stalingrad, nad Londonom rešetamo nebo s spitfiri, k El Alameinu zvenimo v ghibli" puščave z monsuni dežujemo v džunglah Malaje, s tajfuni bučimo čez tihomorske atole do Okinave. Le tu, na edini lokomotivi zadnjega vlaka smo mi. sami. v ognjeni grivi iskri se naša kri. ° ghibli — puščavski veter Tam na Pugled goh, tam so hudi bof. Tam na Pugled gori, tam so hudi boji-- Oni mislijo črno in belo, mi mislimo rdeče, oni naklepajo, kako nas bodo, mi mislimo. kako jih bomo, oni mislijo, da smo večni, mi vidimo čez njihovo večnost, oni častijo padle bogove in stare svetinje, človečnost, prostost in pravica so naše boginje, oni ne mislijo nič, ker zanje mislijo drugi, tni sanjamo zasnutek novega sveta. na gomili okamenelih, prismuknjenih želja. V nedeljo bi radi navijali star gramofon: -Rozamunda, dal bi življenje za te...« radi bi se peljali z letalom nad Prago, radi potepali »Nmavčez izaro, n'mavčez gmajnico...« in pluli z ladjo okoli sveta, obiskat bogatega strica v Chicago. Da) nam danes naš vsakdanji osemmitimetrski mauserski kruh, daj nam drugo (ronto, za Nobelovo nagrado peklenskl ekrazlt; da jo zdramlmo, da jo • smrtne poctelje roiimo, to mllo Domovlno, dttellco nalo na parah, ta puiatjc — rožmarln, nagaij, jatmin, to čudovito $lov«n«kp defivo, zardtlo, navlhano in opihano v vriadh gora, • aonccm v tasah In sinjih oči v globočlnah vodal JELO GAŠPERŠIČ se je rodil I. 1923v Sostrem. Tam /e hodil tudi v osnovno šolo. Zaposlil se je — med drugim in pobrezposelnosti —vvevškipapirnici. VnjejjepostalČlan Jugoslovanske strokovne zveze, v rojstnem kraju in v dru-gih delavskih središčih pa je deloval pri delu njenega podmladka. Ob okupaciji se je takoj vključil v delo OF in bil člantam-kajšnjega rajonskega odbora mladinske OFterčlan bata-Ijona NZ za rajon Dobrunje. Spomladi I. 1942 /e odšel v partizanein se bojevalv II. bataljonu Zahodnodolenjskega odreda terdrugih enotah. Nekajčasaje bilvkurirskipatroli glavnega odbora OF Dobrunje in pozneje podokrožnega odbora OF Šmarjeta — Škocjan. Ob napadu urhovskih belogardistov na Pugled je bil ranjen. Junija 1943 je bil premeščen v tajništvo glavnega odbora ZMS, do osvobo-ditve pa je nato delal v tajništvu centralnega odbora USAOJ. Vtejfunkcijije sodelovalpri organizlranju jugoslo-vanske mladine, pri obrambi Drvarja ob fašistlčnem de-santu, na 1. konferenci protifašistične mladine Makedonije v Skopju ter Vojvodine, albanske v Tirani itn. V KP je bil sprejet v začetu I. 1945. Po osvoboditvi je do I. 1950 opravljal različne funkcije v republiškem odboru ZM Slovenije in PK SKOJ teršel nato v enoletno partijsko šolo. Do I. 1957 je delal v propagandi CK ZKS, pri Slovenskem poročevalcu, Mladini (g. ured-nik), Sociaistični misli In sodobnih poteh (sourednik). Opravljalje tudi funkcijo tajnika republiške Zveze Svobod in prosvetnih društev. Leta 1963 je diphmiral na FSNP kotprvi njen diplomant. Pri RTVje bilsprva pomočnik, nato glavni urednik govomega programa radia, končno pa di-rektorradia —dol. 1973, ko se je upokojil. Živi v Ljubljani. Vse od rane mladosti mu je bila blizu pisana beseda. Njegovi prvi javni govorni nastopi segajo že vpredvojna, pisana pa v vojna leta; med NOB je objavljal v Mladini >n glasilu USAOJ Mi mladi. Po vojni je objavljal politlčne članke tudi v Slovenskem poročevalcu In drugih publikaci-jah, nato pa se je usmeril v izpovedno, pripovedno in spominsko prozo s partizansko in lovsko tematiko. Zadnje obdobjejemnogosodelovalspisanoingovorjenobesedo pri RTV. Med objavljenimi deli v časopisju in revijah naj omenimoZačaraniminer, Bodihraberprvidan, Deklemed zvezdami in bajoneti, Golob miru gluhi četi, Suha zemlja, Legionarjeva vreča (iz daljšega teksta Na stezi šampio-nov), Hlebec doforote, Prevara v čarobni piščaki, Prvo-majska gora, Zimske kresnice, »Skok v osje gnezdo« (ob fašističnem napadu na Drvarza Titov52. rojstnidan). Zav-torjevim pristankom smo za naše bralce izbrali verzificirani zaključni odlomek iz neobjavljene zgodbe Ptiček poje spečemu železu, napisan I. 1974 in tedaj zaigran na do-mačem odru Šibra: O, ne umri, ne umri — Domovina. kak daleč so naši pradedje bili, naj pade še tvoja zadnja dolina, nad njo stojimo in zanjo pademo vsi! Čas traja in teče, stoji, prastari, okameneli bogovi molče, od nikoder odgovora ni. Zasnutek imamo le mi, in Ijudi, zasnutek, da bo, kot mislimo, da bo in da čist pogled nazaj pove, da je, kot po zasnutku gre. Blaženka: In roke imamo, oh, te domotožne roke, osmojene od ognjev, mrazov in vročih cevi, roke, ki bi spet rade gnetle snovi. šlbra: Čez goro in plan se že svita naš dan: Ptiček Andrej bo miniral imperlj, ki ga pred Goti ubrani sam cesar Tiberij! Dekle, dekle, delaj pušerc, za to rajžo žalostno! Pa kako t'ga bom nafdlla, k's9m premočno žalostna? (Nadaljevanje na 3. stranl) (Nadaljevanje z 2. strani) Bajta: Za legendo o volkulji tisočletni, rojstvu mesta sedmih gričev ob Tiberi. na realki smo dobivali petice, za borno žepnino Tarzana VVeismiillerja in Flyna v Poročniku indijske brigade. še sinoči krušna mati Romula in Rema pela svoji deci je v belcantu: »Oj, Mari...« in »Vrni se v Sorento...«, — mi smo zaokrožili v Črnolaski španko Asturiano -davi že od svita se zaganja v naše hribe, — les bi žrla, ptice, naše zemljo — stekla tull in zavija v naše volčje jame. Naprej, zastava slave, na boj junaika kri, za blagor očatnjave, naj puška govori...! Leško: Zdaj na Pugled naša prava domovina. ostri zob je, bal in ples, mladost, hrepenenje. upanje in naša fantovščina. smrt arditska porogljivo piska nam na votlo kost: Ardlt: »Vojak pod šlemom je enak vojaku. vsi zeleni, črni so. koprivni, ime jim le svetinjica je oštevilčena. da ga legija po vroči bitvi in pa mati v črnem pismu še spozna. oj. eja-eja-a-la-la. Oe Nicolo bo ubil Miklavža, če Peter Pietra dokonča, če Renzo počil bo Lovrenca. poturčal Janez Janeza, oj, eja-eja-a-la-la. Giovinezza. primavera..., šlek obema, tra-la-la! Ej ribelli. duša naših bo gospodova. po vašo rdečo sam peklenšček prišanta, eviva Dux in večni Rim, za vašo mater pisma ni, Kje v grobu ji trohni hči in sin!« Kanoni tam grmijo, se trese celi svet, Ijudje po tleh ležijo, strašne martre trpet'... Leftko: Tam na Pugled gori bitev traja, kri je stekla. seka. klesti liktorka sekira. zidu kragujevčank in zbrojevega jekla, ne prebije besna toča. lajež bred ne gromi min in ne plotuni v kilopondskih metrih Manlicher- Carcana. Cunjasto nas črna ptica nadleti, pod nebom zlovešče krakotanje vrana za holmom čaka nas, trpi, bodri, vkovana v železno trnje Uršika—Ljubljana. Peklaj: Z verige trgajo se podivjani psi strasti, pod okni mračna huli se izdaja. črne davke, hipoteke, štibro bratomorno izterjuje, z bakrorezov stopa pasjeglav iblajtar zgodovine: Ardit: »V imenu Kristusivih ran, naj pade partizan!« Leško: Ko pride noč, prebijemo obroč, za nami Pugled je obkoljen, z deshe, z leve, z vseh strani, pred njim gori, za njim gori, da dim suklja se k nebu, da krov za krovom domačije joka, legist skvadristova je desna roka, podtika petelina, da živina v baklah stoka. Stari in naglušni mlinar jih roti kleče: Peklaj: če ste božji, ne požgite, to so žulji, vi Ijudje!!! Ardit: »V imenu Jezusovih ran je Lipoglav. Podlipoglav požgan!!!« O/ ta vojaški boben, ta bo meni vefki zvon, oj ta mi bo zazvonil, kadarjaz umrl bom, bom, bom, bom, bom... Blaienka: Ponoči smo ga pokopali bll je zal in mlad. ubil ga )e legist po rodu brat: ne bo navljal starega gramofona. ne bo potoval z ladjo okoli sveta oblskat bogatega strica v Chlcago. Šlbra: Na nebu ščlp — je navček kramp. lopate zven. je cvetje drevje v iviu suha stožka", resje in orlovska praprot, molk vse naše je bilo obredj& molk molitev je bila zadušna Peklaj: »Dano nam je upati in hrepeneti. dano nam je biti humus naših svetlih sanj. dano nam je biti sok in kal prihajajočega sveta. dano nam bo zeleneti v bujne krošnje tja pod naše zvezde stalnice. Blaženka: Bele, bele solze, ki ob grobu pritajeno spe. kjer je sneg razgrnil svoj mrtvaški prt, prebujene razbrstijo se v cvetoči vrt. nežne, kakor naše sanje. vse pregrnejo dobrave. čez temine in votle oči prekrijejo mrtvaške glave. nad železno njivo v prisojnem bregu Ptiček pel bomrtvemu železu« Šlbra: Bajta: Pripis za tiste, ki bodo preživeli in za one, ki jim bo zibel svoboda: 0/ ti gorenjski fantje bodo pokopali me, vsi bodo me spremili na zelene travnike, brbom, brbom... Od Molniške čete. Štajerskega bataljona. II. grupe partizanski Pugled vedno naša bo triglavka, krošnje, bukev, grive hrastov in vrhači borov. hribt, ki te tiho pričakujejo. da poromaš na davne stopinje in se zliješ vanje. da zatliš v odžaru padlih: »Tu je zibel, tu sem bil in bival, tu sem pokopan!« da počiješ z njimi in se čudiš nad krajino ves prevzet: »Oh, kako je sveta ta krvava zemlja. ki presipam jo v rokah, oh kako je lep slovenski svet gora, voda. dolin in polj odprta dlan!« in odžuboriš s studenci in potoki v dalje, v reke, morja in zelene oceane. s pticami odletaš za obzorja. tja v pozabljene odmevaš in obljudiš vse uklete kraje. stožka — visoka gozdna trava, kraj. Na položaju Xp (Pugled), 6. januarja 1943 tvoji partizani Leško, Šibra, Blaženka, Peklaj, Bajta JELO GAŠPERŠIČ NISMOJIHPOZABILI ŽELEZNIČAR, REVOLUCIONAR MAKS MAJERŠIČ Letos se spominjamo zgodovinskega štrajka železničarjev, ki je doživel krvav epilog 15. aprila leta 1920 na Zaloški cesti. Pred Leoniščem so železntčarji naleteli na kordon žandarjev, ki so na bližajoče se borce za socialne pravice streljali in jih 14 smrtno ranili. To je bil strašen, nepričako-van udarecstavkajočim, ki so mislili, da bo Jugoslavija ugodila njihovim zahtevam, katere je izpodbijala avstroogrska monar-hija. Ukrep, ki se ga je poslužil takratni režim in ga je izdal tedanji notranji minister duhovnik dr. Anjpn Korošec, je bilo zelo umazano dejanje. Takih dejanj so bili spo-sobni samo voditelji, ki jim delovni človek ni pomenil ničesar in so ga imeli za nepo-membno bitje. Tak duh in tako nasilje sta kot fašisezm segala v obdobje druge sve-tovne vojne. Ne bomo pozabili, kako so nekateri duhovniki v beti gardi in črni roki izvajali nečloveške pokole in grozote nad lastnim nedolžnim narodom, ki se je prav tako kot stavkajoči železničarji bojeval za svoje vsakdanje življenje in svobodo. Pravzaradi tega se spominjamo tudi re-volucionarja železničarja Maksa Majer-šiča iz Zaloga, ki je sodeloval v železničar-skem štrajku kot 19-letni mladenič. Že kot otrok je bil obojestranska sirota in se je v devetem letu starotl moral podrediti so-cialnemu skrbstvu, ki ni skrbelo zanj tako, kot je to urejeno v današnji soclalistični družbi, marveč je moral itl hlapčevat v hribe h kmečkemu skrbnlku. Tam je doživ-Ijai šikaniranje, lakoto in ponlžanje. Več-krat je tudi menjal skrbnike in končno prt-šel za hlapca v Spodnjl Kašelj k Jakobu Močilnikarju, po domače Martinovemu očetu. Pri njem je preživljal nekaj let in do-rastel vzrelega mladeniča. Ker pa je bil po naravi zelo bister, je prebiral, vse kar mu je prišlo pod roke, in se tako sam izobraže-val. Ko je bila I. 1922 v Zalogu ustanov-Ijena ČJtalnica, se je z več drugimi fanti vključil vanjo in sodeloval pri tambura-škem zboru. Po ustanovitvi delavskega kultumega doištva Svoboda leta 1927 in kasneje Vzajemnost, je v njima aktivno sodeloval. se politično izobraževal in opravljal razne funkcije. V Svobodi je bil dalj časa tajnik. Ob branju napredne poli-tične literature je spoznal, kaj je delavski razred. Postal je sodelavec lista Železni-čar in bil naročen na list ENKA. Že kot član društva Svoboda je imel razčiščene po-glede, kaj pomeni razredni boj in da se je za socialne pravice delavca treba vztrajno bojevatl. Marxov Kapital je temetjito pre-delal in ga znal tako rekoč na pamet. Ker je okusil vse tegobe otroka brez staršev in hlapca pri raznih kmetih, si je sam sebe predstavljal kot Cankarjevega hlapca Jer-neja. V dnjštvih je prišel v stik s sebi ena-kimi, kot so bili Jože Kačar, Jože Mazovec, Jakob Skuk, Peter Čermelj, Janez Kos in še mnogi drugi. Ker je bil bister in zelo na-čitan, je s svojo realnostjo vplival na druge, kako se mora delavec bojevati in zastopatl svoje interese za zboljšanje delavskih pravtc In proti Izkoriščanju človeka po člo veku. Takratni režimi so ga imell za nevar-nega komunista. Ko je npr. takratni zagrl-zenl klerikalni nadufcltelj v osnovnl šoli v Zalogu Franc Sllvester preganjal svojega kolego Ceruta (ki je bil naklonjen dnjštvu Svoboda) uvidel, da se Majeršič javno po-teguje za učitelja Ceruta, je v dnevnik Jutro napisal članek, češ da se »rdečemu možičku tresejo tla pod nogami in da Ma-jeršič zbira pri starših šolskih otrok podpi-se, da ga ne bi premestili iz Zaloga« Maks Majeršič je bil človek, ki je pomir-jevalno vplival na Ijudi, znal je prepriče-valno reševati včasih pereče politične probleme in nejanosti, ki so nastajale med naprednimi delavci. V društvu Svoboda včasih tudi komunisti jn socialisti niso imeli enotnih stališč nasproti boržuaziji, kapita-lizmu in frakcionaštvu. Ker je bil Majeršifi vedno bolj naklonjen liniji komunistične partije, je znal tudi vedno in povsod vplivati in propagirati revolucionama delavska stališča. Kot dozorelemu mladeniču se mu je hlapčevanje uprio in iskal je zaposlitve na raznih krajih. Nekajčasajedelalnaželez-nici, nato pri zasebnikih, pa v Kemični to-varni, končno pa je 1.1924 dobil stalno za-poslitev na železnici v Zalogu. Najprej je bil progovnl delavec, nato premikač in na-zadnje nadzornik premika na postaji Ljub-Ijana. Med železničarji je bil zelo priljub-Ijen. Znal je vsakogar politično prepričati, da mora biti dela vec vzoren pri delu in poli-tiki. Bil je tudi duhovit jn veselega značaja. Kot zelo aktiven sindlkalist je bil dva-najst let predsednik železniške sindlkalne podružnlce v Zalogu. Večkrat je bil dolo-čen za delegata na raznlh sindikalnih kon-ferencah. Takratni režlml so ga Imeli za zelo nevarnega komunističnega propaga-torja. Dne 22. decembra 1932 je bil areti-ran z več drugimi naprednlmi delavcl (Jože Mazovec, Jože Kačar, Maks Zavri-nik, Janez Clmperman). Motlv za aretacijo je bil razpečavanje komunistlčne literature, katero je doblt od sekretarja ZK Petra Čermelja, !n zaradi afere Izak Feuerberg. Na njegovem domu so se v kratkem času zvrstlle tri hišne prel-skave. Zapor je prestajal v samlcl do 21. januarja 1933, nato pa je bll odpušCen iz železniške službe. Iz zapora je bll izpuš-čen zaradl pomanjkanja dokazov. Ko so bile 15. 5.1935 državne volltve, je prav po njegovf zaslugi vellkoželeznlčarjevglaso-valo protl Stojadinovlčevi viadi, in za listo Mačka. Nasproti tistlm, ki so glasovali proti takratnemu režimu, so izvajali konsek-vence, in sicer 30 jih premeščali v Srbtjo, Bosno itd. Tudi Majeršič je bil žrtev — premeščen je bil v Zidani most. Odvzete so mu bile vse pravice do brezplačne vo-zovnice za vožnjo do detovnega mesta. Seveda je bil prisiljen voziti se na črno. Vsi revizorji so ga morali kontrolirati. Oo njega je bil uvdeven edinole revizor Durjeva iz Maribora, ki je naročil sprevodnikom, da obveščajo Majeršiča, naj gre v vagone, ki so bili že pregledani. Končno mu je uspeto vrniti se na delo v Ljubljano. Ker je bil spo- Slndlkalnadelega JJa|ugo8lovansklhže(eznlčarjevl.1947 prf tovarfsu Tttu. Maks Majeritt je na sllki drugl z desne, poleg maršala na desni pa sto|l Vlktor Koleša soben premikač, je postal nadzornik pre-mika na postaji Ljubljana. Vendar mu je železnica postavila pogoj: prenehati mora 8 politčno agitacijo, ker bo sicer za vedno Izgubil železniško službo. A Maks Majer-Slč dela v sindlkalnlh organizacljah ni opu-stil, nasprotno, še podvojil ga je. Kot zaveden revoluclonar in politični de-lavec v boju za zmago delavskega razreda se je ob kapitulaciji stare Jugoslavije takoj vključll v Osvobodilno fronto in bil eden prvih organizatorjev na Ijubljanski železni-ški postaji. Povezan je bil 8 Petrom Ziat-narjem in Brankom Ivanušem, z raznimi vlakovodji itd. Kot nadzornlk premlka je mnogokrat dal zapeljati vagone s hrano in drugim materlalom za fronto — napačno smer. Skrbel je, da so 8 hrano in drugim materialom napolnjeni vlaki odhajali na Dolenjsko za partlzanske enote ali pa v Zalog. Prek prometnikov na raznih posta-jah je znal organizirati mrežo, ki je spreje-mala in prevzemala opremo. Organiziral ]e, da so iz vagonov nakladali razčiščen material na kamione, nato pa iz Ljubljane naosvobojenoozemlje. Junijaleta 1942je rešll iz vagonov tri ameriške vojne ujetni-ke, ki so pobegnili iz Maribora in sezape-Ijali v napačno smer. Med njimi je bil tudi kasnejši komandant 11. bataljona šercer-jeve brigade major NOV John Denvvirk-Frenk iz Nove Zelandije, ki je po osvobodi-tvi večkrat obiskal našo domovino in želel vldeti svojega rešitelja Maksa Majeršiča. O tem je 2. septembra 1979 pisal tudi Edi Šelhaus v Nedeljskem dnevniku. še bi lahko naštevali razne akcije, ki jih je Maks Majeršlč organiziral ali opravil med oku-pacijo — vse do njegove aretacije. Večkrat mu je uspelo okupatorja prepri-čati zakaj to in ono, tudi če so mu bili na sledi. A ob neki takl priliki je bll izdan, areti-ran in z družlno vred odpeljan v Ijubljanske sodne zapore. Ob aretacijl so ga tepli, ker so doma naštl partizansko literaturo. Za-radi vsega tega je bil na procesu protl že-leznlčarjem obsojen na 13 let ječe. Ker se je znal dobro Izgovarjati, je bll obsojen na ječo, čeprav bi ga za tako delo čakala smrt. Sln in hčerka sta bila obsojena na dosmrtno ječo, in sicer v izgnanstvu, ker sta bila že borca NOV. Dom so mu okupa-torj! do kraja izropall. V njegovi hiši je bflo med narodnosvobodilnlm gibanjem nogo sestankov KP in SKOJ, pri njem so dobi-vali začasno zatočišče mnogi ilegalci. V zaporih je takoj našel Ijudi, ki so orga-nlzirali ceilco KP. Osnovan je bil kolektiv za pomoč zapornikom s hrano. V Parmi je ustanovil tajni bataljon — če bi jim uspelo pobegniti. Organiziral je gladovno stavko, ker so surovo ravnali z jetniki. (Seznam zapornikov je razviden \z knjige Spomini jugoslovanskih političnih zapornikov v parmski ječi. V njej so zbrani tudi njihovi svojeročni podpisi z navedbo: decernber 1943). Po kapitulaciji Italije so ga Nemci odpe-Ijali na prisilno deio v Munchen am Ruhr. Tudi tam je organiziral kolektiv za razde-Ijevanje hrane tistim, ki niso ničesar dobili od doma Razširjal je bratstvo med narodi, čeprav so nekateri sektašili in hoteli, da bi bili člani tega kolektiva le Slovenci. Ja-nuarja 1945 se mu je posrečilo pobegniti. Prišel je na Jesenice, kjer je dobil zvezo s partizani in se vključil v Kosovelovo briga-do. Ob koncu vojne je postal komisar pre-mične bolnišnice 30. divizije, nato pa po-močnik komlsarja IV. armade v Postojni. Avgusta 1945 je bfl demobflizfran in delal na železnici v Ljubljani. Kmalu pa je bil izvoljen v republiški odbor slndikata že-lezničarjev in nato postal njegov tajnlk. Sodeloval je z Viktorjem Kolešom, pred-vojnim komunistom In revolucionarjem, sodelavcem našega tovariša Tlta (bll je z njim tudi v Rusiji). Viktor Kolesa je bil tako] po vojni predsednlk zveznega odbora sin-dlkata železničarjev in častni predsednik republiškega odbora sindikata železničar-jev Slovenlje. Leta 1946 so ga ustašl ubili in vrgli v Savo. Maks Majeršič je imel na-logo spremljati njegovo truplo v vagonu Iz Zagreba v Ljubljano. kjer je pokopan med borcl In talci na IJubljanskih Žalah. Leta 1947 je bil premeščen za referenta na mi-nistrstvo za trgovino in preskrbo, nato pa na ministrstvo za delo kot referent za norme in tarife. Kasneje je bil izvoljen za poverjenika za trgovino in preskrbo VI. ra-jona Ljubljana—Polje. Pred upokojitvijo je bil referent za zaposlovanje slepih. Vse svoje ži vljenje in delo je posvetil de-lavskemu gibanju in boju za socialne pra-vice delavcev pred vojno in med njo. Tudl po osvoboditvi je ostal zgleden železni-čar-revolucionar. Zato je dobil razna vi-soka odlikovanja in bil tudi nosilec Spo-menice 1941. Zato so železničarji lahko ponosnl nanj kot na vse take delavce. ki so dali vse za zmago delavskega razreda in svobodo. K. R. IZ ŠOLSKIH KLOPIIN Z DELOVNIH MEST SVOBODA (Naši gimnazijci razmišljajo) Sedela sem obtopli kmečki peči. Poslu-šalasem babico. kisejespominjalaprete-klih dni. Misli so ji zdrsele v čas, ko je bila mlado, lepo dekle. Dekte, ki ni moglo uživati svoje mladosti, saj je na svetu takrat divjala vojna. Sovražniki so pobijali Ijudi, ki jih je Ijubila. Očeta in mater so Nemci odpeljali v koncentracijsko taborišče, z rodnezemlje. Tako je ostala na kmetiji sama z mlajšo sestro. Od jutra do večera je garala na trdi kmečki zemlji. Vseeno sta bili s sestro večkrat lačni kot siti. Ob tem se zamislim, kako lepo je sedaj nam. Kako se je svet spremenil? Živimo v miru, imamo vsega dovolj. Potrošniška mrzlica je zajela svet s tako silo, da po-novno drvimo v katastrofo. Hladne vojne, ki v tem času ogrožajo svet, so nevarne za vse Ijudi na zemlji. Zakaj hočejo nekateri Ijudje pobijati druge? Zakaj se porabi toliko denarja za orožje, ki neusmiljeno uničuje Ijudi? Ta denar bi lahko namenili revnim, ki jih tudi vtem času ne manjka. Zakaj ne na-redimo nič, da bi iztrebili lakoto? Srečna sem, da živim v Jugoslaviji, na tem majh-nem, a tako pomembnem koščku zemlje, Tita in Jugoslavijo poznajo po vsem svetu. Ta izredna osebnost nas je popeljala v nov, lepši svet. S svojimi sodelavci In so-borci je vodil narod v najtežjih trenutkih. Tudi po vojni je znal izbrati pravo pot v svobodo, v socializem Mladi se zavedamo, da moramo nada-Ijevati pot, ki so jo začrtali Tito in partizani, ki so nas popeljali v svobodo, v samou-pravljanje. Mir, ki vtada v svetu, moramo ohraniti. Toda na žalost so na svetu še vedno Iju-dje, ki ne marajo miru in svobode, ki jem-Ijejo drugim Ijudem njihove pravjce. Mi pa smo dosegli to, kar so mnogi pred nami zaman čakali, neodvisnost. Nikogar ni, ki bi nam ukazal, kaj moramo storiti, kakšen jezlk moramo govoriti. Sami odlo-čamo o sebi. Za to kar imamo, pa se mo-ramo zahvaliti Ijudem, ki so nas popeljali na to pot. Naša naloga pa je, da jo nadaljujemo! NATAŠA PETEK Svoboda je potno, krvavo sonce, ki se vsako jutro rojeva na vzhodu. Potno od mišičnih rok delovnih Ijudi, ki trdo delajo, da bi jo obdržale. Zanjo krva-vijo mnogi, ki je še nimajo. Tovariš Tito je rekel: »Čim več potu prelijemo v miru, tem manj bo treba preliti krvi v vojni.« Ampak svoboda je še več. Svoboda so velike stvari, ki jih povezujejo malenkosti. Zjutraj vstanemo in začnemo nov dan. Brez velikih skrbi. Ne skrbi me, ali bom imel kaj jesti, ne skrbi me, če me bodo na cesti ubili, ne skrbijo me moje misli, moje besede. Skrbi me, kako bo v šoli, kdaj bom videl prijatelje, ali bo kino predstava raz-prodana. Ampak tudi to je svoboda. če nočemo anarhije, si mora svobodo vsakdo omejiti, da bomo vsi svobodni. Svoboda je povsod okrog nas. Svoboda je, da lahko držim dekle za roko, in da lahko na glas povem, da primanjkuje ze-lene barve. Svoboda smo vsi mi, dokler jo znamo ceniti in se bojevati zanjo. T. TREBŠE Ljudje moramo biti povezani med seboj, saj se drug v drugem potrjujemo, ne smemo pa ustvarjati med seboj lastniških odnosov, ker s tem jemljemo svobodo drugim — in sebi. HELENA JANEŽlC Med to množico si sedel sam. Tiho sem se v mislih usedla poleg tebe in gledala tvoje mirujoče ustnice. Pohabljena noga je leseno stala ob tvojem telesu. Bil si velik in tak si tudi ostal, čeprav te diugi ne vidijo. Veš, vrane.letijo v jatah, orel pa plove sam! KSENIJA Pijem metulja in pustim, da lovi krila, da trosi barve mavrične zarje s svobodno utripajočih kril, z njihovo mehkobo napolni prostor. To mehkobo, kot kožo, kot sončni prah prah v laseh mladega dekleta, kjer Ijubek glavniček dela družbo njenlm kodrom, to mehkobo ml /e prtnesel živobarvni metulj, ki ga pijem. In žalostno je ko metulja neham piti, metulj umre in krila omahnejo, žalostno je in takrat si rečem: Drugič, ko bom nehal piti metulja, ne bom, ne, ne bom pustil, da mu krila omahnejo, ne bom pustil, da moj metulj umre. JANEZ Svoboda se začenja z isto 5rko kot sreča, sonce, sovraštvo. Svoboda je, če si srečen in če lahko sovražiš Svoboda je tudi, če v sebi lahko narediš črto čez vse. Svoboda pomeni studenec v puščavi, cvetoče drevo v divjini, oblak na nebu. Svoboda je potovati, hoditi, vdihovati zrak. biti utrujen, bežati... JANA TAVČAR Svoboda — čarobna in zlata beseda. To je sonce, to je pesem, to je naše življenje. KARMEN ŠOLAR Že beseda svoboda vtisne v dušo pečat nečesa velikega, spoštovanega vredne- Svobodno je vse, kar ne utesnuje, vse kar te ne potiska k dnu. pač pa dviga. BEVEC Svoboda? Morda je to misel, ki preleti vesolje in se vrne k tebi čista in še lepša kakor prej... ANDREJA CERČEK NE JEZITE SE NAME, UUDJE. JAZ NE MOREM SESTI ' POLEG IN NAPISATIPESMI O LJUBEZNI. NE GLEJTE ME TAKO, UUDJE. JAZ NE GREM Z VAMI NA POT, JAZ NE DRŽIM OKOV V ROKAH. NE SMEJTE SE MENI, LJUDJE, IN NE KOMU DRUGEMU. ZAKAJ? ZAKAJ SE ŠE VEDNO SMEJITE, UUDJE? KATRA Za travo, za misel, za cvet in vrtnico, za nasmeh, za stonogo in za človeka je vstalo sonce. Za debelimi zidovi je zajokala številka. ANA Skritza črno — belo gledaš vsvet. Gledaš: včasih skozi belo, včasih skozičrno... MAJDA Z. NA MORJU ŽEUA USIHA ŽIVLJENJE MOJEGA SINA. NE MOREM POZABITI, KOUKO POTI MORAŠ PREHODITI, KOUKO REK PREHODITI, DA SPOZNAŠ SEBE, SVOJE ŽIVUENJE IN NJEGOV SEN. BARBARA K. bil je tisti lepi trenutek ko je bilo na mavričnem travniku vse polno metuljev in so se sončni žarki poigravali na valujočih krilih.... JANEZ Prvo svobodno jutro Ljubljane Bližal se je dan osvoboditve Ljubljane, njen ponovni rojstni dan. Medpartizani, ki so prvi korakaliproti mestu —in tudi vkorakali vanj — je bil tudi takratni komisar SKOJA Marjan Kavčič-Marko. Kdo naših občanov ga ne pozna?! Kar vedel sem, kje ga bom našel in naprosil za pogovor. Seveda, na sedežu telesnokulturne skupnosti naše občine. Visok, črnolas možak, ki mu nikakorne bipri-sodil, da jih bo čez dve leti že šestdeset. Ponoči med 7. in 8. majem smo prišli iz bojev za Kočevje do Grosupljega. Tam smo pod nekim kozolcem razbill tri tanke, švabska posadka pa je po-begnila že prej. Imeli smo nalogo, da se prek dollne Podlipoglava povežemo s sosednjlmi enotami. Blli smo nekako sredi med 23. divlzijo in Cankarjevo brigado. 8. maja zjutraj smo vpadli v Veliki Molnik. Svabi — Imenovali smo jih »Čerkezi« — so biii vkopani v strel-skih jarkih, še najbolj nagosto poseja-nih na Orljem. Čim so nas opazili, so nas začeli obstreljevatl, topovl pa so se oglašali tudl z Ljubljanskega gradu in celo s takratnega letallšča v Polju. Kolikor se spomlnjam, je bilo tlstega dne dvanajst Jurlšev in korrtrajurlšev. Precej borcev smo Izgublll, preden so se »čericezi« zvečlne umaknill. Bo|l so trajall do trde noči. Prtbližno ob pol dveh ponočl pa smo se spustili mimo Urha na ravno In spotoma podirali ru-mene nemike table. Dobll sem posebno zaupno nalogo — člmprej vzpostavttl stlk z aktlvlstl na tem koncu L)ubl|ane. Prišel sem do Židanove hiie v Hruši-cl, kjer je padel avion. Domači so se na moj klic takoj oglasili: »Marjan, si res ti?« Takoj smo na hišo obesili sloven-sko trobojnico z rdečo petokrako zvez-do! Malo sem še počtl, dali so mi ciga-rete. Pešačil sem dalje proti LJubljani. Srečal sem Čerjakove fante. Slavko mi je dal zavojček cigaret, Novakov Tone pa vina in kruha. Ne bom pozabil, kako sta me občudovala. čeprav neprespa-nega, utrujenega, sestradanega.... Ustavll sem se v gostilni Novak (»Lozar«) na Lttijskl cesti. Nekdanjl vra-tar »Marsa« Lojze Pavlica je takoj sko-člt na najbližje kolo in odbrzel povedat mo|lm staršem, k|e da sem. Tri leta se nismo videli! Prlšel sem na Pdjanskl most prl te-danji mltnlci. Zaupali so ml, da Je most močno zaminlran — okupator Je ie zadnjlč poskusal, da nam bi preprečil prihod. Enorokl Peter Žttnlk je prerezal žlce, da mlne nlso mogle eksplodirati, sam pa sem se tudi spoznal na eksplo-zive in odvljal detonatorje. Skoraj pri kraju sem bll, ko sta prltekli najprej moja sestra in takoj za njo najina mama. Kakšno je bllo srečanje... po trehletlh.... Mami se je izvilo iz prsi: — Joj, kako si upadel! Koliko časa pa nisl jedel in spal? To so bile njene prve besede, izre-čene v solzah sreče. — Skoraj štirnajst dni ni bilo niti časa za to. Cilj naše brigade je bila Ljubljana, sem v zanosu dejal. A nalogo sem opravil do konca In kurir mi je pripetjal konja. Ni bil belec, kot |e nekdo pred časom zapisal, mar-več rjavec z velikim žigom nad bedrom! Boj je bil končan, organizirano smo vkorakall v Ijubljeno Ljubljano. Poljubl, objemi, stiski rok popolnoma neznanih žena In deklet, cvetje, zastave, godba, vsa preživela, pretepena, izmučena, a herojska naša Ljubljana nas je prišla pozdravit. Tega doživetja ne bom nikoll pozabil in vsakomur bi privoščil, da bi kaj takega v svojem žlvljenju dožlvel. ZAPISAL JANEZ GRČAR NAŠA SKUPNOST - 25. MA) HJmetniška priloga. Ureja komisija pri ured-niškem odboru Nsk, zanjo odgovarja Mar-jan Moikrič. štab I. slovenske artllerijske brigade. Marjan Kavčič — Marko tedaj načelnik političnega oddelka,je na sllki peti z desne