175. št. 'o 5. leto. Poštnina pavšalirana. Posamezne številke 1 Din V Mi'b*|anl, v petek 4. avgusta 192J Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 a Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. °SU<3h enostolpne mm vrsta za 'snkrat 50 para, večkrat popu« ■=-5=^..---------- JUGOSLAV F Uredništvo: Woltova ulica 1/L Telefon M Uprava: Marijin trg & Telefon Pt UJZ 2ATT ~ p*oL^uElj ; ne vračajo. priložiti znamk* oUUi Afera Jadr. banke v Trstu. BANKA V TRSTU je zopet v celoti vspostavila SVOJE POSLOVANJE. — PROGLAS UPRAVNEGA SVETA. -T^t, 3. avgusta. Jadranska banka i Je. danes zopet vspostavila v celoti svoje poslovanje. Promet je normalen, \ 2vezi s tem je upravni svet Jadranske banke v Trstu objavil nastopni komunike: »Podpisani upravni svet Jadranske Danke v Trstu je od danes naprej vspostavil normalno poslovanje bla-sajn zavoda. Dejstvo, da uvedena sodna preiskava še ni končana, onemogoča podpisanemu upravnemu ■•vetu, da bi izrekel kakršnokoli sodbo glede obdolžitev, ki tvorijo predmet preiskave. Podpisani upravni svet pa izjavlja že sedaj, da si pridržuje postopati z vso strogostjo proti testnim uradnikom, glede katerih bi Shajala kakršnasibodi odgovornost It aferi Jadranske banke. UTIS IZJAVE UPRAVNEGA SVETA JADRANSKE BANKE V TRSTU - PRAVI VZROK KAMPANJE PROTI JADRANSKI BANKL že radi dejstva samega, da so izvršili spremembe v bančnih knjigah, zlasti pa proti onim, glede katerih bi se ugotovila sploh kakršnakoli kaz-njiva dejanja. Podpisani ugotavlja na lastno odgovornost, da okolnost, ki tvori predmet sodne preiskave, kakor tudi iz nje izhajajoče eventualne posledice nikakor ne morejo prejudicirati moralnemu in finančnemu položaju banke, katera, trdno se naslanjajoč na zaupanje svojih Idi j en tov in vredna popolnega uvaževanja od strani vse javnosti in državni oblasti, nadaljuje svojo pot vseskozi korektnega trgovskega poslovanja. Trst, 3. avgusta 1922. Upravni svet Jadranske banke — Trst« Proglas, katerega Je upravni svet Javanske banke v Trstu objavil danes ob-ene,u 2 uspostavirvijo celokupnega poslovanja zavoda in ki ga priobčujemo zgoraj, napravil, kakor se nam poroča iz Trsta, V vsej tamošnji javnosti, posebno pa v trgovskih In finančnih krogih najboljši vtis, **k°r je pred par dnevi osupnila vest o ne-tapopadnih in tendencioznih obdolžltvah, M so tako lakkonvšljeno, v maščevalni *trasti in vsled neodgovornega Sčnvanjft od Izvestne strani, bite vržene v Javnost pro-H denarnemu zavodu, ki v vsem tarmi-klem trgovskem svetu posebno pa v Jugoslovanskih krogih uživa najboljši ugled. •Tembolj je osupnila v tel zvezi okolnost, * ie zadeva, — ki predstavlja morda, or Izhaja iz prve površne preiskave, »»korektnost v poslovanju nekaterih uradnikov zavoda, ki jo bo treba še natančno Ugotoviti, nikakor pa ne kake obširne afe-tfc iz škandalozne kronike, da se je zadeva z nekako točno poslujočim in kakor «» lzgledalo ie v naprej pripravljenim aparatom Istočasno in neposredno po podani SVadbi razblinila in razširila po vseh vetro-,Wh po Italiji, Avstrijk da celo v Ameriki, •M last non least, potom edinega, od Jadranske banke od njegove ustanovitve do gotovim, znanim časom podpiranega ter najbolj jugoslovansko-nacljonallstičnega %ta »Jutro«, po Slovenijil Uradnik Kolurabič, katerega je nastavil P na njegovo prošnjo radevoije prestavil *Trat ravnatelj Kamenarovič, kateremu ni Wkdar kaj škodovaL pač pa koristi L, je v **oja vsekakor prenagljeno, če ne suflira-** 1» podtaknjeno ovadbo za lase privlekel •tepolnoma neprizadetega ravnatelja Kame-^teoviča le a zvito podtaknjeno domnevo, Je baje on dirigiral »ponaredbe« v knji-v svrho morda, da se zavod, ki obrcaj* * mflijardami, okoristi na škodo itali-•"tetega erarja % dvema milijonoma krom ~*to Je tudi jasno in naravno, da je sploš-***** benfinih gradnikov Italije * svo- jem komunikeju, ki so ga prinesli tržaški listi, obsodil samovoljno postopanje svojega člana Kolumbiča in odklonili vsako odgovornost za ovadbo in soudaruost v tem pogledu 2 njim Vedno bolj jasno se vidi, da je cela umetno organizirana gonja proti Jadranski banki in njenemu ravnatelju Karaenatoviču skuhana iz podle maščevalnosti v dobro znam dornači kuhinji. Studi se naravnost človeku, da gre maščevalna zagrizenost naših ljudi tako daleč, da nastopajo v objema z Ualijanskimi naciJonaUvti proti zavoda, katerega delnice so tudi danes skoro izkljačno v jugoslovanskih rokah, in kar je višek ironije, po največ v rokah pripadnikov demokratske stranke v hrvaškem Primorju, v Dalmaciji in v — Sloveniji. Zlati viri Jadranske banke v eri Praprotnika, Kavčnika in dr Žerjava so pač za gospodo okoli »Jutra« vsahnili in boli jih vsekakor tudi dejstvo, da marsikak gospod mladin danes ni več upravni svetnik v rnarslkakem podjetju, kjer ima Jadranska banka glavno besedo. Mnogo je gnilega v naši državi. Toda tako daleč ie nismo, da bi se s takimi manevri prikrila ali celo pozabila svinčena afera Jatrovcev in njihovih varovancev, v katero je pred nedavnim Časom z bengalično lučjo posvetil s podpišem, pred vso javnostjo, ravno ravnatelj Ciro Kamenarovič. Kakor čujemo, se nahajajo sedanji generalni ravnatelj »Slavenske banke« A. Praprotnik, njegov namestnik dr. J. Kavčnik et consortes v kazenski preiskavi radi zločina goljufije, in pride stvar seveda pred poroto, ako prt nas sploh še velja pravica več kot sila in zahrbtno intrigantstvo razkrinkanih nacijonalnih pijavk v objemu z našimi najhujšimi narodnimi sovražniki. Fiat iustitia! To načelo smo vedno in je bomo vedno zastopali in isto pot bo šel naš list tudi sedaj, brez ozira rtu politično pripadnost krivcev. vrnil: Usojam si sporočiti narodni skupščini., da niti predsednik, niti narodna Skupščina sama ni nikakor mislila žaliti 2astopnike časopisja, posebno ne onih, ki izvršujejo v parlamentu poročevalsko službo, ki so sodelovali ves Čas. odkar obstoja ustavodajna in zakonodajna narodna skupščina. Predsedništvo narodne skupščine je nameravalo povabiti k ternu večeru poslance in poročevalce kot enakopravne in jim prirediti večerjo, pri kateri bi bili novinarji s poslanci ravnopravni. Tako sem hotel to stvar urediti. Vendar pa sem bii radi vednih sej tako izčrpan, da se z vprašanjem prireditve absolutno nisem mogel osebno baviti. Vsled tega sem inoral ta arrangement prepustiti uradnikom in jasno je, da uradniki iz istega vzroka stvari niso mogli izvesti, vsled česar je prišlo do neprijetnega dogodka. Ni se pač moglo vse izvršiti, kakor je običajno pri takih prilikah, o čemer se morejo gospodje novinarji osebno prepričati. Že se je približal čas večerje in še ni bilo na mizi sedežnih listkov. Ako bi bili ti listki izdani v postranskih prostorih, katere so zasedli uradniki narodne skupščine in novinarji, tedaj bi protest novinarjev razumel. Tako pa ni bilo časa določati sedeže za posamezne osebe ter so poslanci sedli na svoja mesta brez kart, In sicer v večjem prostoru. Ker ni bilo v tej dvorani yeč prostora, ni ostalo več mesta za novinarje. Ko sem aranžiral ta večer sem izrekel uradnikom željo, naj se poslanci in novinarji med seboj pomešajo. Znova zatrjujem, da ni imel nihče, najmanj pa jaz namena podcenjevati poročevalcev. Iz narodne skupščine. '■kje. Uradniška pragmatika. •K™** 0 URADNIŠKI PRAGMATIKI SE JE IZRO&L ZAKONODAJ-mm ODBORU, « FINANČNI MINISTER O URADNIŠKI PRAGMA- W‘\ <1' t-L. 8. avgust*. CIzt.)‘ N* današ-narodne skupščine je naznanil pred-^ Ri)W, da Je minister xa izena-*»konov, predložil narodni aicnpt^ini ^ hVT zakoo» d* 86 ^vi na dnevni red jfc, n * P«trea zakonodajnemu odse-£Orn*fsed0 le povzel poslanec Lazič, ki ie »»rodni skupščini o naziranjn svo-• nba in lahteval, da se ta zakon re-^■Perlamentu rednim potom, ker je po-4M*w debata o tem vprašanja. MJ- Pravosodja Markovič je nato odgo-Maj a« I* to enoten zakon, s katerim jobstoJeij**11^* »radnlštvo vse države. Vsi Mjo, zu t^rac*ni5ki zakoni naj se razvelja-!Wrelae ta nvni“° PO^bno, da se tla mora ttt ,. lmenu vlade je izjavil. Zakon se je ._°n -021 zakonodajni odsek tat Na to ]e J0' Zako»odajnemu odse-nančrd minister dr* SDOročiI- da *e fi* Odm skupščini .predIoiil Df‘ o direktnih davkih. - • Z avgustu. n2v) Finančni minister dr. KmSidi je TIKL sprejel predsednika uradniškega udruženja in mu izjavil, da uradniški zakon še danes predloži narodni skupščini. (Op. uredn.: se je že zgodilo) V zvezi s tem se doznava, da vlada v nekaterih parlamentarnih krogih mnenje, da bi bilo treba o tem vprašanju dalje časa razpravljati. Vlada stoji na stališču, da bi uveljavila ta zakon potem kratkega postopka na podlagi § 133 ustave, ker je zelo nujen. Nekateri politiki so mnenja, da je treba zakon rešiti rednim potem. S tem bi se rešitev zakona sicer za nekaj dni zavlekla, toda bil bi rešen v korist stradajočim uradnikom. Minister za izenačenje zakonov je istega mnenja, kakor vlada. Dela v zakonodajnem odseku se zaključijo tekom dvajsetih dniin tako more biti uradniški zakon postavljen kot prva točka na dnevni red novega zasedanja narodne skupščine. Žalitev novinarjev. PREDSEDNIK SKUPŠČINE SE OPRAVIČUJE. lanec Barič je interpeliral ®«sediuka o dogodkih, ki so se ^iPetiU pftjrpdpiB parlamentarnega večera v hotelu Petrograd, ob kateri priliki so bili novinarji užaljeni. Predsednik dr. Ribar ie na to gdgoa Nato so ministri odgovarjali na nekatera manj važna vprašanja, na kar je narodna skupščina prešla na dnevni red. Na dnevnem redu je bil predlog o izpremembi zakona glede samouprav. Poslanee Šumak, je zaliteval poimensko glasovanje, ki se Je tudi izvedlo. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je navzočih le 134 poslancev, radi česar je bila seja zaključena, ker ni bilo kvoruma. SPOR MED VLADO IN ODSEKOM Za VOJNO ODŠKODNINO. Beograd, 3. avgusta. (Izv.) Med vlado in odsekom za vejno odškodnino je prišlo do spora in sicer radi tega, ker stoji vlada na stališče, da morata vživati država in posamezne osebe enaka prava. Odsek je mnenja. da se mora najprej odškodovati posamezne osebe in potem šele država. Ker ni moglo priti do sporazuma, se to vprašanje predloži parlamentu, k; se bo moral Izjaviti za eno izmed obstoječih nazirani Ako M prodrlo mnenje opozicije, poda vlada prejkone svojo ostavko. MINISTER ZA IZENAČENJE ZAKONOV PRI KRALJU. Beograd, 3. avgusta., (izv.) Včeraj je i odpotoval na Bled minister za izenačenje j zakonov dr. Marko Trifkovič, da poroča i kralju o proračunu za uradnike, kakor tudi i o preusioječi konvenciji z Italijo. Hkrati iz* ■ roči kralju listo državnih svetnikov. borzna poročita. Curih, 3. avgusta. Berlin 0.615, New vork 526.25, London 23.41, Pariz 42.90, Milan 23.975, Praga 12.90, Budimpešta 0.175, Zagreb 1.55, Bukarešta 3.25, Varšava 0.08, Dunaj 0.00875, avstrijske krone 0.0125- Berlin, 3. avgusta. Dunaj 1.33, Budimpešta 33,70, Milan 37.6525, Praga 2057-40, Pariz 6791.50, London 3755.30, Newyork 8283>6, Curih 1595.5. Praga, 3. avgusta, Dunaj 0.04/5, Berlin 4.65, Rini 1.8225, avstrijska krona 0.09. italijanska lira 181.25, Budimpešta 1.50, Pariz 330ČJ5, London 181-25, Newyork, 40.55, Curih 778.50. Beograd, 3. avgusta. Berlin 10.45, Bukarešta 58-50, Italija 373.50, Pariz 605, Švica 1318, Dunaj 0.155, London 360, Praga 203. Valute: nemška marka 14, češkoslovaška krona 196, avstrijske krone 025. Zagreb, 3. avgusta. Devize: Dunaj 0-1425—0.145, Berlin 925—11.25. Budimpešta 3—3.75, Bukarešta 55— 57.50, Italija 374—376, London 373—375, Newyork 0— 83, Pariz 678-685, Praga 234—205, Švica 1575—1600. Valute: ameriški dolarji 81— 82.50, avstrijske krone 0—020, češkoslovaške krone 194—0, naoleondor 295—0, iran-cokl franki 670—675, Italijanske lire 370*-37&50, Sestradani tirlaio svoie pravice. Z rtaredbami se deli pravica in krivica. Pri nas iaUbog predvsem krivka* Z največjimi boji so dosegli pred meseci javni nameščenci, da so se zvišale 'draginjske doklade. Veliko niso zalegle zvišane draginjske doklade, ker še od daleč niso odgovarjali prejemki vedno večji in dnevno naraščajoči draginji Javni nameščenci imajo sedaj jtovprečno mesečne plače 2500 do 4000 kron. Da s tem denarjem ne more nihče vsaj za sdo preživljati sebe, kaj šele družino, bo vsakomur jasno. Kakršno plačilo, tako delo. Prav nič se ne smemo čuditi, da pri teh plačah ne funkcijonira javna uprava. Kako tudi! Noben javni nameščenec se ne mort z vso vestnostjo posvetiti svoji službi, ker ga vsepovsod zalezuje skrb za vsakdanji obstanek. Doma se mu prikazujejo pretresljive scene pomanjkanja trpeče družine, po cestah ga love upniki in v uradu so vse njegove misli osredotočene na to, kako bi poleg svojih službenih prejemkov zaslužil nekaj kron. da ne pogine on in njegova družina kot sestradan pes na cesti. Vsako država, ki polaga važnost, da ima nekorumpirano nslnžbenstvo, bo uslužbence dobro plačala. Le potem ima država tudi pravico zahtevati, (Ul uslužbenci vrše svojo službo vestno in brez podkupovanj. Pri nas so pa vodilni krogi očividno drugega mnenja. Iz neštetih afer nam je znano, da se vodilni krogi sami ne branijo bakšiša. Zato se ne smejo tudi razburjati, če njih usluž-benstvo krene na nesolidna pota. To tem manj, ker si uslužbenci s »pridobljenimi« stotaki ohranjujejo samo skromen obstanek, dočim »vodilni« grabijo milijone za potratno življenje. Zastrupljevanje javne morale se vrši od zgoraj — pri porodici! Vendar se mora priznati, da ogromna večina uslužbencev še ni sledttš zgledom svojih gospodarjev. Vsaj v Sloveniji ne! Iz ljubezni do ljudstva in države. Nevarnost je pa velika, da se to zgodi. Če je človek lačen, če očetu hirajo otroci in plaka žena, potem ni čnda, če nekega dne pade pod križen} trpljenja ter zagrabi za vsak kos kruha in naj se mu nudi od kjerkoli že. Sedanja naredba o draginjskih dokladah pa še prav posebno tepe rdžje javne nameščence, za katere se je uvedlo takozvano maksimiranje. Kolikokrat se je že proklelo maksimiranje in koliko gnjeva se je izlilo iz vrst najbednejšth proti onim kapitalističnim izrodkom, ki so ubili eksistenčno pravico neštetih družin. Nižjim javnim nameščencem se Je z zadnjo naredbo o draginjskih dokladah odvzelo še tisto, kar so že imeli. Brez vsakega vzroka in utemeljitv$ se je nižjim javnim nameščencem odvzela pravica dobivati draginjsko doklado za vse svoje družinske člane. Poduradniki, oficijanti in sluge dobe po naredbi draginjske doklade samo zase, za ženo in za enega otroka. Če je družina še tako številna, če ima nižji uslužbenec še toliko otrok, dobi draginjsko doklado samo za enega. Tako se je v neštetih slučajih zgodilo, da ima po novi regulaciji nižji javni nameščenec še manj plače kakor lansko leto, akoravno je draginja neprimerno večja. Primero, da bo vsakomur jasno: Poduradnik s šestimi otroki ima danes prejemkov za 820 K manj, kakor decembra lanske ga leta in 3000 K manj kot bi moriji imeti meseca aprila tega leta, če bi dobival za vse družinske člane doklado ter znašajo po regulaciji vsi njegovi prejemki okrog 3500 K mesečno. Radi bi poznali tistega umetnika, ki bi se lahko izumetničil pri družini osmih oseb trideset dni s tritisočpetsto kronami. Vladujočtm se vse te obupne razmere javnih nameščencev zde popolnoma v redu. Ne brigajo se za izstradano javno uslužbenstvo. Glavna skrb jim je, da gladijo svoje rejene trebuhe in kupujejo svojim metresam vile in avtomobile. Res, balkansko-turške razmere! Še v tem zasedanju se bi morala sprejeti nova službena pragmatika Z4 javne nameščence, ki bi poleg drugega uravnala tudi prejemke, odgovarjajoče draginji. Kakor pa vsa poročila zatrjujejo, se bo iz »tehničnih« ozirov odložilo razpravo o službeni pragmatiki za jesensko zasedanje. Kapitalističnim vladnim mogotcem se mudi v letovišča in kdo naj potem razpravlja o bedi najbednejšth. la sprejetje dolarskega posojila ni bilo *tehničnih« ovir, ker tam se je porodilo« lepe novce, dočim je službena pragmatika zadeva nezadovoljne stradajoče pare, ki nič ne nese! Toda motijo se gospodje demokrati in radikalu Vsakega potrpljenja mora biti enkrat konec. Vsi javni nameščenci morajo zaklicati svoj energični: do ttt in ne dalje! Dovolj dolgo se je zardačevala ureditev prejemkov javnih nameščencev! T ako j in brez odloga mora sklepati o tem narodna skupščina, če ne bo nastal vihar, ki bo pretresel temelje države. V zadnji ari se naj streznijo radikali in demokrati pri svojem blaznem početju, ki tira tisoče izgla-dovanih družin do obupnih dejanj! H koncu še to! Oficijelni demokratski list v Sloveniji »Jutro« Je zadnjič zapel milo pesmico o krivicah, ki se gode javnim uslužbencem. Večje žurnalt-stične perfidnosti si ne moremo misliti! Klika, ki je soodgovorna na bedi javnih nameščencev, se drzne še norčevati iz bede zapuščenih. Drugače kot norčP-vanje ne moremo imenovati govorjenje o javnih nameščencih od strani ljudi, ki bi lahko pomagali, pa nočejo. Če pa ne morejo, potem naj pa nečedni beograjski družbi obrnejo hrbet, ker še le potem bomo lahko smatrali njihovo zavzet-uost za javne nameščence kot iskreno. Dokler pa samo hinavsko zavijajo oči in govore o tehničnih težkočah, toliko časa so pa varalice javnega mnenja in sovražniki javnih nameščencev. Podkupljeno glasovanje za ustavo. Sarajevo, 3. avgusta. (Izv.) Voditelj muslimanske 0'ganlzacije dr. Spaha bo stavil Stojanu Protiču pimeno vprašanje, v katerem bo zahteval, naj se odkrito izjavi, kateri poslanci v splošnem in kateri muslimani so bili podkupljeni, da so glasoe vali za ustavo. Dr. Spako je mnenja, da j« bilo od muslimanov, ki podpirajo vlado, nekaj podkupljenih in da se za to ne opa« jo nastopiti zoper vlado. KONEC SPLOŠNE STAVKE V, ITALIJI. Rim, 3. avgusta. (Izv.) Tajni stav-karski komite je sklenil včeraj zvečer nadaljevanje stavke, da ne bi iz-gledalo, da se delavci umikajo pred ultimatumom fašistov. Represalije fašistov so dosedaj radi posredovanja vlade izostale. Danes zjutraj se je začelo skoro normalno delati. Manjši spopadi so se vršili v St. Lo-renzo In Trans Tevere. V Castdeu-tnare Adriatico is skočfl jdak -% vtea. radi akta sabotaže. Pri tem Je bil kurjač ubit, dve osebi pa sta bili ra« njeni. V Vigerano je bua poškodovan na delavska zbornica. PRED KONCEM ŽELEZNIČARSKE, STAVKE V AMERJKL Chicago, 3. avgusta. (Izv.) Ret*’ terjev urad javlja: Vodi tebi stavke ^ železniških delavnicah so se za sprejem predloga predsedoik-A 6tnml .JUGOSLAVIJA" 4. avgusta 1922. Rev. 175. H lemo ima tt na mi Oolfter n| svobodne reške držav©, ao razgovariajmo o konzorciju! Pod tem naslovom prinaša zagrebška »Slobodna Tribuna« članek, k« STa podajamo v Izvlečku. 7e dni se vrši v notranjem ministrstvu sestanek, ki proučava reško (Vprpsanje. Glavna naloga te razprave je vprašanje reškega konzorcija. Pred dvemi meseci nam jo poro-« Jdopisnik iz Genove, da se je naša delegacija v Sv. Margheriti cd rekla luki Barošu, dasi nam je luka bila zajamčena z rapallsko pogodbo in potrjena s Sforzovim pismom. V tej zvezi je tedaj naša delegacija pristala na ustanovitev posebnega italijan-SKo-Leško jugoslovanskega konzorcija Kaj pomeni takšen konzorcij? i a Konzorcij pomeni dejanski atentat naš prekomorski promet. ZnaČI, da predamo ta naš promet popolni in izključni kontroli Italije. Za nobeno ceno ne smemo dovoliti, da radi Italije, radi rosssraeznih interesov izdamo narodne ia državne interese naše domovine. Na to vprašanje bo odgovorila naša delegacija, ki ima nalogo sankcij onirati v Sv. Margheriti zaključena pogajanja. Mi se vprašamo, ali je mogoče v današnjih p;ili-kah skleniti konzorcij z Italijo? Pod nobenimi pogojil. Za tak konzorcij ne obstoja danes r-oben predpogoj. Glavni in edini predpogoj bi bil svobodna in neodvisu* reSka d;ž?.va. si i samo s svobodna iu :>iec*dvisno resko_ državo rrr:.® v siaau sklepati trgovinske in ostaie dosrovort. Že pred rapallsko pogodbi) sc j« Italija obvezala priznali neodvisnost Rrke. •Jako je n. pr. brzojavil grof Sforza 31. oktobra 1920 itaL poslaniku v Londonu: *Za Reko se obvezujemo Spoštovati popolno neodvisnost suverene države.. Četrti odstavek ra-pallske pogodbe pa začenja: »Kraljevina Italija in kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovoncev priznavati popolno svobodo in neodvisnost reške države ir. se obvezujeta spoštovati jo vse čase.« Ko se reški diktator D Annunzio eh bo tel pokoriti tej obvezi, je Glolitti-Sforzova vlada za Božič 1920 poslala proti njemu voj-*'o kar Je zahtevalo na obeh straneh preko 1300 mrtvih. Sledeča vlada Bonomi-Deta Torretta je pa že začela gaziti te obveze. Poveljujočemu generalu na Reki Amanteju je zapovedala, da sekvestrira za Italijo re-ske železnice in pristanišče. T«. se-kvester je veljal zakonsko izbrani Zanellovi vladi. Italija je s tem hotela dokazati, da se noče nikdar odreči svoji oblasti na Reki. Pri razpravah v Sv. Margheriti se je nato pojavila mi3el italijansko - reško - jugoslovanskega konzorcija in sicer točno po tem, ko je Italija uničila neodvis-nost in svobodo reške države s se-kvestrom reških železnic in pristanišč. Ali je v takih razmerah mogoče sestaviti konzorcij? Danes je samo-stalnost reške države uničena. Njena legama vlada in konstituanta sta pro-gnani. Kako naj nastopa Reka kot veljavni, pravni kontrahent? Kakšna Jamstva nudi Italija, da bo izvrševala eventuleno pogodbo glede konzorcija, Če je pa dosedaj pogazila vse obveze, ki jih je prevzela svečano, samovoljno in brez vsakega pritiska. Iz tega sledi, da ni mogoče govoriti o konzorciju, dokler se ne vzpostavi popolna svoboda in neodvisnost reške države. To se pravi, dokler Italija ne izpolni svečane obveze rapall-ske pogodbe. Ali ste ie {lan Jugoslovanske Maticel Mmw so š mi eiiill Včerajšnje »Jutro« ponatlskuje vest beograjske »Pravde«, v kateri se trd?, da je Jadranska banka kupila »Jugoslavijo«. Dasi jutrovci prav dobro vedo, da je »Jugoslavija« prešla v roke Jugoslovenskega novin-škega d. d. v Zagrebu, ki nima prav ničesar skupnega z Jadransko banko, jo vendar servirajo še enkrat svojim čitateljem. Toda konjsko kopito omenjene notice šele pride. »Pravda* in za njo njen ljubljanski pobratim »Jutro« namreč hinavsko zavije oči in vprašuje, če se ni morda to zgodtki z denarjem, za katerega je baje tržaška Jadranska banka oškodovala italijanski erar in če se ni morda vsled tega angažiral dr. Rybar v Rimu za banke in ne za zadruge. Ker je vlada poklicala sedaj dr. Ryba«a v reško komisijo, da zopet izrabi njegove odlične diplomatske zmožnosti, mu je s tem seveda dala nsjvečje zadoščenje proti vsem napadom demokratskih listov, ki so ga na podel način napadali. To pa tem poklicnim denunciantorn seveda ni prav. In v svoji brezmejni predrznosti gredo ti »poštenjaki* tako daleč, da zahtevajo, da se odstavi dr. Rybara od njegovega položaja v reški komisiji. Verno prav dobro, da bi bilo to dr. Ryoa;-u silno ljubo. Misijo, ki mu jo je poverila vlada ravno v trenotku, ko je odprl svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, kjer je preobložen z delom, je dr. Rybar prevzel z teškiin srcem, uklanjajoč se edino svoji ljubezni do siaše države, ki mu je narekovala tudi to žrtev. Odzval se je vladnem*? pozivu kljub temu, da je s tem prevzel velike materijelne žrtve, samo da pomaga po vseh svojih močeh bednim bratom, ki trpe pod Italijanskim suženjstvom. Skrajno netaktno, da ne rečemo perfidno je vsled tega, ds. ga sedaj napadajo demokratski, torej vladni listi, listi one vlade, kav eri v korist države In naroda slavij a dr. Rybar svoje moči na razpolago in to kljub teran, da so ga njegovi prijatelji resno opozarjali, da naj se ne pusti izrabljati od Vlade ter obenem napadati od vladnih listov. Vrhunec nesramnosti omenjenih listov pa je, da zahtevajo na podlagi od njih s^mih iznešenih sumničenj, za katera nimajo niti najmanjšega dnokaza in v katerih ne morejo navesti niti enega samega dejanja, da se dr. Rybar odstavi od svojega položaja. To so listi, ki imajo na vesti Pribičeviča in dr. Žerjava. Proti obema so bile v javnosti izrečene od veredostojn. ljudi težke oblodiitve in te obdolžitve so bile podprte z takimi dokazi, da bi v vsaki drugi državi posegel v stvar državni pravd-nik. Pribičeviču je očital bivši ministrski predsednik in eden prvih voditeljev radikalne stranke Stojan Pro-tič zvezo z inicijatorjem atentata na svojega ministrskega kolego Draško-svojega ministrskega kolego DTaško-viča, ki se je, kakor bo našid čitete-ljem Še v Spominu, končal s smrtjo slednjega. Proti dr. 2erjavu pa Je generalni ravnatelj Jadranske banke, torej nepolitični človek, v imenu celokupnega upravnega odbora tega največjega gospodarskega zavoda v Jugoslaviji iznesel v javnosti težke obtožbe, ki so naši Javnosti še dovolj v spominu, da nam Jih tukaj ni treba ponavljati. In niti Pribfčevič niti dr. Žerjav se niti za trenotek nista domislila, da bi bila njihova sveta moralna dolžnost napram narodu in državi, da takoj odstopita od svojega mesta, dokler se stvar ne razčisti pred sodiščem. Obtožbe dr. Žerjavu so tako tehtne, da mu niti demokratski klub ni hotel izjaviti zaupnice, temveč je sklenil, da bo počakal na izid obravnave pred sodiščem. In ta človek, ki ne uživa zaupanja niti med lastnimi tovariši več, ta človek ni odstopil, njegov list In z njimi v zvezi stoječe časopisje pa zahteva na podlagi v njegovih redakcijah Izmišljenih vesti, da dr. Rybara odstavi vlada od mesta, ki mu ga je ona sama ponudila. Pač predrznost in infamija, ki se jo redkokdaj doživi tudi v naši zastrupljeni politični atmosferi. Popolnoma gotovi smo, da bo dr. Rybar takoj položil svoje mesto v reški komisiji, če mu bodo to dopuščali narodni in državni interes?. Ker mož je drugačnega kova, kot kak Pribičevič ali dr. Žerjav. Hkoncu naj pribijemo še eno »Jutrovo« — skoraj je odveč dostavljati — laž. »Pondeljkov« brat In naslednik si pusti namreč iz Beograda — v resnici od svojih lastnih redakcijskih ml? — poročati, da je odšel dr. Rybar v Beograd, da pojasni, zakaj je bila pri rimskih pogajanjih upoštevani Jadranska banka, dočirn so zadruge odšle praznih rok. Konstatiramo, da je odšel dr. Ry'oar v Beograd na brzojavni poziv vlade, da sprejme instrukcije za delovanje v reški komisiji. Kam »Jutro' meri s svojim zlaganim poročilom, to bo pač vsakemu, oosebno pa našim Primorcem, popolnoma jasno. »Poštenjaki « so si pač povsod enaki, v Beogradu kakor v Ljubljani, pri »Pravdi-, kakor pri »Jutru«. Dolgotrajna stavka knjigoveškega. delavstva, ki je bila tudi posreden vzrok zadnje deb* stavke tiskarnl-škega delavstva, je prišla v popolnoma nov štadij. Včeraj so se vršila na vladi pogajanja delegatov knjigoveškega delavstva in knjigoveških mojstrov, katerim Je prisostvoval vladni zastopnik dr. Skubic. Pogajanja so zbog velikodušnega popuščanja delavskih zastopnikov tekla tako ugodno, da je bil tarif obojestransko sprejet. Popuščanja pa je bilo s strani delodajalcev veliko manj in na neprimerni izjavi, zastopnikov knjigoveških mojstrov, da ne bodo sprejeli vsega stavkujo-čega delavstva nazaj v delo, so se pogajanja razbila. Glavne poteze vzrokov odpora s strani knjigoveških mojstrcv so sledeče: Ko je organizacija grafičnega delavstva stavila Zadrugi knjigoveških mojstrov za Slovenijo tarif za knji-goveško delavstvo v pretres, se je ona dosledno izražala, da o kakem tarifu us; more biti govora. To so Izjavljali zato. ker so bili prepričani, da knjigeveško delavstvo med seboj ne bo složno, če pride do ostrejšega spora. Sedanja stavka pa je pokazala, da je bilo to upanje ničevo in so bili vsled tega knjigoveški mojstri prisiljeni sprejeti tarif. Da se pa osi-gurajo za vbodoče in zrahljajo delavske vrste ,so stavili tako nemogočo zahteva na kateri so se včerajšnja pogajanja razbila. Žal, da je prišlo do rega trdoglavega nastopa knjigoveških mojstrov, ker so s tem prisili vse grafično delavstvo, ia zooet stopi kompaktno v stavko. Ker so se ta pogajanja razbila, stojimo bržkone pred generalno stavko vsega grafičnega delavstva v Sloveniji, zaradi česar tudi ne bo moglo Izhajati časopisje. Slovenska javnost bo zti to stanje znalo iskati prave krivce! sestan*$s v SiidžaSfi. ^Nedeijnl Glasnike piše: Po sesteo* ku v Ilidžah se je vršila konferenca dr. Jose Smodlake v Splitu, kakor tudi številni sestanki in predavanja radi prijav za kongTes v Zagrebu meseca septembrn. V tem praven sta delovala v poslednjih dneh dr. Srood-laka in dr. Tomljenovič. Razpravljala sta z velikim številom javnih delavcev o načinih, s katerimi naj bi se akcija intelektualcev, započekn v Ilidžah, uspešno nadaljevala. Gre za ic, da se uvede v dejansko življenje zdrava misel, kateri celo protivnikl ne morejo drugega oporeči, kakor da dvomijo, da bi mogel plaonizem intelektualcev imeti praktično vrednost. V javnosti se je to akcijo spravilo v zvezo z vrenjem v demokratski stranki.. Toda stvari stoje drugače. Kar se sedaj dogaja v demokratskem klubu je starejšega datuma. 2e od kongresa demokratske stranke v jeseni 1. 1921 so se naglaševale težnje za novim kv.rzem v hrvatskem vprašanju vsled česar so nastopili v klubu načelni razdori. Gospod Pribičevič je v vseh vprašanjih zastopal konservativnost Ker je pa med tem časom vodil v vladi glavno besedo, je marsikdaj deloval brez soglasja s klubom. Tako je prišlo do tega, da je Pribičevič začel soglašati s PaŠi-čem proti stališču stranke, Čije predstavnik Je bil v vladi. Slučaj pa je, da soglaša akcija sestanka v Ilidžah s težnjami velikega dela demokratov. Politika demokratske stranke bi se morala od vsega začetka gibati v sredini, na katero so pokazali intelektualci v Ilidžah: Na eni strani proti Radičevemu hrvatskemu bloku, na drugi strani pa proti srbskemu; radikalnemu bloku, ki ga vodi Pašič. Nekateri predstavljajo načelni razdor v demokratski stranki kot osebne ne-strpljivostL Najboljši dokaz proti temu pa je razdor med Priblčevičem in Davidovičem, ki ni osebno vpraša- nje. temveč načelno nesoglasje. Prvi zastopa načela resnične demokracije, drugi pa idejo vladnega 'Konzorcija za vsako ceno. Podkupovala. Afero Benin so odpravili kot Šalo! Afero PopadIČ pa hoče krivec potlačiti s senzacijami, v katerih obtožuje zemljoradnlško stranko, da je v zvezi z boljševiki In Bolgari. Toda izjava posl Jeremiča je točna in jasna. Ta trdi odločno, da mu je Popadič ponudil 50.000 Din., ako glasuje za ustavo.. Posl, Jeremlč je sotrudniku »Vremena« izjavil sledeče: »Od anketne komisije bom zahteval, da me duhovnik pred in po Izjavi zapriseže, kajti na drug način ne moreit dokazati, da je vse resnica, kar sem trdil Posl. Diša Popadič se je z menoj šetal na skupščinskem balkonu In mi nudil 50 tisoč Din., ako glasujem za ustavo. Rekel mi je, da ga je pozvala neka osebnost vladne večine, naj me pridobi zato, da zberem čim več poslancev za glasovanje, za kar bom prejel denar. Ime te osebnosti bom povedal anketni komisiji. Jaz pa sem to njegovo ponudbo kategorično odbil.« Brez dvoma bodo osebe, ki so naročile Popadiču podkupovati poslance, storile vse, da ga Izvlečejo Iz afere. Že radi samih sebe. Kajti preiskava bi se v nasprotnem slučaju mo rala raztegniti tudi na osebe vladne večine, ki so ga vzpodbudile k podkupovanju. Javna morala in ozdrav-ijenje naših razmer pa zahtevata, da se ta afera ne zabriše kar tako, marveč da se javno razpravlja in krivci obsodijo. 3utro in uradniška pragmatika. Vedno večja postaja beda vseh javnih nameščencev in vedno bolj številne so prošnje teh trpinov današnje dobe za postranski košček kruha. Vsakomur bo vendar jasno, da državni nameščenec po maksimiranju draginjskih doklad in pri vedno rastoči draginji nikakor ne more shajati s svojim zaslužkom, ko je težko shajal že pred tem maksimiranjem. Ko sta narodno socljalistična poslanci nastopila v narodni skupščini za oc'pravo maksimiranja draginjskih doklad in je vsa opozicija bila za to, da se temu predlogu pripozna nujnost, so bili ravno demokrati iz »Ju-trovega« tabora tisti, ki so Šli preko nevzdržnega položaja vseh javnih nameščencev in glasovali proti nujnosti. S tem so seveda ukinitev te nesreče za vse državne nameščence zavlekli v nedoglednost in sam nadležni minister je izjavil, da ima zopet eno leto časa za rešitev tega tako perečega vprašanja. Včerajšnje »Jutro« pa trdi z drznim čelom, da je opozicija proti nujni rešitvi uradniške pragmatike. Ne gospodje, na ta način ne boste slepomišili, ker tudi uradništvo prihaja do spoznanja, odkod izvira vsa njegova nesreča. Opozicija ni proti nujni rešitvi, je pa proti površni in nepravilni rešitvi. In gospodom v zakonodajnem odboru se tako važnega vprašanja po dosedanjih izkušnjah ne more zaupati. Kdo vzdržuje naše fašiste? J9. julija je prinesel »Hrvat« faksimile akta, s katerim pokrajinska uprava v Zagrebu odreja državni blagajni, naj izplača iugofašistovskl m* ganizaciji 300.000 K. Tako je pač pri nas. Za pokvarjene elemente, kojih cilj je zapeljati narod v državljansko vojno, ima vlada stotisoče. Naše bolnice pa se mo* rejo zapirati, vrata univerzitetnih in-* stitutov zaklepati, socijalne in karitativne ustanove morajo hirati, keti vlada nima kreditov! Imamo pač kul* turne ljudi za ministre v Beograda! Kraljevič Djordje v Beograda, V nedeljo je kraljevič Djordje pri-*) spel v Beograd. V dobro imarmiraruK krogih se govori, da se je kraljeviči Djordje vrnil v domovino radi ur»« dltve svojega položaja kot člana kra*' Ijevskega doma. Poročajo tudi, da so prijatelji pregovorili kraljeviča Djor* dja, naj se nastani v domovini Ih naj se na večjem posestvu bavi s kmetij* stvora. ... ———— ................... Gospodarstvo POKRAJINSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. (Od 3. do 17. septembra.) Prijavni rok poteče dne 10. avjm&t na kar opozarjamo vse, ki se mislijo prijaviti Po tem roku se prijave brea* izjemno ne sprejmejo več. Lepaki so se danes razposlati Pro* simo vse tvrdke, katerim se je 1 spaki doposial, da ga razobesijo aa vidnem mestu. Pooblaščene tvrdke za izvršitev ra®» stavnih del so: špedicija »Orient«; slikarstvo: Horvat in Ambrožič; mizar* stvo: Joža Volčič, Slovenska ulica 36? dekoracije: Blaž Jagodič, Aleksandro«! va cesta 45; oglasi: Oglasni zavod 2* Sušnik, Slovenska ulica 16. Druge tvrd«, ke niso upravičene izvrševati za ras*; stavo teh del, ker so imenovane tvrdk« pogodbeno vezane. Na vajeniška dela m potega po* sebna važnost. Zato prosimo, ponovna vse mojstre, naj vzpodbujajo k temu svoje vajence. Razstava vajeniških 6t| je brezplačna. Prijave vpošUite uafcaftt neje do 15. avgusta. 4- Novosadska produktna borza. Novi Sad, 1. avgusta. Pšenica baška, nova 400.—, koruza baška 316.50.-*-, koruza baška, somborska okolica 316.50.—. Moka št 0 587J0.~, moka It 2 562.50—, Št. 6 512.50. Pienični otrobi 187 JO. Tendenca stalna. 2 avgusta, bo^-za ni poslovala. In niiistvozGoiiiiii V poslednji številki »Avtonomi-je napisal univ. prof. dr. Gavaz-. i čianek o »jugoslovanstvu«. Na ta članek moram odgovoriti že vsled tega, ker ne vsebuje stvarnih, novih podatkov o sporu med takozv. slovenstvom in jugoslovanstvom, marveč je bolj nepregleden izliv ogorčenja proti jugoslovanskemu gibanju, kot ga je zastopala demokratska stranka in pa velikosrbska politika v naši ujedinjeni državi. Jugoslovansko gibanje je bilo v rokah navedenih dveh vrst propagatorjev publicistično orodje za vtemeljitev sedanje centralistične, velikosrbske ustavne politike in olepšava vladajoče koruptne, nedemokratične, nasilne razmere notranje uprave. tV poslednjem času pa se je med nami pričelo napadati jugoslovansko gibanje kot tako ter smešiti posamezne stavke, med katere spada tudi fcahteva po skupnem državnem In nacionalnem imenu prebivalstva, ki prebiva na ozemlju SHS. To Je tisto, radi fiame m mntm mus»n * nji g. prof., ki tudi sicer niso na višku stvarnosti in točnosti. Vprašanje je, ali nasprotuje skupno državno in nacionalno Ime za Srbe, Hrvate in Slovence Slovanstvu kot takemu, ali bo morebiti od takega skupnega imena trpela slovenska književnost, naši kulturni zakladi in pa teženje slovenske pokrajine po višji duševni kulturi v posodi slovenskega jezika tako škodo, da Je treba odločno zavrniti imena »Jugoslavija«, »jugoslovanski«, itd.? Ta dokaz se gosp. profesorju ni posrečil, ker ga niti poizkusil ni. Zanimivo pa je, kake kompetence podtikajo nekateri jezikoslovju kot takemu. Tako na primer se ne bi smela država SHS imenovati »Jugoslavija«, ker beseda ni pravilno jezikovno izpeljana, ravno tako se ne bi smelo imenovati prebivalstvo države SHS »jugoslovansko«, ker besedica jugoslovanski ni pravilno izpeljana, V ta prepir se seveda nočem spustiti, ker nam zadostuje prepričanje, da spada kompetenca filologije samo v slovnico ln šolo ter da bo raba »Jugoslavije« ln »jugoslovanski« prav v krat-km*=*X koliko* le ni v mednarodnem svetu, kakoT tudi v domačem, notranjem jezikovnem prometu. Če bi stalno ostalo pri imenu SHS, tedaj bi bila naša država prva v svetovni zgodovini, ki bi nosila tak zverižen naslov. Prof. Cavazzi trdi, da ime »Jugoslovan« ni nacijonalno ime, ni naslov določene slovanske narodnosti, marveč zgolj topografski naziv, ki označuje samo krog, kjer stanujejo gotove slovanske nacije. To trditev g. profesorja si hočem danes od blizu pogledati. Ce Je prof. Gavazzlju »Jugoslovan« samo topografsko ime, je nam še nekaj več in sicer je za nas »Jugoslavija« ime politične, mednarodno priznane državne tvorbe, ki obstoja že štiri leta. Drugič je za nas »jugoslovanski« ime nekega prebivalstva, ki živi tudi že štiri leta skupno javno, ter v neki meri tudi duševno življenje. Čudno je, da se gosp. prof. spodtika nad državnopravnim In notranjepolitičnim imenom »Jugoslovan«, medtem ko pripušča ev. topografsko rabo Imena. Z rabami imen se namreč prav nič ne izpremeni vsebina slovenstva* srbstva ali hrvat-stva. JKdor trdi teoretičen stavek, da so tri narodi en narod, je seveda v zmoti. Kdor pa rabi skupno ime za dejstvo mednarodno priznane države in pa za dejstvo že tri leta vršečega se skupnega javnega in kulturnega življenja, ta se nahaja v popolni upravičenosti. S smešenjem tega imena za ti dve poslednji dejstvi pa se smešita dejstvi sami, to je država, ki nam je dala po tisočletnem robovanju politično svobodo in recimo tudi nekaj kulturnih dobrin, ki jih prej nismo imeli (univerzo itd.) in pa skupno sožitje v eni državi. Če imenujemo prebivalstvo, ki živi v ukviru ene države, nacijo, tedaj smemo upravičeno govoriti tudi o jugoslovanski naciji. V tem poslednjem pomenu znači »Jugoslovan« tudi nacijonalno ime. Zakaj se postavljam proti takim člankom? Zato, ker sem za jasnost in pa za stvarno kritiko na pravem mestu. Enotnost države in pa skupnost notranjega, javnega In kulturnega življenja je za nas neizpodbitno načelo. Drugo načelo Je zahteva po pravilni notranji uredbi In upravi jugoslovansko države, figeedaoii mi režim, ki nasprotuje zapadnlm vzo* rom demokracije In parlamentarizma ter kulturne politike, ki prikriva pod gesli jugoslovanstva velikosrbsko po« litiko, ki goni prebivalstvo vsled strokovne nesposobnosti v propad kritizirajmo! Tu nastavimo kritična nože, in če hočete, tudi duhovita ca bavljanja! Jugoslovanstvo pa ne mo« re biti odgovorno za nered, ki so ga nagrmadili dosedanji režimi v financah, v prometu, v gospodarstvu, v kulturnem dilentantizmu. v ustavnih določilih. Jugoslovanstvo je ime in pojem J ?a’ marenberškega in šoštanj-okraja v avtomobilih na Bled, da polt 81 Njegovemu Veličanstvu kralju 4!e-MftHn11! ln bjjouemu Veličanstvu kraljici Vent * poročno darilo obmejnega s’o- v^Jgraškega političnega okraja krasno la«?E° za 4 koDie s srebrnimi okovi, Depu-Ha bo sprejeta v kraljevem dvorcu na u v četrtek dne 3. t m. ob 11. tir! dc-rne* Poročno darilo bo vse v no.jkras-iiain!?? cve<)a teT oklnčano s trakovi v dr-btii . *n 3J°vensk!b barvah. Tud! avtorrro-vT* v kojih se bodo člani deputaclje vozili. T“?o okrašeni z zelenjem in cvetjem ter z "“*«VnImjLin slovenskimi 2astavami. *«_ *“■ Častno odlikovanje. Profesorski ir* medicinske fakultete v Zagrebu je ?J®oval vladnega svetnika g. dr. E. SlaJ-c”ia v Ljubljani za rednega profesorja JrJrgtje. Odličnemu, požrtvovalnemu 5n r,a-?|P«?emu zdravnik* k temu odlikovanju “•Teno čestitamo. — Beg lz blaznict. Iz blaznice na JfBdencn Je pobegrf! 22 tat stari slaboumni Attton Kobal ~ ]* Mentrskth krogov. Na dunajski ie napravil s. Jože Černivec Jf star-Aarske stroke Izpit ~ bl Invdf* za 80-letno Marijo 'rorslo, kl je stanovala mri svojem sinu ctrr-.fjenlkn Antonu Oozšičn v Sostrem, in je * pondeljek 74 julija v gozd nabirat fjgode, a se do sedaj še ni vrnila, sc rrosi, jg^*D°roči podatke župnemu urade v So- j. — Poneverba. Poslovodja opekarne na rr^ovi Celestin Foški, rodom Italijan, je **«even1 svojemu gospodarju 48.000 kron. - , “* Nesreče in nezgode. Posestnik Anton yWan k Zg. Kašlja sl Je nri padcu zlomil 2?*po roko. — Posestniku Ferdinandu .redniku v Novi Štifti je pri sekanju drv rjuetelo poleno s tako silo v desno nogo. da S? lo Je zlomilo. — Illetnega Franca Ma-“®ca Je njegov brat pri košnji urezal v levo 5,°go In ga nevarno poškodoval. — Cirilu jrtaarju Iz Moravč je odletelo poleno v oko ijjtau je težko poškodovala — Posestnikov JO Franc Lužar Iz Velkega vrha je padel * Češnje In sl zlomil desno nogo, — Teika nesreča. V Bohomu pri Radeje posestnik Andrej Strniša padel tako :čno pod naložen voz, ki mu je ‘rano popolnoma odtrgaL Ljubljana. « * Na naslov poštne direkcije. Zadnje [S®*® se Cesto dogaja, da se dopisi, toaslov-na uredništvo, oz. upravnlštvo »Jugo--rarae, Zvezno tiskarno L dr. dostavljajo iKv H zavarovalni družbi »Jugoslavija«. J**° se Je dogodilo včeraj 3. i m., da smo kar 20 pi9em, oziroma dopisnic vr-od zavarovalnice »Jugoslavije«, ka-so bil! pravilno naslovljeni pa napač-«? dostavljeni Ti dopisi imajo v naslovu 'JJJIkrat naznačeno tudi ulico in hišno šteli*??. Ker se s tem povzroča prizadetim ijjletJem sitnosti oz. Izguba časa ln tud! kot taka tipi na ugledu, prosimo tem X”?*®. ker so dosedanji ustmeni opomini j^H^breuspešnl da se tl nedostatki od- * 'Škropljenje ceste pred kavarno m »f'2S Marslkak Ljubljančan rad pose-lo ??.ko*nu. predno se poda zopet na de-vj*«o urico v ietališču Zvezde ali pa na LJ*® kavarne »Zvezda«, da bi se na svežem »i. *0 malo oddahnil od zatohlega pisarnl-zraka. Za daljše lzprehode žalibog Dnevne vesti. V- .—tSa- Toda obiskovalec se kruto vara, ^»aar je ravno največ ljudi tam okoli, pa tl j do mestno brlzgalnico ln nakade pra-rJl komaj vidiš svojega soseda. Misli- j —vrtaiej viuie ivujcKa a čutu miau- ^ n bre* nadaljnega lahko Cas ZvSSi *ia teko Preuredil da bl se okoli kaW i pI,° v iasu manjšega prometa, m . ravno dvanajste do petnajste v—«. ? ^ obzirnosti napram 'tak od mj"e škodUoL tiaCenemn Preblvalstvu bl karievpm 5'tUlk?rl*vo*e nabrežja. Na Can-prazua ??bl!e*iu stoji stara baraka. Id Je »Stram*.?. *Jn** nepoklicanim strankam za M se b»r«u ,n,°Valcl v bližini prosijo, da kolski zl»* i ta“°J odstranila, ker vseso- m«*te u® spadata^uiir no dražbi J!uf!a^,lnlca h«® tomeseč-metov dne zastavljenih pred- - Mestni WSta 1 L Popoldne. Umi za spravne^taSl ^ \ L/a&‘ ureditve novih uradnih ?rostn*b° pi5 2. do 16. avgusta sprelet? č?saJod J^tvgusta dopoldne v mestu, . - Umrl Je v Leonlšču g. Hrova* v. &,nčltei; SHo5tMn!u- Po'r®brbovat^ Popoldne ob 6. mi. N. v m. p., » Nesrečen padec. Na Martinovi ce-vl tik železniškega predora je zidar na železnici Peregrin Jaklič na deset K«rov visoki lestvi pritrjeval neki vijak. v^7 tem i® Pa neki biclklist privozil v naj* ta zadel ob lestvico tako moč. no, da je lestvica padla, vsled Česar je Jaklič padel iz višine na trda tla in zadobil težke poškodbe. — Zatvoritev borze dela. Ker se mora Osrednji urad Borze Dela ln pa njegova ljubljanske podružnica Izseliti Iz svoilh dosedanjih prostorov v Gradišču št 4, ukineta oba urada do nadaljnega svoje poslovanje. Uradovati začneta zopet ko dobita nove prostore, kar se bo pravočasno objavilo. — Za tvoritev tega velevažnega zavoda je zopet nov dokaz za nesposobnost naše centralne in centralistične uprave. Pozor ijnbljanske tvrdket V zletnlh dneh pričakujemo izredno velikega števila gostov. V svrho reklame se bodo v bližnjih dneh nudili Sokolstvu prijaznim ter naklonjenim tvrdkam majhni lepaki z zletno štampiljko. Tvrdke pros!mo, da jih izstavijo v izložbah in oknih . Tako se bodo naši gostje na primeren način opozorili, da se pri svojih nakupih ozirajo predvsem na one tvrdke, k! so Sokolstvu naklonjene. Našim čUateljem Jn naročnikom! Vsled zadnje stavke so izostali naši dopisniki Iz Maribora in Celja. V prihodnji številki bomo zopet voditi tudi tl dve rub-rikL ŠC®mik©. Celovec v znamenju splošne stavke! Stavka socijal-demokratskega delavstva, je zavzela oblike, ki Jih nismo bili vajen! in katerih do sedaj še nismo poznali. Če se dan na dan zvišujejo cene za življenje najpotrebnejših reči, kakor mesa, kruha, moke oblek itd, so razumljive tud! pravične zahteve našega delavstva po novi mezdni regulaciji. Kako se Je življenje v teku zadnjega meseca podražilo, tega svet Se ni videl. Pri mesarju, v trgovinah in na trgu vsak dan višje cene! Pred 14 dnevi rmo plačevali za majhen hleb črnega kruha 1000 kron, danes plačamo že 1700 kron. Majhna žemlja stane že 110 kron. Danes sploh ni več mogoče imenovati cehe, kajti večkrat sr je že pripetilo, da se je cena zviševala od ure do ure. števila, ki so jih dosedaj poznali le v Rusiji, slišiš vssk trenutek tudi pri nas. Dobro teksilno blago za moške obleke stane že 100.000 do 150.000 K in Še več, tako da je danes cena zr. moško obleko srednje kakovosti 400.000 kron. Mast plačamo danes po 16.000 K. kg krompirja po 800 K. Vsak se vprašuje, kdaj bo konec teh neznosnih razmer. 15. avgusta se železnica zopet podraži za 150 odstotkov. Da stojimo pred strašno katastrofo, tega spoznanja so danes ne mo-re nihče več otresti. Meščanska vojna bo posledica, kakor se že danes teže na vseh krajih In koncih. Pred nekaj dnevi Je stopilo v stavko delavstvo Knochovc tovarne za usnje In nekaterih drugih tovarn, Pogejanja med deiavzvvom In delodajalci so bila brez-uspešna, zato sc je proglasila splošna stavka vseh edovških delavcev. Tako smo včeraj še ob luč in vodo. Kaj bi bilo, če bi izbruhnil požar, ko po celem mestu ni vode! Zato so dobil! včprej pozno 2večer vsi Člani tako-zvanega Hcimatschutzverbanda, k! je v prvi vrsti naperjen proti Slovencem, ali kakor Pravijo proti iredenti, nalogo, da nai bodo na razpolago, če bo treba. Kako lahko bi prišlo med delavstvom ln Heima.tschutzlerji do kakšnega konflikta! Da imamo tudi prepoved uživanja alkohola, je samo po sebi umevno! Nova meja proti JugoslaviX. O tem pravi »Kt Tagbl« v 165 številki, da so v 15 mesecev trajajočih pogajanjih avstrijski zastopniki na najstanovltnejši načla zastopali stališče svoje dežele. Poročevalec pravi, da lahko zaznamuje celo nekaj pridobitve. K koncu izjavlja, da gre članom avstrijske delegacije brezdvomno za trudapolno delo zahvala in priznanje domovine. (Kakor se razvidi iz tega, so avstrijski Nemci z razmejitvijo zadovoljni Zveza avstrijskih učiteljev je imela 17. t m. zborovanje delegatov v Celovcu, katerega sp je udeležil tud! zastopnik nemškega učiteljstva, podpredsednik »Lehrer-bunda«. šolski svetnik GOnther iz Berlina. Ravnatelj Sekora Lz Celovca ga ie pozval v svojem nagovoru, da naj poroča doma o Koroški, ki je najskrajneša postojanka nemštva na jugu, za katero se Je koroško učiteljstvo bojevalo s svojo srčno krvjo, da jo ohrani velikemu nemškemu narodu, s katerim se združiti Je naigorečneiša želja Korošcev. (Koroško Korošcem!) Govoril je tudi GOnther, ki Je povedal da položaj v Nemčiji ni ravno rožnat da pa vladalo vzvišena stremljenja, ki temeljijo na poglobitvi nemške narodne zavednosti in neomajnem stremljenju, da se morajo 2drnžitl vsi Nemci Povdarjal Je. da so Nemci dunajske pevce v Berlinu navdušeno sprejeli in zaslugo na Nemškem živečih Avstrijcev, da se Je Ideja prlklopltve Avstrije k Nemčiji razbohotila v mogočno narodne gibanje. Popolnoma napačno Je po njegovem mnenju, da hoče Berlin vse centralizirati ln uniformirati ker se zaveda, da bi s tem storil velik nesmisel, pustiti hoče marveč tudi naprej Živeti plemenom po svoilh plemenskih posebnostih. Na tem zborovanju se je akcija za Izmenjavo nemških hi avstrijskih učiteljev še razširila, tako, da Je glede nčlteljstvm prlklopitev že Izvršena, kajti avstrijska učiteljska zveza se Je priključila nemški že s korporativnim vstopom ob bin-koštlh tl. v Hannovru. Antona Ogrisa, gostilničarja v Kapli ob Dravi, kl Je zasnoval In najel tolovaje za napad na dekana Limpla. sodnija ni obsodila, ljudstvo pa ga Je obsodilo moralno. Zadnjo nedeljo Je bilo v Kapli cerkveno »žegnanje«, njegova gostilna pa je bila vkljub temu v nevarnosti, da ostane prazna. »Fr. Stlmmen« so delale zanj reklamo med Celovčank da ga obiščejo, pa s slabim uspehom. To tudi ni čudno, saj mu Je lastni brat javno očital soudeležbo pri napadu in se ga vsled tega izogiblje. Pomagati mu ne more nit! pisatelj Perkonig, čeprav mu Je napisal slavospev v svoji spominski knjigi Da ga le ni sram. Marsikoga bo naše ljudstvo Se na sličen način obsodilo, dokler ne pride do končnega obračuna. Pokraiingi. Kočevska Reka prt Kočevja. (Državni uslužbenec trn v peti nemškemu župniku.) Nedavno je poročala »Jugoslavija« o proti-narodnem delovanju župnika Krakerja na Kočevski Reki kateri ogluši če sliši slovensko besedo ln oslepi, če vid! slovensko pisanje. — Višek njegove zagrizenosti in nesramnosti pa je dosegel, ko Je Jugoslovanskega državnega nameščenoa v Javnem lokalu opsoval 2 vsemi mogočimi priimki. Med drugim mn Je očital da Je ŠpIJon, da stoji (Kraker) nebeškovisoko nad njim, da je popolnoma navaden ftnancar ter, da nima pri njegovi mizi ničesar Iskati ter da naj sploh zapusti lokal Dotičnl javni nameščenec mn seveda ne bo ostal ničesar dolžan ter mu bo dal priliko, da te svoje nesramne besede ponovi pri sodišču. Ta dični duhoven je Ime! predrzno Čelo, ter Je pri okr. sodišču v Kočevju, kamor Je bfl poktumn na odgovor, nekatere besede utajil trdlvši, da jih ni Izrekel. Verodostojne priče so pa navedbe tožitelja popolnoma ponovile, nakar je bila proti župniku K.rakerjn izrečena obsodba. 1000 K denoras kazn! v korist »jugoslovanske državne zastave«, katera se nakupi za Koč. Reko, poleg tega pa Še na plačilo vseh sodnijskih stroškov ali 48 p.r zapora. Mož, kl živi od naših ljudi In od jugoslovanskega kruha, ki kljub temu t*k» neizrečeno sovraži naš narod in našo državo bl zaslužil pravzaprav popolnoma drugo ka-zen. Radovedni smo, kdaj bo župnik Kraker začel slovensko prtdlgovatl. AH ni nobene oblasti, ki bi ga v to prisilile? Mož ima dovolj grehov, vendar se ga pml’, da samovoljno pašuje, kakor mu je ljubo in drago. Red se mora napraviti tudi v tem oziru. — če ne se zonet oglasimo. Sevnica. (Žrtev Save.) Nadebudni chl-iurijent ptujske gimnazije Ivan Tomarlč iz Rogoznice pri Ptuju je prišel pred par dnevi na poset k svojemu stricu davčnemu ppra-vitelju Josipu Severju v Sevnico. Dane- v ponedeljek sta se Sever ln Tomanič kopala v Savi; med tem, ko je Sever že preplaval Savo, je bil Tomanič le. v sredini reke. Na najglobokejšem mesrii je vsled krčev omaga! ter pred očmi strica, tete In več drugih plavačev Izginil v valovih. Vsi rešilni poizkusi so bili zaman; tudi trupla še desednj rJso mogli najti, vzlic temu, da se trudi gasilno društvo in mnogo plavačev z Iskanjem. Vse iskreno sočuvr.tvuje z razžalošČono rodbino Severjevo, šo bolj pa pomiluje uboge starše, ki so daleč od doma izgubili svojega zalega sinka. Hrastnik, Iz prrtičUa »Novega česa- o orlovskem izletu v Mrastnfkn In napadu na Sokole, še nekaj; Orlov ni bilo samo 7C7, lomveč 203 jih jo hj]0 (načelnik Jezdecev z dverna spremljevalcema je namreč pr d el — same ginjenosti ko je videl vse pil-m zastav s sokolskimi .enaki In pozdr?.7l in polno cvetja, pripravljenega za popoldanski sprejem Sokolov, — raz konja na tir; ta tri je pa potem g. dopisnik »spregledal*). Nedeljska smola Je gospode »s hriba« tako streznila, da so pri zadnji seji sklenili malo manj zabavljati na Sokole- ter fcdj delati po »krščanskih« načelih, s Čimer upajo doseči, da jim bodo drugič hrastnlšk! de-Uvcl in devojke res pomagale pripravljati in v zelenje ovijati njih slavnostni prostor. — Resnica je, da so se Hrastničan!? čudom čudili, ko so videli odhajati nekatere gospode iz orlovske veselice popolnoma trezne, — pa z zibajočimi koraki To je 'olla pa »sJadkoglntencst«. katera se često pola-šča nckeea gospoda ta Dola. — Pri tej priliki bi sl dovolili tr.dl vprašati g. Arnika, če velja njegovo načelo, ki ga Je ob priliki zabavljanja na Sokole tik ob zletu, izrekel dobrsed.no takole: Pijanih p..,.c ne maram v društvu; vsakega bom Izključil, naj gre potem k Sokolom, tudi za kaplana g. S. Kedaj ga le misli izključiti? Ali pa je mogoče g. Arnšek žc drugega mnenja In misli sedal približno takole: Ej, neka! smo pa vendarle morali dati skupiti gosp. Logarju, da se ne bo kedaj »švaral«, da se mu gradnja kapele ni izplačala. — Glede Slavoloka: Ponoči ste ga postavili (znak težke vesti) ... noč ga ie zopet vrela: Ime storilca poznate, tirajte ga vendar pred sodišče. Sokole, ki se za vas niti ne zmenijo, pa pustite na miru Radi trganja lepakov pa ie že imela neka organizacija opravka z »mladino« g. Arnška, ki je (mladina namreč) veren učenec svojega mojstra. — Braslovče, V ponedeljek ob 3. zjutraj je izbruhnil požar pri pos. Cmaku v Preserjah. Iri Je uničil poslopia še treh drugih posestnikov. Res Je, da so požarne brambe delovale z neumornim naporom, toda število brizgalen nikakor ni zadostovalo Zakaj bi se posestniki, kateri dobivalo sedaj tako lepe vsote denarja za hm el! ne strnil! skupaj ter kupili brizgalne? V Braslovčah Imamo precej vasi Po našem mnenju bi bilo Jako potrebno, da se združilo vari n. pr. Orlavas, Topovlje, Žolče. Parižlje in Preserje ter ustanovile lastni dom In brizgalno, ker tako bi ne prišla posebno velika vsota na enega kmeta. Polzela je ravnotako raztresena kot Braslovče. Čudimo se, da sl tuk. tovarnar g. dr. Wlldl, k! Ima — kakor slišimo— vedno odprte roke za podporo društev, ne prpskrbl svoje lastne brizgalne. Za podjetje, kakor je tovarna g. dr. Wildija. Ie lastna brizgalna, katera bl služila tudi bližnjim v pomoč ter v slučaju nesreče najbolj podjetniku samemu, nujno potrebna. Upamo, da g. dr. Wl!di ne bo ima! zaprtega srca In ušesa, da bo uvaževal ta klic, za kar mn bodo hvaležne tudi sosednje občine. Torej ljudstvo, za takšno prepotrebno orodje ne Ste-dltlT Na pomoč! Sokolstvo. Vsesokolski zlet — narodne noše. Prijav za udeležbo v narodnih nošah Je sedaj veliko, vendar pa Jih pogrešamo še mnogo, zlasti onih Iz Ljubljane. Prosimo, da nam jih dopošljete najkasneje do 6. avgusta. Na poznejše prijave se glede železniških ln prireditvenih legitimacij ne bo moglo več ozirati Prireditvene legltlmac. bodo opravičile njih ImeJItelja za prost vstop k vsem prireditvam, razen k telovadbi za katero bo treba plačati za prostor na tribuni le pet Din. (prav toliko kakor Sokoli), vozne legitimacije pa za polovično vožnjo po vseh železnicah s poljubnim vlakom. Prve se bodo razdeljevale na veseličnem prostoru dne 15. avgusta ob 8. ur! zjutraj, železniške pa dobe udeleženci pravočasno pri Sokolskih društvih ali drugih organizatorjih, pri katerih so priglasili svojo udeležbo. Ker bodo imele narodne noše najlepše pozicije. Je želeti, da se udeleže v čim večjem številu, vendar pa pripomnimo, da se zahteva pravilna narodna noša. Pokazafi se hočemo v nji svojim bratom in sestram, kl pridejo iz tujine, zato so vse nepravilne noše Izključena Sokolsko društvo Ljubljana H. vabi Vse člane, k! sl doslej še niso nabavili zletskega znaka, da to nemudoma store. Znak stane 21.50 D ter se dobiva pri bratu matrlkarju v društveni sobi na realki ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah od 18. do 20. ure. — Bratje, kl imajo kroj, naj se udeleže redovnih vaj še v četrtek, dne 3. t m. da dobe od brata načelnika potrdilo o obisku, brez katerega ne bo smel nihče nastopiti v kroju ob priliki vsesokolskega zleta. Jezdni odsek »Sokola* v Ljubljani. Poživljajo se vsi člani, kateri se udeleže Slavnostne povorke ob priliki vsesokolskega zleta na sestanek v pondeljek dne 7. t m. ob 8. nri v Narodni kavarni Udeležitev dolžnost. Kateri se ne udeleži tega sestanka je za naštet) v povorki izključen. Odbor. Sokolsko društvo v Hrastnika. V nedeljo dne 80. Jullia 1927 se je poročil načelnik dolskega odseka br. Sentjurc z gdč. Pirker-Jevo. — V pondeljek dne 31. Julija 1922 pa le bila poroka hrastniškega načelnika br. Fajdiga s sestro Ano Sorčanovo. Castlta-mo! Zdravo! Starešinstvo. Ljubljanski Sokol ponovno opozarja svoje članstvo, naj sl še pravočasno preskrbi članske legitimacije, društvene in zletne znake in naj čimpreje poravna zaostalo članarino. Pred Vsesoknhklm zletom društveni slu?« ne bo pobiral Canarine po domovih. Naj članstvo upošteva člen 7. točko c, draštvenih pravil, gkrom katere preneha biti čta« društva oni k! že za pol leta ni plačal svojih prispevkov Statistični odsek posluh vsak dan od 18- do 20. ure opozarja pa članstvo, da se v soboto 5. t m. In od čt’riJta 10. t. m. dalje pa do vštev-šega 16. t. m. ne bo uradovalo. Ne pošiljajte po društvene legitimne?!« in znake drugih oseb. ker mora vsakdo reverz o prejemu zr^ke. podpisat! lastaomčno. Zletne legitimacije za naraščaj in deco bodo izdajali nifh vaditelji. Društvo ima v za’o-gi zletne razglednice. BratJ-I Sestrel Poslužujte se jih pri dopisovanju. Zdravol Spori In fisrlstikss. S. S. K. Maribor— S. K- Primorje. V nedeljo, 6, avgusta gos tul e simoelčno moštvo S. 3. K. Maribora proti S. K. Primorju. Tete« se bo vršila ra novozgrajenem igriščn 3. K. Primorja, Dunajska cesta za Aleksandrovo vojašnico. Erjavčevi koča na Vršiča — otvorjena. Slovensko planinsko društvo 'te v nedeljo 30. julija na Vršiču nad Kranjsko gora otvo-rllo Erjavčrvo kočo. Tej slovesnost! je prisostvovalo pt sto planincev, češkoslovaške turiste Je zastopal dr. Dvorskv Iz Prage. Nadomestni?*, starosto planincev župntka Aljaža, le ooravil pred kočo božjo službo katehet Bena?., kl Je po evangeliju v kratkem toda krasnem nagovoru očrtal pomen planinstva. Po končanem cerkvenem opravflu je predsednik SPD dr. Fran Tominšek otvo-ril kočo, nakar je v daljšem govoru podal predzgodovino zgradb planinskih koč na Vršiču. Nata se je oglasil burno pozdravljen od vseh navzočih dr. Dvorsky. k! le izročil pozdrave Spolka češkoslovaških turistov slovenskim planincem. — Vsa slovesnost se je vršila ljubko Jn prisrčno in gotovo je, da jo bodo vsi udeleženci ohranili v najlepšem spominu. Lahkoatlefičnl miting S K. Primorja v Ljubljani. Prvotno za 5. in 6. avgust napovedani mlttag S. K. Primorja se prenaša vsled tehničnih zaprek na 11. in 12. avgust. Radi žpleznfškTi olajšav je računati s številno domačo ln Jugoslovansko udeležbo. Kolesarski podsavez v Ljubljani priredi na dan 6. avgpsta kolesarsko dirko na progi Ljubljana — Vransko — Gomilsko — Braslovče — Letuš — Rečica na Paki — Šoštanj ca. 89 km štart ob 8- uri zjutraj s ciljem v Šoštanju km 7. Prijave sprejema kolesarski podsavez v roke R. PeČnlk-a Loj-ze-ta. Jadranska banka, Ljubljana, do 4. p. ns. Prijavnina 2 Din. Plavalna tekma na Ljubljanici. Pretečeno nedeljo Je Športna zveza v Ljubljani priredila plavalno tekmo, ki je bila nekaka predpriprava za prvenstveno plavalno tekmo Jugoslavije v Beogradu- Doseglo se je nekaj boljših uspehov, ugotovilo se pa Je, da so bili mnogi tekmovalci ovirani vsled tega, ker Jih Je vsled premrzle vode prijel' krč in so morali izstopiti Rezultati so sledeči: 200 m prosti stil, 1. Trnkocy Dalibor (US.K.) 3.43*/», 2. Kern Srečko (Prim.) 3.45*/io, 2. Tmkocy Ubald- 100 m sprint 1. Vrečko Karel (Prim.) 1.18 /io. Kramaršič (Ilir.) 1.24"/«». 100 m prost! stn, dame. 1. Erbežnik Erna (Jadran) Ml1/*, 2. Premerlč Marta (Prim.) 1.43 /**. 3. Cimperman fPrim.) 100 m stransko, l. Navinšek Emil 1.30",. (L. S. K.), 2. Pipenbacher (Ilir.) l-30“/ia, 3 Pečak (L S. K.) 100 m hrbtno. 1. Sancin Savo (Prim.) 1.377«., 2. Znnančič Gabriel 08*/« (Ilir.), 3. Anžlovar (Prim.). 100 m sprint. Junlori. Rlbaf (Primorje) 39, 2 Kordelič Srečko (Ilir.) 40. 3. Justin (Prim.). 50 m pršut stil. 1, Erbežnik (Jadr.) 44. 2. Kramaršič. (JHr.) 49*/«, 3. Blc!weis Mirko (L. S. K.) 50*/™. 400 m prsni stil. 1. Tmkocy Dalibor 7.57. 2. Kern Srečko A2s/io, 3. Trnkocy Ubald. 400 m prosti stn. 1. Jakll (Prim.) 2. Pioenbacher 9.44.7 (Ilir.). 300 m dame. 1. Premelč Marta (Prim.) 6j40*/», 2. Erbežnik Jadr.) 6.47.5, Zupančič (Ilir.). Prvo mesto pri skokih Je odnesel Bogomir Grilc (L S. K.) s 45.5 točkami 2. Kordelič Srečko (Ilir.) 42.75. Z zadovoljstvom smo opažali, da Imamo tudi v plavalnem športu v splošnem precej dobrih mod, seveda je pa treba Se mnogo treninga In vale, da bo mogoče tekmovati mednarodnim plavačem. — Obisk tekme ni bil posebno obilen. Gledališče in glasba. Pevski zbor Glasbene M a tire v Ljubljani.Kakor že javljamo priredi pevski zbor »Glasbene Matice« v proslavo 30. letnice svo. lega obstoja dne 6. avgusta t. I. zlet v Rogaško Slatino In nastopi ob pol 9. v dvorani zdraviliškega doma s koncertom, na katerem bo proizvajal jugosl. umetne in narodne pesmi. Sedeži ln stojišča so že v predprodaji pri trgovcu 1. Beranlču v Rog. Slatini. Za povratek iz zdravilišča je zagotovljen zboru poseben vlak, ki odide ob 23.57 lz Rog. Slatine In bo Imel ▼ Orobelnem zvezo z osebnima vlakoma v smeri proti Ljubljani in proti Mariboru. Posebnega vlaka se lahko poslužllo tud! nečlani in drugi posetnlkl koncerta, ki se nameravajo vrniti še v noči domov. Prva pevska vaja celokpnega pevskega zbora Glasbene Matice za koncertni nastop v Rogaški Slatini se vrši v torek dne I. avgusta t L v dvoran! pevskega zbora ob 8. uri zvečer, nadaljni dve vaji pa 3. in 4. avgusta. Nastop obvezen. Odbor. Kr. Narodno gledališče v Ljubljani V petek, dne 4. t m. komedija angleškega’pl-satelja E. Knoblaucha »Favn«. Izven ab — Sodeluje godba dravske divizijske oblasti v Ljubljani. Narodno Dramsko gledališče v Ljubljani. Dramska sekcija »Preporoda« v Ljubljani uprizori v petek dne 4. avgusta ob 8. uri zvečer »Favn« komedijo angleškega pisatelja E* Knoblaucha., Gospa Juvanova« Slanica kr. Narodnega gtodaHiflt * Ljub- Ijirf Igra' glavno žensko vlogo’ tady Aleksandra Vaucey, ki je ena Izmed njenih’ najljubših vlog. Cenjeno občinstvo ln dl* jaštvo opozarjamo na omenjeno prireditev, ki bo nudila, z ozirom na najboljše moči. kl sodelujejo, res obilo umetniškega užitka. Med odmori svira godba Dravske Divizijske oblasti. Predprodaja vstopnic le do šestih popoldne v trafik! gospe Dolenc-Hu-badove, Prešernova ulica. Večerna blagajna se odpre ob pol 8. zvečer. Ker se vstopnic« zelo hitro razprodajajo, opozarjamo cenjeno občinstvo, da si jih preskrbi že v pred prodaji. Emil Adamič: 16 jugoslovanskih narodnih pesmi za moški ln mešani zbor. I. del: moški zbori. Izdala in natisnila Zvezna tiskarna v Ljubljani. Naslovno stran naslika! Maksim Gaspari. V I.jubljan! 1922. — Zopet izdaja narodnih pesmi, ki jih Imamo že toliko! poreče kdo. Res jih imamo precej, loda smelo trdimo, da take kot Je Adamičeva, doseclaj še ne. Zaenkrat le izšel le prvi del, to so moški zbori: srbske, bosanske, prekmurske, belokranjske. Is+rse in koroške narodne pesmi. Skladatelj Adamič Je lansko poirije prepotoval vso Jugoslavijo In le nabral ogromno narodnih Desml. Najznačilnejšo po melodiji in vsebin! je harmonlzlral sicer priprosto. vendar v duhu pesmi poglobljeno, Izčrpljivo. Narodno posem Je odd v zanimivo harmonično obleko, ki Jo usposablja za vstop na svetovne koncertne odre. Z Izpuščanjem vseh dinamičnih znakov tn tcmnov je Adamič hkratu dal pevovodjem prosto, široko pot individualne interpretacijo, zato ker se ena in Ista pesem v raznih krajih različno poje. In po njegovem mnenju te tudi zadnji ča«. da začno pevovodTe misliti samostojno, da niso odvisni prt Sfu-diranjti in reprodukcij? zborov le od predpisov skladateljev. Tud! iz tega vidika bo zbirka 16 narodnih pesmi Emila Adamiča prvo svoje vrste v jugoslovanski glasbeni literaturi in nadejamo se. da se bo bjtro razširila med Slovenc?, Hrvati In Srb! Zunanja oblika in no+m tt3k izdale delata v resnic! čast Zvezni tlskaral ki Je to pot pokazala, da bomo odslej zborovske Izdate lahko tiskali doma. Vsem prijateljem m»923 izda štatut za zavarovanje te kategorije delavcev. Dalje začasno niso zavezane zavarovanju osebe, ki so zaprte v poboljše-valnicah ali kaznilnicah, osebe, ki so nestalno zaposlene v hišnem gospodarstvu (dninarji, post;ežnice, perice itd.) in osebe, ki se bavijo s hišno (dorrnčo) industrijo. S posebnimi določbanri bo urejeno zavarovanje državnega prometnega osebja in osebja pomorskega libarstva. Glede državnih In Javnih nameščencev velja v Sloveniji pravilo, da so zavarovanju zavezani oni, ki so bili do sedaj obvezno zavarovani (provizorični in pomožni sluge) in pa oni, M nimajo pravice do svojih prejemkov ob bolezni za 26 tednov, dasi so nameščeni S stalno plačo. Omeniti Je potrebno, da je tudi odslej možno prostovoljno zavarovanje oseb, ki niso prekoračile 40. leta starosti. Do 1. oktobra 1922 se morejo priglasiti v prostovoljno zavarovanje celo osebe do 65. leta starosti. Vendar se prostovoljni člani sprejemajo le m podlagi ugodnega zdravniškega pregleda. Kako se izvršuje zavarovanje? " To vprašanje je predvsem važno za delodajalce, zato se ga bomo v našem lista le na kratko (te*?»knili. Vsak delodajalec nora na novo vstopivšega delavca (nameščenca) osem bami. 7a iMr.vca ni bistvenega pomena, če je nVscov delodajalec Spolnil zakonito rri>vno dolžno?t. Vsak delavec je že ya'-(rrovan, čim stopi v delo. Delavec dobiva po zakonu p-edpisane dajatve ob bolehni ali nezrodi, četudi v zavarovanje ni bil prigUtfen, a zamudni delodajalec mora uradu povrniti s tem zdravljenjem povzročene stroške in je poleg tega še kaznovan. h prejšnjih naših izvajanj je že posneti, da novi zakon o zavarovanju delavcev ne daje delavcu na prosto voljo, če se hoče zavarovati ali ne. Zavarovanje je torej obvezno za vsakega delavca, ki si pridobi že z vstopom v delo vse pravice, izvirajoče iz zavarovanja, pa tudi prevzam? vse s tem združene dolžnosti. Iz označenec? načela vzajemnosti sledi, da spada med te dolžnosti tudi dolžnost plačevanja zavarovalnih prispevkov, katere dolžnosti se noben delavec ne more osvoboditi. Kako urejuje naš zakon prispevno dolžnost? Slično kakor v starem avstrijskim zakonu so razdeljeni vsi delavci-člani v mezdne razrede, ki Jih postavlja zakon 17. V najvišji razred (XVII.) spadajo n. pr. vsi delavci, ki zaslužijo preko 40 Din dnevno, v X. razred oni, ki zaslužijo dnevno 11 Din 60 do 14 Din. Natančna razpredelnica se na zahtevo dobi pri vsaki poslovalnici okrožnega urada. V vsakon mezdnem razredu velja najmanjša, v dotični razred spadajoča mezda, kot zavarovana mezda. V X. razredu n. pr. je torej zavarovana mezda 11 Din 60 par. Ta zavarovana mezda služi za podlago pri določitvi prinosov in podpor bolniškega zavarovanja. Izvršilna naredbft k zakonu o sava- Verdr.r je v Interesu delavcev, da ; rov?niu delavcev določa, da znaša dnev- se pc^t'£njo, če jih je delodajalec prijavi! v rar.*rovanje in če jih je pravilno prijavi?, to je predvsem, če ?e navedel rrsvIL-.; .arlužek. S ten z. 'gotove, da ^°do ob bolehni ali ne rodi prejemali v resn:ci dajatve, ki odgovarjajo njihovi dejanski mezdi. Vsak izstop iz dela in prcnehrjije obrata ali spremembo v obratu mora pravtako delodajalec prijaviti poslovalnici okrožnega urada. 5. Zavarovalni prispevki. Socialno Zavarovanje temelji na načelu vzajemnosti. Gotov krog oseb se hoče mvarovati Zoper posledice nepredvidenih neprilik, n. pr. bolezni, nezgode, ognja, toče etc. Ustanove si skupno blarajno, kamor plačujejo vsi prizadeti prispevke. Iz t« blagajne celokupnih prispevkov izplačujejo podpore onim svojim sočlanom, ki jih zadenejo gori zz primer naštete nepredvidene neprilike, kakor bolezen itd. mesec, odnosno nista minila dva meseca, ako dobiva nameščenec (delavec) plačo ali mezdo mesečno. Za en o s prispevki za bolezen bo okrožni urad ubiral tudi nezgodno-za-varovalne prispevke. Predvsem velja zapomniti, da prispevke za nezgodno zavarovanje plačuje . delodajalec sam in da se sme ničesar odteDiiti od delavčeve mezde. Kakšni so prispevki zr. nezgodno zavarovanje in kako se ubirajo in za-računijo? Višina nezgodno zavarovalnega prispevka odvisl od treh činjenic: 1. v kateri mezdni stopnji je delavec uvrščen, 2. v kateri nevarnostni razred je uvrščen obrat In 3. kakšna je prispevna tarifa. ad 1. O tem, da so vsi delavci uvrščeni v mezdne razrede, smo pravkar govorili pri odmeri prispevkov za bolniško zavarovanje. ad 2. Da se obrati uvrste v nevarnostne razrede, obstoja porebna nevarnostna tabela o nezgodah, ki jo je izdal minister socialne politike v obliki naredbe cd 21. 6. 1922, št. 3159. V druzem delu te naredbe so pod 863 naslovi uvrščeni obrati v nevarnostne nr.rede, katerih je 14. ad 3. Prispevno tarifo je pravtako določil minister socialne politike v izvršilni naredbi k Z. Z. D. (§ 10.) in sicer tako, da s? v najvišjem varnostnem odstotku ubira od 100 Dinarjev zava- zavarovanje j rovjapgga vn-]užka prispevek 8 Dinar* j ni prispevek, za bolniško 5% zevaroven^mezde, torej v 7 raz- j jev. PrispevVi za nezgodno zavarovancu 58 par, v XVII. razredu 2 D’n itd. Te prinosc mora piačati nr^seer^ nje enega obrata se izračunijo najlažje na ta način, da se predpisanim prispevkom za bolniško zavarovanje prišteje 60 % teh prispevkov, ta svota pa se pomnoži s stotim delom števila, ki odgovarja številu nevarnosti, v katero je obrat uvrščen. (Dalje sledi.) Gospodarske vesti. -f Dobavo 30,000.000 ikatljic zve-plenk in sicer 25,000.000 v navadni obliki z 50—r0 žveplenkami v škatlici in 5,030.000 - srednji obliki s 50—55 žve-plenk v ! .'.tlflci, kakovost po vzorcu, I razpisuje uorava državnih monopolov delavcu polovični bolniško-zavarovalnt ! kraljevine SHS Odelenje ekonozrmo, v prispevek le ob prvim izplačilu zasluž- j Beogradu. Ofertalna licitacija za to na- delodajalec okrožnemu uradu na pod-lagi posebnega plačilnega naloga. Po-lovico predpisane.^, bolniškn-zavaroval-nega prinosa sme delodajalec odbiti od delavčevega zaslužka. Dočim je lOrca do sedaj plačeval delavec dve tretjini celokupnega prinosa, delodajalec pa eno tretjino, bosta odslej plačevala delodajalec in delsvec vsak po polovico. Zato bodo pa v samoupravnih organih osrednjega in okrožnih uradov, kakor borno spodaj videli, zastopani delavci in delodajalci paritetno (po polovici). Vendar more delodajalec odtegniti ka, ki sledi dospelosti (zapadlost*) do-tičnega bolniško zavarovalnega prispevka. Naknadno sme na delavca odpadajoči del prispevka odtegniti samo, če ni od dotičnega izplačila minil še en bavo se bo vršila dne 5. avgusta 1922 ob 11. uri dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov. Podrobnejši podatki; kakor tudi splošni pogoji te licitacije so interesentom na vpogled pri MALI OGLAS?" PRODAJA: DALJNOGLED v dobrem Stanju. Poizve in ogleda se f upravi »Jugoslavije«. Z26 LEPO POSESTVO, obstoječe iz približno 20 oralov njiv, gozdov, travnikov, hiše in gospodarskega poslopja, obenem tudi veliko letošnjih pridelkov, dve kravi la nekaj gospodarskega Orodja zraven. Posestvo se nahaja v Celjskem okraju tik večjega kolodvora ob južni železnici, kjer bi se tudi lanko ustanovilo večje trgovsko podjetje. Naslov prodajalca v upravi Usta. _______________________225 PS1->F0XTER1JERJU (tudi dobri čuvaji) po ugodni ce-fij v hotelu »Tivoli«. 220 brez Istega p-otl dobri plači. Ponudbe pod »Starejša« na upravo Usta. 215 HARMONIKE, vsakovrstna, izdelujem po naročilu ifl prevzemam popravila v, tej stroki. Cene zmerne, delo prvovrstno. Se priporoča Josip Jezernik, Kotredež št. 22, p. Zagorje ob Savi. 214 GALANTERIJSKE IZDEL-KE vseh ml, škafe pleska-ne, vodne vrče, vrtne škropilnice In drugo izdeluje solidno po dnevni ceni ter se priporoča Andrej Roiar, kleparski mojster. Zagoriš 95 ob SavL 213 BRIVEC M. Bnkovian v Celju, Kralj Petrova c- 27, se cen]emu občinstvu priporoča. 201 SoRaiske poMSine ra 3ano, članic« in narožčaj kakor tudi aukno m kroj priporoča tvrdka IS E. 5H9BERNE UubOana, Mestni trs 10. itveibtno, £p*ccrij«k» strok« M iji* m takojšnji vstop. Ponudil pod ..Špecerija na AnonJni -»vod Drago Besaljak, Ljubljana, Sodna uL 5. 80 mr Dobro JO KAMNOSEKOV sprejmemo v trajno delo proti dobri plači ali na akord. Ponudbe na: Kamnoseška industrijalna družba. Celje. —__ 21? VIJOLINA, dobro ohranjena, se ceno proda. Več se poizve pri I. Cioer, Ljubljana, Ambrožev trg 3. FILTER z azbestom po ugo-dni ceni. Naslov v upravi lista. 218 S MJ»E: VDOVA, v ujma gospodinjstva z 9 letno deklico išče mesta tudi na deželi. Naslov: Ana Osterman, Kon- gresni trg 6./II. Ljubljana. 227 VAJENEC za mizarsko obrt se sprejme takoj. Islotam se dobi Izgotovljeno pohištvo za delavske družine. Vinko Vipotnik, mizar. Zagorje ob Savi. 212 DEKLICA, ki ima veselje do trgovine s špecerijskim alf mešanim blagom, želi vstopiti kot učenka takoj v pouk. Ponudbe pod »Kranj 151«- na upravo lista. 204 MLINARJA, samskega, ki se razume na belo In prosto mletje se sprejme. Pred-iost Imajo oni, ki se razu-nejo na Sangas-motor. Na-itoo takoj. Mlin KOnig, Za-jreb, Saverska C. 4, telef. r—56. 219 RAZNO: GOSPODIČNA Išče sobo s tosilom, eventuelno tudi za civilno delo sprejme »TVORNA ČEVLJARSKA ZADRUGA v Ptuju" za stalno. Plača od komada po dogovoru in ocenitvi del. Za stanovanje je deloma preskrbljeno. Ponudbe in vprašanja na naslov tvrdke. Zobni ateiiie «©©®©®@©< a trgovski jn obrtniški zbornici v Ljubljani. -j- Dobavo raznega materijala zii zavijanje tobaka za 1. 1922 in 1923 raz* pisuje uprava državnih monopolov kraljevine SHS odelenje ekonomno v Beogradu in sicer: I. za oblastno monopol" sko upravo v Sarajevu 48.000 komadov pletenin iz jute v raznih velikostih, nadalje 15.000 komadov vrvic v dolžini 5 m, 6.000 kg tanjše vrvice za šivanj# bal za tobak; II. za oblastno monoooi* sko upravo v Splitu 5.000 komadov vr* vic,- III. za zavijanje srbskega in make* donskega tobaka 70.000 komadov pletenin iz jute v raznih velikostih, nadalje 70 komadov vrvic v dolžini 12 m ii* 3.000 kg vrvic za šivanje bal za tobak. Ofertalna licitacija za to nabavo se bo vršila dne 4. septembra 1922 ob 11. url dopoldne v pisarni upravnika državnih monopolov. Podrobnejši podatki, kakor tudi splošni pogoji te licitacije so interesentom na vpogled pri trgovski obrtniški zbornici v Ljubljani. + Dobavo 300 komadov lesenih Ul 300 komadov železnih sodov za petrO* lej razpisuje uprava državnih monopolov kraljevine SHS odelenje ekonomno v Beogradu. Ofertalna licitacija r; bO vršila dne 12. avgusta t. 1. ob 11. dopol« dr.e v pisarni upravnika državnih rnflr nopolov. Podrobnejši podatki, kakof tudi splošni pogoji za to licitacijo so interesentom na vpogled pri trgovsl.1 in obrtniški zbornici v Ljubljani. + lndustrijcem in obrtnikom, ki žajo potrebščine za ivoje industrij''’"’ in obrtniške potrebe naznanja trgovska in obrtniška zbornica, d? se imajo kHko? vati, po obstoječih novih odločbah, prol* nje za Izdajanje potrdil v svrho carine prostega uvoza, počenši s 1. avgustom IS>22, s kolkom za 3 dinarje in potrdila s kolkom za 10 dinarjev. Zbornična taksa pa znaša tudi za naprej le 5 dl<» narjev. + Finančno gospodarstvo češkoslovaške republike. Bančni urad finančnega mini* strstva Je te dni izdal izkaz k dnevu 15. in? HJa t L po katerem so terjatve v tuiinl 1u zaloga valut narasle v zadnjem tednu za na<> daljnih 271.2 milijona in znašajo vsega sk& paj 860.7 milijonov. Postavka >nakup d ra* gih kovin« izkazuje končno število 687 9 rfflU iijcnov. Torej znašajo terjatve v Inozemstvi in talega valut z dragimi kovinami 1547 milijonov čsK. Poleg tega je iz izkaza razvidno, da se je kroženje bankovcev zmani-5alo v času od 8. do 15. Julija t. 1. za mdalj* nih 220 milijonov, torej je proti dopustni meji za 1073 milijonov manjše. O prostosti d®, narnega trga priča postavka terjatev stran, ki je naraslo za nadaljnih 439.000.000. t Prešernova ul. S. j • zaprt do it), seiira. sata! oble Mm Osti io barvo v rt oi-isaii tovarna IRelcii. Ljubljana. d til • d Sprejemališče: Šelenfeurfiova ul itev. 4. Podružnic«: Maribor. Žasreb, Kočevje, Noto mesto. niiiiiiitiiiBii : Najstarejia ipedicijska ivrdka v Sloveniji R. RANZiNGER Ljubljana šoedicijslia pisarna Jesenica Podjetje za prevažanj« blaga juine železnice. Brzovoml in tovorni nabiralni promet k Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje za prevažanja pohištva. Skladišče s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo-Srzojavi: Ranslnger. Interarbm telefon