^7/and f-yuAuce NO. 140 Domovi ima /Ir fl/1 E RI e/l'111—HOME AMERICAN IN SPIRIT forcigA IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, JULY 25, 1960 SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LIX - VOL. LIX. Tito bo dobil dolarje, | Novi grobovi ako bo seveda priden! sP., st. ______ | v petek je nenadoma umrl Jugoslavija potrebuje okoli doma na 864 E 73 st 70 ]f 30« milijonov dolarjev za stari Dan sPar st ’ roJei! y sel“ kritje primanjkljaja V ZU- Spehari, od koder je prišel pred nanji trgovini. Upa, da ji 50 leU- ZaPoslen bl1 P1'1 bodo vsaj polovico tfega da- American Steel and Wire Co. le Združene države. |do upokojitve pred 7 leti. Tukaj zapušča ženo Rosi, otroke Daniela ml., Anno Kaleta, Charlesa Kasunic in Helen Kasunic ter 8 vnukov. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:30 iz Zakrajsko-vega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Tov. Hrulčev postaja vedno bolj predrzen BEOGRAD, FLRJ. — Ameriški pomožni državni tajnik Dillon je bil tri dni na obisku v Jugoslaviji. Obiskal je par odgovornih komunistov. Na koncu obiska je imel tiskovno konferenco, ki je na njej med drugim dejal: “Ako se bo Jugoslavija popolnoma sporazumela z Mednarodnim denarnim fondom . . ., je zelo verjetno, da bo dobila podporo tudi od Združenih držav.” Jugoslavija vpeljuje sedaj novo carinsko tarifo po kapitali- ^____ stičnem vzorcu in namerava sta-1 prepeljano truplo. Na mrtva-bilizirati na novo devizni kurz škem odru bo jutri ob enih pop. dinarja menda na osnovi 700- v Fortuna pogreb, zavodu na 750 dinarjev za en dolar. Tega 5316 Fleet Ave. Podrobnosti ne dela iz proste volje, ampak jutri, iz zadrege, ki je vanjo prišla zaradi primanjkjaja v zunanji trgovini. V bližnji bodočnosti, bo I John Škufca V Prezbiterijanski bolnišnici v McKees Rocks, Pa., je umrl John Škufca, ki je živel preje v Clevelandu, kjer je zapustil polbrata Louisa Hočevarja. Pogreb bo v Clevelandu, kamor bo Republiko Kongo vlada sedaj dr. R. J. Bunche, rodom črni Amerikanec LEOPOLDVILLE, Kongo.. — Sovjetska vojna mornarica Iz angleških poročil je razvidno, ustavlja tuje trgovske in da rePublika Kongo jenjala ribiške ladie na odprtem biti organizirana država. V glav-morju nem mestu obstoji sicer vlada, ki ima več kot 30 ministrov, to-WASHINGTON, D. C. ZS- vsj skupaj ne pomenijo nič. SR ni samo poglobila svoje špi-j en minister nima na raz- jonaže na svobodnih visokih p0iag0 izvežbanega upravnega tnoriVh, začela je nadlegovati osobja, pa tudi ne denarja, da blagovne in ribiške ladje in kon- bi ga pia£eval. Vsa uprava je trolirati njihove dokumente. p0 sjjj razmer prggia v roke po-Tako je ustavila 7. julija ameri- možnega, tajnika ZN dr. Ralpha ško tovorno ladjo severo-vzhod- j Bunche, ki je črnega rodu in no od Japonske. Par dni kasne- ameriške narodnosti. Njegova je je ustavila japonsko šolsko g]avna SKrb ni vzdrževanje mi-ribiško ladjo in pregledala nje- ru> kajti to nalogo ima oborožene papirje. Ina sjia ZN. Skrbi ga, kako bo Vse to je očitno proti medna- preredil prebivalstvo v večjih rodnemu pomorskemu pravu, mestih, kajti hrane je začelo Zainteresirane države bodo se- primanjkovati na mnogih kra-veda odločno protestirale. Ker jih. Povrhu je povsod prevlada-pa protesti ne bodo dosti zale- ]a nesnaga, ki ji bodo sledile po gli, bo ravno tako postopanje stari navadi velike epidemije, ruske mornarice rodilo tako na- j Kdo naj se bojuje proti epi-pet mednaroden položaj, kot ga demijam? Manjka zdravnikov, še nismo imeli. Ne smemo nam potrebovala do $300 milijo lov. Upa, da bo dobila polovico >d Monetarnega fonda in od za-)adne Evrope, ostanek pa iz A-nerike in Kanade. Načrt je lep, ima pa samo eno napako: Monetarni fond preso-a vsako valutno stabilizacijo čisto po kapitalističnih vidikih, Kdorkoli hoče dobiti denar od ^jega, se mora ukloniti stališču fonda. To bo moral storiti tudi hito. Da mu ne bi bilo pretežko, naj vpraša generala Franka v Španiji, ki mora tudi iti skozi to šolo. Začel jo je pred Par meseci in je še ni končal. V tej šoli je pa dosti prostorji za °ba diktatorja. Sovjetski diplomat izgnan kot vohun USTA: MIXON - ROCKEFELLER i,z C,euei;^ V CHICAGU-UP BREZ UPA! okoi.ee Castro ne bo iztisnil iz Moskve dolarjev! HAVANA, Kuba. — Castro ie Prodal Hruščevu 700,000 ton sladkorja, toda veliko cenejše, kot bi ga bil lahko prodal Ame-rtki, ako bi bil pameten. Pa ne sarno to. Hruščev mu ne bo plačal sladkorja z dolarji kot Ame-Hkanci, ampak z ruskim bla-Samo 25% vrednosti bo Plačano v dolarjih. Kakšno bla-S° bo Kuba dobila iz Rusije, naj '8re pa gledat v Irak. Tam so se bitro naveličali ruskih kakovosti ______________ _ Belgijski so zbežali, ZN pa se- reč pozabiti, da se je Amerika daj na hitro roko uvažajo zdrav-spustila v prvo in drugo sve- njke iz Izraela. Ravno tako beži tovno vojno tudi radi tega, ker }z dežele ne samo še zadnji 0-Nemčija ni spoštovala načela stanek tujega kapitala, ampak svobodno plovbe na visokih mo- tudj vsi tehnični ih trgovski iz- rjih. ‘1 vedenci. Mnoga podjetja so za-^ ------o------ pria vrata, brezposelnosti je od' Vlada Združenih držav je za- Kampanja je bila vseeno dneva do dneva več. htevala takoišen odhod t»j- precej draga I Vse t0 bi utegnik> roditi nov nika poslaništva ZSSR v NEW y0RK N Y — V val državljanske vojne, kajti Washingtonu, ker je bil lavnem fttanu’ demokratskega bivša armada, ki je obstojala iz vpleten V vohunstvo. predsedniškega kandidata sen. domačinov, se je že večinoma WASHINGTON, D.C. Dr- J. Kemjcdya trdijo, da je kam- razletela; njene posamezne sku- žavno tajništvo je sporočilo sov-' panja za dosego predsedniškega pine so postale navadne ropar- jetskemu poslaništvu, da je Pe- imenovanja stala nekaj čez mili- ske tolpe. Pri vsem tem pa div-ter Ežov, tretji tajnik poslani- jon. ! '*:Wj ja v notranjosti dežele vojna štva “nedobrodošla” oseba v , To je kljub vsemu precejšnja med plemeni. ZDA in mora zato deželo takoj vsota, vendar predstavlja komaj Misijonarji, ki so pribežali v titi - desetino tega, kar govore o izdat- Evropo in Ameriko, trdijo, da j kih kampanje sen. Kennedya v tako neurejeno stanje lahko traso odkrile, krogih njegovih nasprotnikov. , ja leta in da se škoda, kolikor jo je narejeno do sedaj, ne bo dala popraviti par desetletij. Kdo bo nodpredsednik n? republikanski listi? Med republikanskimi vodniki, ki so se zbrali v Chicagu na konvencijo, ki naj imenuje kandidata za predsednika in podpredsednika še vedno vlada nekako upanje, da bo mogoče pridobiti Nelsona Rockefellerja za podpredsedniškega kandidata. Newyorški guverner je znova tako možnost izključil, sporazumel pa se je z Nixonom o skupnem volivnem programu. CHICAGO, ILL. — Ob svojem prihodu sem na konvencijo republikanske stranke je newyorski guverner Nelson Rockefeller poudaril znova odločno in jasno, da ne bo pod nobenimi pogoji sprejel drugega mesta na republikanski volivnici in da ne bo prevzel podpredsedniških nalog, če bi bil na to mesto izvoljen. Kljub tej tako jasni izjavi vodniki republikanske stranke, še vedno niso obupali. Pred očmi jim bedi demokratska volivnica Kennedy-Johnson, mislijo si, če je bilo to mogoče doseči pri demokratih, čemu ne bi bila mogoča podobna rešitev pri republikancih. Upa- - „ .. .. . nje na tako rešitev jim daje sporazum med Nixonom jn kollc’MlodraS B°glcevic m 1 a' Rockefellerjem o volivnem programu stranke. .rinko Marinkovič. Vsem je vse Rockefeller je na tiskovni kon- potrebno za pot uredila pot. pi- ferenci povedal časnikarjem od- ^a,iit če Nixon ne bi mqgel v vo- sarna Hollander. Srečno pot ločno koi nekdaj gen. Sherman, htvah pioti Kepnedyu zmagati, hn zdrav povratek! da imenovanja ne bo sprejel in je odgovoril: ■ *----0----- Nova tožba radi graditve mostu čez Rocky River CLEVELAND, O.—Nov most čez Rocky River, ki bi izboljšal dohod v mesto z zahodne strani, je spet v nevarnosti. Najprej je njegovo graditev za več A se s in en t— Danes je 25. v mesecu, kot večina društev pobira asesment! Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala nocoj od 6. do 8. v šoli sv. Vida asesment. Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala nocoj od 6. do 8. v šoli sv. Vida asesment. Preko morja— Pretekli četrtek so odpotovali z ladjo v Slovenijo Mr. in Mrs. Joseph Kosher in Miss Evelyn Kuhar, z letalom pa naslednji dan Louis Valiant iz Akro-na, katerega oče je odšel tja v maju in je tam zbolel, Drago-Ijub Jakovljevič, Milovan Ni- da ne bo prevzel poslov, če bo izvo’jen. Sporazum med Nixonom in Rockefellerjem o programu Newyorean je sklical tiskov- “Mislim, da ima zelo dobre izglede, toda po mojem ima Rockefeller boljše!” Benson je izjavil, da njegove besede ne pomenijo nobenega indorsiranja newyorskega gu no konferenco komaj nekaj ur ^ v e m er j a pred glasovanjem na po objavi poročila o razgovorih konvenciji in dodal, da ne bo , med Nixonom in Rockefellerjem |delal aktivno ne za imenovanje |let zavrla ob č 1 n a. Lakewood, v New Yorku v petek zvečer in v soboto zjutraj. Na tem razgovoru je bil dosežen med obe- sedaj pa je vložena nova tožba Ameriške .oblasti da je imenovani skušal dobiti le. talske posnetke vojaško pomembnih krajev v Združenih državah. Njegovo delo na tem področju so več mesecev pazljivo zasledovali. Baje je zbral že več fotografij, za katere je plačal skupno cikali $1,000. Načrt za zbiranje teh fotografij je izdelal že pred njim sovjetski pomorski ataše v Wash-ingtonu V. Glinsky, ki pa je ZDA zapustil že pred enim letom. Gasolin se je podražil CLEVELAND, O. — Gasolin se je v soboto pri večini družbah podražil za cent pri galonu. Tako stane “običajni” 32.9 cen- j CHICAGO, 111. — Na to vpra-tov, boljši pa 36.9 centov. 1 žanje še Nixon ne bo mogel dati Nixona ne za Rockefellerja. Največ izgledov ima Lodge |v imenu davkoplačevalcev Lake-j- .. Na splošno trdijo, da ima naj- wooda, ki naj gradnjo zopet ža- rna republikanskima vodnika več izgledov za imenovanje za vleče. sporazum o volivnem progra-'podpredsedniškega kandidata Ko je vrhovno sodišče Ohio mu. Program obsega 14 točk in Henry Cabot Lodge, zastopnik pred nekaj tedni končno odločuje po svoji vsebini dosti libera- ZDA pri Zdr. narodih. Javnost lo v korist gradnje mostu, je bi-len. Poudarja potrebo po okre-'ga pozna po njegovih debatah v Jo splošno prepričanje, da bodo Pitvi oboroženih sil, da bodo kos(Varnostnem svetu in v gMvmjmost skoro začeli graditi, vsakemu položaju v splošni kot ckuipščini ZN, kjer se je ponov-tudi krajevnih vojnah. Zavze-'no meril z zastopniki Sovjetije. ma se za bolezensko zavarova-l Ker Rockefeller noče izdati nje ostarelih, za hitrejšo rast SVQjih namenov in ciljev, visi- Mladi braici mestne knjižnice r ves,taisk™mcs,u mn- So. Sen! Goldwaterju ,z AriZo- k‘ J,h m ma'0-. ^ “nhower rajo !ifer plačevati izposojene se Zdi program preliberalen1 b' “ *'?*' r“d f d]a"Je- »alnino, vendar jim jo knjižni-in je napovedal, da bo na kon-'8” Anderso-b.arJi Mpisujej<, na hranilni kar- . na na niPrtnvn mnpma knnvpn- K vi PREMIJE ZA VARČEVANJE Zastopnik Sohio je izjavil, da je podražitvi vzrok premajhna ponudba surovega olja. Ta trditev je malo čudna, ko je vendar splošno znano, da je trenutno na svetovnem trgu olja vseh vrst več kot dovolj. odgovora prav do zadnjega dne nominacij. Vse namreč zavisi od tega, kako se bo na konvenciji obnašal njujorški guverner Rockefeller. On je prvi, ki bi lahko kandidiral za podpredsednika, pa pravi, da noče. venciji nastopil proti njemu. BENSON: Rockefeller najboljši! WASHINGTON, D. C. — Po- šest v bližnji knji- na, pa njegovo mnenja k°nven- tmičiek. cija sigurno ne bo vpoštevala. Ko zbirakc tako zbere Dober kandidat bi bil tudi se- mar]t sj lahko ^ ^ nator Morton, ki bi verjetnoLarni kupi knjigo. Ijedelski tajnik Ezra' Taft Ben- zmagal Pri glasovanju na kon- ------,,---- son je v soboto izjavil, da je po venciji, ker je sedaj ravnatelj '7 Do oil njegovem mnenju za republi- stranke- Mortonu pa kandida- ^^CldlTjc? l/tolc kansko stranko najboljši kandi- tura ne diši preveč. Ve namreč, sklad nok dat Rockefeller Ko so ea vora- da bi moral pustiti senatorsko PLEVELA , . po . dat Kocneieuer. tvo so ga vpra . g _ ..._____;1 Leonarda C. Hanna Jr. je no- Ob začetku republikanske konvencije v Chicagu CHICAGO, 111. ______ Republi- vencija izglasovala. Z njegovo ba iti z duhom časa in imeti več kanske konvencije niso bile ni- taktiko niso zadovoljni vsi ti- razumevanja za . moderno soci-koli tako živahne kot demokrat- ’ sti, ki so na strani podpredsed- , alno politiko. Imajo celo svojo - w„vcllv.ail g^g Stranka pozna več disci- nika Nixona, nezadovoljni so pa organizacijo, ki javno nastopa ' 1 m sedaj prosijo ameriške i ,ma ^ strn;jeno orga. /tudi Rockefellerjevi prijatelji, v korist Rockefellerjevi kandi- ^rmc, naj se zopet pojavijo nainizacij0 g tem pa ni rečeno, da vsak iz svojih razlogov. ' daturi. Jezni so pa, da njujor- rgu v Bagdadu. | np zna organizirati navduše-1 Rockefeller se je s svojo tak- ški guverner noče priti s pravo v bo Castro pregledoval ra'jnja To je dokazala pri vsakem tiko zameril vsem vodilnim re- barvo na dan. Upravičeno se o sladkorju, ki ga ie Pro‘' nastopu sedanjega predsednika publikancem. Eisenhower se bojijo, da se mu bo na konven-a Moskvi, bo videl, da je od (Eisenh0werja. ;jezi nani- ker kritizira sedanjo ciji godilo tako kot Stevensonu: am dobil samo okoli $9 milijo-j Letoš - ' republikanski kon- zunanjo politiko in pomanjklji- dosti simpatij, toda malo gla-°v. Ako bi bil prodal jsto ko-1^.. ^ napOVedovali pravo vosti v narodni obrambi. Nixon SOv. cmo v Ameriko, bi bil dobn mrtvilo prav do zadnjih dni. E- ga ne mara, kfer Rockefellerjevi , Da je Rockefeller oprezen, se ta,.J88 milijonov. PnmerJava | dino govor predsednika Eisen- pristaši neprestano trdijo, da lahko razume. Zna politično ra-l iteVilk bo hitro sPame °' howerja naj bi dal povod za “Nixon ne more zmagati.’” To čimati in ve, da dežela ni tre-a kubansko javnost, morda | ^ hnrnpiše manifestacije. so stare trditve, ki so na pri- nutno za republikance. Demo- sa celo Castra, ako P°zm)- vendarle nekaj političnega živ- kandidature. Republikanska Johnson imata dosti upanja, da Ijenja, poskrbel bo zanj njujor- stara garda 'ga ne mara, ker ji Zmagata na jugu v vseh drža-ški guverner Rockefeller, ki je je preveč “liberalen.” Bj bili vah razen v Virginiji in Floridi, ob Atlantskem oceanu pa v mesto, pri tem pa utegnil zgu-jbiti tudi mesto podpredsednika, ■ ako bi demokrat.ie zmagali. Mož ! se ne žene preveč za kandidaturo. | Ostalih kandidatov ne manjka. Značilno je, da se pri iska- na 1. 1964, ko bodo izgledi lahko veliko boljši. Rockefellerjeva politična ra- čunica je tudi računica vseh o- nju kandidata za podpredsedni-stalih republikancev. Vedo, da ha nikjer ne omenja potreba po je zanje ravno New York izred- kandidatu, ki pripada katoliški ne važnosti. Ako bi tam zrna- skupini. Morda na to mislijo sa-gali, bi lažje prenesli poraze v mo za kulisami in imajo tam CHICAGO, IH. — Repubhkan Leonarda C. Hanna Jr. je podelil Case Institute of Technology milijon dolarjev za dovršitev nove knjižnice v University Circle campusu. BULAWAYO, Juž. Rod.—Oblasti so morale poslati dve četi belega vojaštva v črnski predel mesta sinoči, ko se policiji ni posrečilo vzpostaviti reda in miru. ški guverner Rockefeller, ki je je preveč nueraien. kj dih Vremensk . med tem postal tudi stari oče, kar zadovoljni, ako bi demokra-ako si ne bo zadnji trenutek kaj tje prevzeli Rockefellerja in jim premislil. dali v zameno na primer sena- Rockefeller je v marsičem po- torja Byrda. Najbolj mu seveda doben demokratskemu Steven- nasprotuje desno krilo republi-sonu. Ne dosega ga sicer v bo-- kancev, ker vidi v njem pogubo gastvu idej in dobrih šal, zato za strnjenost v republikanskih ‘ pa skoraj presega v taktiki. Ni vrstah, ’ . —čno, toplo in soparnejše. kandidat, noče biti kandidat, pa Rockefeller ima namreč v aJvišja temperatura 85, naj- vendar vsi vedo, da bi sprejel stranki dosti prijateljev, pose-ia 65. ri r a z š i r j evanju njihovega lauka, prosto pot in vso prilož-lost, da pograbijo vse, kar po-ele, drugim pa smrt in pogin, la ta način hočejo “oprati” mo-gane vsemu človeštvu in u-tvariti b r e z p ravno družbo, irez vsake duhovne, gospodar-ke, politične in kakršne koli ruge svobode. Tudi nekateri drugi državni-;i hodijo okrog s čudnimi in irav nič krščanskimi in pravič-imi gesli. Moti se vsak, kdor lisli, da je nemška nadutost za edno izginila. Le nekaj prilike i je treba, pa se bo jutri poja-ila. In na Vzhodu niso brez položnih političnih ambicij. Azi-a je postala za ves svet zelo .evarni vulkan. , ali družbe' nuditi zanesljivo za- nos^' T ščito in varnost onim, ki take * pRI NAS V MINNESOTI, . . . r-ivi iN-n-o ^ domove kupujejo. vodi in je najmočnejša farmar-j ______q______ sko-delavska stranka So v °-. Naklaaa jugoslovanskih rta stranka^ker I ,TSivtS število volilcev je med farmarji jugoslo- in de ovci. a j v ruge ’ vainsikjb listov v povprečju na- posebno v vzhodne države na. p0]jtika 292,172, Borba Unije pa filozofija te stranke ^ 264 Večernje novosti 111,-ne sega, ker tamkaj so volilci, ^ Dalo g() ^ Vjesnik 33^35, ki pripadajo v vrste drugih VovorTi li 7n ftan n-dohndie-strank. Iz tega razloga tudi se- Večernji list 70,030, Oslobodje- ----------- „ nje 62,968. Pobjeda 11,775, Nova nator Humphrey s svojim pro- Maikedonija 27,440, Madjar szo gramom ni imel in nima po dru- 29,86?, RUindjija 5,419, Voce del gih državah posebnega vpliva. popolo 2,785, Komunist 213,183, Je pač še vedno tako, da Vzhod Mladost 94,372, Rad 95,994, Slo-ima svoj poseben vpliv na obe bodna Dalmacija 19,276, Dne-stranki. Podpredsedniško mesto vnik 27,922, Glas Slovenije 7,288, že prepuste zapadu in jugu, to- Novilist 7,692, Večer 39,084 in da prvo mesto pride vedno ali Ljubljanski dnevnik 23,900. Milwaukee,' Wis. — Spoštovani g. urednik! Prejel sem Vaše obvestilo, da mi ta mesec poteče naročnina. S priloženo denarno nakaznico bo poravnana spet za eno leto. Novice pridejo do nas, ki smO precej oddaljeni od Clevelanda, res že “stare”, kot pravijo nekateri, ki iz tega razloga nimajo naročene “Domovine”. Je pa že sama zavest, da svetovne novice prečitaš lahko tudi po slovensko, vredna naročnine! Poleg tega izvemo, kako žive Slovenci po drugih naselbinah tu in drugje po svetu. Prav tako imamo radi potopise in povesti. Božjega blagoslova Vam in vsem, ki sodelujejo pri dnevniku, želi Jakob Modic .1 * Montreal, Canada. — Upam, da me zaradi te kratke zamude ne boste črtali iz sežnama naročnikov. Zelo bi pogrešal vsako številko lista, katerega vedno težko pričakujem in v katerem vedno najdem zanimivih novic. Posebno všeč so mi romani in povesti, kot tudi Vesti iz Slovenije. Pozdravljam uredništvo in vse čitatelje! Ludvik Lončar Eveleth, Minn. — Cen jeno uredništvo! Tu Vam pošiljam naročnino še za eno leto. Z listom sem zadovoljen, najraje pa čitam povesti. Junakinja iz Štajra je zelo lepa in zanimiva povest. Vem, kje je Admont, kjer je bila doma. Jaz sem delal v tistih krajih pri brzojavu. Nikoli pa nismo dolgo ostali na enem kraju. Admonta ne bom vse življenje pozabil, ker sem prav tam tako težko zbolel, da sem moral iti v bolnišnico daleč v Leoben. Dve uri sem se vozil z vlakom. Takrat so bile bolnišnice le v velikih mestih. To je bilo leta 1912, pa se vsega še prav dobro spominjam. Prisrčne pozdrave vsem! da so enkrat v noči merili cesto v Bezuljak, Dobec ali na Kož-Ijek in na ves glas gospodarili za bodoči teden. Doma pa, saj veste: “Uh, si se že spet nacejal in si se. Ob vse bomo, saj vidim.” Navadno je gospodar povedal svoje mnenje s kratkim stavkom: “Tiho, stara, če ne ...” In sveta tihota je nastala v hiši. Se reče, tam po kuhinji so to sveto tihoto bridko občutile kozice in ponvice, lonci in piskrčki. Drugo jutro je bil pa gospodar prvi pokonci. Iz vodnjaka ali korita si je natočil korec vode, ki ga je spravila zopet v normalni položaj. Pripravil je voz ali kaj drugega, oglaj-štal vprežno živino in ko je prišla dekla ali kdo domačih z važnim ustnim izročilom: “Mati so rekli, da pojdite jest,” je bilo vse pripravljeno za delo tisti dan. Mati so nekam bolj trdo postavili na mizo veliko skledo zelja in žgancev in po prvih za-jemajih je začel gospodar razkladati. kaj bodo delali tisti dan. Mati, ki niso navadno jedli z družino, ampak kar v kuhinji nekaj gredoč pobrali, so vse dobro slišali in dobro se jim je zdelo, da je oče tak razumen gospodar. “I, saj ni napačen,” so sprejeli konkreten predlog, “včasih mora pa tudi med možake.” Vse je bilo pozabljeno in vse odpuščeno. Tako je šlo od tedna do tedna, iz leta v leto, dokler niso naše korenine izmučene legle in se odpočile za zmerom. Domači gospodarji so prišli k Cencu pa šele po večernicah ali pa šele zvečer. Če so zavili k Cencu namesto domov, je bilo tako redno, kot amen v oče-našu, da jih je prišel kdo klicat k večerji. Če je prišla ona, to je žena, je že v veži spraševala: “Ali veste, če je naš notri?” Pa ki ga je lahko slišala na drug konec vasi. Povedali so ji, da je in boječe je stopila v gostilniško sobo, polno dima in vso prepojeno duha po vinu. Pri vratih je obstala in krotko gledala proti mizi, kjer je njen razkladal svoje gospodarske razmere, (dokler jo ni ugledal, ali ga je pa sosed sumi s komolcem: “Ti, klicat te je prišla.” Ozrl se je proti vratom in z veliko težavo (v danih razmerah namreč) razločil svojo boljšo polovico, ki je skrivala roke pod predpasnikom, ki ga je bila nekoliko boljšega pripasala. Pa ji je vpil: “Hej, Urška, moja Urška, les pridi, boš pokusila tegale, ki ga toči Cene. Saj ni dosti prida, pa kaj bomo.” Gospodinja je pridrsala do mize, kjer ji je mož napravil prostor,. “Domov pojdi večerjat,” je rekla, “vse bo postano.” “Bova že šla domov, doma ljudje mrjejo,” je vpil njen. „Na, pij, saj si ga potrebna. Vidite,” je vpil čez mizo, “to je pa moja Urška. Take gospodinje je ni, vam pravim. Pa za-stopiva se, da nikoli tega, kaj, stara. Veš, včasih si sitna kot breja mačka, ampak pridna pa si, ti rečem. Za devet drugih. Le potegni ga, le, saj nima kosti.” “Domov bi šel,” je ona skromno pripomnila, pa bi ga nikoli več ne pogledala, če bi jo res ubogal in takoj šel. Kar njemu dobro dene, tudi njej ne škodi, si je mislila in pomočila ustnice v kozarec. Čez čas se je začel on odpravljati domov. To odpravljanje je trajalo navadno vsaj eno uro. Pa še enega bomo, je bilo navadno rečeno. Bom pa ^ še jaz dal za enega, je menil | sosed. In potem je on rekel: ja, zdaj bova pa zares šla in nista šla, pfej ne, da so se odmajali vsi. Srečen, ki ga je prišla žena klicat, da mu je pomagala do doma, ga doma lapo sezula h1 ; spravila v posteljo, i Ni bilo tako vsake nedelje, ampak kadar se je pričelo, se je nekako na tak način končalo ' pri nas, pri vas in pri ongavih po naših vaseh. FRANCE BEVK: STRAŽN1 OGNJI Popotniku se zdaj ni več mudilo. Sedel je na bližnji kamen in vprašal mirno: “Nož brusiš?” Ne,” je odgovoril voznik. “Saj vidim,” je dejal popotnik. “Če vidiš, zakaj vprašuješ?” “No, da . . . Cesta je samotna in časi so taki, da ni varno potovati brez opreznosti in orožja.” imenovati ne znam.” “Romar?” ‘IKakor hočeš,” se je popotni izogibal jasnega odgovora. “Romar, ubežnik, izgnanec, spokornik.” Voznik se je ozrl v popotnikov obraz. Trdota se mu je me-čila na licu. Veliko sočutje s popotnim se mu, je budilo. “Kaj pa si storil?” Popotnik je molčal dolgo. Mu- JULY t > i ■ i r $ I 2 3 4 5 6 7 8 9 » II 12 13 I« IS 16 17 18 19 20 21 22 23 X 25 26 27 28 29 30 KOLEDAR društvenih prireditev AVGUST 7.—Dramatsko društvo LILIJA priredi na farmi sv. Jožefa na White Rd. SLOVENSKI DAN. 29.—KOROTAN priredi piknik na farmi sv. Jožefa. OKTOBER “Mhm!” je dejal voznik, obr- čila ga je želja, da bi se do dna 2- Banket državne konvencije SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd. 15. —Pevski zbor TRIGLAV priredi v Slov. domu na 6818 Denison Ave. plesni večer. 16. —Edward Kenik poda samostojen koncert v SND na E. 80 St. pod pokroviteljstvom Društva Mir št. 10 SDZ. Začetek ob štirih popoldne. Po koncertu igra L. Hrovatov orkester. 22. — Oltarno društvo fare Ma- rije Vnebovzete priredi družabni večer v šolski dvorani. Začetek ob sedmih. 23. — Pevsko društvo SLAVČEK poda ob 3:30 pop. v novi dvorani pri Sv. Vidu svoj jesenski koncert. 30.—Pevski zbor PLANINA priredi v SND na 5050 Stanley Ave. na Maple Heights ob štirih popoldne svoj jesenski koncert. NOVEMBER 6. — Glasbena Matica poda ob 20-letnici obstoja Verdijevo opero Traviata, ob 3:30 pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju. 27. — Moški pevski zbor Slovan poda Jesenski koncert v AJC na Recher Ave. Pričetek ob 4. uri popoldne. Srečna Andora nil rezilo in gledal, če je nož za- razodel.. Razmišljal je, ali naj dosti oster. “Razbojnikov je več vozniku zaupa ali ne. Po raz-k°t poštenih ljudi.” mišljanju je izpregovoril: Popotnik je spoznal, da se je '“Storil sem nekaj, kar bi ne brusaču nekoliko razgibal jezik, bil smel storiti.” zato se ga je upal vprašati. “Kaj?” “Kam se pelješ?” Naglo, kratko vprašanje je “Za nosom.” popotnika potegnilo za seboj: “In kam gre tvoj nos?” se po- “človeka sem ubil.” Potnik ni dal ugnati. “Človeka?” je dejal voznik z “V Vipavo,” je odgovoril voz- glasom, ki ni izražal prevelike-nik obotavljaje se. ga začudenja, kakor da je to ne- Popotniku se je vzradostilo kaj običajnega v tistih časih. Srce- ■ “človek, ki sem ga ubil, ni bil “Baš prav si mi prišel. Vzel človek, bil je hudič. Le eden bi-016 boš na voz.” ričev je bil še hujši kot on. Pred “Ne vzamem te.*' domačimi so me hoteli do nage- t , Popotnik je pomolčal. Voz- ga sleči, da me tepejo . . . Niti Slovenski dijak, ki je obiskal tekom pocitmc Andoro, ma-nik je obrisal rezilo ob hlače, očetu se nisem dal tepsti.” lo državico na meji med Španijo m Francijo v Pirene- vteknil nož za pas in se odprav- Voznik se je ozrl preko rame jih, je napisal za tržaško Demokracijo tole zanimi- Ijal. Popotnik je dejal: na popotnega in ga prodirno VO poročilo. ‘‘Torej me ne vzameš na voz?” premotril. Ves se je stresel in Po španskih cestah neredko ‘Ne-’” se hitro spet obrnil proč. srečamo vozila z mednarodno Odgovor je bil kratek, da bi “Bil je torej birič?” je vPra- evidenčno tablico “AND” — An-51 krajšega vrag ne bil izmislil, šal skozi zobe. dora. Prav te tablice dražijo Ves čas sem ti sledil. Vpra- “Hudič, ne birič, sem ti re_ siovenskega študenta, ki so mu sal sem po kakem vozniku, de- kel!” hribe že rojenice podtaknile v JaH so mi, da je pred menoj in Voznik je v tistem trenutku zibelko in mu toliko časa ne dajo da počasi vozi.” izgubil vajeti, konj je stopil na miru, dokler jo z avtostopom ne “Če bi zdajci ne bil počival, kraj ceste, voz bi se bil kmalu potegne proti Pirenejem. Pusto-bi me vendar ne bil dohitel.” prevrnil pod njo. lovščima se mnogo ne razlikuje “Tvojemu konju vsa čast! “Hoj!” je vzkliknil potnik. “Ti od današnjega ipooitniškega pobrisal sem jo za teboj, da me me boš še ubil.” tepanja koderkoli po Evropi z bolijo noge in se mi kri cedi iz Voznik je udaril po konju, po- edino razliko, da s pomivanji žuljev. Radi hvale božje se me L^i je nemiren. Njegove oči, ki krožnikov in podobnimi zasluž-usmili. B0g h bo povrnil.” 50 se bliskovito ozrle po potni- ki na tej zemlji ni kruha. Prej “Grajski mi bo povrnil s pa- ku, so bile drugačne kot poprej, se prerineš dalje z beračenjem bro,” se je voznik odpravljal da-l “Zbežal sem,” je dejal popot- kot s poštenim delom. ]je. Lik. “Nič ne vem, kako je do- Pirenejska državica šteje vse Popotniku so se veselo zasve-|ma T.p trv sem medtem iz-lSa skupaj 6500 glav, javnemu lile oči. vem, KaKo je ... .Le to sem medtem iz-Iga. skupaj , vedel, da je trideset srebrnikov (prometu pa je prepuščenih me “Beneški zlat imam. Po poti razpisanih na mojo glavo. Tri- W kot 3300 avtomobilov. Ti kie ali v Vipavi ga izmenjam, Lset srebrnikov, kakor za Kri- avtomdbihbi morali v deželi, ki 1 „ • -„1 premore samo dve za motorna stusa, se je smej . vozila urejeni cesti, saj je država Vozmk je mokaL Lkoraj za polovico manjša, od Čujes, n ese sre rni ov . j Tržaškega ozemlja, povzročati razpisano najnojo g avo. e I najhujše prometne težkoče. Pa zdajle zvežeš in izdaš, trideset | ^ Avtomobili “AND” Sv°je plačilo dobiš.” Te besede so voznika zganile, ^a je pomislil. Poslednjikrat je Premeril popotnika in zinil: Sedi na voz!” ___ Potnik je sedel na vreče. Pa-1 srebrnikov dobiš.” llc° je bil jih ne. . dirjajo namreč po vseh evrop-pustil na mestu, saj “Nisem lakomen denarja, je ^ cestah _ in celo v Trst vča_ Je ni več potreboval in le v voznik udaril po konju m se m sih zaide Uapotje bi mu bila. Nlorda pod vtisom beneškega I zlata ali radi dolgočasja se jej v°znik otajal: Ali si iz Vipave?” Sem,” je pritrdil popotnik. Popotni se je sprva ustrašil I Priznanja. Pa je pomislil: z §raščino ne drži. Pošten je. Ni Se ga bati. po kaka obrabljena ozrl,- cestna barka. Vsi ti številni av- “Nocoj je čas,” je bilo P0?0!' tomobili vedo o svoji domovini niku na tihem že žal, da se je to- ^C)re mait0> z najvišjim držav-liko razkril. “Jutri me ne ko Lbn dovdljenjern so se vtihotapi-več.” [i v deželo. V Franciji so avto- Voznik je bil na te besede ti- mobili v primerjavi s španski-ho. Ta tihota je popotnika ne- rni cenami zelo poceni. Člove-koliko vznemirjala. Cez dolgo ku, ki si je .v Franciji kupil av-časa, ko je konj stopil počasne- tomobil, ni prav nič težko tem, da se je prizibalo na andor-ska tla. Vozilo kaj hitro zapusti gostoljubno deželo, saj je z andorsko evidenčno tablico oproščeno na španskih cestah vseh taks. Take so navade v Andori. Pa je še več drugih. Srečna dežela! Upravljata jo kar dva državna poglavarja — in oba sta tujca. Eden je vsakokratni predsednik Francoske republike, drugi pa vsakokratni škof španislkega mesteca Urgel. Današnji andorski gospodar general De Gaulle prejema na leto 960 frankov apanaže. Španec pa samo polovico tega zneska, zato pa še po šest lepih andor-skih pršutov, po šest hlebcev an-dorskega sira in po ducat koko-košk. Večkrat so že predlagali v andorskem parlamentu zvišanje plače državnima poglavarjema, ali ljudiska volja je bila drugačnega mnenja. Končno Andora ni Amerika in andorski kmetje niso magnati. Kadar ministrski predsednik cb večernih urah sklicuje ministrsko sejo svojih 24 ministrov v Dolinsko hišo, ičiasa della Val, poteka tako državno dejanje z vso neprisiljenostjo in preprostostjo. Ministrski predsednik j ta. kmečki izbi. Kadar ministrski predsednik razpravlja o kakih načelnih državnih vprašanjih, se morda pokaže potreba odpreti državni arhiv in pregledati stare urbarje. Ob pomanjkanju jeklenih blagajn hranijo državne spise v solidni hrastovi omari, ki ima šest ključavnic. Vsaka izmed šestih občin čuva po en ključ. Če na seji ni prisoten eden izmed šestih občinskih zastopnikov, sejp odgodijo. V Andori s časom ne skoparijo. V častiti j evi omari je med drugim spravljen dokument iz 1. 1293, s katerim sta Francija in Španija zajamčili Andori neodvisnost. Zelo važno je tudi varstveno pismo iz leta 1810, v katerem se oznanja, da bo Francija vzela v zaščito andorske Ka-talance na južni strani Pirene-jev, kadarkoli bi jih kdo ogražal 'in ne glede na andorsko državno geslo: “Samo dotakni se me, če imaš korajžo!” Od časa do časa pobirajo v Andori tudi davke, vendar se pri tem delu ne potijo. Z davki plačujejo vojsko: dvanajst orožnikov, kolikor jih premore dežela. Policijska sila je naravnost orjaška. To je tudi potrebno, saj je Andora tihotapsko središče, domovina brezdomcev in pomembna tujskoprometna zanimivost. Tujcem je treba včasih natančno pogledati na prste in jih izkomplementirati iz dežele, če postajajo nadležni. Domačinom pa je policija nepotrebna. Vsi prebivalci se med seboj poznajo in to zadostuje. Zato so pred kratkim predlagali, da bi državno ječo, ki jo sestavlja ena sama miniaturna sobica, oddali v najem, ker je tako in tako vse leto prazna. Njen zadnji prebivalec bi moral biti neki gorjan, ki je nekaj skuhal — nobenega tihotapstva, tihotapstvo ni kazaiivo — in bi moral Odsedeti 14 dni. To delo bi o-pravil čez nedelje, da ne bi po nepotrbenem zamujal časa. Ko se je kot dogovorjeno prvo, soboto zvečer prikazal, je našel ječo zaklenjeno. Jetničarja ni bilo od nikoder, ministrski predsednik je’v hribih kupoval živino, pravosodni minister pa je okajen dremal v gostilni in ga ni bilo mogoče priklicati k nastopu službe. Obsojenec je zmerjal vse po vrsti, saj je moral predelati kar precej dolgo pot. Naslednjo nedeljo so ga amnestirali in zadeva je bila urejena. Andora ima tudi svojo lastno radijsko-oddajno postajo. Edina napovedovalka ima po zatrdilu strokovni akov najbolj zvočen glasek med vsemi latinskimi napovedovalkami romanskega sve-Imenuje se Carmen del prav tako zelo aktiven. Kmetov in pastirjev ne nadlegujejo z davščinami. Strankarstva v Andori ne poznajo. Zunanja politika se omejuje na spretno izigravanje Španije proti Franciji in narobe. V tem so si Andorci prisvojili dragocene izkušnje. . . Pisemskih znamk, ki so po drugih miniaturnih državah važen vir dohodkov, Andorci ne tiskajo. Po notranjosti razdeljujejo pošto brezplačno. Kdorkoli že vzame pismo s seboj. Zunanjo pošto oskrbujeta oba zaščitna patrona, zato so za mednarodni promet v obtoku francoske kot španske poštne znamke. Počasi pa se romantika le umika civilizaciji. Glavno Andora Ja Vieja, ki šteje komaj 1000 prebivalcev, ima kino, variete, nekaj gostiln in celo en nočni lokal — vse seveda samo za tujce . . . Podjetni Francozi se zanimajo, da bi iz tega gorskega gnezda ustvarili letovišče in organizirali tudi zimski šport. Vse to bi državici prinašalo denar in tudi nemir. Hiša naprodaj Tridružinska z garažo za tri kare. Dober dohodek. V dobrem stanju. L a s t n ik prodaja za $11,800. Mr. Kaucnik IV 1-1042. (149) MALI OGLASI Hiša naprodaj Lastnik prodaja posestvo z dohodkom, blizu cerkve Marije Vnebovzete, 2 stanovanja in 2 sobi, vse opremljeno. Samo $13,-900. Kličite MU 1-5046. (140) Divan in stol naprodaj Dobro ohranjen divan in stol za dnevno sobo sta naprodaj na 1541 E. 41 St. Euclid, Ohio 5-sobna hiša, zaprta veranda spredaj, plinski furnez, velika lepa kuhinja, dvojna garaža, lot precej velik, blizu cerkve sv. Kristine. Vprašajte za Mr. Mil-mesto ner. BETTY HANSEN REALTY 819 E. 185 St. IV 6-2130 (141) Hiša v najem Odda se 8-sobna hiša v najem na E. 103 St., blizu St. Clair Ave. $65.00. Sprejmemo otroke. Blizu katoliške šole. Kličite po 7. uri zv. FA 1-0313. (144), ■ ...• ') - *0» ■ * $14,900 Lepa stara hiša, prostorne sobe, 3 spalnice, polna klet, nov plinski furnez, garaža, velika kuhinja in jedilnica. Aluminum siding, blizu Waterloo Rd. Zidan bungalow blizu E. 185 St., dve spalnici na prvem nadstropju. Predeljena klet. Lot ima več dreves in vrt. Hiša je v odličnem stanju vseskozi. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (140) in vsi njegovi številni člani ka- Monte. Postaja oddaja samo gra-bineta opravljajo svoje delo mofonsko glasbo, prenaša pa tu- V blag spomin TRETJE OBLETNICE ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA LJUBLJENA, NIKDAR POZABLJENA SOPROGA IN DRAGA MATI Josephine Radina ki je zatisnila svoje mile oči dne 25. julija Draga soproga in ljuba mati, tri leta že počivaš v grobu’. Prebridka je žalost polnila srce, ko smo za vedno izgubili Te. Zopet smo Te obiskali, kjer počivaš Ti sedaj. Bog daj Tvoji duši blagi, srečno večnost, sveti raj. Žalujoči ostal!: LOUIS RADINA, soprog VIDA ZAK, hči HERMAN, sin Cleveland, Ohio, 25. julija 1960. brezplačno. Njegovo ekcelenco predsednika vlade še kar dobro preživlja mala trgovinica, ki je odprta vse do pozne večerne ure. di reklamo, ki donaša deželi kar lepe denarce. Neko podjetje, ki se je namestilo ob reki Balira, plačuje državi visoko davščino in je, se je voznik znova ozrl in njim prekoračiti andorsko držav- Zamudniki na ministrskih sejah j tudi edina cigaretna tovarna, ki <