LctO Vili, St, 42 („JUTRO" XVI., Si. 250 a)
ponedeljek 28, oktobra
Cena 2 Mu
w^av i.^atvo bjuwjajui, tviuuijeva ulica &. — relefon št. 3122 3123 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen* ourgova ul — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. i. — Telefon šL 190.
Podružnica »Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-srartnerta.
Ponedeljska izdaja
„Življenje In svet"
Uredništvo:
LJubljana: Knafljeva ulica 5. Telefcm it. 3122. 3123. 3124. 3125 to 312*
PonedeljsKa irdaja »Jutra« izhaja vse*' ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebej tu velja po pošti prejem ana Din 4.-, po raznaSaJ-db dostavljena Din 5.- mesečno.
Maribor: Uosposka ulica 11. TelefOB št. 2440.
Celje: Strossmayer jeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p<. tarifu.
POGAJANJA v ZASTOJU
Ker se Lavalu še ni posrečilo najti primerne osnove, ki bi bila za vse sprejemljiva, so zastali razgovori med Rimom, Parizom in
Londonom
Zadružni kongres
V Jugoslaviji ie 7*000 zadrug, ki imajo nad 900.000
članov
Rim. 27. oktobra. A A. DNB poroča: T'pi, da bi bilo kmalu konec italijansko-abesinskega spora, postajajo čedalje slabši. Italijansko javno mnenje ne za-uoa več tendenčnim poročilom iz angleških virov, ki govore o diplomatskih pogajanjih. Po mnenju italijanskih krogov so ta poroč;ia posadka voiilne agitacije v Veliki Britaniji.
Addis Abeba, 27. oktobra, o. Abesinski merodaini krogi pravijo, da abesinska vlada še ni Dreiela uradnega poročila o stališču Ve'ike Britanije o najnovejšem mednarodnem položaju. Abesinski vodilni krogi so mnenja, da bo Velika Britanija tudi *T bodoče ostala pri svojem dosedanjem zadržaniu in izrekajo glede teea svoie zadovoljstvo. V ostalem pa so abesinski rrerod ijni krogi zelo rezervirani in ne daieio iz^av o posameznih dogodkih. Se1 osno pa izjavljajo, da abesinska vlada zdaj ne bi mogla več snreieti takih predlogov, ki bi jih bila še pred meseci prav rada proučila. V ostalem oa abesinska vlactn ni predela še nobenih ро;.'ос;1 uradnega značaja o mirovnih predlog'h. Vsa obvestila ima samo iz tujih listov. Zato o teh predlogih ne more povedni svoxga mnenja. V sedanjem trenotku bi bili ti predlogi, če bi prišli z uradne strani, nesprejemljivi.
V okolici abesinskega cesarja zatrjujejo, da bi bil v najskrajnejšem primeru pripravljen odstopiti Italiji provinci Ogaden in Danakil, v nobenem primeru pa ne bi pristal na odcepitev pokrajine Tigre, kjer je stara abesinska prestolnica. Boji se namreč, da bi ga vrgli s prestola, če bi žrtvoval nekdanjo prestolnico in najsvetejše kraje Abesincev. Na drugi strani je abesinski cesar mnenja, da ne bi mogel riskirati umik? svojih čet, ne da bi prej prišlo do odločilne bitke. Abesinska olemena bi smatrala za izdajstvo, ako bi se morala umakniti brez boja. Zato je za začetek mirovnih pogajanj neobhodno potrebno, da se najprej umaknejo Italijani z abesinskega ozemlia, dokler pa se to ne zgodi, ne more biti govora o umiku abesinskih če:, niti o mirovnih pogajanjih.
London, 27. oktobra. A A. »Press Association« poroča, da je predsednik francoske vlade Laval obvestil angleško vlado o »poizkusnih predlogih« za rešitev abesinskega spora, ki so mu jih stavili z italijanske strani. Podrobnosti teh predlogov ni mogoče izvedeti. Agencija pristavlja svojemu poročilu, da je angleška vlada pripravljena proučiti vse mirovne predloge, vendar pa obenem naglasa, da pri tem ni mogoče odstopiti od stališča, ki ga določa pakt Društva narodov. Gotovo je, da angleška vlada ne namerava iznremeniti svojeea stališča glede sankcij tako dolgo, dokler bo
trajal spopad v Abesiniji.
Diplomatski poročevalec Reuterja javlja, da je v Londonu prav malo upanja za mirno rešitev spora. Tudi najnovejši predlogi za sklenitev miru z italijanske strani, ki jih je sporočil Laval, niso zadovoljili angleških političnih krogov. Ti predlogi naj bi se sprejeli v celoti. Ker pa abesinski cesar odklanja pogajanja tako dolgo, dokler bo Italija na abesinskem ozemlju, Anglija ne more proučiti nobenih predlogov, ki bi omogočili Italiji, da obdrži pokrajino Tigre.
Nemčija in Amerika
ostaneta nevtralni
Ne bosta se pridružili sankcijam, ustavili pa bosta izvoz orožja in munieije v vojskujoče se države -
Washington, 27. oktobra. AA. Vlada USA je danes poslala Društvu narodov svoj odgovor. Po mnenju Havasovega po. ročevalca je ameriška vlada povedala v tem svojem odgovoru mnogo več, kakor pu je svoj čas izjavila, ko je izbruhnil ita_ lijansko.abesin.ski spor. Odgovor je hkra. tu nekak poziv k miru. Havas poroča, da so se že teden dni vršili med ameriško in angleško vlado zaupni razgovori in da je angleška vlada obljubila podpirati na bodoči pomorski konferenci ameriško sta. lišče. Angleška vlada se bo uprla zahtevi japonske vlade. Prav tako bo odklonila razpravo o tonaži ladij nad 35.000 ton. V odgovoru naglasa, da motri ameriška vlada z zanimanjem posamezna in skup. na prizadevanja, ki naj ohranijo medna, rodni mir in skrajšajo vojno. Ameriška vlada je sklenila izvajati strogo nevtral. nost. Zadevni zakon je bil sprejet z na. menom, da bo mogoče točno opredeliti zadržanje Amerike v sedanjih izjemnih dogodkih. USA se bodo ravnale strogo po
Politični položaj
Beograd. 27. oktobra
V krogih blizu vlade dr. .Stojadinoviča nmtre bouoci lazvoj ponitičnih dogodkov z največjim mirom. Zadnjemu glasovanju v Naiodni skupščini je bil namen pospešili proces ustanovitve Jugoslovenske radiiKalne zajedniee ne le med ljudstvom, temveč tudi v Nerodni skupščini. Spričo napada združenih heterogenih elementov v skupščini je J ugcslo venska radikalna zajed niča pokazala svojo ž:vljenjsko silo d tem, da je takoj po-krenila močen protinapad. V par dneti se je v poslanski klub JRZ vpisalo že 140 narodnih poslancev. Ta vpis ni bil podoben prejšnjim, ko so se poslanci vsakih 15 dni vpisovali in ко йо izstopali iz raznih klubov. Z vstopom v ta klub so se vpisali tudi v stranko.
To pot ni šlo za opredelitev v korist osebnosti, marveč za pristop k točnemu političnemu in socialnemu programu. Poleg po^ slanskega kluba Jugoslovenske radikalne zajedniee. ki mu predseduje Dragiša Cvetko vič, narodni poslanec in bivši min.ster, obstoja še naprej poslanski klub večine, ki mu je predsednik Stevan Jankovič. Zato je treba k številu poslancev 140 dodali še druge narodne poslance, skupno 30 do 40. ki bo d, j podpirali sedanjo vlado ostajajoč v večinskem klubu, ki pa iz raznih vzrokov ne smatrajo za umestno, da bi se pridružili JRZ. Okrog vlade dr. Stojadinoviča ce na ta način nahaja solidna in homogena skupina poslancev JRZ. To je jedro in središče Narodne skupščine. Kot tako bo odločalo o j načinu in smeri nadaljnjega dela v Narodni skupščini
Ali je torej mogoče sodelovanje vlade dr. Stojadinoviča in sedanje Narodne skupščine kot celote? Izjave, ki jih je dozdaj o tem dal predsednik vlade, so izražale jasno njegovo željo, da nadaljuje svoje delo : Narodno skupščino. Na nove volitve, ie izjavil dr. StojadinovČ. ni mogoče iti brez novega volilnega zakona in brez dovršene organizacije velikih strank. Dozdaj ni ne eno ne drugo končano. Tega ni bilo mogoče storiti v kratkem roku štirih mesecev, odkar obstaja vlada dr. Stoja din ovira. Vrb tega odpadejo v ta г&к še parlamentarne počilnice.
t z vsega tega izhaja. da 00 netočne govorice. ki so krožile te dni. kakor da je vlada dr. Stojadinoviča nameravala povzročiti razprtijo pri izvolitvi predsedništva, da bi s to razprtijo dokazala nesposobnost sedanje Narodne skupščine češ da ni sposobne nadaljevati svojega dela. V vladnih krogih pa obratno neprestano naglašijo, da je predsednik vlade tri dni pred volitvami
v .Narodni skupščini odkrito izjavil v svojem znanem govoru, da preouSüa vlada vprašanje predsedstva Narodni skupšč ni, da ga sama uredi. Radi naših ustavnih predpisov dr. Stojadino.vič ni mogel dati nobene druge izjave. Zaradi tega glasovanja od 20. oktobra ni mogoče vezati na vprašanje razmerja vlade napram skupščini. To razmerje se bo razčisflo, ko bosta vlada in skupščina prišli v neposredne sfi-ke pri predložitvi zakonsk-h predlogov in pri glasovanju o njih. Posamezni min stri .so že pred dnevi izročili Narodni skupšč ni več zakonskih predlogov v razpravo. Prišli bodo še novi zakonski predlogi. Tedaj se bo pokazalo, ali je mogoče nadaljn e delo sedanje Narodne skupščine ali ne.
Dotlej pa vlada nima povoda, da bi iz-prcmenila svoje prejšnje stališče na p rim Narodni skupščini. Med nadaljnjim delem Narodne skupščine bodo prišli na dnevni red politični zakoni. Od teh je posebne važnosti volilni zakon. O tem zakonu nameravajo vladni krogi izvršiti na širšo konzultacijo. Glede tega zakona obsto ata v g'avnem dva nrzora. Eni so za volilni za ken z okrožnimi listami, drugi pa se hočejo vrniti k sreskim kondidaturam. V progih JRZ se pa uveljavlja novo stremljenje, in sicer to, naj bi se kandidati ne vezali z esebami, marveč z gotovo pelit čno siran-ko, ezirema političnim programom. S tem bi bile okrep'jene v^nke stranke, preprečili pa bi kandidature poedincev ali disiden-tov.	' V.
Delo za organizacijo JRZ se bo nadaljevalo z največjo energijo med ljustvom. S tesni li sodelovanjem med izvršn m odborom in poslanskim klubom JRZ bo postalo delo na terenu še p odne jše. Z narodnimi poslanci je stranka dobila falango ze'o energičnih organizatorjev in propagatorjev. Za enotno in složno organizacijsko delo stranke jamči in skrbi že sam izvršni odbor, v katerem njegovi štirje člani z g. Acom Sta-nojevičem na čelu vedijo celokupne posle z največjim soglasjem in sporazumom.
Iz vsega tega sledi, da je razvoj notranjega po'ozaja med nami usmerjen v pravilno fmer normalizacije političnih razmer. usmer'en k demokraciM in k v?rstvu državnega in narodnega ed!nstva, Glav;e smeri so že jasno začrtane. Prav tako pa tudi cilj. Sanvo. to je realno. Vse dru-'o spada v fantazijo. Jugoslovenski narod, ki je po svoji naravi realist, pravijo v krogih blizu vlade, se bo kmalu prepričal, kakšna je stvarnost in kje je bodočnost ter se bo temu primerno tudi opredelil.«
duhu pariškega pakta in drugih pogodb o ohranitvi miru. Ameriška vlada se po. služuje vsake prilike, da moralno vpliva v korist miru po vsem svetu in da sode. luje pri tem cilju z vsemi praktičnimi, sredstvi svoje zunanje politike. Omenja nato razne pakte in naglaša. da nalagajo ti pakti osem narodom velike odgovorno, sti. Noben narod ne more odobravati za_ držanja tiste države, ki svojih obveznosti ne izpolni-
Pariz, '27. oktobra. A A. Havas javlja: Današnji »Ordre« priobčuje izjavo, ki jo je dal državni kancelar Hitler francoskemu novinarju Brugnonu. Hitler pravi v svoji izjavi med drugim:
Politiko, ki jo vodi Francija v italijamko-abes'ifkem sporu., ob<3?,.lujem<\,	se do-
slej Nemčija nikakor ni mešala v ta -spor. je verjetno, da bo Nemčija v primernem trenutku poklicana, naj posreduje. Z državama, ki sta v vojni, nočemo prekiniti nobenih trgovinskih stikov, da pa dokaiemo svojo ljubezen do miru, ne bomo pošiljali ne eni ne drugi stranki nobenega orožja.
Francija za odgoditev
sankcij
Opozorite svoje znance na ponedeljsko
izdajo „Jutra"!
Ženeva, 27. oktobra. AA. Francoska vlada je obvestila generalno tajništvo Društva narodov, da je pripravljena izvajati gospodarske sankcije, kakor jih je predlagal sankcijski odbor v svojih predlogih številka 3 in 4. Izvajati jih bo začela z dnem. ki ga bo določil koord'nacijski odbor na svoji seji dne 31. oktobra. Francoska vlada pa prosi, naj bi ji koordinacijski odbor dovolil štiridnevni rok za zadnje priprave.
Položaj na bojiščih nespremenjen
London, 27 oktobra. AA. Ke"ter poroča: Italijansku-abesinsko vojno označuje po stiren tednih dejstvo, da ni nobenih odločil-ndi dejanj. ULe sovražni vojski molčita. l'ač pa se zbirata druga proti drugi, ne da bi se spopadli, italijanske čete generala de Bona ne ooao napredovale proti .Viakal pred novembrom. Kas Sejuni je v lembieuu s loj-ши možmi. Bolj na levo do sudauske meje sta ras ivasa 111 ras Jeluburu s 100.U,(j in s 40.000 vojaki. Pri Edaga-Hamusu je proti Italijanom postavljenih 20.OOO Abesincev. Zadaj za temi so Abesinci zbrali veliko število vojakov pri Debrataboru, Sakoti in Desiju.
Na ju/.iiem bojišču uporablja general tira-ziaui uozdaj samo vojake domačine, imenovane ducate. (jeie generala üiaziauija stoje na trli od uola do oohotla. toocui nalivi ovirajo njegovo prodiranje. V popolno tajno je ovito gioanje tistih lö.OOO vojakov, večinoma domačinov, ki jim poveljuje general .Manotti. la oddelek je začel prouirati skozi Danakilsko puščavo in je zavzel gorovje .>iusa Ali. Keuterjev poročevalec v Asniaii smatra, da je Kaiafo zapadno oa Danjereja padel zato, ker so italijanske čete zavzele Da-njerej. Italijanom naklonjeni sultan Olodin-le zasleduje sovražnika, ki se umika. Njegovo prodiranje je ustavil poglavar Haaret badil- V tej bitki, ki se je končala s porazom Abesincev, je bil Hamid üadil ranjen. Sultan Olodinle je nato krenil proti Kalati s tako nagli 111 pohodom, da je popolnoma presenetil oranilce te trdnjave ui jo zavzel "tez odpora. Na ta način so se Italijani polastili giavne ločke, ki obvladuje razsezno pokrajino, v kateri sta skušala, ras DestU in ras Nasibu utrditi svoje postojanke.
Novi krediti
za vojne ladje
Rim, 27. oktobra. AA. Reuter poroča: Danes je izšel kraljev dekret o izrednem kreditu 404 milijonov lir. Kredit je namenjen gradnji novih vojnih ladij in modernizaciji starih. Ti izredni izdatki bodo razdeljeni na finančna leta 1935 do 1938.
Osijek, 27. oktobra, o. Tu se je vršil danes po včerajšnji letni skupščini Glavne za_ družne zveze danes Zadružni kongres, ki je bil zelo dobro obiskan Kongresu je pred. sedoval notranji minister dr. Korošec, ki je bil včeraj ponovno izvoljen za predsednika Glavne zadružne zveze Kongres je otvoril s kratk m nagovorom, v katerem je očrtal važnost zadružništva pri urejevanju gospodarskih razmer. V imenu kmetijskega ministrstva je pozdravil kongres načelnik Vladimir Vujinovič. nakar je imel inž. Štrajkovič predavanje o zadružništvu dr. žavnih nameščencev. Sledila je daljša raz. prava o sanaciji Saveza hrvatskih celjač. ških zadrug, nakar je bila sprejeta daljša resolucija, ki ugotavlja, da je v Jugosla. viji 7000 zadrug, v katerih je včlanjenih nad 900.000 zadrugarjev. Kongres je po. drobno razpravljal o težavah kreditnega
zadružništva in zahteva, da se izdajo pri. merni ukrepi za obnovo likvidnosti kre_ ditnih zadrug. Osmuje naj se Zadružna banka, kateri naj država zasigura potreb, na sredstva, da bo mogla uspešno podpi. rati kreditne zadruge, čim pre naj se iz. dajo primerni ukrepi za sanacijo vseh ostalih zadružnih panog. Pospeši naj se likvidacija agrarne reforme tako. da bo. do agrarni naseljenci čim prej postali last. niki zemlje. 50 odstotkov posojil koloni, stem naj se odpiše, ostanek pa naj se od. plača v državnih papirjih po nominalni vrednosti. Proračun kmetijskega ministr. stva naj se poviša tako. da bo moglo pra. vilno vršiti svoie naloge. V pogledu sank. cij naj se zasliši tudi Glavna zadružna zveza. Resolucija je bila soglasno spreje. ta in s tem kongres zaključen.
Ktaez-namestiiik ~ v Londonu
London, 27. oktobra. AA. Danes ob pol 2. je stalni angleški državni pod. tajnik za zunanje posle g. Robert Van_ sittart priredil v svojem domu kosilo v čast Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginje Olge.
Opozicijski shod v šabcu
Beograd, 27. oktobra, o. Danes je bü V šabcu tabor " združene opozicije. Govorili s« vsi trije voditelji srbijanskega dela opozicije Ljuba David0vič, Joca J0vanovi<-in dr. Dragoljub Jovanovič. K<>t zastopnika dr. Mačka sta nastopila njegova odposlanca dr. čelan in dr. šol. Ljuba Davido-vič je v obliki desetih narodnih zapovedi orisal zahteve združene opozicije. V svojem govoru je tudi sporočil, da se bodo v kratkem zopet sestali v Zagrebu voditelji izvenparlamentarne opozicije in sestavili svoj program. I?r. š<il in dr. Celan sta zborovalcem sporočila pozdrave »1 r. Mačka"
Konferenca
zobnih tehnikov
Beograd, 27. oktobra, р. V prostorih Zveze privatnih nameščencev je bila dane« konferenca zobnih tehnikov, ki so razpravljali o svojem materielnem in socialnem položaju. V resoluciji, ki b0 dostavljena merodajnim činiteljem zahtevajo, da se strogo izvajajo določbe zakona o zaščiti delavcev, glede zobnih zdravnikov in Zobnih tehnikov. Končno zahtevajo pravico, da po položenem izpitu lahko dtvar-jajo zobetehnične delavnice.
Huda eksplozija v japonskem rudniku
Tokio, 27. oktobra о V enem največjih japonskih rudnikov, v Kuoku se je pripetila velika katastrofa. V času, ko je bilo v enem izmed razsežnih rovov na delu okrog 200 rudarjev, je nastala strahov'ta eksplozija metana V hipu je bil ves rov porušen in velik del rudnika v plamenu. Vsj poizkusi, da bi rešili zasute rudarje, so bili brezuspešni. Do sedaj so izkopali 60 strahovito rezmesarjenih trupel, kojih indentitete sploh ni mogoče ugotoviti. Nobenega upanja ni, da bi estal le eden izmed zasutih rudarjev še živ.
Pred krizo
španske vlade
Madrid, 27. oktobra. AA. Havas poroča: Splošno mislijo, da bo kriza vlade, ki jo pričakujejo za prihodnje dni, samo delna. Na mesto Lerrou.\a bo prišel Cantos, takisto radikal. Verjet n je, da bo zapustil kabinet tudi prosvetni minister Rocca. Na podlagi poročila anketnega odbora j« minister za javne gradnje odstavil nekaj visokih uradnikov.
Proslava čsl. narodnega praznika v Beogradu
Beograd, 27. oktobra, p. Na svečan način je bil danes proslavljen češkoslovaški narodni, praznik v spomin osvobojenja češkoslovaškega naroda. V prostorih JC lige je bila svečana matineja, ki so se je udeležili najodličnejši predstavniki. Poleg češkoslovaške kolonije in zastopnikov zveze JC lig so bili navzoči tudi zastopnik Nj. Vel. kralja general Božič, zastopnik vlade finančni minisrter betica ter ves diplomatski zbor. Zvečer je bil na češkoslovaškem poslaništvu velik sprejem.
Zagonetka zločina v vlaku
Gluhonema 13 letna Katica Srčec razmesarjena
Zagreb, 26. oktobra
Zverinski umor 13 letne gluhoneme Ka. tiče Srčečeve, ki so jo našli razmesarje. no ob progi, je kriminalna senzacija, ka_ kršne so pri nas hvala bogu redke. Kati. ca Srčec je bila umorjena med postaja, ma Božjakovina in Dugoselo. Pri obduk. ciji je bilo ugotovljeno, da ni postala žr_ ^ev pohotneža. Zato je za preiskovalne organe tem večja uganka, kakšen je bil vzrok, da je nedolžno gluhonemo dekletce dohitela tako strašna smrt. Katica se je sleherno jutro vozila iz Vrbovca v Zagreb, kamor je prinašala mleko in zahajala v šolo za gluhoneme. Ko se je v petek zju. tra j kakor običajno podala na kolodvor sirota pač ni slutila, da bo v vlaku posta, la žrtev nasilja.
Zloiin je bil storjen v klozetu vagona П. razreda, dekle so našli razmesarjeno ob progi. Bila je še živa in so jo jadrno pre. peljali v zagrebško bolnišnico, kjer pa je popoldne izdihnila, ne da bi se bila prej še ozavestila- Njetie rane same so priče, vale o grozovitem sadizmu- s kakršnim je zločinec mrcvaril gluhonemo dekletce. Kiozet je bil ves oškropljen s krvjo. Po tleh, po stenah in po umivalniku povsod sami krvavi madeži in cele mlake krvi.
Preiskovalni organi so takoj vložili ves trud, da bi med množico osumljencev po. iskali krivca. Tako orožniki v Vrbovcu kakor policisti v Zagrebu so zaslišali celo vrsto ljudi. Največ črnih oblakov se je nabralo nad železniškim sprevodnikom Gregorjem Cvijo ,ki je star 48 let, ože. njen in oče treh otrok. Kondukter Cvija je mesečno najmanj osemkrat potoval z istim vlakom, s katerim se je vozila Ka. tica. Ко эо ga zaslišali na zagrebški poli. ciji, je odločno tajil, da bi brl v kakršni, koli zvezi z zločinom. Zagotavljal je, da Katice nikoli v življenju ni videl in da je vobče ne pozna. Ta izjava je bila zlasti sumljiva, ker Je Cvija pač moral gluhone. mo dekle poznati vsaj po videzu. Organi kriminalne policije so Cvijo zasliševali do 3. zjutraj, a hladnokrvni mož se nikakor ni vdal In že se je zdelo verjetno, da Je
res povsem nedolžen, ko se je л- soboto ob 10. dopoldne zglasil na zagrebški policij, ski upravi neki orožniški podnarednik. Cital je bil v listih o umoru gluhonemega dekleta. Ni imel pojma, da je kondukter Cvija že zaprt. Podnarednik se je večkrat vozil v iatem vlaku kakor Katica in je nekoč videl- da se je razgovarjala s spre. vodnikom. Gluhonemo dekle je sedelo sprevodniku na kolenih. Ko je orožnik omenil sprevodniku, da se bo dekle najbrž razvilo v lepotico, je sprevodnik dejal: «Da, da- lepa je, čeprav je gluhonema!...» Podnarednik je zatorej prišel policijo opo. zori t na onega sprevodnika. Takoj so pri. vedli Cvijo iz zapora in podnarednik je potrdil: «Da, to je tisti!»... Tako ie torej 'bilo ovrženo Cvijevo zagotavljanje, da Ka. tiče sploh ne pozna Seveda še ni Cviji dokazana krivda na strašnem zločinu, vendar pa se je sum toliko zgostil, da so ga nadalje pridržali v zaporu. Preiskava se vsestransko nadaljuje.
Posebno važno je nadalje dejstvo, da so pri Katici našli majhno beležnico, v kate_ ro si je gluhonema sirota beležila \se svo. je doživljaje. Tu so našli beležko od 6. t. m., da je obiskala svojo teto v" Buconjiče. vi uiici v Zagrebu, nato pa se je sestala z nekim gospodom v restavraciji v Pal. motičevi ulici. Kdo je neznani gospod in ali je v zvezi z zločinom — to skuša zdaj pojasniti zagrebška kriminalna policija.
Težko je verjeti, da bi bil zločin izvršen po kakem naročilu, saj Katica ni bila ka. ka bogata dedinja, in kolikor se ve, tudi ni bila nikomur v breme. Pri obdukciji na Mirogoju s > na glavi sirote našli 10 do 15 ran, zac nih z ostrim predmetom. Ne. katere so zelo široke in globoke, so pa najbrž od stekla razbitega okna. Ker so ob progi našli tudi dekletove čevlje in njeno šolsko torbo, zaključujejo, da je zločinec hotel dekle z glavo skozi okno treščiti iz vlaka, ker se mu sirota ni ho. tela vdati. Pometal je skozi razbito okno njene stvari in nato še svojo žrtev, ki je bila od udarcev že onesveščena.
Delo -Zveze kulturnih društev
Na občnem zbora Je bH podan pregleden obračun
•p
Ljubljana, 27. oktobra.
Pb izredno lepa udeležbi — nayzcscih je bilo nad 150 delegatov — ;ie bil da.-nes redni občni zbor Zvese kulturnih društev v Ljubljani^ malice našega prosvetnega dela: Zbrin^ delegate -n kulturne delavce je toplo pozdravil" predsednik ZKD dr. Albert Kramer. S> pie-teto se' je spominjal umrlega požrtvovalnega delavca v ZKD dir&ktoria Rada Pavliča;' čegar prerana smrt pomenja silen udarec za vse naše prosvetno delo. Zborovalci. ki so' stoje poslušali predsednikove spominske besede, so počastili spomin pokojnega direktorja s trikratnim klicem: Slava:
V* svojih nadaljnjih izva-'an^h re -ie •predsednik dr. Kramer dotaknil tudi r» s'edie, ki iih je za naše kulturno živ-lienie, z^ti za kulturno delo po deželi, jmelo znižanje uradniških prejemkov. Izrekel je nado. da se bedo javni nameščenci. kulturni delavci, ki dobro ved"v. da uživajo s'mcatije iavnosti. ohrani1! kulturnemu življeniu. Zaključil ie s rri-^naniem poslevodečemn podpredsedniku
Baiiču in vsem odbornikom za nii-hovo delo v preteklem poslovnem ietu.
Idefne smemiee ZKD
O ideinih smernicah in bodočem programu ZKD "ie govoril peslevodeči podpredsednik ZKD dr. Stojan Bajič. V A'vcdu je ројат»1 v • o"nih in gmotnih razmerah se razvija f.ase prosvetno delo. Podčrtal je veliko kiiselno preobrazbo v duhovnem svetu, in pa naše gcsneriarske ter socialne razmere, v katerih životarijo naš kmet, паз delavec in uradnik, кэг ve zelo zaden° prosvetno delo. Proti očitku, da vodi ZKD tradicionalno delo tehnične pro-svete. je nagla5«.!, da ima ZKD od vse^a početka jasno izd^'an naciono1ni in kulturni program, ki se zaradi tega ne more menjati ro dnevni^ nri-ikah kako»- mod*», ampak V kot živHnisk1' program našega naroda tako staion kakor je stalen narod sam. ZKD "ie s svoiimi tečaji, predavanji in drueimi prireditvami zsnpob svoio mirnost med narod, vedno Pouda^ajoč moč P2ciona.l-e jugo-cioVenske rr'sM in v:scko rednost naše kulture. V tehn;čnem oogVIu je ZKD sv^ia sredstva stalno izbo'^'s0-va'a in tudi v orgpnizaciiskem pogledu pr'stop;,a k temu. da svo^'e organisiere prilagodi H^ianskim potrebam, zlasti, da de"ent-**ai;zira svoie organizacije z ustanovitvijo kr-aievn'h prosvetnih odborov, ki naj bi osredotočevali prosvetno dalo v svojem okrožiu in nrevz^li del bremen cs"°dn"':ega odbora ZKD. Nagiasil je potrebo tesneišega sodelovanja s posest rimo v Mariboru in potrebo enotne orga-r; zarije vseh jugoslovenskih prosvetnih društev, ki bo edina mogla učinkovito razvijati široko nacionalno prosvetno delo.
Dr. Kramer je nato prečital pismo mariborske ZKD. ki opravičuje svojo odsotnost in pozdravlja občni zbor, že-leč mu najlepšega- uspeha.
Nato je spregovoril dr. Mole kot zastopnik mestne občine, naglašujoč, da je bela Ljubljana vedno imela razumevanje za kulturne potrebe in kulturne organizacije. Prihaja z zagotovilom gospoda župana, da bo tudi v bodoče podpiral stremljenja ZKD, kolikor bo pač v njegovi moči in sam se bo tudi kot kulturni referent mestne občine zavzel za ZKD.
K besedi se je v nastali debati oglasil kot zastopnik kočevskih S1 »vencev delegat Janežič, ki je orisal težavni položaj, v katerem se nahaja naš živelj v Kočevju. Nemci v Kočevju dobivajo denarne podpore iz inozemstva in zato se njihove kulturne organizacije zavidljivo širijo, dočim slovenske le životarijo. Značilno je, da mesto Kočevje nima niti enega- slovenskega prosvetnega ali sokolskega doma, niti ene dvorane na raz-■polarro, kjer bi se lahko shajali Slovenci. Govornik se je iskreno zahvalil ZKD za njeno izdatno moralno in gmotno pomoč in je naprosil, da bi ZKD tudi v bodoče čim bolj podpirala kočevske Slovence.
Predsednik dr. Kramer je obljubil, da bo ZKD storila, kar je v njeni moči. Nato je prečital naslednjo brzojavko, ki je 'bila z občnega zbora poslana Nj. Vel. kralju Petru II.: »Zveza kulturnih društev v Ljubljani v imenu skoraj 400 včlanjenih nacionalnih kulturnih organizacij g svoie glavne skupščine izjavlja Vašemu Veličanstvu svojo globoko vdanost in neomajno zvestobo.« Prosvetnemu ministru je bila odposlana pozdravna brzo^vka z željo, naj podpira strem-Ije^a ZKD.
Nato je podal tajnik dr. Boris Puc pregledno, skrbno sestavljeno poročilo t de1 o vanju ZKD
Pregled prosvetnega in organizacijskega deL
Poslovna doba dosedanjega odbora je trajala komaj devet mesecev. Vkljub temu je bilanca oozitivna. S!ari lepi časii, ko je ZKD še razooiacrala z lep:mi dohodki, ki so dosegali 20(1 ООО Din. so minili in treba je bilo računati z deislvnm, da w se v zadniem letu j ^krčili rw četrtino. -Prva naloear >dbr»ra 'e j torei bila. da je znižal vse osebne izdatke : kakor tudi stroške ъ& vzdrževanje prostorov J za tretjino.
Predvsem »ie dosedanji ortbrsr izvedel v marcu narinnalno-kultnrihi tečaj v Ltubliami, udeležilo ga je 73- tečainikv^v rfSledi>! - ie v maju idejm sredniešr>te*ki 'tečaj s 30 pr^lu-šalci iz srednješolskih zavodov* vse banovine Tečaj je pokazal."d,a je V naši mladini lepo število sposobnih fäladetflrff?: "кТ bodo lahko od Ii «v" "prosvetni delavci, če iih bomo znali primerno pritegniti "V prosvetno delo.
V bodoči bo tirebV ffeč še izvesti več takih tečajev, da se osvežijo vrste ZKD z. novimi miadiim silami.
Menda najvažnejši del programa je ustanovitev posebnih prosvetnih odborov 6 pomočjo tako. imenovanih »obhodov«. Treba je ustvariti S im temnejši kontakt med podeželskimi orgaatzacijemuin osrednjim odborom. Na določene .dneve v aprilu in maju na i bi se v po^amezn-h središčih na deželi vršili sestanki krajevnih prosvetnih pionirjev z zastopniki eentrale. Izvedla na: bi se ^-.^•ти.Ч'ка л. prosvetnem- delu. ustanovile naj bi se po -potrebi < nove podružn сь. razpravljalo naj: bi se o propleijiu stalnih ali potujočih kniižnic in o organizaciji posebnih skupnih kulturnih nastoopov.. Letos so . žal volit e v mo-ju od.g-odile takšne eeetan.ke. a novi odbor bo lahko 'izvedel točno zasnovami načrt.	•
R^ln ;p у a večkrat iz.r4Ž°na želja, da hi ZKD izdajaVi prosvetno knjižico, ki bi izhajala po potrebi in vsebovalo sestavke kul-tn-r>o	crospoda r«.k^-r>oliitična
vsebine. Po_ proračunu bi se knüzica prodaja največ "po 2 Din. Žal ie bil odziv na okromico od stkani organizacij ^oka.j ne-po"clien- Novi od'b^r pa naj skuSn lepo idejo
Erlen naiboli perečih problemov na deželi so. knjilirce. Dennr'a oriman«ku»e n, knjižnice ne more'o	w'iifi om^r t p.'-o kako- je ze'f-M Zato ie ZKD T?ani-z:r~i'a veliko knjižno pkoiio. ki n^i bi z pabivo т<У?<**^-'Ь Vp'iqr delno 17^0-k n i i žn' ^p v cbnieinih ;n revnejših •krajih. deTpo ra n"' bi se «»et»n!Nvilp nove n".*4i.f>če 1'^ii^rn^o Orlbor ie 5° iaknr>ii
noveiših VnÜsr." V; so že • sklad'šfu ZKD in naj i.:h novi Vlbor pravično razdeli.
Osred'nii odb"'- rp na 11 бр'яЬ rnzonavlhl . o neštetih vpr^«am;;b n^nsvetneg-a in orga-nizaciiskega dela. Mareikod ie dal pobudo k nacionalnem prired' tvam in ie ^^odeloval, kjerkoli ie bib niegova готе" že]jena. O г^Ь, [гита rr./>vori i-lfv>i«ov. ki jih ie prišlo v Ljubüano. a	'ih je š'o iz pi-
sarne Zveza šteje danes 3^3 društev .cd tega jih je 129 ustanovnih in 254 rednih. Od 7adn;ega obsnega zbora fh je pristopilo 8, iwtopi.bt pa 6.
Prirei^-nih 'e b;l0 85 predavanj, ki se i'h je udeležilo 14.500 poslušalcev. Najmarbi-vejši je bil Sokol Moste. _ Dramski odsek je društvom na razpolago nrp 'v^em z gledališko knjižnico, k' vsebuje 173 iger z 985 izvod'i in 37 glasbenih pa-rt*"r ter gledališko garderobo, ki obsega komadov. Draimski odsek ie prired;l več predavanj in tečni v Domžalah. S 15. novembrom se bo pa rričel pod vodstvom nrof. šesta pe-t-mpse^ni Hrom^Vi tečaj v T.iubl;'ani.
Knjižnični odsek inv» včlanienih 57 knjižnic. Io' ггртл"Рk» 50 305 кп':<Т V nret^klem letu со kn iižn ;ce izpoo^drile 13.304 čitatebem 35.736 knjig in so dobile na izoosojeva'nini 34.912 Din. Na knüso pride torej povprečno 90 par. — Mladinski odsek bo treba še močno izpopoln,:.H.
Strelovod za vse napade nasprotnikov ZKD predstaviia kinematografski odsek. Vsi. ki z zavist io giledaio n>a uspehe ZKD na deželi, ne najdejo drucrie »madeža« in z občudo-•rania vredno zlobnostio nrikazuiejo filme ZKD ko»t njeno edino kulturno udeistv^v-nje, dasi jim je dobro znano, da nedeljske dopoldanske predstave v k;nu Matice nimajo dirugega n^imena. kakor dobavi jati gmotna sredstva za kulturno delo ZKD na debeli. Odbor ie ponovno razpravljal, da bi pričel igrati filme izkliučno kulturne vs°-bine. toda ponovno ie mora' ugntoviH. da . naš frlmslki trg nima takih filmov v izd-at-ne® meri na zalogi: kar pa ;;'h je. eo s;lo drogi. Ni drugi <ah.™oTii oa <4>Sw=Vo ne nr>-ta.k'b flmov. t-^ko kakor b; ЬПо treba. V f.r«M^Vli sezon,: Ы1о v Linb1 ;ani i^ra-n:h 44 filmov т>г; 208 predstavah. Povprečen ob:'ck ie b:l: 245 gledalcev/
K sklepu se j? tajnik še toplo zahvalil Kr. banski upravi in, mestni občini za pomoč, prav tako tudi" naprednemu tisku.
Zahvala g. dr. Kramerfa
Ker se ni nihče oglasil k debati, je podal blagajniško poročilo dolgoletni b'againik. g. Kari Pogorelee. Delo organizacije je bilo. tudi v finančnem pogledu zadovoljivo. Dohodki ZKD so znašali 158.433 Din, prav toliko pa tudi izdatki.
Prof. Jeran je v imenu revizorjev povedal. da je n?<sel kniige in račune v najlepšem redu. Razrešnica je bila sprejeta soglasno.
Nastala je kratka debata, v katero so poseerli razni tovorniki in iznesli' več aktualnih predlogov, tako glede name-ra-r»ne ustanovitve-- nro^ve+nih okrnžii, g'ed0 izposoiam'a ^edaüsVih ieer itd. О raznih тм-afPrvgih. ki rigi iih društva r»is-r^eno pcš,";o":o сеп+т-яН. bo skopal odbor. Vsa poročila so b;ia z odobravaniem чпге-iöta, prav tako tij^i рго^абтп za ^r5-v.<4jrn'e le*"o Vi тм-р^чпЧолгр P4 б^'' izdatkov in 6Л POO Din dohodkov. Prima.nj-k'^'ai ho krit iz nreb'tka preteklih let.
Pr^d volitvami se je o^^si1 k besedi Јп'г),;<г+рг dr. Krompr. nasrlašu"ioo, da se 7ahvqibi->p /я i-7Vq7!»r»o mu zauoanie za '/тгп. ^о] ni mosfel zahodi r*re7f>T%0Qipn~-.fi svoiih moči vedno t?ko r>04vpč«fi ZK7^ kakor bi to m^falo b;+i
-o	НрЬ no°il "я ovo-"h r^moh
vrV r>od'dr. Вя-ün. Клг pa ne svo'iib do^žnoc1-' i"—VqkOT" Vil -MVJ pnoral. pr^o?	čla ^ri
i'vn nnvpo-a predsednika naid^io moža,
bo la^Vo vp<? ря svoiern гпр«ћ1. S tem, Ло итпякле. se odf,&crnie devu za пя<?пгг>Ьп irp^^o тпщ bo nainri-;o+-in naib'n'bce. če bo moo-pi nod^;-voK vsak pokret- in vsa prizadevanja
Pro£. Fran Jeran —
novi predsednik ZKD
P<x>svetar ljubljanske sokoiskc žape br. Fle°ar se je dr. Kramerju iskreno zahvaljl za dosedanje delovanje.in nato za noveera predsednika prof. F»-ana Jerana. Predlog je bil spreiet z odobravanjem, soglasno. Novi predsednik sc je prisrčno zahva. il za izkazano mu zauoanie. Zagotovil je, da bo po svoji najboljši volji in vesti vršil odgovorno nalogo, tr*rio je pi prepričan, da mu bodo požrtvovalno pomagali vsi vrli sodelavci. Zlasti je požeiel, da bi se nacionalna fron+a koncentrirala v Zvezi kulturnih društev.
V odbor so bili izvolieni di. Stojan Bajič, Jakob Špicar, Drago Pogorele. Franc Marn, Ivan Ton ja, ravnatelj Mirko Gruden, dr. Boris Puc, inž. Slavko Zajec, Božo Borštnik Fran Juvan, inž. Lado Bevc, Ivan Poharc, dr. Branko Verčon, agronom Alojzij Jamnik, dr. Marjan Ahčin. Revizorji: inšpektor Franc Vrhovnik. Miroslav Urbas, Josip Ribičič, namestnika: Dušan" Vevbič Pavel. Borštnik. V razsodišče so bili izvolieni priraarij dr. Aloiz Zaioka- Branko Goslar,• dr. Branko AUtjevič.. dr. Marjan Zaic in d". Janko Kosti. Odlx>r so^o naknadno konstituiral	:
Iz nedeljske kronike
t. i i j'-.
Ljubljana, 27. oktobra.
Po ves teden trajajočem dežju se je ven-daile v soboto zvečer zvedrilo in današnja nedelja je bila prav lep poznojesenski dan, ki so • ga mnogi Ljubljančani izkoristili s kratkim sprehodom na pokopališče, kjer so pričeli urejati grobove svojih dragih za bližajoči se praznik Vseh svetnikov.
V sototo zvečer je bilo v mestu razgibano. na vse strani so hiteli Ljubljančani. Eni k premieri »Mam'zelle Nitouche« v opero, ki je žela prav lep uspeh, drugi pa v kine-matografC kjer so tudf na sporedu razne premiere. Nad vsemi dominira veličasten film francoske produkcije »Vrtinec«, delo nepopisne globine in tragike, ki se vtisne tudi gledalcu globoko v dušo. Elitni kino Matica si je s tem filmom pridobil res eno najboljših del sezone.
Mladina vsega sveta
poje v radiu
Ves dan je Ljubljana z zanimanjem pričakovala prenos mladinskih pesmi vsega sveta iz berlinske centrale. Res se je prireditev začela točno ob 18. po napovedanem programu ter je bila v organizacijskem pogledu kakor tudi »j tehničnem pravi triumf. Nastopali so po vrsti vst mladinski zbori prijavljenih 31 držav, vse tako v vzornem vrstnem redu, da odmori niso nikoli trajali delj nego 10 sekund. Modulacija za vse nastope je šla iz vseh držav v Berlin in potem na vse oddajne postaje, ki so sodelovale, tako da je bil Berlin vedno centrala- Našo državo je zaejopal na tej mednarodni manifestaciji pevajoče mladine pevski zbor Jadranskih stražarjev iz Št. Vi^a nad Ljubljano, ki je zapel dve pesmi. Naši poslušalci n"'so imeli direktnega prenosa, temveč je šla modulacija v Berlin po progi Ljubljana Maribor -— Gradec. Dunaj. Praga — Berlin, nazaj pa čez Berlin — Prago, Dunaj. Wildon in Zagreb v Ljubljano. Zato se je mestoma prenos slišal .nekoliko slabšei saj je proga dolga 2400 kilometrov. Ta te1 lefonska linija je bila ojafena z več lokalnimi ojačevalci in zato prenos često ni bil lako čist kakor bi bil, če bi Sle pesmi direktno iz študija preko Domžal na 13 kilometrov dolgi progi. Nekateri prenosi pesmi so se culi izredno dobro in jasno, celo iz näjbolj oddaljenih kraiev, s Havajskega otočja, iz Se у trne Amerike, iz Afrike, Ла-ponskeritd.. — dobro se *te ?ul tudi Uruguay — prenalan po kralkih valovih.
Pogreb Matevža Hartmana
Oba dneva, kar je počival g. Matevž Hartman v svoji popularni domatiji pri Figovcu na mrtvaškem odru, sta ogromno število vencev in cvetja' ter izredno številni poset pokojnikovih prijateljev, gostov in znancev pričevala, da se je premnogim stožilo do izgubi splošno znanega moža, dasi mu je smrt bila po polletnem trpljenju rešiteljica. Se zlasti pa je pogreb pokojnika pričal o izredni popularnosti in priljubljenosti Figovčevega Matevža, ki je bil vzor poštenjaka, na zunaj hrapava skorja, a na znotraj mehko jedro, mož, ki se je z lastno pridnostjo povzpel do uglednega gospodarja in nedvomno enega najbolj znanih slovenskih oštirjev.
Ko so sredi sončnega popoldne zadnje oktobrske nedelje naznanili zvonovi, da bo Matevž Hartman nastopil svojo zadnjo pot, je bila na Ajdovščini zbrana velika množica. Slovo je bilo tiho in skromno, brez pompa, ki ga pokojnik nikoli ni želel, zato pa tembolj iskreno in prisrčno. Kopica vencev, poklonjenih od strokovnih organizacij, od possmeznih prijateljev kakor tudi od celih družb, je nemo govorila več kakor izbrane besede poslovilnih govornikov. Po blagoslovitvi krste se je razvil dolg žalni sprevod med gostim šnalirjem ljubljanskega prebivalstva, a prišlo je k pogrebu tudi dosti deželanov, zlasti še rojakov iz loških krajev in iz Kranja ter tovarišev gostilničarjev.
Pn Sv. Križu je Matevž Hartman tiho legel v objem domače zemlje, ki jo je srčno ljubil in ki mu bo po dolgih letih skrbnega prizadevanja dala topel počitek.
Smrt študentovske matere Marjane iz cukrame j
šiudentovski materi naših literatov sta
pač bili ga. Polona in Marjanca Kalanora. katerih prva je-preminila že pred Ю leti. dočim drugo polože k mirnemu počitku v ponedeljek nopo'dne 28 oktobra. Njuno življenje je bilo zvezano z življenjsko bor'oo naše proslavljene trojice: Muren. Ketle. Cankar. Pokojnici sta se priselili v Ljubljano iz. CVrkelj pri Kranju in se utaborili v liti h- | ljnncki stari cukrami, kjer šf&'sprejemali v oskrbo največ le revne študente. Ena izmed J
njih» je oskrbovala -gospodinjstvo,--dočim si je druga — največ Marjanpa- -r -trudalju-.-bivo" iskala delovnega zaslužka, 7daj»ta ДШ^ gli bremena, ki • jima "jih'- & denti pomnožena družina.	<
Z Marjaneo Kalanovo odide iz ljubljanskega nemira v Florjanski ubci št. 15 v družbo pokojne literarne trojice zadetji sled staiih, iddalrfih štud6ntovskih niaiiiiid,!kl jiäj ni bilo ležeče na pridobitnih virih " gospodinjstva, pač- pa več na lajšanju gorja,- ki so ga morali prestajati njihovi varovanci ob težkih razvojnih letih. Ga. Tevševa je v soboto pokojni materi zatisnila oči, ki so 85 let strmele ^ življenjsko borbo, vnukinja gospa Kalanova, učiteljica v Cerkljah pri Kranju pa š svojimi otroci — pravnuki zvesto sledi pokojnici na-njenrti trpkih življenjskih potih- Vj}imenu pokojnih literatov trorodni družini — naše sožalje!	' l. L
Koncert Ljubljanske filharmonije — praznik ČSH
Koncert, ki ga priredi Ljubljanska filharmonija nocoj v Unionu je hien drugi sinr-fotiičnii koncert od ustanovitve. Letos pade na '28; oktober dan, ki" je v zgodovini naših bratov- gghoslovako^. na>yečjega pomena, kajti na ta dan je zaživela samostojna, svobodna češkoslovaška republika, naša zaveznica v trpljenju in veselju, v sužnosti in svobodi. Jugoslovensko-češkoslovaška liga ^ Ljubljani, ki predstavlja realno vez med obema našihilr narodoma in po -katere zaslugi se na#i medsebojni odnošaji stalno poglabljajo predvsem na kulturnem polju, bo danes proslavila narodnj praznik naših . bratov s koncertom, na katerega sporedu so najbolj blesteči vrhovi čeških duhovnih velikanov glasbe, ki niso govorili svojega jezika le lastnemu narodu, temveč vsemu človeštvu. Poleg tega je na sporedu naš modernist Slavko Osterc, ki je s svojim mednarodnim ziiaristvom najboljši propagator naše stvari v tujini. Program dopolnjujeta Rusa Borodin in mladi Šostakovič, čigar simfonija je polna sveže sile, ostre ritmike, najčudovitejših muzikalnih barv in nastro-jenj. Orkester vodi naš najboljši dirigent g. L. Matačič. Slavnostni govor bo govoril predsednik JČ lige dr. Egon Stare, ki je bil prav te dni za svoje" zasluge odlikovan z Visokim redom. Ker bo koncert nudil popoln umfetniški užitek našemu občinstvu, ki bo tudi imelo priliko oddolžiti se našim bratom za vso njihovo izkazano zvestobo, prosimo vso našo, glasbo ljubečo in zavedno javnost, da se udeleži nocojšnjega-könieerfei.
Ne kurite za cesto!
t
Prihranite do 48% kuriva, ako si nabav.te
Jug. pat- pusteno-kovinsko brtvllo za okna in vrata
A. Hrlič, Zagreb, Gajeva 20
avtomobilske nesreče
Poročila je človeka, katerega je neizmerno ljubila. Svatbena noč ji je bila neka) božanskega in velikega. Prišla pa je katastrofa, huda avtomobilska nesreča. Ona je ostala nepoškodovana, a on se je ponesrečil in ostal nesposoben... Za njo so prišli težki časi zatajevanja. Njena duševna bol se je razvijala do fizičnega trpljenja.
Srečala je nekega pomladnega dne krepkega in lepega človeka. Izogibala se mu je. v. življenje je zahtevalo svoje. V tej raz-dvojenosti. je pozabila da je žena onesposobljenega moža. Začel se je vrtinec, r demonsko silo jo je zajel val, keteremu ni bila kos. To je vsebina filmu »VRTINEC« ki pravkar teče. v TJ it nem kinu Matici.
prčko nedelje
Maribor, 27. oktobra Slovo štirih častnikov
_ \	**P	"VU ,
Po krasnem poslovilnem večeru, ki jim ga je prejšnjo soboto priredilo Sokolsko društvo Maribor I. v telovadnici mžeeijer^ ske podoficirske šole, je bil sinoči v Kazi. ni zaključni poslovilni večer,, ki ga ;je odhajajočim štirim viSjiim Častnikom prire_ dila tukajšnja oficirska zadruga. V Kazi. ni so se zbrali odlični predstavniki in bilo je med njimi veliko število častnikov ma. riborske gannizije. Krasno uspela odhod, niča je bila namenjena mestnemu povelj, niku generalu S. Hadžiču, poveljniku tu-kajšnje inž. podčastniške šole generalu B. Putnikoviču, pomočniku, poveljnika mari. barskega vojnega okrožja polkovniku B. Stanešiču in poveljniku 32. topniškega polka M. Radovanoviču. V iskrenem oficirskem tovarištvu in strnjeni vzajemno, sti je potekel ves večer, ki je ba zgovorna priča priljubljenosti vseh štirih odhajajočih ne jsamo v krogu mariborskega častni, škega zbora,marveč tudT v vseh maribor
4	-	- ' j .;	-
skih nacionalnih organizacijah. Tople so bile poslovilne besede, ki эр jih spreg^vo^ rili odhajajočim poveljnik .45. pešpolka polkovnik Božo vi č v iimen-ii vsega oficir, skega zbora garnizije, mestni predsednik dr. Juvan, prota Trbojevič, narodni posla, nec dr. Jančič, ravnatelj dr. Tominšek za Naša krila in MASK ter O. Šorli v ime. mi nacionalnih organizacij še zlasti pa JS. V imenu odhajajočih sta spregovorila to_ ple zahvalne besede mestni. poveljnik ge. neral Hadžič ip polkovnik^. Radova_ n°vič. Ko se vsi štire poslavljajo iz Мя_ riboira, jim želimo, da bi obujali na Marij bor kar najlepše spomine Ln da bi bili spričo svojih znanih Sposobnosti in čast. niških vrlin deležni na novih službenih mestih čim najvišjega priznanja.
Proslava češkoslovaškega narodnega praznika
je "bila letos združena s prireditva. mi tukajšnjega češkega kluba. Prosla. va se je vršila v dvorani tukajšnje Zadru. žne gospodarske banke, kamor so prihi. teli polnoštevilno vsi člani mariborske če. ške kolonije, pa tudi mariborski odličniki in številni prijatelji češkoslovaškega na. roda. Proslava je potekla v slikovitem sporedu, v katerega središču je bila izvr. stno uprizorjena predstava -«Falešna ko_ čička». V Narodnem gledališču pa so zve„, Сет vprizorili tridejanko češkega dramati. ka Werner ja 4:Medvedji ples».
SkriVnost se skula razjasniti' я Skrivnostna usoda posestnika Franca-Korošca iz Petrovcev je še vedno za/vita v kopreno. Gre za vprašanje,- kako je pri. šel Korošec v Dravo in kje je denar, ki ga je imel pri sebi, ko je prišel v Maribor. DaneS je ■ prejela" mariborska policija na_ vodilo, kako naj tudi ona pomaga pri raz"
jasnitvi tega zares zagonetnega primera, kakršnega ni bilo v naši kriminalni kroni, "ki že dolgo vrsto let. Cigana Bajca, ki* so ga pripeljali v MfLribor. o čemer je «Ju. tro» že poročalo, zaslišujejo, vendar ui za enkrat nič določnega-	.
- .. я »: üc К *»	'■••. -' tr ■
Odkritje spomenika trpinu A. Kelnariču
Etopoldne-ise je' zbralo na magdalenskem pokopališču preko 1000 ljudi, ki so priso. stvovaii blagoslovitvi krasnega in simbo. ličnega spomenika tako tragično premi, nulaga sibudenškega pomočnika Avgusta Kelnariča. Na pokopališču so se poleg ce. lotnega odbora tukajišnje Narodno stro. kovne zveze, ki je postavila spomenik, zbrali tudi mnogi zastopniki raznih dru. štev.
Točno ob 11. je zaigrala godba tekstil, nih delavcev pod taktirko g. Bračka žalo. stinkO: nato pa je zapel pevisiki zbor «Ja. dran.» nagrobnico «človek glej». Sledile so molitve za rajne, nakar je spregovoril g. Vojska. V izbranih besedah je orisal trp. ljenje Avgusta Kelnariča, ki je postal žr. tev svojega tveganega poklica. Po govoru je razkril spomenik, ki je napravil na vse globok vtis, saj talko nazorno prikazuje pobreško tragedijo. Po blagoslovitvi-, je zbor z&pel -«Vigred». Godba je internirala žalostinko. Ljudje so se vidffio presunjem počasi razhajali. Spomenik je' brez pod. stavka visok 2.10 m, predstavlja doprsni kip krepkega delavca, gledajoiega proti nebu, z desno krepko roko kazoiega v zemljo. Napis v sinji barvi je: «Obtožu. jem... Avgust Kelnarič, 1908—1935- stu. denški pomočnik. Potomcem v spomin- so_ do.bni.kom v opomin... — NSZ.» Spomenik je izdelala domača tvrdka Karel Kocijan. čič, kip je izklesal absolvent zagrebške kiparske akademije I- Sernec iz Košaikov pri Mariboru. Teimelj spomenika tvori simbolični ohroč razdrtega studenca ter razbitin betoniranega oboda.
Strahovalci Slovenskih goric na varnem
V. mariborsko, jetnišnico so pripeljali orožniki danes 5 aretirancev, ki so od le. ta 1933. dalje • izvršili .-nešteto vlomov in tatvin po Slovenskih goricah. Posebno pi_ ko so imeli na zidanice- kleti in shrambe. Svoje središče so imeli v Koreni. Z njimi je prispel v Maribor'tudi silno obširen akt, v" katerem so točno navedene vse nji. hove . tatvine. Aretiranci so 39.letni Franc C., 39_letna Katarina K., 56.letni Pavel' D., 52_letna Marija D. in 39_letni Franc C.
Rdeči petelin
Ogenj je objel gospodarsko poslopje po. sestaika Ivana Klemenčlča pri Sv. Marti, nu pri Vurbergu- škoda je precejšnja, a bi bila še večja, če ne bi bil gasilci s ta. košnja intervencijo omejili :požafa in ga zadušili.
Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d, Zagreb, odd.: Kozmetika
— t — i

vodi v peti skupini
Po včerajšnjih zmagah Ilirije v Ljubljani in Haška v Zagrebu se je vrstni red klubov v V. skupini kandidatov "za ligo spremeni! takole: 1. Ilirija,« 2, Hašk, 3. Primorje,
4. Grad janski	. {
Ljubljana, 27. oktobra.
V	skupinskem tekmovanju smo z našo domačo in z zagrebško tekmo od* bili nadaljnje kolo. prvo v drugi polo* vici vsega tekmovanja. Na sporedu sta bila oba derby=ja, od katerih je zlasti ljubljanski vnesel v naše športne prija* telje nčlcnliko več zanimanja in več živ ljenia. Obisk-na igrišču — tokrat so igrali v' Šiški je bil za današnje pri* Hke kar Dbvoliefi.-Kaj koii v tem smf? slu nadaljevali? Morda bi ši naše šport ne nriiike: ki so prehajale v pravo mi« zerijo. vendar se kako opotno^le?
Današnji sreeanri sta prinesli zmagi belo=zelen;m V Ljubljani in rudečlm v Zagrebu. Položaj v tabb'ci je bij silno napet, razlika med. konkurenti tako majhna, da je moral vsak rezultat bb stveno spremeniti placement. In res. nobeno moštvo ni ostalo na svojem mestu! ...
V	Ljubljani so Ilirijani po premočni igri v drugem polčasu povsem zaslu* ženo pospravili obe točki. Rezultat ie sicer tesen, vendar ga ie dovolj, da jih je spravil na čelo tablice. Črno beli pa so s porazom potisnjeni s prvega na dosedanje ilirijansko tretje mesto.
Zagreb je sporočil malo pričakovano vest, da je Hašk potolkel »purgerje« kar s 3:0. Mala revanša za izdaten prvi poraz! Ta vest je v toliko presenets ljiva, ker se Hašku le redko posreči, da bi odnesel v prvenstveni borbi večne« mu rivalu obe točki. Sedaj pa še v tali* kem razmerju! S to zmago si je vsaj začasno opomogel, z zadnjega mesta je zlezel najvišje, kar je mogel, na drugo mesto.
Po teh dveh dogodkih je ostal polo= žaj slej ko prej zelo zamotan Prilike so nanesle, da ie na čelu tablice moštvo z negativnim količnikom, razlika do zadnjega mesta pa še veri no ne zn^ša •veÖ kot samo dve piki Preostali dve nedelii bosta do ко^гя napeti in ni iz* ključeno. da bo odločitev o položaju prišla šele nrav v poslednjih nrnutah vsega tekmovanja.
По prihodnje nedelje pa je tablica takaf
Iliri iä Hašk
Primorje т Gradjanski
4
4
2 2 1 1
1 0 2 1
1
2 1
9
7:10 12:10 6:6 9:8
5 4 4
3
V naslednjem podrobni poročili:
liMJa : Primorje 2:1 (0:1)
Ilirija: Rožič — Berglez, Luce — Unter-reiter, Sočan. La,h II — Ice, Lah I, Grintal Slapar, Ju«.	•	- '
Primorje: Logar —-Zeml;ak, Hfssl — Kukanja, Zavrl, Boncelj — Janežič, Pupo, Jež, Bertoncelj, Urši 6.
Prilike v ljubljansko-zagrebški skupini so se bile toliko zaostrile, da je zavladal po fenciran interen za drugo poloviefo tega tekmovanja. Doma smo imeli zooet na sporedu domač drebv, ki že sam za sebe »potegne« če že ni drugače, razen tega je bilo vreme zelo ugodno za tako prireditev. Zato je prišlo po dolgem zopet večje število gledalcev na igrišče, bilo jih ie
malo manj ko 2.000.	/ '
Prišli so in so bili dolgo ne glede na opredeljenost razočarani, saj niso imeli prilike gledati niti poštene borbe, še manj kaj prida igro. Koncem igre pa je bila ena polovica vsaj navdušena, druga pa pob' ta in razočarana, taka je pač usoda v nogometnem športu.
Belo-zeleni...
Belo-zeleni so igro tekom druge polovice upravičeno odločili v svoj prid. Sicer je dolgo kazalo, da ne bodo iz te partije izbili nobenega dobička, ves prvi polčas ni potekel v skladu s končnim rezultatom. V obrambi so bili zelo šibki, dovolili so črno-belim štiri neverjetno čiste pozicije, ki bi jih vsak količkaj odločen napad izrabil. Zdi se, da so, spoznali, da jim črno-beli nasprotnik, vendar ni toliko nevaren, v drugem polčasu so zbrali svoje moči in potem je šlo kakor po loju. Napad se* je-vrstil z«t napadom. vsak naslednii bolj nevaren rd prejšnjega: nasprotnikova, obramba je bila kmalu na tleh ir\ Logar, ki se je^ves prvi polčas nemara dolgočasil v svoji Kletki, je imel v drugem delu igre dovolj prilik:, da je pokazal, kaj ume.
Z ostr'm in sigurnim startom so bi belo-zeleni izsilili toHko prednost, da so r.asprot-p ka povsem zbegali, poedine njegove vrste dobesedno zdrobili in kar tako go-po 4arili pn igrišču Res n:so 'meli v napadu samo odločnih ljudi, sicer bi bili mo-ali izbiti iz tolikega napora in tol ke prednosti v polju nekaj več. Za čudo pa tudi pri'ik. resnih in povsem izgrajenih niti ni bilo toliko. Dve sta b'li res «igurni. in ti dve je napad odločno izkoristi!, pri tem pa je tudi ostalo
Kolikor gre belo-zelenim pozitivna ocena, se je treba predvsem omejiti na drugo polovico igre Tedaj so imeli od'ocno premoč v vseh delih moštva. Obramba, ki je sprva igrala izredno nesigurno in skoro ves prvi polčas >plavak«, se je v nadaljevanju igre zbrala, oba branilca sta sigurno odbijala v polje. vratar pa je držal celo enajstkö, več se od njega go-ovo m m^olo zahtevati. Odločno je preokreni'a dogocke v svoj prid srednja vrsta, ki ee je -v drugem polčasu povzpela do ve'i.k? učinkovitosti: nasprotni napad je v svojim odlcč-n'm startom popolnoma zmrvila. tako da ji je ostalo dovolj moči. ki jih je po-svet'la svojemu napadu. Soran je postavil $voje "i partnerje v črno-belem dresu v senco, cd stran?k-:h krilcev je b;l zelo uspešen Unter-Teiter, ki Uršiču ni dal dihati in venomer pošiljal orenose na levo stran svojega napada. Mlajši Lah na v Jane/ičn ni imel takega igralca, ki bi se bilo treba z nj:m mučiti. Napad je bil prodoren po k^lih, leva stran ie bila močnejša od desne. Grn-tnl je vodi svoje d-ob^o in slabo, boli dobro kot slabo, poskušal se ie tudi s streli in je b'l enkrat od'icno usp-šert. Od spfi;k je bil Slapar koristnejši. Lah je bil bo'j š'bka točka v napadu.
In črno-beli...
Črno-beli so igrali v prvi vrsti indolent-np. Ne vsi, ali njih dober del Po rgr:šv>u »so se sprehajali kot nekaki veliki gosnodje. #ki jim je nemara ne^e'rk' usp~h v Zagre-•bu stopil v g'avo. Od,:koval «'e ie v tem pogledu zlasti napad ki 'je. d'k'er je §гЬ spuščal priliko za priliko v nepovrat ko pa je b;lo prepozno in je bila stvar ž^-davnaj zgubi jena, se je tudi napad spomnil,f da «mora pravzaprav igrati.
"Pridružila se mu je. nekaj pozne ie. srednja vrsta. Prvi je popustil Zavri, ki jc v prvem polčasu kolika M'ko zadovoljil Na pomoč mu je priskoči'.'Boncelj,. medtem ,p.a ie b'lo nesp^otnikovo desno krilo prosto «Kuhanja pa Jugu. sploh ni bil. ko?; uhajal mu je po mili voü'i. Tako se je ves drugi polčas prenesla teža situacije na ožjo obrambo, ki se je v teku igre povsem sesula. lipičen primer in dekaz je drugi gol,
ki gre ves na rovaš obeh branilcev. Do kraja je zadovoljil in bil na mestu samo Logar, ki je bil obenem najboljši mož v moštvu.
Igra je bila skoro ves prvi po'čas precej nezaninvva. mrtva, brez poleta IHrijani eo v tem delu igre bili bolj podrejeni, črno-beli pa se niso pretirano potrudi'i. Soloh o igri ne more biti ve'iko grwore.^ Kar je bilo v drugem polčasu po zaslugi belo-ze'enih na igrišču več življenja, in živahnosti, to ni bila igra, temveč gola borba, brez r>o«eb-nih fines, skrajen napor, ki mu je bila dosega cilja edini nampn
Kako je prišlo do 2 s 1
Začeli so belo-zelenj proti soncu, toda stvar preide kmalu v roke črno-belih, ki se prvi zberejo. Nekaj napadov, lepo zgrajenih in točno izvedenih jim prinese nekaj prav sigurnih šans, toda v odločilnem trenutku je ta ali oni prekemoden. enkrat se žoga odbije od prečke. Potern v 13. min. zelo lep Kukanjin prenos, ki pride Ježu točno na glavo in žoga roma neubranljivo v mrežo.
1:0 za Primorje
Takoj za tem je Janežič sam pred golem, stvar je zrela za gol. vendar tudi tokrat, sedaj "že v drugič, Janežič ni dovolj odločen. Doslej so belo-zeleni kaj malo aktivni, od 15. min dalje pa pritisnejo in prenesejo za deset minut igro v drugo polovico. V zadnjem oddelkiiv polčasa si črno-beli zopet opomorejo, v triju izvedejo pregrupacijo — vedno so pregrupacije znak slabosti — toda zamujene pril'ke se ne vrne io, novih pa ni
Po odmoru vzamejo belo-zeleni stvar resnejše v roke. Že v prvih minutah imajo pril'ko toda na strelu je Ice, ki baje ni nevaren. Potem mora Logar s težavo zadržati Grintalov strel, igra se že ves čas pred Logarjem, ki se ne more pritoževati, da ni zaposlen. V 15. min. se črno-beli za trenutek otresejo objema, prenos na levo spravi L7ršiža samega pred gol. toda tudi zadnja prilika gre mimo. Poslej ima Logar čimdalje več. izenačenje visi že do'go v zraku in je Ze'na Dotu- v 19 nun. pošlje S^čnn Juga uspešno naprej, ta centr;ra in Grintal prevzame, »predribla«. kar ie na potu in njegov strel obsedi neubran'jivo.
1:1
Belo-zeleni so zavohali uspeh, s polovičnim se ne zadovoljno, njihov pritisk ne popusti, v 26. min. preigra Slapar Juga na č:sto, njegovega centra ne utegne n;hče zadržati. žogo pobere Ice skoro na črti in ji spremenj smer.
2:1 za belo-zelene in s tem ie rezultat dokončan Črno-be'i se še nadalje obupno branijo. šele proti koncu no asa se jim posreči moč"e'si napad V 40 min. je s:tuaci;a že zrela za izenačenje, toda Luce p-epreči zood:tek z roko, nakar sledi upravičena enajstka. Izvede jo Bonreli tako š;bko da jo Rož'č brez težave obdrži na črti Dos'oi je potekla stvar brez vsakega incidenta, brez n:e-ga pa. kakor da se ni do'o končaH: =icer ni bilo hudega, tor'a sodnik je v p^ed^ad-i ii minuti izkliučil Juga. To ie bil tudi poslednji dogodek.
Sodil ie mesti g. F brisa g. Kapp iz Sarajeva dob'o in zadovoljivo
Hašk: Gradjanskl
3:0 (1:0)
Zagreb, 27. oktobra Pred komai tisoč gledalci se je danes posrečilo Hašku doseči efektno zmago nad svojim lokalnim nasprotnikom in se tako revanžirati za težak poraz (1:61, ki ga je moral spraviti v prvi tekmi enakega naslova.	,
Igiria obeh moštev :je b;la zelo s'aba in korriaj vredm naziva nogometne i<7re. Hašk • je-bil nekotko bo'jši, toda tudi ta rrie-gova prednost \je bi a tako neznatna, da bi ne zadostovala za zma«o n:ti nad pihio-vredninv- moštvom drugega razreda Publika je bila zaradi takšne igre zelo razočarana in po pravici celo ogorčena.
Vodstvi je dosegel Hašk po Finku v 7. min. in tako >e osta'o nespremen'eno do odmora Po odmorti je rže v 2. min. povišal Š-narn na 2:0. št-iri minute pozne'e. na je Horvat z efektnim s t Fe V) m postavil končni rezultat.
-. tTekme je ^OfHl g. Matanč^c v splošnem slabo in na škodo obeh moštev
Kupuj domače blago!
Ostale kvalifikacijske tekme
V Kra&ujevcu Jugoslavija : Radnički 1 : 1
V Beogradu Bask : Žak (Subotica) 5 : г V Novem Sadu Vojvodina : žak (Velika Kikinda) 3:1 V Nišu
Sla vi ja (Skopi je) : Gradjanskl (Niš) г\г- '
Ostale nogometne tekme
Ljubljana: Prvenstvo II. razreda: Svoboda : Korotan 3:1, Grafika — Jadran 4:1, Mars — Sloga 0:0, Slovan — Reka 2:1. Jl-niorsko prvenstvo: Slavija _ Hermes lrl, Mars — Korotan 1:1, Reka — Mladika 2"1, Jadran — Svoboda 1:0- Predtckma k Iliriji
—	Primorje: Ilirija — Herines 1:1. Dunaj: Prvenstvene tekme: V soboto:
WAC — Liberias 3:1, Favoritner АС — FAC 3:1. V nedeljo- FC Wien — Wacker Г>:4, Adinira — Rapid 4:2. Vienna — Sportklub 3:2, Hakoah — Austria 3:1.
Budimpešta: Szeged — Törökvös 1:1, LTj-pest — Soroksar 6:0, Hungarija — Budat'ok 2:1. Ferenczvaros — Phöbus 3:1, III. okrai
—	Attila 6:1, Peč »II« — Salgofcirjan 4:2" präga: DSV Zatec — SK Prostjejov 2:2,
ASK Kolin — Mor. Slavia 1:1.
Milan: FC Milano — Grashoppers (Curili) 3:3.
Trst: Triestina — komb. moštvo kava Debreczina 3-2.
Meddržavne tekme Praga: Češkoslovaška — Italija 2:1 (C O). Tekma za Švehlov pokal, v skrajno neugodnem vremenu pred 15.000 gledalci. Obe moštvi sta bili v vseh delih enakovredni. Vsi goli so padli šele po odmoru, in sicer za CSR v 7. in 35. min. po Horaku. za Italijo pa v ?,Q. min. po Pittu. Sodil je Španec Escartino.
Genova: Italija B. — Češkoslovaška 3:1. Ženeva: Švica — Francija 2:1
ELITNI KINO MATICA
Tel. 21—24
'	1 - Danes ob 4., 7% in 9V4 uri
■P R E M I E В A
- - največjega francoskega velefilm^
VRTINEC
(REMOUS)
Film o človeku, ki je postal vsled nesreče onesposobljen za zakon BOGATO DOPOLNILO.
Železničar nabira točke
Včeraj je doseglo moštvo Železničarja že tretjo zaporedno zmago v tekmah za prvenstvo, LNP — Za Mariborom in čakovečkim SK je izgubil tudi — Rapid
Maribor. 27. oktobra. Pozivajo se klubi, da v roku treh dni Za današnje prvenstveno srečanje je bilo veliko zanimanje, kar dokazuje tudi obisk. Na igrišču Rapida se je zbralo 700 gledalcev, ki so prišli, da prisostvujejo borbi aa-točke med obema starima rivaloma. Vreme je bilo zelo ugodno in igrišče v takem stanju. da sta oba nasprotnika lahko pokazala in razvila vse svoje znanje. Za uod sta igrali obe rezervi pod vodstvom sodnika gospoda Jančiča. Zmagal je Rapid z. 1 O. Točno ob napovedani uri 'sta pa nastopila öba glavna tekmeca. ' ■.
Železničar: Rapid
1:0 (0:0)
Železničar: Mahajnc — Frangeš, Ronjak _ Eferl, Frangeš, Antoličič — Lešnik, Bač-nik, Türk, Pavlin, Lutz.	'5 ^
Rapid: Pelko — Barlovič, Seifert — Fuc-kar, Kraker, Werbnig — Heller. Maric, Bäu-mel, Bodenforfen, Bischof.
Zmaga, ki jo je danes dosegel Železničar, ni Lila lahka, kajti Rapid je dal nepričakovano trd odpor. Tudi se ne more reči, da bi bila po poteku igre zmaga zaslužena,.kajti jprilik za zmago je bilo na obeh straneh precej, dragoceni dve točki rešil za Železničarje s svojo prisebnostjo v 18. min drugega polčasa Bačnik, ki je izkoristil, napako Rapidove obrambe. Poudariti pa moramo; da Železničar ni zaigral tako kakor proti. Mariboru. Pri napadu smo pogrešali precizne kombinacije, v kazenskem prostoru pa se petorica sploh ni znašla. Zdi se, da je napad zopet zapadel v staro napako pretirane kombinacije tik pred golom. V tej formaciji pa sta zadovoljila edino Bačnik in Pavlin, dočim krili nista zaigrali posebno-Hiba je bila tudi v tem. da sta bili tudi premalo zaposleni. Krilce smo videli že boljše, zlasti glede podpiranja napada, zalo pa je bila prav dobra ožja obranita z obema trdnima in sigurnima branilcema. Izkaj zal se je zlasti Mahajoč, ki je držal voč nevarnih žog
Rapid je zaigral z velikim elanom in morda najboljšo letošnjih tekem. Zlasti najiad je s svojimi prodori stalno ogrožal vrala Železničarjev in če ne bj bila vrata tako dobro* zastražena- bi Ы1 rezultat lahko obraten Prav takq kakor Železničarji je ime! tud'i -Rapid -v. UelJ;u najboljšega lupža. ki je s svcjjmi lepimi oaradam^. obvarayal moštvo večjega poraza. Rranjlca;s^a Lila v prvem polčasu odlična, v drugem* sta pa močno opešala in pustila nasprotnikov i\apad preveč blizu gola. .Nied krilci je bil Krakor močna opora napadu in obrambi. V napadu je bila daleko boljša desna stran, ki je imela v Hellerju gonilno moč, toda ves napad ni imel niti enega samega strelca- V prvem polčasu .je igral Rapid lejx) in zmiselno. v drugem, ko so pojemale moči. pa se je moštvo omejilo na akcije posanfeznih igralcev, kar pa ni rodilo uspehov. 1 Igra sama ie bila borba precej izenačenih moštev, izrazit boi za točke, oster, vendar v mejah fairnese, kar je tudi zasluga sodnika g. Jordanft iz Ljubljane, ki je bil strog, objektiven in dober.
Pred pričetkom tekme ј^ predsednik Železničarja inž. Gruden čestital igralcu pav-linu, ki je odigral dvesto tekem za, svoj klub in mu izročil Jepo f4aVjlp. 'f
Službene objave LNPr
(nadaljevanje seje p.o. 23.Х.1935) ,
Naknadno se odobrila д>гц t§kmi „Ja-vornik-Litija. in Reka čez.-Jadran rez. obe 20. oktobra; pozriva se Jadran, da v roku treh dini dostavi postav0 moštva s . tc
tekme.
Verifikacije igralcev:	t. ,
S pravico nastopa 2. novembra	:
za Gorenjca Klinar Franc, Glavič S>tankn; za Grafiko Keržič France; -za Ilirija Ve-rovšek Mitja.
S pravico nastopa 2. novembra 1935, 25. januarja in 25. aprila 1936: za Ilirijo Kogovšek Miloš, Dežman Pavel, Kroupa_ Pavel: za Jadran Doležal Hinko; za Ko rntan-Kr. Golob Rado; za Rapide S.inkovič Ivan; za Rek0 Čeme Dušan.
Verificira se prv. betoma šoštanj-Žalec z dne 20. oktobra s 3 : 0 za Žalec, ker Šoštanj ni nastopil.
K. 0. se odstopi prijava Reke proti Spreitzerju Bojanu.
Protesti Jadrana, Mest in Jugoslavije
se odstopijo s. o. v izjavo.
*
Te službene objave so bile sicer pravočasno v uredništvu, vendar jih iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče uvrstiti v nedeljsko številko »Jutra« — Uredništvo.
Glede vprašanja izstopa iz kvalifikacijskih tekem, ki so ga kakor znano, pokreniii zagrebški klubi oprti na enako stremljenje Sarajevske Slavije in splitskega Hajduka, je zavzel splitski Hajduk načelno stališče. da se bo sodaliz;ral z vsemi sklepi zagrebških klubov, kljub temu pa bo te tekme sedaj odigral do konca. V ostalem zastopa stališče, da na} se -v bodoče ukine serija kvalifikacijskih tekem po sedanjem vzorcu in izpopolnjuje prvenstvo v ligi z izpadanjem enega alf dveh na zadnjih mestih plasiranih klubov. Iz krogov Gradjan-skega se sliši, da namerava klub odigrati sedanje tekme kljub protestom do konca in sta preostala Ie še Hašk in Concordija. ki hočeta izstopiti iz konkurence kar eredi tekmovanja. Menda bo za letos le vse ostalo po starem!
Razpis propagandnega crofscqutrf teka
dostavijo podsavezu savezne izkaznice z odjavami: Slavija za Kogovška M. in Kr0upo р., Sloga-Lj. za Dežmana Р., Primorje- za Goloba R., Doležala H., Iliirija za Gerne D., Svoboda-Mrb za Sinkoviča Iv.
Popravlja se verifikacija Sattlerja Pavla, Svoboda-Lj., tako, da ima pravico nastopa dne i&. oktobra t. L, ker se je ugotovilo, da ni nastopil nad leto dnd za prejšnji klub.
Verificira se po § 51 k.p. za Ilirijo Sfo-janovič Branislav s pravico nastopa 11. marca 193Ö im &e s tem v zvezi razveljavi verifikacija tega igralca z dne 23. stp-temb-a t 1 Ilirija naj -Jo prihodnje sv.,? predloži novo pr:javnico_
Suspeadirata se do poravnave obveznosti Udiram prejšnjima kluboma: švajstr Mir-fs;av, Sv0b,j ia-Lj, Jakušič Velimir, Celje.
•Iz seznama verificiranih, igralcev se čr ta Röck Ivan, šoštaij.
K.o. se predajo na podlagi sodtniških poročil: Novljan Slavko, Žagar Slavko, oba Mladika, Košir Janez, Brod, Zanoškar Jakob, Radomlje,^ Dobrajc Radko, Celje, Vidovič Vincenc, Rapid. S takojšnjim suspenzom se predajo k.o,: žnideršič Stane, Jakše Anton, Kamnikar Viktor, Arsi Sv0b0da-Lj., Debev'9 Ivan, Reka. Zaje Ivan Jadran, Pantovič Budislav, Drava.
S.o. se odstopi poročilo o tekmi Reka-Jadran z dne 20. oktobra t. 1. U.o. se preda Svoboda-Lj. v-veizi dogodk0v na teknil Sv0iboda-Mars 20.. oktobra 1935.
\ \
РЙЕКЭ OCEANA
z otoka Jamaica u/ažemo naš
OLD JAMÄfCA RUM KfNGSTOM
Ä ® ee
Ä© УКСГЈ1
kal SK. Jugoslavije v Celju dne 3. novembra na progi 1 % km. Proga se zajne na Glaziji, teče proti Babnmu, zavije proti levemu bregu Savinje in nazaj na igrišče, je ista kakor za državno prvenstvo. Pravico udeležbe ima vsak k'ub, ki ie verificiran pri J LAS. kakor tudi sekcije drugih klubov. V moštvo se postavijo - a manj 4 tekači, placirajo se pa prvi trije. Moštvo, čigar tekači elcbe najmanjše število t čk, se proglasi za zm>g<cvalno ter prejme pokal, ki postane trajna niegova !?st po treh zmagah zapored ali petih s presledki. Najboljše cel j-ko moštvo pa dobi še posebej manjši pokal ood istimi pogoji. Prvi pokal brani -SK Ilirija Ljubljana, drugega pa SK Jugos'avija Celje. Prvj trije na cilju dobe priznanico. Prijave se pošilja io na klub Prijavnina 5 Din za po-ameznike, moštva 15 D in. Tekmuje se po pravilih JLAS. Začetek oh 10.30 dopoldne.
Razpis propagandnega crossccunlrv гека za juniorje letnikov: 1916. 19^7^ 1918. in 1919, ki ga priredi SK Jugoslavija na G'a-ziji dne 3. novembra. Proga teče projti Bab-ne»nu, zavije nazaj proti levemu bregu Savinje in naz«»j na igrišče. Dolga je 2 km. Pravico udeležbe ima v=ak klub in član kateregakoli kluba, spadajoč med juniorje В in Č. Prva trojice na cilju dobi priznan:-ce. isto prvo moštvo. Za zmagovalno se proglasi tisto moštvo, ki doseže najmanjše število točk. Tekmuje se po pravilih JLAS Prijavnina se pošlje na klub: 2 Din za- ese-bo. 5 Din za moštva. Moštvo tv^.-r-jo 4 tekači," v placement pridejo prrvi trije.
Finci na novih potih
Precej presenetilo je mednarodni lahko-atletski svet, da so se Finci kar naenkrat odločili za nov način treninga svojih lahko-atletov. Namesto železnega treninga, o ka-teiem sta nekoč Nurmi in Ritola pridigala kot neobhodnem pogoju za vsak večji uspeh, hočejo zdaj uvesti zmernejše sisteme. Šli so celo tako daleč, da so si za olimpijskega trenerja najeli Angleža- Kako bo neki zdaj? Finci so bili — razen na kratkih progah — skoraj пд vseh mednarodnih prireditvah n?pi*ekosPjivi. Kažfe, da so v lahkoatletskem športu 'ubrali popolnoma nova pota in treba je počakati, ali so imeli prav oni, ki so zavrgli bogate skušnje Nurmi ja in osialih, s katerimi so se proslavili po vsem športnem svetu.
Vremenski pregled
Evropa: Visok pritisk nad severno in za-padno Evropo." Ciklon deževnih dob se približuje severni Evropi Depresija vztraja na jugovzhodnem delu Evrope in izziva dež na Balkanskem polotoku. Jugoslavija: Manjša zjasnitev je nastopila na zapadnem in sevc-rozapadnem delu kraljevine. V ostalih predelih vlada oblačno in deževno vreme. Temperatura je padla po vsej državi. Mrzle Vodice 0, Skoplje 19.
I Bengali"
No^o/adska vremenska napoved za dane>: ОЫабпо vreme po vsej kraljevini z manjšo zja?niTvij<T t zapadnih krajih. Deževalo, bo mestoma zlasti v južnih krajih. Temperatura se to nekoliko zvišala.
Umrla je v Ljubljani gospa' Pavlä Segj!. profesorjeva vdova. Pogreb ugledne pokojni-ce bo jutri, v torek ob pol 16. iz Kresije. Blag ji гропугц žalujočim naše iskreno sožalje!
Film ZKD. Danes in jutri, ob pol 15- nepreklicno zadnjikrat »Pastir K°stja«. Vstopnina 3.50, 4.50 5.50 in 6.50 Din.
Še nekaj dni in bomo videli največji film sezone »Bengali«- '	. i- »
Za drugi koncert Ljubljanske iilharmoni-je, ki bo danes ob 20 v Unionu, so vstopnice v predprodaji pri dnevni blagajni kina
. . ....... Uniona od 11 do 12. in popoldne od 15. ure
za prvenstvo mesta Celja in prehodni po-dalje ter zvečer pred koncertom istotam.
IVA DRAHSLER naznanja v svojem in v imenu vseh ostalih sorod-, nikov žalostno ?yest, da ie danes popoldne mirno v Gospodu zaspala Ijüb- . ljena teta in svkkinja, gospa ' '
• r -	"	f ' "J '	*	....
•PAVLA ŠEGA
PROFESORJEVA VDOVA. . -	,
Blago rajnko bomo spfeftiili na njeni zadnji poti v torek 2j). oktobra ( 1935. ob pol 4. jgqpojdqe izprejJ hiše žalosti, Šolski drevored 2 ("Kresija) ' na pokopališče pri Sv. ^Crižu.
Ljubljana, 27. oktobra 1935.
TEDEN DNI FILMA
Dva obraza Indije
Tisto znano krilatico o dveh obrazih vzhoda je najbrž že vsakdo slišal. Prvi so jo izrekli izkušeni poznavalci tropskih krajev; nanaša se na obraz, ki ga kaže vzhod Ev-ropcu, in na resnični obraz, ki se pokaže le v prav redkih primerih, ter je navadno nam vsem nerazumljiv in skrivnosten. O teh dveh obrazih, ki ju je v nekaj vrstah nemogoče prav pokazati in pojasniti, kakor je nemogoče doumeti večni, skrivnostni nasmešek Bude ali boginje Kvanon, bomo tu govorili. Ta dva obraza se nam namreč presenetljivo verno pokažeta v filmu »Bengali«.
Pred štirimi leti se ie napotila odprava pod vodstvom znanega raziskovalca in filmskega režiserja Ernesta Schoedsacka, ki je zaslovel že po svojih filmih »Rangu« in »Changu*., proti severno zapadnim goram Britanske Indije, da bi napravila tam prve posnetke za velefilm iz življenja bengalskih jezdecev. Bengalski jezdeci so oddelek angleške vojske v Indiji. Povprečen Evropec je izvedel za te koje sveta, ki so za svetovni mir neizmerno važni, šele v zadnjih letih, ko je bivši afganistanski kralj Amahulah prišel v Evropo. Prebivalci negostoljubne gorske planote, ki leži med Indijo in Rusijo, so si med seboj smrtni sovražniki. Vsak dan se vnamejo spori med njimi in angleškimi oblastvi. Vse pogodbe ne za ležejo prav nič. Kar je bilo včeraj še sveto, je danes neveljavno, ka koi sploh ne bi bilo nikoli obstojalo. O ne bi ob Kajberskem prelazu, kjer so vrata v Indijo, neutrudno stražili bengalski jezdeci, bi neprestano pokale puške v tem delu sveta.
\~3l0ga, da posname film iz življenja te peščice belcev, ki so danes gostje pravljično bogatega indijskega kneza, jutri pa v boju z najbolj diviimi plemeni pod Himalajo. kjer morajo staviti v»3k trenutek svojo življenje na kocko, je bila kakor nalašč »a Ernesta Schoedsacka. Osemnajst mesecev je prebil v teh krajih in ustvaril tam podlago za ogromen film, ki ie dobil potem naslov »Bengali«. Leta 1930.. so se začele priprave zanj, izgotovljen pa je bil šele v decembru leta 1934.
Njegova podlaga je bil prav — drugi obraz Indije. Vsi prizori iz življenja domačinov in angleških jezdecev, vsi boji, ki se v filmu odigravajo, so bili posneti v Indiji, pač pa je bilo nemogoče poslati glavne junake filmske- zgodbe za več let-
v Indijo, da bi tam film izpopolnili in dokončali. Zato so morali ameriški geologi in zemljepisci poiskati v Ameriki pokrajino, ki bi bila čini bolj podobna indijski sce-neriji. Po dolgem iskanju so se odločili za Dolino svetega Fernanda in gorovje, ki se vleče od hriba ,>Lone Pine« (Samotne jelke) do Mount Whitneya, najvišje gore v tem predelu. Pokrajina je indijsko - ai-ganski tako čudovito podobna, da stotine Indov, ki so sodelovali tudi pri tem dciu filma, niso mogle odkriti nobene bistvene razlike. Še celo podnebje je skoraj isto in jjrav tako zahrbtno. Podnevi je nepopisno vroče, ponoči pa mrzlo. Gary Cooper, ki je igral v tem filmu glavno vlogo, si je pri tem neko noč nakopal pljučnico, ki ga je za šest tednov priklenila na posteijo.
Da so zgradili pravi »drugi obraz Indije«, so morali spraviti v to samotno gorsko pokrajino 350 konj, 40 veiblodov, 20 slonov in še veliko število drugih živali. Zgraditi je ЬПо treba ogromno taborišče, ki je imelo lastno elektrarno in vodovod. Delov-
na široko. Ni manjkalo tudi prav resnih nezgod. Zrak je v tej višini zelo redek in to učinkuje včasih naravnost pogubno za ljudi in živali. Med »krotke« leoparde in leve, ki so jih privedli s seboj, se je vmešal divji lev — samotar, ki pa so ga odkrili, še preden je mogel napraviti kaj škode. Indijci, ki se jih je ekspediciji pridružilo okoli štiri sto, niso dosti trpeli zaradi kač, pajkov in divjih ptic, ker so jih tili že iz svoje domovine vajeni, pač pa belci, ki jim je bilo vse to nekaj novega. Da so voditelji odprave preprečili vse spore med Indi in mohamedanci, so morali vzeti s seboj posebne tolmače in — kuharje, da so ustregli vsem pripadnikom posameznih kast.
Preskrba ogromne ekspedicije je bila prav težaven problem. Uvesti so morali poseben avtomobilski promet z najbližjim mestom, da so spravili vsak dan petnajst avtomobilov živil v gore.
Pa to še davno niso vse težave, ki jih je bilo treba prestati. Njihov efekt je bil ta. da je stal ves film noldrug milijon dolarjev, kar je tudi za Hollywood in filmsko industrijo v današnjih razmerah og-
no polje ekspedicije se je raztezalo 40 milj romna vsota.
Premiera filma „Bengali" v Matici
Od 1. nov dalje bomo videli v Matici redko umetnino, enega najboljših eksotičnih vojnih filmov, junaško 'pesem čarobne Indije, film »Bengali« Dolgo let že nismo gledali filma takega žanra. Morda mu ie bil svoje čase nekoliko podoben sloviti film »Beau Geste«, ki je ostal tako dolgo gledalcem v spominu, vendar pa ga »Bengali« daleč prekaša po svoji razkošnosti in živosti.
»Bengali« je eden filmov, ki si ga mora vsakdo ogledati, čeprav zahaja le redkokdaj v kino- Tudi najbolj razvajenemu gledalcu bo nudil dve uri zanimive zabave, saj je umetniško res popolen, da mu težko najdemo podobnega. Film Bengali so delali v Indiji poldrugo leto z ogromnimi stroški, uporabili so najboljše igralce, kar jih premore sedanja Amerika, in ustvarili tako pravi filmski čudež.
V zapadnem koncu Indije, v bližini Afganistana in ne predaleč od Himalaje, »Strehe sveta«, se nahaja garnizija bengalskih jezdecev. Obkrožajo jo bojevita gorska
plemena, ki so v veliki premoči, prenašati morajo nezdravo podnebje In biti neprestano na preži pred zasedami svojih nepreračunljivih in krvoločnih nasprotn-kov.
V tak milje je postavil režiser Henry Hathavay dejanje tega slovitega filma, v sredo bojev za obstanek in čast. Tri mlade častnike je dal v osredje drame, tri mlade ljudi, ki šele spoznavajo življenje in morajo zapravljati svoje dni v tej nevarni samoti. Jasno je, da mora iz tega v filmu nastati konflikt, ki grozi uničiti vse.
Spletke zahrbtnih poglavarjev gorskih plemen so glavno gibalo tega filma. Z njimi je v zvezi mlada vohunka Rusinja Tanja, ki zvabi bengalske jezdece v zasedo, od koder se le s težavo rešijo. Napeti boji, čudoviti prizori, ki jih doslej še nihče ni ujel na filmski trak, — vse je v tem filmu, ki je nepopisna slika obeh obrazov Indija, dežele in ljudi ki jih doslej še nihče ni mogel prav razumeti in jih tudi nihče ne bo.
Nov Chaplinov film
Iz Hollywooda prihajajo prve vesti o novem Chaplinovem filmu, ki ga dela že več let. Kakor »Luči velemesta«:, ki jih je poslal v svet leta 1930., tudi to ne bo govoreč film, ampak z glasbo poudarjena, duhovita tragikomedija, ki se bo norčevala iz moderne produkcije v masah in z njo združene gospodarske krize. Naslov bo menda »Štev. 54.632«. S to številko označeni melanholični junak dela v neki ameriški avtomobilski tovarni. Leto za letom nima nobenega drugega opravka, kakor da z mrzlično naglico zvija dva vijaka.
»Tekoči trak« mu ne pusti niti toliko časa, da bi pregnal predzno muho, ki seda neprestano na njegovo čelo. Ker pa številka 54.632 naposled ni nikakšen stroj, ampak samo ubogo, trpinčeno človeško bitje,

se zgodi nesreča: roka, ki mora neprestano ponavljati isti gib pri stroju, seže nameslu tega za muho, med tem j*a se tekoči trak odvije dalje in z njim vred majhna napaka v izdelavi ki se ne da več popraviti. Sicer plane nesrečni možak takoj v strahu za nejjopolnim strojem, toda prepozno. Že je nastal avto, ki ga ni mogoče prodati. Zato vrže lovarna nesrečnega delavca na cesto. Siromak prileti s tako silo na cesto, da pristane v rokah prometnega stražnika, ki z rdečo zastavo ureja promet. Iznenada ima številka 54. 632 to rdečo zastavo v rokah in postane — seveda proti svoji volji — voditelj hude demonstracije proti bogatinom. Film se koiiča s tem, da spozna možak, ki ga je tovarna izpljunila, nezmi-selnost moderne civilizacije in postane pu-ščavnik. Charüe Chaplin v pragozdu: osamljen, brez sredstev, vendar pa zadovoljen, tako vzame od nas slovo največji filmski komik sveta, možak, ki nosi pod oguljenim cilindrom grenko sladko filozofijo smeha, v ogromnih čevljih, ki jih pozna ves svet-
Upamo, da ga bomo tudi pri nas kmalu videli.
Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba
Iz akvaristove torbe
O slepi jamarici in drugo
Kamorkoli se ozremo v kraljevstvu ži- ; valstva, povsod najdemo bitja, ki so si. v nečem slična. Med ribami n. pr. so Litja, ki so po vnanjosti več ali manj podobna žabam, krkonom, pticam in kačam. Med sesalci je ostal kit zvest zibeli življenja, vodi; kljunaš si je omislil račji klun, klo-kani pa so podobni že davno izumrlim plazilcem velekuščarjem. Še večja je pa sličnost poedinih, v razne živalske skupine spadajočih bitij za časa embrionalnega razvoja v jajčecu. Ko primerjamo embrije nekaterih ptic, rib in opic, nam postane sličnost tako očita, da ni dvoma o skupnih pradedih.
Zanimivo je proučevanje prehodnih členov v verigi razvitka, ki tvorijo zvezo med nižjimi in višjimi živalmi. Ni bilo lahko najti prehoda, kajti mnogo bitij je že davno izumrlo in le bolj redko se posreči, oteti naročju zemlje kak petrefakt, ki nam manjka kot člen v tej verigi. Omenjeni prehod ali zvezo tvorijo bitja, ki pokazuiejo težnjo po razvitku notranjega tršega ogrodja, z opuščanjem vnanjega plašča ali pa oklepa. Pri školjkah, črvih, rakih in žuželkah na pr. ni v notranjosti ničesar trdega, mehki notranjosti daje oporo samo vnanji plašč, oklep ali pa lupina. S teh vidikov razlikujemo torej dve skupini živalic. Prehod iz ene v drugo, iz nižje v višjo, tvori skupina kordat (Chordata), kjer so živalice s hrbtenično struno (Chorda dorsalis). Pri embrijih teh živalic nastane žlebiček vzdolž hrbta, ki ga v nadaljnjem razvitku novo zrasla koža popolnoma pokrije. Iz žlebiča nastane torej cev, tako-zvana nevralna cev, ki tvori steblo živčnega vejevja. Zatem se začno pod to cevjo vrstiti večje stanice; zrastejo v organ oblike strune, ki jo imenujemo hrbtenično struno in ki tvori osovino, vzdolž katere se grupirajo ostali organi. V skupino kordat spadajo salpe, ascidije (na pr. kozol-njaki) in pa apendikularije, ki imajo čokato truplo in dolg rep. Vse te živalice pripadajo skupini plaščarjev. Apendikularije z oproženim repom in z zelo slabim, tenkim plaščem nas popeljejo k višjim kordatom, k cevosrčnicam, kamor med ostalimi spada ribi še bolj j>odobua škrgoust-nica, splošno znani Amphioxus, ki je še brez očes. Njemu slede ribe otloustnice kot najnižji rod v skupini rib, ki jim hrbtenica le hrbtenična struna s skromnimi nastavki vretenc, ki se pri višjih rodovih vedno bolj razvijajo. Poslednjim poapneni hrustančasta okostnica vedno bolj. Гаке ribe imenujemo hrustančnice ( morski psi, skati, jesetri), ribe 's pravimi vretenci in pokostnelim ogrodjem pa kostnice.
Rekli smo malo prej, da je Amphioxus brez očes. Brez očes ie, ker jih ne potrebuje, kajti zarit je v blato, s tipalkami si pa poišče hrano. Tudi potočni piškur јз večji del svojega življenja slep. Njegova "ličinka se potika samo v Matu, očes torej ne potrebuje in šele ob koncu tretjega ali v začetku četrtega leta se ii razvijejo. V zvezi s tem razvitkom je spolna dozorelost, ličinka postane piškur, ki po svatbi spomladi pogine. Mislil bi kdo, da so tudi ribe v globinah morja, kjer vlada neprodirna tema, brezočne. Globokomorske ribe so potomke plitkovodnic, ki so se v teku dolgih vekov prilagodile življenju v globinah. Oči jim niso pokrnele, večina njih pa izžareva svetlobo, ki za silo razsvetljuje temo. V jamah pa naletimo na ribe, ki so slepe,
katerim so oci okrnele, ker jih ne potrebujejo. Taka riba je slepa jamarica (Ambb'-opsis spelaeus). Njena barva je seve belkasta, kakor sploh pri večini jamskih živalic. Trup je čokat ob bokih malo stisnjen, rep dolg in ozek. Pri tej ribici, ki je so-rodnica živorodnih krapovcev, so oči vidne le še pri mladičih v jajčecu. Omenjena riba zraste na 10 cm. Ce se dotaknemo gladine, dasi prav rahlo in oprezno, pobegne takoj na dno, tako prefinjena so ji čutila. Sicer je pa spretna plavalka in lovi majhne ribice in druge živalice samo na podlagi tenkočutnosti za najneznatnejši gibljaj v vodi. Gobček je zelo širok, zato se nam vidi glava sploščena. Vse ribe, ki žive v temi so širokih velikih temnih ust, ker plen nikakor, oziroma le nejasno vidijo, ter je vseeno, kje ga zagrabijo, glavno je da ga sploh dobe, zato pa morajo big de-menzije ust velike.
Množestveni morilec
Policijske oblasti v Jassyju so te dtai odkrile niz zverskih umorov, ki jih je izvršil neki brezposelni, po imenu Tcaicius s svojo ljubico. Prežal je v nekem samotnem gozdu na moške, katere je bil zvabil tja s svojo ljubico, ter jih je zasačil v njeni družbi, ubil in zakopal. Policija je odkrila naprej šest žrtev lokavega zločinca.
Preislsava je dognala, da je Tcacins (ali Tkačuk?) izvabil na ta način še trinajst drugih moških v zasedo in jih ubil. Vsega skupaj je poslal na drugi svet 21 moških, žerteu se zakopal večinoma v zemlji pod sobo, kjer je stanoval, zato mu tako dolgo niso mogli priti na sled. Zločinec priznava svoja dejanja in se niti malo ne kesa svojega početja.
Vrabci rešili starca
V	Gallbrun nu na Nižjem Avstrijskem se je zg0dilo, da so vrabci rešili nekemu staremu možu življenje. Franz Oberbieber je že dvajset let krmil vaške vrabiče pred svojim oknom V zadnjih dneh 60 ljudje opazili, da se vrabci zbirajo Pred njegovo hišo in na moč vreščij0. Končno eo Pogledali, kaj je s stvarjo in &o našli starca nezavestnega v postelji. Kap ga je bQa napravila nesposobnega za vsak gib. Zdravnik je cdredil, da 60 ga takoj prepeljali v bolnišnic0, kjer so mu v žari. njem trenutku rešili živjlenje.
Oporoka kralja whiskyja
Odprli so testament letos poleti umrlega angleškega «kralja whiskyja», lorda Wo-olavingtona, ki je zapustil nekaj nad sedem milijonov funtov. Po očetu je podedovala ogromno premoženje lordova edina, hči, poleg tega pa se je lord z volili spomnil nad sto svojih nameščencev, ki so pospeševali blaginjo njegovega podjetja. Ti legati so precej znatni. Zanimivo je, da bo država dobila od lordovega premoženja okolu tri in pol milijona funtov, skoraj polovico zapuščine.
Samomorilni poskus sina Oskarja Straussa
V	Varšavi je izvršil samomorilni poskus Eryin 'S trau ss, sin znanega eikladatel^a Oskarja Straussa. Kaj ga je dovedlo do tega koraka, ni znano. Vzel je strup. Njegovo stanje je resno.
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
pnrodne Franz Joscsfoifc grenčiee
Registrirano od ministrstva za eoc. politiko ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Malo ali mnogo rojstev?
Predavanje zdravnice dr. Vilme Janiševe — Rakovi-
čeve
V	nedeljo zvečer je imela na povabilo Zveze akademsko izobraženih žena v Ljubljani beograjska zdravnica ga. dr. Vilma janiševa-Raškoviceva predavanje o kontroli rojstev. Čeprav vseh smernic in vsebine ne moremo v vseh točkah aplicirati tudi na naše razmere, prinašamo kratek izvleček tega zanimivega predavanju.
Glede širjenja človeštva sta mogoči J ve smernici: da omejujemo rojstva, ali pa da puščamo prirodi svoje. Čeprav se ofici?!no držimo druge alternative, se pa vendar vmešavamo v delo prirode s tenv, da zbolj-šujemo higieno in s tem zmanjšujemo umrljivost novorojencev. V starih časih, ko higiena še ni bila na današnji visoki stopnji razvoja, so epidemije kosile cele rodbine, celo cela naselja in-pokrajine ia s tem se je avtomatično manjšalo število prebivalstva. To je bila nekakšna umetna regulacija porodov, na katere mesto je stopila zdaj regulacija v embrionalnem stanju-' Sloveči angleški sociolog Malthus je že pred več kakor pred sto leti postavil teorijo, naj bi imela vsaka rodbina samo po dva otroka. Trdil je, da se z normalnim plojenjem. brez umetnega poseganja človeka, širi človeštvo v .geometričnem razmerju, sredstva za njegovo vzdrževanje pa samo v aritmetičnem razmerju. Ta teorija pa je napačna. Statistike so namreč pozneje dokazale. da bo ostalo število človeštva enako le ledaj, če bo prišlo na dve ženi sedem otrok. Te številke so ugotovili v krajih, kjer je umrljivost novorojenčkov manjša k ikor pri nas. Pri nas popravimo to razliko s tem. da se ženske prej može. vendar pa bi morala vsaka naša žena še vzlic temu roditi štiri otroke, da se prebivalstvo ne bi zmanjšalo.
V	današnji dobi, ko je gospodarska depresija udarila zlasti gmotno slabejše sloje, so skoraj v vseh državah proučevali vprašanje regulacije rojstev. Dve evropski državi — Sovjetska Rusija in betonska ^ — sta uvedli tako imenovano socialno indikacijo, to se pravi dovoljeno odstranitev plodu iz gmotnih vzrokov, v skoraj vseh drugih državah pa je dovoljena samo zdravstvena indikacija.
Da se sme iz zdravstvenih vzrokov od-
straniti plod. se mora zbrati komisija "reh zdravnikov, in sicer specialista za bolezni, zaradi katere naj se plod odpravi, državnega zdravnika in tistega, ki odstranitev plodu izvrši. Ta komisija mora ugotovili, da .je prekinjenje nosečnosti potrebno, k^r bi utegnilo rojstvo otroka ženi škodovati na zdravju ali pa biti celo nevarno sa njeno življenje. Plod je pri nas pod zaščito kot bitje, ki se bo rodilo. Tudi če žena zahteva nezakonito odpravo plodu, se kaznuje in kaznujejo se tudi tisti, ki so vedeli za splav, pa niso tega javili oblastvoni. Najbolj pa je seveda kaznovan tisti, ki splav izvrši.
Teologi prepovedujejo vsak splav, tudi medicinskega,, ker se z njim »prepreči božja volja«.
Ali so te mere upravičene?
Delno so. Žena je že po svoji bitno?ti in po svojent življenskem vzroku dol/na roditi. Ce ne rodi, greši proti svojemu organizmu. Predlog da bi se pri nas uvedla socialna indikacija, ne bi prav nič «boljšal sedanje razmere in zmanjšal število ilegalnih splavov, razen tega pa је^ tudi nešocialen. Ženi je treba ustvariti možnost, da bo lahko rodila, izboljšati ji je treba gmotni položaj v času nosečnosti in v času po rojstvu in ji dati nekakšno zakonsko zaščito za to dobo. toda ne samo navidezno zaščito na papirju.
Žena, ki samo sebe oropa materinstva, je sirota, čeprav se tega dostikrat sama ne zaveda. Koliko žena je. ki so neprestano nervozne in bolne. Največkrat je tej ner-vo/nosti vzrok pomanjkanje materinstva, po katerem kliče njena notranjost, neizpolnjena želja za najplemenitejšim občutjem, ki je ostala v podzavesti žene in jo grize.
Žena, ki ni mati, ie kakor rastlina in solnce. Rastlina lahko živi brez solnca, toda brez njega ne more uspevati.
Pomen spolnega življenja obravnavata ginekologija in nevropatologija; prva ga obravnava preveč fizično, drüga pa preveč psihično. V zadnjem času je postalo to proučevanje zelo intenzivno in razni znanstveniki. zdravniki so dognali." da je večino ženskih živčnih bolezni povzročilo pomanjkanje. materinstva. Družba se ni brigala za ženo, ki ni mogla roditi, in ta žena je
ostala osamljena ter ni mogla koristiti družbi kot biološka edinica. pravi pomen materinstva za organizem žene bo kmalu znan do vseh podrobnosti. Njegovi obrisi pa so že zdaj znani in kažejo, da bo treba vprašanje žene postaviti na docela novo bazo.
Družba mora poskrbeti, da bo vsaka žena lahko mati, ker je to v interesu družbe in žene. Urediti je treba možnost rojenja pri slabo situiranih ženah Materinstvo ni luksus, na katerega je treba gledati s sentimentalnostjo. Deci ne smemo življenja omejevati, ampak omogočati.
Socialna indikacija, združena z medicinsko. naj bo samo tam dovoljena, kjer je žena rodila že toliko otrok, da je zadostila zahtevi družbe, to se pravi najmanj štiri otroke, ali pa kjer je bolna, da bi vsako novo rojstvo ogrožalo njeno življenje.
Opažamo pa, da število rojstev pri nas pada samo pri bogatih slojih, pri tistih liudeh, ki iz komodnosti nočejo imeti otrok. Žena podleže sugestivni zahtevi svojega moža, naj ne rodi To so tisti zakoni, ki jim je višek življenja akt, drugo pa postranska stvar. Mož zahteva od svoje žene, naj bo lepa, in je prepričan, da se bo njeno telo deformiralo, če bo rodila.
Toda ti ljudje se ne zavedajo, da nimajo prav. Škoda, ki jo povzroči prikrajšanje za materinstvo na lepoti, je dosti večja kakor pa škoda na lepoti po porodu. Morda ostane žena za nekaj časa lepa, toda prišli bodo časi, ko bodo same na sebi začele opažati nenaden razpad vsega telesa in te žene bodo prej grde kakor tiste, ki so rodÜe. In pri teh ženah je klimakterij dosti težji kakor pri njihovih tovarišicah — materah.
So pa tudi žene, ki imajo tak poklic, da se morajo odreči materinstvu, zlasti intelektualke. Vendar pa je tudi tu le obilo sugestije. Ni res, da bi ženi v intelektualnih funkcijah materinstvo škodovalo. Škodo ima taka žena samo pri času, toda zaradi te škode si z materinstvom pridobi toliko lepega, da nadoknadi s tem vso izgubo.
Ce se bo uveljavil zakon o zaščiti noseče žene. bo dosti manj splavov, kakor pa jih je zdaj-
Družba zahteva, da samica ne sme biti mati. Toda upoštevati moramo, da je na svetu dosti vee žensk kakor moških in da ie zaradi tega avtomatično prikrajšan precejšen odstotek žensk za svojo najsvetejšo pravico in dolžnost. Premagati bo treba zakon konvencijonalnosti in to se bo kmalu doseglo, kadar bosta imela oba spola enake pravice.
Vsekako je materinstvo izven zakona manjše zlo kakor splav. Razen tega splav, tudi zdravniški, ni nikoli brez nevarnosti. Žena, ki pogosto splavi, ima zmeraj tež-koče. Zato se trudimo vsi, da bi to zlo odpravili in to se da zaenkrat samo z raznimi antikoncepcionalnimi sredstvi. S tem se zanošenje odloži, vendar pa tudi to odlašanje ne sme biti predolgo. Seveda naj bo pri tem merodajna žena, ne pa moški. Današnja žena naj ne rodi 10 otrok, toda tudi abortira naj ne, ker utegne biti to za njo katastrofalno. Potrebna nam je socialna zaščita žene, ne pa socialna indikacija.
Kakšne bodo posledice, če se uvede socialna indikacija? Pri nas v Srbiji ta, da bo žena, ki- je doslej splavila enkrat na leto, splavila zdaj štirikrat in da jo bo mož še manj varoval, kakor jo je doslej. Socialna indikacija je nevarno orožje. Je kakor morfij, ki samo za trenutek ublaži bolečine in zatre simptome bolezni Položaj žene bo postal še hujši, pomagano pa ji ne bo nič.
V Rusiji so imeli s socialno indikacijo razen dobrih izkušenj tudi obilo slabih- Го-da upoštevati moramo še razen tega, da je tam jx)ložaj žene docela drugačen. Ženo je treba naučiti, da ne bo zanosila, ne pa jo goniti k zdravniku, da odpravi. Dosti žena je že plačalo splav, tudi zdravniški, s smrtjo, posledice pa so se pokazale skoraj pri vseh. Prav vprašanje raka na maternici je največkrat v zvezi s splavom.
Vsako sredstvo, ki ' ga hočemo uvesti, mora pomagati, ne pa škodovati. In socialna indikacija nam ne bo prav nič pomagala.
Zapiski
Moralne ideje. Pravnik D. Tomašič pravi v svoji zanimivi knjgi: Moralne ideje, religija in zakoni kao regulatori fertiliteta, da vrši v Srbiji okoli 70% žensk, splave, a vendar je bilo 1. 1922. obsojenih vseh skupaj 5 oseb v severni Srbiji, v južni Srbiji pa samo ena oseba. »Samo slučaj ali z'o-ba pripeljeta ženo zaradi umetnega splava na zatožno klop: vsi triumfirajo, ali ne morda užaljena pravica. Ena žena plačuje, do-č'm jih 10.000 ostaja nekaznovanih, ker tudi sam zločin ostaia prikrit.«
Zaradi splava so ol^o'eni le malj ljud:e. Dr. Ferdo Culinovič, predsednik okrožnega sodišča v Beogradu, objavlja v svoji zanimivi knjigi »Žena u našem kriv^nom pravu«, nekaj številk iz kriminalne statisti ke iz 1. 1922. in 1923. Iz nje se more videti
porazno dejstvo, da so zaradi splava obsojeni izključno le t. zv. >;maii ljudje«, samo revnejši sloji. Poleg tega se opaža, da je od ogromnega števila onih. ki vsakodnevno vrše splav, obsojen komaj орзйеп odstotek, a tudi to so jadniki, ki vsekako niso izvršili splava radi »vitke linije«. Po-tej kriminalni statistiki Sq izkazuje naslednje stanje: v severni Srbiji so bile obsojene 4 kmetice (zadružnice) n 1 delavka, L 1923. pa je b;lo obsojenih 9 oseb: 2 moška in 7 žensk; po poklicu jih je bi'o 8 kmečkega stanu in 1 rokodelec. V Dalmaciji je bil 1. 1922. obsojen samo 1 moški, po stanu kmetovalec, 1. 1923 pa 2 kmetici. Is-to sliko nam pokažejo druge pokrajine. V Sloveniji je bilo 1. 1922. obsojenih 5 oseb, od teh so bili po poklicu 3 delavci, ;n delavke, 1 obrtnik in uradnik. 1. 1923 je bilo obsojenih 14 oseb, od teh sta bila 2 moška in 12 žensk. Po poklicu so bili: 4 kmetovalci, 1 delavec, 1 zdravnik, 2 mezdna delavca, 4 »drugi poklici«, eden brez poklica. Človek se mora vprašati, ali v obeh teh letih ni napravila splava nobena premožna gospa?
Prva žena mladinski sodnik v Ženevi. Po
novem zakonu o volitvi mladinskih sodnikov v Ženevi je izbrana Blanche Richard z 11.045 glasovi. Za svojo izvolitev se ima zahvaliti ženski zvezi, ki si je dolgo prizadevala, dokler ni spravila na volilno listo vsaj eno ženo. Novo izvoljena sodnica je delala dalj časa pri zaščiti dece in je bila med ustanovitelji institucije za opazovanje defektne dece. Inozemska' ženska združenja so z navdušenjem pozdravila ta novi uspeh ženskega prizadevanja, zlasti še ker je mesto zavzela v resnici sposobna in za svoj poklic vneta žena.
Umesten predlog. Zagrebške žene predlagajo, naj bi se v v«akem kraju osnova'a zveza dobrodelnih društev, ki naj bi sistematično izved'a vse humanitarne akcije. Ta evoj predlog podpirajo z zelo resničnimi argumenti: četudi se mnogo dela na vseh straneh, delo vendar nima onega uspeha, ki bi ga lahko imelo po trudu, ki se vanj vloži, kar je razcepljeno in nesistematično. Ko bi pa obstojalo neko središče. ki bi delo razdelilo med posamezna društva in osebe ter izvedlo vse akcije enotno, tedaj, tedaj bi bil uspeh mnogo večji. Pa tudi pontoč potrebnim in siromašnim bi bila bo'j izdatna, ker bi bila lahko bolj pravična. Tako pa često dobi eden vse. a drugi nič. Zveza dobrodelnih dTuštev je res nujna potreba današnjega časa bede in pomanjkanja.
'remje Davorin Ravijen. - Izdaja a konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno dL d. kot tiskarnarja Franc lezerfiek. - Za taaeratnl dei je odgovoren Aloji Novak. - Val v CJublJani