ČEDALJE DRAŽJA OSNOVNA ŽIVILA
Cene skačejo navzgor
VČmnlh «mo IJud/a v»d«ll, kofifco ttana ta aff ona r«č. Oan«t t«g« n/tf trgovd nm vado vač, aaf aa cana tmko httro aprvmf-nfmto - (bori: višajo). Zato nl čudno, da tmafo btagafničarka prt *«bi o»i kup rmznlh llatkov, kamor al zapiaulafo nafnovafša cmna tmgm all onaga Izdalka. Enoatavno na morafo vač obdr-iati vamh emn v »voflh glavah. Kupcl pa.ia manf. A vadno znova smo toklranl, ko kuptmo 1» kakino matankoat, plačamo pm vmllko v«č kot pričakujamot
Naf povmm, da aam ptičala tala zapla aeatavlfatl pravzaprav ža marca 1980. lata. Takrat »mm a/ zaplamta, koilko atana to In ono. laio aam ponovUa latoa - januarfa. Tako •» /e rodlla tafa tabmllca, M vam fo ponufam v pramiaiak.
hodek in s tem tudi osebne    d^tkov ocenil, da je bii lant
dohodke zaposlenih                '    povprečni čisti  osebni doho-
Zavedamo se. da je trebaza-    dek na zaposlenega Jugoslo-
tegniti pas  Toda prav bi bilo,    vana 7.310 dinarjev V primer-
da bi vsi varčevali. da b> st vsi prizadevali za večjo produktiv-nost in s tem za večji osebni in družbeni standard A marsikje še vedno delajo v povprečju manj kot osem ur. pogostode-lo celo stoji, ker ni teh in onih delov. Zakaj lako? Ker je premalo odgovornosti. Vsakdo bi moral materialno in moralno odgovarfati za svoje delo1
Zaka; (o pišem? Da bi ven-darle slehernemu posamezni-Ku prižlo v zavest, kako odvisni smo drug od drugega in kako malo se tega zavedamo
Naj še enkrat poudarim, da cen ne gre brezglavo zviševati. Koliko Ijudi si lahko danes ku-pi 101, katrco? Malo je takih. ki lahko odStejejo toliko milt-jončkov za pločevino, saj je tu-di vzdrževanje drago, bencin pa še bolj. Mar ne bi bilo pa-mefneje, da bi v omenjenih to-varnah posodobili organizaci-jo dela, da bi iskali notranje rezerve. Tako bodo morda le-tos prvič pred fenomenom. da bo kupcev avtomobilov manj kot jeklenih konjičkov In se lahko zgodi še marsikaterr de-lovni organizaciji Da negovo-rimo o kvaliteti proizvodov, ki nam jih ponujajo. Proizvajalci največkrat zasledujejo le to. koliko rn po koliko prodajo svoje proizvode, na kakovost pa se preprosto požvižgajo. Toda potrošniki smo čudna bitja. Enkrat (in sedaj se to že Čuti) postajamo vsega naveli-Čani. Raje bomo pešačiii kot kupili drag in za nameČek Se slab avtomobil Ni prav tudi, da imamo teh tovarn (kot še mar-sikaterjh) na tako majhnem tr-žišču cel kup. Za nameček so med sabo nepovezane. vse na robu rentabilnosti.
POVPREČNI OSEBNI DOHODEK
Sicer pa bodo morali te in še druge težave rešiti ekonomisti. a slehemi od nas bo moral de-lati več in bolje. Če bomo hoteli zadržati standard. kakršnega smo ga imeli doslej.
Zvezni zavod za statistiko je na podlagi devetmesečnih po-
javi z letom 1979 se je nomi-nalno povečal za 19,6 odstot-ka, realni čisti osebni dohodki pa so se povprefino zmanjSali za 8.1 odstotka.
Kupna moč je torej nekoliko padla Zato ni čudno. da po-stajajo Ijudje bolj natančni pri tern, kaj in koliko česa kupijo
Bomo morda vendarle letos dočakafr namesto boja za višje cene, boj za kvaliteto, za višjo produktivnost, za ohranjanje cen vsaj na današnji ravni. To je namreč edina možna pot. sicer bodo marsikje ostajali iz-delki v skladiščih Večina bo imela za življenje le toliko sredstev. da bo plačevala za stanovanje. elektriko. ogreva-nje in za hrano. In človek. ki varčuje, trikrat premisli, kaj kupi. Slabi izdelki, ki bodo po vrhu še dragi, bodo ostajaJi v skladiščih. Tega pa si nihče ne želi. Zatorej naj Še enkrat pou-darim. da bo treba več in bolj kakovostno delati, če hočemo ohraniti vsaj takšen družbeni in osebni standard kot smo ga imeli.
NEVA ŽELEZNIK