St 19© Posamezna Številka 20 stotink V Trstu, v petek 6, maja 1921 Posamezna številka 20 stotink letmh ihaja — i«vzem8i ponedeljek — vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. ran tiska Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pobijajo ured-lijtvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — zdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista idfnostl. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaša na mesec L 7.—, pol cta L 32.— in cen leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L I.—, oglasi dena.nih zavodov, mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv' Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57. POZOR! Bratie! Pet črk ima naslovna beseda Sn vsaka črka je polna vsebine. Da je beseda zelo važna, kaže na koncu po* dt s vi jeni kliioalj. Pozor, bratje! Volitve so pred vratmi in v očigled temu dej s fttvu hočem obrazložiti pomen vseh pet črk besede »Pozor«. Prva črka je »p«. Dne 15. majnika se vršijo politične volitve, ali kakor smo preje rekli, volitve v parlament, v rim* iko državno zbornico. To so naj v az*: nejše in nadalekosežnejše volitve v vsa* <-i drža vi, zakaj občinske in deželne volitve zaostajajo daleč za njiini. V parla* men tu se sklepajo zakoni za. vso drža* vo, za deset * in večkrat celo za stoletja. Za Primorsko, ki je bik po rapalskem miru prideljena Italiji, so te volitve se posebnega pomena, V Rimu- se bo skle* r>ak>, kateri na Primorskem veljavni zaa; k oni ostanejo še nadalje v veljav?, kateri se ukinejo in se na domestijo z i talij a.n» skimi postavami. In od tega bo gilno mnogo odvisno. Od teh sklepov bo od* visno, ali bo naše šolstvo napredovalo ali nazadovalo, add se bo naše kmetijstvo dvigalo ali bo padalo, ali bomo vobče v vseh kulturnih panogah hodih naprej vštric z najbolj naprednimi narodi aii bomo padli na kulturno stopnjo, na k a* teri smo se nahajali pred petdesetimi leti. Zato je črka »p« prva v besedi »Po* zor«. Druga črka »o« nas opozarja, da rao> ramo biti) v volivnem boju kar se da oprezni. Mi se ne smemo dati premamiti od drugih, našemu narodu sovražnih *trank. Vsipali nam bodo tuje glasov? niče republikanci, blokaši, popolari, so* cialistl, komunisti m če ne bomo opre* 2ni. nas znajo omrležiti. Voliti moramo edinole ono glasovnico, na kateri bo vtis* sij en odznak lipove vejice. Oprezni mo* ramo biti, da ne bi glasovnice zamazali, poeečkalf, malicaj vsako glasovnico, ki ni povsem čista, bo volivnai komisija krat* komalo zavrgla. Zelo oprezni moramo biti, zakaj soratzmerne volitve so za nas nekaj novega in so precej zapletene. ^ Tretja črka naiSe besede je »za. Ta čr* ka pravi, da bo vsak glas, ki bi bfl od* dan za socialtete ali za komuniste, brez dvoma zgubljen. Zakaj četudi dobijo so* cialisti ali komunisti v ntatšem volivnem okraju en mandat, bo ta laški, zakaj mednarodna in pravična, socialistična in komunistična stra'rika je poskrbela, da so v vseh testih listah na prvem mestu Lahi in šele rta podrejenem mestu Tudi » slovenci. »Piccolo« je namreč pred enim tednom pisal, da se bodo komunisti po» korili narodni1 dfeciplM v Trstu in da ne postavijo v listo nobenega Slovenca. In komunisti so se u-daJli laški disciplini in so postavili le Lathe, vise štiri Lahe v svojo listo. Ubogi slovenski delavci ka* ko vas zapostavljalo voditeljih Vsak vaš glas, ki bi ga oddale! za — po besedi — mednarodno, a v resnici! laško kom. aH socialistično stranko, bo brez pardona zgubljen. Pa še važnejša je črka »z«. Ta črka pomeni, da smo Slovenci, če bi se pri volitvaih cepili v tri' stranke, prav go* tovo zgubljeni. Mesto 10 poslancev, ki nam po številu piitičejo, bi nobenega ne imeli. Naš narod bi bil v državnem zbo* ru brez zastopstva: zgubljen! Četrta črkai naše besede je spet »o«. In ta »o« ima drug poanen kakor prvi. Ta »o« pravi; da je treba ogromnega dela, ogromnega trudai, če hočemo zmagati. Vsak našlinec mora sodelovatiil Ne kaže prave narodne zavednosti naš človek s tem, da daruje kako lirico v narodno svrho, ampek z živim dejanjem pokaži iin dokaži, da zares sin slovenske ma» tere. Stopaj od hiše do hiše, od moža do moža in vsepovsod moraš doseči dva uspeha: prvič, da bo sploh šel na volišče in drugič, da bo glasoval za slovensko listo. Peta črka maše besede je »r«. Ta Črka ima silno velik, pomen. Če se bomo zavedali izredne važnosti1 bodočih volitev, mo vse do zadnjega moža na volišče, če če bomo vsepovsod oprezni, če spravi* dosežemo, da ne bo noben glas za nas zgubljen, -ampaSk da bo ves narod kot en mož nastopil na 15. maja, potem bo 16. majnik za nas rožnat. Fihis coronat o* pus, konec krona delo! Braitje! Delujmo z vsemi1 močmi, da •dočakamo zares rožnate uspehe! Za* vedne Slovenke, na delo! Budite speče brate, da se prehude in da zagledajo beli dan! Volitve bodo na binkoštnl praznik. To je praznik posebnega pomena. Sveto pismo pripoveduje, da se je na prve bin* košti nad apostolsko četo učencev raz* lil sveti Duh, duh božje ljubezni in vza» jemnosti. Naj bi se na letošnji binkoštni S rožnik ra^zlil nad vse naše brate duh ratske ljubezni fo vzajemnosti, da bo* mo z glasovnico liipove vejice korakali braitsko v volilvni boj in vzajemno zma* gali! _ €ehoslova£ka Prehrana Čehoslovaske PRAGA, 5. Minister Prochazka, ki mu je poverjeno vodstvo ministrstva za prehrano, je izjavil v državnem go* spodarskem-svetu, da je prehrana čeho* slovaškega ljudstva zagotovljena do no* ve let'ine, ako naročbe iz inozemstva pridejo pravočasno in ako se trgovina s krompirjem že sedaj osvobodi, živinoreja stoji šzvrstno in upati je, da bodo cene mesa in usnja padle. Ravno tako bodo padle tudi cene tkaninam. Tako se Čeh oslov ašk a korak za korakom vrača k svobodni trgovini, ki se bo vpeljavala polagoma in zapovrstno. Predvsem pa sfl je treba zagotoviti močno rezervo moke, s katero se bodo lahko uredile cene kru* ha po razpustu ministrstva za prehrano. En del tega ministrstva pa, se bo ohranil in bo cd časa do časa sestavljal statisti* ko ter obenem skrbel za prehrano siromašnega dela prebivalstva. Poljedelska razstava v Pragi PRAGA, 5. Od 12. do 17. t. m. bo v Pragi odprta poljedelska razstava. Na razstavi bodo izloženi plodi znanstvene* ga delovanja državnih agronomskih zavodov. Na ogled bodo konji in druga ži* vina raznih živinorejskih zadrug, dalje poljedelski- stroj?, orodja in motorji za orala.__ £3em2lija Zmešnjava in neodločnost v Berlinu PARIZ, 5. »Echo de Pariš« poroča iz | Berlina: Povrnitev angleškega poslanika; se pričakuje za v petek. Po hodnik«h dr* j žavnega zbora je zelo živahno. Neod*j ločnost vlada v vseh strankah. Samo ne*, c-dvisni socialisti so prepričani, da sc jej treba udati. Vsled n epov oljnega odgo* j vora Zedinjenih držav bo morala vlada takoj pesti. Nova vi a 'a se bo naslanja* la na veliko industrijo in bo najbrže lahko računala z nevtralnostjo drugih strank. Tajnik predsednika državnega zbora je izjavil, da je treba priznati, da so C: dredbe zaveznikov pov;n*očile Nem* či veliko škodo. Nemčija bo radovolj* no izgubila ruhrsko kotlino, zakaj nič ni stonila, da bii jo rešila. Nemčija odklanja vsako odgovornost za dogodke v Gornji Šleziji LONDON, 5. Neka vest Reuterjeve agencije pravi, da je nemški poslanik v LoadlCHiu izročil včeraj angleškemu rpji* nistru za zunanje zadeve noto o polj* f:kih agitacijah v Gornji Slezijl V noti jc rečeno, da nemško prebivalstvo ni ■delo nobenega povoda za to agitacijo iin da nemška vlada odklz-nja vsako odgo* vorrtcst Nemška vlada odstopila BERLIN, 5. Spričo položaja, ki je na* stal vsled nepovoljnega odgovora Zedi* njenih držav nemški' vla,di, so ministri enoglasno skleniH, da ponudijo svoj od* stop. Državni kancelar je šel danes k državnemu predsedniku, da mu naznani ta sklep. Predsednik Ebert je prosil mi* ruistre, naj ostanejo na svojih mestih za opravljanje vsakdanjih zadev. Von Simcns o dogodkih v Gornji Šleziji BERI IN, 5. Neka vest Wolffove agen* ciije pravi1, da jc Simons rekel v Komisiji za zunanje zadeve, da je položaj v Gornji Sleziji" zelo resen in težaven. Poljski vstaši so z:sedli vse industrij* sko ozemlje, okraja- Pless in Rvbnik in vzhodni del okraja Ratibor. V rvbnik škem okraju je prišlo do spopadov med poljskimi vstaši in italijanskimi četami. Več Italijanov je bilo ranjenih, med njtS* mi nekoliko težko. Nekateri ranjeni so že umrli. Ranjen je bil tudiii neki italijan* ski polkovnik. Italijanske čete so zopet zavzele Rvbnik. Vstaši1 so delali nasilja v vseh krajih, ki so jih zasedli. Zakaj ie izbruhnila! poljska vstaja v Gornji Šleziji. — Boji z Italijani. — Več mrtvih in ranjenih OPPELN, 4. Poljaki v Gornji Šleziji so se spiuoitel? vsled neke vesti, ki so jo objavili »poljska listi in v kateri je bilo rečeno, da ie medzavezniška komisija predlagala, naj se vsi industrij* £k: okraji vzhodnega dela Gornje Šle* zije prisodijo Nemčiji. V noči 3. t. m. sc močni odidelki oboroženih Poljakov najpadM javna poslopja m mec-avczni* ške čete v vzhodnem delu Gornje Šlezl* jc blizu poljske moje, predvsem v okra* jih P^ess in Rybnik. Poljska plebiscitna policija se jc pridružila vst&šem. Opa i* lo ve je šest tovornih avtomobilov, ki so prišP iz Poljske in so prepeljali strelivo m sirojnice v Gornjo Šleziio. V spopa* dih med vstaši in italijanskimi četami v Plcssu in Rvbniku je bilo mnogo ran je* rih. Težko ranjen ie bil pehotni major Azzcne in deset vojr.kov. \ staja sc je drugi:! dan razširila. Oborožene tolpe so uničile razne umetnine, več železnic 5n cett ter so deloma prekinile zvezo z Oppelnom. Vstaja je bila najsrditejša v velik h središčih s poljsko večino, Iča* kor v Plesej in Rybniku. Te kraje drži* jo italijanske čete ter so imele tudi naj* večje zgube. General Lerond dobi! ukaz, naj se ne? mu doma povrne v Oppeln PARIZ, 5. »Petit Pamien« piše: Ge* nerai Lerond, kii je že nekaj časa v Pa* rizu., je »prejel ukaz, naj se nemudoma povrne na svoje mesto. General odpo* tuje danes zvečer ob 17. Poljska Poljski komisar Korfanty odstavljen VARŠAVA, 4. Poljski komisar za ljudsko glasovanje v Gornji Šleziji Kor* fanty je bil odpoklican, ker je prekora* čil svojo oblast._ Anglija Vest o novih nemških ponudbah neresnična LONDON 5. Reparacijska komisija je včeraj, predpoldne ob 10'30 prišla v London. Louis Dubois in Sir Brudbury sta z ozirom na vest Bista »Tfrnes«, da je Nemčija predložila nove ponudbe. Iz j a* vila poročevalcu agencije Haivas, da ne vesta o tem prav nič. Briand in Lon* cheur sta to vest tu-drj zanikala. Isto je storilo angleško ministrstvo za zunanje zaideve ter belgijski) in italijanski krogč. Tudi nemški poslanik v Londonu je re* kel. da mu ni nič znano in da je vest trena smatrati za popolnoma netočno. Nemčija bo dobila dva ultimatuma PARIZ, 5. »Matin« je dobil od svoje« ga londonskega poročevalca sledeče po* ročilo: Nemčija bo prejela jutrr dva opomrJna. Prvega bo podpisal Dubois. Vseboval bo način plačevanja svot, ki jih Nemčija dolguje. Druga listina, na kateri bo podpisan Llovd George kot predsednik londonske konference, bo vsebovala jamstva, ka jih zavezniki za* htevajo. Ta listina je najvažnejša. V njej naznanjajo zavezniki Nemčiji, da so jo postavili pod kurartelo potom po* sebne Komisije, ki bo nadzorovala nem* šld izvoz in dohodke nemških carin ar* nic. Ako Nemčija do 13. maja ne od* govori afe ako odgovori nepovoljno, se bodo začele izvajati proti njej sklenjene odredbe. Vprašanje razdelitve Gornje Šlezije ni bilo še na dnevnem redu. Zdi se tiadn, da se sedanja londonska konfe* renca tem vprašanjem niti ne bo pečala. Londonska konferenca in vstaja v Gornji Siezijl PARIZ, 5. »Petit Parisien« poroča iz Londona: Vesti, ki so dospele snoči iz Gornje Slezije, pravijo, da je položaj postal zelo vznemirljiv. Glasom brzo iavk, ki j'Ih je prejela angleška vlada, je bilo v vrstah med zavezniških čet mnogo žrtev. Voditelj Poljakov Korfanty je zbežal na Poljsko. Krogi londonske kon* ference so sodili snoči, da je nemogoče zaključi ti konferenco, ne da bi se prej pretresel poloŽ-sj, ki je nastal v Gornji šleziji. General Lerond, ki se nahaja se= daj v Parizu, je poslal v London svoje zaupnike. Miislijo, da bo vrhovni svet moral podaljšati svoje zasedanje za tri ali štiri dni.__ Podaljšanje »kritičnega stanja« na Angleškem LONDON, 5. Doljna zbornica je skle* nila resolucijo, s katero se podaljšuje veljavnost odredb, ki jih je izdaila vla* da vsled proglasitve »kritičnega stanja«. Klynes je zahteval, naj se vse izjemne odredbe odpravijo, ker bi vlada s tem povečala, svoj ugled In bi se kot posre* dovalka pokazala bolj nepristransko. Prf ra-zpravfi so vsi govorniki omenjali mir, ki vfeda v deželi kljub temu veli* kemu sporu v premoganski obrt t. Pozivi k solidarnosti s stavkujočimi rudarji LONDON, 5. »Daily Mail« piše, da so odbori delavske strainke, narodne delavske stranke in strokovne zveze ob* javili proglas, v katerem pczivaio vse delavstvo, naj materialno in moralno podpira rudarje v njihovi sedanji borbi Tuji premog na Angleškem PARIZ, 5. »Matinu« poročajo 3z Lon= dona: Francoskc, belgijske, ameriške in predvsem nemške ladje razkladajo v sc* diinjem hipu premog v raznih angleških pristaniščih. Vlada strogo pazi, da bi se delo ne oviralo, ker dežela premog nuj* no potrebuje. Odbor za premog je skle--nil, da bo dajal industriji premog le na podlagi posebnega dovoljenja. Pekami* ce (Ju bodo dobivale le toliko, kolikor jim je za pečenje kruha neobhodno potrebno. __ Fransija Proslava stoletnce Napoleonove smrti PARIZ, 5. Povodom ntoletnice smrti cesarja Napoleona I. se je vršila na Saar» boni pod predsedv. ištvom ministra za javTifTi dela' primerna svečanost. PARIZ, 5. Včeraj se je v cerkvi No* tre* Dame v prisostvu pariškega nad* škofa kardinala Duboisa vršila za dušni* ca pni V kom stoletnice* smrti Napoleo* na I. PebožnciatLJcpravilu je prisostve* vala ogromna množica. Prisotni so bili tudi en zastopnik predsednika republi* ke, gospa Millerandova, zastopniki raz* nih ministrov in zastopnik:) diplonfi-it* ske.ua zbora. Med mažo je zbor 55 oseb izva-ial razne koščeke iz cerkvene glasbe. Frcncija in vstaja v Gornji Šleziji Pi^RIZ, 5. »Temps« je objavil sledečo vest iz Londona: Briand je poslal fran* ceskim zastopnikom v Oppelnu in Var* šavi navodna, v katerih pravi, da naj si prizadenejo z vso odločnostjo, da bi po* mirili poljsko javno mnenje. 1 Sodbe proti komunistom ne bo PARIZ, 5. Sodba v zadevi komuni*: stične zarote na Francoskem je bik ustavljena* Abramovič Jn drugi tujezem* ski komunisti bodo izgnani iz Francije. Italija Valovi odnesli tri mornarje z neke torpedovke AJACCIO, 4. Semkaj sta prispela pre. fekt Sassari in poveljnik sarditiske bri* gade zastopat italijansko vlado pri pro* slavi stoletnice Napoleonove smrti. Pri* peljala sta se na neki torpedovkri) itali* janske vojne mornarice. Med potjo je bilo slabo morje in valovi so odnesli tri mornarje v morje. Starka z jančkovo glavo ali srednjeveško praznoverje NEAPOLJ, 4. Včeraj pod večer so fi* nančni stražniki pri postaji Porta di Massa v neapoljlskem pristanišču opazi* li neko raztrgano starko, ki je pod pred# pašnikom tajinstveno skrivala črn suk* nen omot. Starka je bila aretirana an ugotovilo se je, da je v omotu skrivala janČkovo glavo, ki je bila zavita v dol* ge ženske lasi. Lasje so biMi pritrjeni z dvema bucčkama in z 42 velikimi žeblji. Ljudstvo se je nabralo okoli babe zmer* jak> jo je z veščo (Štrigo) čn jo je hotelo ubiti. Mornarji in redarji so jo z veliko težavo izvlekli iz gnječe in jo peljaii v neko policijsko sobo. Ker pa je množica r£izS2!jala, se je moralo poklicati vo* jaštvo. Baba ni hotela ničesar povedati, samo je zahtevala, naj ji povrnejo jan* čkovo ^lavo. Da b? ljudstvo pomirili, so irraidrniki pokiiicali komisijo meščanov. Starka naj bt pred njihovimi očmi raz® bila jančkovo glavo. Tedaj pa je neki stani! mornar povedal, da je treba nesti glavo v cerkev in da jo mora razdejati kak duhovnic, da se na ta način odvrne škoda od tiste osebe, kateri je coprnijia bila namenjena. Dotičnrii uradnik je pri* volil. Tedaj se je obrazovala procesija nekoliko tisoč ljudi in se je napravila v cerkev sv. Anofrtilja v uL Depretis. Tu je moral neki. duhovnik opraviti božjo služ* bo in tisti stari mornar je medtem s kle* ščami titzivlekel 42 žebljev iz jančkove glave, dočim je množica na glas molila. Ceremonija je trajala eno uro in potem so sežgali jančkovo glavo pred cerkve* nimi vratrl Množica je iz cerkve šla zo* pet v pristanišče iti je zahtevala, naj ji izročijo starko, da jo raztrže. Uradnik pa je hotel starko reŠiiiti in je izjavil, da jo je poslal domu. Toda starko držijo še vedno v zaporu-, ker hočejo ugotoviti njeno prošlost. — (»II Lavoratore Socia* lista« od 5. t. m) Grozodejstva španskih sindikalistov PARIZ, 4. Iz Barcellone poročajo, da je napovedal »rudeči sindikat« lastna* kom in gospodarjem vojno. Gospodarji dobivajo pisma, v katerih je rečeno, da morajo zapustiti mesto, siicer da bodo umorjeni. Ta mesec je bilo umorjenih kakih 327 gospodarjev. Policija je are^ trrala več vodij Sindikatov in več a nar* histov. Aretiranci so bili odvedeni v Motuijo. Kljub temu, da je policija po lovila večino dosedanjih morilcev, se atentati množijo. Pripetilo se je že več slučajev, da so, delavci umorili celo zdravnike, ki zdravijo ranjene gospo» darje. V zadnjem nadstropju neke hiše so imeM barcellonski delavai tovarno ter cele zaloge bomb in drugih raznesil. To* varna pa je zletela v zrak i;i -i delavci so b.'ii ub i-i. ___ • Am^rUia Spcr med predsednikom Kardingom in narodnim predstavništvom \VASHINGTON, 4. Lis M poročajo, da je prcdseJ.niik Harding napiavil nekoli* ko pripomb o načinu glasovanja za pro* račun vojne (mornarice. Tozadevni za* kon predvideva sklicanje mednarodne konfrence za razorožitev na morju. V svojih pripombah pravi predsednik Har* ding, da so kongres s tem z ekonom v ti* če v mednarodno polit ko, ki spada edi* nole v področje izvršene oblasti. Dasi je Harding za pogajanja o razorožitvi, je vendar vnovflč naglašal željo, naj b: se dovolili vsi krediti, ki jih predvideva načrt iz 1. 1916. Ko se spopolnijo praz* nine v vojni mornarici, se bo 1-hko na* pravili načrt za razorožitev. Lis!:i pred* videvaj o, da bo načrt zakona, ki ga je predstavništvo Že sprejelo, spremenjen v senatu. Znio^nje delavskih plač NE\V YORK, 4. Iz New Yorka javlja* jo, da so gospodarji jeklarskih podjetij sklenili zni'žati dninarjem, težakom in uslužbencem plače za 30%. Ta sklep za* dene 175.000 delavcev. "TI Novi pokolji Judov v Jafi JERUZALEM, 5. Položaj v Jafi je še vedno zelo resen. Včeraj jc zopet bilo zaklanih mnogo Judov. Veliko trogvin je bilo oplenjenih. Oblastva so aretirala več oseb. Japonski parnik »Tokio Maru« zgorel in se potopil SCHEATTLE, 4. Neka brezžična br* zojavka pravi, da je na japonski ladji »Tokio Maru«, kS voziš med Vfdparal* som in Hong Kongom, izbruhnil požaj*. Ladjg se je potopila. Kdo Je hinavec?! V izdaji od mlnolega torka je tržaški »Piccolo« zopet pokazal drastično, kak položaj in kako usodo bi hoteli on in njegovi somišljeniki' priisoditi tukajšnjim Jugoslovenom. V kratkem članku p4še: »Slovanski organizatorji se hlinljo, da se hočejo postaviti' na podlago zakonitosti. To de* laijo z namenom, da bi uverili volivce, da s tem sredstvom dosežejo od dr» žave vse tiste reforme in odredbe lo* kalnega značaja, ki jih tako Slovani ka* kor Italijani! v Julijski, Benečiji Inujno potrebujejo. Mi vemo, da mnogi nepo» litični Slovani resno stremijo po miru, rednem delu, resnični svobodi in da gledajo z grdim očesom na demago* gično postopanje svojih soplemnjakov, ki jim je politika sredstvo za lastno sebno korist in nič drugega t!« »Lokalnih interesov ne more braniti strankar, ki hoče dokazovati, da Italija ne zna upravljati Trsta in Julijske Be* nečije; ki, mesto da* bi kridkoval itali* jansko upravo z namenom, da bi se po» boljšala, iizkort&ča vsako priliko, da me* če pesti blata na Italijane. Takemu strankarju se tudi ne bo posrečilo, da bi ga poslušali v parlamentu. Naletel bo na opravičeno nezaupanje v zbornici. In končno: kako bodo nek« ljudje, k3 hočejo naidomestiti iitalijanski režim s srbskim, branili lokalne interese teh po» krajčki. Italijanski režim je kljub svo* jim pomanjkljivostim vendarle režilm velevlasti, kateri je namenjena sijtajna bodočnost, dočim je srbski režim za* ščitnik pravoslavnih na škodo katoJikov, avtokratfičen in balkanski. Srbski režim je zatiralec pokrajinskih avtonomij Hr* vatov iin Slovencev. Jugoslavriija je dr* žava, kjer gospodarijo militariste, ki vedno sanjajo o novih vojnih pustolovščinah in novih žrtvah v ljudski krvi.« »Slovani, ki želijo mir, delo, blaginjo in svobodo, naj ne zaupajo kandidatom »Edinosti«, kil sicer pravijo, da so pri* pravljeni sodelovati z Italijo, jo pa v resnici sovražijo ter pripravljajo politi* čen položaj, ki bo, ko dozori, prinesel oborožen spopad, v katerem bi moral! ravno isti Slovani doprinašati največje žrtve v krvi in imetju!« »Pi-ccolo« nas hoče torej označatl kot hinavce, ki govore o zakonitosti in za* konrilti brambi svodih interesov v itali* janskem parlamentu, ki pa v resnici pri* pravljajo upor in napad na Italijo! V resnica, pa je »Piccolo« Ie razgalil svoje talente. Alrj si morete misliti večjega h iin a v* stva kakor je očitanje, da smo mi hf* navci, ko govorimo o zakonitem so del o* vanju z Italijo, ko smo pripravljeni po* slati v Rim svoje zastopnike, da bodo branili tam naše interese v okvirju iftali* janske ustave in na podlagi italijanskih zakonov?! Ali si morete misliti večjega hinavstva, kakor je v tem, da nam kdo obeta politično svobodo, obenem pa za* hteva, da bi bili mi' »apolitični«, to je, da bi se odrekli poetičnim pravicam in politični svobodi?! ASil si morete mislita večjega hinavstva, kakor se zrcali v tem, da nam kdo obeta dela, obenem pa jo glasnik tistih, ki podijo naše ljudi od de^ la in od zaslužka, ker jc že navzočnost našega življa atentat na iitalijanstvo?! Ali ni višek hinavstva,, če hoče »Piccolo« nastopali kot zaščitnik katolikov in pri* jatelj apolitičnih Slovanov spriličo dej* stva, da goni njihov jezik iz cerkve in jrm krati celo pravico do molitve v last* nem materinem jeziku?! Lep zaščitnik katolikov je to, ki zapira katolikom vra* ta katol/iške cerkve. Ali ni hinavstvo v tem, da »Piccolo« priznava pravico do kritike državne utprave, obenem pa nam predbaciva, da sramotimo —• Italijane s tem, da kiitikujemo u* pravo?! Pred par dnevi je glasilo r.ta-ijanske vlade »Tribuna« napisala povodom re» šjj"i dogodkov najlepše spričevalo ju-goslovenski viadii. »Piccolo« pa srannoti Jugoslavijo na nezaslišan način. Narav* nest klasično ?e iz ust »Piccola« o.čfta* nje, da Jugoslavija zatira pokrajinsko avtonomijo Slovencev in Hrvatov. In to je isti »Piccolo«, ki ozn'1 ca Slovence in Hrvate na tem ozemlju za upornike i,n fe ves iz sebe, če poslednji le omenijo besedo »avtonomija« za te pokrajine. Gospodje, Vi rmafe talente, za katere Vas mora vsak zavidati. Na vsem bož* jem svetu Vam ii' para. »Piccolo« nam grozi tudi, da v Rimu ne bodo hoteli/ poslušati naših poslan* cev, in pravi, da bo njihovo prizade* vanje brezuspešno, .ker Slovani v Rimu nimamo botrov! Ali se »I iccolo« nc za* veda, kako s tem sramoti ;talijanski par* lamentarlzem, italijansko svobodo in z a* konitost?! In kako s tem kompromitira politično žovljenje Italije pred vesoljnim svetom! S tem, doi našemu ljudst\u od* reka pravico, da ga v parlamentu zastopajo njega lastni ecnovi, ki poznajo nje* govo dušo, njegovo mišljenje in čustvovanje, njegova stremljenja in njegove praktične potrebe, je razgali'o laško glasilo svojo dušo! Odrekanje te pra* vice je v polnem skladu z njegovo drzno in nesmiselno zahtevo, naj bo naše ljudstvo »apclStieno«, t. j. naj se odtrečo ; državJjtanskim pravica*n!l »Piccolo« je povedal odkrito, kako nsodo bi hotel on prisoditi našemu ljuds »tvu v Italiji: položaj brezpravnih! In taki ljudje govore o svobodi in za^ conitosti, o miru in mirnem soživljenju, si je vendar izključeno brez popolne snakosti v dolžnostih in pravicah! O v. lan je pa, da naši voditelji zašle? 'lujejo le osebne koristi, zavračamo s prezirom. _ VasSi Iz Jugoslavija Razmerje med Jugoslavijo in Albanijo Ljubljansko »Jutro« poroea: »Volitve v- novi albanski parlament pome nj a jo tmc.iio albanskih nacionalistov in poraz Etrrnk, ki so iskale svojo zašlo m bo v mozems h- Albansko nacionalistično stranko t e ri danes albanska inteligenca, ki sc smatra za sposobne, prevzeti v svoje roke upravo Albanije in obenem vzpo* staviti prijateljske od noša je s svojimi sedi in to z Jugoslavijo in Griko. Po^U tika albanskih nacionalistov je nas1etl? niča politike Estid paše. Od poraza cen> tralnih sil sem so skušali albnski na> cionalisti priti v zvezo z ju^os-lovensko vlado, toda dogodki na jiuigoslovensko > albanski meji so onemogočali vsak spe> razum z gugcslovenske kot tudi z albanske strani. Albanski nacionalisti sc picer vedno po t: dirjali, da so obmejni dogodka, upadi na jugo slovenska ozem? Ije posledica inozemskih agitacij, delo elementov, ki jim je na tem, da preprečijo sporazum med obema, državama, toda krvave in žalostne izkušnje ju^o^ slovenske vlade so : vedno narekovale okrajno opreznost Kdor dobro pozna razmere v Italiji ta dobro ve, da za cb? mejne dogodke ne more biti odgovorna nobena albanska vlada, ker so ti dogodki deloma posledica busskarije, deloma; ali skoro bolje rečeno, večinoma poslej ddca obupnih gospodarskih razmer Albaniji. Zrn.-^a nacionalistov pri volitvah za albanski parlament je dokaz, j da je ideja resne m stvarne poetike zma* | gala v najširših albanskih krogih. Zato! bi bila sedaj naloga jugoslovenske via* t de, da smatra današnji politični položaj; v Albaniji kot podlago za ureditev r.o; j vih, prijate&skih odnosa j cv med Jugo> j slavijo in Albanijo.« fca ^ S & - lit 3 ..L ^iiii- j'j'J Nevarna grožnja in kršitev volivce svobode. Minolo soboto, 30. aprila t. I., j je prišel v Labinj in okcrico- »oddelek j fašistov iz Pu-zina. Podili so se od vasi do vasi ter grozili kmetom, da jih bodo ! pobili in jim zažgali r še, rko bodo 15. meja volili! za kandidate Jugoslovenske narodne stranke. V Šumbreg so prišli v spremstvu orožnikov. Tam so planili v šolo in štirje izmed njih so vdrli cclo v učiteljevo stanovanje. Z njimi je bil tudi itafejanski učitelj od Sv. Nedelje. Hrvatskega učitelja so obsuli z grožnja? mi in mu prepovedali., d?: se nc sme v ti* j kati v volvno borbo, tev mu zagrozili, da ; p/i bodo pregnali ali ubi7', ako- se nj ih o* verr&r ukazu nc bo pokoril. Rekli so tudi: »S'anio capaci di bruccr ari e Ia scuoia«. f. '7; ^ ^ "<*> " f?& J? "J3 Volivci! Tukajšnji listi napovedujejo, da bodo vsi tisti, ki ne bodo volili, javno razglašeni s polnim im2ncni. Da se izogaejc tskš aepri'iki, priporočajo volivcem, naj 5e brezpogojno vsi udelaža volU^v! Na ta na-; čin si pridobe morda tudi zadovoljstvo — blc- : kovcev. Le svoj mere in hoče braaiii svojega! Te dni je grozil »Piccolo«, da naših poslancev ne bodo hoteli v Rimu poslušati, da tam nimajo naši poslanci nobenih prijateljev in da vsled ' tega tudi ne bodo mogli nič doseči za svoje volivce. O tem se nočemo prerekati s tržaškim listom. To bo pokazala bodočnost. Vemo pa nekaj drugega prav za gotovo. To namreč, da drugi, ki tc£a našega ljudstva ne poznajo, ki g? ne razumejo, ki ne poznajo njegovih potreb, ki so polni «!rdili predsodkov nasproti njemu, ki tcrcj tudi ne morejo imeti ljubečega srca zanj, — ne bi hoteli nič doscci za naše j ljudstvo in naše kraje, ker gre v prilog njihovim političnim računom in nacionalistični!! ciljem, da je to ljudstvo kulturno zanemarjene in gospodarsko — v mizeriji. Le naš človek, k: je z dušo in krvjo spojen s tem ljudstvom, mor« biti pravi glasnik njegovih tožb, zahtev in potreb. Prifciiasso! Včeraj smo omenili, da skušajc italijanski nacionalistični listi naivezali nam Jugoslovenom Bcmbaccija, kandidata tržaškii: komunistov. Ta poskus perfidne volilne ma-hinacije smo primerno zavrnili. Drznost in nesramnost tega porkusa je cčiina. Zakaj vsals ve, da so šli komunisti po svojega prvega kandidata v Romanijo in niso vzeli v svojo tr-| žaško Hslo niti enega Slovciics, niti na tk4n]c J mesto ne. To pribijamo. To pa ne le zato, da | še enkrat zavrnemo ravnotako drzno kakor neumno trditev rimskega poročevalca tržaških listov, ampak tudi zato, da označimo, kaka js narodna pravičnost lašJcih komunistov in kako oni razumejo tisto toliko razkričano mednarodno solidarnost m bratstvo! Ali se boje, da bi slovensko ime škodovalo njihovi listi pred italijansko javnostjo, ali pa so sami tudi — nacionalisti. Slovenskim komunistom pa bodi povedano: kakor kriče sedaj italijanski listi, da so komunisti v teh krajih Slovenci, tako bodo kričali pozneje, da so glasovi, oddani za kotnunistične liste, italijanski in da je Trst izključno italijanski) Je pač tako, da pri teh volitvah ne £re na naši strani za to, da se uveljavi ta ali ona stranka, marveč za to, da se uveljavi naš sivelj, da naš nnrođ dokaže svojo cksislenco! To je naš veliki cilj. Da ga dosežemo, je treba, da gredo vsi naši volivci na volišče in oddajo svoje glasove za našo sk; j-pno narodno listo! Nasilje rodi — nasilje! Neki tukajšnji iist govori z vso resnostjo o voiivnem nasilstvu, ki ga izvajajo republičani po Istri, Mi ne vemo, ali res izhajajo taka nasilstva od republičan-ske strani. Če je to res, obsojamo talca nasilja ravnotako kakor druga, ker načelno obsojamo vsa?:o nasilje, naj pride od koderkoli To pa vemo, da tisti, ki republikancem očitajo, da so nasilni, nimajo prav nobene pravice do iake^a očitanja. »Era Nuova« sama priznava, da so v Puli bojevniki nasilno motili shod republičanov. In ista :>.bra« pripoveduje da je v \odnjanu prišlo do krvavih spopadov mod bojevniki in republičani, ki so ti poslednji imeli volivni shod na javnem trgu. »Era-- poreč? , da so bojevniki napadli republičane in da so jim hoteli zabraniti govore; poroča, da so bojevniki streljali na republičane in mr-tali bombe. In poroča, da se je ljudstvo v strahu razletelo po polju. Kdor ne veruje, naj čita Ero z dne 3. maja, na dru£i strani v četrti koloni. Potem pa naj pogleda tudi v prvo kolono na drugi strani, kjer ?>Era« obžaljuje nasilja in izraža bojazen, da bi ta nasilja v Istri moj?!a izzvati odpor v — Trstu. Ko izveš Int ljudje očitajo nasilja drugim, se pač soominjajo tistega pravila, ki veli: reci jim, da ti ne porečejo! Isto v Ero« pa bi opozoril, da je tudi ona Se nedavno temu z vidnim zadoščenjem poročala o nasiktvih in priobčevala patriotične iirade, ki so mo^le tiste, ki so vršili nasilja, le vspodbujati. Sedaj pa, ko so se stvari začele nekam čudno sukati, obžaluje nasilja tudi ona. Ali pa se le dela tako! Nesreč?, ali neprevidnost. Nekateri dečki, ki niso pod strogim varstvom starišev, zapravljajo čas s tem, da se drsajo v hišah po pre-grr.jah na stopnicah. Pri tem si ne kvarijo samo zdravje, marveč pri tem trpijo tudi hlače, ki niso dandanes po ceni. Včeraj popoldne se je na ozančeni način zabaval 13 letni Josip Tommasini, stanujoč v ulici Bocaccio št. 12. Nesreča pa je hotela, da je revček zgubil ravnotežje, padel ter butnil z £lavo ob stopnice. Na njegovo vpitje je prihitelo več stanovalcev, ki so pozvali zdravnika rešilne postaje. Ta mu je najprvo obvezal rane, ki jih je imel na glavi in na hrbtu, nato ga pa dal odpeljati v bolnišnico. Amerika in s?aH dolarČki. Pred par dnevi je prišel v naše mesto 23 letni kmet Štefan Kuri, da bi se odpeljal cd tu s parnikom v daljno Ameriko, kjer sc zaslužijo zlati dolarčki. V mestu si je našel začasno prenočišče v gostilni »Aiie tre pc-rte . Včeraj zjutraj se je odpravil k neki paroplovni družbi, da bi si preskrbel vozni listek. Med potjo je sanjaril, da bo v Ameriki dobro zaslužil in čez par let, ko bo iaiel v žepu cele kupe ameriških dolarjev, se bo vrnil v svoje domače kraje. Vaški fantje bodo zavidali njegovo srečo in marsikatero dekle bo obračalo svoje oči nanj. On se bo pa resno in ponosno, češ saj je videl že mnogo sveta in že marsikaj izkusil. V teh slad-I ih mislih je bil tako vesel, da bi kar zavri- - skal od samega veselja in radosti. Počasnih i korakov je stopal po rudečem mostu, ko ga ) ustavi kakih 20 let star mladenič ter mu po-i nadi neko blago. Naš Štefe se je moško odre-; zal, da ne potrebuje blaga za obleke, ker od- - potuje v Ameriko. *Tako torej, Vi odpotujete v Ameriko?« mu ) je odgovoril neznanec po dolgem molku. V t kratkem času sta postala prijatelja. Beseda je i dala besedo in končno sta se domenila, da - bo mladenič preskrbel Štefanu potni list za v - Ameriko. Mladenič je peljal nevednega Štefana : k parniku »Wilsončes da je tam njegov bra- I j tranecj ki bo preskrbel Štefanu potni list, Bra-■ tranca nista našla, ker to je bil mladeničev iz-:: govor, da bi Štefana lažje vjel v svoje mreže. : Ko je odhajal zviti mladenič, je naročil Štefanu, j aaJ počaka zvečer ob 11. uri pred neko II gostilno pri južni postaji. Štefan je prišel cb ' določeni uri pred gostilno, kjer ga je' že čakal 'omenjeni mladenič in njegov »bratranecVsi trije so se zmenili, da bo plačal Štefan za vez-ni lijt samo 300C lir! Štefan je radevclje spre-i jel ponudbo ter odštel denar. Drugo jutro je ■j še! Štefan na parnik »Wilson«f da bi poiskal neznanega ^bratranca«, ki je bil uslužben na j parniku kot komisar. Toda »komisarja« ni bilo ; nikjer. Končno je prišel kmet do prepričanja, I da sla ga mladeniča pošteno potegnila, kajti listine so bih. ponarejene. Dogodek je nazna-; nil policiji, ki je že prijela nekega dobrozna-nega žeparja po imenu Anton Veltach. Štefan ic spoznal Veltacha, da je igral vlogo »komi-sarija«. Sedaj počiva *komisar<: v zaporu v ulici Co,-oneo, kjer pričakuje še drugega tovariša. Nesreča al! samomor? Včeraj zjutraj je pa-truliral ob Barkovljanskem obrežju neki finančni stražnik, ki je videl na morju v bližini javnih kopališč plavajoče truplo. Ko so potegnili orožniki, katere je poklical finančni stražnik, truplo na suho, so ugotovili, da je to mož v starosti od 30 do 35 let. Na lice mesta je prišla tudi preiskovalna komisija, ki je dala odpeljati mrtveca v mrtvašnico mestne bolnišnice. Ni še dognano, kako se piše mož in od kod je. Tudi ni ugotovljeno, ali je padel v morje po nesreči ali pa je skočil v morje sam. Wesfi iz SN&rillke t Dr. A!cjzij Franko. Te dni je umrl v Ljub-i Ijani pri svoji družini goriški odvetnik dr. AIjj-; zij Franko v starosti 57 let. Začel je bolehati t že pred letom, pred mesecem pa ga je bolezen popolnoma strla. Dr. Alojzij Franko je bil med geriškimi Slovenci znana in izrazita oseb-! nost. Njegovo mirno in trezno sodbo so vsi I cenili, ki so ga poznali. Rojen je bil v Tolminu kot shi davčnega upravitelja. Gimnazijo je šta-diial v Gorici. Leta 1897. je postal odvetnik. Spočetka se političnega življenja ni udeleže-! val, šele ko se je ustanovila Kmetska stran-i ka, je stopil v ospredje in postal voditelj te stranke. Ostal je v vrstah Kmetske stranke, j dokler ni prenehala. Leta 1913. je bil izvoljen v goriški deželni zbor kot zastopnik ve-j likega posestva in bil imenovan za namest-1 nika* deželnega glavarja, V istem letu je bil tudi izvoljen v kuratorij deželnega hipoieč-1 nega zavoda. Ko je leta 1914. izbruhnila vojna [ s Srbijo in Rusijo, ga je avstrijsko politično | oblastvo interniralo. Bil je deij časa interniran, toda konečno se je vendarle posrečilo, rešiti ga. Med vojno je do 1. 1918. živel v Ljubljani. Po umiku italijanske vojske se je pa vrnil v Gorico in izvrševal svoje funkcije. Ob prevratu je bil tudi član goriškega odseka Narodnega sveta. — Dr. Alojziju Franku bodo ohranili goriški Slovenci trajen in hvaležen spomin. ~ Bodi mu lahka jugo slovenska zemlja! Učitelisivo. Po »Slov. Narodu« posnemamo, da se je »Učit. Tovariš« obregnil cb poziv, ki je bil pripisan raspisu učiteljskih mest za Istro, da naj učitelji kompetirajo za ta mesta in se povrnejo v Istro. Mi smo bili naprosili vse slovenske liste, da naj ta poziv ponatisnejo. — Popolnoma razumevno je, da se je ta ali oni učitelj, ki ima slabo vest in ob enem kemodno službo v Jugoslaviji, obregnil ob naš poziv, da naj sledi svoji narodni dolžnosti. Mi smo to storili v trdni veri, da je vendarle mogoče živeti na Primorskem, četudi ne tako ugodno kot kje v Sloveniji in da je glavno težišče us-ceha naših nasprotnikov v tem, da se dajo naši ljudje takoj oplašiti in ne vztrajajo za vsako ceno. Ne rečemo, da tu pa tam beg ni bil naj mestu ali upravičen, toda v premnogih slučajih ne, posebno danes ne. Mi se kljub vsemu preganjanju in terorju ne moremo odreči jugo-slovenskemu šolstvu v Istri, še z večjo silo ga moramo zahtevati. Najtežje bo naše stališče tedaj, ko nam bodo rekli, da ni učiteljev. Kaj jim bomo odgovorili? Da so zbežali v Jugosla-viio? Da se niso hoteli vrniti? Zato apeliramo še enkrat na narodno čast in zavest našega _P O P L I S T E K_ V. F. B. V malem svetu (37) Smrad polnih, nečistih teles, «šusterkub« in knasterja, plina in vina je še bolj razburjal množico, ki je obračala kakor besna. Kakor obsedeni so možki vrteli okolo sebe dekleta, vskiikajoč, mahajoč s klobuki in cigarami, pehajoč se, stepajoč po krilili in nogah, dekleta pa so se udajala temu razpaljenemu užitku z navdušeno radostjo. To je bilo veselje od srca! Ti ljudje kakor da so pozabili na dnevne muke in skrbi; na vso svojo usodo in življenje, na gospodarje, ki jih zmerjajo, ki da jim pijejo kri, na svoj spol in sram, na čas in dolžnosti, na vse^ pak ne poznajo nič drugega, nego žarko vince in te ba-hantske vrtoglavice, ki se jim udajajo z vsem telesom in z vso svojo dušo svojo, Bianušić je stal z Draganom pri mizi, kjer je sedel Joško in je poklical liter vina. No, med tem, ko je BlanuŠič natakal Jošku, se mu je Dragan izirgal ter se spustil v metež. Vročina, ki ga je bila v prvi hip omamila, je odnehala, ko je izpil čašo ledenega vina. Pograbil je neko dekle, ki jo je plesalcc ravnokar izpustil, ter jo zavlekel v vrtinec. Ali, nogi sti mu bili slabi, a tudi ona — mlado — slabotno dekletce precej lepili, razgretih lic, ga ni mogla vzdržati, in tako sta se zaganjala cd enega plešočega para do drugega, suvajoč z lakti v rebra in pleča, stopajoč po krilih in nogah. V prvi hip sc se ljudje smejali temu pijanemu mlademu gospodu, ki se je ponižal do njih, ali, j neki mesarski človek, visok in širok za dva Dragana, je — dobivši od njega v rebra — izpustil svoje dekle in se začel prerivati skozi plešoče do Dragana in ga je, ko ga je dosegel, potegnil tako nemilo za rokav, da je takoj izpustil plesalkoa in ni vedel, kaj bi pred tem goliatem. — Kaj, vi ste prišli semkaj plesat po nas in nas suvati? — je zakričal Draganu v obraz. Ta, pijan, je začel kričati nezmiselne besede, ki so mesarja še bolj razdražile, da je že vzdignil roko na Dragana, ki pa sta mu jo Joško in Blanušič zaustavila. Opazila sta, kaj se pripravlja,, pak sta mu šla na pomoč. Joško je | mesarju, ki je še vedno hrupel, razlagal, da j »je mladi gospod pijan«, a med tem je Blanušič izvlekel Dragana iz meteža in je izginil žnjim iz lokala. Dragan je na ulici še rogovilil in grozil, da se povrne v lokal in da pokaže tistemu prostaku in menda anarhistu, kdo da je on, ali, sveži zrak ga je zopet omamil in je, še bolj pijan, dopustil, da ga Blanušič vleče proti Zrinjevcu. Tu ga je hotel odvesti v kavarno, da ga okrepi s črno kavo in potem spremi domov. Ali, na Zrinjevcu sta srečala Fliinarja v družbi z Roderjem, s še nekim drugim častnikom in nekim mladim gospodom. Velik »halo« je zagrmel, ko so se srečali. Oni drugi so bili tudi dobro natrošeni, ker so večer preživeli v družbi nekih mladih prijateljic. Dra-gar.ovo žalostno stanje je vzbudilo splošno veselost in vsi so mu izražali svoje sožalje na nezgodi. Tedaj je Klinar predlagal, da se povrnejo po Marovski ulici do kake lekarne, kjer da hoče zbuditi pognanega mu azistenta, ki jim da za Dragana radikalno tinkturo. — V petih minutah bo zdrav, — je zatrjal Klinar. Sedaj sta on in Roder prijela Dragana in ga vlekla dalje. Med potjo so izvršili šalo, ki je obstala v tem, da so drug drugemu pepeli na hrbet in sneli tabli pri neki babici in nekemu j klobasičarju in ju zamenili. — »Ta bosta gle-; dala jutri, ko se prebudita!« — se je smejal j Roder, stoječ razkoračanih nog, in držeč za j roko dva tovariša, ki sta se tudi previjala od( smeha. Pri tem so prepevali, objestno ploskali s pestmi, udarjati s sabljami in palicami po železnih vrstnicah prodajalnic, a na njihovo srečo ni bilo blizu nobenega redarja. Ali pa je bil blizu, a si je mislil, da s tako gospodo ni dobro imeti opravila, najmanje pa ob drugi uri po polunočL j učiteljstva, da naj sc vrne nazaj na svoja mesta. Niti enega še niso ubili; vztrajati moramo do zadnjega; s tem da bežimo, se odrekamo svojim pravicam. Poznamo učitelje, ki so bili užaljeni, ker niso dobili lepega učiteljskega mesta, zato so odšli. V Sloveniji pa so jim postregli z vodstvom na večrazrednici. Morda so se celo vpisali za narodne mučenike, dasi jih je gnala samo gmotna dobrobit k temu koraku. Ti ljudje bodo pri našem ljudstvu zapisani. — Nočemo gnati koga v preveliko žrtev, a brez žrtve ne živi pri nas niti zadnji gorski pastir. Kdor ima dobro voKo, ta naj skuša, kdor je komoden, naj ostane, kjer je, a naj se ne usti ob vsaki priliki o idealnosti in požrtc-valnosfi, K koacu še to: Ali ste slišali, da bi nam bilo treba kdaj duhovnike vabiti na njihovo mesto? Nočemo biti pristranski, a dejstva govore dovolj razločno. J.z Vipavskega- V nedeljo, dne 24. aprila t. 1. sem imel priliko prisostvovati ponovitvi veselice, katero je priredil »Pevsko-tambura-ški zbor v Selu«. Ze od nekdaj je ta vas prednjačila v zavednosti, naprednosti ter sploh v vsakem oziru vsem ostalim vasem na Vipavskem, Narodno-gospodarsko. kulturno in izobraževalno celo je bilo v Selu vedno, skoraj bi rekel, vzgledno. Že ime kraja nam pove, da je vas majhna, in vendar, koliko večjih vasi ima svojo gospodarsko zadrugo, posojilnico, vzajemno gasilsko in zavarovalno zadrugo proti požaru, svoj tamburaški in pevski zbor itd., kar vse naše Selo ima? Malokatera. In kar je glavne, vsa podjetja v Selu niso samo na papirju, ampak vsa uspevajo, in sicer dobro, čeravno je vse v rokah samih domačih oseb, obrtnikov, kmetov in delavcev. Učitelja in duhovnika namreč ta vas že od nekdaj nima. Vse to uvažujoč, smo se morali ndeležnikii pri zadnji prireditvi res čuditi, kako so igralci nastopili v resnici vzgledno, kakor malokje na deželi. Ne bc-ni navajal posameznih oseb, njih vrlin in hib, naj zadostuje, da je bilo splošno igranje dobro, mestoma celo prav dobro, posebno v burki. To je pa naravno, da sc počuti diletant bolj doma v vlogah, ki pri-jajo njegovi naravi in značaju, posebno še, če si izražanje olajša z narečjem, kar je bilo v tej burki tudi pogoj. Vsled tega je bilo par tipov v tej burili podanih izborno. Z igro »Lovski tat« je pa nekoliko drugače. V tej igri so vloge, ki zahtevajo ustvarjanja in čustvenega izražanja. In ako spregledamo sam ter tja nepravi tempr . re.pri nekaterih osebah mestoma napačno nagiaševanje in poudarjanja, dalje pomanjkljivosti odra itd., lahko rečemo, da j smo bili iznenađeni, ko smo videli vprizori-tcv, kakršnih se po deželi malokdaj vidi. K temu je pripomoglo tudi dobro maskiranje in primerne oM :ke. Ta prvi nastop selkth dile-tantev z večjo prireditvijo nam obeta za v bodoče še rnnc'o dobrih dramatskih užitkov. Tu bodi zopet izrečen opomin vsem diletantom po deželi: Izbirajte si le taka dela, ki so igralcem in vašemu odru primerna, in prepričani bodite, da vam bo uspeh zagotovljen. V Selu imate vzgled! Vi pa, dragi Selci, le po tej poti naprej! KRjie^nesf m »Encdejaake« so izšle v Gorici in se dobivajo za ceno 3 L v Prodajalni K, T. D. v Gorici, Montova hiša. — Ta knjižica, ki obsega pet igric — enodejank, bo zelo priročna za podeželske prireditve, ker so igrice lalike, zanimive in za malo število oseb. Vsebina knjižice je: Ivaać, žaloigra v enem dejanju. Vse naše, burka v enem dejanja, Kje je meja? veseloigra v enem dejanju, Da^aoklejev mer, burka v enem dejanju, Ssisn, igrokaz v er.2m dejanju. — Vabimo vsa podeželska društva, da si to knjižico nabavijo pravočasno, zakaj naklada ni velika in je mogoče, da kmalu poide. Knjižica je tudi zelo pripravna kot prijetno berivo e^spedarst^o Hamburg ali Trsi? Pod tem naslovom pri- * naša »Prager Presse« članek, v katerem računa z možnostjo, da poseže Nemčija po gospodarskih represalijah proti čehcslovaški republiki in da češki prevozni trgovini zapre ' pot v Hamburg. Pri tem naglasa, da je bil rfamburg doslej najvažnejše prevozno pristanišče za češko vnanjo trgovino. Tcda v Nemčiji, pravi list, naj bi pomislili, da bi bil to dvo- | rezen nož, ki bi rezal v meso tudi Hamburgu, rranzitni promet Čehoslovaške (uvoz in iz-voz) prekc Hamburga je znašal v letu 1920 . Droglo 10 miljonov meterskih stotov. Ta šte- ] irilka pomeni ob sedanjih razmerah gotovo maten del trgovinskega prometa hamburške uke. Sedaj pa so se tudi razmere temeljilo >premenile. Po dogovoru z italijansko vlado . e sedaj Čehoslovaški odprta pot tudi na jug 1 :n mnogo češkoslovaškega izvoza bo šlo čez rrst. Vendar se na drugi strani različne vrste alaga, zlasti surovin, ki se ne dajo ekonomično ' pošiljati drugače, nego čez Hamburg. Tudi ni 1 likakega dvoma, da bo vsa severna Češka pretežno gravitirala proti Hamburgu, dočini aosta padla jug in jugozapad bolj v sfero tr- j _ Eaškc luke. Če pa bi bili prisiljeni — tako za- | j il;uču;e rečeni list —, da bi ves svoj prometi < nerali obračati proti Trstu, bi bilo to sicer ne-', ekonomično in bi bila to gotovo velika gospo- > barska žrtev, zlasti za industrialni sever, ali obenem bi bilo s tem hudo prizadeto tudi lamburško pristanišče. — Trgovinski odnosaji med Rusijo in Zedi- J ijenimi državassi- Glasom statistike, ki jo je i priobčil sovjet v Revelju, se uvaža v Rusijo, | lajveč iz Zedinjenih držav. Takoj za Zcdinjc- e limi državami pride Nemčija, toda po dolgem ^ presledku. Od 1. januarja 1921. se je uvozilo * z Zedinjenih držav v Rusijo 61 miljonov kg | surovin in delanega blaga. V istem času je iz-; jj vozila Nemčija v Rusijo 10 miljonov kg delane j: •obe. Dočim uvažajo Zedinjene države v Ru- ® >ijo po največ premog, milo in poljedelske pri- p lelke, uvaža Nemčija v glavnem stroje, olja. jj n elekirični material. Skoraj vse blago, ki se; * e uvozilo v Rusijo, se je izkrcalo v reveljskem j< pristanišču. — Amerika in premogovna kriza v AcgKji. j jDeutsche AUgemeine Zeitung« piše: Stavkaj ■-—--m, angleških rudarjev kaže, da bo položaj Anglije na svetovnem trgu s premogom občutna poslabšala. Statistika svetovnega trga izka-da so stopile, kar se tiče dobave v Ju zno Ameriko, Zedinjene države popolnoma na mesto Anglije. Kar se pa tiče dobave premoga vebče, so danes Zedinjene države na prvem mestu, dočim je bil še leta 1919. izvoz premoga iz Anglije dvakrat večji kakor izvoz premoga iz Zedinjerih držav. Vsled stavke se bo proizvodnja premoga na Angleškem zmanjšala, kajti veliko naprav je poškodovanih. Razen tega bo morala angleška industrija brž po stavki skrbeti v prvi vrsti za svoje lastne zaloge. Radi tega je že izdala angleška vlada prepoved izvoza. Vse to bo imelo za posledico, da bodo bržkone Zedinjene drŽave Anglijo na svetovnem trgu popolnoma izpodrinile. Sicer je pa jasno, da so angleški lastniki premogovnikov skušali znižali mezde delavcem zgolj radi tega, ker so Američani in Nemci ponujali premog na svetovnem trgu po veliko nižji ceni kakor oni. — NesJvi uspešno konkurirajo. Iz lista The Expoit Gazzette posnemamo: Argentinska vlada je naročila pri tvrdki Krupp v Essenu 10.000 jeklenih koles za železniške vozove po i9 pesos kos. Za to naročbo je konkuriralo 14 Ivrak, zmagala pa je nemška, kajti druge tvrdkc so ponujale kolesa za 70 do 1 iS pesos, torej povprečno dvakrat tako drago kakor tvrdka Krupp. Tc5a;~: Trst, dne 5. maja 1921. Jadranska banka..............300 Cosulhh........ ..........380 Dalmatia..................2«S • Gerolimicli................1400 Libcra Triestina............ . . 5 *7 L-lOJr ti« m • •• • • • a • • • • t • • • • • 1 (V)' » Lussino ........................1025 Martinolich. ................230 Occania . ................ 361 Prcmuda ............... Tripccvicli.................360 Ampclea.................. Cement Dalmntia . .............345 Cement Spala to . .............. Taja vehrta na IrSaSktun trga: Trst, dne 5. maja 1921. Neprcpečntcne krone........ 4.---5.— avstrijsko-nemčke krone ....... 3.25— 4>— češkoslovaške krone........--29 — dinarji..............6-1 X> leji................33--.jrt marke.............. 3-1.------ 31 dolarji..............2030 trancoski franki..........16J. —KiSL— švicarski franki..........— 3S5.— angleški funti papirnati....... fĐ.f.3 -II.-' angleški fuati, zlati........UkJ.-- rubli............... 8.--10.- napcleoni...........• . 30.--81 — Švicarski tečaji. ŽENEVA, 4. Lira 27'65, marka S'6125, avstr. krona 1'5275, angl. funt 22'40, fr. frank 44'S75( dolar 5'ć456. DAIl©¥3 — Za Ciril-Mctodovo šolo pri sv. Jakoba daruje družina Žerjal L 50.—. Denar hrali upravništvo. iWM Š% 0 g |f1 §bil B" B mn aš <3L> -J se računajo po 29 stot'nk beseda. — NajasLanjči pristojbina L Libele črke 40 s'otiab fcc seda. — Najsi'..-/.^ pristojbina L 4'—. Kdor išče siuž-io, plača polovično ceno. — ■ r---* 44 LETEFJ krojač, samec, trdnega zdravja in dobrega srca, želi znanja z dekletom ali udovo 3C—40 let. Ponudbe ped Mirno življenje« na upravništvo. 755 DSICLICA 16—17 let stara, se tokoj sprejme i otroku in za hišna dela. Ulica S. Anasiasio 20, IV, vrata 10. 756 BR1NJEVEC jamčeao naraven, v poljubni množini, se dobi po zmerni ceni pri Fr. Dc-kleva, Slavina p. Prestranek. 34 UBIEALEC in popravljalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst, via Coroneo 1, V. nad._ (701) tCOLESA po L 600 ter vse v to stroko spadajoče predmete ima v zalogi po tovarniških cenah Trgovina dvokolse in šivalnih strojev Opčine. 7 [CONSUMNO in kmetijsko društvo v Gabro-vici pri Prošeku išče krčmarja. Podrobnosti se poizve pri odboru. '-H ENVALID star 24 let, poročen, z malo hi'io; vešč slovenščine, italijanščine in r.cmrči.vr&tne _ste- m * klenice, kozarci za vino, pivo in žganje, sipe, ■ 1 raznovrstne svetitjke in drugo knliinjsko po- g ; sodo, vse po konkurenčnih cenah. 33 Irr-rggg BEZSfa »Im vloge na hranilne Komite, žiro in ttage viose pod Bfl!iMe]čini posoli Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji ^Bg BeoHuH, Celje, mmm> notar, Kronj, Liau-ijona, Msr, Mteić, Opiifa, Sarajevo, Split, ŠiM, Zadar, Zjjgfo Trst, GHen Posloone zpgeztseml rečUial kraflutn-ln inazemrtMi