Leto II. - Štev. 11 Gorica - 15. marca 1950 - Trst Izhaja vsako sredo Cena: Posamezna št. L 15 N a r oč n i» a: Mesečna L 65 Za inozemstvo: Mesečno L 100 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta št. 18 Poštno ček. račun: št. 9-12410 ŽIVLJENJE BREZ NAČEL • • »| 1» * » * LADJA BREZ KRMARJA V vseh dobah so se pojavljali v javnem življenju narodni delavci brez točno opredeljenih načel. Res je namreč, da je javno delovanje brez načel lažje in prijetnejše. Javni delavec brez načel je lahko vsem prijuzen, vsem prijatelj, se luhko na vse obrača. Toda javno delo brez načel' je za narod pogubno. Polje javnega narodnega dela jv etično polje, ker na njem deluje s prosto voljo obdarjeni člo-Krščanstvo pa uči, da nobeno človeško dejanje ni indiferentno, ampak je ali dobro ali slabo. Dobroto ali slaboto dejanja pa določuje božji zakon, ki je izraz božje volje: dobro je, kur se z njim zlaga, slabo, kar se mu protivi. Božji zakon pa se nam razodeva direktno po Bogu samem, ali po našem razumu, katerega glas za posamezna dejanja se zove vest. Razgled Proslava stoletnice Masarykovega rojstva »Sedanja ura ni težja kot tista ura, v kateri je začel Masaryk boj za svobodo svojega naroda«, » temi besedami je Robert Jackson, sodnik vrhovnega sodišča Združenih držav, začel svojo u-radno proslavo stoletnice rojstva velikega češkoslovaškega patriota v Washingtonu na eni mnogih proslav, ki so bile 7. t. m. po \seh Združenih državah. Sodnik Jackson je med drugim izjavil: »Masaryk se ni pustil nikdar ustrahovati po moči Habsburžanov, in nikdar se ni pustil premagati po Marxovcm imperializmu. Odgovoril je s svojo vero v tiste duhovne sile, ki jih ne more nikdar noben diktator uničiti. To je tista vera, ki je napravila svobodno Ameriko kot tudi Češkoslovaško.« Hitra mobilizacija je ključ obrambe General Omar Bradlcy je mnenja, da bi Združene države ne smele tekmovati v oborožitvi s Sovjetsko zvezo, ampak bi morale imeti dovoljno oboroženo silo, da odvrnejo prvi napad katerega koli napadalca in da vrnejo milo za drago s tolikšno silo, ki bi zagotovila končno zmago. Dejal je, da je to načrt, za katerega si kol poveljnik ameriškega glavnega stana stalno prizadeva. Dodal je, da je hitra mobilizacija vseh virov ključ za učinkovito obrambo. Med drugim je izjavil: »Naše osnovno vojaško ogrodje sestavljajo obstoječe oborožene *ile in mobilizacija. Ker Zdru- Potemtakem stopi človek z vsakim dejanjem v neko razmerje z Bogom, ali v prijateljsko ali v nasprotno. Zato lahko rečemo: vsako človeško dejanje dobi nekak verski znak. V dobrem dejanju je izražena pokorščina do Boga, v slabem dejanju pa nepokorščina. Nekatera življenjska vprašanja se zdijo sicer nasproti veri indiferentna. Med te bi marsikdo rad postavil demokracijo, narodno gospodarstvo in morda tudi vso politiko sploh. Res je morebiti, da se to ali ono ne dotika vere tako neporedno kakor drugo. Končno pa imajo vsa ta*.vpraša-nja vendarle svoj odnos ao vere. Kdor trdi, da so tudi taka vprašanja za vero do skrajnosti indiferentna, mora priti do trditve, da je človek na vse strani popolnoma neodvisen ter, da sme vse, kar se mu zljubi, brez ozira na po svetu zene države iz lastnega nagiba ue bodo začele vojne — to dejstvo je prav tako dobro znano vsakemu napadalcu, kot je znano nam, - je mo£ naJilj obstoječih oboroženih sil zadostna samo, da prepreči nesrečo v primeri, da bi bili napadeni in da vrne udarec z dovoljno silo, da zaustavi napadalca, medtem ko mobiliziramo. Z gospodarske strani bi bilo drzno, politično pa nedosledno, če bi vzdrževali tako oboroženo silo, ki bi bila dovolj inočna za zmago v večji vojni. Naraščanje brezposelnosti Poročila Mednarodne organizacije za delo iz Ženeve kažejo, da je težnja k povečanju brezposelnosti v lanskem letu svetoven pojav. Izmed 24 držav, ki dostavljajo Mednarodni organizaciji za delo statistične podadke, so samo Avstralija, Irska in Švedska poročale, da je bila brezposelnost v januarju 1950 manjša kot v istem mesecu prejšnjega leta. Vzhodnoevropske države, Sovjetska zveza in nekatere druge manjše države ne dajejo Mednarodni organizaciji za delo statističnih podatkov. Podatke Mednarodne organizacije za delo o delovni sili v Združenih državah so dopolnili z zadnjim poročilom ameriškega statističnega urada, ki pravi, da je število brezposelnih doseglo v feb ruarju 4,674.000 oseb, medtem ko je znašalo v januarju 4,480.000. Statistični podatki Mednarodne organizacije za delo kažejo, da se je število brezposelnih v Kanadi povišalo v preteklem letu od 144.000 na 222.000. Tudi Boga in na bližnjega. Če trdi to, zanika božji zakon in njega obveznost. Kakor hitro pa božji zakon prizna, mora tudi ta vprašanja usmeriti v tem pravcu. Torej tudi tukaj verski razlog odločuje. In zato, prijatelji, je in ostane verska ideja med vsemi najvažnejša. Tukaj se, hočeš ali nočeš, vrši ločilni proces: za Boga ali proti Bogu. Ker torej božja ideja kol najvišji razlog vse presega in razlc^ čuje, se mora vsako javno delovanje, katero morda te ideje ne sovraži, pa se ji vendar zaradi ljubega miru ali zaradi česar koliže izogiblje, končno vendar raztopiti ravno pod vplivom te i-deje. Sila logične doslednosti mora tako delovanje privesti na levo ali na desno, in sicer po tem kakor v njem prevladuje desni ali le- v Veliki Britaniji se je brezposelnost rahlo dvignila in je dosegla število 352.900 oseb. Francoski predsednik na obisku v Londonu Zadnji torek 7. t. m. je prispel v London na tridnevni uradni obisk predsednik Francije Vincent Auriol. Ob prihodu v Veliko Britanijo sta ga pozdravila glučesterski vojvoda v imenu britanskega kralja in francoski veleposlanik v Londonu. Nato se je francoski predsednik s svojim spremstvom, v katerem je bil tudi francoski zunanji minister Schuman, odpeljal s posebnim vlakom v London, kjer ga je na slavnostno okrašenem kolodvoru Viktoria sprejel angleški kralj ,n ga nagovoril v francoskem jeziku. Pri veliki državni pojedini, ki se je vršila na čast francoskega predsednika, je govoril kralj Jurij o močnih prijateljskih vezeh med Francijo in Veliko Britanijo in o bodočem razvoju odnošajev med teina dvema državama. Francoski predsednik je v svojem odgovoru poudaril, da sta sreča in mir narodov v veliki meri odvisna od tega, če narodi med seboj sodelujejo. Agrarna reforma v Italiji V zadnjem tednu nista ne poslanska zbornica in ne senat BI. Dominik Savio, vedno veseli fant Fantje so dobili svojega svetnika v nedeljo 5. marca, ko so v Rimu proglasili blaženim Dominika Savia. Že dolgo smo pričakovali, vi element. Kakor hitro se duhovi vzdramijo k logičnemu mišljenju in krepkemu delu. začnejo uvi-devati logični nesmisel takih spojitev, in čim bolj se to prepričanje izjasnuje, tem hitreje se vrši ločitev duhov v dvojno smer, desno in levo. Privlačna sila obeh nasprotnih si tečajev je tem silnejša čim odločnejše in doslednejše spoznava prvi svojo vero v Boga, drugi pa svoj dvom in svojo nevero. Kar je v sredi med obema radi-kalnina ekstremoma prej ali slej izgine, ali se pa enemu ali drugemu stališču priključi. Konec vseh političnih in politično socialnih evolucij je vedno, da si stopita nasproti in v boj: vera in nevera, resnica in laž, Kristus in Antikrist. Zato ne moremo mimo vere. Za nas je vsako delovanje brez verskih načel ladja brez krmarja. razvijala posebne delavnosti, težišče vsega dela je bilo v dolgotrajnih sejah ministrskega sveta, ki je pod De Gasperijevim predsedstvom pripravljal zakonske načrte za parlament. V osmih dneh je ministrski svet zasedal v zapovrstnih sejali 40 ur in pretresel bolj ali manj globoko vsa vprašanja, ki zadevajo državno celokupnost. Zlasti se je ministrski svet vsestransko bavil z zakonskim načrtom glede agrarne reforme in ga zaključil, tako da bo lahko prišel pred zbornico. Tudi vladni finančni načrt je zahteval mnogo dela, ki je pa toliko napredovalo, da bo finančni minister Pella v četrtek 16. t. m. lahko podal zbornici točno poročilo o gospodarski politiki, ki ji misli slediti nova vlada. Volitve v Rusiji V nedeljo 12. t. m. so bile v Sovjetski zvezi po vsej državi volitve v tako zvani »najvišji sovjet«, kar nekako odgovarja našemu parlamentu. Po dosedanjih vesteh so bili vsi vodilni člani sovjetskega politbiroja s Stalinom na čelu enoglasno izvoljeni. Kako naj bi bilo tudi drugače v deželah s progresivno demokracijo, ki razven uradnih komunističnih kandidatov ne poznajo in ne priznajo nobenih kandidatnih list!? da zraste v sv. cerkvi svetnik med dečki, ki bi ne bil mučenec, kot sv. Pankracij, tudi ne redovnik, kot sv. Stanislav, temveč fantič, kot jih je toliko, ki živijo med svetom v domači hiši in po naših zavodih. Sedaj smo sa dobili, ime mu je Dominik Savio. Zrasel je sredi preteklega stoletja na vinorodnih gričih a-krog mesta Castelnuovo d\Vsti, dozorel v svetnika pa v Turinu v zavodih sv. Janeza Bosea. Živel je malo Časa, dopolnil pa veliko let. Saj mu ni bilo še 15 let, ko je 9. marca 1857 umrl poln čednosti, da so že koj po njegovi smrti začeli gledati v njem svetnika. Njegov duhovni oee m spovednik Don Bosco ' je komaj dve leti potem napisal prvi življenjepis Dominika Savia ter ga prikazal svojim tedanjim gojencem in vsej krščanski mladini kot zgled mladega fanta, ki zasluži, da ga posnemajo. Ni delal čudežev Dominik Savio, dokler je bil živ. Njegov cudez je bil v tem, da je ljubil evharističnega Jezusa in da je znal biti vedno vesel. Kot velika izjema za tedanje čase je Šel Dominik k prvemu sv. obhajilu, ko mu je bilo sedem let. Od tedaj naprej je sklenil, da bo hodil k spovedi pogosto in k sv. obha-jdu kolikorkrat mu bo spovednik dovolil. To se je pozneje, ko je prišel v Turin v Don Boscov zavod, godilo sprva enkrat na teden, zadnji dve leti njegovega življenja pa vsak dan. S pogosto spovedjo in vsakdanjim sv. obhajilom je Dominik postal svetnik. Z njim je Don Bosco dobil najboljše potrdilo o resničnosti svoje vzgojne metode, da sta po-gosta spoved in sv. obhajilo najuspešnejše vzgojno sredstvo. Poleg tega je Dominika odli-kovala druga izredna Jasnost, da je znal biti vednq vesel. Nekale* ri toliko poudarjajo, da mara biti mladina vesela \n da ji moramo zato nuditi vsakovrstnih zabav od športa do kina in plesa. ii tem morda mislijo, da je vse veselje v telesni razgibanosti j« uživanju. In vendar je prav tak« mladina v svoji duši največkrat prazna in nezadovoljna do obu-pa. To pričajo številni primeri mladih ljudi, ki so šli v prostovoljno smrt ne *ato, ker so imeli premalo zabave, temveč zato, ker so bili v svoji duši razočarani in »trti. Mladina potrebuje veselja, to je res, toda Dominik nas ufi, ( a mora to veselje zrasti i? človekove notranjosti, iz srca, ki je veselo. In veselo je ono srce, ki je sveto. Zato ni dovolj, da želimo, naj bo naša mladina vesela in naj se zabava, ter ji v ta namen skušamo nuditi kakršno koli zabavo. Tudi Zorin se je zabaval v Parizu in užival umetnost in ljubezen, žalosti pa le ni znal pregnati iz srca. Zato moramo nuditi mladini tako zabavo, da bo nosila veselje ne samo na obrazu nego tudi v duši. Plesna zabava pa se nam ne zdi najbolj primerna za takšno veselje, Vsled tega se nam zdi odveč, da bi morali politični voditelji, dobrodelna društva in morda celo duhovniki prirejati mladini plesne zabave. Virov veselja iščimo raje drugod, saj jih ne manjka. „K^afcoliški glas“ v vsako slovensko družino I Sz življenja Cerkve Četrta postna — sredpostna — nedelja malo ljubimo Kristusa in Cerkev, če vsega,, kar je v naših močeh, ne storimo zanje. Vsaj z molitvijo, če drugače ne moremo. Mladi Vasilij, ki je spoznal Boga in kat. cerkev, in sto tisoči drugih, k; je niso, so najbolj zgovoren edgo* vor tistim katoličanom, ki so- gledali in še z nezaupanjem gledajo prh pravljanje kat. duhovnikov v vzhod* no*slovanskem obredu. Lani je P. George (psevdonim za nekega hrva-tskega duhovnika, ki je bil med vojno med slovaškimi par* tizani in se mu je proti k ncu voj* ne posrečilo priti v Rusijo, kjer je preživel nekaj mesecev) v Ameriki izdal izredno zanimivo -knjigo »Božje podzemlje«. V njej opisuje tajne organizacije ruskih pravoslavnih ver* nikov, ki ne priznavajo sedanje uradne ruske cerkve, ki je v službi komunizma, njihovo požrtvovalnost, vero in neizprosno borbo tajne sov* jetske policije proti njim. Opisuje žejo ruskega človeka po Bogu. Sam avtor je sprejel v kat. cerkev celo skupino ljudi in to celo iz članov tajne policije v Moskvi. Ura božje sodbe in usmiljenja nad ruskim narodom bo prišla. Ne vemo, kako sc bo to zgodilo. Gotovo je sa* mo to, da moramo" svoje zaupanje polagati samo na Boga in na nobene druge človeške sile, da moramo biti pripravljeni na veliki trenutek. k° bomo srcem žejnim Boga lahko oznanjali božjo besedo in edino Kristusovo- cerkev. (Konec). M esede tacssim latla oan Z Dominikom Saviem je v kratkih letih že drugi laik, ki ga je Cerkev povzdignila na oltar. Pred par leti je proglasila blaženim profesorja Kontarda Ferrinija, sedaj pa še Dominika Savia. Ko gleda človek te laike s kravato, obdane s svetniškim sijem v slavi Berninija, ga obhaja nek skrivnosten občutek zadovoljstva in začudenja, začudenja, ker smo pač vajeni gledati tam gori le bolj nune in druge duhovne osebe; zadovoljstva pa zato, ker nam priča o živem krščanstvu v dušah mnogih laikov, o tako živem krščanstvu, da so iz njega pognali cvetovi prave krščanske svetosti. Poleg omenjenih dveh se pripravljajo beatifikacije še drugih svetih laikov iz preteklega stoletja, n. pr. Mateja Talbota, irskega delavca. Garcia Morena, ekvadorskega predsednika, profesorja Toniola in Rr. Vse to nam priča, da rastejo v sv. cerkvi tudi svetniki-laiki živeči med svetom. Sveta mati cerkev ni prav nič opešala v svoji rodovitnosti in še vedno rodi junake svetnike med vsemi stanovi. Ali ne zveni to kot nekak ukor za številne naše laike, ki se tako zelo boje svetosti in Cerkve. Do pod kora že, naprej pa ne, za božjo voljo! K spovedi in k obhajilu morda za veliko noč, a če le mogoče tam, kjer te nihče ne pozna. Z duhovnikom: »Dober dan in dober večer«, če ga na cesti srečaš. V farovžu si bil zadnjič, ko si zapisal oklice. Če potrebuješ dokumente, pošlješ mater ali ženo. Duhovniku se bojiš približati. Če te vabi, se ne odzoveš. Če bi hotel a tabo začeti razgovor, umolkneš kot sramežljiva deklica. In vendar si fant in si mož! Z duhovnikom začne razgovor le komunist, da z njim debatira. Kak drug moški se težko loti. In vendar je ravno v tej odtujenosti med duhovnikom in laiki največje zlo sedanjega časa pri nas. Zato je z možmi in fanti tako težko kaj začeti in jih za kako dobro stvar pridobiti. Ali morda ni mesta za vas v sv. cerkvi, možje in fantje? Je in še kako odlično! Ne samo v Berninijevi gloriji, vaše mesto je prav blizu Jezusa, kot vam priča sv. Jožef. Pravičen mož je bil Jožef in Bog ga je izbral za varuha svojemu Sinu, za ženina njegovi materi, za poglavarja sv. Družini. Za te odlične službe ni šel Bog iskat duhovnikov, izbral je moža laika. Ali ni hotel s tem pokazati, da ima tudi za laike izbrane prav odlične vloge v svojem kraljestvu? Nevesta Kristusova, Cerkev, poziva že 50 let in več \ sc katoliške laike, naj sprejmejo odlično vlogo, ki jim jo je Bog namenil. Postanejo naj drugi Jožefi, ki bodo sodelovali s Kristusovo nevesto pri delu za božje kraljestvo, kakor je sv. Jožef sodeloval z Marijo pri upravljanju sv. Družine in pri skrbi za Jezusa. Sodelujejo naj s Cerkvijo pri reševanju duš. Minili so časi, ko je zadostoval duhovnik za vse dušne potrebe izročenih mu duš. Danes duhovniki izdaleka nismo kos nalogam, ki nam jih prinaša skrb za duše v modernem življenju. Zato nujno potrebujemo pomoči mož in fantov. Ne mislite, da zahtevamo kaj takega, kar se vas ne tiče. Tudi vi ste člani skrivnostnega telesa Jezusovega, po zakramentu sv. birme ste tudi vi postali vojaki Kristusovi, zato je tudi na vas del skrbi za zveličanje duš in za blagor Cerkve. To premislite oh zgledu sv. Jožefa, da se boste od njega naučili sodelovali s Cerkvijo za duše. Milostna podoba svetogorske M. B. Iz svetega evangelija po Janezu Tisti čas je odšel Jezus na ono stran Galilejskega, to je Tibe-rijskega morja. Šla je pa z njim velika množica, ker so videli čudeže, ki jih je delal nad bolniki. Jezus je šel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Bila je pa blizu velika noč, judovski praznik. Ko tedaj Jezus povzdigne oči in vidi, da prihaja k njemu velika množica, reče Filipu: Kje naj kupimo kruha, da bi ti jedli? —-To je pa rekel, ker ga je skušal, zakaj sam je vedel, kaj bo storil. Filip mu odgovori: Za dvesto denarjev kruha bi jim ne bilo zadosti, da bi vsak le kaj malega dobil. — Eden izmet' njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu reče: Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi? — Jezus pravi: Velite ljudem sesti. — Bilo pa je mnogo trave na onem kraju. Posedli so torej možje, kakih pet tisoč po številu. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se Očetu zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli. Ko so se pa nasitili, je rekel svojim učencem: Poberite kosce, ki so ostali, da se ne končajo! — Pobrali so torej in napolnili dvanajst košev s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim. ki so jedli. Ko so torej ljudje videli čudež, ki ga je storil, so govorili: Ta je zares prerok, ki mora na svet priti. — Ker je tedaj Jezus spoznal, da hočejo priti in ga po sili vzeti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro. Pred Jezusa so položili pet ječmenovih hlebov in dve ribi. Njegov pogled se je nato dvignil proti nebu. Zahvalil se je nebeškemu Očetu in potem šele izročil hlebe apostolom, naj jih razdelijo med lačno množico. — Sveti Janez Krizostom dostavlja k temu prizoru: Ker je Jezus pred pomnožitvijo kruha pogledal proti nebu, nas uči, naj tudi mi ne sedamo k mizi, dokler se nismo zahvalili Tistemu, ki nam hrano daje! Zaradi tega Jezusovega zgleda povsod, kjer živijo dobri kristjani, pred in po jedi, molijo! Ni to nekaj novega. Že ob koncu drugega stoletja piše cerkveni pisatelj Tertulijan: Ne gremo prej k mizi, dokler nismo z molitvijo posvetili jedi. Molitev zaključi kosilo; šele nato gremo narazen. — Hvaležnost zahteva, da se za vsak dar Bogu zahvalimo, torej tudi za jed! Ne izgovarjajmo se: Saj sem si z lastnimi rokami zaslužil kruh. Komu naj bi se zanj zahvaljeval? — Lahko je to res, toda pomisli: Kaj pa če ti Bog ne bi dal zdravih rok, če ne bi imel dela, če ne bi bil zmožen dela? Vsaka domišljavost je zato odveč! Veliko bolj na mestu je ponižnost. V sedanjem času se žal lepa navada molitve pred in po jedi vedno bolj zanemarja in opušča. Vsi bi bili radi moderni in k teinu spada tudi to, da se ne moli. Glad prižene ljudi k mizi in ko se nasitijo, bežijo proč brez mi-sli na Boga. Zelo redki so gostje, ki se hranijo po gostilnah, ki se pred jedjo vsaj pokrižajo! S takim ravnanjem ljudje globoko ponižujejo sami sebe. Podobni postajajo brezumnim živalim. Zajec priteče v deteljo, kadar je lačen in ko se nasiti, zbeži zopet ven. Jezus kaže veliko spoštovanje pred božjimi darovi. Ko so se ljudje nasitili, skrbno naroča a-postolom, naj poberejo kosce, da se kaj ne konča! Učimo se vendar od njega, saj je vse, kar je delal, delal zaradi nas. Učiti nas je hotel, da bi ga posnemali. Izkazujmo se vredne božjih darov. Posebno dobre matere naj skrbijo, da se bodo njihove družine zahvaljevale Bogu za vsakdanji kruh in za vse prejete dobrote. NEDELJSKA MOLITEV: DAJ, PROSIMO, VSEMOGOČNI BOG, DA SI BOMO, KO SMO TEPENI, KAKOR ZA SVOJA DEJANJA ZASLUŽIMO, ODDAHNILI PO TVOJI MILOSTNI TOLAŽBI. Koledar za prihodnji teden 19. marca. NEDELJA. Četrta post* na ali sredpostna. SVETI JOŽEF, ženin Marije Device. Cerkev ga li* turgično obhaja šele v ponedeljek. 20. PONEDELJEK- Aleksandra, 21. TOREK. Benedikt, opat. 22. SREDA. Nikolaj Fliie, spozna* valee. Za svetnika je bil proglašen pred petimi leti. Švica ga ima za svo* jega patrona in ga časti kot očeta domovine. 23. ČETRTEK. Jožef Orjol in Oton. 24. PETEK. Nadangel Gabrijel (Jelko). 25. SOBOTA Marijino oznanjenje. Zapovedan praznik. Ker so drugi časopisi o tem že pisali, naj povemo še mi, kar vemo iz prvega vira o milostni podobi M. B. s Svete gore. Vsem je še dobro v spominu, kako so milostno podobo ugrabili ponoči meseca maja 1947, tik preden bi jo morali odnesti v Solkan in potem v njeno svetišče na ,SV. goro. Iz Gorice so podobo odnesli v Rim, kjer so jo shranili v Vatikanu pri državnem tajništvu. Pristojne osebe so za njeno skrivališče že čez par mesecev z\’cdele in si vse prizadele, da bi podoba prišla zopet v slovenske ro* ke in nato na Sv. goro, komor edino spada. Pri tem ima največje zasluge frančiškanski provincial o. Gracian Heric, ki je sedaj v ZDA, ter še par drugih gospodov v Rimu. 1 i so dosegli, da je milostna podoba bila znova izročena v varstvo slovenskih frančiškanov na pustni torek dne 21. februarja t. I. in jo bodo ti, kot je dogovorjeno, jto se jim bo zdelo pru merno, vrnili na Sv. goro. V imenu provinciala slovenske frančiškanske province je milostno podobo sprejel p. Hugo Bren, profesor na frančiškan* ski univerzi v Rimu. Omenjenega dne je odšla skupina slovenskih predstavnikov v Rimu, in sicer p. dr. Prešeren, p. Hugo Bren, dr. Robič ter č. mati Hanielič, da je dvignila milostno podobo ter jo prenesla v kapelo čč. šolskih sester v Rimu. Tu je svetogorsko kraljico čakala zaupna družba, da jo v imet nu slovenskega naroda pozdravi. Okrog poldne je bila pred njo sv. maša, ki jo je daroval č. g. Bavdaž. Ta dan je Marija zopet sprejela v varstvo slovenski narod, katerega upamo, ne bo več zapustila. PopoU dne so bile pete litanije ter je msgr. Fogar dal blagoslov z Najsvetejšim. Z žalostjo pa so ugotovili, da je bila podoba precej poškodovana. Po ugrabitvi so jo morali hraniti nekje na vlažnem, kjer se je les, na kate= rem je slikana, napil in napel. Ko se je osušil, se je barva začela luščiti in odpadati. V celoti je najmanj tret tjina podobe poškodovana. Vendar je upanje, da se bo dala podoba z minucioznim in potrpežljivim delom popraviti in vrniti v prejšnje stanje. 1 ako so se vsaj izrazili strokovnjaki. Stroški za to delo pa bodo precejšni. Primorci vemo sedaj, kje je mit lostna podoba svetogorske kraljice in kaj je z njo. Kdor jo je z dobrim ali s slabim namenom ugrabil, ve sedaj, da je Marija močnejša kot on. Prav tako pa naj vedo vsi oni, ki ovirajo romanje slovenskega ljudstva na Sv. goro, da si bo Marija znala zopet pridobiti svoje mesto na Sv. gori in v srcih slovenskega ljudstva, kot ga je imela prej in še lepše. »Partizani miru64 Lansko leto smo dobili »Partizane miru«, ko se je na ukaz kominformistične konference na Foljskem začelo vsesplošno gibanje za mir med komunističnimi pristaši po vsem svetu. Najprej so imeli velike mednarodne kongrese za mir, n. pr. v Parizu in v Nev Yorku. Potem so začeli pobirati podpise za mir, sedaj hočejo, naj se o teh podpisih razpravlja v raznih parlamentih. S lem skušajo komunisti zbuditi med narodi videz, da le oni so za mir, vsi drugi pa da so vojni hujskači. Seveda, medtem ko oni pobirajo podpise za mir in kričijo v parlamentih: »Mir, mir!« v vseh jezikih sveta, se sovjetska Rusija oborožuje na vso moč in prav tako vse satelitske države. Oborožujejo se ne samo Sovjeti, temveč tudi vse kominformistične stranke na svetu, kot pričajo številna odkritja skritega orožja po Italiji, Franciji in drugih državah. Zakaj služijo »partizanom miru« mitraljezi in ročne bombe? - Razumljivo, da se tudi nekomunistične države oborožujejo v nič manjši meri kakor komunistične. Razlika je le v tem, da o oboroževanju prvih vemo nekaj več kukor n oboroževanju teh slednjih. Prav te dni bodo dospele prve pošiljke orožja iz ZDA v evropske države, kakor so se dogovorili v okviru atlantskega pakta. Ta naglica v oboroževanju je silno nevarna reč. Svet je že dvakrat v tem stoletju doživel, da je iz oboroževalnega tekmovanja prišla vojna. Zato je sv. oče silno zaskrbljen in je v nedeljo izdal posebno pismo, v katerem poziva ves krščanski svet k molitvi na tiho nedeljo, da bi se zaustavilo moralno zlo. ki razjeda človeštvo, in pa da bi ljudje zopet resno začeli misliti in delati za mir in ne za oboroževanje. Sv. oče pravi »resno«, torej ne kot »partizani miru«, ki hočejo naj se drugi razorožijo, da jih bodo oni laže strahovali. t Dl. CIRIL POTOČNIK Na god sv. Matijo je ležal v Lju* hijeni na mrtvaškem odru univerzi* tetni profesor dr. Ciril Potočnik, ki ga mnogi poznajo iz njegovih Juhov; nih spisov. Bil tudi duhovni vodja karmeličank na Selu, kjer je predni* ca s. Dolores iz znane solkanske družine. Ves je bil zasut v pomla* dansko cvetje in ljudje so se n opre* trgoma hodili poslavljat od blagega gospoda. N. v. m. p. Zakaj sem postal katoličan... Čudna in nikomur razumljiva so pota božje Previdnosti! Mladi Va* silij je moral spoznati vse grozote vojne, Vse trdote ujetništva in be* gunstva, vso nizkost padlega člo* veštva, preden je spoznal Boga. Ko pa ga je spoznal, se ga je oklenil t. vso dušo. Kaiko pretresljivo se be* rejo tožeče besede v njegovi izpove* di: »Vsi mi govorijo, da mi manjka vere. Toda ali sem jaz kriv. da je ni v meni? . • •« — Strašna obsodba brezbožnega komunizma in njegove vzgoje iz ust nesrečnega človeka. Tn če pomislimo, da danes v Sov. zvezi več kot 80°/o mladine ne pozna Boga, ker o Bogu in Cerkvi ni nik* dar slišala. Če pa je, so ji to poka* zali v sovražni, odbijajoči luči pre* živelih verskih predsodkov, da bo ta mladina na poziv svojih rdečih, brezvestnih vladik slepo rušila, tep* tala in uničevala vse, kar so v teku tisočletji zgradili krščanski rodovi. Ali nas pri tem ni strah? In neumrljive duše tolikih milijo* nov, ki se pogubljajo, na» nič ne ga* uejo? Kristus trpi ob njih m ini Kulturni (obzornik 05X1 jGooceačlč - 6© lat 2 Gospodarski listek 2. marca je pra-znoval 60 let življenja eden najpomembnejših kulturnih delavcev na Goriškem . Joža Lovrenčič. Rodil se je 1390 v Kredu pri Kobaridu. Kot profesor in ravnatelj je služboval v Gorici, Trstu in Ljubljani. Vrsta njegovih knjig, pesmi, romanov, povesti, razprav in prevodov priča o plodovitem kulturnem delu, ki je bilo vse posvečeno Goriški. Seda j ž i s i pesnik »Sholarja« v Ljubljani. Proslava 60 letnice pesnika Jože Lovrenčiča Osmi kulturni večer Slovenske prosvete v Trstu V torek 7. t. m. je .spet napolnilo tržaško občinstvo dvorane lMarijinega doma. Osmi letošnji kulturni večer Slovenske prosveti je bil posvečen 60 letnici rojstva pesnika Jože Lovrenčiča. Najprej je govoril ravnatelj in svetovalec za slovensko šolstvo t tri ZVIJ dr. Anton Kacin o temi: Pesnik Joža Lovrenčič — glasnik Goriške. Predavatelj je z veliko natančnostjo literarno kritično ocenil celotno dosedanje Lovrenčičevo pisateljsko delo. Njegova študija je bila več kot navadno predavanje, suj do danes še nismo slišali tako natančne in kritično dognane razprave o pesniku. Dr. Kacin je prikazal pesnikovo literarno, obenem pa tudi njegovo literarno vzgojno delo. Poudaril je njegovo povezanost z Loriško, ki je našla toliko odraza v njegovih umetninah kol zlepa ne pri kakem našem besednem ustvarjalcu. Velik umetniški značaj pa je dobil večer predvsem z nastopom pevskega zbora Jadran, ki je nastopil pod vodstvom dr. Zorka (Iareja. Zbor je imel manjši koncert, ki ga je posvetil goriškemu pesniku Lovrenčiču. Od zadnjega nastopa je pri zboru opaziti lep napredek in je s svojo pesmijo takoj pritegnil občinstvo v dvorani Med koncertom so recitirali člani Slovenskega odra Lovrenčičevo prozo in pesmi. »Na Bogatinu« je dovršeno recitiral Jurij Slama »Zgodbo o rdečih rožahv. pa Ivan Buzečan. Tako se je primorsko ljudstvo v Trstu spomnilo pesnika Lovrenčiča, ki ga je novi svet na drugi strani železne zavese namenoma in krivično prezrl in ni niti z besedico omenil njegovega mbileja. Bog daj jubilantu zdravja in umetniških sil, da bi še dolgo živel svojemu narodu v srečo. Lovrenčičevega večera sta se udeležila tudi pesnikova hčerka in njegov sin. # * * 9. kulturni večer bo v torek 21. t. m.. Predaval bo naš znani in nad vse priljubljeni msgr. dr. Jakob Ukmar o temi: Znanost in okultne vede. Predavanje bo zelo zanimivo. Naj ga nihče ne zamudi! Začetek ob 19.30. v dvorani Marijinega doma, c. Risorta 3. Aluminijev papir za maslo Aluminijev papir za maslo so za* čeli uvajati v Kanadi in v USA. Je sicer nekoliko dražji kot na* vadni pergamentni papir, zato pa maslo v aluminijevem papirju ohrani več časa svoj sveži okus, izgubi manj vode in ne dobi nobenega ne* prijetnega duha. Poleg tega je ovoj* nina zelo vabljiva, vsled česar se ta* ko maslo nekoliko dražje proda. Olivno olje in maslo na svetu Lansko leto so pridelali na celem svetu 820.000 ton olivnega olja;, in sicer Italija 175.000 t 11, Grčija 103.000, Španija 345.000, drugod 197.000. Istočasno je znašala proizvodnja masla štirikrat toliko, in sicer 3 370.000 ton, razdeljenih tako*le: Danska 105.000 ton, Francija 160.000, Nemčija 260.000, Poljska 60.000, Be* nt!ux 115.000, USA 625.000, Indija 535.000, Pakistan 90.000, Kanada 130.000, Avstralija 140.000, Nova Zc* landija 140.000, ostali svet z Rusijo 1.010.000, Benelux je zveza med Belgijo (Be), Nizozemsko (Ne) in Luxemburgom (Lux). Turške smokve in rozine Najvažnejše 'središče sveta za tr* govino s suhimi smokvami in rozina* mi (sultanina, suho grozdje) je malo* azijsko mesto Smirna. Kmetje * pro* izvajalci teh poslastic so združeni v zadruge in najmočnejša zadruga šteje nad 40.000 članov. Ta, zadruga ima svoja osrednja skladišča, kjer blago pripravlja za izvoz. Vsako uro pripravijo za izvoz po en vagon (100 q) rozin ah suhih smokev. — Anglija je pred tedni kupila hkratu 1.500 vagonov rozin. Turki niso tako nazaj, kot sc splošno misli med našim ljudstvom. Njihove suhe smokve in njihove ro* zine so najboljše na svetu. Ameri* kanci se v tem .pogledu kljub svojim tehničnim zmožnostim ne morejo meriti s Turki. Uživanje mleka podaljša življenje Tako pravi monakovski prof. Step* pen v listu »der Tierziiehter« in svetuje vsem odraslim, naj zaužijejo dnevno poleg druge hrane tudi 1/* mleka. Mleko na Angleškem Mlekoi na Angleškem ni več racio* nirano, temveč prosto v prodaji. Raeioniranje je bilo uvedeno 1. 1941. Vlada pravi, da je danes dovolj mle* ka na prostem trgu, kar je posledica dveh činiteljev: na eni strani je vi* soko narastlo število krav mlekaric, na drugi strani pa je tudi mlečnost zrasla. Dočim je znašala pred vojno srednja letna mlečnost krave 2500 kg, znaša danes 2800 kg. Predvide* vajo, da se bo mlečnost še bolj dvignila, ko bodo podvrženi kontroli vsi hlevi. Za kritje stroškov kontro* le plačajo živinorejci letno okoli 800 naših lir od vsake krave. Seveda sloni kontrolna organizacija na pro* stovoljnosti in to pomeni, da so an* gleški živinorejci zavedni in na* predni. Ali si zapisuješ ti, koliko mleka dajo tvoje krave v letu dni? Bi pri* šel do zanimivih zaključkov. Prokleta dvoličnost... Zadnjič smo poročali o kongresu ZSM, ki se je vršil v Pevmi 26. feb., in ugotovili, da je Zveza s svojo frontaško matico vred navadna ko* munistična agentura. Danes moramo spregovoriti nekaj besed o zborova* nju »Zveze slovenskih žena v Italiji«, ki je bilo naslednjo nedeljo, 5. mar* ca prav tako v Pevmi in smo na svojo žalost primorani povedati, da je tudi ta ženska zveza, ki rada šari s svojo slovensko zavednostjo, samo podružnica kominformistične Zveze italijanskih žen. (UDI) pod vrhov* nim Togliattijevim vodstvom. V svojem poročilu o tem zborovanju »Prim. dnevnik« od 7. marca ovin* karsko prizna, da se je vršila v Pev* mi samo prcdkonferenca za skupno proslavo ženskega komunističnega praznika, ki je vsako leto 8. marca. Zborovanje od 5. marca je bilo te* daj čistokrvno komunistično. Zato so nam zdi prav in na mestu, da zvemo, kdo vse igra v tem rdečem teatru. Pozdravne besede je sprego* vorila tov. Kristina Primožič, ki je pozdravila navzoče zastopnike: Dem. fronte, ZSM, partizanov, Zveze slov. pros. dr., Planinskega društva, Di* jaške Matice in Podpornega društva. Glavno poročilo je podala pa tov. Vilma Bregant. Tudi i/ tega poročila smo izvedeli, kot zadnjič iz objave Zveze slov. mladine, da je bila tudi ta ženska frontaska organizacija vključena v UDI, v komunistično zvezo italijanskih žen. »Toda«, tako je tožila tovarišica Vilma, »vodite* ljice UDI so slepo orodje kominfor* ma«, zato ne marajo Titovih komu* nistk. »Splošna gonja komiijfoTmi* sto v je zvezo med UDI in nami močno zrahljala, če ne tudi preki* nila«. Dejstvo je tedaj sledeče: kljub vsiljevanju in ponujanju italijanski komunisti o slovenskih tovariših in tovarišicah nočejo nič slišati, če se jim brezpogojno ne vdajo, kot so mnogi že storili. Zato titovcem ne preostaja drugega, kakor da bren* kajo na narodne strune ali se pa tolčejo po »zavednih« prsih. Ker jih pa javnost pozna, kakšni junaki so in kako gre njihova borba samo za udobnimi stolčki, spravljajo r slabo luč vse poštene napore naših ljudi in zavirajo resnično narodno delo. Njihova dvoličnost združena s kričavo, nemoralno propagando najbolj ogroža našo bodočnost. Dopisi Sveti Jožef v Ricmanjah vabi k sebi... Tako sam je sveti Jožef v Ricma* ujah, tako osamel — v petek in svetek — kakor bržčas noben drug svetnik izmed farnih zavetnikov na slovenski zemlji. Samo enkrat na leto — za svetega Jožefa god — pride v Ricmanje dosti ljudi. Toda, žal, bolj v gostilne kakor v cerkev. Tri gostilne so tam in vse tri se potegujejo, da mora biti »shod« sve* tega Jožefa čim slovesnejši. Letos pa bi vendar kazalo storiti izjemo, da bi obiskovalci prišli počastit sve* tega Jožefa namesto gostiln. Zaradi svetega leta, ki kliče k pokori in spreobrnjenju. In zaradi svetega Jo* žefa samega, ki je v svojem ric* manjskem svetišču celo leto tako osamel, kakor je bilo njegovo živ* ljcnje zastrto v molk in ponižnost in skromnost. Zaradi veličine in svetosti tega svetnika naj bi vsaj letos, v letu pokore, odpadel obi* čajni dirindaj izletnikov v Ricma* njah in naj bi prišli pravi častilci Jožefovi in spokorni romarji v cer* kev Jožefovo! Ne bo v njej bleste* čih slovesnosti, kajti pravega cer* kvenega zbora ni, odkar so ga ko* munisti razdrli; niti ministrantov ni lahko dobiti in ne pritrkovavcev, najmanj pa vzgojenih molivcev; orgle pa bodo le pele, tudi peščica požr* tvovalnih pevk bo sodelovala. Svete maše bodo ob pol osmih, ob četrt na deset in velika ob pol enajstih, večernice s križevim potom in lita* nijami ob treh, — kak duhovnik bo METOD TURNŠEK: tišče co^e... Kot plamen v vetru je zaplapolalo v Janžku Rojku in Drašku Vrtiču silno koprnenje po gorah. Kar sta se v velikih počitnicah hila povzpela na Karavanke in se jima je razodel bajni gorski svet, ju je z neodoljivo silo mamilo in vleklo na še višje gorske velikane, na sam Triglav. Vse leto sla v 7. gimnazijskem razredu oh zemljepisnem atlasu sanjalu o gorah in o poteh na Triglav. Saj se za visješolca skoraj tik pred maturo, sta modrovala, vendar spodobi, da zlezeta na Triglav in domovino spoznata ne samo iz knjig in slik, marveč tudi v resnični prirodi. Do dobra sta izdelala načrt, kako jo bosta takoj v začetku počitnic, že po šolski maši na Vidovo, mahnila na Gorenjsko in naskočila Triglav. Domov na Štajersko prej niti šla ne bosta. Kdo se ho sredi počitnic spet vračal v Ljubljano in rinil na Gorenjsko, ko je pa dom tako daleč in je doma v počitnicah čez glavo dela, pri mrvi, pri snopju, pri sadju, da se še za kopanje v Dravi, uli vsaj v Grajeni ali Rogoznici, komaj za kak hip odtrgaš ... Pa tudi r denarjem je med počitnicami bolj trdo. Materi se tedaj bolj krčita za denar, medtem ko med šolskim letom ali koncem šolskega leta laže kaj odrineta. Vsekakor bo manjši izdatek, če Janžko in Draško takoj po šoli že iz Ljubljane smukneta v gore. Pa še tisto zmagoslavje, da se bosta vrnila na počitnice kot turista, da bosta z gora prinesla s seboj rož, čudovitih triglavskih rož ... Le redki izvoljenci in izvoljenke jih bodo deležni, tistih belih, mehkih, žametnih planik . . . Janžko in Draško sta si glede rož drug drugemu prikrivala najtišje misli in namene. Knjige so ju družile, misli pa ne. Janžko je nosil v sebi globoko bolečino. Počitniško pričakovanje mu je grenila trpka zavest, da se mu je na domu bilo toliko sprevrglo. Ne bo več tiste ljube domačnosti, tiste svobodne iskrenosti, ker se je v jeseni bil k Rojlcovim priženil zet, Ilamer-šakov Tone, sicer podjeten, prizadeven fant in dober čevljar, ali vendarle tuj človek . . . Janžko še zdaleč ni bil pripravljen na to, da se mu bo sestra, edina, čeprav starejša, že poročila. Res je hiši, ki je že v začetku svetovne vojne bila izgubila očeta, bil krvavo potreben gospodar. Ali čemu tako nenadoma poroka? Pred samim adventom! Kar sredi Janžkovega šolskega leta! Janžko se je ob povabilu na gostijo bil zelo razburil. Kaj mu niso prej vsaj malo namignili o ženitvi, da bi kaj svetoval, kaj zavrl! Čemu ga trgajo od šole, ki se je komaj bila dobro začela! Z vročimi in kalnimi očmi je takrat Janžko zrl predse; nevoljno si je grizel ustnice. Pa se je odločil, da na gostijo ne pojde in ne pojde. In tudi ni šel. Vsi lepi pozdravi z gostije, ženina in neveste, matere in kopice veselih 6vatov, še tako težak zavoj gostuvanjskili dobrot — odpustkov ga ni ganil in potolažil. Zanj so pozdravi in odpustki bili grenki. Pozdrave v pismu je bil zmečkal, odpustke pa razdal . . . Tiha bolečina se mu je bila zarila v dušo . . . Izgubil je bil svoboden dom, vanj je že zašel tuj človek . . . Morda bo Janžku v gorah kaj odleglo! Morda mu bodo rože, ki jih bo natrgal v gorah, olajšale pot domov, zbližale njegovo srce z domačimi . . . Ah, v dnu duše, v zadnjem kotičku nekje je Janžko bridko čutil, da je prav za prav brez sestre, tiste ljube sestre, s katero sta se nekoč bila tako radostno igrala krog doma ... Z njeno izgubo se mu je odtrgal dobršen kos srca ... Pa vendar bi Janžko prav sestri, izgubljeni, od srca odtrgani, poklonil rož, najlepših triglavskih rož . . . Draško je skrival svojo skrivnost. V zadnjem svetišču srca je bila shranjena. Že od zadnjih velikih počitnic je tiho klila v njegovem srcu. Samo enkrat ie bil Draško spremljal zjutraj Murkovo Cilko, ko je hitela v mesto v tovarno — po končani meščanski šoli se je Cilka hila priučila še šivanju in je dobila v tovarni za čevlje primerno zaposlitev —, samo enkrat se je bil zazrl v njen nežen obraz, ki je bil kot kri in mleko, samo enkrat je bil občutil iz njenih oči svetal pogled, poln miline in božajoče dobrote, pa ga je ob njenem zvonkem, ljubeznivem glasu vsega prevzelo. Cilki, čeprav tovarniški delavki, bo Draško natrgal in prinesel rož, bajnih triglavskih rož . . . Zataknila si jih bo v kipeča nedra in bo še zalša, še dražja mu dekle .. . Lani od zgodnjih ur pripravljen za s p os vedovanje, za veliko mašo in večer* nice jih bo celo dovolj. Če bi se kaki dobrotniki usmilili njegovega svetišča, da bi ga bilo mogoče po* krpati, kaj počistiti in prebarvati, te« daj bi bila tO' krasna cerkev, kakor je bila nekoč, ko so jo častilci sve» tega Jožefa s Krasa, Vipavske, iz Istre, iz Trsta in iz daljne Kranjske in njene Ljubljane s svojimi daros ▼i sezidali. Po zadnji vojni se vsa* kega 19. marca tare ljudi po Ricma« njah, le domačini so svojo cerkev in svojega zavetnika malone popol« n orna zapustili. Zato vsakdo, ki s pravim namenom poroma v to cer* kev, bodisi ob nedeljah — bodisi za svetega Jožefa praznik, stori izredno plemenito dejanje dobrega zgleda za ricmanjsko župnijo, v kateri je brezbožni komunizem pognal tako globoke korenine in tako pošastno dvignil svojo satansko glavo kakor nikjer na slovenski zemlji. Le ne pohujšaj se, dragi romar, če ne boš našel v ricmanjski cerkvi tako ure« jene in uglajene liturgije, kakor bi se spodobilo, in če te bodo motili kaki preveč goreči nabiralci miloščin ne ali klepetanje po cerkvi, ali krošnjarji pred njo, ali če boš opa« zil, da tu ukazuje pokvarjeni ljud« ski, neredko krivoverski okus popo* ganjenih vernikov tako močno, da se mu morajo zaradi ljubega miru podrediti celo duhovniki. Svetega Jožefa pa, čeprav nekam srepo gle« da raz starinske oltarne podobe, se nikar ne boj, ker te v srcu res prav nebeško prijazno pričakuje, pa ne za« radi miloščine, ki' jo za njegov ged številne puščice in roke po nekih pre« več ukoreninjenih navadah in raz« vadah gladno prosjačijo, marveč te pričakuje zaradi tvojih prošenj, da jih usliši. Grmek (Slov. Benečija) Vlada nam je blagodušno sezidala pri Hlodičih občinski dom in razkol no šolo, na katero je bila vzidan^ umetniška mozaična slika, dar F ur« lanske mozaične šele iz Spilimberga. Na sliki se vidi jablan »Sevka«, na kateri sedi sv. Peter in blagoslavlja radiš^e doline; pod jablano pelje mati otročiča v šolo. Lepo zamišljena slika. Pri Hlodi« čih je namreč vas Seliče (Seuce), od« koder je prišla jabolka »sevka«, ti« pičrta jabolka, ki se je razširila po vseh nadiških dolinah in je pravi bla« gostov Slov. Benečije. H blagoslovu slike, v nedeljo 26. februarja, je prišel tudi gospod videmski prefekt in z njim nekaj drugih dostojanstven nikov in častnikov iz Vidma in Čedada. Odlične goste je v imenu ljudstva nagovoril in pozdravil najstarejši vaščan, kmet Jožef Klodič. Tako preudarjenega, smotrnega, pomemb« nega in krščanskega govora nismo še slišali v Benečiji o sličnih pri« ložno.stih. Ohlastniki in ljudstvo so bogato nagradili iskušenega starčka z odobravanjem in ploskanjem. Od njega naj bi se naučili razni kričači: advokati in propagandisti, ki o raza nih prilikah hodijo žalit ljudi po teh dolinah. Po blagoslovu slike se je v prostra« ni dvorani vršil velik vokalni in instrumentalni koncert sinfoničnega orkestra iz Vidma in koralnega me« šanega zbora iz Čedada, ki je imel namen seznaniti naše ljudstvo s klas sično italijansko muziko. Koncert je prav lepo uspel in godci in pevci so pokazali, da so na vrhuncu pevske in godbene umetnosti. Dopadle so občinstvu zlasti furlanske narodne, ki so zelo podobne našim. — Po« grešali smo kako domačo narodno, za kar se priporočamo g. učitelju Cozzarolu, voditelju čedajskega zbo« ra, za bodoče koncerte. Slavnost je prav lepo potekla, brez običajnega pretiravanja in hujskanja, ki navad« no pusti posledice sovraštva in ne« reda. Škoda le, da je slabo vreme zadržalo doma mnogo hribovcev. Po končanem koncertu je ljudstvo vM.ud« no pozdravilo gosp. prefekta in se zadovoljno povrnilo na svoje do« hvalno pesem Bogu za angelskega pastirja, ki mu dajaj nebo mir, živ« 1 jen je, blagoslov. Tudi papeško him« no so naši mladi pevci prav odločno in lepo zapeli. Popolcjne jp bila v cerkvi konferenca o veiikih §Iq« vesnostih v Rimu ob priliki beatifi« kacije Dominika Savia. Tega dne smo blagoslovili kip našega farnega patrona, ki ga je akademski slikar g. prof. Gorše popolnoma prenovil. — Na prvo marčno nedeljo so go« stovali v Dolini ricmanjski šolarji in priredili v naši šolski dvorani prav veselo in poučno akademijo. Zelo pohvalimo iniciativnost ric« inanjske mladine, ki prinaša toliko vedrega veselja. Bili so časi, ko je bilo Riemanje v Bregu v vsakem oziru na prvem mestu. Zdi se, da se ti časi zopet vračajo. Samo dobre volje je treba in prave zvestobe do svetinj naših prednikov! —• Odkar je z novo mašo č. g. Cvetka prišla v našo cerkev podoba Marije Po« magaj, je v njej vse bolj prijazno. Za Marijin oltar nikoli ne zmanjka ne sveč, ne cvetja. Nezapovedani Marijini prazniki so zlasti sedaj pri nas pravi božji dnevi. God lurške Matere božje smo praznovali prav po nedeljsko, prav tako svečnico. Se« daj prideta dva praznika: Žalostna Mati božja in M. oznanjenje. Ta« krat bo najlepša prilika za opravlja« nje velikonočne dolžnosti. —■ Druga« če pa je v naši veliki vasi kar ved« no zelo razgibano. Imamo vse mogoče stranke, kar tri dvorane, tri zbore, dva kina, izletov in romanj na pre« tek, tako da nam res ni dclg čas. Prešerna smo letos počastili kar s tremi akademijami. Šolsko mladino obišče skoro vsak mesec njen pre« ljubi »Tarzan« pa tudi »Čin«Čao« in »Egiptovski Jožef« (skioptične slike) jim zelo ugajata. Ko so v Trstu vrteli film »Snegulčiea«, smo jo mo« reli seveda obiskati. Toda uboga Ferjančičeva koriera! 9b osebic se je ratlačilo vanjo! Prav k t žigalice v škatli!! ... O veliki žalosti in sru« moti, ki je zadela, našo župnijo ob dveh januarskih pogrebih, ste brali v drugih časopisih. GOTOVI SMO, DA NE BO NIHČE VEČ NA PO« KOPALIŠČU — V GOVORU NA« PADAL MRTVIH IN 2IVIH! N o v i c e Naš novi podlistek V novem podlistku bomo objavljali izvirno slovensko novelo »Oj tiste rože«, ki jo je za »Glasu napisal našim bralcem že znani pisatelj Metod Turnšek. Pisatelju poznamo že po veliki zgodovinski drami »Država med gorami«. Snov v nopeli je tako občečloveška in obenem tako pristno slovenska, da diha iz nje slovenski svet in slovenski človek. Kom. poslanka Laura Diaz pred sodniki Italijanska komunistična poslanka Laura Diaz, ki je med volivno propagando leta 1948 v mestu Ortona a Mare v volivnem govoru žalila osebo sv. očeta, bo prišla pred sodnike, da ugotove njeno krivdo. Tako je sklenil parlament, ki je dovolil, da se sme proti njej sodnijsko postopati. Oseba sv. očeta je namreč s posebno postavo ital. republike zaščitena pred javnim sramotenjem podobno kot oseba državnega predsednika. Dvojna resnica in sovjetska zgodovina V sovjetski enciklopediji iz leta 1946 Gi tam o: »Pod vodstvom Tita je jugoslovanska osvobodilna vojska skupaj z Rdečo armado v letu 1944 pregnala Nemce... lito je sijajen strateg, ima velik pogum, združen z velikim čfirom in z izjemno politično bistroumnostjo«. Nedavno pa je moskovska »Lite« rarnaja Gazeta« trdila: »Dobro je znano, da so se strahopetni Tito in njegova klika zabavali na otoku Visu in pili skupaj z Randolfon Churchil« lom coektailsc, medtem, ko so ar« made maršala Tolbuhina po uničenju Hitlerjevih divizij zasedle Beograd.« Povišanje cen kruha in testenin v Trstu Finančni in gospodarski oddelek ZVU sporoča, da bodo od četrtka 16. marca 1950 dalje povišane kan« trolirane cene kruha in testenin Ce« na kruha je povišana od 82 lir na 94 lir in testenin od 100 lir na 110 lir za kilogram. Cena moke bo c« stala nespremenjena 84 lir za kilo« gram. Podvzeti pa so bili ukrepi, ki bodo omogočili nakup še ne dvig« njenih februarskih obrokov po sta« rih cenah tudi po 16. marcu. Trst je bil skozi več let deležen ugodnosti, da je znašala prodajna cena krajevnih rac ioni ran ih izdelkov manj kot dejanski stroški. Razliko med nabavno in prodajno ceno je krila Zavezniška vojafka uprava. Samo v zadnjih 18 mesecih je zna? šala ta podpora približno 2 milijardi lir. Ker niso več na razpolago sred« Stva za ta namen, je postala) nujna prilagoditev cen dejanski ceni kruha in testenin. Vendar pa je treba poudariti, da je prodajna cena kruha in testenin, kljub povišanju, v Trs Stu še vedno nižja, kot v Italiji. Dobave ERP za Trst Dne 2. t. m. je prispel v Trst iz Baltimore, Md. tovorni parnik »Fran« ees« s tovorom Uprave za gospo« darsko sodelovanje za anglosameriš« ko področje STOsja. Pripeljal je 3048 ton pšenice, 61 ton sojinega olja in 191 ton lanenega semena za krajevno uporabo. Odgovorni urednik : Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici Plošče za učenje angleščine Učitelji angleščine in skupine di« jakov, ki želijo- poučevati angleščino ali učiti se angleščine s pomočjo plošč, se lahko obrnejo na javno čitalnico v Trstu v ulici Trento št. 2, ki jim ho- posodila plošče za prvi tečaj osnovne angleščine in .besedila za plošče. Plošče in besedila se P»« . ojajo brezplačno. Agrarne pogodbe Po ukazu ZVU so podaljšane za dve loti vse agrarne pogodbe med lastniki in delavci s stalno plačo. Ukaz je stopil v veljavo 11. marca 1950. Tretji red v Gorici Shod tretjega reda bo v nedeljo 19. marca ob štirih popoldne pri Sv. Ivanu. Ob štirih sv. križev pot za pokojne člane tretjega reda in nato blagoslov z Najsvetejšim. — Nove sprejemnice ali priročnik tre« tjega reda imamo v zalogi. Dobite jih v zakristiji pri Sv. Ivanu ali pa pri voditelju p. Fidelisu. Priporoča« mo jih vsem, ki se zanimajo /a tretji red, da ga tako bolje spoznajo. Vsi, ki so se vpisali za romanje v Rim, Asizi in Loreto, ki ga priredi slov. III. red iz Gorice od 19. do 25. maja, naj prinesejo čimprej osebno izkaznico p. Fidelisu. da prepiše točne podatke za seznam romarjev, katerega mora takoj poslati v Rim. DAROVI ZA »KATOLIŠKI GLAS« G. Lupine Ivan, Praprot, 220; da« rovi in preplačila iz Marijine družbe v Trstu 1000; N. N. Trst 1000; za« vedno dekle iz Rupe 200 lir. Iskrena hvalni ZA »SLOVENSKO SIROT18CE SV. DRUŽINE« Alojzij Simčič 100; K. J. (Trbiž) 220; Andrej Arčon v Gorici 300; P. N. 1000; zbirka (A) 25; D. N. iz Rojana 200; S. Z. iz Trsta 500; M. K. 1000.—- lir; Dobrodelno društvo nam je naklonilo obilne paikcte za otrokessirote. Po neljubi pomoti so ti darovi zadnjič izostali. »Podporno društvo« nam je darovalo 12 srajc za dečke. Zbirka (R) 70; Alfonz Kes drič 200; Grbec Jožica, Trst 220; H. P. 1000,— lir. Srčna hvala vsem dobrotnikom in zagotovilo molitve. Dr. Karol Rutar zdravnik SPREJEMA V GORICI NA TRAVNIKU 22 ji Draško še ni bil upal glasno razodeti, da hi jo vsako jutro raj spremljal (tuiU ni bilo mogoče več, ker je rnoral oditi v šole), zdaj pa, ko jo je vse leto bil ljubeče nosil v svoji duši, ko mu je sijali) v vse knjige in po vseh poteh, zdaj bo triglavskim rožam vdihnil vse sladko koprnenje . . . Rožam bo zaupal $vojo skrivnost, ob rožah se bo opogumil in Cilki razkril srce . . . Na Vidovo sta Janžko in Draško z drugimi sošolci po šolski maši nestrpno čakala v razredu na spričevala. Bodoči osmošolci so bili živahno razigrani! Vse so vžigali počitniški načrti. Le tisti, ki so se nadejali nemile usode, .so bili bolj skromni, končno pa prav tako veseli, dq bo konec posedanja po šolskih klopeh. Janžku in Drašku so sošolci že vnaprej čestitali k odliki, ki je zmvju bila tako gotova kol amen v očenašu, in jima želeli srečo in kar najboljšo zabavo na gorskem potovanju. Profesor razrednik je s šopom spričeval svečano stopil v razred in se z važnim, resnobnim obrazom zasidral za katedrom. Kot vselej med šolskim letom .i ' tudi zdaj dvignil prst, da je bilo takoj vse mirno, in nato je z očetovskim glasom začel deliti spričevala. Prvemu je izročil spričevalo Janžku Rojku. »Tu se vidi, kaj zmore pridnost, zanimanje za predmete in vztrajnost! Kot »ni je znano, se uiti za veselo družinsko slovesnost niste marali odtrgali, da bi ne trpelo vaše učenje. Zato ste pa let,os prvi odličnjak v razred«! Le tako pogumno naprej do vrha, do mature!« Oči razrednikove so bile tople, Janžko pa je zardel in svetlo zrl predse. Skoraj mučno mu je bilo, da se je razrednik bil dotaknil njegovih domačih razmer, družinske slovesnosti, ki je za Janžka bila in je še zdaj vse prej kot vesela. Kje neki je profesor o lem zvedel? Mati je bržčas morala pisati na šolsko vodstvo in prositi za njegov dopust, Ah, še to . . . Razrednik je nato pohvalno pogladil še dva druga fauLa odličnjaka. Prišel je na vrsto Draško. Obraz se je profesorju zresnil in stemnil. »Za vas pa zelo obžalujem, da vas je letos sreča zapustila! Letos ste ob odličnjašk° čast! Kaj je temu vzrok? Ali vam v srcu morda kljuje kaka diva ali kaj r Se daleč niste bili to leto tako zbrani kot prejšnjih 6 let, ko sem zares bil ponosen na vas! Glejte, vse bi še šlo, le v matematiki imate tretji red . . .a Draška je oblila rdečica, razred pa se je muzal, hihital, čudil . . . Kar završalo je med sošolci, ko so bili čuli o neki divi. Draška je rezalo do srca . . . Ko bi se razrednik vsaj tako neusmiljeno ne bil dotaknil njegove rane, vira njegove nezgode! Toliko da še ni izustil imena, Cilkinega imena! Kje, vraga, je kaj takega zaslutil? Ali mu je mar res iz zamišljenih oči bral sanje, mehke, sladke sanje o Cilki in o triglavskih rožah? Odlika da mu je splavala po vodi? Vrag jo! Naj! Draško je pa le dan za dnem v duhu spremljal Cilko, kako ob jutrih z lahkim korakom drobi v tovarno, v temačno, šumno, neprijetno tovarno, kakor je zdaj šumna in neprijetna tudi šidska soba . . . Mislil je ob knjigah na Cilko, kako se ob večerih trudna sicer, pa z ljubkim licem vrača z dela, v nizek, lesen hrani z živimi, dehtečimi rožami na majhnih oknih . . . Vse leto je Draško Cilki v mislih bil zvest, čeprav je zdaj izgubil odliko . . . Draško si ni upal nikomur pogledali v oči. Saj bi ga iz njih bodel le posmeh in škodoželjnost. Še v razrednikovih očeh je bil pogled oster, očitajoč. Janžku je bilo zelo žal *a nesrečnega Draška. Da se mu je moralo tako zbroditi { To je pa Zares nerodno! Slutil je, da je Draška moralo hudo prizadeti, da ga najbrž niti malo ne bo volja za na Triglav. Vendar se je Janžko potem, ko sta z Draškotn bila sama, le posilil in je Draška rahlo vprašal: »Saj pojdeva na Triglav, kaj?« Draška je pekla sramota. Najrajši bi se vdrl v zeml jo, skril ljudem in goram. Šele sedaj izven šolski' sobe je do zavesti, do boleče zavesti občutil, kako strašno ga je bil krenil razrednik, čeprav ga bržčas niti ni hotel žaliti, vendar ga je bil bridko ranil. Sošolci inu ne bodo pozabili »dive«. Še doma bodo povedali. To se režijo in se bodo še režali na račun njegovega ranjenega, krvavečega srca!. . . Kje bi ob takem mogel zdaj Draško na Triglav? Kje bi z radosljo in ljubeznijo mogel natrgali rož, toliko žel jenih rož?. . . Ne, ne pojde Draško na Triglav! Ne more! Zdaj ze ne . . . Janžko ga ni moral siliti. Še tolažiti si ga ni upal preveč vneto, da bi se ne zdelo, kakor da mu tolažba ne izvira iz srca. Molče sla odložila potovanje po Draškovi volji na poznejši čas, na konec julija. (Nadaljevanje)