PRIMORSKI dnevnik začel izhajati v Trstu • maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ^erkmm, razmnožen na ^lostil. Od 5. do 17. sep-'en’bra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v °vcu pri Gorenji Trebu-'• od 18. septembra 1944 maja 1945 v tiskarni Slovenija« pod Vojskim 'driji, do 8. maja 1945 k- v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja števil- • Bil je edini tiskani par-bzanski DNEVNIK v za-su2njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 23 (13.853) Trst, nedelja, 27. januarja 1991 Iraški scudi tudi včerajšnjo noč kalili mirno spanje prebivalcem Tel Aviva in Riada Pritisk na Izrael se nadaljuje Ekološki preplah zaradi širjenja naftnega madeža - Beg sedmih iraških vojnih letal v Iran - Sovjetski Zunanji minister Aleksander Besmertnih o preverjanju stališč do krize - Velike mirovne manifestaciie Za sedaj odpravili nevarnost obračunavanja v Jugoslaviji BOGO SAMSA trie JAN A — Nevarnost direk- j 9? vojaškega spopada, krvave dr-Vf a.nslce v°jne> je odstranjena. do 12. ure so bili ukinjeni vsi tto h ukrepi JLA, vojaki so ponov-o brez popolne bojne opreme in voias .nabojev, tanki so se vrnili v jce’ m°torji helikopterjev in je ?skih letal so ugasnjeni. Hrvaška li(, ^trtobiližirala svoje rezervne mi- v^ke, nekateri so vrnili kalašniko-dojjj skladišča, drugi so jih odnesli se vsi pa so slekli uniforme in ez teden dni. Do tedaj pa bodo QbpJ-a zajetje speljali v večje globine, fe J16111 bodo lahko namestili plavaj o-jo^agrade, ki bodo zaustavile plava- Naftno razlitje v Kuvajtu ogroža ves ekosistem Perzijskega zaliva Zaradi vojnih operacij ne bodo uspeli zajeziti razlitja v Kuvajtu. Prav zato se že vsiljuje domneva, da bo letalstvo poskušalo z napalmom zažgati naftni terminal, da bi vsaj nekoliko omejili škodo za zalivske vode. V zadnjih urah pa postaja vedno bolj jasen Sadamov manever. Razni samozvani naravovarstveni strokovnjaki, ki so pred dnevi panično napovedovali »jedrsko zimo« zaradi naftnih požarov v Zalivu, so včeraj glasno zahtevali premirje, da se začne s sanacijo Perzijskega zaliva. Za to zaprto morje bodo posledice takega razlitja nedvomno katastrofalne. Strokovnjake bodri le spoznanje, da se Perzijski zaliv nahaja na nizki zemljepisni širini, kjer je razgradilna moč ultravioličnih žarkov izredna. Zgovoren je primer naftnih črpališč v Novruzu, ki so jih Iračani bombardirali v osemletni zalivski vojni. Takrat se je v zalivske vode razlilo še več nafte kot v teh dneh, naftni madež je bil dolg več 100 kilometrov. Škoda je bila ogromna, saj so pomrli skoraj vsi lamantini (kitom podobni morski sesalci — morske krave ali sirene), ostala morska favna in flora pa se je kljub nasprotnim napovedim ekologov, še kar dobro opomogla. Seveda skuša sedaj washing-tonska administracija iz propagandnih razlogov prikazati sedanje razlitje za hujše kot ob brodolomu tankerja Ex-xon Valdes na Aljaski. Resnici na ljubo pa so obale Zaliva Prince William še danes prizadete, na zalivskih obalah pa ni več sledu razlitja iz Novruza. 'ftaelski premier Šandr potrdil, da se Tel Aviv za zdaj še ne bo vmešal v zalivski spopad Razdejanje in prva žrtev scudov tudi v Riadu RIAD — Iraški scudi so v noči na soboto povzročili tudi prvo žrtev v Riadu (na slikah AP ruševine v Riadu in svetlobna sled protirakete patriot), v napadu pa je bilo tudi 30 ljudi ranjenih. Kot je poročal savdski državni radio, naj bi eden od dveh iraških scudov eksplodiral v zraku, potem ko ga je zadel eden izmed izstreljenih patriotov, drobci rakete pa naj bi bili krivi za smrtno žrtev in vse ranjene. S tem v zvezi je treba še povedati, da je trup scuda treščil na neko zgradbo in jo do tal porušil. Zaradi cenzure ni znano, v kakšni meri je ta dogodek prispeval h končnemu obračunu žrtev. Toda s televizijskih posnetkov, ki so jih savdske vojaške oblasti dovolile predvajati, je bilo pred podrto zgradbo mogoče videti precej ranjencev na nosilih, preden so jih odpeljali v bolnišnico. Tudi ponoči je še nekaj scudov povzročilo preplah v savdski prestolnici (sirene so se večkrat oglasile tudi v Da-ranu, kjer je bilo slišati tudi eksplozije v zraku), vendar pa se je vse končalo brez posledic, saj so patrioti brez napake opravili svojo »dolžnost.« Petkova noč pa je bila nemirna tudi v Izraelu. Iračani so namreč že zgodaj zvečer izvedli svoj že peti raketni napad na Tel Aviv od začetka vojne in drugič doslej so bili tudi mrtvi. Umrla je namreč ena oseba, precej pa je bilo ranjenih. Po tej najnovejši iraški provokaciji se je ves svet spraševal, koliko časa bo Izrael še mirno prenašal iraške raketne napade. Očitno pa je, da je izraelska vlada tudi tokrat ohranila trezno glavo in se ni pustila sprovocirati. Premier Šamir je v intervjuju za ameriško TV mrežo ABC potrdil, da se vsaj za zdaj Izrael ne namerava vključiti v zalivski spopad. »Represalija za nas ni imperativ,« je dejal Šamir, »in med Irakom ter Izraelom ne gre za ping-pong, kjer je treba takoj odbiti žogico, ki jo udari nasprotnik.« Ob tem pa je Šamir še izjavil, da do izraelske akcije lahko pride, »vendar pa bo Izrael tisti, ki se bo odločil, kdaj in kako naj do te akcije pride, pri čemer pa mora biti vsem jasno, da bo do akcije prav gotovo tudi prišlo, če bodo v Izraelu ugotovili, da je akcija proti Iraku nujno potrebna.« Potiu.— Ameriška letalska družba PAN AM je prepovedala Voin°m boškega izvora na svoja letala. Ukrep je v veljavi od i,e,v Zalivu. Prepoved, pravi Nev/ York Times, velja tako na Pri t*Qvnikj kot na notranjih poletih, čeprav je družba ni potrdila. Njen v tori Preon!e 'samo omenil, da so uvedli poostrene nadzore nad potniki. Uriarpjj- človek lahko vpraša, ali je nemara zaradi nje PAN AM ‘'NiK^ONTm ?* Zai i žq0x u 7~ Kanadski fotograf Al Sikora je te dni začel prodajati ztaeje!eli k Pnčevanja leta 1991«: drobce razstreljenih raket scud. Če bi (loia‘.ci in Artu • jsklenega oklepa tega smrtonosnega orožja, ki so ga . (Plus rla i* v teh dneh dodobra spoznali, bi morali odšteti 27,95 k°ščka 0ra je ?VRI). dobili pa bi »kos zgodovine«. berii £ lani zaslužil kar čedno vsoto denarja, ko je prodal številne ^1 Pralci zidu' Dobava drobcev scuda sicer ni takojšnja, nanje Cetb v j ar (joj, ®oraH čakati od 4 do 8 tednov po koncu vojne. Del dobička v Sj^atdaniji Uje’ da ima Sikora pravzaprav dobro srce, v korist begun- ltru°veUj or j^aia spominčkov na Jutrovem ni nobena novost: že celo edn0 ?h 'leza”) ajo na ta ali oni način drobce pravega križa, na katerem ttielo sv ., ali pa t;rne jz krone, s katero so ga križali. Trpljenje je °lo privlačnost. Reis^Doisr _ Pre<;c, britanska vlada bo svojim vojakom v Zalivu poslala 'e*Ov • bii oSphrvQ»v°v peščene barve. S temi, v zadnjih časih tolikokrat N br2os. pripomočki, bodo vojaki zaščitili... cevi pušk, mitra-rezhibn0 h' ?ai Podstavlja drobni puščavski pesek veliko nevar-Pelovanje orožja. Previdnost je mati modrosti. Eksplozija manjše bombe na srečo povzročila te tri lažje ranjene Atentat na dnevnik Liberation PARIZ — Poziv muslimanskih skrajnežev, naj povsod po svetu prizadenejo interese držav, ki so najbolj angažirane v misiji OZN v Zalivu, so že obrodili prve sadove. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom so neznani teroristi podtaknili pred vhod v francoski levičarski časopis »Liberation« bombo, katere eksplozija je povzročila na srečo le manšjo materialno škodo, bile pa so tudi lažje ranjene tri osebe. Na kraju atentata so našli anonimni letak, v katerem storilci obtožujejo Liberation, da podpira protiiraško vojno in da pred časom ni poročal o ugrabitvi nekaterih Libijcev v Čadu. Do atentata je prišlo tudi v Bejrutu, kjer so prizadeli sedež neke savdske banke. Eksplozija, očitno naperjena proti silam, ki so angažirane v silah OZN, je že šesta od začetka posega svetovnih sil v Iraku. V Bejrutu je neka samozvana »organizacija arabskih maščevalcev« objavila opozorilo vsem občanom, naj se ne približujejo tujim ustanovam, češ da bodo slednje kaj kmalu postale tarča napadov maščevalcev. Na sliki (telefoto AP): po eksploziji pred Liberationom Dosedanji potek dogodkov dokazuje, da bo vojna v Zalivu precej daljša od napovedi Desetdnevno neusmiljeno bombardiranje Sadama Huseina še ni spravilo na kolena BAGDAD, TEL AVIV — Več kot petmesečna zalivska kriza po iraški okupaciji Kuvajta avgusta lani se je po številnih neuspešnih poskusih končala z vojnim spopadom. Po izteku ultimata varnostnega sveta OZN Iraku za umik iz Kuvajta so ZDA in druge zavezniške enote, ki so v teh petih mesecih na zalivskem področju postavile na noge mogočen vojni stroj, dale iraškemu diktatorju Sadamu Huseinu še dan časa »za premislek«, nato pa je »Puščavski vihar« - tako se namreč imenuje zavezniška vojaška akcija v Zalivu - 16. januarja nekaj minut po 23. uri po srednjeevropskem času z vso silo zdivjal po Iraku in Kuvajtu. Manevrirne rakete tomahawk, ki so jih ponesle leteče trdnjave B-52, znameniti ameriški »nevidni« lovci in druga vojaška letala enot prisotnih v Zalivu so začela sejati razdejanje po Bagdadu in drugih točno določenih strateških ciljih v Iraku. Samo prvo noč so nad Irakom odvrgli več eksploziva, kot pa je znašala rušilna moč atomske bombe, ki so jo vrgli na Hirošimo, letala zavezniških enot protiiraške koalicije pa so opravila kar 2000 poletov. Zanimivo je, da pri tej akciji skoraj ni bilo odgovora iraške protiletalske obrambe in zgledalo je, da ta sploh več ne obstaja. Vse to je povzročilo nekakšno evforijo, v kateri je bilo slišati triumfalistične napovedi, da je Irak že na kolenih, da so rakete in zavezniška letala že prvo noč uničila 80 odstotkov Sadamovega vojaškega potenciala. Konec naj bi bilo z njegovim letalstvom, uničena naj bi bila vsa letališča in porušene vse zloglasne tovarne, v katerih naj bi Irak proizvajal svoje kemično in biološko orožje. Od te evforije pa do izjav, da bo vojne v nekaj dneh konec pa ni bilo več daleč. Toda kmalu je prišla hladna prha. Že naslednjo noč (17. januarja) je kot strela z jasnega treščila v svet novica, da je Irak z raketami scud začel obstreljevati Izrael. Tarča napadov sta bila Tel Aviv in Haifa, v eksplozijah pa je bilo precej škode, nekaj ranjenih, na srečo pa je takrat vse minilo brez smrtnih žrtev. Vsi so se zdaj začeli spraševati, od kod Sadamu Huseinu rakete, če pa so bila po trditvah zavezniških vojaških virov že prvo noč spopada uničena skoraj vsa raketna izstrelišča. Počasi, po kapljicah, pa so začele prihajati novice, da bombardiranje le ni predstavljalo popolnega zadetka v črno in da so predvsem mobilne rampe, ki jih ima Irak skrite pod zemljo, ostale nepoškodovane. Pentagon je moral priznati, da tudi drugi strateški cilji še niso bili vsi uničeni, da pa se bo bombardiranje nadaljevalo z nezmanjšano silo. Iz Bele hiše je George Bush ob tem začel opozarjati, da bo vojna še dolga in da ne sme nihče pričakovati, da bi se Irak hitro vdal, Američanom pa je obljubil, da zalivski spopad za ZDA ne bo drugi Vietnam. Ob vsem tem pa je iraški napad na Izrael pomenil tudi neposredno nevarnost, da se razbije protii-raška koalicija, ki sta jo pet mesecev skrbno ustvarjala ameriški predsednik Bush in še posebej državni sekretar Baker. Vsi so se bali izraelske reakcije, saj bi najbrž neposreden vstop Tel Aviva v vojno z Irakom istočasno pomenil tudi izstop Sirije iz »koalicije«, na stran Iraka, ali pa formalno proti Izraelu, pa bi se postavila tudi Jordanija, ki naj bi v tem spopadu imela nevtralno vlogo, precej nerodna pa bi bila tudi vloga ostalih arabskih držav, ki so že po tradiciji »nasprotnice« Izraela, v tem spopadu pa stojijo na strani protiiraške koalicije. Obračun izgub in žrtev spopadov PARIZ — Med tem ko neuradni viri govorijo tudi o stotisočih žrtvah, pa so uradni podatki o dosedanjih izgubah na obeh straneh precej bolj pomirjujoči, če je ob žrtvah sploh mogoče uporabljati ta izraz. Tako naj bi zavezniki do vključno 25. januarja doslej izgubili 22 letal in 1 helikopter, imeli eno smrtno žrtev, pogrešajo pa 25 pilotov. Največje izgube so doslej imele ZDA, ki so izgubile 11 letal in helikopter, pogrešajo 14 pilotov, eden pa je umrl. Velika Britanija je izgubila 6 letal, 8 pilotov pogrešajo, dva pa sta v iraškem ujetništvu, Italija je bila ob en tornado, 1 pilot je v ujetništvu, drugega pogrešajo, Savdska Arabija je bila doslej ob 3 letala, vendar pa podatki o tem, kaj se je zgodilo s piloti teh letal, niso znani. Iraška stran trdi, da naj bi zavezniki doslej izgubili 259 letal in raket, protiiraška koalicija pa zatrjuje, da so doslej uničili 43 iraških letal in potopili 8 iraških plovil. Po radiu Bagdad so tudi sporočili, da naj bi bilo med vojaštvom 90 žrteev, med civilnim prebivalstvom pa 123 mrtvih in 327 ranjenih. Med države z izgubami je treba prišteti tudi Izrael, ki sicer ne sodeluje v zalivskem spopadu. Po iraškem raketnem napadu 22. januarja so umrle 3 osebe (vse tri zaradi srčne kapi po eksplozijah), v petek zvečer pa je pod ruševinami umrla še ena oseba. V petih iraških napadih je bilo v Izraelu doslej tudi 153 ranjencev. Toda ta nevarnost je bila z izredno zrelo reakcijo izraelske vlade vsaj začasno odpravljena. Uradni Tel Aviv je namreč v vseh svojih izjavah poudarjal, da bo sicer odgovoril na iraške provokacije, »da pa si pridržuje pravico, da sam odloči, kdaj in kako bo odgovoril«. Ob tem je treba povedati, da je tej odločitvi botrovala tudi bliskovita diplomatska akcija ZDA, ki so uspele prepričati Izrael, da takojšen odgovor ne bi bil primeren. Washington je v Izraelu tudi takoj usposobil protiraketni sistem patriot, s katerim je močno okrepil izraelsko obrambo, Tel Aviv pa je dobil najbrž tudi še nekatera druga zagotovila. Očitno je, da je bilo ob treznosti izraelskih politikov to dovolj, da so ohranili mirno kri tudi po novih napadih (doslej jih je bilo pet), med katerimi pa so padle tudi že prve žrtve med civilnim prebivalstvom. V pregledu dosedanjih dogodkov v zalivski vojni pa ni mogoče tudi mimo brutalnega kršenja ženevskih konvencij o vojnih ujetnikih s strani Iraka. Bagdad si je najprej privoščil skrajno neokusno prikazovanje intervjujev z ujetimi nasprotnimi piloti, ki so jih prisilili k propagandističnim izjavam in poveličevanju Iraka. Višek pa je bil dosežen z odločitvijo, da vojne ujetnike Irak uporabi kot žive ščite v strateških objektih. Vse to je izzvalo izredno odločno reakcijo povsod po svetu, kjer so odločno obsodili tako ravnanje z ujetniki, ameriški predsednik Bush - podprl ga je tudi generalni sekretar OZN De Cuellar -pa je s tem v zvezi zahteval, da se po končanem spopadu Sadamu Huseinu sodi kot vojnemu zločincu. Ob neprestanem bombardiranju iraških položajev v Iraku in Kuvajtu - doslej je bilo opravljenih že več kot 17.000 poletov - in občasnem, živce parajočem iraškem raketnem obstreljevanju Izraela in Savdske Arabije, pa je treba omeniti tudi vrsto mirovnih pobud za prekinitev spopada in rešitev zalivske krize po mirni poti. Med pobudniki teh akcij je treba posebej omeniti papeža Janeza Pavla II., ki se je izredno angažiral proti spopadu. Njegovi mirovni pozivi doslej niso zalegli, kot niso zalegle tudi pobude držav Magreba, neuvrščenih in pa Irana, ki je rešitev za spopad iskal v okviru Islamske konference. V teh desetih dneh se je sestal tudi varnostni svet OZN, v katerem pa večina članic ni podprla zahteve Magreba po takojšnji prekinitvi sovražnosti. Vse dosedanje dogajanje pa že kaže, da bo spopad dolg in hud. Zavezniški cilj zdaj ni več samo osvoboditev Kuvajta, temveč se odkrito govori o dokončni vojni proti Iraku. Zavezniška letala še naprej zasipajo z bombami in raketami Bagdad in druga mesta, da bi uničili iraške raketne postavitve in dokončno osvojili iraški zračni prostor, s tem pa odprli tudi pot kopenskim silam za dokončni prodor v Kuvajt in nato z vseh strani tudi v Irak. Z nastopom kopenskih sil pa se bo zares krvava vojna šele prav začela.... Kaj menijo mladi o vojni in vpoklicu RIM — »Vojna v Zalivu je pravična in če nas bodo vpoklicali bomo šli«. To je v bistvu rezultat ankete, ki jo je izvedla tržaška družba SWG za tednik Panorama. Vzorec je bilo 700 mladih ljudi med 15. in 25. letom starosti. Izkazalo se je, da je 65,5 % mnenja, da je vojna pravična, 30,1% je proti, 4,4% pa je neopredeljenih- 16,5 % tistih, ki so za vojno meni, da je slednja edini način za vzpostavitev reda, 63,3 % meni, da je treba kaznovati one, ki kršijo mednarodno pravo, nč % pa meni, da se z Arabci ni mogoče pogajati. Od tistih, ki so proti vojni, 74,5 % meni, da z vojno ni mogoče reševati položaja, 9,8 % se vojne boji, 13,4 % pa je proti uporabi sile. Kar zadeva manifestacije pacifistov je 25,4 % mladih, ki jih je SWG intervjuval, mnenja, da so koristne kot oblika pritiska na vlade držav v vojni, 52,2 % Pa meni, da so popolnoma nekoristne, da pa je prav izraziti svoje nasprotovanje do vojne. Eno žgočih vprašanj je bilo tisto, ki zadeva vpoklic in odhod na fronto. 12,2 % mladih bi se odzvalo, ker meni, da je udeležba pomembna, 36,1 % bi se odzvalo, ker jih pač kliče država, 12,6 % o> skušalo dezertirati, 3,6 % ne ve. kaj bi storilo. Na vprašanje, kdo je najbolj zaslužen za mir, je 41,y odgovorilo papež, 24,8 % Peter De Cuellar, 17,7 Bush, 5,2 Gorbačov, 3,4 % Occhetto, 0,8 % Sada# Husein, 0,4 % Formigoni in 0,3 Arafat. Prejeli smo in objavljamo: Zalivska vojna se nam je sedaj zarezala pod kožo, kljujeta nam v zavesti strah in nemir. Do nas so prišle prve slike okrvavljenih trupel, kriki ranjencev in sedaj vemo, da se je razblinila velika laž. To ni »videogame«, pač pa izbruh najsodobnejših morilskih tehnik v vojni, ki je naša pokolenja ne poznajo, a se lahko vsak čas preseli k nam z valom terorizma, ekološko katastrofo zaradi zažganih naftnih polj, žarčenjem še neodvrženih jedrskih nabojev in uničenih central. To je vojna z neocenljivimi gospodarskimi posledicami. Borze še mirujejo, toda nihče ne ve, kdo bo plačal račun spopada, ki stane ZDA milijardo dolarjev na dan. Vojna traja komaj deset dni, svetovni javnosti pa se zdi cela večnost in komaj čaka, kdaj bo orožje utihnilo in odstopilo mesto diplomatskemu dialogu. Toda Bush zagotavlja, da bo trajala »več mesecev«. Že prvi dnevi vojne so razblinili utvare lažnive propagande' in razgrnili pred našimi očmi realnejše scenarije. Iraški diktator se je na vojno pripravil in spretno sega po moderni tehniki, s katero so ga zalagali vsi, da je le brzdal Homeinijevo islamsko revolucijo. Zraven izkorišča vsa sredstva psihološke vojne in vrta v protislovja pisanega zavezništva, ki pod ameriško zastavo in z blagoslovom OZN združuje marince, tujsko legijo in vojake iz zmernih arabskih držav. Z raketami na Izrael in klici k solidarnosti milijarde muslimanov po svetu se bagdadski vodja rešuje iz splošne osamljenosti, obenem pa skuša vsiliti tej vojni drugačen predznak. Zato nepoklican vihti zastavo pravic palestinskega ljudstva in jo bo vihtel, dokler se ZDA ne bodo otresle izrael- Vojna v Perzijskem zalivu ne rešuje temveč le poglablja že stare težave ske trme in pristale na mednarodno konferenco o Bližnjem vzhodu. Gre za kričeče protislovje, ki presenetljivo postavlja v isto vrsto Sadama Huseina in njegove sovražnike. Kajti nobeno sklicevanje na zgodovino ne opravičuje vojaške priključitve tujega ozemlja. Zato mora Irak vrniti neodvisnost Kuvajtu, sicer bo to glavni »alibi« za Izrael, ki noče vrniti Cisjordanije, Gaze in Golana palestinskemu narodu. Pač dober izgovor za vse, ki so kakorkoli zasedli tuja ozemlja in teh ni malo. Na Srednjem vzhodu so odprta vprašanja Libanona, Cipra, Kurdistana, na drugem koncu Sredozemlja pa naroda Saharawi. Kako se bo vojna končala? Tretje svetovne vojne najbrž ne bo, saj si je druga jedrska velesila, Sovjetska zveza ne more privoščiti. Kvečjemu rožlja s tanki ob Baltiku. V najslabšem primeru bodo na Bližnjem vzhodu zagrmele nevtronske bombe, sicer pa bo Zahod osvobodil Kuvajt in zraven še uničil Irak. Tedaj bosta ZDA in NATO prevzela vlogo žan-darja nemirnih narodov področja. Vsekakor se bo napetost v svetu povečala. Ponižne arabske množice bodo rušile prozahod-ne režime, oblast bodo prevzeli islamski skrajneži, »nečaki Sadama Huseina«. Računati bomo morali z verjetnostjo dolgega vala terorizma in novih vojn. Vrelišče bo v Sredozemlju, kjer si bogati in revni svet stojita nasproti. Skratka, Pirova zmaga. Prav zato se množijo poskusi, da bi vojno ustavili, preden bi ognjeni vrtinec potegnil vase še Izrael in Turčijo. Medtem tkejo rahle niti dialoga predvsem Jugoslavija kot predsednik gibanja neuvrščenih, Palestinci in Vatikan. Slednji predvsem zaradi prizadetosti ob razmerah na Jutrovem, zibelki treh velikih monoteističnih veroizpovedi. Predlogi so več ali manj znani, njihovo izhodišče je v spoznanju, da je prekinitev ognja možna, dokler še ni pravega zmagovalca in poraženca. Bush je pokazal svoje mišice, Sadam Husein pa je Arabcem dokazal, da lahko kljubuje celemu svetu. Sadam Husein mora javno obljubiti umik iz Kuvajta, Bush pa odhod marincev z arabskega polotoka. Ob taki napovedi bi varnostni svet OZN oklical premirje in začetek tehničnih pogajanj, ki naj na arabskem polotoku in na iraško-kuvajtski meji vzpostavijo nadzorstvo modrih čelad ali oddelkov arabske lige. Vojaškemu razmiku bi sledil sklic mednarodne konference o Bližnjem vzhodu. Vedeti moramo, da je tak scenarij sedaj še realističen, a ne za dolgo. Po večmesečni vojni in radikalizaciji odnosov bi mednarodna konferenca postala nesmisel, saj je njen uspeh odvisen zgolj od pripravljenosti na dialog med udeleženci. Cilji take konference so dokaj ambiciozni in lahko stremijo k dokončni ureditvi vseh odprtih jivij0 vprašanj tega področja, začenši z ustano^ ^ palestinske države, s katero se mora lzia o(jp0' ali slej sprijazniti. Predvsem pa se nrp^° vedati želji, da bi Palestincem predložil0 za iraške raketne napade. To bi bil 2arfs/V'et^' vek k trajnemu miru, ki ne more biti pl°a . maščevanj. :a (J", Svet lahko prizadene iraškega diktata i.v0jr brez bomb. Zadostuje, da Turčija in Iran P ta v ustanovitev svobodnega Kurdistan0- fi® Italija lahko veliko prispeva v mho • porih. Tako se sedaj spet govori o možna gCiel0 ca sredozemske konference o varnosti m vanju, nekako po helsinškem zgledu. „stio nad občili in militarizacijo družbe- g Mirovne rešitve so zapletene, sa^inlJ —sa in dobre volje, toda izkušnja ene^g0ti sPl,c tedna vojne nas je naučila, da druge P xjti 9‘ ni. Probleme sodobnega sveta je d-6 ,,,71' in balno in korenito, sicer se bodo zaosi ^/1» kor kraške ponikalnice nepričakovan ^ na površje. . .. je a^a.es OZN mora prevzeti pobudo, ki P jati se aof rok po napadu na Irak. V Stekleni ven ^ porajajo prvi zametki »svetovne v <\ise(i, °a5j V bi morali narodi sveta zahtevati in d pje^^i »diktatura velesil« v varnostnem sve^jer s° demokracijo generalne skupščine, 1 narodi enakopravni. Zahod je pred pomembnim izP‘ noSti iPJidni vojno v imenu svetih načel neodvis ve. b ^ meljske nedotakljivosti napadene a^0jiazag pC ■^1 ofe\ mora ta načela spoštovati sam " sj(ri niso bila zgolj pretveza, za katero hlep po zalivski nafti. STOJA N SPE Korenine sedanjih konfliktov segajo daleč nazaj v začetek stoletja Bližn je vzhodni vulkan PAVEL STRANJ Pravijo, da je za posameznikovo ži-.Jenje pomembna zgodovina njego-111 prednikov vsaj za tri rodove nazaj. er]etno drži podobno pravilo tudi za farode in države. Zato, če hočemo ne-ohko globlje razumeti vzroke in sile, 1 so sprožile zadnjo vojno je koristno, 6 se ozremo nazaj v zgodovino te ne-^re£ne pokrajine in preletimo njen azvoj od začetka tega stoletja dalje. Na prizorišču je tedaj nastopalo ^ aPj igralcev" kot danes. Prisotne so 1 e predvsem velesile, ki so iz različnih j med razlogov postavljale Bližnji vzhod 1 Pomembnejša področja svoje zu-^anje politike. Tu je bila predvsem eri- • a' ki je videla v arabskem svetu . 1 možni prehod do najpomemb-Jsega dela njenega tedanjega kolo-v alnega imperija: Indije. Glavna vrata ^ em prehodu je bil Sueški prekop, a v ^a^etku stoletja so se začele širiti no zanesljivejše vesti, da je na ob-str U *-u<^ nafta, kar je še povečalo p ate^k° pomembnost regije. Šibkejši r ner Anglije je bila pri celotnem ra?Pletu tudi Francija. v t( ’ Prpri*111 sta kila za Anglijo nevarna kps VSem kya tekmeca: Nemčija in ePo ^ Nemčija je videla v tej smeri „Ž1 perspektiv za širjenje svojega Poi jenjskega prostora«. Zato je tako Ba aarjala pomen železnice Berlin-vad Mimogrede: po takratnih na-Vej.an je graditelj železnice dobil tudi Prhn° ‘'Stranskih« ugodnosti, kot na ^ tekmi za nadzor nad Bližnjim vz- rpd '■ Pravico do izkoriščanja vseh čai 111 bogastev, ki bi jih našel in sre- >4 S«Vi Precej širokem pasu ob progi, ertovana proga bi seveda poteka-najvažnejših naftnih polj na tnjjjb današnjega Iraka, kar so v prej-v>lne^6setletjih temeljito proučile šte-Pole^beološke odprave velesil, ki so tUdjy 2godovinskega dela opravile tp p ^kaj geoloških nalog. Usoda je /Preč hotela, da so ogromna na-Pi |j].aidišča pri Kirkuku v neposred-4sirs,lzrni kraja, kjer je nekoč stala |jllsa Prestolnica Ninive, ker i * a je bila nevarna za Anglijo, Sv0je tudr v to smer iskala rešitev Pja«, , Večnega »Vzhodnega vpraša-Piorjg je dohoda do nekega toplega Svoj)0'kl bi njenim mornaricam odprl danes Ptovbo, kot pa jo imajo še le. Darri Zi baltske ožine in Dardane-Pjega anele in skoro vse obale Bliž-'meia 72boda pa je pred prvo vojno Pje -]-u urbija, točneje prednik današ-rcije, to je staro, razpadajoče dastjQ Sk° cesarstvo, ki je medtem, Vse Sv',. balkanskih vojnah izgubilo izraJ-^ evropske posesti in postalo Lelesilelt0 aziiska država. Turčijo so v^-i °bravnavale kot »bolnika«, ki teNVSak ta: navale kot »bolnika«, ki ‘s Preminil in bile so v nape- 7^1 p j-j v - ------------------- —j- - T Pieana^°Vaniu razpleta ob razdelit-:a iz £„.'"7 dediščine. Anglija je preža-■4, Ne^^a *n 'z lu9a arabskega polo-r'4se 3e tesno navezala Turči- že ut Pritiskala s severa, Rusija pa .°Vici ira 1 a sv°j vpliv na severni po-t ' ^ain in teko pritiskala z Vzho-veles°i®0s^eje 50 se interesi vseh tz^ernu1 lin še drugih, srečali v Je-t71le 'Kjer je verski argument za-s Pevre krajev, omogočal razne l^Pacia V Pričakovanju odločilnega Zgodovinski dokument iz leta 1917: zemljevid, na katerega je angleški zunanji minister lastoročno zapisal datum 18. avgust 1917. Na njem so označena predvidena vplivna območja velesil na ruševinah turškega cesarstva: kar je označeno s C in sosednje območje naj bi pripadlo Italiji, ozemlje označeno z A in sosednje območje Franciji, ozemlje označeno z B in sosednje območje pa Angliji. Novim turškim oblastem je pozneje z orožjem uspelo preprečiti, da bi bilo turško etnično ozemlje razkosano, Arabcem pa ne Poleg velesil je v tem obdobju stopala na prizorišče še neka nova figura: arabski nacionalizem. Bila je to zelo skromna sila, ki je imela pravzaprav dve duši. Prva, moderna, je bila izraz nastajajočega arabskega meščanstva, ki je doživljal svoje leto »1848«, a v zelo neugodnih pogojih. V velikih arabskih mestih: Kairu, Damasku in Bejrutu, so nastajale organizacije in stranke, ki so jih Angleži na svojem območju in Turki na svojem, sistematično zatirali. Druga duša porajajočega arabskega gibanja pa je bila zakoreninjena v tradicionalnem arabskem svetu, v njegovem jedru: v veri. Težišče tega sveta je bilo v dveh svetih mestih, v Meki in Medini, ki sta spadali tudi pod turško oblast. Tu je imela največjo avtoriteto nekaka arabska aristokracija in še zlasti tisti njen del, ki je bil uradno priznan kot »čuvaj svetih krajev«. Karizmatični vodja te druge sestavine arabskega sveta je bil Šerif Husein iz družine Hašemitov. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, se je kmalu izkazalo, da je Rusija izločena iz igre, zaradi svoje očitne šibkosti in poznejših notranjih zapletov z revolucijo. Nemčija je ves svoj kapital zaigrala na karto orožja in izdatne vojaške pomoči Turčiji. Anglija se je morala znajti, kajti Turki so pritiskali na Suez in sama ni imela dovolj sredstev, da bi odprla pravo vojaško fronto tudi na Bližnjem vzhodu. Potrebovala je zaveznike, potrebovala je pomoč in edini možni zaveznik je bil na kraju samem arabski narod, zlasti njegova tradicionalna komponenta, kajti Šerif Husein je s svojo avtoriteto lahko proglasil sveto vojno proti Turkom in tako mobiliziral razpršena arabska puščavska plemena, ki so bili idealni vojaki za boj v tistih razmerah. Potrebovali so le nekaj dodatnega orožja in kakega svetovalca, ki bi pazil, da ne zaidejo na politična stranpo-ta. Meje območja, za katerega je Anglija leta 1915 obljubila arabskemu voditelju Huseinu, da bo tvorilo enotno arabsko državo Tako se je tudi zgodilo. Anglija je leta 1915 obljubila Huseinu v zameno za pomoč veliko kraljestvo, ki bi dejansko obsegalo vse arabske dežele vzhodno od Sueza in Husein je proglasil sveto vojno. Angleški svetovalec, ki mu je bil dodeljen, je bil znani polkovnik Lawrence. Kaže, da se je Anglija kmalu skesala zaradi prevelike radodarnosti, s katero je Arabcem obljubila arabske dežele. Leta 1916 je s Francijo, Rusijo in Italijo sklenila tajni sporazum, s katerim so si velesile razdelile vplivna območja na severnem bogatejšem delu Bliž- ^kejše* a?® arabski svet In Islam: goste navpične črte označujejo področje, kjer je islam vera večine prebival-P°končne črte pa območje, kjer so islamci v manjšini. Gosto senčeno območje pa označuje glavnino arabskega ozemlja njega vzhoda. Francija naj bi dobila ozemlje današnje Sirije in Libanona, Anglija pa ozemlje današnjega Izraela, Jordanije in Iraka. Cilj tega dogovora je bil predvsem razdelitev znanih naftnih polj. Anglija je narisala meje svojih »vplivnih območij« tako, da si je lahko zagotovila zanesljiv pretok nafte, od najdišč, preko naftovodov do Haife. Ko so boljševiki prevzeli oblast v Rusiji, so objavili to pogodbo in Nemci so poskrbeli, da je angleški zaveznik Husein čim prej zvedel zanjo. Moralo mu je biti jasno, da se stvari ne bodo iztekle tako, kot so mu Angleži obetali. Leto pozneje, 1917, še vedno v teku prve svetovne vojne, je Anglija naredila še en važen korak, ki naj bi še dodatno zavaroval njen položaj na območju. Predstavnikom židovske sionistične organizacije, ki si je prizadevala za povratek Židov v Palestino, je izjavila, da »gleda z naklonjenostjo na ustvaritev židovskega narodnega doma v Palestini«. Židje so končno dobili podporo velesile za svoje načrte, obljubljeni arabski državi pa je bil od-krušen še en pomemben del. Ta dolgi opis dogajanja med prvo svetovno vojno je bil potreben, kajti od tu dalje so se dogodki razvili z izredno naglico in ustvarili v nekaj letih stanje, ki je podlaga današnjemu oblikovanju Bližnjega vzhoda, a ga z vsemi svojimi notranjimi napetostmi tudi pogojuje, da je tako nestabilno. Arabci so se dobro borili, tako dobro, da so celo zavzeli Damask pred redno angleško vojsko, ki je vendar prišla iz Egipta. Šerif Husein in njegovi štirje sinovi so si resno prizadevali, da bi kljub vsem pastem uresničili obetano državo. Francija in Anglija seveda nista držali križem rok. Na mirovnih konferencah sta, skupaj z dru- gimi velesilami uzakonili svoj red, z vojskami pa pazili, da bi se izvajal. Najsposobnejši od Huseinovih otrok je bil Feizal. On je skušal v Siriji uveljaviti ne le obetano državo, ki so jo sedaj velesile zanikale, ampak tudi združitev obeh duš arabskega sveta, s tem, da bi on postal kralj v Damasku in tako povezal moderno arabsko družbo z tradicionalno. Leta 1920 sta se v današnji Siriji spopadli francoska in arabska vojska, tokrat brez angleške pomoči in svetovalcev. Arabci so bili povsem premagani, njihovi upi pokopani, zavladala sta red in zakonitost. Arabci so to leto - 1920 - imenovali »leto katastrofe«. Anglija se je vseeno izkazala velikodušna: Feizalu je ponudila krono novo oblikovane iraške države, njegovemu bratu Abdulahu pa jordansko. Toda hašemitska družina bi bila premočna, če bi njun oče Husein ohranil tudi čuvanje Meke in tako torej vpliv nad celotnim arabskim polotokom. Ni bilo težko najti med številnimi rodovi znotraj polotoka sposobnega tekmeca za vlogo čuvarja Meke. Angleško zunanje ministrstvo se je odločilo za rodbino Savd. Ponovila se je stara igra z vojaško pomočjo in svetovalci, ter kmalu se je Husein znašel v izgnanstvu, arabski polotok pa je postal Sav-dova Arabija. Tudi novi Savdski kralj se je naučil lekcije: pazil je, da bi ne bil preveč odvisen od Anglije in je razmeroma hitro sprejel pokroviteljstvo neke druge, bolj oddaljene velesile: ZDA, ki so prav rade prevzele to vlogo, še zlasti, ko so na savdovem ozemlju odkrili ogromna nahajališča nafte, ki niso prav nič zaostajala za iraškimi. Feizal je še naprej užival izreden ugled v arabskem svetu. Vsi so mu priznavali, da združuje v sebi velike vojaške in politične sposobnosti. Zato morda ni zelo čudno, če je umrl razmeroma skrivnostne smrti leta 1933. Tudi njegovi potomci niso imeli sreče. Zadnji potomec njegove veje hašemit-ske dinastije je bil ubit med državnim udarom leta 1958. Tudi Feizalov brat Abdulah je bil ubit v atentatu in danes vlada njegov vnuk, jordanski kralj Husein, kot zadnja veja hašemitske rodbine, ki se ni še posušila. Leta 1938 so odkrili ogromna nahajališča nafte tudi v Kuvajtu. Tu je Anglija imela svojo nogo že iz dobe pred prvo svetovno vojno, vedno zaradi nemških načrtov v zvezi z železnico Berlin-Bagdad. Če bi se ta uresničila, bi bil Kuvajt strateško oporišče, od koder bi Anglija lahko zaprla iraškemu območju dohod na morje. Zato je v bistvu Irak dobil tako neugodne meje na jugu. Angleško pokroviteljstvo nad lokalnim šeikom se je uradno prenehalo leta 1961, ko je Kuvajt postal neodvisen. Irak je že takrat takoj nastopil, da si priključi deželo, a nastopila je tudi Anglija s svojo vojsko in celotna skupnost arabskih držav je prisilila Irak, da se umakne. Položaj na Bližnjem vzhodu med obema vojnama se je torej ustalil po predvidenih načrtih: Francozi so dobili oblast nad nekdanjima turškima pokrajinama Sirijo in Libanonom ter ju dokončno ločili v dve različni upravni enoti. S tem so sprožili še eno vzmet, ki povzroča napetost še danes, ko Sirija že vrsto let vztrajno zahteva ponovno vzpostavitev »Velike Sirije«. V zameno za podporo pri napadu na Irak kaže, da ji je to pred nedavnim tudi dokončno uspelo.. Nepredviden pa je bil razplet v Palestini. Po angleškem blagoslovu se je priseljevanje Zidov v Palestino pospešilo, a bi ne dosegli enakega obsega, če bi nacizem ne prisilil večino evropskih Židov, da si poiščejo nekje zatočišče. Palestinski Arabci so se temu priseljevanju kmalu začeli upirati in odpor je dosegel kritično napetost leta 1936. Od tedaj dalje vlada med Palestinci in Židi v Palestini dejansko neprekinjen spopad. Združeni Narodi so novembra 1947, pod vtisom židovske tragedije med drugo svetovno vojno, razsodili, naj se Palestina razdeli na dva dela, na židovsko in na arabsko državo. Arabci so se temu uprli in 15. maja 1948, ko se je zadnji angleški vojak umaknil in ko so Židje proglasili ustanovitev izraelske države, so jo sosednje države takoj napadle. Izraelci so vzdržali napad in v protinapadu celo zavzeli veliko več, kot so jim Združeni narodi dodelili. Pri tem je približno 600.000 Palestin- NADALJEVANJE NA 6. STRANI Po drugi svetovni vojni je izbruhnilo še palestinsko vprašanje Vloga novih velesil Prvi iraški kralj Feizal, ki je bil običajno slikan v tradicionalni arabski obleki. Včasih pa se je oblačil tudi na evropski način NADALJEVANJE S 5. STRANI cev zapustilo svoje domove in vzporedno z zgodovino Izraela se je začela zgodovina palestinskih beguncev in njihovih prizadevanj za pravično rešitev njihovega vprašanja. Nadaljnji razplet je razmeroma znan. Nakopičene napetosti na Bližnjem vzhodu so začele periodično pokati: že sam konflikt med Izraelom in arabskimi državami je sprožil doslej poprečno po eno vojno vsako desetlet-. je. A skoro vsaka vojna je le zaostrila obstoječe napetosti in dodajala nove. Poglejmo na kratko to žalostno kronologijo. Arabski vojaški poraz v poskusu, da bi v kali zatrli nastanek Izraela, je po-vzrožil prvi val političnih pretresov v arabskem svetu. Najbolj šibki režimi so propadli. V Egiptu je prišel na oblast Naser, ki je leta 1956 podržavil sueški prekop. Anglija in Francija sta reagirali z orožjem, pri tem jim je krepko pomagal Izrael, a napad na Egipt je rodil povsem nasprotne učinke. Krizo na mednarodni ravni sta ustavili novi velesili: ZDA in Sovjetska zveza, kar je pomenilo dokončen zaton angleške in francoske nadoblasti na območju. Naser, ki je bil sicer vojaško premagan, pa je politično zmagal, obdržal prekop in postal idol vsega arabskega sveta, ki je v njem videl novega voditelja, ki bo sposoben uresničiti emancipacijo arabskega sveta. Na tej Naserjevi poti je kot glavna ovira stal Izrael, a ko se ga je Naser resneje lotil, je junija 1967 doživel popoln vojaški poraz in tako pogorel bodisi kot politik bodisi kot vojak. Če je njegov naslednik, Sadat, hotel rešiti Egipt iz kritičnega gospodarskega položaja, je moral poravnati Naserjev »dolg«. Oktobra 1973 je napadel Izrael in se uspel izmazati brez pravega poraza. Na tej podlagi je lahko leta 1979 sklenil mir z Izraelom in začel posvečati glavno pozornost družbenemu razvoju Egipta. Zato je ta vojna bila edina, ki je prispevala k trajnejši ureditvi bližnje vzhodnega žarišča. Sadat pa je to svojo izbiro plačal z življenjem leta 1981. Palestinci, ki so do leta 1967 upali, da bodo njihov položaj rešili novi junaki arabskega preporoda, kakršen se je zdel Naser, so po njegovem porazu prevzeli svojo usodo v lastne roke. Ustanovili so novo politično in vojaško organizacijo, ki je postala nov subjekt na prizorišču. Vendar so kmalu ugotovili, da z orožjem lahko le držijo odprto svoje vprašanje, ne morejo pa ga tudi zapreti. Sredi sedemdesetih let so že dejansko ponujali politično rešitev, ki pa je Izrael sedaj ni hotel več sprejeti. Leta 1967 je zasedel dejansko celotno židovsko »zgodovinsko« ozemlje in čutil se je dovolj močnega, da ga lahko obdrži. S tem ozemljem bi neprimerno okrepil svoj položaj, ne le svojo varnost. Domišljal ši je celo, da bo s silo orožja lahko tudi dokončno rešil palestinsko vprašanje, kar je zaman poskušal z invazijo Libanona, med leti 1982 in 1985. To si domišlja še danes, ko skuša s silo zatreti Intifa-do, to je množični protest golorokega palestinskega ljudstva na zasedenih arabskih ozemljih, ki na ta način pre- Dejavniki na kriznem pozorišču Katere so sile, ki danes nastopajo na vojnem in političnem prizorišču. Treba je omeniti vsaj najvažnejše: 1. arabski svet, to je večina prebivalcev 20. držav, ki merijo skupno skoraj 13 milijonov kv. kilometrov, kar je obilno več kot cela Evropa, vključno s Sovjetsko zvezo tostran Urala. V teh državah živi približno 200 milijonov prebivalcev, ki so v ogromni večini arabske narodnosti. Veže jih sorodni jezik in tista tanka, a prisotna vez pana-rabizma, ki ohranja vsaj določeno mero solidarnosti, če že ni uspela doseči nobenih otipljivejših političnih rezultatov. 2. Tretjina arabskega prebivalstva in skoro polovica njihovega ozemlja se nahaja v jedru arabskega sveta, to je na Bližnjem vzhodu, v pokrajini med Egiptom in Iranom. Srce arabizma je razprostrto v loku ozemlja, ki gre od Kaira, preko Damaska do Bagdada in tvori tako imenovani "rodovitni polmesec". Vendar Bližnji vzhod vsebuje tudi nearabske narode in države, zlasti Turčijo in Iran. Bližnji vzhod se lahko smatra kot »subjekt« zase, ali drugače povedano, kot »zaprt sistem«, kajti zaradi svojih številnih notranjih povezav reagira na vsako spremembo kakega lokalnega ravnotežja tudi kot celota. 3. Islamski svet ne sovpada z arabskim svetom. Niso vsi Arabci muslimani in niso vsi muslimani tudi Arabci. Arabci so bili le prvi Muslimani,.,ki so v malo več kot sto letih po Mohamedovem razodetju noye vere (leta 622) ponesli meje islama globoko v Evropo na Zahodu in globoko v Azijo na Vzhodu. Pozneje se je islam še dodatno razširil in danes sega tudi globoko v Afriko, v pas pod Saharo, ob Indijskem oceanu pa še globlje na jug. Arabci so bili od nekdaj trgovci in mornarji, kot priča ciklus dogodivščin arabskega Odiseja-Simbada. Zato ni čudno, če se je islam razširil tudi daleč po vzhodnem bregu Indijskega oceana, Muslimani so danes večina prebivalstva v Pakistanu, Bangladešu, Indoneziji, pomembne manjšine pa so tudi v Indiji in na Filipinih, v azijski Sovjetski zvezi in celo na Kitajskem. Skupno jih je na svetu približno 900 milijonov, malo manj kot katoličanov. 4. Sionizem, židovski nacionalizem, težnja po ekskluzivni židovski državi, ki je rodila enako neizprosen palestinski odpor. 5. Velesile. Danes so Anglija, Francija in Italija v ozadju: v prvi vrsti so ZDA in do nedavnega tudi Sovjetska zveza, ki je danes zaradi svojih notranjih težav navidezno odsotna s pozorišča. 6. Nafta: na tem območju so največje rezerve te bistvene surovine. 7. Arabska civilna družba: novi sloji, nove napetosti m nova protislovja, ki lahko delujejo kot neslutena sila, k prevrača prestole, sproža državljanske in napadalne vojne, Najočitnejši primer tega potenciala je Iran, ki je leta 19' presenetil vse opazovalce: množične manifesacije v Teheranu so bile največje v svetovni zgodovini. 8. Pomembnejše etnične manjšine (zlasti Kurdi, ki živil razbiti med ozemljem Turčije, Irana in Iraka), so že igraI in bodo verjetno še igrale pomembno vlogo na tem poi° rišču. Kurdi so bili doslej le žrtev v načrtih velesil, morda pa bo v bližnji bodočnosti katera od teh odločila, da h resneje zaigrala na njihovo karto. (PS) naša vsa protislovja današnje izraelske ureditve znotraj meja samega izraelskega ozemlja. Palestinsko vprašanje še naprej ostaja predvsem politično vprašanje in izogibanje tej resnici daje le vodo na mlin vsem, ki iščejo v njem izgovor za razne vojaške avanture. Zadnji, ki se je poskušal v tej vlogi je iraški predsednik Sadam Hussein. On je naslednik tistih družbenih sil, ki so leta 1958 v Iraku izvedle ne le državni udar, ampak tudi prvo arabsko revolucijo, ki je globoko zarezala v notranja in zunanja politična ravnotežja, na katerih je do tedaj slonela večina arabskih držav na Bližnjem vzhodu. Te sile predstavljajo predvsem vojaki in ta njihova vloga v procesu modernizacije arabskega sveta daje značaj visoke »vnetljivosti« vsaki večji spremembi. Sadam Hussein je skušal okrepiti svojo vlogo »lokalne velesile« najprej tako, da je napadel Iran, ko je menil, da je ta država najšibkejša, zaradi ravnokar prestane revolucije, ki je šaha nadomestila z verskimi voditelji. Tako bi pridobil velik zunanji ugled in vlogo prvaka v arabskem svetu, okrepil bi svoj notranji položaj v državi, olajšal bi si izhod namorje (to je bila pretveza) in najbrž je upal, da bo tudi pridobil nekaj iranskih naftnih polj. Po osmih letih izčrpavajočih bojev, pa je moral leta 1988 vojno zaključiti na istih položajih, s katerih jo je začel, le da je bil njegov notranji položaj še veliko šibkejši. Moral si je pričakovati državni udar ali pa poskusiti znova. In poskušal je znova. Zimski vozni red vlakov « IC - Inter City Velja od 30. septembra 1990 do 1. junija 1991 TRST-BENETKE-BOLOGNA-RIM-MILAN-TURIN-GENOVA-VENTIMIGLIA-BARI-LECCE Odhodi iz Trsta 4.20 H/K Benetke 5.05 K Benetke § (1) 5.45 IC (Svevo) Mestre-Milan * * * 5.50 H Benetke 6.17 K Portogruaro § (1) 7.25 E Benetke 8.25 H Benetke 9.25 E Benetke 10.00 K Benetke § 10.45 IC (Marco Polo) Mestre-Rim Termini* 12.25 H Benetke 13.48 K Portogruaro § (1) 14.20 H Benetke 15.25 H Benetke 16.10 IC (Tergeste) Mestre-Milan-Tu- ** rm 17.10 H Benetke 17.25 K Benetke 18.15 E Benetke-Bologna-Bari-Lecce (pogradi 2. raz. Trst-Lecce) 19.25 K Portogruaro § 20.25 H Benetke 20.40 E (Simplon Express) Mestre-Milan Lambrate-Domodossola-Pa-riz (pogradi 1.-2. raz. Trst-Pariz; spalniki Zagreb-Pariz) 21.40 H Benetke-Milan-Turin in Be-netke-Milan-Genova-Ventimi- glia (spalniki in pogradi 2. raz. T rst-V entimiglia) 23.00 E Mestre-Rim Termini (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Trst-Rim) Prihodi v Trst 0.10 E Benetke 2.12 H Benetke 6.50 K Portogruaro § (1) 7.15 H Turin-Milan-Benetke in Ven-. timiglia-Genova-Milan-Benetke (spalniki in pogradi 2. raz. Ven-timiglia-Trst) 7.45 H Portogruaro (1) 8.10 E Rim Termini-Mestre (spalniki in pogradi 1.-2. raz. Rim-Trst) 8.45 E (Simplon Express) Pariz-Do-modossola-Milan Lambrate-Mestre (pogradi 1.-2. raz. Pariz-Trst; spalniki Pariz-Zagreb) 9.25 K Benetke § 10.10 E Lecce-Bari-Bologna-Benetke (pogradi 2. raz. Lecce-Trst) 11.05 K/H Benetke 13.00 H Benetke 14.15 H Benetke 14.50 K Portogruaro § (1) 15.15 H Benetke 16.15 H Benetke § 18.10 K/H Benetke 19.00 H Benetke 19.50 K Benetke § 20.15 H (Benetke Express) Benetke 20.40 IC (Marco Polo) Rim Termini-Mestre* 22.08 IC (Tergeste) Turin-Milan-Me- . »» stre 23.17 K Benetke 23.25 IC (Svevo) Milan-Mestre* * - samo 1. razred z dodatkom za br-zovlak in obvezno rezervacijo * * - 1. in 2. razred z dodatkom za brzovlak § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih TRST-OPČINE-LJUBLJANA-ZAGREB-BEOGRAD-BUDIMPEŠTA-VARŠAVA-MOSKVA-ATENE Odhodi iz Trsta 9.15 E (Simplon Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Bu-dimpešta-Varšava-Moskva (spalniki Rim-Moskva, razen ob sobotah) 13.40 E Opčine-Ljubljana § (1) 18.38 H Opčine-Ljubljana § (1) 20.45 H (Benetke Express) Opčine-Ljubljana-Zagreb-Beograd-Skopje-Atene (spalniki in pogradi 2. raz. Benetke-Beograd; pogradi 2. raz. Benetke-Atene) Prihodi v Trst 7.30 E (Benetke Express) Atene-Skopje-Beograd-Zagreb-Ljub-Ijana-Opčine (spalniki in pogradi 2. raz. Beograd-Benetke; pogradi 2. raz. Atene-Benetke) 9.40 H Ljubljana-Opčine § (1) 16.28 H Ljubljana-Opčine § (1) 20.00 E (Simplon Express) Moskva-Varšava-Budimpešta-Beograd-Zagreb-Ljubljana-Opčine (spalniki Moskva-Rim, razen ob četrtkih) § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob nedeljah, 1. in 3. 11.; 8., 25. in 26. 12.; 1. 1.; 1. in 25. 4.; 1. 5. TRST-VIDEM-TRBIŽ-DUNAJ Odhodi iz Trsta 5.56 H Videm-Trbiž § 7.00 H Videm 8.10 H (Gondoliere) Videm-Trbiž-Dunaj 10.15 K Videm § 12.20 H Videm-Trbiž 13.10 K Videm 14.10 H Videm (1) 14.35 K Videm § 16.40 H Videm (1) 17.16 K Videm § _ 17.50 H Videm (1) 18.25 H Videm § 19.20 H Videm § ^ 21.15 H (Italien-Osterreich z™ Videm-Trbiž-Dunaj -MiinC 23.25 K Videm § Prihodi v Trst 0.28 K Videm § 6.25 K Gorica § (1) 7.05 K Videm § 7.50 H Benetke-Videm (1) expresS' 8.40 K/H (Osterreich-ItalienC j,, Miinchen-Dunaj-T rbiž- 9.35 K Videm (1) 10.50 H Videm 14.22 H Videm (1) 15.05 K Videm § 15.45 H Videm § (1) 16.40 H Videm 18.18 K Videm § 19.07 K Videm § 19.42 H Trbiž-Videm . 21.10 K Videm § pTr^ 22.20 H (Gondoliere) Duna) dem § - samo 2. razred (1) - ne vozi ob praznikih Koroško dvojezično šolstvo zopet pred ustavno sodišče CELOVEC — Prizadevanja 2a popolno uveljavitev medna-r°dno zajamčenih pravic kolkih Slovencev na področju dvojezičnega šolstva se vztraj-n° nadaljujejo. Celovški odvetnik dr. Sepp Brugger je pre-ekli teden vložil pritožbo na avstrijsko ustavno sodišče na j^unaju, v kateri nasprotuje d°slejšnji praksi, po kateri dvojezični pouk v ljudskih šo-ah poteka izključno v prvih reh razredih, v četrtem razre-u Pa slovenščino poučujejo Samo še kot predmet. r° je po mnenju bruggerja v ^esprotju s 7. členom Avstrijce državne pogodbe, ki pravi, a imajo pripadniki slovenske arodne skupnosti na Koroš-em pravico do elementarnega P°uka v slovenščini. To pa po-eai. da bi moral dvojezični Dr. Marjan Sturm pouk zajeti vse razrede osnovnega šolstva, torej tudi glavne šole. Pritožba se tokrat nanaša na ljudsko šolo. Za uvedbo dvojezičnega pouka v glavnih šolah bi bila potrebna posebna pritožba na ustavno sodišče. Slovenski vestnik iz Celovca poroča, da pravdni postopek tudi tokrat, kakor že pri prejšnji pritožbi, podpira Zveza slovenskih organizacij in da je zanj prevzela tudi finančno breme. Tajnik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm je v intervjuju izjavil, da je pritožba na ustavno sodišče v sedanjih razmerah najbolj pomembno politično sredstvo političnega boja koroških Slovencev. To je pokazala že odločitev ustavnega sodišča o zadevi javne dvojezične šole v Celovcu oziroma o pravici do pouka slovenščine zunaj avtohtonega naselitvenega območja na Koroškem. Čedad naj bi se razvil v Spoleto v miniaturi To bo odprlo lepe razvojne možnosti tudi za Špeter ČEDAD — "Cividale Teatra" (Čedad teater): tako so nazvali na zasedanju Pentagonale v Benetkah načrt rimske in tukajšnje deželne vlade, ki predvideva kulturni ter gospodarski preporod čedadskega območja in Na-diških dolin. To pa je bila tudi osrednja tema petkovega srečanja v Špet-ru med podpredsednikom deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Gi-oacchinom Francescuttom in špetrskim županom Giuseppom Marinigom. Čedad naj bi postal že v prihodnjem poletju nekakšen "Spoleto v miniaturi", saj bo gostil desetdneven festival"mittelevropskih" gledališč, ki se bo nato ponavljal leto za letom. Festivalov se bodo udeleževali ansambli iz vseh držav, ki so članice Pentagonale, njegov namen pa bo, kakor že rečeno, čimbolj ovrednotiti srednjeevropsko gledališko ustvarjalnost. Podpredsednik Francescutto je zagotovil, da bo Dežela primerno podprla to pobudo kljub težavam zaradi okrnjenja državnih finančnih dotacij. Francescutto je povabil krajevne upravitelje, da poskrbijo za primerne strukture, tako morebiti tudi za posebno šotorišče. Špetrski župan Giuseppe Marinig je izrecno poudaril vlogo, ki bi jo lahko odigral Špeter v okviru tega načrta, sicer pa se je dotaknil še drugih vprašanj. Tako na primer se je zavzel za to, da bi postal Špeter oddeljen sedež Univerze v Vidmu oziroma sedež Študijskega centra za večjezičnost, ki ga predvideva državni zakon za razvoj obmejnih območij. Župan je nato z zadovoljstvom poudaril, da se je število prebivalcev v špetrski občini pomnožilo v zadnjih nekaj letih za kakšnih 250 duš, in to okoliščino povezal z zaposlitvenimi možnostmi, ki jih daje odpiranje novih proizvodnih obratov v teh krajih. Med razvojne programe, ki jih bo Občina uresničila po prednostnem ključu, je navedel izgotovitev drugega dela načrta o metanizaciji, kar bo stalo predvidoma 200 do 300 milijonov lir, kot tudi varstvo in valorizacijo Nadiže pa še vrsto nujnih javnih del, med njimi razširitev špetrskega pokopališča. Za povzdig manjšine 2a CELOVEC — Urad zveznega kanclerja je sporočil, da je zadnji rok ttost °Žitev Proiektov v smislu določil za pospeševanje slovenske narod-Zac- skupnosti na Koroškem sreda, 30. januar. Vse slovenske organi-t0,1]e' inštituti in ustanove ter društva na podeželju morajo do tega a oddati svoje prošnje oziroma načrte. or Podrobnejše informacije v tej zvezi posredujeta Zveza slovenskih EfV^zacij in Slovenska prosvetna zveza. Prošnje je treba poslati na sUn j Zveznega kanclerja/Bundeskanzleramt, Ustavna služba/Verfas-"dienst 1010, Dunaj, Wien. ^ Tirolska se stara skjj1 EN — Skoraj 13% južnotirol-[o$tj Prebivalcev preseza 65. leto sta-Netj’ S % jih je že dočakalo 75. leto. tarost;niki, ki jih je tod, kakor skei 1 zmeraj več, prevladujejo žen-i^Oži VzaPrav se njihovo število 'ih. p Vzporedno z množitvijo ostare-. ta 1951 je med Južnimi Tirolci odpadlo na ljudi preko 65. leta 6% vsega prebivalstva, na tiste, ki so imeli več kot 75 let, pa 1,9%. Proces staranja, kakršen je značilen za obdobje 1951-1989, se bo po zatrdilih krajevnih demografskih izvedencev in pristojnih pokrajinskih oblasti nadaljeval tudi v naslednjih nekaj desetletjih. Xla Ajdovskem tudi Prima banka s® bQA^D°VŠČINA NtiQSt^re°blikovalo ....r_,____________,_______________^___ ^jbiiško^rtovanje, marketinško dejavnost in podobno. Ustanovili pa bodo tudi blikoval° v obrtniško-podjetniško zbornico, ki bo skrbela za organizi-rt tniškn ^vanj®, marketinško dejavnost in podobno. Ustanovili pa bodo tudi ^'Podjetniško hranilnico in posojilnico z naslovom Prima banka. To bo 'J*tri in nbmžba, katere delnice bodo pokupili zasebniki in ki bo nudila obrtni- b*a^lnpS°^etn'kom raznovrstne storitve, od vodenja knjig in servisiranja pa do ^ 9® prometa. »Vitica« (LJ) sodobna vez s preteklostjo LJUBLJANA — V znanem ljubljanskem hotelu Lev so odprli pred nedavnim novo galerijsko prodajalno in ji nadeli ime Vitica. Obiskovalcem so na voljo mojstrovine slovenskih izdelovalcev domače in umetne obrti, ki pomenijo sodobno obliko stoletne dediščine slovenske ustvarjalnosti. Ti izdelki pa istočasno predstavljajo tudi vez s preteklostjo in so obenem nepogrešljiva sestavina kakovosti v našem sodobnem življenju. V prodajalni Vitica najdemo med drugim naslednje: celo vrsto skrbno izbranih unikatnih stvaritev svetovno znanega oblikovalca Oskarja Kogoja; tu so potem dragocene idrijske čipke, ki so bile izdelane po izvirnih vzorcih in so všite v moderno oblikovane izdelke iz čiste svile, bombaža in volne - posteljno perilo, zavese, posteljnina za novorojenčke, oblačila; dalje so na ogled lepi darilni seti Lan, izdelani z ljubeznijo do tradicije in kajpak primerni za razna priložnostna darila; nazadnje pa ponuja Vitica še izdelke slovenskih mojstrov domače in umetne obrti. Galerijska prodajalna Vitica je na Vošnjakovi št. 1, odprta pa je vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30 - ob sobotah od 9.30 do 12.30. Demografska podoba Rezije od leta do leta bolj zaskrbljiva REZIJA — V januarju 1990 je imelo stalno bivališče v Reziji 1.385 oseb, od tega 680 moškega in 705 ženskega spola, razdeljenih na 588 družin. Med vsem lanskim letom je prišlo do nekaterih demografskih premikov, ki pa niso bistveno spremeniti dotlejšnje podobe: rojstev je bilo 10 in smrti 24, iz česar seveda izhaja, da je bilanca rojeni-mrtvi pasivna. Med umrlimi jih je bilo 58% moškega in 42% ženskega spola, a povprečna starost prebivalcev se je sukala pri 75. Dejavnik, ki pravzaprav uravnoveša dano stanje, predstavljajo priseljenci; teh je 33, od tega 76% moškega in komaj 24% ženskega spola. To je jasno znamenje, da so možnosti dela za žensko v tej zaprti dolini kaj slabe, kar pa ne velja za moške, katerih povprečna starost se giblje pri 33. letu. Izseljencev so našteli 16, njihova povprečna starost pa je 30 let. Iz tega sledi, da je bilo stanje decembra lani tako: stalno bivališče je imelo v Reziji 1.388 ljudi, pri čemer je bilo 687 moških in 701 ženska, družin pa je bilo 597. Akcije proti JE Krško 80 še v teku SOKOVE “uarii '— V prejšnjih dneh hlei- koroški socialisti delili > katerimiToj^: eu^ejšnu11 S svo'° zahtev0 P° Tktrar 51'6111 zaprtju jedrske ?r*!'rUžila \ krškem. Akciji sta se s^hik •>, tuck koroški deželni Jkillgj. . Varstvo okolja Herbert r,dlser. o Poslanec mag. Peter , ^ Gr. AmClakstični parlamenta-oritrP"' d« '°ni v hskovni izjavi l. JE Boh 6 ■ krško nevarnejša tiA1*1’ to OflUniCe na Češkoslovaš- ^ P°tres^ obrneš6 Zgrajena Mesec oddiha za ladjedelnico IZOLA — Stečajni senat Temeljnega sodišča v Kopru je na včerajšnjem prvem naroku o možnosti za začetek stečajnega postopka za izolsko ladjedelnico "2. oktober" sklenil, da se sklepanje o uvedbi stečajnega postopka odloži do 1. marca. V tem času naj bi v ladjedelnici storili vse, kar je v njihovi moči, da bi preprečili stečaj. Kot so včeraj povedali predstavniki ladjedelnice, tako za blokado žiro računa (na podlagi tega je SDK Koper predlagala uvedbo stečaja) kot za nekatere druge težave v poslovanju sam kolektiv ni kriv. Gre za splet okoliščin, ki so povzročile izjemno težko likvid- nostno stanje in "sprožile" predlog za stečaj. Delo za ruske partnerje se je po odločitvi zvezne vlade zmanjšalo z okroglih 5 na nekaj manj kot 1,9 milijona dolarjev (to je za dvoje večjih popravil ladij); plačil iz t. i. vezanih poslov, ko so iz SZ pripeljali tovor za tukajšnje železarne, potem pa z vozarino (to naj bi železarne plačale kar ladjedelnici) popravili ladje, ni bilo; v težave so zašli partnerji, kot so Litostroj, Vozila, Indos, in naročila za industrijsko proizvodnjo, ki je v ladjedelnici predstavljala polovico in v boljših letih celo 60 odstotkov celotne realizacije, so usahnila, če pa so že bila, v Izolo niso dobili plačanega dela. Zato so s tem delom prekinili. V ladjedelnici ocenjujejo, da imajo od svojih partnerjev vsaj okrog 31 milijonov din terjatev, sami pa dolgujejo okoli 37 milijonov din, vendar vsi računi še niso zapadli. Prepričani so, da se v mesecu dni tudi s pomočjo tujih partnerjev, ki so zainteresirani za vlaganje v razvoj in prestrukturiranje ladjedelnice (imela naj bi t. i. jahtni program, proizvodnjo in remont, ki naj bi se po nekih idejah z dokom vred lahko preselil celo v Luko Koper), problemi lahko rešijo, delavcem pa tudi zagotovi plače za zasluženo. DUŠAN GRČA ^ Opatjem selu septembra Proslava ob 50-letnici vstaje N0v?ve2e ,riRlCA — Občinski od-Hh i ^°rici „ruzeni borcev NOV v s®Dtcr>eh, d« k 'e °dločil v pretek-'Ust!bra v n° or9anizual dne 8. poist^P^iem selu sloves-v4st Sll r>a n°letnici napada fašis-0Sv0kv> nama matico' vstaje slo-zv6,-b°diln7rfoda in ustanovitve p4t> sL® p°dprl t°^e' SkleP v tei v.Kot Pelhaadl novo9oriški žu- 10venije Ciril Zlobec, kulturni program pa naj bi izpeljal Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič. V okviru praznovanja nameravajo nekdanji novogoriški borci prirediti tudi okroglo mizo o fašizmu in NOB na Primorskem in v Sloveniji; razprave se bo udeležila vrsta uglednih strokovnjakov. Računajo, da je iz novogoriški domicilnih enot NOV še živih okrog 2.000 pripadnikov, a v Opatje selo naj bi jih prišla vsaj polovica. Sežanski športniki nimajo avtov za prevoz na tekme SEŽANA — Sežanska zveza telesnokulturnih organizacij je zaprosila občinski izvršni svet, da jim pomaga pri zagotavljanju rednih cenejših prevozov na tekmovanja. Za ta namen bi si po potrebi in kadar bi bilo glede na potrebe lastnikov to možno, izposojali kombije Stanovanjsko komunalnega podjetja, Uprave za ljudsko obrambo in Vzgojnovarstvene organizacije. Športniki opozarjajo, da so ta, z družbenim denarjem kupljena vozila, ob sobotah in nedeljah običajno neizkoriščena, prav takrat pa jih športniki najbolj potrebujejo. Če bo izvršni svet omenjeni predlog podprl in mu bodo prisluhnili tudi lastniki vozil, bodo po mnenju najodgovornejših športnih delavcev s tem veliko pripomogli k razvoju slovenskega športa. V občini organizirano športno deluje več kot 2500 ljubiteljev rekreacije in tekmovalnega športa, v katerem vidne uspehe dosegajo posamezniki in ekipe iz 11 klubov. j o. pismo uredništvu O »TIGRU« in o tigrovcih Ko sem bil še otrok in je v naših krajih ljudi strahoval fašizem, so zavedni Primorci s strahom in ponosom izgovarjali besedo TIGR in tigrovci. Tigrovci so bili pred vojno, v času fašizma, udarna pest trpečega in zatiranega primorskega ljudstva. Fašisti so jih imenovali teroriste. Bili so v predvojnih letih tako rekoč edini, ki so se drznili z orožjem v roki postaviti po robu fašistični strahovladi. Medtem ko je veliko drugih filozofiralo in paktiralo, so tigrovci izvajali drzna in junaška dejanja. Bili so dejansko pravi prvoborci, brez okrilja partije in njene marksistične ideologije. V pripravah na drugi tržaški proces so bili med tremi obtoženimi skupinami - komunisti in intelektualci - prav tigrovci najbolj nečloveško mučeni. Fašisti so dobro vedeli, da so jim prav oni najbolj nevarni. Po vojni so mnogi primorski Slovenci zopet s strahom in ponosom izgovarjali besede TIGR in tigrovci. A kdorkoli je načel vprašanje TIGRA in tigrovcev, je moral takoj utihniti. Tudi nova komunistična oblast jih je imela za teroriste in celo za plačance kapitalizma. Jaz osebno nisem imel pri tigrovcih nobenega od bližnjih, a bolela me je krivica, bolela me je zagrenjenost, s katero so umirali dejansko najboljši sinovi našega naroda, stari, nepriznani in zapuščeni. Nekateri so se borili proti fašizmu od njegovega nastanka pa vse do njegovega padca, a prvoborci so bili drugi, priznavalnine so prejemali drugi. Ko sem pred leti snemal nekatere akterje in dogodke, ki so se nanašali na predvojno obdobje, sem pri nekaterih, ki so začeli upor leta 1941 in kasneje, čutil strah, da ne bi izgubili primata. Bog ne daj jim omeniti tigrovce, saj bi s priznavanjem le-teh sami ne bili več prvoborci, (tigrovci so samo od leta 1926 do 1930 izvedli 99 terorističnih akcij. Dr. Milica Kacin-Wohinz "Prvi protifašizem v Evropi".) Nekaj let pred njegovo smrtjo sem se srečal z duhovnim vodjem tega narodno-revolucionarnega gibanja, z Albertom Rejcem. Bil je zagrenjen, strašno je trpel zase in za druge, saj so tudi v osvobojeni domovini morali biti zopet ilegalci. Šele dr. Tone Ferenc in dr. Milica Kacin-Wo-hinz sta v svojih delih začela odstirati tabu temo o TIGRU. In zakaj sem se pravzaprav lotil tega pisanja? Letos, 13. maja bo 50-letnica prvega oboroženega spopada med skupino treh tigrovcev in italijansko okupatorsko vojsko na Mali gori pri Ribnici. V tem spopadu, dne 13. maja leta 1941, ki je bil pred uradnim dnevom vstaje slovenskega naroda !!!, je padel eden izmed voditeljev TIGRA Danilo Zelen iz Senožeč, ki je bil vodja vojaškega krila. Na obeh znanih tržaških procesih je bil prikazan kot glavni krivec za razne atentate. Danilo Zelen je užival pri tigrovcih neomejeno zaupanje kot drzen idealist, ki je verjel v svobodo svojega zasužnjenega naroda. Povojna zgodovina tega prvoborca ni zabeležila. Ker je letos 50-letnica njegove žrtve, predlagam, da se na njegovi rojstni hiši v Senožečah, ali pred novo šolo v Senožečah letos (morda avgusta meseca ob občinskem prazniku) odkrije spominska plošča ali doprsni kip, kot pravična oddolžitev njemu in vsem tigrovcem, za njihov zgodovinski prispevek za ohranitev in osvoboditev slovenskega naroda. Goriškemu muzeju in Pokrajinskemu muzeju v Kopru pa predlagam, da bi v Senožečah pripravili simpozij o TIGRU in tigrovcih. To je naš dolg pred ljudmi in zgodovino, ki naj se vsaj odslej piše brez ideoloških navlak in lažnih herojstev. To pa naj ne velja samo za TIGR in tigrovce, ampak za vse, ki so želeli dobro našemu narodu. Andrej Jelačin Državni svet dokončno zavrnil priziv Pokrajine Trst glede tega vprašanja »Pokrajinski svetovalci so javni funkcionarji in nimajo pravice do rabe slovenskega jezika« Na seji pokrajinskega sveta stranke SSk bo v sredo izvolila novega sekretarja ce do rabe slovenščine na sejah pokrajinske skupščine. Tako je dokončno sklenil Državni svet po zelo dolgem in zapletenem postopku, ki se je dejansko začel 16. maja leta 1977, ko je pokrajinski svet na predlog takratne uprave KPI-PSI-SSk-PSDI odobril sklep o pravici do rabe slovenščine na sejah skupščine. Deželni nadzorni odbor je razveljavil ta odlok, takoj zatem pa je uprava vložila priziv na Deželno upravno sodišče (TAR), ki pa ga je leta 1982 zavrnilo, tako da se je afera končala na državnem svetu. Po skoraj devetih letih je najvišji državni upravni organ, v zadnji istanci določil, da pokrajinski svet ob pomanjkanju ustreznega državnega zakona ne more na svojo roko sklepati o tako važnem vprašanju kot je raba slovenščine. To je tudi ' rdeča nit", ki povezuje vse razsodbe v zvezi s tem vprašanjem, ki ga vsekakor ne gre mešati z rabo slovenščine v odnosu do javnih in državnih teles. O tem se je leta 1982 ugodno izreklo ustavno sodišče. To v skopih besedah pomeni, da imajo državljani pravico do rabe slovenščine npr. na pošti ali na sodišču, kot izvoljenim predstavnikom na Pokrajini (in tudi na Deželi ter v občinah Trst in Milje) pa jim ta pravica ni priznana. Državni svet je namreč mnenja, da gre v tem primeru za javne funkcionarje, zato njihov pravni položaj nujno zahteva posebno zakonsko ureditev. To pa ne velja za občinske svetovalce na Repentabru, v Zgoniku, Dolini in Devinu-Nabrežini, kjer je raba slovenščine zajamčena z Londonsko spomenico. Pokrajinski svet je maja leta 1977 spremenil svoj notranji pravilnik in priznal pravico svetovalcem slovenske narodnosti, da na sejah spregovorijo v materinem jeziku. Levičarski upravi (v njej sta bila tudi slovenska odbornika Volk in Brezigar) je takrat predsedoval socialist Ghersi, sklep o slovenščini pa so podprli svetovalci KPI, PSI, SSk in Indipendentističnega gibanja, MSI in PRI sta bila proti, vsi ostali pa so se vzdržali. V veliki zadregi se je zaradi vzdrža-nja svetovalcev KD znašel predvsem nekdanji predsednik Pokrajine Zanetti, eden izmed glavnih pobudnikov mednarodne manjšinske konference leta 1974 in pogumni zagovornik politike odprtosti do Slovencev. Sklep o slovenščini pa je od takrat do danes žal ostal mrtva črka, saj ga je že julija istega leta zavrnil deželni nad- zorni odbor z utemeljitvijo, da sodi zadeva med izključne pristojnosti vlade oziroma parlamenta. Proceduralni in -dejansko, tudi politični spor pa se je končal na TAR, ki je leta 1982 z isto utemeljitvijo kot deželni nadzorni odbor bil mnenja, da je sprememba notranjega pravilnika Pokrajine popolnoma nezakonita. Razsodba deželnih sodnikov pa ni zadovoljila pokrajinskega odbora in tudi ne skupščine, ki sta ubrala pot novega priziva, tokrat na državni svet. Priziv so vložili odvetniki Sancin, Battello in Serbo, podpisal pa ga je takratni predsednik Clarici (PSI). Priziv je ustvaril razkol v pokrajinskem odboru, v katerem so takrat sedeli tudi melonarji, ki so se glede tega vprašanja tudi sprli med sabo. Priziv so vsekakor podprli svetovalci PSI, SSk, KPI, PRI, PSDI in Tržaškega gibanja ter listarji Paludettova, Ventura in Cesanelli, vsi ostali pa so bili proti. Posebno ostri so bili demokristjani. Njihova predstavnika Poillucci (slednji je sedaj med kandidati za predsednika Pokrajine) in Locchi sta bila takrat mnenja, da je omenjeni priziv le demagoškega značaja in nič več. Večina pa na srečo ni bila tega mnenja, tako da je priziv šel svojo normalno pot do državnega sveta. V pokrajinskem odboru sta takrat sedela odbornika Čok (PSI) in Harej (SSk), ki sta se oglasila v debati, v kateri je sodeloval tudi komunist Wilhelm. Največ kritik in pikrih pripomb je v razpravi padlo na račun demokristjanov, ki so v tem primeru z desničarskih stališč "obkrožili" Listo za Trst, katerih stališča do manjšinskega vprašanja so vsem dobro znana. Večina svetovalcev in odbornikov LpT pa je bila takrat mnenja, da mora Pokrajina, če ne drugo iz formalnih razlogov in v obrambo svojega dostojanstva, vložiti priziv na državni svet. Razsodba najvišjega upravnega telesa je bila vsebinsko gledano v marsičem pričakovana, čeprav so mnogi, tudi spričo predolgega birokratskega postopka, že pozabili na sklep pokrajinskega sveta izpred štirinajstih let. Bil je to gotovo pogumen in politično važen korak Pokrajine, vredno omembe pa je tudi dejstvo, da ga je to upravno telo tudi z različnimi političnimi koalicijami vseskozi dosledno zagovarjalo. Izid priziva žal ni pozitiven, sama razsodba državnega sveta pa hoče nočeš znova postavlja v ospredje nujnost odobritve zaščitnega zako-na- S. T. Po oceni svetovalcev Hareja in Košutove Huda odločitev »Razočaran sem nad tem, saj sem spričo spremenjenih razmer in spričo razsodbe ustavnega sodišča glede javne rabe slovenščine pričakoval, da bo odgovor pozitiven.« Tako je odločitev Državnega sveta, ki je zavrnil sklep tržaškega pokrajinskega sveta, da se slovenski svetovalci izražajo v svojem materinem jeziku, ocenil predstavnik Slovenske skupnosti v pokrajinskem svetu Zorko Harej. Podrobnejšo oceno o motivacijah, ki so navedle Državni svet, da je v bistvu pritrdil stališču Deželnega nadzornega odbora in Deželnega upravnega sodišča (zaradi odklonilnega stališča teh dveh organizmov se je pokrajinski svet obrnil na Državni svet), bo Harej izdelal v naslednjih dneh, ko bo končno lahko prebral besedilo razsodbe. Na osnovi poročil o razsodbi pa je mogoče zatrditi, da je utemeljitev pavšalna in površna. »Ko bom dobil razsodbo, bom to tudi dokazal,« je dejal Harej, ki je skušal včeraj tudi preveriti, če je pokrajinska uprava prejela uradno sporočilo o razsodbi in odgovarjajoči tekst. Vse bi kazalo, da neposredni prizadeti niso bili uradno obveščeni o razsodbi; korektnost pa bi terjala, da bi bili o celotni zadevi najprej obveščeni prav tisti, ki so sprožili postopek. Pokrajinska svetovalka KPI Nives Košuta pa je najprej ugotovila, da zamuda, s katero se je Državni svet izrekel o prizivu, ponovno priča o omalovažujočem odnosu republiških organov do vprašanja zakonske zaščite slovenske manjšine. Istočasno pa tudi ta razsodba razkriva nujo, da bi pospešili postopek glede razprave o zakonskem osnutku Maccanico; prav tako pa se postavlja zahteva', da bi tržaške večinske sile, ki se razgovarjajo o obnovi dogovorov na pokrajinski in občinski ravni, obravnavale vprašanje zakonske zaščite Slovencev kot eno izmed ključnih vprašanj. »Prav gotovo pa ni naključje, da prihaja do razsodbe, na katero je bilo treba čakati skoraj devet let, v tem trenutku, ko se bo začela javna razprava o statutih krajevnih uprav.« Po oceni Košutove je dejstvo, da vsi organi v bistvu dokončno odločitev glede javne rabe slovenščine izvoljenih predstavnikov (razsodba ustavnega sodišča iz leta 1982 dodeljuje pravico do rabe materinega jezika Slovencem kot državljanom, ne pa ko nastopajo kot javni funkcionarji, razen »izjem«, ki jih določa zakon) prepuščajo parlamentu oziroma Rimu, zaskrbljujoče tudi z vidika uveljavljanja avtonomije krajevnih uprav, (bip) Pokrajinski svet Slovenske skupnosti bo na prihodnji seji, ki je bila sklicana za sredo, skoraj gotovo izvolil novega političnega sekretarja na mesto Mira Opelta, ki je odstopil. Nejasen notranji položaj v SSk je narekoval tajnikom petstrankarske koalicije, da so dejansko odložili včerajšnji sestanek o izvajanju sporazuma o tako imenovani štafeti, po katerem naj bi bil za tržaškega župana izvoljen socialist, za piredsednika Province pa demokristjan. V okviru štefete naj bi namreč tudi SSk vstopila v večino, ki upravlja Občino in Pokrajino. Predstavniki pel" strankarske večine in SSk se bodo znova sestali v petek. Na včerajšnjem sestanku so vsekakor glavno besedo imeli liberalci, ki so imeli vrsto kritičnih pripomb na račun programa občinske in pokrajinska uprave, socialdemokrat Cesare pa Je bil mnenja, da je treba pogajanja za izvolitev devinsko-nabrežinske uprava povezati s položajem tržaških uprav' Zastopniki drugih strank (vključno s KD) pa so bili mnenja, da gre za seda) za dve povsem ločeni zadevi. Gled® položaja v Nabrežini pa je treba se podčrtati, da je tamkajšnja KD znova odločno in glasno postavila Locchi]®' vo kandidaturo ter s tem spet dal® vtis, da se glede župana nima namen® pogajati. Jutri se bo medtem sestal pokrajin ski svet, ki pa ne bo vzel v Pretr?i! odstopa predsednika Crozzolija. ‘N.a seji, ki jo bo v predsednikovi odsotnosti vodil podpredsednik Cervesr bodo morali znova oceniti odborov sklep za priredbo tretje pokrajinsk konference o gospodarskih vprašanjih Skupščina je sicer o tem sklepu ^ glasovala na zadnji seji. Za sklep J takrat glasovalo deset svetovalcev' proti pet, pet pa se jih je vzdržal-Sklep so najprej proglasili za odobr nega, nato pa se je izkazalo, da je 0 zavrnjen, saj pravilnik predvideva, ® ko gre za tajno glasovanje je ire0^ tudi bele glasovnice kot glas pr° predlaganemu sklepu. Prav zato bo morali jutri glasovanje ponoviti. Na pobudo Občine naj bi obnovili akcijo za čist Kras Tržaška občina bo letos obnovila akcijo »Čist Kras«, ki jo je s precejšnjim uspehom izvedla leta 1989. Tako predlaga istoimenska stalna občinska komisija, ki se je pred dnevi sestala v prostorih oddelka za zdravstvene službe in za varovanje okolja na tržaškem županstvu. Zasedanju je predsedovala odbornica Luisa Nemez, udeležili pa so se ga še odbornik za industrijske službe Edoardo D Amore, inž. Lagana od cestnega podjetja ANAS, ravnatelj občinskega oddelka za javno zelenje dr. Vladimir Vremec, namestnik poveljnika občinskih redarjev Vezzani, predsednik rajonskega sveta za Zahodni Kras dr. Busetti in načelnik oddelka za varovanje okolja dr. Pinto. Na seji so obširno razpravljali o zapuščenosti, v kateri se nahajajo glavne ceste, ki peljejo v mesto oziroma iz njega, zlasti cesti za Fernetiče in za Pesek. Ob njih je med drugim nastala cela vrsta nedovoljenih odpadov in smetišč. Komisija poziva občinsko upravo, naj poskrbi za strožje nadzorstvo občinskih redarjev na tem področju, poleg tega in predvsem pa ji predlaga, naj ponovi že omenjeno akcijo za čist Kras. V ta namen bi morali čim prej sklicati sestanek, na katerem bi se zbrale vse ustanove in organizacije, ki so občutljive za probleme okolja. »Mame in otroci za mir« danes spet na Trgu Unita »Mame in otroci proti vojni« bodo danes ponovno demonstrirali proti zalivski vojni. Pobudnice manifestacije, ki bo, kot že prejšnjo nedeljo, ob 11. uri na Trgu Unita, so v tiskovnem sporočilu pozvale tržaško javnost, naj se jim pridruži, da bi izrazilo popolno nasprotovanje vojni in privrženost življenju v prepričanju, da »aktivna in pozornost nas vseh lahko ustavi stroj smrti in uničevanja«. Pobudnice današnje manifestacije postavljajo tudi nekaj zahtev, in sicer takojšnjo prekinitev sovražnosti, uveljavitev kulture sožitja in nenasilja proti logiki smrti, takojšen umik bojnih ladij iz Zaliva priznanje pravice slehernega naroda, da odloča sam o svoji bodočnosti. Tržačani so se množično odzvali pobudi ob 200-letnici smrti salzburškega skladatelja Zadraga Bonawentura povabila na obisk Wolfganga Amadeusa Mozarta z družino Proslavljanje pomembnega jubileja Mozartove smrti, se bo nadaljevalo danes, ko bodo ob 16.30 v gledališču Mlela predvajali videofilm, ki sta ga režirala Schvvarzbraun in Peseckas, nato pa bodo zavrteli tudi film Amadeus Miloša Formana. »Gran finale«, kot bi temu rekel sam Mozart, bo v torek, ko bo nastopil ansambel Salzburger Kammerorchester, ki ga vodi Herald Nerat, kot solista pa nastopata Massimo Belli (violina) in Jacopo Scalfi (violončelo). Na sliki (foto Magajna): družina Mozart s prtljago na pomolu Audace »O gradnji rezervoarjev utekočinjenega plina GPL naj demokratično odloča prebivalstvo z referendumom« »Gradnja rezervoarjev utekočinjenega plina GPL na področju bivše naftne čistilnice Aguila je iz varnostnih, ekoloških ter gospodarskih razlogov povsem nesprejemljiva,« je poudaril ravnatelj Fakultete za prirodoslovje Tržaške univerze prof. Giacomo Costa na zborovanju, ki ga je v petek zvečer, na Pomorski postaji, priredil Mestni jamstveni odbor. Na zborovanju so se zbrali številni podpisniki peticije, s katero jamstveni odbor zahteva, da bi se o gradnji rezervoarjev z referendumom izreklo prebivalstvo miljske ter tržaške občine. Pred tem pa bi morale Dežela ter obe občinski upravi izvesti med prebivalstvom pošteno informativno akcijo, ki bi ljudi seznanila z vsemi vidiki problema. Peticijo je v mesecu dni podpisalo že štiri tisoč oseb. Zborovanja so se med drugim udeležili prof. Guido Bressan, miljski podžupan Claudio Mutton, tržaška občinska svetovalca Ester Pacor in Maurizio Pessato, prof. Do-menico Romeo ter Primo Rovis. Prof. Costa je v uvodnem poročilu izčrpno prikazal delo in rezultate posebne deželne komisije, ki preučuje varnost vseh proizvodnih objektov v tržaški industrijski coni. Deželna komisija je to nalogo zaupala specializirani tvrdki ENDOS, ki se je dela lotila s hvalevredno vnemo ter strokovnostjo. Strokovnjaki, je dejal Costa, so oceno varnostnih razmer v tovarnah pravilno zastavili na podlagi objektivnih statističnih vzorcev. »V trenutku pa,« je pojasnil Costa, »ko so morali izreči končno sodbo o varnosti objektov, so se raje zatekli v subjektivne kategorije, kot so rahlo nevaren, sprejemljivo nevaren, itd.. ENDOS je morala pač opustiti znanstveni način ocenjevanja zaradi hudega pritiska nekaterih industrijskih krogov. Upajmo, da bodo strokovnjaki spremenili pristop do tega problema, z uvedbo prejšnjih, z znanstvenega vidika sprejemljivejših ocenjevalnih kategorij. Zaradi subjektivnega načina ocenjevanja so strokovnjaki večkrat zapadli v razna protislovja. Tako na primer trdijo, da je objekt za polnjenje železniških cistern ter tovornjakov povsem varen, nekaj strani nato pa pišejo, da je objekt za polnjenje jeklenk s plinom iz varnostnega vidika nesprejemljiv. Tehnologija pa je pri obeh objektih praktično enaka.« Komunistični poslanec Willer Bordon je dejal, da je treba vso zadevo preučiti tudi iz gospodarskega vidika. »Smotrno prostorsko načrtovanje je nujen pogoj za gospodarski razcvet našega mesta. Odločili smo se, da bo naše gospodarstvo na visoki tehnološki ravni. Po mojem bi morali te visokotehnološke obrate graditi na področju tržaške industrijske cone. Gradnja rezervoarjev bi nujno privabila na to področje kemijsko industrijo,« je med drugim naglasil Bordon, ki je poudaril, da odločitev o gradnji rezervoarjev ne moremo prepustiti tajnikom političnih strank. V razpravi so se oglasili še predsednik tržaške Zveze za okolje Lino Santoro, ki je opozoril na problem ponovne zaposlitve delavcev čistilnice Mon-teshell, Tullio Morgutti, ki se je zgražal zaradi vedenja industrijca Pittinija. Župnik iz Zindisa Armando Scafa se je zaustavil na moralni plati problema, tržaški občinski svetovalec Paolo Ghersina je menil, da so referendumi najdemokratičnejši način odločanja o tem vprašanju. Predsednik sindikata CGIL Roberto Treu je dejal, da bi morale krajevne uprave poskrbeti za učinkovito družbeno kontrolo varnosti industrijskih objektov. (w) Kot najavljeno je družina M°z -e res prišla v Trst. Na pomolu Au^aCg0-skupinico častnih gostov zadruge nawentura pričakala množica, ki Je g koristila skoraj spomladansko vr®t)j. in se je z naraščajem podala na ne .g, čajni sprehod. VVolfgang, Leop _ Kostanze in Nannerl Mozart so P^P u, li z vlačilcem, oviti v umetnem predvsem pa v zvokih nepozabne zartove glasbe. > ju Ko so vlačilec privezali ob po111 torjj je sirena zatrobila, so si organiza ,a končno oddahnili. Tudi kočija je .. ■na pomolu in je mirno čakala tnike, ljudje pa so očitno PoZ1ntizra sprejeli pobudo zadruge Bonače ob 200-letnici smrti salzburškega sira. . a pri' In res, organizatorjem je treDeSti''' znati, da so si domislili dokaj sug no proslavo, ki je (in bo do tork l^j. dila mestu zanimivo in raz: turno ponudbo. S pomočjo M°za [uCii družine smo lahko odkrili, da J kUjiS' mestna ribarnica lahko ljubko za je je gledališkega dogajanja, tudi muzej Revoltella nudil z oder baletnikom skupine Danz pagnia, ki jo vodi Anna Cata*an?na ^ Pobuda je skratka hvalevred' j-dobrodošla, še posebno, ker sf Postavlja kot večplastno dogajanje- . ^ dar bi morali kljub temu Pos^r trtjda! . z - dovolj kvalitetno režijo. KlJuu ki so ga pri izoblikovanju v^°9 tržaški igralci Marina Calcaga jja if> bara Della Polla, Andreina G® z i(f Roberto Pagotto, je bil učinek ralskega vidika - skromen. Ne P ^ prepričljiva je bila tudi baletn^ pretacija Lacosegliazove giaS za »*-tem pa je treba priznati, da gr zamujenih priložnosti. izrazij Pri tem pa je treba seve„0štev'ai. upanje, da bodo prireditelji up v^er®) pozitivne in negativne pl® 1 jjiapP® šnjega igralsko-amaterskega n ninga«. Zdaleč učinkovitejši J ^ se mreč »profesionalni« progranu . nriž^ol \r r\r\7r\iVi nnnnlfičinsKl pričel galeriji poznih popoldans Tergesteo, kjer s° tudi vodometne igre in 0Pj'®irnna vrSla Šele v večernih urah je . nStvov8 je prlS°S .Oj »koncert«, kateremu družina Mozart. , Pred tem pa velja vsekak jeStae tudi doprinos, ki ga ie . "^jd ig^Lt. dal tržaški gledališki in fn Omero Antonutti. Nastop11 )jeja, k) ^ Najprej pred gledališčem ^ pa so opremili manjši oder, ]eCjalc® v dvorani, kjer je pospre!711e9ponas goste v atmosfero, ki jin 1 magični Mozartov svet. Predlagajo servisno konferenco za odpravo zavlačevanj Tržaški industrija obtožujejo krajevne upravitelje neresnosti in nesposobnosti Vodstveni svet Združenja industrij-cev iz tržaške pokrajine predlaga, da na osnovi zakona 240 iz leta 1990 na 1 ržaškem ustanovili servisno konfe-renco, v kateri bi vse pristojne uprave jn službe skupno obravnavale indus-i iške projekte, tako da ne bi prihaja-|° do kroničnih ohramljujočih zamud *n zavjačevanj pri izdajanju dovoljenj 111 sprejemanju drugih zadevnih skle-Pov. Poleg tega vodstvo tržaških industrij cev predlaga, da bi tržaške kra-kVne uPrave' se Pravi občine in po-j^ajina, ustanovile posebna odborniš-''a za gospodarske zadeve, ki bi pred-Vavljaia merodajne sklicne točke za Podjetnike in sploh za vse, ki imajo opravka z gospodarskimi zadevami. ‘e predloge je včeraj predstavil jav-pOsti predsednik tržaških industrij cev aol0 Toresella na tiskovni konferen-k ki je resnici na ljubo izzvenela kot Pfavcati j accuse tržaških podjetnikov Proti krajevnim politikom in javnim Praviteljem ter mestoma prerasla v Politično razpravo, saj se je tiskovne onference udeležilo in se na njej Slasilo tudi lepo število »obtožen-®v«, od občinskih in deželnih upravi-e jev do parlamentarcev, kot je povedal sam Toresella, je po-°d za celotno akcijo tržaških indus-ijjcev dala afera okrog škedenjske že-arne. p0 mnenju združenja indus-^Jcev je podjetnik Andrea Pittini po-j ein razumno in pravilno ravnal, ko (j *a9rozil, da bo sprožil likvidacijo Za ke lastnice škedenjske železarne c].rdcii birokratskih zavlačevanj pri iz-dovoljenj za uresničitev dogovor-j *V Programov o preustroju obrata, zdr Je' le medtem Tržaška krajevna gravstvena enota izdala dovoljenje za lja bujo naprave za proizvajanje kisi-deial Toresella, toda pri ške-l'kc) i železarni ostaja odprtih še ve-Pr°blemov, začenši s problemom je zuržno drage vode, mimo tega pa Plet mrieniu tržaških industrijcev za-pt6i Pkrog škedenjske železarne vse W k°t osamljen primer. Na podobne Ve so v zadnjih časih naleteli ma- lodane vsi pomembnejši industrijski in sploh gospodarski projekti na Tržaškem. Toresella je sicer priznal, da podjetniki zadevajo ob podobne birokratske in druge težave tudi drugod po Italiji, v zadnjih časih posebno pogosto tudi zaradi izmišljenih ali umetno napihnjenih ekoloških problemov. Toda izrazil je prepričanje, da se je to stanje posebno razpaslo v Trstu, bodisi zaradi splošne lagodnosti bodisi zaradi nizkih političnih špekulacij. Zadeva je po njegovem tako huda, da bo Trst mogoče zaradi tega celo zamudil zgodovinsko priložnost, ki se mu danes odpira. V razpravo, ki so ga sprožila Tore-sellova izvajanja, je med prvimi posegel deželni odbornik za industrijsko načrtovanje Gianfranco Carbone (PSI). Kot je sam dejal, se je na tiskovni konferenci čutil obtoženega, in priznati je treba, da je bil v svoji obrambi nič manj trd kot njegovi »obtože-valci«. Carbone je najprej zavrnil predlog industrijcev o servisni konferenci. Po njegovem zakon 240 iz leta 1990 ne predvideva, da bi servisne konference lahko združile pristojnosti krajevnih uprav in ustanov in jih nekako nadomestile, ko gre za ambien-talne in zdravstvene zadeve. Poleg tega je po Carbonejevem mnenju izredno hudo odobravati ravnanje Pitti-nija, saj je nesprejemljivo, da podjetniki izsiljujejo javne uprave. Pomislimo, kaj bi bilo, če bi se takšna metoda uveljavila tudi pri obravnavanju pro- TV naročnine Finančna intendanca obvešča, da morajo vsi radijski ter televizijski porabniki plačati naročnino do 31. januarja. Šestmesečna TV naročnina stane 72.470 lir, letna pa 142 tisoč lir. Naročnino plačamo s posebnimi poštnimi računi št. 3103. jekta podzemskega plinskega skladišča družbe Monteshell v Žavljah. Carbone je dejal, da je deželna uprava z ustanovitvijo posebne komisije za preučevanje nevarnih industrijskih dejavnosti pristopila k tej problematiki na edini pravilen način, priznal pa je, da bi v Trstu bilo treba bolj organsko obravnavati razvojne probleme. Še pred Carbonejem se je na tiskovni konferenci na sedežu združenja industrijcev oglasil senator Arduino Agnelli (PSI), ki je odločno pristal tako na predlog o ustanovitvi servisne konference kot na predlog o ustanovitvi posebnih odborništev za gospodarske zadeve v tržaških krajevnih upravah. Podporo stališčem industrijcev je nato izrazil predsednik Ustanove za tržaško industrijsko cono Franco Tabacco, nekoliko manj jasen pa je v tem smislu bil deželni odbornik za finance Dario Rinaldi (KD), po mnenju katerega ne gre toliko za to, da bi ustanavljali posebne organe, kolikor za to, da se osnuje v javnem mnenju fronta za dosledno realizacijo očitno koristnih projektov, od preustroja škedenjske železarne in sinhrotrona do finančnega off shorea v okviru zakona za obmejna območja. Kar se posebej tiče problema železarne, pa je Rinaldi izrazil mnenje, da so stvar »nakuhali« funkcionarji KZE, ki se ne omejujejo na izražanje mnenj z zdravstvenega vidika in v svoja stališča vpletajo osebne poglede na razvojno politiko. Zadnji je v razpravo posegel evropski poslanec Giorgio Rossetti (KPI). Po njegovem je treba prve in glavne •krivce za probleme, ob katere zadevajo tržaški industrijci in drugi’ iskati v vladah krajevnih in drugih javnih uprav, ki nimajo jasnih stališč o razvoju Trsta in širše dežele, oziroma ne znanje ta stališča dosledno izvajati, tudi in predvsem zato, ker vse podrejajo strankarskim in drugim pristranskim interesom. Zadnji dokaz za to je po njegovem politična kriza, ki je zajela tržaško občinsko in pokrajinsko ter deželno upravo, (mb) Slovenski dijaški dom bodo razširili in prenovili i^ffičko Slovenski dijaški dom Gin.. °®ovel« s sedežem v Trstu v a 'Zredn- Ca ^7 se je v sredo sestalo J*vhalj a \ s^uPščini, na kaferi so ob-^’?lhbn6J' °Vanie in potrebe tega po-raževai„ slovenskega vzgojno izo- Pq Pon e9a centra. pkaI0°raSnaVi°-a^Una za leto 1990 JNsedr,;,na za 1991, po pooblastilu ))a1ŽI,lanu ^druženja prof. Dušanu ,,, Hežpi' . Predloži razne prošnje L>havLm P°krajino, je skupščina dj- k-Hh jr,9 7Prašanie preureditve do-^ keaa ^ t ozidave novih prostorov ,fiStara doina. H t>rvboz9dežeb,a doma' z9raiena leta Žpi v dostni Ze nim prispevkom ureje-5va> z£LSedeŽ Slovenskega de-tjj^e. .j/oženja za poklicno izobra-n ^ se bodo neka- st4v?radbi .U1, ki delujejo sedaj v sta-l9fin dom« r;rale Preseliti v mlajšo-(i0skiKled tg j1 > bila zgrajena leta n,1 vrtec mi 1® tudi slovenski ob- n« vv Qsn0®9a domaC?jŠnio zasedenost di- ^ŠQiVlloŠolcp,ra Jtrenutno gosti 25 Clfev in oVk 40 nižješolcev, 30 viš-vloor,11 uPoštR, onivorzitetnih študen-°sti ’ ki jo do ajOČ čredno dracioceno Za uresničitev navednih načrtov računa Združenje Dijaški dom na poseg Dežele, Pokrajine in Tržaške občine ter največjo solidarnost in vsestransko oporo vseh slovenskih organizacij v Italiji in Jugoslaviji. Na sliki (foto Magajna) novejša stavba slovenskega dijaškega doma S. Kosovel v Ul. Ginnastica. Izhod iz zapora je izkoristil za poskus tatvine Na tržaški preturi so včeraj zjutraj sodniki obsodili 30-letnega Tržačana Umberta Pravisanija na dva meseca zapora in 200 tisoč lir globe, ker so ga možje postave zasačili med krajo motornega kolesa. Provisanija so aretirali v noči od petka na soboto, tako da je počakal na proces po hitrem postopku kar v kasarni karabinjerjev. Sicer je bilo njegovo dejanje hudo nepremišljeno, saj ima Provisani, ki je narkoman, že druge odprte račune s pravico. Bil je namreč že obsojen, kazen pa je preživljal v Castelfrancu v Emilii, kjer je delal v posebnem zavodu. V Trst se je vrnil, ker je imel štiri dni »dopusta«, ki pa ga očitno ni najbolje izkoristil. Vrniti se je pač moral v koronejski zapor, kajti pretor mu ni dodelil pogojne kazni. Vandali na delu Vandali ne poznajo počitka: nekateri se znesejo nad smetnjaki, drugi razbijejo ali zvijejo avtomobilske pritikline, tretji - in najzlobnejši - pa poškodujejo šasije parkiranih avtomobilov z globokimi zarezami. Prejšnjo noč so bili na delu bolj nadležni vandali. Kot uj so ugotovili policijski agenti, so se z izvijačem znesli nad prvim levim kolesom štirih avtomobilov, ki so jih las-. tniki parkirali v Ul. Lavatoio. drago N ^kn^P^dobitev. )4$H "N bi 2a. u delno povečana stavec, i/1 slovenci,- sl°venske otroške ^stmfd^lonaiR1 otroški vr- Sk° sit b^hodrJ diiaškl dom z značil-r*cijQ dPhost zavoda, stanovanj-PtizadetihU0dreo^ske sobe, integ- V trčenju med rešilcem in avtom lažje ranjeni trije mladeniči Na križišču med Trgom San Giovanni in Ulico Carducci sta včeraj nekaj minut čez poldne trčila rešilec družbe Sogit in golf, v katerem sta poleg voznika sedela še dva potnika. V trčenju so se lažje ranile tri osebe in sicer voznik rešilca, 23-letni Sandro D Agostini s Trga Volontari Giuliani 5, in dva potnika zasebnega avtomobila: 23-letni Giuseppe Bagorda iz Ul. Pasteur 32 ter 22-letni Cesare Negro iz Ul. Castiglioni 13. Šofer golfa, Massimiliano Mahorcich iz Ul. Pasteur 32, je ostal nepoškodovan. Na oddelku za prvo pomoč katinarske bolnišnice so vsekakor zdravniki kmalu po nesreči ugotovili, da poškodbe treh ranjencev niso hude, saj bodo okrevali v nekaj dneh. Pri Bošketu spet ogenj V okolici Bošketa pri Sv. Ivanu daje duška svoji bolezenski strasti nevaren piroman: tako sklepajo tržaški gasilci, ki so v noči od petka na soboto morali ponovno gasiti plamene, ki so zaobjeli okrog 8 hektarjev grmičevja in podrastja. Da so ugnali rdečega petelina, so potrebovali štiri ure. Pred dnevi je gozdič pri Bošketu že zajel požar, ki je bil očitno podtaknjen, saj so se zublji pojavili istočasno in na različnih mestih. Takrat je vsekakor bilo gašenje veliko težavnejše, ker je burja razpihovala ogenj. Še jutri na županstvih okoliških občin SDGZ zbira podpise v korist malih podjetij Slovensko deželno gospodarsko združenje obvešča člane, da bo na županstvih okoliških občin še jutri dopoldne potekalo zbiranje podpisov pod peticijo v prid zakonskega osnutka na ljudsko pobudo za spremembe zakona štev. 108 o individualnih odpustih. Zakon, ki je bil sprejet 11. maja lani, v sedanji obliki močno oškoduje mala podjetja. SDGZ poziva člane iz tržaške občine, ki bi hoteli podpisati peticijo, da se čimprej oglasijo v tajništvu združenja, kjer bodo dobili potrebne informacije. Končal se je tečaj zavarovalništva S krajšo slovestnotjo se je na Trgovinski zbornici končal včeraj izobraževalni tečaj za uslužbence v zavarovalni dejavnosti, ki ga je v obdobju oktober 1990-januar 1991 priredila TZ ob tehnični podpori Vsedržavnega inštituta za izobraževanje v zavarovalništvu (IFA). Diplomo so včeraj izročili 18 mladim tečajnikom, ki so bili izbrani med 110 prijavljenimi. Enaindvajsetim teoretskim predavanjem bo sledil še praktični tečaj, ki ga bodo bodoči zavarovalni uslužbenci opravili v najpomembnejših tržaških zavarovalnih agencijah. Mlade diplomirance je včeraj pozdravil predsednik TZ Tombesi. ■ Jutri bodo v gledališču Mlela ponovno na vrsti znanstvenofantastični filmi niza »Fantastika ob ponedeljkih«. Kinoklub La Cappella Underground, ki prireja ciklus, je tokrat izbral Cro-nenbergov film Robid. Film je iz leta 1977, govori pa o nekem kirurgu, ki pomotoma vbrizgne v žilo neke pacientke bakcile strašne stekline. Strah in groza bosta zagotovljena ob 20. in 22. uri. Zapustila nas je naša draga Marija Malalan Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčinah. Žalostno vest sporočajo brat Franc z ženo Andreino, nečakinji Lojzka in Gianna z družinama, pranečaki in drugo sorodstvo. Trst, Cincinnati, 27. januarja 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi naše drage Justine Ota por. Žerjal se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Mož Zdravko, hči Livija, vnuk Marko, sestra Pierina in ostali sorodniki. Boljunec, 27. januarja 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Emila Vidalija se toplo zahvaljujemo g. župniku ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in z nami sočustvovali. SVOJCI Bani, Opčine, Pesek, 27. 1. 1991 21. 1. 1990 8. 1. 1991 Ob prvi obletnici smrti Zoreta Grgiča Z ljubeznijo se te spominjajo VSI TVOJI Bazovica, Dolina, 27. januarja 1991 Zapustil nas je naš dragi Egidij Tul Pogreb bo jutri, 28. t. m., ob 8.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo: žena Ada, hči Rosana, zet Andrej in njegova ljubljena vnukinja Ana ter ostali sorodniki. Trst, 27. januarja 1991 Ob smrti prijatelja Egidija izrekata Adi in Rosani iskreno sožalje Zofija in Just Ob prerani smrti dragega Egidija Tula izrekajo ženi Adi in družini občuteno sožalje KD Primorsko in Zveza žena Mačkolje Ob izgubi dragega očeta izrekajo Rosani Tul globoko sožalje kolegi, ravnatelj ter neučno osebje osnovne šole O. Župančič. Starši in učenci osnovne šole O. Župančič izrekajo učiteljici Rosani Tul globoko sožalje ob izgubi dragega očeta. -U Zapustila nas je naša draga mama, nona in pranona Hortenzija Verginella vd. Tence že vd. Candotti (BERTA) Pogreb bo jutri, 28. t. m„ ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križ. Žalostno vest sporočajo sinova Gigi in Vladimir z družinama, snaha Ljuba z družino, brata in sestri ter drugi sorodniki. Križ, 27. januarja 1991 KD Vesna, ŠD Mladina in upravni odbor Doma A. Sirk izrekajo Vladimirju in družini globoko sožalje ob izgubi drage mame. Nogometni klub Bor sočustvuje s svojim odbornikom Vladijem Tence-tom ob izgubi drage mame. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Antonije Simčič vd. Mahnič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Franku Križmančiču, župnikoma Marjanu Živcu in Francu Vončini, vsem sosedom in darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Bazovica, 27. januarja 1991 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi naše drage Vittorie Bogatez vd. Sedmach SVOJCI Križ, 27. januarja 1991 Marko Feri še jutri gost Kinotta Jutrišnji »Kinotto« se bo poslovil od januarskega gosta Marka Ferija. Ali bo uspelo »kinottov-cem« pravilno odgovoriti na nerešeno post-demencialno vprašanje: KAJ PRAVI PEK? Če vam ugaja prekmurska gibanica, zavrtite jutri telefonsko številko Radia Trst A 362875 in... dobro prebavo! Mladi val (od 17.40 do 19. ure) pa bo nudil od torka do petka še vrsto zanimivih rubrik, kot je npr. torkova »Hobby za prosti čas«, v kateri Mitja Ozbič svetuje poslušalcem najrazličnejše dejavnosti za prosti čas. SLOVENSKO f jSČT STALN0 - GLEDALIŠČE Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Danes, 27. t. m., ob 16.00, abonma red G V torek, 29. t. m., ob 20.30, abonma red E David Pownall Mojstrska lekcija V četrtek, 31. januarja, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah. V soboto, 2. februarja, ob 20.30, v Domu A. Sirk v Križu. GOSTUJE MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Stanko Vuk Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede Režija JOŽE BABIČ, izvaja TONE KUNTNER V sredo, 30. t. m., ob 20.30, (ob 11.30 zaključena predstava) V četrtek, 31. t. m., ob 20.30, (ob 11.30 zaključena predstava). DRAMSKI STUDIO SLEPIH Zagreb J. B. Moliere SKAPINOVE ZVIJAČE V soboto, 2. februarja, ob 20.30. KD Rdeča zvezda prireja danes, 27. t. m., ob 17.30 v Špor-tno-kulturnem centru v Zgoniku koncert SVNTHESIS 4 Vabljeni! __________gledališča______________ VERDI Operna sezona 1990/91 Danes ob 16. uri (red D) ponovitev Verdijeve opere NABUCCO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale D'Ascola. Ponovitev v torek, 29. t. m., ob 20. uri (red B). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. V mali dvorani gledališča Verdi bodo jutri ob 17. uri predvajali video film W. A. Mozarta "La clemenza di Tito". V sredo, 6. februarja, ob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert ORKESTRA GLEDALIŠČA VERDI pod vodstvom Donata Renzettija. Na sporedu skladbe Borodina in Stravinskega. GLEDALIŠČE ROSSETTI Pri blagajni gledališča so na razpolago posebne gledališke karte za 8 predstav po ugodni ceni. V torek, 29. t. m., ob 20.30 premierska predstava Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine STADELMANN Claudia Magrisa. V glavnih vlogah nastopata T. Schirinzi in B. Valmarin. Režija E. Mar-cucci. V abonmaju odrezek št. 5. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Predstave se bodo vrstile do 10. februarja. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes ob 16.30 bo na sporedu delo Slavomira Mrozka EMIGRANTI. Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopata Cochi Ponzoni in Orazio Bob-bio. Jutri počitek. Gledališče Ul. Ananian Danes ob 16. uri bo na odru peta predstava na repertoarju: R. Grenzi UN SOLO TREDIC1, ki ga bo predstavila skupina Amici di S. Giovanni. Ponovitve L, 2. in 3. februarja. Gledališče Miela Danes ob 16.30 bodo na sporedu video filmi o Mozartu. V torek, 29. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Miela nastopil SALZBURGER KAMMERORCHESTER pod vodstvom Haralda Nerata. Solista Massimo Belli in Jacopo Scalfi. Na sporedu Haydn in Mozart. šolske vesti 5. februarja zapade rok za prošnje za premestitev na osnovnih in višjih srednjih šolah. Potrebne obrazce in informacije nudi SSŠ, Ul. Carducci 8/III, tel. 370301, vsak torek in četrtek med 11. in 13. uro, v sredo med 17. in 18., uro v petek med 16. in 17. uro. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 90/91 Komorni ansambel SLOVENICUM SOLISTI: Dunja Vejzovič, sopran; Justin Felicijan, rog; Dorde Stanetti, klavir. DIRIGENT: Uroš Lajovic Na sporedu Starzer, Mozart, Koželuh. Predprodaja vstopnic pri Utatu v Pasaži Protti. ŠD SOKOL in SKD I. GRUDEN vabita na REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 6. februarja 1991, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju s sledečim dnevnim redom: ' 1. izvolitev predsedstva, 2. poročila, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno. Vabljeni! koncerti Societž dei concerti - ' Tržaško koncertno društvo Zaradi tehničnih razlogov jutrišnji koncert odpade. V mali dvorani gledališča Verdi bo danes ob 11. uri zadnji koncert komorne glasbe ciklusa Cesare Barison. Nastopal bo violinist ALFONSO MOSESTI ob klavirski spremljavi hčerke Cecilie. Ob priložnosti bodo Mosestiju izročili tudi nagrado Barison. Vstop prost. V ponedeljek, 11. februarja, bo v gledališču Verdi na sporedu izreden RECITAL ameriške pevke SHIRLEV VER-RETT ob spremljavi pianista VVarrena Georga VVILSONA. Na sporedu skladbe Brahmsa, Nina, Masseneta, Debussyja in Verdija. Predprodaja vstopnic od 30. t. m. dalje. Rodil se je LUGA Kolegici Luisi iskreno čestitajo direkcija in uslužbenci Centralspeda. čestitke Jutri praznuje v Gropadi rojstni dan PEPI MACAROL. Še na mnoga srečna leta mu kličejo vsi, ki ga imajo radi. Dragi nono PEPI! 69 vročih poljubčkov ti pošiljajo tvoje Sonja, Elisa in Erika. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 27. januarja 1991 ANGELA Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 17.03 - Dolžina dneva 9.30 - Luna vzide ob 13.39 in zatone ob 5.16. Jutri, PONEDELJEK, 28. januarja 1991 TOMAŽ PLIMOVANJE DANES: ob 1.11 najnižja -4 cm, ob 6.56 najvišja 41 cm, ob 14.03 najnižja -59 cm, ob 20.51 najvišja 32 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 2.05 najnižja -11 cm, ob 7.45 naj višja 45 cm, ob 14.39 najnižja -66 cm, ob 21.22 najvišja 40 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6.3 stopinje, zračni tlak 1030,9 mb, rahlo pada, brezvetrje, vlaga 69-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Diana Martinelli, Ele-na Pockay, Marco Boneta. UMRLI SO: 86-letni Antonino Corso, 88-letna Maria Malalan, 84-letna Rosina Pachiolat, 60-letni Egidio Tul, 67-letna Giovanna Vernetti, 75-letni Ferruccio Cosmini, 71-letna Grazia Cadelli, 60-let-na Augusta Hunsky, 83-letna Natalia Umek, 64-letna Sarina Lupo, 76-letni Er-vino Luchita, 82-letna Stefania Novacco. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 27. januarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27. Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 308248), Ul. F. Severo 112 (tel. 571088). BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo s predhodnim telefonskim pozivom. Dnevna služba - od 16.00 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. F. Severo 112, Ul. Ginnastica 6. BAZOVICA - Ul. Gruden 27 (tel. 226210) - samo s predhodnim telefonskim pozivom. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 772148). Od ponedeljka, 28. januarja, do sobote, 2. februarja 1991 URNIK LEKARN: 8.30-13.00 in 16.00-19.30 Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (tel. 630213), Erta S. Anna 10 (Kolonkovec) (tel. 813268), MILJE -Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Ul. Giulia 14, MILJE - Mazzinijev drevored 1. PROSEK (tel. 225141, 225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (tel. 572015). SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. BARI LOTERIJA 10 73 28 60 11 CAGLIARI 86 51 27 7 64 FIRENCE 87 63 44 47 21 GENOVA 60 35 78 64 17 MILAN 8 64 61 37 13 NEAPELJ 47 59 41 63 56 PALERMO 74 60 53 21 20 RIM 32 79 21 84 17 TURIN 61 16 12 82 88 BENETKE 9 59 44 36 89 12 2 X ENALOTTO IX 2 X 2 1 X 2 KVOTE: 12 22.342.000,— 11 1.196.000,— 10 123.000,— Celoletna .............. Mesečna ................ IllMiiM!!:« 200.000 lir 22.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januaija 1991. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 264.000 lir. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m Zl i št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. ZAHVALA Ob nadvse uspešni težki operaciji se iskreno zahvaljujem kardi-okirurgu dr. Gabrijelčiču in njegovi ekipi kardiokirurškega oddelka za srce in ožilje UKC iz Ljubljane. Posebna zahvala dr. Ci-bicu za trud in nego. Mario Cerniava - Gabrovec Prosimo vse oglaševalce v PRIMORSKEM DNEVNIKU, da čimprej poravnajo - preko pooblaščenih denarnih zavodov - naše račune iz leta 1990. PUBLIEST Srl kino ARISTON - 15.00 II tč nel deserto, r. B. Bertolucci, i. D. Winger (v angleščini); 17.30, 19.50, 22.15 Mo' Better Blues, glas., r. Špike Lee, i. Denzel Washing-ton. EKCELSIOR - 15.15, 22.15 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Lounguine. NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Aracnofo-bia, srh. NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Atto di razne prireditve _ KD Kraški dom vabi na ogled veselo' igre »Poročil se bom s svojo ženo« v izvedbi amaterskega odra Jaka Štoka s Proseka-Kontovela. Predstava bo danes, 27. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu na Colu. Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 2. februarja, vse mlade na PREDPUSTNO ZABAVO. Na sporedu ples, družabnost in nagrajevanje najlepših mask. Začetek ob 18.30. KD Lipa prireja v soboto, 2. februarja, VEČER O KRASU z diapozitivi Janka Kovačiča, člana Foto Trst 80. Toplo vabljeni vsi v Bazovski dom ob 20.30. razna obvestila J Zveza sindikatov upokojencev SPI CGIL za Križ, Prosek-Kontovel in Občino Zgonik prireja jutri, 28. t. m., ob 17; uri v Domu A. Sirka v Križu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Vabljeni vsi upokojenci. Zveza cerkvenih pevskih zborov sklicuje jutri, 28. t. m., ob 20. uri v prvem 4) ob 20.30 v drugem sklicanju svoj REDN OBČNI ZBOR, ki se bo odvijal v Slomškovem domu v Bazovici. Vljudno vabljeni zborovodje, organizatorji in pevcr ki delujejo v okviru organizacije. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo jutri, 28. t. m., ob 20.30 govm' dr. Drago OCVIRK na temo KRŠČANSKA IZHODIŠČA ZA ČLOVEŠKA DRUŽBO. forza, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE III - 16.15, 22.00 In nome del popolo sovrano, i. Nino Manfredi, Serena Grandi, Elena Sofia Ricci. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Verso sera, i. Marcello Mastroianni. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Tre scapo-li e una bimba, i. Tom Selleck, Steve Guttemberg, Ted Danson. MIGNON - 15.00, 22.00 II tč nel deserto, r. B. Bertolucci. EDEN - 15.30 22.00 Svvoosie la sposa in-gorda, porn., □ □ CAPITOL - 15.45, 22.00 La sirenetta, prod. Walt Disney. LUMIERE - 10.00, 11.30 Le olimpiadi della giungla, prod. Walt Disney; 16.30, 22.15 Che mi dici di Willy?, ZDA 1990, r. Norman Rene, i. Bruce Davieon, Mark Lames. ALCIONE - 16.00, 22.15 Stasera a časa di Aliče, i. Carlo Verdone, Ornella Muti. mali oglasi Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. D'Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 D Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D Annunziov drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) OSMICO je v Ricmanjih na št. 118 odpri Berto Pregare. Toči belo in črno vino-OSMICO imata odprto Mirko in Dann v št 4 GOSTILNA na Krasu išče kuhinjsko pomočnico. Tel. 421481 ob jutranjih urah V NAJEM išče društvo skromne proSt” re tudi potrebne popravil za tedensk sestanke, eventualna možnost odkup ' v okolici Opčin do Sesljana. Telef° 722301-9-13. ITALIJANSKO podjetje išče komunikativne in sposobne osebe za trgovsk poslovanje z Jugoslavijo. Telefonira samo resni interesenti od 8. do 9-4L in od 13. do 14. ure na št. (040) 29901* PRODAM renault 5 GTR, s petero vran-sive barve, letnik '88.' Telefon 20890 • PRODAM peugeot 205 GTI 1,9, febrU“‘ '88. Telefonirati na št. 200232 od H- 0 15. ure. PORTOROŽ - v centru blizu mo^_ ugodno prodam večje udobno stano nje: telefon, centralna kurjava, gara vrt, klet. Telefon (003866) 76212. 0 NA OPČINAH prodajamo skrom' kmečko hišo z malim vrtom in dm9 objekte. Telefon 44871. ja. NA OPČINAH - Narodna ul. 24 - Pr°“b. jamo poslovne prostore z vsemi uo nostmi. Telefon 44871. 0. PODARIM vzmetnico za zakonsko F steljo in otroško posteljo do 6. leta • rosti. Telefonirati na št. 211716 ob obedov. r0, KUHINJSKO POHIŠTVO, 15 let si« hladilnik, štedilnik, pralni in pob11 ni stroj podarim. Tel. 231685 od 1 14. ure. njjli 3-SOBNO STANOVANJE v Ricvn ‘05-dajem v najem zakoncema, 0^a lena, 420.000 lir mesečno. Tel. J*5 sa PRI TREBČAH smo našli lovskega^, sivo-črne barve. Telefonirati n 212730. VODO0’'2 m VODOPIVEC Zgonik 50/A Tel. 229122 Vedno vam na razpolago PELLICCERIA CERVO TRST — Drev. XX. septembra Telefon 370818 ^ VELIKA IZBIRA: krzen, jop, naš'*0 Izredna kakovost Modni kroji po izredno ugodnih ce Popravila A. PERTOT vam ponuja fantastično blago za fantastično pustno obleko PUST - PUST - PUST TRST — Ul. Ginnastica 22 371648 nedeljski televizijski in radijski sporedi RAI 1 % RAI 2 •00 Film: II ritorno di Bulldog Drummond (krim., ZDA 1937, r. Louis King, i. John Barrymore, John Howard) 15 Kvark: Netopirji v Angliji ■00 Otroški variete: Disnev . Club hl.OO Recital Giorgia Albertaz-zija: La notte delle mera-viglie (iz Bazilike sv. Kla- 1n , re v Neaplju) 0-50 Maša •55 Nabožna oddaja •25 SP v smučanju: moški smuk (iz Saalbacha) 330 Dnevnik i. OO Variete: Domenica in... 1 s ^ |P°rtne vesti IR on |P°rtne vesti Ir in ^Portne vesti “10 Pregled: 90. minuta on'“0 Vreme in dnevnik '40 Film: Tigre in agguato (pust., ZDA 1963, r. Norman Tokar, i. Brian Ketih, 22is eera Mlles) 24 on ^P°rtna nedelja 0on dnevnik in vreme ■20 Film: Sorridi (kom., ZDA 1975, r. Michael Ritchie, i. Bruce Dem, Barbara Fel-don) RAI 3 Lir TV Slovenija 1 TV Koper 7.00 7.55 10.00 10.05 11.05 12.00 13.00 13.30 13.45 16.40 18.00 19.45 20.00 21.05 22.15 23.15 23.30 24.00 0.10 0.40 1.15 Risanke Aktualno: Mattina 2 Jutranji dnevnik Praznični dan: Tkanine za najzahtevnejše modele Srečanje z ruskim cirkusom Rostov Variete: Fuori onda Dnevnik - ob trinajstih Rubrika: Nonsolonero Variete: Ricomincio da due Raziskava: Tutti i barabini... di Comencini Športna rubrika: Studio Stadio - biljard in nogomet A lige Dnevnik in vreme Šport: Domenica sprint Nadaljevanka: Beautiful Variete: Scrupoli Dnevnik - nocoj Rubrika o protestantizmu Rally v Monte Carlu 1991 Dokumentarna oddaja: Sodobna vrtna arhitektura - Japonska Miti in osebnosti iz zgodovine glasbe: Rock, pop, jazz Nanizanka: Jackie and Mike - Fallo personale 10.00 Biatlon (štafeta 4x7 1/2) in marcialonga (iz Moene) 12.25 Mojster Arturo Toscanini dirigira Verdijevo Aido (1. in 2. del, z Orkestrom NBC, posneto 26.3.1949) 14.00 Deželne vesti 14.10 Film: La banda di Eddie (kom., ZDA 1984, r. Martin Davidson, i. Tom Beren-ger, Michael Par6, Joe Pantoliano) 16.05 Jahanje - Grand Prix d'A-merigue (iz Pariza) 16.35 Film: In licenza a Parigi (kom., ZDA 1958, r. Blake Edvvards, i. Tony Curtis, Janet Leigh) 18.10 Drobci 18.35 Rubrika: Domenica gol 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželni šport 20.00 Drobci 20.30 Aktualno: Chi l'ha visto? (vodita Donatella Raffai in Luigi Di Majo) 23.15 Nočni dnevnik On the road ali TG 3 v premikanju 23.30 Filmske novosti 23.40 Deželni nogomet 8.30 Otroška matineja: Živ Žav, 9.20 nanizanka Cirkuške živali 9.45 Dok.: Zgodovina smeha 10.40 Nanizanka: Mati in sin 11.10 Celjski instrumentalni kvintet 11.40 Nabožna oddaja: Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Prisluhnimo tišini 13.10 Dok.: Titanic (pon.) 14.40 Nad.: Saga o Forsytih 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.15 Film: Nesrečniki - Les Miserables (Fr., r. Jean Paul Le Chanois, i. Jean Gabin, Bourvil, Giani Es-posito, 1. del) 18.50 Risanka 19.00 Mernik in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (r. Božo Sprajc, 1. del) 21.20 Zdravo 22.40 Dnevnik, šport in vreme 23.05 Nočni program Sova, vmes nanizanki Spet ti? in Vrnitev Arsena Lupina 16.00 Športni pregled 18.00 Video glasba: Tutti frutti 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanka L incredibile Hulk 20.00 Film: L ultimo giorno (ZDA 1975, r. Vincente McEveety, i. Richard Widmark, Barbara Rush) 21.30 Dok.: Nati per vivere 22.15 TVD Novice 22.25 Superstar of Wrestling | TV Slovenija 2 12.20 SP v smučanju: moški smuk (iz Hinterglemma) 13.20 Tenis - Open v Avstraliji (moški finale) 16.30 EP v umetnostnem drsanju - revija (iz Sofije) 18.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 20.00 Dokumentarca: Človek -žival, 20.50 Poslikave v banatskih preddverjih 21.20 SP v smučanju (povzetki) 22.20 Namizni tenis (ženske) ' 22.40 Športni pregled 23.10 Yutel LLIcanaleb 9?? ^božnaoddaja 9Ve btok-ArcadiNoe Bilm: I figli del deserto (kom., ZDA 1934, r. William Ssiter, i. Stan Laurel, Oli-ll3n VerHardy) Aktualnosti: Nonsolomo-12 30 ba, 12.00 Cerco e offro 12 e- /(ariete: Anteprima l3.0n ?anale 5 News 14], ^hperclassificaShow ls00 a riete: Rivediamoli Aktualno: Agenzia matri-moniale, 15.30 Ti amo... l6.nn Parliamone 18 00 9tr°ški variete l8.4n !/Vl2: OKII prezzo e giusto! I9.4e £anale5News 20.3q a V*Z: Ru°ta della fortuna 20.35 2"lualno: Controcorrente /“m: Tarzan a Manhattan (Pust., ZDA 1989, r. Michael behultz, i. Joe Lara, Kim 22.35 nrosby) Podstavitev Spottiswoo-23.05 a K0Ve9a filma Air America 33.35 Aktualnosti: Nonsolomoda ‘talija sprašuje, vmes O.35 r4-00) Canale 5 News 1.35 A?n-: Marcus Welby M. D. 1.40 J^fhaluo: Controcorrente ah.: Operazione ladro RETE 4 ITAUA 1 ODEON 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Nadaljevanka: Marilena 10.30 Dokumentarec: Gaia - Projekt okolje 11.00 Nanizanka: I Jefferson 11.30 Aktualno: Ciak 12.20 Vesti iz parlamenta 13.00 Nadaljevanka: Piccola Ce-nerentola 14.00 Nedelja v kinu 14.10 Film: II vedovo (kom., It. 1959, r. Dino Risi, i. Alberto Sordi, Franca Valeri) 16.05 Nadaljevanki: La mia piccola solitudine, 17.05 Per Elisa (pon.) 19.30 Aktualno: Linea continua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.35 Kviz: II ficcanaso (vodi Fla-vio Andreini) 22.05 Nanizanka: Le inchieste di padre Dowling - Confes-sione fatale 0.05 Koncert v Scali: Carlo Maria Giulini dirigira Mozartovo simfonijo št. 39 K 543 v Es-duru 0.55 Film: I due volti della ven-detta (dram., ZDA 1961, r-i. Marlon Brando, i. Karl Malden) 7.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 10.30 Film: Gli Orsi vanno in Giappone (kom., ZDA 1978, r. John Berry, i. Tony Curtis, Jackie Earle Haley) 12.30 Športna rubrika: Vodič za prvenstvo 13.00 Tednik o športu: Grand Prix 14.00 Aktualnosti: Be Bop a Lula (vodi Red Ronnie), 14.45 Domenica Zip, vmes variete Buzz 16.00 Film: Scuola di geni (kom., ZDA 1985, r. Martha Coo-lidge, i. Val Kilmer, Gabe Jarrett) 18.00 Nanizanka: II giustiziere della strada - Le montagne della superstizione 20.30 Nanizanka: I vicini di časa - Voglio una vita che non a mai tardi 21.00 Nedeljski šporetni pregled: Pressing 23.00 Variete: Mai dire gol (vodi Gialappas Band) 23.35 Rock opolnoči: Fela Live -A Midsummer Concert 0.35 Nanizanki: Kung Fu, 1.35 Samurai 13.00 Nanizanki: Capitan Power, 13.30 Supercarrier - Oltre il muro del suono 14.30 Film: Febbre da cavallo (kom., It. 1976, r. Steno, i. Luigi Proietti) 16.00 Film: Una vita lunga un giorno (dram., It. 1973, r. Sam Livingstone, i. Eva Aulin) 17.30 Film: L'ultima corsa (dram., ZDA 1986, r. Jerrold Freedman, i. Robert Mit-chum) 19.30 Nanizanka: Houston Knights 20.30 Film: L evaso (dram., r. Robert Conrad, i. Shane in Christian Conrad) 22.30 Kronika odprave na Himalajo - Pumori '90 23.30 Film: II mostro (dram., It. 1977, r. Luigi Zampa, i. Johnny Dorelli, Sydne Rome) 14.55 EP v umetnostnem drsanju - zaključna revija 19.00 Nanizanka: Automan 20.00 Vesti: TMCNews 20.30 Šport: Galagoal 22.30 Nanizanka: Matlock 23.30 Dok.: Galileo 0.30 Film: La guerra di Gordon (dram., ZDA 1973, r. Ossie Davis, i. Paul Winfield) TELEFRIULI 12.30 Vesti 13.00 Športne napovedi 13.30 Furlanske zgodbe 14.00 Praznično ozračje 19.00 Športne vesti 20.30 Film: Yankee Pascia (pust., ZDA 1954, r. Joseph Paw-ney, i. Jeff Chandler) 22.00 Nanizanka: Sembra facile 22.30 Športne vesti 24.00 Aktualno: Prva stran TMC TELE 4 8.00 Risanke: Snack 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Nedelja na TMC 12.20 Moški smuk 14.00 Glasba: London Beat (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Direndaj na nebu (rež. Mario Uršič); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Orkestri; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ona + jaz = oba (S. Verč-B. Kobal, igrata Boris Kobal' in Polona Vetrih); 14.40 Country glasba; 15.30 Šport in glasba; 17.00 V studiu z vami: Igor Tuta; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 5.00 Koledar; 7.00 Kronika in vreme; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Pomnjenja; 9.35 Preludij; 10.05 Matineja; 10.30 Reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan,- 13.10 Zabavna glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Naši poslušalci čestitajo; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.25 Operne melodije; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15-4.30 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih deset; 18.30 Nedeljska humoreska; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.30 Filmska glasba; 8.00 Nedeljska oddaja; 8.25 Popevka tedna; 9.00 Avtorska popevka; 9.30 Mixage; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Čudovitih sedem; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica LP plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Nedeljski športni pregled; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah. ■■ll ■■■■Sl ■ —Rai 1 6.55--------------—-------- !8d5 v^tuafno: Uno mattina 1.00 t ari': Cii occhi dei gatti H.O5 ^Utranji dnevnik 1 »r^anka: Benvenuti a H.40 vLeDune« j j toa«ete: Occhio al bigliet- L°5 Va!®6 in vesti i^O bn lete: Piacere Raiuno > ••tri minute L3« Seark°V svet u®8 Pnn6? v parlamentu •30OtroešvlikovšPOTt Ir az?,, 1 Variete: Ualbero 6.00 ivffUrro fetenc: Italia ore 6 2n a° Alm" u anno nella vita 'AandLn pesce di nolne Chari (korn.. VB 1988, r. 2230 CleešeS TCrichton' L John Variete.J?®Ie Lee Curtis) 24on Vlhes m^Ja cara Africa, »S Nočhi H 00) dnevnik 0.2°S ^hes vnevimk ln vreme 3 Rubrik Parlamentu dinto^a: Mezzanotte e RAI 2 7.00 Risanke in otroški variete 8.30 Nanizanka: Adderly 9.30 Aktualno: Radio anch io 9.50 Rubrika o židovski kulturi 10.20 Monografije: Etna 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Aktualnosti: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes in Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beautiful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Pištole roventi (vestern, ZDA 1966, r. Earl Be-lamy, i. Audie Murphy, Joan Staley) 17.00 Vesti in Videocomic 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Nove knjige: Casablanca 18.20 Športne vesti 18.30 Glasba: Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanki: L'ispettore Derrick 21.35 Aktualnosti: Mixer - il piacere di saperne di piu 23.15 Dnevnik - Pegaz in Dosje 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Rally v Monte Carlu 1991 0.20 Ciklus posvečen Mozartu 1.20 Nanizanka: Jackie e Mike RAI 3 11.55 Angleščina in francoščina za otroke 12.25 SP v smučanju: moški smuk za kombinacijo 13.35 Dok. oddaja: Razvojna psihologija - Od otroštva do pubertete 14.00 Deželne vesti 14.30 Dokumentarec: Afrika 15.30 Balinanje 15.50 Zimski maraton 16.10 Ice Mountain Bike 16.30 Nogomet: A tutta B 17.40 Nanizanka: Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Ponedeljkov deželni šport 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Ponedeljkov proces 22.25 Večerni dnevnik 22.30 Film: La polizia ringrazia (dram., It. 1972, r. Stefano Vanzina, i. Enrico Maria Salerno, Mariangela Me-lato) 0.10 Nočni dnevnik Lir TV Slovenija 1 TV Koper 7.50 Video strani 8.00 Zimski počitniški program 11.00 Film: Drsaj (ZDA) 12.40 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova (ponovitev) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Zdravo (pon.) 18.30 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Sladkorček 18.45 Nanizanka: Alf 19.10 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV film: Ne pošiljaj mi pisma (Biljana Maksič, r. Goran Gajič, i. Vesna Tri-valič, Branko Durič, Bogdan Diklič) 20.50 Oddaja o kulturi: Osmi dan 21.35 Dokumentarna oddaja: Triglavski narodni park 21.50 Dnevnik in vreme 22.15 Dok. oddaja: 400 let slovenske glasbe (4. del) 22.45 Sova, vmes nanizanki Avtostopar in Vrnitev Arsena Lupina 0.10 Video strani 16.00 Športni pregled 18.00 Nan.: Nati per vivere 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanterna magica, nanizanka Giorno per giorno in risanka L'in-credibile Hulk 20.30 Rubrika: Ponedeljkov šport 21.30 TVD Novice 21.45 O zamejskem športu: 6. krog LJT TV Slovenija 2 12.20 SP v smučanju: moški smuk za kombinacijo 16.00 Satelitski prenosi 16.30 SP v smučanju: moški smuk za kombinacijo 1.7.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Znanstvena oddaja: Zelena ura 21.00 Šport: Sedma steza 21.20 Dokumentarni oddaji: Francija v šansonu, 21.50 Kraj v Evropi - Ulica v Stavangeru 23.00 Yutel RETE 4 ITALIA 1 ODEON J^alno , ?0tliale i^9nenzia Inatri-l 'Jo&o„e5'30 Ti amo... l84n Namk!>ete l^&^SNaewRs0binson fc St,lTra dei nove' jsiB'atiouzirLoncira ra2i09e'ladmelby' 245 8.30 Nadaljevanke: Aspettando il domani, 9.00 Gosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.30 Per Elisa, 11.30 Topazio 13.00 Variete: Buon pomeriggio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerentola, 16.15 • La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori (vodi Enrica Bonaccorti) 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbare-schi) 19.30 Aktualno: Linea continua (vodi Rita Dalla Chiesa)’ 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.30 Nadaljevanka: La donna del mistero 22.35 Linea continua (2. del) 23.25 Aktualno: Posejana oddaja o ekologiji 23.55 Film: La rabbia giovane (dram., ZDA 1973, r. Teren-ce Malick, i. Sissy Spaček, Warren Oates) 1.55 Nanizanka: Bonanza - L'in-contro 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Nanizanke: La famiglia Ad- dams, 9.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade della California, 12.00 T.J. Hooker, 13.00 Happy Days - Ospedale per cani di lusso •■» 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka (vodi Paolo Bo-nolis) 15.30 Nanizanke: Tutti al Colle-ge - Ultima sera al college, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Mai dire si, 17.30 Simon & Simon, 18.30 Mac-Gyver, 19.30 Genitori in blue jeans - Sfida all'ultirno birillo , 20.00 Cri Cri -Luci del varieta 20.30 Aktualno: LTstruttoria (vodi G. Ferrara) 22.30 Ekološka oddaja: Gaia 23.05 Film: Velluto blu (krim., ZDA 1986, r. David Lynch, i. Kyle McLachlan, Isabel-la Rossellini) 1.25 Nanizanka: Kung Fu - Il tong, 2.25 Samurai 13.00 Dok.: Človek in zemlja 13.30 Risanke 15.00 Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones 17.00 Film: Fantasmi del mare (vojni, It. 1948, r. Francesco De Robertis, i. Raf Tindi) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Capitan Power 20.30 Film: Rangers attacco ora X (vojni, It. 1970, r. Roberto Bianchi Montero, i. Dale Cummings) 22.30 Tednik: Contintasca 23.00 Film: Scandali al mare (kom., It: 1961, r. M. Girola-mi, i. Carlo Dapporto) 17.00 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nan.:Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Agent Trouble - L'ul-tima corsa (krim., Fr. 1987, r. Jean-Pierre Mocky, i. Catherine Deneuve, Richard Bohringer) 22.15 Variete: Ladies and Gen-tlemen 22.50 Nočne vesti 23.20 Mednarodni prenos 0.20 Film: Il prigiohiero dell'I-sola degli sguali (pust., ZDA 1936, r. John Ford) TELEFRIULI TMC 10.30 Nad.: Terre sconfinate, 11.15 Potere 11.50 Kosilo z Wilmo 12.20 SP v smučanju: moški smuk za kombinacijo 13.30 Dnevnik in šport 14.00 Rubrika: Ženska TV 15.15 Film: La battaglia per Jen-nifer (dram., ZDA 1986, r. Gil Moses) 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Ponedeljkova košarka 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00_ Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Življenje onkraj življenja; 8.40 Valčki in polke; 9.10 Solisti; 9.30 Iz preteklosti v sedanjost; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Operni repertoar,- 11.30 Roman: Kaplan Martin Čedermac; 11.45 Glasba; 12.00 Utrip mesta; 12.20 Solisti; 12.40 Primorska poje: MePZ Primorsko; 12.50 Glasba; 13.25 Gospodarstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški knjižni sejem; 14.30 Naravoslovje malo drugače; 14.50 Evergreeni; 15.30 Južnoameriška foklora; 15.55 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Aladinova svetilka; 17.40 Mladi val: Kinotto. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Izbrali smo 12.10 Ansambli; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Mladi glasbeniki; 14.40 Mer-kurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.45 Studio 26 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 19.00 Dnevnik; 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Glasba, Na današnji dan, 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.00 Kviz o avtomobilih in avtomobilistih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Interna 52; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 11.30 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Srečanja; 17.00 Naša glasba; 18.00 Souvenir; 18.32 Instrumentalna glasba; 19.00 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in . horoskop; 12.00 Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri. Manifestacija za mir na pobudo Občine in društev Z javne razprave v Doberdobu odločen poziv proti vojni v Zalivu Vložili so jo komunisti Predlog resolucije o zalivski vojni v občinskem svetu v Gorici Udeleženci predsinočnje manifestacije za mir v Doberodbu se niso omejili na generično poudarjanje miru, pač pa so se odločno opredelili glede vojaškega posega v Zalivu. Po razpravi, ki sta jo uvedla župan Mario Lavrenčič in odbornik Karlo Černič, so odobrili resolucijo s pozivom, naj se takoj preneha vojna in naj Italija odpokliče svoje vojaške enote iz Zaliva. To zato, ker vojna prinaša samo gorje in nepopravljivo škodo. Probleme je mogoče rešiti edino v okviru mirovne konference, ki naj reši vsa odprta vprašanja na Bližnjem vzhodu. Resolucijo bo v kratkem obravnaval tudi občinski svet, poslali pa jo bodo predsedniku vlade in drugim najvišjim državnim oblastem. Razpravo o zalivski vojni je priredila doberdobska občinska uprava v sodelovanju z društvi, ki delujejo v občini. Odziv in številni posegi so pokazali kako občuten je problem vojne in odpor do nje, tako med starejšimi, ki so jo občutili na lastni koži, kot tudi med mladimi, ki vedo o njej dovolj, da je nočejo doživeti za nobeno ceno. Poleg resolucije so udeleženci večera naslovili tudi poziv slovenski javnosti in vsem organizacijam, naj se aktivno angažirajo za mir. Vojna ne bo rešila ničesar, kvečjemu bo še zaostrila nasprotja, ker nasilje prinaša novo nasilje, je dejal župan Lavrenčič. Obsodil je zasedbo Kuvajta, pri tem pa poudaril, da bi ta problem učinkoviteje rešili z doslednim izvajanjem gospodarske blokade proti Iraku. Ocenil je, da je udeležba Italije v vojni pa čeprav pod krinko "policijskega posega" v kričečem nasprotju z določilom 11. člena Ustave. Dejal je tudi, da bi morala v mišljenje vseh prodreti zavest, da je treba ustaviti proizvodnjo orožja, saj njegovo kopičenje in mednarodno trgovanje prej ali slej privede do tragedij. Karlo Černič je podal razmišljanje o vzrokih in posledicah vojne. Prvim gotovo ni tuja recesija v zahodnem svetu ter bogastvo naftnih ležišč ob Zalivu, pa čeprav opravičujejo vojno z abstrakcijo novega mednarodnega reda, tako kot so v zgodovini vse države skrivale prave vzroke vojn za drugimi abstrakcijami (bog, zastava, domovina itd.). Samo tako lahko razumemo, zakaj je prišlo do vojne ob zasedbi Kuvajta, ko pa OZN od svojega nastanka ni mignila niti z mezincem ob desetinah drugih zasedb in vojaških posegih. Ob pokolih in uničenju, ki pa jih časopisi in televizije skrivajo za "tehnološko orgijo", gre med posledice vojne uvrstiti tudi zatemnitev razuma, rast sovraštva in rasizma, nestrpnost do drugače mislečih. Te posledice, je menil Černič in z njim mnogi razprav-Ijalci, bomo občutili še dolgo. Na sliki (foto Marinčič) del sodelujočih na razpravi v Doberdobu. Na prihodnji seji goriškega občinskega sveta, ki bo v torek, bo po vsej verjetnosti govor tudi o izbruhu vojne v Zalivu ter o stopnjevanju nevarnosti razširitve spopada v tretjo svetovno vojno. Komunistična svetovalska skupina je včeraj vložila na županstvu osnutek resolucije, ki se nanaša na vojno v Zalivu. Predlog dokumenta, o katerem naj bi se izrekli v občinskem svetu, vsebuje štiri osnovne pogoje: umik iraških sil iz Kuvajta, prekinitev sovražnosti, sklic pod okriljem OZN mednarodne konference o Bližnjem vzhodu, ki naj razpravlja o pravici palestinskega naroda o samoodločbi in o zagotovitvi trajne varnosti vsem državam na tem območju. Četrti pogoj, ki ga navaja dokument, se nanaša na stalno iskanje diplomatske rešitve spopada. Dokument, ki naj bi ga odobrili v občinskem svetu, nadalje izraža solidarnost italijanskim vojakom, ki so bili poslani v Zaliv ter obžalovanje za vse žrtve v spopadu. Od Iraka izrecno zahteva dosledno spoštovanje ženevske konvencije o ravnanju z vojnimi ujetniki. Dokument izraža tudi željo, da bi v mednarodnih odnosih prevladal mir. Calzolari prisegel Novoizvoljeni tržiški župan Cesare Calzolari je včeraj zaprisegel pri go-riškem prefektu in tako tudi formalno prevzel funkcijo prvega občana Trži' ča. Odbor, ki mu načeluje Calzolari in ki sloni na političnem dogovoru med KD, KPI, PSDI in PRI, bo v prihodnjih dneh začel s konkretnim upravnim delom. ■ Rajonski svet za Podturn-Sv. Ano se sestane jutri ob 20.30 na sedežu v Ul. Cipriani 65. Svet za mestno središče se bo sestal v torek ob 20.30, bodo z občinskima odbornikoma Albertijem in Tuzzijem preučili letošnji proračun. vllft SLOVENSKO [ STALNO .-r GLEDALIŠČE Gostuje mestno gledališče ljubljansko Stanko Vuk Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede REŽIJA: Jože Babič IZVAJA: Tone Kuntner V torek, 29. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici DRAMSKI STUDIO SLEPIH Zagreb J. B. Moliere Skapinove zvijače V petek, 1. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Pet zborov bo nastopilo na reviji Sovodenjska poje Danes ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Sovodnjah tradicionalna zborovska revija Sovodenjska poje, ki jo Kulturno društvo organizira letos že osmič zapored. Revija je nastala iz želje po vsakoletnem srečevanju pevskih zborov iz sovodenj ske občine na domačem odru. Hkrati naj bi dala občanom priložnost, da vsaj enkrat letno prisluhnejo pesmi domačih zborov. Sovodenjska poje je v vseh teh letih uspešno opravila svojo nalogo, žal pa se prvič letos sooča z negativnim pojavom, to je s pomanjkanjem otroških zborov. V vseh prejšnjih sedmih izvedbah je na odru nastopilo lepo število otrok, tokrat pa se ni iz različnih razlogov prijavil noben mladinski ali otroški zbor. To nam daje misliti, da je mogoče tudi revija sama po sebi, tako kot je zdaj zasnovana, dovršila svojo funkcijo in da potrebuje nekaj oblikovnih ter vsebinskih sprememb. Zborov je letos v primerjavi s preteklostjo le polovica, saj bodo kot rečeno odsotni otroški in mladinski zbori. Nastopajo: Ženski zbor Sovodnje, Mešani zbor Skala iz Gabrij, Mešani pevski zbor Rupa-Peč in Vokalna skupina Sovodenjska dekleta. Poleg omenjenih domačih zborov bo na današnji reviji seveda tudi gost. Tokrat gre za Mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa, ki ga vodi Miran Rustja. (af) 79-letni upokojenec težko ranjen v prometni nesreči v Ul. Angiolina V prometni nesreči, ki se je pripetila sinoči, nekaj pred 18. uro v Ulici Angiolina, se je hudo poškodoval 79-letni Giuseppe Mazzucco. Ponesrečenca so zaradi poškodb na glavi iz goriške splošne bolnišnice premestili na nevrokirurški oddelek bolnišnice na Katinari. Dinamika težke prometne nesreče še ni povsem jasna: Vzroke in dinamiko nesreče raziskuje prometna policija. Zaenkrat je znano le to, da se je Mazzucco peljal na motornem kolesu. Mazzucco je v Gorici znana osebnost, zaradi fotografskega ateljeja, ki ga je upravljal na vogalu Ulice Locchi s Korzom, nedaleč stran od mesta, kjer se je pripetila nesreča. Zaradi suše nevarnost požarov Že ob običajnih vremenskih razmerah je potrebna previdnost ob zažiganju dračja, travišč in raznega materiala. Nekaj tednov trajajoče sušno in vetrovno obdobje je močno povečalo nevarnost požarov zlasti na kraškem območju. Te dni so gasilci kar nekajkrat gasili manjše požare. Če se bo suho vreme nadaljevalo, se bo nevarnost stopnjevala. Ne gre namreč pozabiti, da sta februar in marec glede gozdnih požarov najbolj nevarna. Občinska knjižnica v Ronkah od včeraj v novih prostorih Včeraj dopoldne so v Ronkah slovesno odprli nove prostore občinske knjižnice . Vselila se je v prostore v neposredni bližini županstva. Načrt je pripravila že prejšnja občinska uprava, vendar ga ni uspela uresničiti v celoti. Na včerajšnji slovesnosti sta udeležence nagovorila poleg župana Novel-lija še odbornik Furlan in deželni odbornik Brancati. Občinski odbornik za kulturne dejavnosti Furlan je naglasil pomen objekta za celotno ronško skupnost in je pojasnil zakaj je prišlo do precejšnje zamude v izvajanju del novi objekt predvsem kraj za nja, kjer naj bi se gojila kultura kar je sicer danes v kričečem naspr ju s spopadi v Zalivu. . ej Deželni odbornik Brancati je izrekel priznanje prejšnji občinski upravi, ki sta kljub g. peli uresničiti načrt ter priporočil zornost hitrim spremembam, ki sekier vijajo tudi na področju kulture, slika in zvok zasedata prostor, ki 9 v stoletjih imela knjiga. , s|e- Blagoslovu župnika Virgulina Je ve. dilo uradno odprtje prostorov in s^. da ogled. Knjižnica ima prostore meščene v treh nadstropjih. V pr* ^ je urad knjižničarke in večji Prost°aci-razstave in predavanja. V prvem stropju je osrednji del knjižnice- 5 tudi slovenska sekcija, ki razpol3^ svojimi prostori. Najbolj zanifflJ^jjii tretje nadstropje, oziroma pods prostori. Tu so urejeni prostori za dino in otroke. • k\et Na sliki (foto Pavšič) poslopje, so uredili knjižnico v Ronkah. ter kako je morala uprava premostiti vrsto različnih težav in ovir. Furlan je novi objekt ocenil kot izredno pomemben, zlasti še ker bo v njem poleg statutarne dejavnosti mogoče prirejati razstave in druge kulturne prireditve, mladini bo pomenil vabljiv kraj za srečanja, saj razpolaga tudi z video in fonoteko. Omenil je tudi, da bo v tem sklopu delovala več-jezikovna sekcija, ni pa jasno povedal, da je v sklopu knjižnice tudi slovenska sekcija. V kratkem nagovoru je župan No-velli izrazil željo in upanje, da bi bil prispevki V spomin na Stanka Leghisso družina 100 tisoč lir za vzdrževanj menika padlim v Jamljah. cefi°' V isti namen darujeta Giordano * jjr lič 40 tisoč in Ernesto Sobani 10 “ dar1*' V spomin na Dušana Gabrijelči jta10 jejo prijatelji Sošol, Grinovero 1 200 tisoč lir za PSD Naš prapor. kino Avtoprevozniki v Sloveniji bodo jutri izvedli blokado Prekinitev elektrike jutri v Podturnu Občinsko podjetje obvešča, da bodo jutri med 13.30 in 16.30 odklopili električni tok na širšem območju Podturna. Prekinitev je nujna zaradi vzdrževalnih del na omrežju srednje napetosti. Dobavo toka bodo prekinili na območju naslednjih ulic: Della Bona, degli Orti, Ap-rica, Venelo, Lasciac, Monte Lungo, Fai-ti, Trg sv. Frančiška, Ul. Cipriani in Ul. Garzarolli. Občinsko podjetje priporoča naj občani v času predvidene prekinitve ravnajo tako, kakor da bi bile naprave pod napetostjo. Uporabnike električne energije na območju omenjenih ulic bodo še posebej obvestili o prekinitvi s plakati. Priporočajo se za sodelovanje in razumevanje. Planinski ples V soboto, 2. februarja, bo v Kulturnem domu tradicionalni planinski ples. Gre za družabnost, ki jo Slovensko planinsko društvo pripravlja za svoje člane in prijatelje. Vstop je zato samo z vabili, ki so na razpolago v trgovini Baucon. Igral bo ansambel Vrtnica iz Nove Gorice. Na razpolago je še nekaj mest. Jutri med 5. in 8. uro zjutraj bodo avtoprevozniki v Sloveniji izvedli popolno blokado cest, mejnih prehodov in carine. Blokirali bodo tudi dostop v koprsko pristanišče. Do take odločitve za izvedbo opozorilne stavke so prišli, po pogovoru z ministrom Kranjcem. Sprva je bila redvidena celodnevna opozorilna stav-a vendar so protest zatem skrčili na tri ure. Kljub zgodnji uri bo blokada po vsej verjetnosti povzročila precej zastojev in drugačnih težav. Ne gre namreč pozabiti, da jo bodo izvedli ob uri, ko se večina občanov vozi na delo ali v šolo. Razlog protesta je izredno težaven gospodarski položaj tako zasebnih avtoprevoznikov (v Sloveniji razpolagajo kar z okrog 50 odstotki vseh tovornih vozil), kakor avtoprevozniških podjetij. Park vozil znatno presega potrebe. Avtoprevozniki so tudi zaradi političnih zapletov v Jugoslaviji izgubili precej poslov, opravljene usluge komitenti plačujejo z veliko zamudo, njihov položaj pa se stalno slabša. Prevozniki so zahtevali znižanje ali odpravo taks in hitrejše reševanje celega sklopa vprašanj. Zdi se pa, da v trenutku odklapljanja Slovenije od federacije, ne bo mogoče tako kmalu najti ustrezne rešitve. Za jutri Svobodni sindikati Slovenije in Sindikat delavcev v cestnem transportu napovedujejo blokado. Verjetno ta protestna akcija ne bo prva in zadnja. ■ Na pobudo Združenja Italija - ZSSR in v sodelovanju z univerzitetnim Inštitutom za diplomatske vede bodo jutri ob 20. uri predvajali v kinu Vittoria film Aleksandr Nevskij, delo iz zadnjega ustvarjalnega obdobja mojstra S. M. Eisensteina. Film bo predstavil prof. Jože Pirjevec. KAVARNA SLAŠČIČARNA dffe/vmaio Claudio Cozzutti - Elena Devetak OB NEDELJAH ODPRTO GORICA - Tel. 521522 Ul. Garzarolli 195 včeraj danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 20. do 26. januarja 1991. RODILI SO SE: Roberta Florio, Vero-nica Grassi, Alessia Stefanutti, Claudia Rio, Giulia Rodighero, Sara Buttignon. UMRLI SO: 84-letni Simone Furlan, 73-letna upokojenka Cosetta Valentini, 83-letna upokojenka Ada Mazzolini, 86-letna upokojenka Maria Armellina Rossi, 78-letni upokojenec Raul Cenisi, 85-letni upokojenec Corrado Martiniz, 85-letna upokojenka Jožefa Uršič vdova Hvalič, upokojenec Costantino Cociancig, 87-let-na upokojenka Amalia Gasparini vdova Civitelli, 73-letna upokojenka Pasgua Volpato por. Sturni, 89-letna upokojenka Gisella Galopin, 66-letna upokojenka Alma Zimolo, 83-letna upokojenka Maria Stacul, 83-letna upokojenka Caterina Ros, 80-letna upokojenka Maria Krascek vdova Ipavec, 77-letni upokojenec Edo-ardo Klanjšček. OKLICI: uradnik Roberto Scarpa in profesorica Lidia Galli, učitelj Paolo Malni in odvetnica Maria Pisani, publicist Mario Devetag in Silvia Orlandini, uradnik Marco De Luca in uradnica Elena Zorzi, elektrikar Gianni Terpin in delavka Marina Schiavo, študent Nunzio Lopriore in študentka Sabine Sylvie Bado, elektronski tehnik Mario Corsi in delavka Elisabetta Mermoglia. POROKE: v tednu od 20. do 26. januarja niso registrirali nobene poroke. Gorica CORSO 15.30-22.00 »Stasera a casa Aliče«. ho Peri vr VERDI 16.00-22.00 »Marama, l ereo«. jjaj9 VITTORIA 15.00-22.00 »Tartarug^6 alla riscossa«. Tržič , EKCELSIOR 14.00-22.00 »Atto ° COMUNALE 15.00-22.30 »H 16 nB to«. 18.0° »A1111 eri^ Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 16°°' 20.00 »Duh«. SVOBODA (Šempeter) l8-°0 ,j" orn»' ninja IV«. On 20.00 »Seks z ^ ^ DESKLE 17.00 »Totalni poziv«-»Dobri fantje«. DEŽURNA LEKARNA V Bassi Thea — Raštel 52 *jčU DEŽURNA LEKARNA V ^ren Občinska lekarna št. 1 na 26 — tel. 482787. pogrebj Jutri ob 12. uri - T-r^rS' Justina Te F.„ v Vendramin iz splošne kev v Štmavru in na tamka iz sp lišče, ob 13.30 Giuseppe Vis ne bolnišnice v Zagraj. Osrednja prireditev ob Dnevu kulture bo 8. februarja Sad skupnega prizadevanja ZSKD Slovenske prosvete in ZSKP Na občnem zboru obravnavali številne probleme Goriška sekcija WWF aktivna v varstvu okolja Priprave na Prešernovo proslavo, na Praznik slovenske kulture, so v pol-jrajn teku. Tako v matični Sloveniji akor tudi pri nas v zamejstvu se vsa-0 leto, ob tem času odvija množica Prireditev, recitatorskih večerov, li-°vnih razstav, predavanj in drugih P°bud, ki so izraz in odraz naše boga-6 m razvejane kulturne ustvarjalnosti. Med prireditvami, ki bodo tudi letos beležile Dan slovenske kulture, si Poniembno mesto zasluži skupna po-Hna, ki jo bodo, letos že drugič, pripravile Slovenska prosveta iz Trsta, Soriška Zveza slovenske katoliške P[°svete ter Zveza slovenskih kultur-n društev iz Gorice in Trsta, j banska izvedba, ki jo je po scenariju i 'J62® Povšeta zrežiral Marko Sosič, tako v Gorici kot v Trstu doživela Peh, saj je bila izraz želje, da bi Dan 'renske kulture zaživel v poglobljena? m Povezovalnem smislu, kot ga . o navdihuje izročilo našega največ-Je9a pesnika. tu,.e želje in ti cilji so bili prisotni sp 1 . os' ko so vse tri organizacije, ki Pri nas ukvarjajo z ljubiteljsko kul- turo, sklenile, da bodo nadaljevale na poti sodelovanja in skupnega oblikovanja. Z razliko od lanske izvedbe pa bosta letošnjo prireditev oblikovali dve skupini izjavajalcev, saj se bo prireditev odvijala istega dne, 8. februarja, tako v Gorici kot v Trstu. Po scenariju, ki ga je napisal pesnik Marij Čuk, bosta režiserja Sergij Verč (v Trstu) in Emil Aberšek (v Gorici) oblikovala Dan slovenske kulture 9T pod naslovom ...DE ZBUDIL BI SLOVENŠ'NO CELO, DA BI VRNILI K NAM SE ČASI SREČE... Goriški večer, ki bo 8. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu, bodo oblikovali člani mešanega pevskega zbora Frančišek B. Sedej iz Steverjana (vodi jih Tomaž Tozon), recitatorji Gledališke skupine Gorica, godalni kvartet goriške Glasbene šole (Emanuela Koren, Rita Muscau, Aleš Klede in Fran-cesco Muscau) ter pianist Miran Devetak, gojenec Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. Slavnostna govornica na večeru pa bo prof. Lojzka Bratuž. Številne prireditve ob Dnevu slovenske kulture bodo v naslednjih tednih tudi v drugih krajih na Goriškem, na pobudo kulturnih društev, šol in drugih ustanov. Člani goriške sekcije Svetovnega sklada za varstvo okolja (WWF) so te dni na občnem zboru ocenili delovanje v letu 1990 in odobrili program delovanja v tekočem letu. Sekcija združuje naravovarstvenike vsega dela pokrajine, ki sega od Gorice do Zagraja in Krmina. Število članov se je v zadnjem času povzpelo na 600, kar dokazuje vse večjo pozornost in zavzetost ljudi za probleme okolja. Predsednik goriške sekcije WWF Claudio Freddi je v svojem poročilu podal pregled najpomembnejših dejavnosti, ki jih je združenje izvajalo v lanskem letu. Poudaril je, da se pri tem niso omejili zgolj na proteste in prijavo prekrškov zoper okolje, pač pa so skušali tudi s konkretnim delovanjem aktivno prispevati k zaščiti. Navedel je izredno zadovoljive podatke o nabiranju papirja v 43 posebnih zbiralnikih, ki so jih v Gorici postavili prav na pobudo WWF. V letu 1990 so v njih zbrali 4.500 stotov papirja. S pomočjo vse večje občutljivosti občanov se je tako zmanjšala količina odpadkov, ki bi sicer šli v upepeljevalnik, predelava papirja pa bo tudi "rešila" na stotine dreves. V lanskem letu so tudi začeli zbirati odpadno olje. Zbrali so okrog 2 tisoč litrov, v bodoče pa predvidevajo, da ga bodo z namestitvijo nove cisterne še precej več. Glede posegov v okolje so na občnem zboru potrdili odločno nasprotovanje gradnji obvoznice ob Soči pri Štandrežu. Cesta glede na obseg prometa ni potrebna, povzročila pa bi nepopravljivo škodo ekološkemu ravnotežju na dragocenem območju ob bregu reke. WWF si nadalje prizadeva za varstvo briškega okolja, kjer nebrzdano širjenje vinogradov izpodjeda gozd in povzroča nevarnost plazov. Boleča rana v okolju je tudi odlagališče v kraju Pecol dei Lupi pri Krminu: po oceni naravovarstvenikov je njegovo delovanje nezakonito, ker odlagajo vanj namesto samo odpadnega materiala vsakovrstne odpadke, ker je seveda zelo nevarno za okolje. V tem letu se bodo člani WWF še naprej zavzemali za reševanje teh problemov, prav tako pa bodo nadaljevali z nadzorstvom proti onesnaževanju in drugim kaznivim dejanjem zoper okolje ter postopali proti kršilcem. Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle na družabnem srečanju SSk na Plešivem Optimist kljub grožnjam in p0 Ne. verjamem, da se bo v Sloveniji da z9odba iz Pribaltika. Dejstvo, aptiS nOCOj tu, je dokaz, da sem ostr *n Pr'čakujem, da se bodo pre? nasprotja ugladila«. Tako je teti Sednik slovenske vlade Lojze Pe-Plejj Predsinoči v Gradnikovi kleti na skra|Vem pojasnil svoje gledanje na i° ^apete odnose v teh dneh v nistrs aviji. Peterle se je skupaj z mi-žil Dularjem in Staničem udele- dila /riabnega srečanja, ki ga je prire-dicig^anka Slovenske skupnosti. Traso .jMlnega snidenje ob novem letu vidtp Udeležili številni ugledni gostje, Polec?fedstavniki in somišljeniki SSk. vepsp navedenih predstavnikov slo-žeini 6 vlade so se vabilu odzvali de-aiesjdbomik Mario Brancati (nado-9°si0T je predsednika Biasuttija), ju-»nski generalni konzul v Trstu ^avri - melj, predsednika SKGZ biMi n Palči4 in sso Marija Ferletič, ia pj 2slanec in predstavnik Sloveni-županunnaju Karel Smolle, krminski btedst;> .^° Ambrosio ter številni 9a Jivi Vniki družbenega in politične-vseip ,Jenja Slovencev v Italiji pred-NjvL ‘J6 samo) iz vrst SSk. °.Ce j® pozdravil deželni pred-a® bi .ranke Marjan Terpin in želel, Mvenprijateljska snidenje vlilo vsem doy l]Panja kljub težkim časom, ki ^ '■ vijamo. Trenutek res ni srečen, je ugotovil tajnik SSk Ivo Jevnikar: v Zalivu vihra tragična vojna, v skrbeh pa smo tudi za usodo slovenskega naroda. Pri tem je ob solidarnosti Sloveniji poudaril tudi prepričanje, da gre za zadnje merjenje sil pred dokon- čnim demokratičnim razpletom jugoslovanskih nasprotij. Jevnikar je še ugotovil, da nam je minulo leto pustilo številne odprte probleme in želel, da bi leto 1991 prineslo uspeh glede zaščite naše narodnostne skupnosti. težavam Župan Ambrosio je poudaril sožitje med dvema narodoma na Krminskem in prijateljstvo ob meji ter dejal, da so ti odnosi v zgled svetu zlasti danes, ko je mir tako hudo ogrožen. Brancati je poudaril voljo po okrepitvi sodelovanja v okviru skupnosti Alpe Jadran in želel Sloveniji, da bi čimprej uspešno premostila sedanje težko obdobje. Omenil je tudi tesne politične vezi in sodelovanje med KD in SSk. Predsednik Peterle se v svojem govoru ni izognil vprašanju težkih zlasti gospodarskih razmer v Sloveniji. Menil je, da so zanje krive napake iz prejšnjih desetletij in da si bo morala samostojna država Slovenija še zavihati rokave: "manj načelnosti in besed, več dejanj", to je njegov recept za razvoj, ki ga vlada zasleduje z izvajanjem privatizacije, novo finančno-monetar-no politiko in zakoni, na katerih naj temelji nova družbena stavba. Poudaril je, da so današnje meje dokončne, da samostojna Slovenija nima kakih ozemeljskih ambicij, da pa ne pozablja na Slovence izven svojih meja. Zavzel se je za zaščito Slovencev v Italiji in za izboljšanje sedanjega osnutka, ki še vedno nestrokovno obravnava problem, ko predvideva delitve med Slovenci v raznih pokrajinah. Na sliki (foto Marinčič) predsednik Peterle na srečanju SSk na Plešivem. W Šolske telovadnice odprte tudi športnim društvom Ob naraščajočem zanimanju za te-lesnokulturno dejavnost postaja vse bolj občuteno vprašanje razpolaganja s primernimi prostori, telovadnicami in drugimi športnimi objekti. Premalo jih je in zelo različno so opremljeni. Pokrajinska uprava, ki razpolaga s sedmimi telovadnicami je pred kratkim izdelala pravilnik, na podlagi katerega bo mogoče te objekte, ki so do zdaj v glavnem služili šolski dejavnosti, uporabljati tudi za rekreacijsko in športno dejavnost raznih društev in združenj. Primarno bodo objekti tudi v bodoče na razpolago šolam, v sklopu katerih so bili zgrajeni, ob prostem času pa jih bodo lahko uporabljala razna društva za svojo dejavnost. Seveda ob spoštovanju določenih pravil in obveznosti ter v dogovoru tudi z zavednimi sveti. Potrebe po osnovnih športnih objektih stalno naraščajo, ugotavlja pokrajinski odbornik Ermes Dosso. Pokrajina namerava, v skladu z možnostmi in pristojnostmi, pomagati pri razreševanju teh problemov in s tem občutno pomagati razvoju športne dejavnosti na Goriškem. Za kopijo pravilnika o uporabi telovadnic društva lahko zaprosijo v uradu za športne dejavnosti na pokrajini. Pokrajinska uprava ima skupaj sedem telovadnic. b Predstavitev 'Mcijeve knjige 0 Žaccagniniju . Na »Mting^ado katoliškega tednika Voce fic?. domi?0 ■'utr' °b uri. v Kultur-0 Mja ' Zsr. Postavili knjigo Corrada «- jeijCa9n*ni ■ S tem kulturnim do- Pn,redstavit?]ev in novinarjev. U.7edujej0 6 se bo udeležil, kakor na-ttii5.aaski rioZna,ni v°ditelj leve struje v saai1”«'»■>i™ Pi-bh 2daj °casno razmišljanje o osebje «avhiks Pokojnega zelo uglednega °bdnLailko vnH?4anske demokracije, ki ''O? in kUe vK.faitežiem povojnem vjSjo in p0rn„ Je bil trdno prepričan v '>«. ^ ? politike v družbenem ži- BgjNanja nieno sposobnost " stalnega kbP°-J0 Prav ? urednik glasila KD II !69a )?Ccatmini •su' k° je bil pri krmilu kotn Pplitika AJ® sevoda imel možnost ^et,;, 'f1 lahlcr, . nati z različnih zornih ^nipnr.hoijših r,°rei rečemo, da velja za Sne, Poznavalcev zdravnika iz paznik ^??arjev fn n°vmI1a maš!?1?11 ie blla v četrtek ^ ob Pazniku tiskarjev u? Umi Silvano ? so,darovali nadško-uMniudnik teHn?ocolin' Renzo Bosca-lslKat0UškP*a,Voce isontina in n! 0|^tn,OrP je nfl^a-i?lasa msgr. Močnik. stPHeMn°ri10 in zaht°f0V Vikar 0P0Z0ril sPopada, še težavnej- Priznanje za strokovno in tehnično pripravljenost Krti v vodstvu jamarske reševalne ekipe Znanje in stalno izpopolnjevanje je potrebno tudi pri jamarstvu. Kraški krti si za to stalno prizadevajo in zato tudi dosegajo lep uspeh in tudi priznanja. To potrjuje tudi krepka prisotnost članov te skupine v jamarski reševalni službi za Goriško. Od štirinajstih članov, kolikor šteje jamarska reševalna skupina v pokrajini, jih je kar osem iz vrst Kraških krtov. To so: Igor Juren, Edi Gergolet, Marco in Paolo Bruzzechesse, Michele De Lorenzo, Paolo Lakovič in Dimitrij Lakovič, vsi iz Doberdobske občine. Poleg njih je v skupini tudi Diego Glessi iz Štandre-ža, ki je tudi član Kraških krtov. V reševalni skupini je tudi Silvano Lakovič, ki sedaj deluje v sklopu jamarske skupine iz Fogliana, prej pa je bil član Kraških krtov. Goriško reševalno jamarsko ekipo sestavljajo tako člani Kraških krtov in člani jamarskih skupin Lindner iz Fogliana in Seppenho-fer iz Gorice. Pomembno je tudi dejstvo, da je bil do prejšnjega leta vodja reševalnega moštva Goričan Maurizio Tavagnutti, zdaj pa je to zahtevno nalogo prevzel član Kraških krtov, Igor Juren, doma s Poljan pri Doberdobu. Z Jurnom smo stopili v stik, da bi se podrobneje seznanili z delovanjem te specifične službe, ki je v zadnjem letu morala kar nekajkrat poseči predvsem v visokogorju. Juren nam je takoj povedal, da je bila menjava v vodstvu povsem naravna, saj se je Tavagnutti ubadal z reševalno ekipo kar petnajst let. Pomembno pa je tudi dejstvo, da so Kraški krti začeli postopoma prihajati v ekipo in so sedaj takorekoč na čelu reševalne enote. Do leta 1983 ni bilo nobenega njihovega predstavnika v reševalni ekipi. Dejstvo je tudi to, meni Juren, ker je bilo jamarstvo, predvsem na Tržaškem, pretežno v desničarskih rokah, ki so dobesedno monopolizirali vodstvo reševalne ekipe na deželni ravni. Danes tega ni več in je skupni reševalni center s skladiščem v Brišči-kih. Dežela Furlanija Julijska krajina spada v tako imenovano II. področje (kar se tiče jamarstva) in ima štiri reševalne ekipe. Videmska je sestavljena iz 12 članov, goriška iz 14, porde-nonska iz 10 in tržaška iz 30 reševalcev. Prva Kraška krta, ki sta prišla v sklop goriške reševalne skupine sta bila Michele De Lorenzo in Marco Bruzzecchese, ki sta postala člana leta 1983. Bruzzechesse je bil tudi več let namestnik vodje ekipe. Juren je prišel v sklop ekipe leta 1987. Na zadnjih volitvah je prejel polno število glasov in je sedaj zadolžen za vodstvo in koordinacijo ekipe. Njegova naloga je predvsem trenirati oz. organizirati treninge reševalne enote, kjer je treba uriti moštvo za reševanje ponesrečenih jamarjev iz jame. V ta sklop spadajo tudi tečaji nudenja prve pomoči, oziroma specifične pomoči pri poškodbah v jami. Velike važnosti so tudi seminarji na državni in deželni ravni, kjer se udeleženci seztnanjajo z novimi spoznanji in novimi tehničnimi dosežki. Na deželni ravni se srečanja vrstijo v vsaki pokrajini. Največja deželna akcija-trening je simulirano reševanje na področju Kanina, kjer po navadi sodeluje do 40 reševalcev in si reševalna enota priskrbi tudi helikopter. Strokovna pripravljenost ekipe je prišla do izraza v lanskem januarju, ko so reševali ponesrečene jamarje iz brezna Velike razpoke. V sklopu te največje reševalne akcije so bili tudi štirje člani Kraških krtov, De Lorenzo, Paolo Lakovič Marco Bruzzechesse in Igor Juren, ki se je spustil tudi v jamo. Juren je s tem podatkom hotel podčrtati dejstvo, da ni naključje, da je tako veliko število slovenskih reševalcev v goriški ekipi in da ne spadajo v moštvo zgolj naključno. Vse to pomeni, da so člani krtov tehnično in telesno dobro pripravljeni tudi za najtežje naloge. Katere so naloge vodje reševalne skupine ? Niso lahke', ugotavlja Juren. Predvsem je osebno odgovoren za potek, organizacijo, uspeh in neuspeh akcije. Poleg tega ima neposreden stik z oblastmi, ki v slučaju potrebe posredujejo ekipi helikoptersko in drugo tehnično-logistično pomoč. Kot vodja goriške ekipe je Juren tudi član deželnega vodstva jamarskih reševalnih ekip. Ob koncu bi še dodali, da se kakovostno večletno delo jamarskega društva Kraških krtov obrestuje tudi na deželni ravni in njihovo delo in požrtvovalnost sta jim dvignila ugled. Moč tega društva je tudi v tem, da deluje v njegovem okviru lepo število, zlasti mlajših ljudi, ki pa so skoraj vsi izredno dobro izvežbani in pripravljeni na najbolj zahtevne naloge. K takemu uspehu nedvomno prispeva stalna aktivnost, saj okrog petdeset organiziranih akcij na leto ni malo. Na sliki: Igor Juren med spustom v jamo. M.J. Nastop Komornega ansambla »Slovenkam« Mozart in njegov čas Komorni ansambel »Slovenicum« Mozart in njegovi sodobniki Dirigent Uroš Lajovic Solisti Dunja Vejzovič - sopran, Justin Felicijan - rog, Djordje Stanetti - obligatni klavir 1. februarja 1991 - Kulturni dom Za 6. abonmajski koncert letošnje koncertne sezone bo imela Glasbena matica v Trstu v gosteh Komorni ansambel Slovenicun z umetniškim vodjo in dirigentom Urošem Lajovicem. V soglasju s proslavami, ki jih glasbeni svet letos organizira ob 200-letnici smrti velikega glasbenega ustvarjalca Wolfganga Amadeusa Mozarta, bodo gostje iz Ljubljane ponudili zanimiv spored pod geslom Mozart in njegovi sodobniki. Poglejmo kaj namerja spored stvaritvam VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791). Poslušali bomo njegov Koncert za rog in orkester v Es-duru KV 447. To je pravzaprav priložnostno delo velikega mojstra, kakor so tudi ostali trije njegovi koncerti za ta instrument, dva prav tako v Es-duru, eden v D-duru in Koncertni rondo v Es-duru. Kaže, da so bili ti koncerti napisani na ljubo salzburškemu kornistu Leit-gebu, ki je bil Mozartov prijatelj, sicer jih Mozart, ki jih je komponiral z dokajšnjim odporom, bržčas ne bi napisal. Čeprav jih je skladatelj z nestrpnostjo končaval, pa ta dela nikakor niso površna ali nepomembna. Kar se je količkaj dalo iztisniti iz roga, takrat še malo razvitega instrumenta, je Mozart prav gotovo storil. Vsekakor pomenijo ta dela obogatitev za sicer skopo tovrstno literaturo. Da Mozartu niso bila posebno pri srcu je razumljivo, če upoštevamo dejstvo, da je šlo v času njegovega življenja le za "naravni" rog, instrument brez pomožnih ventilov kot jih ima danes na razpolago. Takrat je imel vsega 12 do 16 tonov, pri čemer so bili nekateri med njimi celo neuporabni, drugi dosegljivi le s pomožnimi prijemi in se torej v danih mejah skladateljeva fantazija ni mogla posebno razbohotiti. Drugi Koncert v Es-duru, katerega solistični part bo igral Justin Felicijan, je nastal bržčas leta 1783 na Dunaju. Spremljava je poverjena godalom ter po dvema klarinetoma in fagotoma. V obsežnem Mozartovem opusu zavzemajo posebno mesto koncertne arije, ki predstavljajo poleg samospevov visoko kvalitetna dela vokalne solistične glasbe v dobi klasike, ki je bila sicer prvenstveno zagledana v instrumentalno glasbo. V izvedbi sopranistke Dunje Vejzovič bomo poslušali Arijo za sopran z obligatnim kla- virjem "Ch'io mi scordi di te" KV 505. Klavirski part je zaupan pianistu Stanettiju. Poleg omenjenih Mozartovih del obsega spored dve deli njegovih sodobnikov, Leopolda Koželuha in Johanna Starzerja. 18. stoletje predstavlja na Češkem dobo izrednega glasbenega razmaha tako, da lahko govorimo o češkem glasbenem klasicizmu. Med skladatelji so bili mnogi, ki so delovali v znameniti Mannheimski šoli in veliko doprinesli k oblikovanju predklasične sonate in simfonije. Predvsem Jan Vaclav Stamitz in njegovi sinovi, František Richter, kasneje Dušek in Misliveček, poleg njih pa tudi Leopold Koželuh. Nadarjeni glasbeni ustvarjalec Leopold Koželuh (1747-1818) je pred 200 leti slovel na Dunaju z operami, koncertantnimi simfonijami, kantatami, divertimenti, sonatami za klavir itd. Bil je tudi sloveč koncertni pianist. Na Dunaju je organiziral znano glasbeno šolo Private Akademien. Komorni orkester Slovenicum bo izvajal njegovo Simfonijo v g-molu, ki kaže značilne poteze njegovih velikih sodobnikov, Haydna in Mozarta. Delo odlikuje inventivna melodika. Naslednje glasbeno delo, ki ga bomo poslušali prihodnji petek, je Divertimento v C-duru Josepha Starzerja (1726-1787), skladatelja številnih baletov, simfonij, oratorijev, divertimentov itd. Divertimento je priložnostno delo danes skoraj pozabljenega skladatelja, ki pa je v drugi polovici 18. stoletja slovel na Dunaju kot uveljavljen violinist, dirigent in skladatelj. Komorni ansambel Slovenicum, ki ga sestavljajo izbrani člani Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, je nastal leta 1988 po zaslugi Uroša Lajovca, ki je njegov umetniški vodja in dirigent. Stopil je v slovensko glasbeno poustvarjalnost predvsem z deli W. A. Mozarta. Tako je v minuli koncertni sezoni izvedel z velikim uspehom vrsto koncertov pod skupnim naslovom Mozart in sodobniki. Njegovi koncerti s predvajanjem Mozartovih del predstavljajo tehten umetniški in glasbeno poustvarjalni prispevek k razumevanju življenja in dela velikega skladatelja, ki je preminil pred 200 leti. Uroš Lajovic sodi danes med prve slovenske in jugoslovanske dirigente. Kvaliteti -njegovega umetniškega delovanja in izjemnim dosežkom, zlasti z orkestrom Slovenske filharmonije na tem področju, je pripisati, da je bil imenovan za docenta za dirigiranje na dunajski Visoki šoli za glasbeno umetnost. GOJMIR DEMŠAR V torek nova izvirna premiera v gledališču Rossetti Magrisov gledališki krst s predstavo »Stadelmann« Claudio Magris Stalno tržaško gledališče "Teatro stabile" bo v torek predstavilo gledališko noviteto znanega tržaškega germanista in pisatelja Claudia Magrisa "Stadelmann". Delo režira Egisto Mar-cucci, v glavni vlogi pa bo nastopil Tino Schirinzi. V Trstu velja za torkovo premiero v Rossettiju dokajšnje zanimanje, saj vzbujajo domače novosti radovednost, poleg tega pa je to prvo Magrisovo gledališko delo. Osnovni poklic avtorja se seveda pozna že pri izbiri tematike, ki je postavljena v čas nemške romantike. Vodilna dramska nit pa so spomini in travme bivšega Goethejevega služabnika Stadelmanna. Stadelmann je bil neizobražen, vendar dokaj bister človek. Na domu velikega nemškega pesnika je opravljal domača opravila, ob tem pa je na svoj način "sodeloval" pri Goethejevih raznolikih dejavnostih. Baje je sodeloval tudi pri pesnikovi "barvni teoriji", ki jo je Goethe uvrščal med svoja vrhunska dela. Očitno pa je, da se je služabnik skregal z gospodarjem. Stadelmann je rad spil kozarček preveč (najnovejše biografije pravijo, da se vinu ni izogibal niti veliki genij) in zdi seda je spremenil kak domači račun sebi v korist. Zato ga je Goethe odslovil. Stadelmann pa je svoje življenje zaključil v zavetišču za stare v Jeni, kjer je tragično preminil. To se je zgodilo po Goethejevi smrti. Gledališka zgodba najde svoj vzgib prav v proslavljanju velikega pesnika, ki je bilo v Frankfurtu. Prireditelji so takrat povabili v mesto bivšega služabnika Stadelmanna in ga primerno častili. Ko se je po praznovanju Stadelmann vrnil v zavetišče za stare v Jeno, se je po dveh tednih opil ih obesil. Magris razlaga služabnikovo smrt s tem, da »je bil njegov kovček bol] prazen, ko se je vrnil v Jeno, kot takrat, ko je odšel na praznovanja«. v trenutku, ko je okusil kanček slave )e pesnikov služabnik občutil, da J® vrednost življenja dragocenost, prea katero zbledi tudi moč največjega ge' nija. Stadelmann je v teku življenj3 puščobo svojega bivanja nadomeščal s sijem Goethejevega genija, ko je spoznal, da to ne more biti nadomestilo Monodrama v režiji Jožeta Babiča in interpretaciji Toneta Kuntnerja Pretresljive izpovedi Stanka Vuka Od torka do četrtka bo gostovalo pri nas Mestno gledališče ljubljansko z odrskim delom, ki ga sestavljajo najlepša ljubezenska pisma Stanka Vuka ljubljeni ženi Danici Tomažič. Igra nosi naslov: "Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede...", zrežiral pa jo je nestor slovenskih gledaliških umetnikov Jože Babič. Gre za monodramo, saj nastopa v njej en sam igralec, Tone Kuntner, ki tenkočutno pooseblja Stanka Vuka. Dramaturg dela je Tone Partljič. Iz bogatega opusa Vukovih pisem je izbral najlepša in najprimernejša za odrsko uprizoritev. Režiser Jože Babič je za to predstavo izbral tudi kostum za igralca in je obenem sodeloval z Janezom Lenarčičem pri oblikovanju izredno učinkovite in praktične scene, ki ima to lastnost, da z malo elementi pričara na odru popolnoma različna okolja in vzdušja: jetniško celico, vagon potujočega vlaka, izjemno vzdušje zadnjega božičnega večera itd... Glasba, ki jo je za to igro napisal Lado Jakša, pa daje vsebini primeren poudarek. Stanko Vuk je med upom in obupom preživel v ječi tri leta in pol. Na drugem tržaškem procesu je bil obsojen na 15 let zaporne kazni zaradi prevratniškega delovanja. V času svojega jetništva je poslal svoji mladi ženi približno 380 pisem; zaradi cenzure jih je moral pisati v italijanskem jeziku. Od teh pisem jih pozna javnost približno polovico, tista, ki so bila objavljena v knjižni obliki. O kratki zvezi mladega para (10. marca 1944 so zakonca, v še danes nepojasnjenih okoliščinah, v njunem stanovanju, pokončali likvidatorski streli kmalu po Vukovi vrnitvi iz ječe) pripovedujeta dva znana romana: "Zatemnitev" pisatelja Borisa Pahorja in "Mladoporočenca iz Ulice Rossetti" avtorja Fulvia Tomizze. Sedaj pa je ta tragična ljubezenska zgodba doživela tudi kvalitetno in doživeto odrsko uprizoritev. Premiera dela "Tako srečen bi bil, če bi ti razumela te moje besede..." je bila 21. septembra lani v Ljubljani. Igra je vzbudila veliko pozornost občinstva in kritike. Gledališki kritik Vladimir Kocjančič je ob tej premieri v ljubljanskem Delu izredno ugodno ocenil predstavo. "Lirizem iz pisem se v uprizoritvi umika možnosti, samoiz-praševanju intelektualca, ki živi v praznem, osamljenem prostoru," piše Kocjančič v svojem članku. "To razmerje med vrhunci strasti in vrhunci obupa, med obujanjem spominov in ustvarjanjem trdne navezanosti in bližine v prihodnosti je v sijajni interpretaciji izrisal Tone Kuntner, ki je podal s toplo človeško, intelektualno pronicljivo noto bogate ustvarjalne in življenjske izkušnje. Njegova stvaritev prestavlja iluzijo gledališča v resnico življenja; meja je zabrisana: pred njim stoji človek s svojo nikdar docela izmerjeno globino pristnega ljubezenskega stika. Kuntnerjev nastop je velika, silovita stvaritev..." O kvalitetnem delu, ki ga je opravil režiser Babič, pa se je ljubljanski časnikar izrazil takole: "Režiser Jože Babič je gledališko upodobitev vodil neverjetno natančno, s skopim in skorajda neopaznim mi-zanscenskim vodenjem igralca in z drobnimi občasnimi vizualnimi in režijskimi poudarki... in s premišljeno dramatično kompozicijo uprizoritve." Igro, ki nam jo predstavlja Mestno gledališče ljubljansko, si bo mogoče ogledati v torek zvečer v Kulturnem domu v Gorici-, v sredo in četrtek pa v Trstu, kjer bodo predstave dopoldne (za šole) in zvečer. Na sliki: igralec Kuntner v vlogi Stanka Vuka. Letos r Trstu in v Gorici Prešernovi proslavi bosta 8. februarja Letošnji osrednji Prešernovi proslavi bosta v Trstu in Gorici v petek, 8. februarja. Obe proslavi prirejajo Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice; Slovenska prosveta iz Trsta io Zveza slovenskih kulturni« društev. Skupni proslavi bosta potekali istočasno, saj so se organizatorji odločili, da morajo biti osrednje proslave čim bližj6 dnevu slovenske kulture. Datunj prireditve pa so določili pr6® pričetkom vojne v Zalivu, ko se je zdelo, da bo pustni teden p°' skrbel za vrsto drugih prireditev, ki bi lahko odvrnile pozornost od proslav. Letošnji prireditvi bosta potekali po skupnem scenariju rija Cuka, čeprav bosta izvedo in izvajalci različni. Pozorno* bo letos šla prav Prešernu. v Slavnostni govornici bosta Gorici Lojzka Bratuž, v Trstu P Ivanka Hergold. za "izgubljeno" življenje, je skle«1 mu sam naredi konec. Misel je vse sko vodilo drame. rraZ*' Scene za predstavo je izdelal y ano Gregori, glasbo pa je napisal o sy Lumini. Poleg Schirinzija nastop^, v predstavi še Barbara Valmorin^trj. anni De Lellis, Francesco Farna, ‘ p0-zia Scianca, Luigi Castejon, Ptotr j0 menicaccio, Tullia Alborghetti, h oj. Fiore, Nanni Tormen, Valeria D po rio, Enrica Carini in Luisa S.an L je tržaški premieri bodo delo odigra v Milanu, Padovi in v Rimu. Nabucco pod pričakovanji Verdijeva epsko-religiozna opera Nabucco z zgodovinskim ozadjem asirskega napada na Jeruzalem leta 586, je tokrat prišla na oder tržaškega gledališča Verdi že devetnajstič odkar gledališče obstaja, od tega sedmič v tem stoletju in petič po zadnji vojni (poslednjič leta 1981 z beograjsko sopranistko Radmilo Rakočevič v vlogi Abigaille). Tolikšna prisotnost tega mladostnega dela velikega italijanskega skladatelja v Trstu (Nabucco je tretje njegovo operno delo), je nedvomno dokaz njegove priljubljenosti, ki ima razen izključno muzikalnih tudi druge, recimo jim »patriotske« motive, misleč seveda na znani zbor judovskih sužnjev v drugem delu tretjega dejanja »Splavaj misel na krilih hitečih« (Va, pensiero), povzdignjen v himnično'razsežnost. Nabucco ne sodi med najboljše Verdijeve opere, predstavlja pa nesporno, tudi po sami Verdijevi oceni, začetek njegove umetniške kariere, ki je potem dosegla toliko vrhuncev v njegovih naslednjih delih, tako v dramaturškem kot v muzikalnem oziru. V Nabuccu je še zaznaven vpliv Verdijevih predhodnikov Bellinija, Mercadanteja, Rossinija in Donizettija, pri čemer so zanimive nekatere vzporednice med Rossinijevim Mojzesom in Verdijevim Nabuccom, toda kljub nekaterim povzetim šablonam je Verdijeva dramatična in melodična linija tu že povsem avtonomna v primerjavi s prejšnjimi modeli. Izrazit je še posebno skladateljev notranji žar v karakteriziranju junakov s kleno, jasno in dramatično učinkovitim melodičnim jezikom in v oblikovanju stilne enotnosti med sceno in glasbo. Značilnost Nabucca, oziroma Verdijevega muzikalnega izražanja v njem, je še v tem, da je ob močnem realističnem karakteriziranju nosilcev glavnih vlog na raven solistov povzdignil tudi zbor, ki je prav v Nabuccu ob silovitih dramatičnih konfliktih med nosilci zgodbe in v njih samih, povzdignjen v dejansko vlogo idejnega protagonista dogajanja, saj je mimo individualnih usod v resnici glasnik ljudstva, njegovih stisk, hrepenenj in svobodnih teženj. V vokalno-muzikalnem karakteriziranju osrednjih likov je Verdi glavno pozornost namenil likoma Abigaille in asirskega kralja Nabucco(donozorja) in manj velikemu judovskemu svečeniku Zaccarii in Feneni ter Ismaelu. Predvsem lik Nabucco(donozorja) ima v sebi vse značilnosti tako imenovanega »verdijevskega baritona«, ki zahteva od pevca ob dramatični vokalni ekspresivnosti spevno linijo, ki mora odražati celotno psihološko tkivo, iz katerega je lik zgrajen. Tokratna tržaška scenska postavitev in izvedba Nabucca je bila zaupana režiserju Pasgualeju DAssoli na scenah Tita Varisca in s kostumi milanske umetnostne hiše Fiore, glasbeno vodstvo pa dirigentu Piergiorgiu Morandiju s sodelovanjem zborovodkinje Ine Meisters. Zasedba nosilnih vlog (v dveh različnih verzijah) je kar mednarodna, saj jih pojejo pevci iz Madžarske, Anglije, ZDA, Nemčije, Italije in Jugoslavije poleg nekaterih domačih, med katerimi nam je še zlasti prijetno po daljši odsotnosti omeniti tržaško slovensko mezzosopranistko Noro Jankovič v vlogi Fenene. Prej kot inštrumentalno-vokalnemu bi dali prednost režijskemu in scensko-kostumskemu aspektu predstave, ki je dajal kar impozanten dekor uprizoritvi z monumentalno, v vsakem dejanju drugačno sceno in stilno slikovitostjo kostumov, s projekcijami naslovnih besedil na zaslonu »zidu joka« (z mnogimi asociacijami na sedanjo vojno na zgodovinsko istem prizorišču), ne nazadnje pa tudi z ustreznim vodenjem solistov in zlasti smiselnim razmeščanjem zbora, čeprav delno preveč statičnega v množičnih prizorih. Dirigent Morandi je od uvodne simfonije skozi vso predstavo, predvsem pa v prvih dveh dejanjih, vodil orkester z močno poudarjenim izrisovanjem dramatične napetosti, vendar pa ne tudi brez melodične barvitosti, ki je prišla do lepe veljave zlasti v mogočnem zboru »Splavaj misel« (Va, pensiero...), v katerem je zbor ponovno potrdil svojo glasovno homogenost in Ji Fe' polnozvočnost. Vendar pa bi dirigentu le zarne!1e!lesW katera forsiranja z orkestrom, ki so se potem P tudi na soliste na škodo celotne zvočne dinamik^--- - ................ ■ ■ -el iai^ Naslovno vlogo Nabucco(donozorja) je pet ' ^ ski baritonost Mihaly Kalmandi, ki je šele v dr =oS(i tretjem dejanju prišel do glasovne uravnovese u jo podajanju blaznosti in nato človečnosti v °a reiinii" zajetih Judov. V teh prizorih se je njegov, v .j, legah nekam zastrti glas, bolj kot v prizorih 0 [(ji Salomonovega templja, podajal značilnostim » s skega baritona«. V vokalno težki vlogi Abigal alJlL prvič v svoji pevski karieri predstavila odlicna ,azselh ka črnka Gail Gilmore, pevka velikih vokalm ijs0ltV' nosti od nizkih mezzosopranskih do sopranskih leg, mojstrska oblikovalka srednjeV‘S:«t ■n i09lala*tian Pa P° srbsko; bile so °dboru n° poterjene,- začasnemu Predsednik pa je bil gosp. Pročelje Locande grande, v kateri je bil 29. januarja 1861 ustanovni občni zbor Slovanske čitalnice. Desno od nje je stolp v mestnem obzidju z vrati v pristanišče Doljak izvoljen. Govorili so v skupščini živega domoljubja nadušene besede gospodje Cegnar, Katkič, Marninovič, Mahnič, Zorn. Pri večerji po skupščini se je napila slava neumerlemu Hank-u, zvezdi jugoslovanski škofu Štrosmajer-u; prepevale so se tudi mične pesme-, bili smo, kakor Slovenec pravi, prav Židane volje. Ko je skupščina že skor na razhodu bila, je berzojavna vest prinesla pozdrav čitaonice zagrebške, obžalovanje, da zavoljo prekratkega časa ni mogla poslancov poslati. Ne morem pa skleniti tega spisa, da bi med možaki, ki so se trudili za osnovo čitavnice naše, ne omenil domoljuba gosp. Franca Kavčiča, kteremu gre čast in hvala, da je pervak bil v vsem, da se je na noge spravilo družtvo naše, ki je ime njegovo v zlato svojo knjigo na veke zapisalo. Fr. Cegnar je France Cegnar, telegrafski uradnik, literat in javni delavec (rojen 8. 12. 1826 pri Sv. Duhu pri Škofji Loki, umrl 14. 2. 1892 v Trstu), Matko Baštjan je Mate Bašti- jan, duhovnik in narodni preporodi-telj (rojen 5. 9. 1828 v Kastvu, umrl 25. 11. 1885 v Trstu), Doljak je Josip Doljak, sodnik in politik (rojen 29. 5. 1820 v Grgarju, umrl 17. 5. 1861 v Trstu). Bil je predsednik društva le do 24. 3. 1861. Hank je po vsej verjetnosti češki jezikoslovec Vaclav Hanka (1791-1861), škof Štrosmajer pa Josip Juraj Strossmayer (1815-1905), škof v Djakovu, politik in kulturni delavec. Franc Kavčič je bil trgovec in pivovarnar (rojen 14. 3. 1825 na Razdrtem, umrl 30. 5. 1908 v Šemvidu pri Vipavi). Prvi sedež je čitalnica dobila v hiši barona Brigida, ki je tedaj nosila hišno številko 505 (danes v Ulici Pozzo del Mare 1). Sedež so odprli z besedo dne 9. marca 1861. Od tod se je še istega leta preselila v Ritterjevo hišo, ki je stala na mestu današnjega ravnateljstva državnih železnic na Trgu Vittorio Veneto 3. Takratna stavba je nosila hišno številko 996, trg pa se je imenoval po carinarnici, ki je stala na mestu sedanje poštne palače, piazza della Dogana. Za to in naslednje selitve lahko domnevamo, da so bile 24. avgusta ustreznega leta, ker je bil tedaj v Trstu običaj, da se dajaj o stanovanja v najem od 24. 8. do 24. 8. naslednjega leta. Tretji sedež čitalnice je bil v hiši s številko 1124 v Ulici Lazzaretto vecchio (danes v Ulici Luigi Cador-na 14). Tu je delovala čitalnica od leta 1862 do leta 1864. Četrti sedež Slovanske čitalnice je bil v Hierschlovi hiši ob kanalu, ki je takrat nosila hišno številko 878. Ko so v Trstu uvedli hišne številke po ulicah, je ta stavba dobila številko lOa v Ulici della Posta (danes v Ulici Gioacchino Rossini 16). Peti sedež čitalnice je bil zopet v Ritterjevi hiši, ki pa je tedaj nosila hišno številko 1. Tu je društvo delovalo od leta 1870 do leta 1873. Šesti sedež čitalnice je bil v sedanji Ulici Giuseppe Mazzini, ki se je takrat imenovala via Nuova. Hišna številka je bila tedaj in je sedaj 4, zamljiškoknjižna številka stavbe in stara hišna številka pa je bila 801. Tu je čitalnica delovala le od leta 1873 do leta 1875. Sedmi sedež čitalnice je bil v Ulici sv. Frančiška, v hiši, ki je nosila in še nosi številko 4. Zemljiškoknjižna številka stavbe je 1196 b. Tu je čitalnica delovala od leta 1875 do leta 1878. Osmi sedež Slovanske čitalnice je bil ponovno v Hierschlovi hiši ob kanalu, in sicer od leta 1878 do leta 1882. Deveti sedež je imela čitalnica v hiši na vogalu nekdanje Ulice For-nace (danes Silvio Pellico) in korza (danes Corso Italia), Hiša je imela zemljiškoknjižno številko 2044 in dva vhoda: enega je imela z Lesnega trga (piazza delle Legna, danes Carlo Goldoni) s hišno številko 1, drugega pa iz Ulice Fornace 1. Slovanska čitalnica se v letih od 1882 do 1884 pojavlja z naslovom Lesni trg 1. Stavba je bila porušena po sklepu občinskega sveta z dne 17. 6. 1901, da je bilo mogoče razširiti ulico Fornace. Leta 1884 je Edinost 19. marca poročala o najemu novega sedeža čitalnice v hiši Monte verde, 2. julija pa o slovesnem odprtju novih prostorov. Monte verde je bil gostinski obrat, ki je deloval v hiši št. 43 na korzu. Stavba je imela zemljiškoknjižno številko 1435. Ker je bil zemljiškoknjižni vložek št. 2044 izločen iz zemljiškoknjižnega vložka št. 1435 šele leta 1874, je ime Monte verde veljalo za celoten kompleks vse do leta 1901. V tej stavbi (danes Korzo Italia 39), ki je bila deseti sedež Slovanske čitalnice, je ta delovala od leta 1884 do leta 1887. Enajsti sedež čitalnice je bil na začetku današnje Ulice Giorgio Ga-latti, ki se je tedaj imenovala via della Pesa, in sicer na številki 1. Čitalnica je tu delovala le eno leto. Dvanajsti sedež čitalnice je bil v stavbi srbske pravoslavne občine v današnji Ulici Genova 12. Jugovzhodni del ulice se je tedaj imenoval via del Campanile, stavba srbske občine pa je nosila hišno številko 4. Tu je čitalnica delovala od leta 1888 do leta 1891. Trinajsti sedež čitalnice je bil v Ulici sv. Frančiška 2 (ista hišna številka takrat in danes). Po doslej zbranih podatkih je društvo delovalo tu neprekinjeno od leta 1891 do leta 1904. Štirinajsti in zadnji sedež Slovanske čitalnice je bil v Narodnem domu, ki se je odpiral na Vojašnični trg (piazza della Caserma) in nosil hišno številko 2 (danes Ulica Fabio Filzi 14). Tu je delovala od leta 1904 do leta 1920. Skupno je Slovanska čitalnica delovala v dvanajstih stavbah. Od teh spada ena v Staro mesto, ena je v Jožefinski četrti, dve sta v Francis-cejski četrti, medtem ko jih je osem v Terezijanski četrti. ^ajennpfRnja Italije v Trstu z včrtanim polo-ta 1870 podrte Locande grande Tloris tržaškega mestnega središča. Puščice (številke označujejo časovni vrstni red sedežev) nakazujejo, kje vse so bili v razdobju 1861 1920 sedeži Slovanske čitalnice Na vseh mednarodnih finančnih, valutnih in blagovnih borzah Vseskozi huda negotovost »Izgleda, da se je tržišče privadilo vsakodnevnemu bombardiranju Izraela,« je dejal včeraj neki operater na newyorški petrolejski borzi in tako naslikal kupčijsko podobo zadnjih petih dni. Po kratkem skoku navzgor sredi tedna so namreč cene črnega zlata v petek popoldne splošno spet popustile. Newyorški tečaj za wti/marec je zdrsnil na 21,35 dolarja za sod proti 21,71 v četrtek in 21,30 teden prej, brent/marec pa se je v Londonu pocenil s četrtkovih 20,37 dolarja na 19,85 in podražil nasproti prejšnjemu petku (19,75). Investitorji niso torej več pod tako močnim vplivom vesti iz Zaliva, so pa kajpak na moč previdni. Na borzah vrednostnih papirjev je bilo nekaj podobnega, saj so cene neurejeno nihale, tako da ni mogoče zarisati neke homogene podobe v mednarodnem merilu. Milanski Mib je padel v celem tednu za 4,90% na najnižjo letošnjo raven (952); z ene strani zaradi opreznosti poslovnežev, ki so spoznali, da utegne vojna povzročiti hud pretres v dosedanjih zavezništvih znotraj arabskega sveta, in zaradi tega nočejo tvegati — kupčijski obseg je bil vseskozi pod 100 milijardami lir protivrednosti. Toda na milansko borzo so vplivali še drugi dejavniki: pocenitev Fiatovih delnic (po Agnellijevem pismu delničarjem), poznejši zdrs De Benedettijevih delnic (zaradi njemu nepo-voljne razsodbe o zadevi Mondadori) in skepsa glede dokončne verzije zakona o 25-odstotnem obdavčevanju plusvalenc. Londonska borza je bila ustaljena ( + 0,02%), toda bor-zijanci so v skrbeh zaradi nastopajoče recesije, ki jo napovedujejo najnovejši podatki o upadanju industrijske proizvodnje in hkratnem večanju cene dela. Tokijski Nikkei je zmerno nazadoval (—0,99%), kar gre pripisati tudi špekulacijam in ne le Zalivu oziroma Pribaltiku. Frankfurtski Dax je občutneje zdrknil (—1,64%), med drugim zaradi napovedi o na vitju davkov za nagrabitev denarja, s katerim naj prispeva Nemčija h kritju vojnih stroškov. Pariški Cac se je rahlo zboljšal ( + 0,18%) kljub vesti, da je narasel notranji trgovski deficit z novembrskih 600 milijonov na decembrskih 10 milijard frankov. Zuriška borza se je lepo popravila ( + 2,72%) po zaslugi znižanja švicarskih obrestnih mer in ublažitve inflacije. Newyorški Dow Jones pa je lahno napredoval ( + 0,40%) zaradi govoric o možnosti pocenitve posojil, ki ji sicer Alan Greenspan (FED) nasprotuje. Ta okoliščina pa ni pomagala dolarju, ki se je nazadnje ošibil pod vplivom negotovosti v zvezi z mednarodnopolitičnim položajem. V Milanu je kotiral 1.115,880 lire ali 25 lir manj kot prejšnji petek in nič ni zaleglo, da se je ameriški družbeni proizvod zmanjšal za 2,1%, namesto za predvidenih 3,4%, kar ocenjujejo nekateri kot znak rece-sijske odjuge. Pocenila se je tudi nemška marka, ki bi sicer v drugačnih razmerah izkoristila slabost zelena bankovca. V Milanu je veljala predvčerajšnjim 751,705 lire proti 752,120 dne 18. januarja. Lira je še vedno razmeroma trdna in se je še okrepila nasproti francoskemu franku (221,170 proti 221,230 lire za frank teden prej), nizozemskemu guldnu (s 667,115 na 666,730), belgijskemu franku (s 36,506 na 36,484), španski pezeti (z 11,961 na 11,959) in funtu šterlingu (z 2.197 na 2.192,700). Zlato se je spet podražilo. V New Yorku mu je cena proti takojšnji dobavi poskočila na 375,75 dolarja za unčo (2,5 dolarja več kot v četrtek), v Londonu pa je dosegla 374,25 dolarja, kar je več kot dan prej (373), toda manj kakor prejšnji petek (378,25). Pocenila pa sta se srebro in platina. Zaradi zmanjšanega prometa po izbruhu konflikta v Perzijskem zalivu Avtoprevozniki in gostinci v zagati PISTOIA — Avtoprevozniki že čutijo posledice zalivske vojne, zlasti še na področju ekspresnih prevozov in v sektorju cargo. Slednji je samo v bolonjskem specializiranem centru utrpel 40-odstoten osip, a špediterstvo v Ravenni, na katerem sloni glavnina pošiljk proti Grčiji in Turčiji, je bilo okrnjeno kar za polovico. To so povedali na mednarodnem posvetu o problemih italijanskega avtoprevozništva v vidu leta 1993 v priredbi pistojske Trgovinske zbornice. Bližnjevzhodna kriza pa narekuje seveda tudi čimvečje varčevanje z gorivom ravno v času, ko so zavarovalnice mestoma celo podvojile vrednost premij za kritje tveganja pri prevozih na rizična območja. Kako naglo so se začeli poznati učinki iraškega konflikta, vedo povedati tudi hotelirji, kavarnarji in drugi gostinci ter lastniki plesnih dvoran in diskoklubov. Po podatkih stanovske federacije Fipe so pod udarom zlasti večja mesta: v Rimu in Benetkah se je obisk v navedenih strukturah zredčil v samih prvih devetih dneh po izbruhu vojne za. 30-40%, v Milanu za 30-50%, v Firencah za 40-50%, le malo bolje pa je Veroni, Neaplju in Bariju, kjer gre osip od 5% do 30%. Če bo vojna dolgo trajala, se bo stanje še poslabšalo, med drugim tudi zaradi od-goditve pustnih prireditev. Zmanjšan obisk v gostiščih pripisujejo deloma psihozi in deloma bojazni pred terorističnimi napadi, predvsem pa okoliščini, da sedijo cele družine ure in ure pred televizorjem in poslušajo oziroma gledajo, kaj se v Perzijskem zalivu dogaja (nekako tako, kot vidimo na vinjeti). Podrobnejše podatke o vsem tem bodo posredovali med zasedanjem na temo "Turizem in Evropa: moderne podjetniške strategije in nova tržišča ", ki bo jutri v Milanu na pobudo organizacije Fipe v sodelovanju s sorodnimi Faiat, Faita in Fia-vet. Zasedanja se bo udeležil predvidoma tudi pristojni minister Giancarlo Tognoli. gospodarski dopis iz Slovenije Na koncu JOŽE PETROVČIČ Gospodarske razmere se v Jugoslaviji naglo slabšajo. Težko je ugotoviti, kje so najslabše, saj zanesljivih podatkov o gospodarjenju ni. Večina izvedencev misli, da so gospodarske razmere najbolj katastrofalne v Srbiji. Nič kaj boljše pa niso na Hrvaškem in v Sloveniji. Razlika je le v tem, da se delavsko negodovanje v teh dveh republikah bolj glasno sliši (zdaj so tudi v Sloveniji že napovedane obsežnejše stavke), v Srbiji pa je delavstvo še mirno, saj ni dolgo tega, kar so minile volitve, v volilnih bojih pa so prav v tej republiki dodobra napolnili plačilne kuverte. Vse republiške vlade so zaradi takšnega gospodarskega stanja pod močnimi pritiski in gospodarska vprašanja še ne izstopajo usodneje na dan predvsem zaradi tega, ker je preveč drugih, bolj "pomembnih' vprašanj. Med njimi na primer posredovanje vojaštva v dveh republikah, pa zalivska vojna, baltiško vojaško posredovanje... Vendar pa prav slovensko vlado v zadnjem času ostro obtožujejo, da nima nobenega pravega gospodarskega programa in da je z obljubami samo slepila ljudi. Skozi podobno kritično obstreljevanje je pred časom že morala hrvaška vlada, zdaj pa jo ponovno privijajo zaradi gospodarskih vprašanj. Po volitvah se je prejšnji predsednik srbske vlade moral umakniti; ne samo zaradi tega, ker je takšen volilni postopek, ampak zato, ker vidnih sadov njegove "gospodarske doktrine" ni opaziti. Gospodarski položaj se naglo slabša tudi zaradi tega, ker tujina ne daje več finančne pomoči jugoslovanski vladi in ker take pomoči ne dobijo niti posamezne republike. Prazna denarna vreča pa je glavni jugoslovanski gospodarski problem. Zdaj so prazne tudi vreče, iz katerih so jemale posamezne republike. Skušajo sicer večati davke, dobiti denar z raznimi finančnimi zvijačami, ga odtegovati zvezi, in ga celo krasti, če je le za to prava priložnost. Toda tudi ti viri so premajhni — celo manjši so, ker gospodarska aktivnost že dalj časa pojenjuje — ker so potrebe čedalje večje, saj je treba plačati velike volilne račune, reševati podjetja pred stečaji in se z denarjem obvarovati pred novimi rušilnimi socialnimi nemiri. Velikih razlik pri reševanju teh gospodarskih problemov pa med republikami ni. Vse se sku- pogajanja šajo izkopati iz gospodarskih težav na podoben način: z denarnimi injekcijami skušajo obdržati dobršen del propadlega gospodarstva pri življenju. Ker pa tudi to ne pomaga več, saj morajo biti doze čedalje bolj obilne, same gospodarske razmere silijo republike v nove poizkuse. Vsi se enako bojijo gospodarskega kaosa, zato so se zdaj pripravljeni pogajati. Ta pogajanja med republikami imajo navzven sicer povsem politično obeležje, ker skušajo odgovoriti na temeljno jugoslovansko vprašanje, kakšna bo bodoča država in na kakšen način bodo republike sodelovale v tej državi. Ne smemo pa spregledati, da je do teh pogajanj prišlo šele potem, ko so se gospodarske razmere dovolj zaostrile in ko mora zaradi njih vsak še reševati svojo oblastniško kožo. Srbsko vodstvo, ki je dovolj politično nabrito, je privolilo v pogajanja šele potem, ko ni imelo na razpolago več nikakršnih možnosti za obvlaovanje gospodarske krize. Pripravljeno se je bilo pogajati z drugimi šele potem, ko je bil odkrit njihov vdor v finančni sistem države (t.j. kraja denarja), in potem, ko so uvideli, da razni gospodarski av-tarktični ukrepi, ki so tudi enaki kraji, ne zaležejo več. Povsem na dlani je, da je srbska stran hote zasolila ta pogajanja z vojaškimi igrami — vojaštvo pa obvladuje s svojimi generali — saj se na ta način lažje pogaja. Ta pogajanja so že uvod v proces državnega stečaja. Premetena srbska politika natančno veka/ mora početi, da si bo izborila čimbolj ugodne gospodarske pozicije v teh pogajanjih, saj je jasno, da na politične prednosti svojega federalnega programa ne more več računati. Od tega programa se bo morala počasi posloviti. Hoče pa ga čimbolj drago prodati in zato zvito, uporablja tudi vojaško prisilo. Če armadi srbskega programa ne p0 uspelo z grožnjami vsiliti drugih v državi, bo s pomočjo vojaštva vsaj cena za "popuščanje" visoko navita. Srbija mora iz odhajajoče stare Jugoslavije izvleči čimvecji profit. Ge se ji to posreči, se zdajšnja politična garnitura lahko še nekaj časa sprehajala ha oblasti. , Vsi drugi so mani premeten1-Pripravljeni so plačati celo zel visoko ceno zato, da bi imeli m1 pred drugimi. In se resno P09flju jo z Markovičem o nominalni1 skupnih gospodarskih osnova za prehodno obdobje. Kdo bo utrpel največjo škodo F. DRAGO GAŠPERLIN Sadam Husein je presneto zmešal štrene zahodnim gospodarstvenikom. Z vrha Sedmerice v Houstonu je prišlo jasno sporočilo: industrializirane države se zavedajo, da je njihova gospodarska rast postopna, da so ji potrebne bergle, da torej ne gre trošiti denarja kar tjavdan; vseeno pa so pripravljene zmerom vet investirati v proces za povzdig življenjske ravni v vzhodnoevropskih državah. Tretji svet z Latinsko Ameriko na čelu zaradi tega ni odmevneje protestiral; predvsem zato ne, ker je imel pred očmi izdatne naložbene možnosti, ki naj bi jih ponudila zajetnejša kapitalna razpoložljivost spričo odločitve o skrčenju stroškov za oboroževanje. Toda iraška avantura je postavila vse to na glavo. Nasilno je spremenila pravila igre. Zahod je prišel (kljub delnemu recesijskemu momentu) do spoznanja, da danes ni tako kot leta 1973; danes se lahko, čeprav morda mukoma, tako ali drugače postavi po robu petrolejski krizi, nikakor pa ne more več na debelo razdeljevati daril in darilc evropskemu vzhodu, čeravno se mu lahko politično bogato obrestujejo. Prav tako pa ne more (z lastnega zornega kota) kar naprej omejevati izdatkov za obrambo. Potemtakem ni nobeno naključje, če je evropski vzhod tako hudo zaskrbljen nad grozečimi (a deloma že opaznimi) gospodarskimi posledicami bližnjevz-hodne krize. Zaskrbljenost je toliko večja, ker začenja usihati še en vir petrolejskih dobav, potem ko je docela usahnil sovjetski vir. Latinskoameriške države — posebno še tiste, ki so najbolj zadolžene, se pravi Brazilija, Argentina in Mehika - pa dobesedno tekmujejo med seboj, katera bo odločneje podpirala washingtonsko petrolejsko in strateško-politično oboroženo ofenzivo v Perzijskem zalivu; iz bojazni pač, da jim ne bi Amerikanci zaprli pip, skozi katere jim pritekajo dolarji. Kaj pomeni vse to? To pomeni, da bodo najvišjo ceno za kuvajtski dramatični direndaj plačali — kakor vselej — najšibkejši: vzhodni Evropejci, predvsem pa podrazvite afriške in azijske dežele. To pa že spet pomeni, da bo moral očitno tudi bogati zahodni svet 'plačati višjo ceno — na račun lastne gospodarske rasti če bo hotel še naprej igrati vlečno vlogo v razvojnem procesu na Zemlji. Po začetku vojne živahneje • V • 1 J v • w na nepremičninskem trziscu MILAN — Povpraševanje živahno, ponudba omejena, cene bistveno ustaljene: takšna je ta čas podoba nepremičninskega trga v Italiji, o kateri menita pooblaščeni upravitelj družbe Casa-mercato Ezio Vetrugno in predstojnik študijskega urada pri Gabettiju Alessandro Ghisolfi, da je v skladu s predvidevanji iz lanskega aprila, torej še izpred zalivske krize.Značilno pa je, da ljudje vse bolj povprašujejo po nepremičninah, ne da bi brž tudi pojasnili, kaj pravzaprav hočejo — stanovanje, stanovanjsko hišo, pisarniške prostore ali prazen trgovski lokal. To je le še dokaz več, kako se mnogi zaskrbljeni vlagatelji po nastopu vojne proti Iraku polagoma izneverjajo borzi vrednostnih papirjev in preusmerjajo kapital v alternativne investicijske dobrine. Res pa je tudi, da vlada med njimi precej nejevolje spričo negotovosti v zvezi z nadaljnjim razvojem zakonodaje na nepremičninskem področju, saj si ta ali oni vladni mož venomer izmisli kaj novega. O dogajanju v Perzijskem zalivu in okolišu strokovnjaki zatrjujejo, da ne bi smelo kaj prida vplivati na cene. V prvem polletju 1989 so se te povzpele, kakor vemo, za 35 do 40 odstotkov (v zgodovinskih jedrih velikih mest pa še za več), pozneje pa so se nekako ustalile. Kako bo letos? Pri Gabettiju so mnenja, da njihova rast ne bi smela prekositi letne inflacijske stopnje oziroma, da ne bi smela v nobenem primeru preseči 10 odstotkov. Vprašanje je seveda, kaj poreče povpraševanje. V večjih mestih je še veliko praznih in zaklenjenih stanovanj. Po podatkih notranjega ministrstva so sklenili v prvi polovici lanskega leta v Milanu 20% manj kupoprodajnih pogodb kot v ustreznem času 1989, enako velja za Neapelj, v Rimu je dosegel padec 18%, a v Turinu 5%. V vsedržavnem merilu pa je število pogodb naraslo v povprečju za 3%: od začetka januarja do konca junija 1990 so jih našteli 234.000, kar pomeni okrog 7.000 več kakor v prvih šestih mesecih predlanskega leta. Odkupna cena mleka že zopet razburja duhove RIM — Pogajanja med živin" ce(1. industrije! in javnimi mlečnim* jja. tralami o ceni mleka so se ra jo Kmečke organizacije krivijo nepopustljivost predelovalcev .jj. ka, ki ne pristajajo na takšno " nje odkupne cene (v hlevu), k® s pr bi dovolilo rejcem, da bi bili poraščajočim stroškom. Hkrati P"a n* tajo pristojnemu ministrstvu, vatl znalo dovolj učinkovito Posre„e na pogajanjih in da tudi s*cer jova' dostuje samo ministrsko P°sr poSe' nje, ampak bi morala v zadev či vlada v celem. ^g. Mleko sodi pač med str®te.gi raž' brine, posebno še v današnj namerah, ki jih označuje huda perzij' rodna kriza zaradi vojne v ^ po skem zalivu. Pogajanja naj o novno začela v sredo. Nove cene Fiatovih vozil +1,8% TURIN — Avtomobilska družba Fiat je sporočila včeraj, da se bodo njeni avtomobili v petek, 1. februarja, podražili povprečno za 1,8 odstotka. Pri tem pa opozarja, da bo ostala cena nespremenjena za vse tiste, ki bi kupili avto še pred tem datumom, vendar samo pod pogojem, da ga bodo dvignili najpozneje do 31. marca. Kar zadeva novi model crome, ki so ga začeli prodajati šele pred nekaj ■dnevi, zatrjujejo v Turinu, da mu cene ne bodo navili. Sovitaliaengineering hit* VIDEM — V preteklih dneh so uradno predstavili mešano družbo Sovitaliaengineering, ki so jo ustanovili zato, da bi lajšala in pospeševala navezovanje stikov oziroma sodelovanje med italijanskimi in sovjetskimi podjetji. Joint-venture ima sedež v Moskvi in podružnico v Vidmu, glavnica pa znaša 450.000 rubljev, to je okoli 900 milijonov lir. Od trenutka, ko je začela delovati (avgusta lani), je bilo uvoženih v Italijo že 35.000 primarnih in sekundarnih surovin v zameno za stroje in tehnologijo. Družabniki Sovitaliaengineeringa so sovjetski državni organizem za razdeljevanje materialnih dobrin Gossnab (preko lastnega operativnega podjetja Vtorresursy, ki poseduje 40% kapitala mešane družbe), videmski Fintrade (prav tako 40%) in moskovsko združenje za trgovanje s tujino Unex (20%). V sklop Fintradeja sodijo še Cen-tro recupero carta, Martini, Miiller (komercializacija surovin in plastičnih mas) in Buzzi e Ca-pellaro (avtoprevoz). Družba Sovitaliaengineering, katere P A od’ stvo je prevzel predsednik Gossnaba p ^ predsednik sovjetskega ministrskega * jojB3' vel Mostovoj, se bavi, kakor rečeno u podjeL iskanjem tujih partnerjev za sovjetska pa.et- in gospodarske organizacije, poleg so+o r-»Uv -i »- -* 1 4»-* 11 s-kvm 1 1 d VlO, 3 -O*' .j r pd tet r tudi zbirala in usklajevala ponudbo, sko gospodarstvo namenja za izvoz. ' a0c .fl. sodelovala pri izvajanju sovjetskih P^°^£a z področju preskrbljanja notranjega tr , dustrijskim in raznim potrošnim bla9 jjg0 iž realizaciji tehnoloških postopkov za bo surovin, za uničevanje oziroma P° .^es1*3 rabo industrijskih odpadkov in za Pr° valno ukrepanje. igtoš11]6 ijr)i Budžet Sovitaliaengineeringa za .,jj0n°v.jpii znaša 100.000 dolarjev (okrog n? s tek0 rj-polovico tega zneska so že P^+gOO lofl " pogodbami za prenos približno lo marnih in sekundarnih surovin. Včeraj v ženskem smuku na svetovnem smučarskem prvenstvu Petra po napovedih, nato pa... Nogometna A liga »Čudežni« Parma straši Juventus SAALBACH — Prvo mesto po pred-''idevanjih, potem pa sama preseneče-— tak je bil razplet včerajšnjega snskega smuka na svetovnem smu-firskem prvenstvu. Zmagala je, in to °kaj prepričljivo, domačinka Petra fonberger, najboljša smučarka zanj ih dveh let. Z njeno zmago je pri-obila Avstrija že drugo zlato kolajno ega prvenstva in solidno vodi na les-tv‘ci kolajn. tJ^ronbergerjeva je včeraj smučala . ko, kot je napovedala dan prej. ?,ebtem ko je v prvem delu zaostajala f dotlej najhitrejšimi (osmi vmesni . ®s). pa je v spodnjem delu zelo široke n tekoče proge z brezhibno držo doknadila zamujeno in zasluženo skl?*3' Prva zmaga avstrij- ‘b smučark na svetovnih prvenstvih zniagoslavja legendarne Anne Ma-d . btoser-Proll leta 1979, ki napove-p je Kronbergerjevi res zlato obdobje, 'ah!? zma9uje v vseb disciplinah in bi ko postala junakinja svetovnega ori enstva. Včeraj je kmalu po zmagi v j tevala v bližnji rodni St. Johann, osv Pa bo že spet na smučeh, da bi °jda zlato tudi v superveleslalomu. pp.° Predvidevanjih bi morale biti Urt?1116 najbujše tekmice Švicarka Bo-pte*SSen. rojakinja Gintherjeva (dan hiJje. bila najboljša v smuku za kom- ®cii°) in Nemka Gutensohnova. Te je ^edi niso obveljale. Bournissnova ster-a betrta (edina Švicarka v petnaj-Jp 'j*1, kar priča o krizi švicarskega kfiga smučanja), Gintherjeva še- sta, Gutensohnova pa še za dve mesti slabša. Presenetljiva druga je bila lepa črnolasa Francozinja Nahtalie Bouvier, ki se doslej v svetovnem pokalu ni preveč izkazala, a je tokrat uspešno izkoristila napotke zaročenca, francoskega smukača Christopha Pleja. Takoj za njo se je uvrstila Sovjetinja Gladiši-va, 19-letna »bivša kolesarka« z Ura-lov, ki je priborila SZ drugo kolajno z olimpiskih iger in svetovnih prvenstev (leta 1956 na OI v Gortini je bila Side-rova prav tako tretja). Presenetljivo dobra je bila tudi Jugoslovanka Andreja Potisk. Uvrstila se je na 13. mesto, kar je najboljša jugoslovanska uvrstitev na svetovnih prvenstev. VRSTNI RED ŽENSKEGA SMUKA 1. Petra Kronberger (Avs.) 1'29"12 2. Nathalie Bouvier (Fr.) r29"56 3. Svetlana Gladišiva (SZ) 1'29"63 4. Boumissen (Švi.) 1'29"72, 5. Seizin-ger (ZRN) 1'29"89, 6. Ginther (Avs.) 1'29 "97, 7. Lee-Gartner (Kan.) 1'30'"02, 8. Gutensohn (ZRN) 1"30"23, Sadleder (Avs.) 1'30"31, 10. Merle (Fr.) 1'30"37, 11. Gerg (ZRN) 1'30"48, 12. Vogt (ZRN) 1'30"56, 13. Potisk (Jug.) 1'30"73, 14. Ze-lenskaja (SZ) 1'30"74, 15. Laroche (Kan.) 1"30"84, 23. Marzola (It.) 1'32"28, 27. Merlin (It.) 1'32"50, 28. Raffeiner (It.) 1’32 "67. Zmagovalka Petra Kronberger med Bouvierovo (levo) in Gladišivo KOLAJNE SP Avstrija 2 10 Luksemburg 10 0 Norveška 0 11 Francija 0 10 Sov. zveza 0 0 1 Danes moški smuk SAALBACH — Danes bo na svetovnem smučarskem prvenstvu na spore- du moški smuk. Veliki favoriti v tej disciplini sta Švicarja Mahrer in Hein-zer in domači veteran Hdflehner. V včerajšnjem zadnjem preizkusnem spustu je zabeležil daleč najboljši čas prav Švicar Mahrer pred rojakom He-inzerjem. Italijan Runggaldier, ki je s Kristianom Ghedino edini up italijanske vrste v tej disciplini, je zabeležil včeraj šesti čas z zaostankom več kot sekunde za Mahrerjem. TURIN — »Čudežni« Parma trenerja Scale bo danes popoldne skušal prestrašiti še enega velikana italijanskega nogometa, to je Juventusa, ki je po nepričakovanem domačem porazu v tekmi z vse boljšo Genoo, že sam po sebi dovolj negotov. Temperamentni Maifredi, ki je množicam Juventuso-vih navijačev po nekaj letošnjih uspehih prenagljeno obljubljal »scudetto«, bo prav gotovo premišljeno uvrstil svoje može na igrišče, kajti poraza si tokrat ne sme privoščiti, Parma pa je že večkrat dokazal, da ni od muh. Zelo zanimiv bo tudi dvoboj v Genovi med Genoo in Milanom. Milančane so med tednom pretresale ostre polemike. Podžigal jih je baje Van Basten, ki je trenerju Sacchiju očital, da »svetovni prvaki ne morejo igrati vedno enako«. A kaže, da je Nizozemec osamljen, Sacchi pa ni mehek človek in Van Basten bo morda svojo predrznost plačal s klopjo. Trener Genovežanov Bagnoli pa je realist in ne verjame, da je Milan v »krizi«. Še nikoli se ni zgodilo, da bi Milan na gostovanjih izgubil dvakrat zaporedoma, pravi Bagnoli, ki bo danes na sredini igrišča razpolagal z Ru-otolom, medtem ko bodo pri Milanu odsotni Ancelotti, Maldini in Evani. DANAŠNJI SPORED: Bari - Atalan-ta, Cesena - Sampdoria, Fiorentina -Roma, Genoa - Milan, Inter - Cagliari, Juventus - Parma, Lazio - Torino, Napeli - Lecce, Piša - Bologna. Jugoslovanki teniško prvenstvo Avstralije Sijajna Monika Sei^LBOURNE — Jugoslovanska tenistka Monika qs e“ je osvojila svoj drugi turnir za veliki slam. g.®111 mesecev po zmagi na peščenih igriščih pariške-t«! °land Garrosa se je uveljavila še na vroči cemen-^ površini (okrog 50 stopinj!) odprtega prvenstva g0stralije. V obeh primerih je postala najmlajša zma-turnirja, saj je Monika šele decembra lani Polnila 17. leto starosti. ja ^ finalu je Seleševa s 5:7, 6:3, 6:1 odpravila žilavo t0 j® Novotno in lahko zdaj naskakuje tudi prvo mes-eniife Grafove na svetovni jakostni lestvici ATP, eterega jo loči samo 38 točk. ioiej1011 23-letni češkoslovaški igralki je Seleševa la , a veliko težav le v prvem nizu. Novotna je poved-igra 0 in 3:1, nato je bilo 3:3, a odločilna je bila 12. $tv ' v kateri je Seleševa poceni izpustila iz rok vod-in niz izgubila s 7:5. teve ^®tek drugega niza je obetal lahko zmago Sele-dobjj fe Povedla s 3:0. Toda Novotna je reagirala in blj0 .a Naslednje tri igre ter izenačila, vendar pa je nja .° *u, □ntovelovemm taboru n yjrtus ili, posebno ne po tekmi (gh111 ) so Kontovelke zahgra irario. , ivršeno, odločno in motiv p, k- Na SP v jadranju v razredu europa Bogatčeva vse boljša: v petek četrta in peta BUZIOS — Članica barkov-jjanskega TPK Sirena Arianna “ogatec se na svetovnem prven-stvu v jadranju v razredu euro-Pa iz dneva v dan bolj uveljavlja. Potem ko je v prvih treh regatah uvrstila na 22., osmo in 13. mesto, je v petek, ko so iz-vedli dve regati, zasedla celo ano četrto in eno peto mesto. S jama dvema odličnima rezulta-joma se je povzpela na skupni lestvici in sedaj zaostaja le ne-aaj mest za najboljšimi. Po pr-j^am delu svetovnega prvenstva Ja treba povedati, da so doslej dosegle na njem najboljše rezultate tekmovalke iz skandinavskih držav, z izjemo Franco-!lnJe Reitzerjeve in Arianne pogatec, ki je po prvih preizkušnjah »ujela« pravi ritem jadranja na tem prvem svetovnem Prvenstvu onkraj Velike luže v urazilskem Buziosu. Slovenska jadralka je z obe-jj1® regatama v petek dokazala, "A Je sploh najboljša v Italijanki vrsti in da tako na najboljši uačin brani ugled državnega aaslova, ki ga je osvojila lan-kega septembra.Kljub neznosni r°čini (40 stopinj Celzija v senci) je Bogatčeva izkoristila ugoden veter in se enakovredno borila z najboljšimi. Tako v dopoldanski, kot v popoldanski regati, ki je nadomestila odpadlo četrtkovo preizkušnjo (odložili so jo zaradi dežja) je zmagala Danka Jensen, ki se sedaj bori s Francozijo Reitzerjevo za končno prvo mesto (Francozinja je osvojila prve tri regate, v četrti pa je bila druga). Vrstni red petkovih regat je bil sledeč: 4. regata: 1. Jensen (Dan.)i 2. reitzer (Fr.), 3 Anders-son (Sve.) 4. Bogateč (It.), 12. Salva (It.) 14. Calligaris (It.), 35. Ingangi (It.). 5. regata: 1. Jensen (Dan.), 2. Andersson (Šve.), 3. Andersen (Nor.) 5. Bogateč (It.) 8. Calligaris (It.) 20. Salvd (It.), 28. Ingangi (It.). V moški konkurenci so se doslej najbolje izkazali Skandinavci, medtem ko so Italijani povsem razočarali. Sredozemski prvak, Tržačan Benussi je doživel v 4. recjati pravi polom, saj se je uvrstil na zanj res skromno 54. mesto. 4. regato je osvojil Danec Christensen pred Fincem Johanssonom in Norvežanom Kaerom. V14. kolu jugoslovanskega prvenstva!. ZKL Ljubljančani praznih rok ŠIBENKA - SMELT OLIMPIJA 77:74 (32:31) SIBENKA: Jurič, Gulin 8, Žurič, pokra-jac, Burič 2, Popovič 17, Kalpič 10, Šarilč 16, Kapov 11, Slavica 13. SMELT OLIMPIJA: Badzin, Daneu, Z*dovc 7, Bačar, Hauptman 22, Trunič 5, Čurčič 21, Kotnik 15, Djurišič 4. SODNIKA: Ljuca iz Beograda in Kraj-novič iz Osijeka. PON: Čurčič, Djurišič, Slavica, Popovič in Gulin. 3 TOČKE: Kalpič 2, Hauptman 2, Trunič 1, Zdovc 1, Slavica 1. ŠIBENIK — SMELT Olimpija je v zelo živčni tekmi prepustila točki Sienki. Domačini so v 34. minuti vodili za 10 točk (60:50), poldrugo minuto pred koncem pa so jih Ljubljančani prehiteli (72:71). Pri izidu 75:74 za domače je Bačar zgrešil oba prosta meta, nakar je Šarič 24 sekund pred koncem zvišalprednost Šiben-ke na tri točke. Hauptman je poskusil v zadnji sekundi izenačiti s trojko, a met mu ni uspel. Ostali izidi 14. kola: Čelik - IMT 71:79, Budučnost - Zadar 82:89, Vojvodina - Bosna 93:82, Gibona - Crvena zvezda 99:73. Tekmo Partizan - POP 84 bodo odigrali danes. Lestvica: POP 84 24 točk, Gibona in Partizan 20, Zadar 16, IMT 14, Vojvodina, Bosna in C. zvezda 12, Šibenka in SMELT Olimpija 10, Čelik, Budučnost 8. Stefane! v Firencah V italijanskem košarkarskem prvenstvu A-l lige bo danes tržaški Stefanel gostoval v Firencah. V včerajšnji antici-pirani tekmi je Panasonic odpravil milanski Philips s 105:98. Današnje tekme: Scavolini - Ranger, Messaggero - Glear, Filanto - Phonols, Filodoro - Knorr, Sidis - Torino, Benet-ton - Livorno. Lestvica: Benetton 28 točk, Messaggero, Philips in Phonola 26, Glear 24, Livorno 22, Stefanel, Scavolini in Knorr 20, Ranger 18, Sidis 16, Torino, Filanto in Panasonic 14, Filodoro 12, Firenze 6. Italijanska A-2 liga Današnje kolo: Fernet Branca - Teorema, Billy - Kleenex, Garessio 2000 - Em-mezeta, Glaxo - Telemarket, Aprimatic -Banco di Sardegna, Venezia - Cremona, Lotus - Ticino, Turboair - Birra Messina. Lestvica: Glaxo in Lotus 30 točk, Ticino in Fernet Branca 28, Kleenex 26, Teorema 20, Garessio 2000 in Turboair 18, Birra Messina, Telemarket, Banco di Sardegna, Billy 16, Aprimatic 14, Venezia in Emmezeta 12,Cremona 4. Stecca osvojil svetovni naslov SASSARI — Maurizio Stecca je z zmago s TKO v 5. krogu proti Dominikancu Armandu reyesu osvojil naslov svetovnega prvaka peresne kategorije po verziji WBO. Huber svetovni prvak v sankanju enosedu WINTERBERG — Italijan Arnold Huber je osvojil naslov svetovnega prvaka v sankanju enosedov na SP v nemškem zimskem središču Winterberg. Na drugo mesto se je uvrstil domačin Hackl, tretji pa je bil Avstrijec Prock. V snakanju dvosedov je italijanski par Raffl-Norbert Huber osvojil bronasto kolajno. Zmagal je nemčki par Krausse-Berendt. Petek prvak PLANICA — Franci Petek je osvojil naslov jugoslovanskega državnega prvaka v smučarskih skokih z 90-metrske skakalnice. Petek je v obeh serijah skočil najdlje (89 in 91,5 m). Drugi je bil Miran Tepeš, tretji pa Janez Debelak. Klimova in Ponomarenko zlata v plesnih parih SOFIJA — Sovjetska drsalca Marina Klimova in Sergej Ponomarenko sta obranila naslov svetovnih prvakov v plesnih parih. Srebro si je prislužil francoski par Isabelle in Paul Duchesnay, tretja pa sta bila Sovjeta Usova in Zulin. zmagi proti Bregu v povratni odbojkarski tekmi mladink Bor Friulexport v finalu 8t(2.? ' BOR friulexport , BRfV2:15. 6:15) A. Gaburro, Seganti, Gobbo, so, p p Mauri, Ota, Giorgi, Pettiros- Sancin, Bandi,^Cosmač. Bleg^O, FRIULEXPORT: Ažman, 9ovif,; Gok, Gregori, Neubauer, Le-Vodopivec, Vitez, Faimann. fovrarna pomnaina leiuna I6 koS^kega prvenstva mladink se :uveici c , ''enf detc),„So sklenili kvalifikacijski “triagani 9® turnirja Alpe-Jadran ' v zadnjem srečanju so Vs t V° ° na*em športu n®TV Knedeljek ob 21.45 ^0n0Vitey ^er ^aP0t*'Str'a k Jutri i torek ob 16.30 noRoV°ddaii: St'ri ""N pnaŠe enajsterice na RePnu in 1 oči v Dnhih) 30^17 Nacin°vi 6 • dDrtaža teL^0 Cunia spanje- c 6 Sol vreda" o slovenskem Iona). nocijj (prisotnost na posnetkih namreč premočno premagali še videmsko moštvo Polisportiva Friulana Gusparo in se tako uvrstili v nadaljnji del tega turnirja. Naši košarkarji so si v uvodnih minutah priigrali visoko prednost (37:9), to razliko stalno večali, tako da ni bilo nikoli dvoma o zmagovalcu. Kontovel-ci so bili v vseh elementih boljši od gostov. Vsi naši predstavniki so se vpisali med strelce, še posebno uspešna pa sta bila Jan Budin in Marko Hmeljak. Žreb je nanesel tako, da bodo Kon-tovelci v drugi fazi prosti. V tretjem krogu pa bodo skoraj gotovo igrali proti goriški Diani, ki se bo v drugem krogu spoprijela prav z videmsko ekipo Guspara. Goričani so v tem srečanju gotovo nesporni favoriti, (bi) DRŽAVNI KADETI LARGO ISONZO -KONTOVEL LATTE CARSO - BOR 74:81 67:71 (38:31) DEŽELNI KADETI ARDITA - DOM 110:75 (49:29) DOM: Pečanac 22, Silič 16, Zavadlal 12, Bordon 21, Kovi 2, Primožič 2, Skok, Ouinzi. ON: Ardita 20, Dom 22; PON: Bordon (35). Drugouvrščena Ardita je bila za do-movce pretrd oreh. Posebno katastrofalen je bil za naše začetek in sredina prvega polčasa. Belordeči so popolnoma odpovedali tako v obrambi kot v napadu. Posebno pomanjkljivi so bili tudi pri metu, ki jim tokrat ni šel od rok. V začetku drugega polčasa so Brumnovi varovanci z dobro obrambno onemogočili nasprotnika in se mu približali na samih 7 točk (55:62), nakar pa so jim pošle moči. (Primožič) NARAŠČAJNIKI FERROVIARIO - KONTOVEL 99:75 (51:42) KONTOVEL: A. Spadoni 4 (1:2), Cingerla 7 (0:6), M. Spadoni 17 (5:9), Križman 11 (1:5), Gerli_ 2, Daneu (0:1), Clarich 2, Devetak 2, Černe 12, Vatta 18 (1:2), Vidali. Kontovelci so včeraj dokaj slbo igrali predvsem v obrambi in si poraz tudi zaslužili. Res je, da so naši nastopili v okrnjeni postavi (odsotna sta bila Vavpetič in D. Milič), to pa ni opravičilo za precej bledo igro v obrambi. Kontovelci so tudi odpovedali glede skupinske igre. Glede napada naj omenimo uspešen nastop Vatte in Maura Spadonija. DON BOSCO - BREG 131:33 (62:15) BREG: Kocjančič, Cah 5 (1:2), Koren 7 (3:8), Pintarelli (0:2), Klabjan 4, Gobbo 9 (1:3), Žerjal 9 (1:8). Brežani, ki so igrali v okrnjeni postavi, so na tem srečanju preveč bojazljivo igrali v napadu in slabo v obrambi, poleg tega so tudi imeli skoraj katastrofalen odstotek v prostih metih (26 od sto). Edini, ki se je hrabro boril, je bil patrick Žerjal, kar pa seveda ni bilo dovolj, da bi vsaj omilili poraz. DEČKI RICREATORI - BOR 38:128 (25:68) BOR: Kovač 22 (2:4), Sancin 7 (0:1), Uršič 16, Oberdan 27 (2:3), Požar 23, Lapelj 33 (5:10). 3 TOČKE: Požar 3, Oberdan lr Sancin 1. Borovci so spet premočno zmagali proti šibki peterki Ricreatorija, čeprav so se naši predstavili samo v šestih na igrišče in so zaradi tega igrali drugo četrtino v treh. O tekmi sami ni kaj dosti povedati. Razlika med obema ekipama je bila res velika, tako da so se Borovi strelci razigrali. Žadeli so kar pet trojk, kar je za to kategorijo prava redkost. Še posebej bi pohvalili Kovača in Lapelj a. (A. Kovačič) PROPAGANDA BOR - FINCANTIERI 61:48 (31:22) BOR: Jagodic 17 (3:4), Velinski, Bo-namore, Štokelj 10, Pussini, Bajc 6, Gergič, Kafol, Omari 4 (2:2), Božič, Perkovič 20, Bertocchi 4. Borovci so se spoprijeli z leto mlajšimi nasprotniki, morali pa so se pošteno potruditi, da so strli njihov odpor in zasluežno zmagali. Na začetku tekme so plavi zelo agresivno in zbrano igrali v obrambi, prestregli več žog in nato si priigrali zadostno prednost, ki so obdržali do konca srečanja. Za prikazano igro naj pohvalimo prav vse naše igralce. (U. A.) POLET - DON BOSCO A 30:55 (11:34) POLET: Petaros, Senica 4, Hrovatin, Krt, Kalc, E. Lakovič 2 (0:2), L Lakovič 12, Sosič, Tavčar 2, Genardi 8, Budal 3. SODNIK: Scabini. TRI TOČKE: Budal 1. V prvem kolu prvenstva propaganda so Poletovi košarkarji sprejeli v goste A postavo Don Bosca. Gostje so bili fizično in višinsko premočni za poletovce, ki so v glavnem za leto ali več mlajši od nasprotnikov. Ravno zaradi treme, ki jih je zajela pred pričetkom srečanja, so Openci v prvih dveh četrtinah igrali bojazljivo, medtem ko so se v drugem delu srečanja enakovredno kosali z nasprotniki. Posebno razveseljivo je dejstvo, da sta prav najmlajša na igrišču, Egon Tavčar in Erik Lakovič, bila najbolj sproščena in bojevito razpoložena. (Cancia) DANES NEDELJA, 27. JANUARJA 1991 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventi-na - Trivignano 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Repnu: Vesna - Zarja; 14.30 na Proseku: Primorje - Gaja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - SanfAn-na; 14.30 v Zagraju: Sagrado - Mladost; 14.30 v Gorici, Straccis: Azzurra - Kras; 14.30 v Žavljah: San Vito - Breg; 14.30 v Trstu, Vili. Fanciullo: Chiarbola - Primorec NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini: Breg - Chiarbola; 10.30 na Proseku: Primorje - Zarja ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja - Esperia; 12.15 na Proseku: Primorje - Opicina B KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 V Trstu, na Alturi: Santos - Kon-tovel; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Radenska - CUS TS; 15.00 v Nabrežini: Sokol - Orient Express. 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, šola Suvich: Saba - Breg A DEŽELNI KADETI 11.30 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Bor ODBOJKA 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.00 v Dolini: Breg - Prevenire MLADINKE 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Sloga Koimpex DEČKI 10.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia - CUS Trst; 11.00 v Repnu: Sloga - Vivil; 15.30 v Ronkah: ACLI Ron-chi - Teknoprogres DEKLICE 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port B - CUS Trst B NAMIZNI TENIS ŽENSKA C LIGA 10.00 v Trstu: Chiadino - Kras Activa obvestili SK BRDINA organizira v nedeljo, 3. februarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra (Varmost). Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri. Informacije 212936 in 212859. Vpisovanje na sedežu kluba jutri, 28. in v sredo, 30. t. m., od 19. do 20. ure. ŠD POLET sklicuje 23. letni občni zbor, ki bo v torek, 29. t. m., v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20.00 in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. poročila, 2. razprava, 3. razno. Vabljeni člani in simpatizerji društva. V VSAKEM LETNEM ČASU IN OB VSAKEM VREMENU STE LAHKO ŽE ZGODAJ ZJUTRAJ O VSEM OBVEŠČENI, ČE BERETE NAŠ DNEVNIK. STE KDAJ POMISLILI, DA BI SE NAROČILI NANJ? Raznašalec našega dnevnika bo za vas premagal buijo in dež9 zato ne odlašajte in se naročite! ... dobro jutro vam želi Ne odlašajte. Samo še nekaj dni imate čas. Prednaročninska cena 200.000 lir velja do konca januarja. Pohitite torej z vplačilom v slovenskih bančnih zavodih ali pri raznašalcih in Primorski dnevnik bo postal vaš vsakodnevni prijatelj in informator.